a-	-fret/- vf1-
$aLc £.	^ '%**£*&'
WM leto 65 din. Inserii!; ali oznanila se po dogovora; pri večkratnem an ju primeren popuši UprovnšSi*» naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon internsfeeu štev. 113
STRAŽA
«w«a nuota ter a slovekks umsw
•%
‘W**m
i&o, &«*»,
Mttolbop, dno 2.0. oktobpa xaon,
Gnilo premirje.
Demokratski zbor v Beogradu je končal z dvolično resolucijo, najprej odobrava Davidovičevo akcijo za ureditev razmer v državi, za zbližanje s Hrvati, potem zbor pa malo tudi pohvali politiko zoper Hrvate in končno daje Davidoviču svobodo, da nadaljuje pogajanja s Hrvati. Dvolična resolucija gnilega sporazuma se glasi:
Poslanski klub in glavni odbor demokratske stranke sta na svojih sejah dne 10., 11. in 12. oktobra 1922 vzela v pretres vprašanje razmer' na Hrvatskem, kar je bilo tudi glavni predmet diskuzije. Sklenjeno je bilo sledeče:
J. Poslanski klub in glavni odbor izjavljata, da je ureditev razmer na Hrvatskem vedno najiskrenejša .in naj toplejša želja in skrb demokratske stranke kot ena resnih potreb naše države.
2.	Za delo v tem smislu poslanski klub in glavni
■odbor določata naslednjo direktivo:	Demokratska
stranka je vedno pripravljena, da sodeluje pri vsaki akciji v tem smislu pod pogojem, da se ta akcija osnuje na vidovdanski ustavi in da ni naperjena proti državnemu in narodnemu edinstvu, niti proti strankinemu programu, a posebno ne proti jugoslovanski ideologiji lega programa. Poslanski klub in glavni odbor izjavljata, da ne odstopita od sklepa lanskega kongresa stranke, ki se glasi: Notranja politika demokratske stranke mora stremiti za tem, da se do konca izvede vidovdanska ustava in se izjavlja proti vsakemu poskusu, da se ustava revidira ali spremeni preden bi bila s potrebnimi zakoni oživotvorjena in preden bi se v dejanju mogla videti vrednost njenih določb. V tem smislu more demokratska stranica sodelovati z vsako stranko, v tem pogledu zavzame isto stališče. Na podlagi tega sklepa naj se zakonodajni in administrativni posli izvedejo v najširšem duhu demokratskega programa in z vsemi obziri, ki jih politične razmere nalagajo.
3.	Predsedniku glavnega odbora kot predstavniku stranke se pušča svoboda delovanja, v kolikor se tiče pripravljalnega dela; pravica do definitivne rešitve se pridržuje kompetentnemu forumu stranke.
4.	Poslanski klub in glavni odbor konštatirata, da je enodušna volja stranke, da se ohrani popolno edin-slvo stranke, ker je to v državnem interesu.
Ko je bila sprejeta ta resolucija, je poslanec Wilder predlagal, naj se ne sprejme ostavka g. Davidoviča na predsedniško mesto. Predlog je bil soglasno sprejet in je Ljuba Davidovič pristal na to.
Vredno je pripomniti, da je resolucija v tem smislu bila že prej sprejeta od Davidovičevih pristašev in da je pri tem sodeloval tudi disident demokratske stranke dr. Tomljenovič. Čeprav je resolucija trenotno preprečila razcep stranke, vendar znači zmago g. Davidoviča. V resoluciji je predvsem povdarjeno hrvatsko vprašanje, ki za g. Pribičeviča sploh ni obstojalo. — Pov-dai-jeno je nadalje, da se to vprašanje mora rešiti, čc se pa ve, da se to ne more rešiti brez revizije ustave, znači to popolni poraz g. Pribičeviča, ki do danes ni hotel slišati niti besede: revizija ustave.
