V Ljubljani, sobota 17. avgusta 1940 Vesti 17. avgusta 2500 nemških letal nad Londonom —-m——— im ■■1IBII—n—m JMI JUHI I—BF- Včeraf so letalske bitke nad Anglijo trajale ves danf nad London pa so nemška letala priletela v šestih valovih London, 17. avgusta, o. Nemška letala so včeraj napadla kraljevski arsenal Wol\vich, prav tako Pa tudi najvažnejše in največje angleške pristaniške naprave ob Temzi. Sovražna letala so napadala tudi londonsko plinarno. Včerajšnja letalska bitka je bila največja, kar Jih je do sedaj bilo. Anglijo je napadalo približno 2500 nemških bombnikov. Posamezne letalske bitke nad Londonm in njegovo okolico so trajale po dve uri. Nemška letala so zlasti napadala letališča zapadno od Londona, kjer so skušala uničiti hangarje in porušili ostale letalske naprave. Dasi so bila angleška letala zelo obremenjena s stalno borbo proti tej ogromni armadi letal nad Londonm, so včeraj po poročilih britanskega ministrstva angleška letala vendarle zopet napadla vojaške postojanke v Italiji. Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem. V Italiji so v pretekli noči angleška letala napadla letalske tovarne >Fiat« v Turinu in tovarne "Capronk v Malinu. Prav tako so angleška letala napadla italijanske tovarne v bližini Genove. Druga skupina angleških letal je napadla nemške tovarne pri Gersen-kirchenu in Reisliolzu. Ker je bilo angleško letalstvo zbrano včeraj predvsem okoli Londona, da bi ga branilo, so nemška letala skoraj neovirano isti čas napadala druga mesta po Angliji. Tako so nad jugovzhodno Anglijo prileteli nemški bombniki v treh zaporednih valovih in vsak val je štel najmanj 70 bombnikov. Poročevalci ameriških listov menijo, da je angleško letalstvo moralo včeraj v borbo proti nemškim bombnikom vreči vsa svoja letala. V zraku je bilo najmanj 3000 angleških letal in to bo verjetno skoraj vse, kar lahke Anglija vrže v borbo. Londcn, 17. avgusta, o. Angleški kralj Jurij je poslal najprisrčnejše čestitke angleškim letalcem in jim čestital k njihovim dnevnim zmagam. Želi jim še več uspehov in največjo srečo. London, 17. avgusta, o. Nemška letala so na neko jugovzhodno angleško mesto vrgla 15 homb, ki so poškodovala nekaj javnih zgradb. Večje škode in večjih žrtev ni bilo. London, 17. avgusta, o. Včeraj so sovražna letala napadala londonsko predmestje in sicer so bombe padale osem milj proč od katedrale svetega Pavla. Bombe so padale v bližini neke tovarne, kjer so bila zlasti poškodovana skladišča. Lahko se reče, da so včeraj nemška letala obsipavala Anglijo z bombami od Škotske do južne Anglije in od 'Vallesa do Londona na vzhodu. Nemške bombe so zlasti hotele zadeti industrijske naprave. Ves dan so nemška letala prihajala v valovih in opravljala svoje delo. London, 17. avgusta, o. Prva velika skupina nemških letal je priletela nad London, ko so bili ljudje pri kosilu, druga skupina pa tedaj, ko so bili pri čaju. Na londonsko cily ni padla nobena bomba. London. 17. avgusta, o. Uradno poročilo letalskega ministrstva pravi, da so nemška letala včeraj napadla tudi otok Wight in bombardirala tamkajšnje letališče. London, 17. avgusta, o. Poročilo letalskega ministrstva pravi, da so bila včeraj angleška borbena letala ves dan na delu in da so sestrelila najmanj 50 sovražnih letal. 12 angleških letal se ni vrnilo, vendar pa se je 8 pilotov rešilo. London, 17. avgusta, o. Nemška letala so včeraj priletela nad London in jugovzhodno Anglijo v šestih velikih valovih in pri teh poletih je sodelovalo več kot 2000 sovražnih letal. Prav gotovo je, da se nikdo drugi, ko angleško letalstvo, ne bi mogel upreti takim silnim napadom. Ta napad je bil močan in izreden zlasti še zaradi tega, ker traja letalska ofenziva proti Angliji že več dni in narašča iz dneva v dan. London, 17. avgusta, m. Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost sta izdala naslednje uradno poročilo: Vlada razpolaga s popolnimi poročili o letalskih spopadih včerajšnjega dne kakor tudi o številu žrtev, ki jih je bombardiranje zahtevalo. V (,'rojdonu je bilo ubitih več oseb, več pa jih je bilo tudi ranjenih. Po uradnih podatkih je bilo uničenih 169 sovražnih bombnikov in lovskih letal. Sami smo izgubili 34 letal. 17 letalcev se je rešilo. Preteklo noč sc je sovražnik manj udejstvoval. vendar pa je njegov napad velja! širšemu področju. Posebno so bile bombardirane vzhodne pokrajine. Tudi po nekaterih krajih srednje Anglije je sovražnik prizadejal nekaj škode. Devvj-ork, 17. avdusta. m. Newyork Broadca-sting je objavil poročilo iz Londona, da je londonska radijska postaja G. S. U. včeraj ob 12.11 zletela v zrak. London, 17. avgusta. AA. Reuter. Nemški bombniki so danes zjutraj na vse zgodaj izvršili napad na Wales. Nekaj bomb je padlo na neko obmorsko mesto. Poškodovanih je bilo mnogo poslopij, ubitih je bilo več ljudi. Bombe so padale na neko mesto v Welsu, kjer so napravile veliko škodo ni pa še znano, ali je bilo kaj človeških žrtev. Dve bombi sta padli v središče mesta. Nemška letala so ponoči letela nad jugozahodno in jugovzhodno angleško obalo. Španski list »Arriba« razpravlja o dvoličnosti Anglije, ki je podvzela mere blokade proti Španiji, istočasno pa z njo nadaljuje uradne prijateljske odnošaje. Mere blokade, pravi list, predstavljajo vojni čin. List dodata, da se govori o atentatih na španske rezerve bencina v Alicanteu in o drugih sabotažah. List pravi, da take in slične govorice v nobenem primeru ne bodo ostale nekaznovane. Na take žalostne poizkuse španski narod odgovarja: Dovolj nam je. Romunsko gospodarsko poslanstvo bo jutri dopotovalo v Ankaro, kjer se bodo nadaljevali že začeti razgovori o zamenjavi petroleja in lesa med obema državama. Italijanski ambasador v Berlinu Dino Alfieri je včeraj sprejel Kruppa v. Bolena in Halbacha ter jima v ducejevem imenu čestital k sedemdesetletnici. V teku dveh napadov, ki so jih italijanska letala izvršila v mesečini, so vrgla na Malto nekaj eksplozivih in vžigalnih bomb. Skoda je majhna, ubita je ena civilna oseba. Francoske oblasti so objavile, da je bil obnovljen telefonski in brzojavni promet v zasedeni Franciji. Švedsko kmetijsko ministrstvo je objavilo, da je bik letošnja žetev izredno slaba. Zelo slabo vreme je vplivalo na letošnjo žetev tako, da je naj-slabsa, kar jih je bdo v zadnjih 70. letih. Argentinske oblasti so odgovorile francoski vladi, da ne morejo izvažati argentinskega žita v Francijo. Sovjetsko trgovinsko ministrstvo objavlja, da so odkrili nova petrolejska polja v okolici Bafcuja. Atenska agencija prinaša uradno izjavo, v kateri pravi, da so albanskega voditelja Hodžo ubili Albanci sami. Tudi ni res, da bi bili glavo ubitega Hodže nosili po grških vaseh. Vse take govorice so izmišljene. Sovjetska vojska fe poleg vojaških poveljnikov dose> daj imela tudi politične komisarje, ki so za komunistično stranko nadzirali obnašanje častnikov i« vojakov. Sedaj so te komisarje odpravili z izjavo, da more biti glavni temelj sovjetske vojske disciplina. Nova trgovinska pogodba, ki je bila pred kratkim podpisana med Sovjetijo in Ameriko, je bila te dni že ratificirana. Nova pogodba velja do 6. avgusta 1941. Japonski listi v Šanghaju »o razširili novice, da je med Japonsko in Francijo že bila podpisana pogodba o usodi Indokine. Uradnega potrdila pa še ni. Italijanski listi pišejo, da so italijanske čete zasedle v Angleški Somaliji še mesti Govino in Godaire, ter je tako italijanskim četam odprta pot do Berbere. Sovjetski listi pišejo obširno o pogajanjih med Bolgarijo in Romunijo. V svojih člankih podpirajo sovjetski listi bolgarske želje in zahteve. Naša vlada je na predlog vojnega ministra imenovala za vojaškega atašeja v Moskvi artilerijskega polkovnika Janka Popoviča. Popovič je bil do«edaj načelnik obveščevalnega oddelka v glavnem generalnem štabu. Madžarska vlada je začela izvajati načrt o elektrifikaciji železniških prog. Nnjprej bosta elektrificirani progi Budimpešta—Miškolc in Budimpešta—Stolni Belgrad. Italijanski listi pišejo, da je angleška vlada poslala egiptski vladi noto, ki ima ultimativni značaj. Če Egipt ne bo stopil v vojno, bo Anglija izvedla naslednje: 1. sedanji kralj Farouk bo odstavljen, 2. bivši predsednk vlade Ali Maher paša s tovariši bo prišel pred sodišče, ker ni napovedal Italiji vojno; 3. prav tako bo prišel pred sodišče bivši načelnik generalnega štaba, ker je obdolžil angleško vlado, da je pošiljala Egiptu pomanjkljiv in pokvarjen vojni material; 4. glavni poveljnik angleških sil na vzhodu general Wavel bo dobil pooblastila za izvrševanje kraljeve oblasti v Egiptu. Italijanski tisk odločno zavrača pisanje angleSkih listov, ki pišejo, da je bila italijanska podmor- Zaradi izgube hojne ladje >Hella< bo grška mornarica po odloku mornariškega ministrstva dva dni žalovala. Francoske čete, ki so v Angliji, so bile včeraj med letalskimi napadi ves čas v pripravljenosti. Angleški radio potrjuje novico, da je angleška vlada dovolila ameriški vladi, da lahko zgradi obrambna oporišča na angleških posestvih na zahodni polobli. Pač pa so neresnične vesti, da misli Anglija prodati Združenim državam otoke na zahodni polobli. Voditelji nemške manjšine v Romuniji so Imeli včeraj razgovor s predsednikom romunske vlade Gigurtom. Razložili so mu najnujnejše želje nemške narodne manjšine v Romuniji. Roosevelt je izjavil časnikarjem, da je ameriška vlada poslala v Anglijo dva generala. Sovjetska vlfida je imenovala za prvega pomočnika ljudskemu komisarju za narodno obrambo maršala Budjenija. Maršal ni več poveljnik moskovskega vojnega okrožja. Za drugega pomočnika vojnemu komisarju je imenovan maršal Sapošnikov, za načelnika rdečega generalnega štaba pa je imenovan general Nereškov. Španski vladni krogi izjavljajo, da je španski zunanji minister v razgovoru z angleškim veleposlanikom Samuelom Hoareom izjavil, da niso resnični očitki, ki so jih objavili španski časopisi. Anglija ne zadržuje dobav žita in petroleja s Španijo, prav tako pa tudi angleški agenti niso krivi požara, ki je izbruhnil v petrolejskih skladiščih v Aleksandriji. Švicarski vladni krogi izjavljajo, da je Ireba angleško kršitev švicarske nevtralnosti vzeti zelo resno. To angleško postopanje je zopet v popolnem nasprotju z izjavami, ki so jih daj«li angleški državniki o zaščiti malih na rod o?. Obseg reform v naši državi Proti izrabljanju delavskih slojev, za pobijanie draginje, pre-osnova vodstva Narodne banke, notranje posojilo za javna dela, uvedbe enotne krušne moke, nadzor, nad proizvodnjo IHilt* -17’ avžusta' m- Današnja belgrajska »Po- - nioj P1*0«*« od svojega posebnega poročevalca v katerem se bavi z napovedali r>rl ^naBw ““ gospodarskem in socialnem slednje: med dru*im Pravi ‘udi na‘ Potrjuj^o se vesti o reformah na političnem katlri^ me^hP z^kXaT2‘° *akl,,Ct ^ “M!*' Kaienn i i- raznovrstnimi uredba- mi — pravijo ▼ dobro obveičenih krogih — bo vlada v posameznih primerih odstranila vse ovire, ki bi utegnile nastopiti. Vlada si je zastavila nalogo, da popravi vse, kar ni dobrega, ne pa, da bi ustvarjala motnje. Ker je bilo naše gospodarstvo že od prej liberalno kapitalistično, vlada namera-va z dirigiranim gospodarstvom prinesti več organiziranosti v naše gospodarsko življenje. V zvezi S tem se je moglo zvedeti naslednje: V novem gospodarskem režimu se bo spoštoval zasebni kapital. Vendar se ne sme pozabiti, da ta kapital ni nastal samo po zaslugi njegovih lastnikov, ki so izkoristili razne konjunkture, temveč tudi t žrtvami konsumentov. Zato bo treba pri upravljanju gospodarstva imeti pred očmi koristi skupnosti in narodno celoto. Zaradi tega se izključuje, da bi sloji, ki so na oblasti, izkoriščali sloje, ki nimajo vpliva na oblast. , ,. Pri celi vrsti ukrepov, ki gredo za tem, da bi se potrdilo to načelo, se ni treba čuditi, če se bo država v svoji skrbi za koristi skupnosti vmeša-TU!f * ®trožjnl nadzorstvom v razne panoge industrije in dirigirala njeno proizvodnjo tako, da bo ta proizvodnja služila delavskim interesom. •up«!a*an,u Pobijanja draginje, ki je tre-najbolj pereče, vlada posveča "'eliko pozor-.'? tU vlada postavila komisarja, če se podjetje ne bo držalo predpisov. Komisar bo v tem primeru pooblaščen, da upravlja nad imovino do-tičnega podjetja. Tako 1k> lastnik podjetja prisiljen pridobiti si samo pravični zaslužek ter razen tega že toliko, da bo lahko pokril vse stroške podjetja. Pripravljajo dalje uredbo o nadzorstvu nad uvozom. Naš uvoz je bil do zdaj v veliki meri brez nadzorstva. Do zdaj se je nadzoroval uvoz le iz deviznih držav, dočini je bil uvoz iz klirinških držav nenadzorovan. Da bi bil pod nadzorstvom tudi uvoz iz klirinških držav, bo ravnateljstvo za zunanjo trgovino pooblaščeno izvajati nadzorstvo nad uvozom. Tudi na polju socialne politike pripravlja vlada razne ukrepe, ki pa jih šele razmotriva. Med te spada tudi vprašanje Suzorja, čeprav to vprašanje ne spada v gospodarsko-soeialnl načrt. To vprašanje je ostalo nerešeno zaradi prenosa pristojnosti na banovino Hrvatsko. V vrsti ukrepov, ki jih pripravlja naša vlada, je tudi vprašanje določitve najnižjih mezd. ki bodo pravične. Dalje proučujejo vprašanje odnosa med kapitalom in delom ter' rešitve sporov med delodajalci in delavci. Smatrajo, da je na tem področju treba rešiti vprašanje organizacije delavstva. Posebni dopisnik pravi v naslovu, da je vlada pri svojih posvetovanjih ^prejela celo vrsto ukrepov, s katerimi se v državi uvaja vedno bolj dirigirano narodno gospodarstvo. Pravi, da se potrjuje; da so ti ukrepi nujno potrebni zaradi sedanjega stanja v Evropi in da se bodo pri tem upoštevali zlasti konsumenti. pasivni kraji, siromašni sloji, ki so ostali brez dela, da pa se bo pri vsem tein upošteval zasebni kapital. Glede napovedanih javnih del pripominja, da prihaja v poštev regulacija rek, v prvi vrsti Morave in Save. ki vsako leto zaradi povodnji povzročata mnogo škode. Prav tako je potrebno oskrbovanje pasivnih krajev z življenjskimi potrebščinami postaviti na drugačno podlago. Z zgraditvijo žitnih skladišč naj so omogoči kmetu, da mu v zgodnji jeseni ne bo treba prodajati svojih pridelkov po nizkih cenah. Za pasivne kraje pa se bodo na ta način zagotovile tudi potrebne zaloge. Pogajanja v Crajovi se bodo nadaljevala v ponedeljek Sofija, 17. avgusta. Izdano je bilo uradno poročilo, ki pravi: Danes je romunski poslanik Filoti obiskal zunanjega ministra Popova in mu izročil sporočilo romunske vlade, v katerem je obrazloženo stališče Romunije o dosedanjih razgovorih med obema vladama. V tem poročilu romunska vlada predlaga, da bi se zbrala uradna konferenca predstavnikov obeh držav, ki naj bi bila v ponedeljek, 10. t. m. v Crajovi. To sporočilo je bilo dostavljeno danes zjutraj ob dveh, ki ga bodo objavili v prihodnjih izdajph. ... S poučene strani se izve, da je bolgarska vlada dobila poziv romunske vlade in da bo odpotovala v Crajovo bolgarska delegacija, ki se bo posvetovala tam z romunsko delegacijo o vprašanju vrnitve Dobrudže Bolgariji. Ker je znano gledanje bolgarske vlade, da se mora Bolgariji vrniti južna Dobrudža z mejami, kakor so bile leta 1912 in v katerih bi bili še mesta v Silistiriji in Balčik, se lahko predpostavlja, da je romunska vlada pristala na zahteve bolgarske vlade glede teritorialnih ureditev med Bolgarijo in Romunijo. Romun-sko-bolgarska konferenca v Crajovi bo imela nalogo rešiti tehnična vprašanja glede vrnitve južne Dobrudže Bolgariji. Predsednik vlade dr. Bogdan Filov bi moral danes zjutraj odpotovati v Varno na otvoritev tam-kajšnje mednarodne razstave, na kateri razstavljajo Nemčija, Italija, Rusija, Grčija in Jugoslavija. Ka- Madžari zahtevajo dve tretjini Erdelja Velike madžarske zahteve so romunske zastopnike presenetile Turn Severin, 17. avgusta, m. Iz dobro olive- { zvedeti, da je madžarska vlada obvestila romun-ščenih krogov se je zvedelo, da novi madžarski sko, da vztraja pri tein, da dobi Madžarska nazaj predlog, ki Ra Je stavilo madžarsko zastopstvo pri prvem sestanku v Turn Severinu, vsebuje nove madžarske zahteve glede Transilvanije. Prva kon-ferenra. ki so jo madžarski in romunski zastopniki imeli v dvorani palače >Kultura<, jo trajala *elo malo časa in je bila končana že knmlu po 12. Budimpešta. 17. avgusta, m, V zvezi * novim predlogom madžarske vlade, k| je bil izročen romunski delciraeiii v Turn Severinu, se je moglo dve tretjini erdeljskega ozemlja. Iz dobro obveščenih krogov sc je zvedelo, da so bili člani romunskega zastopstva zelo presenečeni nad novim madžarskim predlogom in smatrajo za izključeno, da bi ga sprejel kralj Karol in romunska vlada. Podrobnosti o tem novem madžarskem predlogu do sedaj še niso znane. Poudarjajo le. da je predlog čisto nov glede razmejitve jftomunije in Madžarske. kor pa se izve, je Filov potovanje v Varno odložil, zastopal pa ga bo minister za trgovino in industrijo Zagorov. Dr. Filov bo ostal v Sofiji zaradi sestave bolgarske delegacije, ki bo odpotovala v Crajovo. Kako bo sestavljena bolgarska delegacija, še ni znano, ker njena sestava je odvisna od tega, kako bo sestavljena romunska delegacija. Sah v Cel.u Celje. 17. avgusta. Včeraj ob 8 so se udeleženci turnirja in časnikarji odpeljali v zdravilišče Dobrno, kjer je zdraviliška uprava ljubeznivo sprejela za en dan igralce in časopisne j>oročevalce kot svoje goste. Večina njih še ni bila nikdar v Dobrni. Zato je bilo njihovo presenečenje tem večje, ko so se znašli v teni lepem kraju in na svežem zraku, ki je tudi blagodejno vplival na igralce in jim vlil novih, svežih moči za nadaljni boj. Posebno so bili vsi presenečeni nad izredno gostoljubnostjo zdraviliške uprave. Poleg postrežbe ob prihodu Jim je uprava priredila tudi slavnostno kosilo, ki *e ga je udeležil tudi ravnatelj zdravilišča dr. Štor. V svojem nagovoru, ki ca je imel pri kosilu, je izrazil željo, da bi igralci in drugi od- nesli najlepše vlise iz Dobrne ter tudi v bodoče opravljali svoje kulturno delo. V imenu igralcev se je zahvalil za tople besede prof. Grašer, za njim pa v imenu časnikarjev Nedeljkovič. Tudi zvečer so bili igralci gostje zdravilišča, ob 10 Pa so se v najlepšem razpoloženju vrnili v Celje. V zdraviliški dvorani se je dopoldne ob jiol 11 vršilo sedmo kolo nac. šah. turnirja. Bilo je po svoji zunanjosti kakor tudi po partijah do-zdaj najlepše. Prišla sta ga gledat tudi podban dr. Stanko Majcen in ravnatelj zdravilišča g. dr. Šter. Prva žrtev je bil Grašer, ki ga je Šimnovec učinkovito matiral. Šorli na katerega je zdraviliški zrak gotovo tudi odlično vplival, ie zaigral z vso eleganco prot' Po,joviču. žrtvoval je kvaliteto in lovca ter v 2o. potezi orisiMI nasprotnika, da se mu je vdal. Miinai i.. Subarič sta f,o divii igri in do zatr.en.iavi figiu gklenila ren.iic. Ljubljana od včeraj do danes Po lepem, mirnem dnevu je včeraj nastal prijeten večer. Prav nič ni kazalo, da bi se vreme utegnilo tako nepričakovano sprevreči. Ponoči nas je nenadoma predramil močan šum dežja. Tako je klo kakor že ne kmalu. Končno pa 6e je le poleglo, naglo se je zjasnilo in dobili smo lepo, kar skoraj nekoliko hladno vreme. Zdi se, da bo današnji dan prav prijeten in tudi ne prevroč. Še dober mesec dni, pa bomo dobili pravo koledarsko jesen. Nemara, da bo ta je6en prijetnejša kakor pa sta bila pomlad in poletje. Nekaj podatkov z Okrožnega urada Celokupno članstvo OUTD-a, ki je znašalo