Prebičevičevci so se namreč postavili na stališče, da je vidovdanska ustava nedotakljiva, da se na njoj ne sme niti pičica spremeniti in na j to ustavo ogromna narodna večina ’Slovenije in Hrvatske še tako in toliko odklanja in naj se tudi med samimi demokrati in srbskimi strankami krepi in širi spoznanje, da se sporazum med plemeni in pa državno ter narodno edin-stvo ne bo doseglo, ako se ustava temeljito ne revidira. Kar se tiče revizije ustave, je dosegla demokratska resolucija višek svoje dvoličnosti,- Nalašč se tolikokrat povdarja temelj ustave, oživotvorjenje, izvedba itd. ob. enem pa resolucija tudi revizijo dopušča, ako je ali «ako bi bila« — ustava slaba. Da je slaba, to je pa že danes brez dvoma in izven vsake diskuzije.
Demokratskemu zboru ni preostalo drugega kot taka dvolična resolucija, tak gnili sporazum in tako gnilo premirje, ki naj ne bi vezalo samo nasprotne du -. hove v stranki, temveč tudi celo stranko z dosedanjimi ■ vladnimi zavezniki‘ter če bo treba in če bi se izplačalo, še tudi z drugimi.
Demokratska stranka je tipična meščanska stranka, kjer par ljudi vse razplete, sestavi, določi ter vse že dobro prežvekano nastelje večini v samo in brezpogojno odobrenje. Na zboru sta nastopili dve skupini, razpravljali ste ali naj se obdržijo korita s trmoglavostjo aii pa s pomirljivostjo, večina je bila pa za vse načelne razprave pasivna in aktivna samo glede obstoja korit, pa naj se odloči, da se obdržijo korita po enem ali drugem načelu in nasvetu ali pa tako — kakor je še najboljše, =— da bo vsem prav in vsaj zaenkrat zadovoljivo.
Tretja točka resolucije naravnost odobrava Davi-dovičeva stremljenja, daje mu proste roke in v političnih krogih se že govori, kako pripravljajo Davido-vičevi ljudje nove izmirjevalne korake s Hrvati.
Pašič bi moral sedaj takoj demisijonirati, nedavno je izjavil, da to stori, če ostaire Davidovič demokratske predsednik in če se odobrijo njegovi koraki.
To se je zgodilo in Pašič bi moral končno oditi. Bomo videli, —• «mož beseda« so namreč eni in drugi.
Posebno ostudno vlogo so igrali na demokratskem zboru demokrati iz Slovenije. Nastopili so kot najbolj vneti Pribičevičevi valpet! in lakaji. Bivši izvozničar-ski minister dr. Kramer ni napadal samo antidržavnih elementov, temveč tudi lastne slovenske strankarske somišljenike, ki so pokazali željo in voljo za sporazum med plemeni in odkrito je povedal, da pomirljive akcije ne obsoja za to, ker bi bila škodljiva za celo stranko, temveč zato, ker ogroža njeno centralistično krilo. Očitno je torej, da gre samo za sebične, ozke, osebne strankarske interese in ne za državo in edinstvo. — Srbski demokrati uvidevajo, da bo treba tudi ustavo spremeniti radi države in baš radi edinstva, samo slovenski demokrati-mladini ne vidijo in ne mislijo oa drugo kot na obstoj koruptnega režima, dobro vedoč, da z njim stojijo in padejo.
Gnil demokratski sporazum, gnilo premirje bo našlo svoj izraz v kaki ravno tako gnili «rekonstrukciji« kabineta, ali pa še v večih, dokler se cela stavba ne podere prav do svojega temelja.
Politični položaj.
Radikali zahtevajo vladno krizo. Pobratimija Davidovič—Pribičevič je razburila radikale. Vsi vplivnejši radikali zahtevajo od Pašiča, da poda ostavko vlade. Eden od vplivnih radikalov je celo rekel, ne gre, da samo vpijemo nad demokrati, da so lopovi in ne-poštenjaki, pa vkljub temu viku sedimo — skupno ž njimi v vladi, sedaj je skrajni čas, da gr,emo narazen. Vladna kriza še sicer ni formalno nastopila, a je čisto sigurna.