v maju 1940 povprečno 107.594 zavarovanih delavcev, je napram lanskemu letu napredovalo za + 3834 06eb Ta prirast je b«l v glavnem zabeležen v sledečrh industrijah: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna delaj + 44645 del., javni promet + 1754 del., občinski obrati + 345 del. itd. Ko-njunkturni padec zaposlenosti pa je izkazan predvsem v industriji kamenja in zemlje (opekarne, kamnolomi itd.) z letnim padcem — 103U del., v industriji za predelovanje lesa — 477 del., v tekstilni industriji — 338 delavcev itd. V 6ezijekem pogledu je pa članstvo OUZD-a napredovalo za + 1955 zavarovancev. Sezijski prirast so izkazale zlasL gradnje nad zemljo (stavbstvo) z mesečnim prirastom + .1449 delavcev, gradnje železnic, cest in vodnih zgradb + 631 del., industrija kamenja m zemlje + 611 del. itd. Pomembnejšega sezijskega nazadovanja ni v tem mesecu izkazala nobena industrija Omenili bi le tekstilno in kovinsko industrijo z mesečnim padcem — 229 oziroma — 216 delavcev. Povprečno članstvo OUZD-a je v juniju 1940 napredovalo za + 3708 članov in doseglo 108.228 zavarovancev. Napredovalo je le moško članstvo (+3848). medtem ko je žensko članstvo celo nekoliko nazadovalo (— 140). število bolnikov, kateri prejemajo od OUZD-a hranarino, se je v primerjavi z lanskim junijem znižalo za — 288 oseb in ostalo na povprečni višini 2543 bolnikov. Radi padca števila bolnikov in radi povišanja članskega staleža je padel tudi odstotek bolnikov na povoljno višino 2.35%. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera približno odgovarja dejanskemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je v mesecu juniju 1940 po-rastla za + din 3.23 ali ca 11.5% in je znašala din 27.92 Z ozirom na dvig staleža zavarovancev in njihovih zaslužkov se je povečala tudi celokupna dnevna zavarovana mezda za + din 441,468.40 na din 3,021,950.80. Seno je gorelo Okrog desetih dopoldne so se ljubljanski gasilci pod vodstvom vodje g. Furlana odpeljali z veliko »Magyras« lestvo in obema motorkama na Kodeljevo, kjer je bil nastal velik požar na dvorišču intendantskega skladišča. Prva vC6t, ki je prišla na reševalno postajo, je vedela povedati, da gori kar samo skladišče, zato so se naši gasilci tudi podali na kraj požara kar s tremi avtomobili. Menili so, ga bo požar velik. Na vso srečo pa skladišče ni gorelo, pač pa se je bil vnel velik voz 6ena, ki je stal na dvorišču. Verjetno, da je ogenj zanetila iskra, ki jo je bil veter zanesel z lokomotive, katera je peljala po dolenjski progi. Voz 6ena tudi ni stal posebno daleč preč od železniške proge. Vsega sena je bilo na vozu približno tisoč kilogramov. Kakor hitro je iskra zagorela, je namah nastal velik požar. Ves veliki kup 6ena so z neverjetno naglico obliznili ognjeni zublji. K 6reči so naglo priskočili vojaki, ki so Voz prevrnili ter na ta način rešli voz in konja Seno samo pa je seveda gorelo naprej z velikim plamenom Brž ko so gasilci prihiteli na dvorišče, so začeli gasiti ter so v prav kratkem času ogenj tudi pogasili. Kljub vsej naglici, a katero so dušili ogenj, pa je še vedno zgorelo okrog 300 do 400 kg 6ena. Seveda pa tudi ostalega sena ne bo več mogoče porabiti za kaj drugega kakor za na-stil. Oškodovan je bil pri tem ognju posestnik 2uper Lojze iz Iške loke. Sena vojaške oblasti še niso prevzele, Ko!ecar]l so obhajali svo|o slavo Ljubljanski kolesarski bataljon je predvčerajšnjim obhajal tradicionalno slavo, v 6pomin na dan, ko je pred štirinajstimi leti blagopokojni kralj Alek-sanger Zedinitelj podpisal odlok, da naj se v naši vojski ustanovi kolesarski bataljon. Na dvorišču vojašnice Kralja Petra 1. je bil obred slave, pogosti-tveni del pa v gornjih prostorih te vojašnice. Ob desetih dopoldne je prispel v vojašnico konjeniški divizijski general Jovan K. Antič iz Zagreba. Obšel te bataljoa, čestital k slavi ter nato odšel na slavnostno okrašeno lepo tribuno. Po Katoliškem »Te Deum« ter molitvi za kralja in domovino je bil pravoslavni obred z rezanjem kolača, nato pa še muslimanski. Nato pa je stopil pred bataljon domačin, pešadijski major Ferdo Muslovič. V klenem nagovoru na vojake, v katerem je naglasil, da 6tcer kolesarske edinice nimajo dolge tra-gicije, sai so bile ustanovljene šele po svetovni vojni, Brez dvoma pa so prav važen činitelj v naši vojaški odporni sili in moči. Tudi oni so pripravljene, da kadarkoli nastopi trenutek, ko je treba braniti kralja in domovino, z največjo pripravljenostjo stopijo v borbo. Na koncu svojega jedrnatega nagovora je pozval vojake, naj 6kupno ž njim vzkliknejo trikrat »živio« kralju Petru II. Gromki klici 60 zadoneli med zidovi prostranega dvorišča. Vojaška godba je zaigrala državno himno, nato pa je bil paradni pohod. Domačin slave, major Muslovič, je pozval po končanem pohodu vojaške m civilne goste v gornje prostore vojašnice, kjer je bila za povabljence pripravljena prav okusna zakuska. V prisrčnih pogovorih je čas naglo minul. Popoldne je biio nato še posebno vojaško veselje. Slavo kolesarskega bataljona je prav posebno povzdignila navzočnost poveljnika konjeniške divizije, divizijskega generala Jovana Antiča, brigadnih generalov Kukavičiča ter Janeša ter večih uglednih zastopnikov civilnih ustanov. Bansko upravo je zastopal g. Lenart, škofa mestni župnik in stolni kanonik dr Tomaž Klinar, policijsko upravo višji policijski komisar g. Kante. Bile pa 6o zastopane tudi številne rodoljubne ustanove, organizacije in društva, tako Združenje rezervnih oficirjev, Legija koroških borcev, vojni dobrovoljci, bojevniki, oblastni odbor združenja vojnih invalidov, Strelska družina, dentastična zbornica, Avtomobilski klub in drugi. Tudi letošnja proslava slave je potekla v najlepšem razpoloežnju, ki je združilo povabljence in častnike v prijetno druščino. Paradni pohod kole-sarjev-vojakov pa je pokazal vso 6trumnost in pripravljenost vojaštva v našem kolesarskem bataljonu. Nekaj vesti iz bolnišnice Ljubljanska bolnišnica je včeraj čez dan sprejela naslednje ponesrečence: Štiriindvajsetletnega Jakoba Celarca, kateremu je hlod zlomil levo reko; devetintridesetletno delavko v tobačni tovarni, Pavlo Makovec, ki jo je stroj zagrabil za desno roko ter ji zmečkal prst; na stroju se je obrezal štiridesetletni Franc Kovač iz Kozanjj osemnajstletno tovarniško delavko Tončko Kovačičevo pa je v tovarni zgrabil valjar ter ji zlomil desno roko. Dobro založen trg, pa malo kupčije Ljubljana, 17. avgusta. Običajno je vsako soboto na živilskem trgu zelo živahen promet in kupčija. Tudi danes so pripeljale okoliške kmetice zelo mnogo zelenjave in drugih kuhinjskih dobrot, vendar ni bilo mnogo kupovalk, ki bi pospravile v svoje torbice in jer-baščke te dobrote ter jih primerno pripravljene opoldne postavile na mizo. Cene so bile sledeče: Solata endivija je bilo po kosu 50 par do75par. Petršilj je bil šop po 25 par. Enako je veljalo korenje. Pesa je bila šol po dinarju. Zelje se prodaja po glavah ali na kilogram. Kg je veljal do 2 din. Na trgu je že kislo zelje, ki stane 5 din kilogram. Domačo sadje ima nižjo ceno kot uvoženo iz drugih krajev države in inozemstva. Domače lepe breskve so bile kilogram po 10 din. Domača jabolka so bila od 3—4 din. Domače hruške od 5—7 dinarjev. Poradižnik je veljal 4 din. Slive ringlo so po 7 din. Bosanske slive tudi po 7 din. Grozdje je še vedno precej drago in stane od 16 do 18 din. Malin je vedno manj. Maline so bile po 7 din liter. Tam je bila tudi prodajalka z žafranom. Običajno velja pregovor »drag kot žafran« — toda tega je nudila merico po 2 din. Grah oluščen so prodajale prodajalke po 7 din liter ali 1.50 merico. Stročjega fižola je sedaj na trgu zelo veliko. Prodajajo ga po 1.50 do 2 din. Prav posebno vrsto po 3 din kilogram. Kumarice so po 1 din, manjše tudi ceneje. Kumarice za vlaganje imajo letos stalno ceno, 100 kumaric velja 12 din. Jajca na kurjem trgu so po dinarju kos. Pi-ščeta so od 16—20 din. Kure po 30 din. Trg s kurami je bil zelo dobro založen in je bila tam živahna kupčija. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa cesta št. 62, telefon št. 27-29, Razne zgodbe iz sodne dvorane Hud pretepač - V gostilni je po nepotrebnem politiziral -Nevaren tat - Nekaj statistike Ljubljana, 17. avffusta. Mali kazenski senat je včeraj in prejšnje dneve sodil male in tudi velike tatove, sleparje in druge zločince. Junaki noža sedaj prav redko prihajajo pred sodnike, da dajejo odgovor o svojih nočnih junaštvih. Pred mali senat je te dni prišel star junak, ki je zelo vročekrven in se rad pretepa. France Drugovič je samski delavec takole pri štiridesetih. Doma je iz Pavlove vasi, občina Pi-šece na Štajerskem, zajroslen pa je bil pri gradnji ceste na Gorenjskem. Lani 30. avgusta so delavci delali na cesti Lesce—Bled. Med delom je prišlo do besedičenja in prerekanja med njim in delavcem Antonom Janežičem. France je dvignil težko lopato in ž njo plosko udaril Janežiča s tako silo no levi podlehti, da mu je zlomil podlehtno kost. Janežiča so prepeljali v ljubljansko bolnišnico na kirurgični oddelek, kjer se je dalj časa zdravil, ker je imela poškodba hujše in trajnejše posledice, kakor bi bilo drugače sodili po prvih znakih poškodbe. France Drugovič je bil aretiran in odpeljan v ljubljanske zapore. Državni tožilec je sedaj Franca Drugoviča obtožil zlečina hudodelstva hude telesne poškodbe s trajnimi posledicami, ker naj bi bila roka trajno nesposobna za težja dela. S tem je bil poškodovani Janežič kot delavec prikrajšan za boljši zaslužek. Pred senatom je obtoženec Drugovič priznal, da je svojega tovariša-sodelavca udaril z lopato po roki, izgovarjal se je, da ga je poprej Janežič izzival in udaril ter da je bil v silobranu. Zdravnika izvedenca sta bila sprva mnenja, da bo poškodba imela trajne posledice. Pozneje se je izkazalo, da je bila poškodba bistveno lažjega značaja in da se roka v pogledu zdravstvenega stanja pečasi izboljšuje in da ni poškodba tako resnega značaja, kakor to določa kazenski zakonik. Kazenski senat je Franceta Drugoviča obsodil le zaradi prestopka telesne poškodbe v smislu § 180 k. z. na 4 mesece zapora. Plačati mora OUZD za bolniške stroške znesek 250 in 1549 din, kakor tudi Janežiču za poškodbo v znesku 2500 din. Člen 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi vsebuje prav hude in stroge kazni proti vsem onim, ki se po tem členu pregreše s kakimi neprevidnimi, nepremišljenimi izjavami glede našega državnega in političnega življenja. Ljudje dostikrat blebetajo stvari, za katere nimajo globljega razumevanja in mečejo po gostilnah strašne fraze, ki so dostikrat naperjene proti obstoju naše enotne države in proti vodilnim osebnostim. Ti ljudje res dostikrat ne vedo, kaj go- vore in bi bila za take gostilniške »govomikee dostikrat mnogo bolj na mestu krepka leskovka, da bi okusili nje dobrote in se spametovali. V Kranju rojeni samski delavec France Cer-nilec je letos v neki gostilni v Strahinju pri Kranju silno zabavljal in poveličeval neke tuje osebnosti. Med mirnimi gosti je bilo zaradi tega govorjenja veliko ogorčenje in naposled so bili o stvari obveščeni tudi orožniki, ki so »gostilniškega politika« in »diplomata« prijeli. Pred malim kazenskim senatom je bil France Černilec obsojen na 10 mosecev strogega zapora, to nepogojno. Černilec se je pred sodniki ponižno izgovarjal, da je bil do nezavesti pijan in da se ne more spominjali, kaj naj bi bil govoril čez državo. Priče so nasprotno potrdile, da obtoženec ni bil toliko vinjen, da ne bi vedel kaj je govoril. i » Mirko Trdina je brezposelni 'delavec. Letos 19. aprila je s pomočjo nekega tovariša, ki ga še ni prijela roka pravice, odnesel Francetu Rep-šetu v Ljubljani 482 kg starega železa v vrednosti 852 din, sam je pozneje izvršil še 2 tatvini, ko je 18. maja vlomil v neko trafiko ter od tam izmaknil več raznih cigaret v vrednosti 108 din, kakor tudi, da je odnesel nekemu posestniku malenkostni znesek 2.50 din. Mirko Trdina je pred sodniki vse lepo priznal in se kesal za svoja dejanja. Bil je obsojen na 5 mesecev strogega zapora, deloma pa je bil zaradi tatvine cigaret oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Mirko je kazen sprejel. # Zemljiška knjiga je v aprilu zaznamovala re- kordno število realnih eksekucij zaradi neplačanih davkov. Aprila je bilo zemljiškoknjižnemu uradu podanih 115 predlogov za vknjižbo zastavne pravice za celotni znesek 873.113 din. Zanimivo je bilo, da je samo davčni zaklad vložil pri okrajnem sodišču 58 predlogov za vknjižbo zastavne pravice glede neplačanih davkov v znesku 603.059 din. Mnogi davčni zavezanci dolgujejo davkariji prav čedne zneske. Najvišji davčni zaostanek je znašal 120.706 din najnižji davek pa je bil vknjižen za 75 din in 326 din. Pojasnilo. V včerajšnjemu poročilu o požigu, zaradi katerega je bil obsojen I. Kogovšek, lastnik podjetja »Zvonarna in livarna« St. Vid nad Ljubljano, pripominjamo, da glavna priča g. Jernej Kopač ni v nikakem bližnjem, niti ne v daljnem sorodstvu z obsojenim I- Kogovškom. Pač pa je bil pri nekem zavodu Kogovšku porok za večjo vsoto ter je bil primoran plačati za Kogovška temu zavodu večjo vsoto v kritja posojila. Na sv. Roka dan ie bi§o v Dravljah kot v mravljišču Ljubljana, 16. avgusta. Če si, dragi prijatelj tintomaz, včeraj, ko je bil Veliki Šmaren, veliki praznik, ko gre še kača na drevo, popoldne tudi Ti zapustil docela izumrlo mesto, ko si se prepričal, da črnoglede vremenske na-prilike, ki so za včeraj predvidevale »možnost Opoldanskih nevihte, včasih le ne držijo in da sonce, čeprav »zubato«, kakor Srbi pravijo, vendarle sije skozi nevidno kopreno — si se šel najbrž kopat v Soro tja gor k Retečam. Ali pa — če se bojiš dobiti v mrzli vodi revmatizem, ker Te itak »nekaj let sem že kar naprej po nogah vodno spočitih trga«, kakor poje pesnik Medved v svojih skoraj že pozabljenih poezijah — si se povzpel na Katarino ali na Šmarno goro in si se spotoma kopal v potu svojega obraza in hrbta. S primerne razgledne točke si lahko opazoval vse od Črnuč do Medvod ob Savi in še naprej ob Sori v rečni strugi skupine rjavih točk — kopalcev. Po cesti pod goro pa so po belih cestah tekle neprekinjene vrste temnih in pisanih mravljincev — vse v eno smer, tja nekam proti Št. Vidu. Le kam hitijo vse te množice? »V Dravlje, kier danes Rokovo praznujejo!« te pouči znanec, ki si ga srečal domov grede, ko je vodil svojo mlado družinico na praznični izprehod. Kolesa hitijo mimo tebe, kolesa, sama kolesa. In v Št. Vidu stojijo avtobusi: št. Vid— Tacen; tudi ti dovažajo romarje k sv. Roku v Dravlje. Tramvaj na šentviški progi je podoben danes najmanj dunajskemu — po trije, štirje skupaj pripeljejo iz Ljubljane, natrpani z romarji, ki vsi izstopajo pri kapelici, od koder vodi bližnjica v Dravlje. Ze z državne ceste vidiš, da je tam vse črno ljudi. Zakaj ne bi tudi ti stopil pogledat, kako v Dravljah svetega Roka praznujejo? Ljudi je nepregledna množica — dobesedno. Ne moreš skoraj razumeti, od kod in zakaj so prišli vsi ti tisoči in desettisoči na kolesih, na zapravljivčkih, s tramvajem in peš danes v Dravlje. Po sredi vasi valovi živa reka ljudi gor in dol, kakor v Ljubljani na promenadi, le da jih je tu neprimerno več. Prepustiš se gneči, ki te zanese navzgor do cerkvice. Tudi ta je polna, čeprav ne more v njo niti en odstotek enega odstotka vseh romarjev. Oltar je ves v lučkah in pred seboj na klečalniku vidiš klečati med starimi ženicami mlado, zorno dekle, zatopljeno v iskreno molitev. Čudno, čudno, dekle, kako da si ti priromala k svetemu Roku, priprošnjiku in zdravniku hudih ran? Saj zdravje in mladostna svežost kar dehti od tebe in telesnih ran pač nimaš? Morda pa je sveti Rok priprošnjik in zdravnik notranjih, srčnih ran? Oh, če je tako, pa bova tudi midva, kajne, dragi moj, pomolila k njemu, saj nama pač ni neznano, da take rane včasih bolj skelijo kot z nožem zadane ... Nemara, da so tudi večinoma vsi od teh, ki danes polnijo Dravlje, prišli iskat zdravila srčnim ranam: sreče, veselja. In zdaj hodijo po cesti gor in dol in če se srečajo z znancem, oba sramežljivo povprašata z očmi: »Tudi ti, dragi prijatelj, iščeš sreče, iščeš veselja?« In gresta dalje, vsak v svojo smer. A če in kje ju čaka sreča — Bog vel Blagor otrokom! Ti najdejo svojo srečo kaj hitro: na vrtiljakih, ki so vedno polni otrok in veselega krika, na stojnicah z leetom in sladkorčki, ki so jih nekateri prodajalci razgrnili kar po travi... Tudi prijatelji božje kapljice so našli svoje veselle. Pri iz surovih desk zbitih mizah sedijo, pijejo in modrujejo. Bog jim blagoslovi! Toda, kje bi bila sreča zate. ubožec, ki stojiš na oglu in prosiš: »Nobene roke nimam! Usmilite se mel«, pa se nihče zate ne zmeni! In tvoja sreča, kje je, v črno oblečena kočevska starka, ki suhotna in vnetih oči molče prosiš, naj bi kdo odkupil drobno vezenje, ki si ga razgrnila pred seboj... In deklica, ki pod vrtiljakom z otožnim licem tolčeš na boben takt poskočni melodiji, tudi zate sreče ni, kajne?... O sveti Rok, mnogo ran nosijo ljudje, mnogo odprtih, telesnih, še več Da skritih, srčnih ran! Zato le prosi za nasl Grška vlada mfrno < presoja položaj Atene, 17. avgusta. m. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo, da grška vlada zaradi torpediranja grške križarke »Helle« ne bo storila nobenega uradnega koraka, ker se želi izogniti vsakemu novemu političnemu zapletu. V četrtek je bila napadena severno od otoka Krete tudi grška ladja »Frin-tan«. Napadla jo je eskadrila letal, ki je nanjo na-merilas voje bombe. Bombe pa niso zadele cilja. Newyork, 17. avgusta, m. Reuter. Uradno poročilo mornariškega ministrstva pravi, da sta bili v vodah Južne Amerike potopljeni še dve grški ladji, in sicer »Thetis* in »Naftolis«. Parnika sta vozila večinoma živila. ZGREŠENI STREL »Imeli 6te zadosti priložnosti tudi za to. Cijankalij je mogoče povsod kupiti.« mu je hladnokrvno odgovril Slad in rado-vadno opazoval vtis, katerega bodo te besede naredile na Bancona. Strežaj je bil očitno na koncu svojih moči. V njegovih očeh je bit videti silen 6trah. Odtrgal se je Irvinu, zgrabil Slada za rokav in ga prosil z rotečim glasom: »Saj emne boste prijeli zaradi umora,« ga je prosil z milim glasom. »Vsakdo v tej hiši bi mogel to storiti prej kakor pa jaz, verjemite mi...« »Toda vi imate razlog, ki bo za vsakega prepričljiv in jasen,« mu je odgovoril Slad. »Umor iz koristoljubja! Vi ste ubili Huberta zato, ker je odkril vašo tatvino.« »To je laž! Laž! Te stvari so bile med večerjo deloma še na mizi. Sele pred eno uro sva jih zbrala. KaKo bi Hubert mogel to vedeti? « »Toda dekle je zakričalo zaradi vas, ali ne? « »Ni. Jaz sem bil tedaj v kuhinji, Tako me ne boste ujeli. Peel in kuharica lahko prisežeta, da sem bil v kuhinji.« »Pa zahai ie potem zakričala?« je vprašal Slad. »Vse sorodstvo Ruvano-vo, Bandillo, tovarnar in njegova hčerka, od- 30 vefnik Staridge in vsi drugi »o bili za mizo, ko je zavpila. Kdo je bil tisti, ki jo je bil napadel?« »Nihče je ni napadel!« Dekle je poskočilo. »Je! Povedala eem resnico! Na hodniku je bil nekdo ...« »...s kosmatimi rokami, ali ne?« je pristavil nezaupljivo Slad. »Da, toda to je resnica. Vsaka beseda. .. »Lažnjivka, ti!