Za demokrati radikali. Demokrati so se za silo zopet zlepili z gnilim sporazumom, sedaj pa pride vrsta na radikalce. Na radikalski seji se jasno vidi, da so radikalci na razpotju, da viada velika nezadovoljnost z dosedanjo vladno zvezo lu-da ima tudi Protičcvo stališče proli Pašičevi politiki mnogo odmeva in zaslombe. Ravno za sejo je napisal Protič v svojem listu članek pod naslovom «Revizija ustave«, ki se tolmači kot njegov program za slučaj, če bi on sestavil novo vlado. V članku naglaša, da je on prvi (med Srbi) našel vprašanje revizije ustave, ker je spoznal, kakšne posledice bodo nastale. Navaja poedine člene ustave, ki so izzvali zmedo v administraciji in napravili veliko škodo državi. V interesu miru in reda v državi je, da se čimprej prične z revizijo ustave, ne pa da se še naprej ustvarjajo zakoni, ki bi obstoječe razmere še poslabšali. Nova vlada bi morala stati na stališču, da je revizija u-stave potrebna. Za sedaj je neobhodno potrebno, da se takoj spremeni sistem in način državne uprave in postavi na drugi temelj. Zato je potrebna sestava vlade izven okvira sedanje koalicije z izključitvijo vsakega, ki se je odkrito izjavil proti reviziji ustave; to sta po njegovem mnenju Svetozar Pribičevič in Nikola Pašič. Po Protičevem mišljenju bi bila naloga nove vlade, da dokonča nekatere nujne zakone in vrši tekoče posle, da napravi red. Čez par mesecev pa bi šla v nove volitve s parolo: revizija (sprememba) ustave. Pripraviti bi morala tudi vse, kar je potrebno, da se morejo narodni skupščini predložiti potrebni predlog v tej smeri.
Davidovič nadaljuje. Po demokratskem zboru so se zbrali vsi ožji pristaši okrog Davidoviča ter razpravljali o nastalem položaju. Sklenili so najodločnejše nadaljevati akcijo, ki se je začela z zagrebškim kongresom. Davidovič tudi tako razume resolucijo demokratskega zbora, kakor smo jo mi razložili, ter misli, da ima popolnoma svobodne roke in da lahko nadaljuje, kav je začel. Mogoče pride radi tega do novih razprtij v tej stranki. Nič ne dene, bodo že stuhtali novo dvolično resolucijo in vsak bo delal, kar se mu bo zdelo za potrebno in dobro: Pribičevič bo nasilno izvajal centralizem. Davidovič bo pa iskal sporazum.
Proračun brez proračunov. Poročali smo že, da so ministri tako leni in tako zaglobljeni v svoje strankarske in osebne težnje, da še podatkov za proračun ne spravijo skupaj. Dne 11. I. m. je potekel zadnji dan roka, ki ga je finančno ministrstvo določilo za predlaganje proračuna za leto 1923. Izmed ministrstev, ki svojega proračuna v teku določenega roka niso predložila, se navajajo: ministrstvo železnic, zunanjih zadev, vere, pošte in telegrafa ter ministrstvo za šume in rude. Ker je določeno, da se ima do 20. oktobra začeti izdelavah proračun, je finančni minister odredil, na j se celotni pimačun začne takoj izdelovati. Za ministrstva, ki niso pravočasno vložila svojega proračuna, se bodo v celotni proračun vzele postavke iz sedanjega proračunskega leta 1922. — Proračun za prihodnje proračunsko leto 1923 predvideva povišanje neposrednih davkov. Po tem povišku bo plačala Srbija 2,330.875 din. več, Hrvatska 8,950.000 din. več, Vojvodina 5,385.000 din. več. — Skupni povišek bo znašal 16,665.875 din.
Srbska stranka je razvila močno agitacijo in vidi
se tudi, da predstavlja Pašičevo avantgardo za vsak slučaj. Radikalni listi spremljajo delovanje srbske stran ke — z molkom, ki je očitno znamenje tihega sporazuma in dogovora. Srbska stranka deluje tudi največ v krajih, kjer Protičev vpliv izpodjeda Pašičevo politiko. «Balkan« poroča o uspehih srbske stranke v Hercegovini in Somboru. V Somboru se je na radi-kaiškem shodu po Protičevem vplivu začul glas po reviziji ustave in sporazumu, zato so pa prišli vele-srbijanci, da to udušijo
Po svetu.
Italijanska fašisti sklicujejo kongres svojih’ članov; za 24. oktobra. Doslej se je priglasilo za ta kongres
24.000	fašistov.