« se je zadrl Bancon. »Ti bi 6e rada izvlekla in mene pustila na cedilu. Pa ti ne bo uspelo, da veš! Tudi tl si zapletena. Zakaj ai izvedla to prevaro s kričanjem, tega ne razumem. To je bil vsekakor njen preračunan trik. Toda mene ne boš s tem preslepila. Ti si hotela doseči nekaj drugega. Mislim, da si ti ubila Huberta, potem pa si se naredila nezavestno. Ti si kaj takega zmožna!« Sicer tako mirni Bancon je bil videti, kakor da se je pretvoril v pravega divjaka. Jeza ga je vsega spremenila. Ni vedel, kakšna usoda ga čaka, toda hotel je, da bi to deklico zadela enaka usoda kakor njega. Pa tudi sobarica ni bila pohlevna ovčica. Zadnja obtožba je pomenila zanjo mnogo. Vzdignila je pest in preden «e ji je mogel umakniti, ga je udarila sredi lica. »Tf pes, če bi le bila prosta...« Slad je potegnil Bancona v 6tran, Ir-vin pa je stopil med njiju. Toda besnela je naprej: »Mene ... mene hi tl rad prikazal kot morilko, ti uš smrdljiva!« je hropela in se poskušala izmuzniti Irvinu, ki jo je držal za roko. »Meni očitaš, da bi se rada izvlekla ,.. in ti...« _ Pogledala je Bancona z napol zaprtimi očmi in nenadoma obstala. Na njenem obrazu se je pojavila bledica. »Torej tisto, kar sta mi zgoraj pripovedovala, je bila samo komedija?« ju je vprašal Slad. »Posebej za me odigrana?« »Midva sva ee zares prepirala,« je odgovoril Bsncon. »Nisem takoj razumel, zakaj igra nenadoma vlogo napol zapuščenega dekleta, toda ona je hitra. Takoj je uganila, da boete morali vi oditi skozi okno ,.. zato je zaprla okno za vami.. •« Irvin je z veliko muko zadržal dekle. »Pustite me!« je vpila, »plačala mu bom to klevetanje!« Clineton jo je tako močno butnil, da je za hip izgubila sapo. Bancon je prišel ured tem spet k sebi in nadaljeval s svojimi obtožbami: »Vse to je klevetanje le oo tvojem mnenju! Dobro, pa pazi sedaj! Ti si ubila Huberta, da veš! Ti si imela nekaj z njim in ko H je povedal, da je vse končano, si se zbala, da ne bi sprhneli funti šterlingi, na katere si računala. Zato si tako vrišča-la, de se je vsa hiša zbrala in da je prišel za teboj v kopalnico. Tedaj si ga ubila in zaklenila vrata za seboj in se naredila tudi nezavestno. Ključ si vrgla skozi okno. Mar ni res tako?« Bancon se je porogljivo smejal, ponosen na 6voj domislek. »Kje pa je dobila nož?« je sedaj vprašal Slad, »Kaj nož?« je odgovoril streial neodločno. »Ne vem, toda gotovo je tudi nož vrgla skozi okno.« »Ne. Nož 6fflo ml našli v truplu. Glejte ga. Ali ga poznate?« Pomolil ga je Bancocu pod nos. Mož se je zdrznil. »Ne!« »Vzemite ga malce ▼ roke. Vidite, kakšen je?« Toda Bancon je odmahnil z glavo. »Da, da bi ostali moji prstni odtieki na držaju!« je zamrmral. »Vi 6tc zelo oprezen človek,« se mu ?e zarežal Slad in se obrnil proti dekletu! »Primite ga vi, kakor da bi hoteli prebosti njega«, je rekel in pokazal zraven na Bancona. Dekle je brez omahovanja vzelo nož v roko. V svojem besu je Banconu pokazala zobe. »Lepo,« je rekel tedaj Slad in ji vzel nož iz roke. »Bancon. vi ste tepec!« »Jaz nisem tako zvit, ako to mislite,« mu je odgovoril. _ »Povejte mi,« ga je vprašal Slad in pokazal na kovčega, »kdaj ste se odločili, da boste tole izvedli?« »Pred tednom,« je zamrmral Bancon. »(Zamisel pa je bila bržkone njena?« ga je vprašal detektiv in ga meril z ledeni mpogledom. »Ali ste sploh mogli misliti kaj drugega!« »Dobrol Vi imate dosti Izgledov, da boste obtoženi za umor,« je končno povedal strežaju, ki je znova zadrhtel. »Odpeljite oba in ju dobro zaklenite«, je velel Irvinu, »Toda pazite, da se ne bosta ponovno stepla.« Ko so ju odpeljali iz sobe, si )e Calam z velikim robcem obrisal čelo in rekel: »Kaj nam vse to pomaga!« »Prezgodaj me vprašujete,« je odgovoril Slad. »Ali mislite, Clineton, da ta dva kaj vesta o umoru Huberta Ru-vana?« »Če bi vedela,« mu je ta odgovoril oprezno, »potem ne razumem, kakšen delež naj bi imela pri umoru Staridgea, ko pa imata oba umora nedvomno medsebojno zvezo.« »Nedvomno, Clineton! Toda kakšno? Mislim, da bi morali prijeti za vrat Ban-dilla in ga nekoliko pritisniti. Tista 6tvar z Vero Towley roi nič preveč ne ugaja. Njenega očeta bi kmalu udarila kap, ko sem mu povedal novico... Toda... kava je tukaj...« Vroča kava je imela izreden učinek pri trudnih kriminalistih. Slad je vzel ci- fareto od Calama in stopil pred kamin, a je užival toploto, ki je oblizovala ve« njegov hrbet. (Nadaljevanje prih,} ti m tam Posvetovanja med ministri na Bledu so se nadaljevala tudi v četrtek in sicer takoj po prihodu predsednika vlade Dragiša Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. MaSe^k, ministra dr. Šutej in dr. Andres ter hrvatslii ban dr Šubašič. Opoldne pa so se odpeljali Cvetkovič, dr. Maček in dr. Šutej na dvorec Brdo, kjer so bili spreieti pri knezu-natn^sfniku Pavlu v avdienco. Zvečer pa sta dr. Maček in ban dr Šubasič zapustila Bled in se odpeljala v Zagreb. V četrtek je slavil svojo slavo srbski samostan Žiča, kjer je tudi sedež znanega episkopa dr. Nikolaja Velimiroviča K svečanostim se je zbralo veliko ljudstva, pa tudi veliko pravoslavnih svečenikov in od politikov bivši minstri dr Janjič, Dl mitrije Ljotič in dr. Ljubibratič. F.piskop dr, Nikolaj Velimirovič je imel govor, v katerem je poudarjal naloge in vrline krščanstva in zagovarjal misel, da v Srbiji ni bil rojen noben samonikel brezbožnik. Rekel je, da so vsi srbski brezbožniki, kar jih je kdaj bilo, mislili s tujo glavo in ne s svojo. Po njegovem mneniu drži tudi dejstvo, da »mati Rusija ni rodila nobenega brezbožnika«. Po končanem cerkvenem opravilu je bilo svečano kosilo, na katero so bili povabljeni le gostje ki spadajo v ožji krog dr. Velimirovičevih prijateljev in Pristašev. Na kosilu je govoril med drugim dalmatinski pravoslavni episkop dr. Irinej Gjorgjevič. Zagrebška policija je na podlagi banovega fazpusiitvenerfa dekreta takoj za?ed'a prostore vseh zagrebških prostozidarskih lož in naredila v njih preiskavo. Policija je zap!en;la vse arhive in zapiske in jh odnesla s seboj. Prostore je nato zapečatila, najdeni material pa je odnesla k banovemu tajniku dr. Šipušu. Zagrebška javnost sedaj pričakuje, da bo oblast objavila imena vseh zagrebških prostozidarjev, da bo javnost vedela, kdo in kaj so prostozidarji in na katerih vplivnih in važnih mestih je imela ta tajna organizacija svoje zaupnike in zastopnike. Belgrajsko Vreme« pa objavlja daljši članek, v katerem razgalja vso Korupcijo, katero so uvajali povsod prostozidarji, da so le snravili svoje pristaše na položaje, katere šo smatrali za potrebne, da dobe potrebno nadzorstvo nad vsem življenjem v državi. List ponovno zahteva, da je Uclj£»,., i»a*one odstraniti iz vseh mest in tako očistiti našo javno življenje nesnage, ki je ovirala vsak napredek, delo in reformo. Za pomanjkanje sladkorja pravijo belgraiski časopisi, da ga je kriva edinole zločinska špekulacija, nikakor pa ne pomanjkanje blaga Po uradnih ugotovitvah je sladkorja r.a trgu zadosti, le da so ga’brezvestni špekulantje skrili in ga drže toliko časa, da bodo dosegli povišanje cene. V nemirnih časih so znali špekulantje ustvariti med potrošniki prepričanje, da sladkorja ni in tako so si ustvarili jterert, da bodo počakali na jesen, ko bo morebiti vlada zat-adl Višjih odkupnih cen sladkorne pese 'povišala prodajno ceno sladkorja. Podobno se je bilo zgodilo pred štirimi leti, vendar se uprava ni pobrigala, da bi si vzroke tega poiava Zajaomnila in imela za sedanii primer pri roki vsa sredstva, s katerim bi se dala ta špekulacija v kali zadušiti, _ Bencinsko mc?anico bodo oblasti nehale da-idajti vsem industrijam, ki uporabljajo motorje za pogon z bencinom V začetku prihodnjega meseca bo stopila v veljavo odredba, da se morajo vsa motorna sredstva predrugačiti in usposobiti za uprnbo domačih pogonskih sredstev Če bi katera od industrij tega iie storila, si bo sama naprtila škoc]o. kajti oblasti ne bodo več dajale bencinske mešanice. Merpdv pokrailn kf so bilo prišle iz Avstroogrske v Jugoslavijo, sedaj pa bo treba rešiti še vprašanje dolgov pradvojne Srbije, kajti del teh posojili je bil »plasiran tudi v Nemčiji. Nem!ka g?wnazi(a v Zagrebu bn začela delo-vati it g .novitn Šolskim letom. Predlog zb ustano-Vitov ,npve npm^ke gimnazije v Zagrebu je dala stantska verska občina oziroma protestantski .kot dr, Pppp, ^la^nii 1? povabil k sebi hrvatske časnikarje in jim povedal, da se bo gimnazija začela s prvim razredom, če pa bo dosti učencev, pa bodo odkril 3e drutfi in tretji razred V šolo bodo smeli hrHitl u^mški otroci vseh ver Glavni jezik bo nemški, Io narodna skupina fdržavni jezik, zemljepis in zgodovina) bo v hrvatskem jeziku, Ce bo banska oboist dovolila, bodo smeli v nemška gimnazijo, hoditi tudi brvftski otroci. Raabojsika DrajJutina Saba so po dolgem pre-jtanjaniu vendarle priiell v Apatinu v Vojvodini. Sabo je bil pred dobrimi Štirinajstimi dnevi ubil V Karlovci) pitijskega stražnica, ki ga ie hotel ponoči legitimirati, njegovega tovariša pa je težko ranil Sabo je potem bežal pred preganjalci v Podravino, veridar se je znal vsem zasedam spretno izogniti. Zatekel se je nazadnje v Apatin m mislil tam Vlomiti v lokal Ribiške Jiveze Ponoči pa ga je-opazil nek polita) in se mu je *a*del tujec sumljiv. Čim ga |e< mislil prijeti, je Sabo potegnil samokres, nato pa pobegnil, toda po kratkem lovu ®o ga policaji ranili in ,prijeli. Minister ra ljudsko telesno Tzgolo DuJan Pantič je včeraj z letalom odpotoval v Berlin. Minister Pantič se je odzval povabili^ voditeljev nemških mladinskih organizacij ter si bo v Nemčiji ogledal več naprav in zahodov nemških organizacij za telesno kulturo ter njhovo delo. Neki akcijski odbor organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev v, Belgradu je razpravni o. nedavno objavljeni uredbi o poviSicah državnim nameščencem i^n ugotovil. da je draginj* ska doklada mnogo premajhna, kajti draginja se je dvignila skoro *a 50%. medtem ko so uradniki dobili povprežno po 5 do lo% povišanja. Akcijski odbor je mnenja, da povišanje plač ne bo imelo konec koncev nob'etinrra haska, če ne bodo izdan# učinkoviti ukrepi proti draginji In ipeku-lacijL Premiera češkega filma v nemškem jeziku po romanu J. Vrbe jBožfi mlini (KRIVOPRISEŽNIK). V glavnih vlogah Štepničkova in Willi Bauer Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION, tel. 22-21 Savinjski hmeSjarfi so zborovali v Žalcu Združene države amer.ške bodo najboliš« kupec hmelja Celje, 16. avgusta. V metroix>li Savinjske doline je bilo v četrtek tradicionalno zborovanje savinjskih hmeljarjev. Zaradi posebnih svetovnih razmer je bilo letos za tabor še posebno veliko zanimanje in je obiskalo zborovanje rekordno število — 1000 hmeljarjev. Zborovanje se je pričelo ob 9 dopoldve v prostorni Roblekovi dvorani, katero so zborovalci zasedli do zadnjega kotička. Predsednik Hmeljarske zadruge, senator g. Alojzij Mihelčič, je pozdravil okrajnega načelnika g. dr. Ivana Zobca, predsednika Kmet. zbornice g. Martina Steblovnika, ban. svetnika g. Kudra, hmelj, inšpektorja g. Janka Dolinarja in časnikarje, takoj nato pa podal svoje poročilo, katerega so hmeljarji z velikim zanimanjem poslušali. Navedli bomo le najvažnejše. * Ena glavnih točk dnevnega reda vsakoletnega tabora je bilo vedno poročilo o stanju hmelj-skih nasadov in izgledih na letino pri nas in drugod. Zadnja leta je bilo to vedno poročilo Srednjeevropskega hmeljarskega urada in je obsegalo poročila vseh hmeljskih okolišev v Evropi, kjer pridelujejo žlahtni hmelj. Letos je drugače. Vojna je marsikaj spremenila. Ta drad sicer še vedno obstoja in je tudi letos če izdal svoje poročilo, ki pa je zastarelo. V Sloveniji se je rastlina kljub razmeroma neugodnemu vremenu bujno razvila in obeta letos izredno bogat pridelek. Le nasadi v občinah Petrovče, Celje in Griže, ki jih je prizadela toča, ne bodo dali znatnejšega pridelka. Škodljivcev ni bilo, le peronospora je ves čas ogrožala rastlino. Hmeljarje so sicer opominjali, toda ti opomini so bili večinoma brezuspešni in le maloštevilni hmeljarji so do cvetenja škropili hmelj proti peronospori. Celo v cvet jih je škropilo razmeroma malo in šele jx>zneje, ko so komaj razvite kobule pričele tudi rjavti, so se številnejši hmeljarji zavedli velike nevarnosti in v večjem številu oprijeli zaščitnega škropljenja. Tako bomo letos imeli glede množine prav dobro letino in tudi glede kakovosti težko in dobro blago, ki pa bo glede barve vsekakor zelo zaostajalo za lanskim pridelkom. Prav zanimivo je bilo poročilo g. senatorja A. Mihelčiča o stanju hmeljskih nasadov drugod. V Vojvodini je stanje nasadov neenakomerno in različno. Poleg peronospore se je pojavila uš in tudi jalovost, stara bolezen vojvodinskih hmeljišč, ki se vedno bolj širi. Kakovost letošnjega pridelka je slabša kot lani, prav tako ga bodo letos malo pridelali. V Nemčiji bodo imeli dobro hmeljsko letino in prvovrsten obilen pridelek. V okolišu Sp alt hmeljski nasadi dobro obetajo in t.o tudi letošnji pridelek glede kakovosti prav dober. Okoliš Hers-bruck ima zadovoljivo stanje nasadov, le peronospora je napravila kljub celo 10 kratnemu škrojv-ljenju mnogo škode. Pridelek bodo imeli dober in tudi precejšen, posebno če ho še nastopilo lepo suho in toplo vreme. V TettanRU bodo imeli normalno letino in tudi glede kakovosti dober pridelek, če le ne bo zadnji ča« ponagajalo vreme. V ostalih krajih Nemčije jo stanje nasadov sicer različno, vendar v splošnem dobro in deloma tudi prav dobro. V okolišu Žatec ie stanje nasadov zelo različno; v nižjih legah so trpeli radi preobilne vlage in bodo bolj slabo rodili, dočim nasadi v višjih predelih dobro obetajo. Tudi v Nemčiji se bo letos obiranje nekoliko zavleklo. V okoliših Auscha m Dauba, preje Uštek in Duha. je stanje nasadov v splošnem dobro, vendar se poleg peronospore širijo tudi uši. Za dober pridelek bi bilo vs»j zadnji čas potrebno bolj toplo in suho vreme, ki je bilo doseaaj vse preveč deževno in hladno. * V češkem okolišu Žatee se je slabo hmeljsko stanje zadnji čas popravilo in kaže, da bo letos hmelj tako po kakovosti in tudi množine mnogo boliši kot lrt’i. V okoUš.j Rudnice bo tudi letina boljša kot lani. V bivši Poljski, ki je pripadla Nemčiji, je le del nasadov obdelan, pa še tod oskrbovanje ni bilo nič kaj skrbno. Iz Poljske, ki je pripadla Rusiji, ni nobenih r>oročil. V francoskih okoliših letos ne bo mnogo pridelka, iz Belgije in Anglije pa ni nobenih poročil, prav tako tudi ni novejših poročil iz Amerike. Tam so hmeljske nasade sicer povečali in splošno računajo na dobro letino. * Na vsakoletnem hmeljarskem taboru pred obiranjem hmelja določijo hmeljarji sporazumno tudi mezde za obiralce hmelja. Letos se je pri tem vprašanju razvila na zborovaniu zelo živahna debata. Nekaj hmeljarjev je predlagalo, da bi mezdo zvišali za 25 pai čemur pa je mnogo hmeljarjev oporekalo in predlagalo, dl zaradi izredno dragih življenjskih potrebščin, ki jih moraio hmeljarji kupiti za prehrano svojih obiralcev, ne Smrt pod vlakom Maribor, 16. avgusta. Danes zjutraj so na progi, ki pelje iz Maribora proti Dravogradu, v bližini studenškega gozda našli truplo kakih 30 let stare ženske. Pri njej niso našli nikakih dokumentov, ki bi mogli pojasniti, kdo je bila ta ženska. Ker je tudi glava močno razmesarjena, bo toliko težje dognati identiteto. Orožništvo je pričelo z intenzivnim poizvedovanjem, da ugotovi, kdo bi bila ženska in eventuelno tudi to, kako je ženska prišla na železniški tir. Gre za vprašanje, ali je ženska šla pod vlak v samomorilnem namenu ali pa tiči za skrivnostno najdbo kak zločin. Ženska je bila stara okoli 30 let, ima dolge lase in jih je spletala v kite. Na sebi je imela rjavo jopico in krilo, rjave nizke čevlje. Pri njej so našli le žepni robec i monogramom MP. 10. IX. Pri njej so naSli tudi košček papirja, na katerem je imela napisane neke nemške verze. Našli so tudi sliko nekega moškega. V Cirknici pri St. liju v Slov goricah je nek 18 letni hlapec Josip Gregurac, doma nekje v južnih krajih, izvršil samomor na ta način, da se je vlegel na tračnice in čakal, da je prisopihal tovorni vlak, ki vozi tam mimo okoli šestih zvečer. Lokomotiva mu je glavo povsem zmesarila, da je ostal, pri priči mrtev. — Vzrok njegovega obupnega dejanja ni znan, pač pa so ga domači opazili, da je bil zadnje dni zelo potrt. O smrti so obvestili njegove sorodnike, ki živijo nekje v okraju Ma-rušec. morejo zvišati mezd, obenem pa hmeljarji danes še ne vedo, kako bodo prodali hmelj. Ž zelo tehtnim predlogom je prišel na dan g. Ocvirk z Vranskega in predlagal, naj ostane mezda obiralcev s hrano ista, brez hrane pa se zviša od 2 na 2.50 din. Ta predlog so hmeljarji soglasno sprejeli. Nekateri hmeljarji so ob tej priliki opozorili, da naj hmeljarji dajejo obiralcem dobro hrano z malico naj jim pošteno merijo merice, v primeru dobre kupčije pa svoje obiralce nagradijo. To najvažnejše vprašanje, ki je na vsakem taboru najtežje, je obravnaval hmeljarski banovinski Inšpektor g, Dolinar Janko iz Celja. Prav nobeno leto gotovo ni bilo to vprašanje težje kot ravno letos. Polovica Evrope je v vojni. Na vsakoletnem taboru je bilo do sedaj glavno vprašanje, koliko in kakšen pridelek bodo pridelali drugod, kajti če smo vedeli, da imajo drugi hmeljski okoliši slabo letino, smo bili lahko trdno prepričani, da bomo lahko prav drago prodali naš znani savinjski hmelj, zlasti zadnja leta in lani. ko je naš savinjski hmelj prevzel skoro ves ameriški trg. Letos to ni važno, pač pa to. kako bomo naš hmelj, katerega bomo letos pridelali še enkrat toliko kot lani, spravil! čez morje skozi blokado v Ameriko, ki bi gotovo rada kupila naš hmelj, saj Združene države ne pridelajo kljub razširjenju nasadov toliko hmelja, da bi zadostoval vsemu ameriškemu kontinentu — Kanadi, Argentiniji itd. Amerika potrebuje letos 30.000 stotov hmelja, v.. Težko je re®i> kakšna bo letos hmeljska kupčija. i zgledi so dobri in je pot čez morje tudi še mogoča. Nihče pa seveda ne more prerokovati, saj vsakdo ve, v kakšnih razmerah živimo ko se vsak dan kaj spremeni. Trgovina nam je odprta, pa četudi bi morali hmelj izvažati po zelo dolgi poti. Lani smo si tako rekoč z naskokom osvojili z našim prvovrstnim hmeljem ameriški trg. Če si ga hočemo ohraniti, moramo tudi letos gledati, da bomo pridelali dober pridelek, hmelj lepo obrali in pravilno posušili. Še ie čas, da škropimo, kajti bolje je. da imamo »šeka< hmelj kakor popolnoma rjavega. Kljub neugodnim razme-ram na svetu nam je sedaj izvoa zasicuran. povpraševanje za našim htnelirm le veliko, zato je pričakovati tudi vnovčenja in dobrih cen. Truplo 5 letnega dekletca so našli v Dravi Maribor, 16. avgusta. Mariborski orožniki so z Alariborskega otoka dobili telefonično sporočilo, da je neki Jožef Mo-škon iz Kamnice pri Mariboru, pri odkladanju lesa, ki se mu nabira v posebni pasti v dravski strugi, v vodi odkril otroško truplo. Truplo je potegnil iz vode ter nemudoma poskrbel, da so bili orožniki o najdbi obveščeni. Orožniki so takoj v spremstvu mrtvoogledni-ka odšli na dravsko obrežje in si ogledali trupelce. Trupelce je že razpadalo in je zato verjetno, da je ležalo v vodi že kakih šest tednov. Zaradi tega stanja tudi ni mogoče ugotoviti, ali je bilo nad otrokom izvršeno kako nasilje. Truplo je vse obtolčeno in zato sklepajo, da ga je Drava morala prinesti od daleč. Ta domneva je tembolj verjetna, ker v zadnjem času ni bilo nikakih poročil, da bi v naših krajih ob Dravi utonil ah izginil kak otrok. Dekletce je moralo bjti staro kakih 5 let. 1 ruplo so odpeljali v kamniško mrtvašnico, kjer bo izvršena sodna obdukcija. Verjetno je, da bo k juč za razrešitev skrivnostne najdbe prišel iz Nemčije, kjer je otrok najbrž utonil. ŠPO R T Jutršnji športni spored Jutri popoldne bodo na krožni podutiški proli velike motociklistične diifce, ki jih prireja ŽSK Hermes. Po velikih uspehih naših motociklističnih dir* kačev v Zagrebu, Varaždinu, na Jezerskem, na prazntk na Gorjancih, prejšnjo nedeljo na Pohorju, vlada za to dirko med ljubljanskim občinstvom izredno zanimanja. Prvič se bodo namreč srečali na !. pr°* najboljši sWnsf 3 s c J OC c Veter (smer, iafeost) Pada- vine c5 a s. X rj C s e: m/m vrsta Ljubljana 169-3 12-2 14-0 83 3 E, 4-1 dež Maribor ?69‘8 16-2 11-0 80 5 0 8-0 dež Zagreb 767-4 24-0 to-o 90 0 0 — — Belgrad 766-c 2b-0 12-1 80 0 — — Sarajevo 770-t. 25-0 io-u 80 0 0 — — Vis /a 4-i 22-0 1S-0 60 0 NVV, — — Split 764’; 28-0 13-0 50 0 NNEj — — Kumbor 7634 >o-0 19-0 70 0 N, — — Rab 765-:- 25-0 18-0 30 0 0 — — 0U3PD»n!K 763-3 27-0 18-C 50 0 NE, — — Vremenska napoved: Pretežno jasno in toplejše vreme. Koledar Danes, sobota, 17. avgusta: Milica, Julijana Nedelja, 18. avgusta; Jelena. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6, mr. H-očevar Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47. . Otvoritev nove državne pošte Št. Danijel nad Prevaljami. Dne 1. septembra 1940 se otvori nova razredna državna pošta IV. razreda, 4. skupine Št. Danijel nad Prevaljami. Okoliš nove pošte tvorijo kraji: Belšak, Dolgo brdo h. štev. 4—8, 10 do 21, 23—34, 39—40 in 43; Jamnica, Suhi vrh, Strojna in Št. Danijel, ki pripadajo sedaj okolišu pošte Prevalje. Pošta bo vzdrževala dnevno peško zvezo s pošto Prevalje. — Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani. Polovico potniških stroškov si prihrani kdor potuje v prvi polovici meseca septembra v Ljubljano. Dne 31. avgusta se prične jesenski Ljubljanski velesejem, Ki traja do 9. septembra. Kdor si velesejem ogleda, ima brezplačen povratek. Na odhodni železniški postaji si mora kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico, ki stane 2 din. V Ljubljani, pri velesejmski blagajni, se bodo izdajala potrdila o obisku velesejma, nakar velja vsakemu stara vozna karla in pa železniška izkaznica za brezplačno vožnjo na tisto postajo, s katere je od potoval. Ta olajšava velja za potovanje v Ljubljano od 26. avgusta do 9. septembra, za povratek pa od 31. avgusta do 14. septembra. Protiletalsko zaščitno razstavo odpre spet ljubljanski mestni zaščitni urad na jesenskem velesejmu. Seveda bo ta razstava pasivne obrambe, ki ie dosegla nenavadno velik uspeh in imela rekorden obisk, za jesenski velesejem T>opoInoma preurejena in še znatno povečana ter rx>množena. da bo napolnila skoraj ves paviljon »J« na desni strani glavnega vhoda. V prvem delu tega prostornega paviljona bo spet razstavljena zdravstvena kemična služba z raznovrstnimi strupi in najučinkovitejšimi pripomočki proti njim. Prav veseli bodo pa obiskovalci velesejma predvajanja filmov v rotundi, kjer bo prikazana tudi zatemnitev. V sosednjem prostoru bodo stali novi večji modeli zaklonišč in podstrešij, poleg njih bo pa nazorno urejena razstava gasilske in tehnično pomožne službe z najmodernejšimi pripomočki za opazovalno, obveščevalno službo Itd. 2e protiletalska zaščitna razstava meseca junija je privabila tudi s podeželja prav mnogo obiskovalcev, na jesenskem velesejmu bo pa ta povečana razstava gotovo med glavnimi privlačnostmi, brez dvoma pa med najbolj poučnimi in najpotrebnejšimi prireditvami. Foto amaterjem razvija, kopira ln povečava Foto-atelje: Mancini — Ljubljana — Vič. PcJasnHo Podpisani sem v ^Slovenskem domu« objavil novelo >O Švica, moja Švica«. Kakor vso zgodbo, tako sem tudi vse okolje ustvaril iz sebe in si oboje izmislil. Zato v oznaki prebivalcev, da so večni uporniki, neprekosljivi mojstri v stavkanju in da se sadovi s polja selijo čez Bistrico kakor denar v Švico, ni iskati resničnih dejstev. Užaljenim prebivalcem prodišča izjavljam, da jih nisem hotel s tem prav nič žaliti. Janez liorštnar, Jarše, p. Domžale. ■■■nMaBBBBigBaBBsnBBaHMaaMMB izgubila nekaj dragocenih točk. Na 100 m hrbtno sta oba ljubljanska plavača Pelhan in Pestevšek lejx) premagala Jadranaša. Prav tako sta na 200 m prsno za ženske Martinova in Finčeva Še povečale s svojima zmagama število točk. Pri ICO m prosto je odlični Ciril Pelhan z udarom roke pred Petro-nejein prinesel Iliriji prvo mesto, sam pa dosegel doslej svoj najboljši čas. Nadaljnji dve lepi zapovrstni zmagi sta na 200 m prsno prinesla Cerer in Hercog. Cerer je v odlični formi in je svojih 200 m preplaval v času 2:48.7, kar je daleko najboljši čas, dosežen v tej disciplini v Jugoslaviji. Naše plavalke in plavači so bili zmagoviti tudi v obeh štafetah. Z lepo zmago in s precejšnjo razliko v točkah si je Ilirija spet znova lepo popravila svoj jjoložaj. Prepričani pa smo, da bodo naše plavalke in naši plavači pri povračilnem dvoboju prihodnji petek v Ljubljani slavili še lepšo zmago nad renomi-ranirn nasprotnikom. 400 m prosto moški: 1. Scarpa (Ilirija) 5:22.3, 2. Puljo (Jadran) 5:24.5, 3. Belotti (J). ICO m prosto ženske: 1. Beara (J) 1:14.8 (boljše od jugoslovanskega rekorda), 2. Fine Draguša (11) 1:15.0, 3. Keržan (II), 4. Stipanovič (Jd). 100 m hrbtno moški: 1 Pelhan (11) 1:14.9, 2. Pestevšek (II) 1:16.4, 3. Bakašun, 4. Perfeta (Jd). 200 m prsno ženske: 1. Martin (II) 3:29.6, 2 Fine Saša (II) 3:37.8, 3. Stipanovič, 4. Ivančič (Jd). 6100 m prosto moški; 1. Pelhan (II) 1:02.2, 2. Petrone (Jd) 1:02.3, 3. Scarpa (II), 4. Tresič-Pavi-čič (Jd). 100 m hrbtno ženske. 1. Beara (Jd) 1:29, 2. Fine Saša (11) 1:31.2. 3. Bradač (II), 4. Frančeski (Jd). 200 m prsno moški. 1. Cerer (II) 2:48.7, 2. Herzog (II) 3:01.5, 3. Paškeš (Jd), 4. Nonwei-ler (Jd). Štafeta 4X100 m prosto Ženske: 1. Ilirija — (v postavi Fine Saša, Martin, Keržan, Fine Draguša) 5:22.2, 2. Jadran (Sidar, Petkovič, Radiča, Beara) 5:22.4. Štafeta 4X 200 m prosto gospodje: 1. Ilirija (Pestevšek, Mihalek, Cerer, Pelhan) 9:56.8; 2. Jadran (Frančeski, Belotti, Puljo, Petrone) 10:12. Točke: lirija 66, Jadran 42. »Hermetično*, n ep rodužno zaprto, je izraz, ki ga slišite vsak dan. Lahko bi dejali tudi herme-sovsko zaprto, Izraz je iz starega veka. Nastal je ker so grškemu bogu Hermesu pripisovali izum, po katerem je mogoče stekleno cev zapreti na skrivnosten način tako. da zrak ne more vanjo. Zato je vse, kar je tako zaprto, da ne propušča zraka, »hermetično« zaprto. * Anglež Charles Mills je lani praznoval v Berlinu 3000. zmago pri konjskih dirkah. Star je bil tedaj 55 let in je sodeloval na dirkah celih 35 let. Zaslužil je gospodarjem svojih konj težka ralijone. * Beseda mumija ni egipčanskega porekla, kakor vsi mislimo, temveč izvira iz perzijske besede mum, ki pomeni vosek. V Egipt so to besedo prinesli Arabci, iz Egipta je prišla do nas. V južnih krajih naše države še zdaj ponekod pravijo svečarjem in voskarjem mumdžiie, Škarjam, ki služijo za prirezovanje stenja na vošče-nicah, pa mumakaze. * Dvoboji s samokresi niso v Evropi poznali vse do francoske revolucije, šele tedaj so nori ljudje za osebno obračunavanje, med seboj začeli ugrabljali strelno orožje. Do tedaj so se srbo-riteži bili le s »hladnim« orožjem, zlasli z meči vseh vrst. * Mnogi ne vedo, da je Norveška sicer majhna država, ki je imela eno največjih trgovskih mornaric na svetu. Ta mornarica, ki so jo v ogromni večini dobili Angleži, je pred vojno štela 4if*l ladij s 4,534.150 tonami. Povprečno ima torej vsaka norveška ladja nad tisoč ton. * Naj večji'' otok na svetu !e Grontandija, ki ie pod dansko oblastjo. Prebivalcev pa ima le 16.000. * Kraljeve garde, čete, ki imajo to posebno nalogo, da varujejo vladarjevo osebo, so bile osnovane v 17. stoletju skoraj po vseh državan Evrope hkratu. Takoj so dobile ime garda od francoske besede garder — varovati. Tudi športnike so znali zvabiti na koncert Nenavaden orkester je priredil pred nedavnim koncert v danski prestolnici Kodanju in vzbudil silno presenečenje. Vse vstopnice so bil? že davno razprodane in to takoj, čim se je razvedelo, kako bo orkester sestavljen. Neko dansko dobrodelno društvo je prišlo na misel, da bi za svoje potrebe priredilo koncert tako, da bi orkester bil sestavljen iz samih bolj aii manj slovitih danskih plavalk. Med drugimi sta sodelovali tudi veliki svetovni rekorderki Ragnhild Ilveger, najboljša plavalka na svetu, ter skoraj nič manj slavna Soerensenova. Hvegerjeva je igrala čelo, ona druga pa saksofon. Velik in najbolj navdušen del občinstva so tvorili športniki, ki jih sicer na koncertih ni dosli videti. Tudi ponoči morajo biti vojaki v stalni pripravljenosti za svojimi protiletalskimi topovi, da jih so-^ vražaa letala ne presenetijo. Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Vrsta nemških bombnikov strmo-glavcev. 6. Dvojina. 9. Predlog. 11. Stara utežna enota. 12. Znamka nemških bombnih letal. 14. Torej (srbo-hrv.). 15. Italijanski operni skladatelj. 16. Stara oblika vprašalnice. 17. Kratica naše poročevalske agencije. 18. Nikalnica. 20. Sam, samcat (tujka). 21. Oblika osebnega zaimka. 23. Angleško pris'a-nišče in oporišče v Somaliji, cilj sedanjega italijanskega prodiranja. 26. Angleška vzhodnoafriška kolonija. 31. Pritrdilnica. 32. Bog ljubezni. 33. Južna rastlina. 34. Kratica utežne enote. Navpično: 1. Angleška kolonija v Afriki. 2. Štor, kos debla, oporišče. 3. Gora v severni Sloveniji. 4. Jugoslovanski šahovski mojster. 5. Angleško oporišče v Južni Arabiji. 6. Angleško pristanišče ob Rokavskem prelivu. 7. Časovne enote. 8. Letovišče in kopališče pri Benetkah. 9. Mesto v Britanski Somaliji, ki so ga nedavno zavzeli Italijani. 10. Pravna ustanova v starih Atenah. 13. Na razpoloženju (kratica). 19. Ruska reka. 20. Povratno osebni zaimek. 22. Oblika glagola biti. 24. Skrajšano žensko ime. 25. Sovražnik železa. 26 Nemška polvojaška organizacija (kratita). 27. Enota električnega upora. 28. Vas pri Ljubljani. 29. Pritrdilnica. 30. Vzklik. 31. Kratica manjše utežne enote. Rešitev sobotne križanke: Vodoravno: 1. Žižek. 6. Krn. 9. Kamini. 10. Oje. 11. Zarod. 12. Teza. 14. Napev. 15. Jama. 16. Bat. 17. Tibera. 19. Edo. 20. Itaka. Navpično: 1. Žareti. 2. Imovit. 3. Zid. 4. En. 5. Kitara. 6. Koza. 7. Rja. 8. Ne. 9. Kap. 11. Zato. 13. Ena. 14. Nad. 15. Jek. 16. Be. 18. Ba. Kristijan Heinrich Heinecken iz Lubecka v Nemčiji je znal že govorit«, ko je bil star komaj 8 tednov, s 13. mesecem pa je ie znal brati. Program radio Ljubljana Sobota, 17. avgusta: 7 Jutranji pozdrav —* 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Pisana vrsta ve-sehh stvari naj nam prežene vsaj malo skrbi (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 13 Napovedi — 15.02 Pisana vrsta veselih stvari naj nam prežene vsaj malo skrbi (plošče) — 14 Poročila — 17 Otroška ura (gdč. Manica Komanova) — 17.50 Otroški svet (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Narodna in nravna vzgoja mladine (g. Ljubo Šnuderl — 19 Napovedi, poročila 19.20 Nacionalna ura: Kaj vemo o zemlji in nebu (dr. VI. Maloš, Belgrad) — 19.40 Objave — 20 Zu-nanje-politični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.50 Prešmentane počitnice — pisan večer — napisal Mirko Ljubič, izvajajo člani Radijske igralske družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Rad. orkester. Drugi programi Sobota, 17. avgusta. Belgrad: 20.20 Narodne Eesmi — Zagreb: 21 Lahk: glasba — Praga-rno: 20.30 Zabavni spored — Sofija: 19.50 Lahka glasba — Budimpešta: 20.4-5 Operetni večer — Stockho!m-Hiirby: 19.50 Operetni koncert — Kim-FIorenca-Turin: 22 Simfonični koncert — Kodanj: 21.10 Kabaret — Riga; 20.10 Lati-ške pesmi. Belgrajska kratkovalovna postaja YUA. YUB (49.18 m) 19.40 Poročila v slovenščini — — YUF, YUG (19.69 m) 1.55 Oddaja za južno Ameriko — 3.00 Oddaja za severno Ameriko. Haročajte Slovenski dom! Italijanski letalski strojničar pri svojem poslu med spopadom s sovražnikom. »Ne more verjeti, kdor ni bil sam mornar...« Poveljnik nemške podmornice pripoveduje, kako je potopil sovražni rušilec, trgovske ladje v konvoju in podmornico V razgovoru, ki ga je imel poveljnik nemške podmornice Wilhelm Rollmann po zadnjih uspešnih bojih, zaradi katerih je dobil tudi red železnega križa, je dopisniku nemškega poročevalskega urada med drugim povedal tudi naslednje: Napad na angleški rušilec Zanimivo je, da ato svoj pohod začeli in končali z uničenjem po ene angleške vojne ladje. Po petnajstih dneh križarjenja po morju smo naleteli na britanski rušilec. Treba je poudariti, da podmornici ni lahko potopiti rušilca. To je najnevarnejši sovražnik podmornice. Za nas je bilo izredno težko sploh se približati rušilcu. Plul je križem kra-žem ter poleg tega neprenehoma menjal hitrost. Kljub temu pa se nam je po«rečilo končno priti na točko, s katere bi mogli z uspehom izstreliti torpedo. Kdor ni mornar in kdor ni služil na podmornici, ne more razumeti, kakšni trenutki so to, ko mornarji nestrpno pričakujejo povelj: »Prinesi torpedo!«, »Potisni v cev!«, »Pripravi!«, »Užgi!« Še r večji nestrpnosti pa potekajo sekunde od trenutka, ko je torpedo izstreljen, pa do tedaj, ko se pokaže, ali je zadel ali pa cilj zgrešil. Te sekunde se zde cela večnost. Tokrat pa smo zadeli cilj v sred;no. Skozi periskop sem opazil ogromen 6teber dima, ki se je s sovražnega rušilca dvignil proti nebu. Sekundo zatem se je razlegla strahovita eksplozija, zaradi katere se je stresla naš podmornica. Naš prvi torpedo je zadel cilj v bok. Drugi torpedo — spet v piko. Skozi dim vidimo odkrušene dele zadetega rušilca, kako frče po zraku. Druga eksplozija je bila še neprimerno strašnejša od prve. Brez dvoma smo morali zadeti parni kotel ali skladišče municije. Uničenje tega rušilca je bila dokaj nenavadno. Najprej 6e je potopil sprednji del ladje, ki se je čisto odtrgal od ostalega trupa, nato pa še drugi del rušilca. Ne verjamem, da bi sc jih od posadke mnogo rešilo.« ... na ladje v konvoju Poročnik bojne ladje Rollmann zatem pripoveduje o napadu, ki ga je vprizoril na angleški konvoj. »Bil je to ogromen k on voj,< pravi. »V sredi je plula največja ladja >Boby<, ki je bila prav zaradi tega tudi najbolje zavarovana. Njej sem namenil svoj prvi torpedo. Cenim, da je bila to najmanj 20.000 tonska ladja. Medtem ko smo pričakovali uspeh prvega strela, sem si že izbiral drugo žrtev. Komaj sem se odločil za naslednjo ladjo, že je odjeknila strahotna eksplozija in hitro nato tudi druga. Tudi druga ladja, ki je morala imeti kakšnih 18.0Bilo je krasno vreme. Opazovalec mi poroča, da vidi neko sivo senco. Pravi, da si ni na jasnem, kaj ima pred seboj. Hitro smo opazili periskop sovražne podmornice. Dvignili smo se na morsko površino in previdno obšli sovražnika. Prepričali smo se, da imamo pred seboj veliko in moderno podmornico, eno največjih, kar jih ima angleška mornarica. Te prilike ne bi smeli zamuditi. Spet smo se potopili in se začeli približevati sovražniku. Po daljšem križarjenju in ogibanju sem in tja smo se sovražniku čisto približali^ Izstrelili smo torpedo. Pet sekund nestrpnega čakanja. Zaslišalo se je neko bučanje, nek zamolkli tresk. Okoli nas se je razpenila voda. Ko se je nekoliko pomirila, ni bilo nikjer nobene stvari več. Podmornica je izginila, kakor bi je nikdar ne bilo na tem mestu. Takoj smo se dvignili na površje, da bi morda rešili koga od pod-morniške posadke. Potegnili smo iz vode le enega moža, na katerega smo naleteli. Bil je ranjen. Doma je bil iz Avstralije. Ko je ta mornar, ki je bil prvi trenutek še ves vznemirjen, prišel do sape, je začel pripovedovati, da je šele pred nekaj tedni prišel iz Avstralije. Dejal je, da so ga poslali na podmornico po kratkem in za lo službo nezadostnem strokovnem pouku. Odpeljali smo ga domov. Zdaj je ujetnik, toda zanj je vojna zdaj končana.c Ali je petek res nesrečen dan? V zgodovini je vsekakor najsrečnejši. Dokaz: V petek, 3. avgusta 1492 leta je Kolumb odplul proti Ameriki; pe-tek, 12. oktobra 1492 je Ameriko odkril; petek, 22. novembra 1493 se je spet podal v Ameriko; v petek, 5 marca 14% je Henrik VIII. pooblastil Cabota, naj se udeleži odkrivanja Severne Amerike; v petek, 10. novembra 1620 so «e misionarji izkrcali v Ameriki; v petek, 22. 1732 «e je rodil Jurij Wa-shingtoo itd. Ali ste že slišali... Križanka m •'r i"! i :'iUM iLrfi ;C Vstopili smo v nek nizek, temačen prostor. Za imena voditeljev, ki Kem jih spoznaval, nisem vedel, Kekci mi je, da mi imena ne more povedati Prosil me je tudi, da njega ne smem niti v poročilu, niti v kakšnem pogovoru opisati. V grobih obrisih mi je očrtnl program, ki so ga teroristi že začeli izvajati. Ta program je bil živo nasprotje z Gundhijevo filozolijo. Kekci mi je: »Naša organizacija je prepričana, da Indija ne bo prišla nikdar do svoje samouprave brez sile, ki jo je treba previdno ustvarjati in voditi. Seveda ni misliti, da bi naš narod, neoborožen kakor je, zmogel Angleže pod pogoji, kakršni so dani. Vi sami dobro veste, da so Angleži s strogimi zakoni in uredbami onemogočili vsnko nabavo orožjn in municije in niso zamudili nobene prilike, da bi nas pri tem ovirali. Kogar zalotijo, da nosi revolver nli (»a da orožje tihotapi, ta je zape- čaten. Kljub vsej strogosti pa se nam le posreči, da vsak mesec pretihotapimo po nekaj revolverjev in nekaj municije. Vse to kupimo od mornarjev, ki vozijo tod mimo. Naši ljudje, ki se udinjajo nn ladjo kot nosači, že najdejo priliko, da prinesejo orožje z ladje. Naša naloga je, da previdno izberemo zanesljive može in jih pripravimo do tega, da ob vsaki najmanjši priliki naredijo atentat na angleške uradnike. Vi veste, kaj se je v tem pogledu že storilo in zgodilo. Mi smo prepričani, da bodo neprestani atentati več zalegli, kakor vse Gandhijevo gibanje. Poleg tega režemo telegrafske in telefonske žice ter razdiramo železniško progo na daleč in na najrazličnejših krajih. Borimo sc torej proti vsema, kar je angleškega in proti vsemu, kar Angležem služi, da nam vladajo. Tukaj je samo 60.000 angleških vojakov, nas pa je tri sto petdeset milijonov, če se bomo zadosti vztrajno in dolgo borili, moramo zmaguti.o sebi je razumljivo, da ne jedo nobenega mesa, ker noben Indijec ne je mesa ubite živali iz verskih razlogov. Posrečilo se nam je, da smo izglndili razlike med kastami toliko, da višje in nižje kaste skupaj jedo in spijo, da uporabljajo nekatere predmete in da pijejo iz posode tako, da se jo dotaknejo z ustnicami. Za nas Indijce je to presenetljiv nspeh, kajti razlike med kastami so, kakor veste, zelo stroge. Višje kaste ne pustijo navadno nižje kaste več kakor pet metrov na blizu in različne kaste ne jedo skupaj. Zlasti pa ne uporabljajo skupnih posod za pitje. Mi storimo vse, samo da bi odstranili te stare tradicije in da bi zlasti izglndili razlike med kastami. In če se nam bo to posrečilo, bo skoraj neverjetno, ker morate pomisliti, da vse te navade segajo tisočletja nazaj,« Da]je prihodnjič. Za Jn«o»lo*an«ko tl.karno V LJobljanlt Jol« Kramarič. — Izdajatelji Ini Joie Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — RnkopUo* ne vračamo. »Slovenski dom« bhaj« v»ak delavnik ob 12. Metel na naročnina 12 din, u Inotemstvo 25 din. Uredniitvoi Kopitarjeva ulic« 6-111. Telefon tt. 4001 do «00», Uprava* Kopitarjev« sile« ft.