Zmede v Trakiji. Grški častniki so se postavili na
stališče, da nikakor ne bodo prepustili istočne Trakije Turkom brez boja, grške čete pa se ustavljajo vsakemu nadaljevanju vojne. Civilno prebivalstvo v Trakiji je silno vznemirjeno. Armenci in Bolgari se izseljujejo iz Trakije na Bolgarsko.
Bivši grški ministrski predsednik Gunaris bo izročen vojnemu sodišču.
O podpisu vojne konvencije med sovjetsko Rusijo in Turčijo poroča berlinsko časopisje.
Kedo bo še pomagal Turčiji? Afganistan in Perzija sla zasigurale Kemal-paši svojo pomoč, ako bi odklonili zavezniki opravičene turške zahteve glede Trakije.
Glede mirovne konference med Turki in Grki poročajo, da se bo vršila v Skadru in sicer 1. novembra. Na tej konferenci bi naj zastopal Grke Venizelos, ki bo baje prevzel portfelj zunanjih zadev.
Angleži odgovarjajo Rusom. Sovjetska Rusija je pred kratkem poslala Angliji noto, v kateri je protestirala proti angleški blokadi Dardanel. Na rusko noto so odgovorili Angleži, da ni angleška mornarica blokirala Dardanel in da je dovoljena svobodna plovba po vseh morskih ožinah.
Novi zapletljaji na obzorju. Merodajni krogi so mnenja, da s podpisom premirja v Mudaniji ni nikakor izčrpan materijal za nove zapleti jaje. Že, pr eoe j iz-mirjeno situacijo je poostrilo vprašanje Dodekaneza, (otočje ob maloazijski obali). Italija sedaj izdaja komunikeje, v katerih zahteva v očigled mirovni konferenci Dodekanez zase. in kot odškodnino, ker je pomagala zaveznikom v svetovni vojni. Diplomatski krogi pa so mnenja, da Dodekanez ne pripada Italiji, ne Grčiji, ampak pravico do teh 12 otokov imajo edino le Turki. Ti otoki so izgubili za Grke po porazu v Mali Aziji vrednost. O posesti Dodekaneza še bodo velike razprave, če ne celo kaki nevarni konflikti.
Fašisti tudi na Poljskem. Lvovski list «Dito« prinaša to-le poročilo: Poljske «bojowke« (fašistovske organizacije v službi režima) sistematično prirejajo in izvajajo vežbanje starejših učencev srednjih šol v rabi strelnega orožja, odgajajoč na ta način nove kadre «obmejnih braniteljev.« Kako se tako odgojeni in iz-vežbani učenci in študenti obnašajo napram Ukrajincem, imamo dovolj primerov in dokazov v dinamitskih atentatih na poslopja «Prosvite«, akademskega in Sev-čenkovega doma v Lvovu in še drugod. Te fašistovske organizacije so že poprej — ne brez vednosti od zgoraj — razdeljevale puške svojim zaupnim osebam po posestvih in pa seljakom, posebno kolonistom in naseljenim vojakom, seda j pa zopet na novo registrirajo in oborožujejo svoje ljudi. Tako imamo razven poljske vojske in poljske policije še oborožene poljske Ulstrov-ce, ki hočejo s silo pobiti zahteve po ukrajinski avtonomiji. Poljski fašisti so nedavno podtaknili pod poslopje ukrajinskega «Sokola« močno dozo ekrazita. Poslopje, v katerem so nastanjene tudi ukrajinske šole, je močno poškodovano. Poljska policija se je pa napravila nevedno in mesto dobro znanih .fašistov je pozaprla — odbor oškodovanega in napadenega ukrajinskega «Sokola.« Tako vidimo, da ima tudi poljski protiljudski režim svoje fašiste. Italijanskemu vzora lore j prav lepo sledi Beograd, Bukarešta in sedaj tudi Varšava.
Obsodba Ratheuanovih morilcev je bila 14 t. m. proglašena. Obsojen je Werner Tehow na 15 let, Hans Tehow na 4 in Gunther na 8 let ječe. Ostali obdolženci so dobili same manjše zaporne kazni in trije so bili sploh oproščeni.
Beležke!
Lepi zavezniški odnošaji so se pokazali med beograjsko vlado in Rumimi. V Beogradu je bivala že dalje časa rumunska delegacija v zadevi kulturno-cerkve-ne zveze med SHS in Romunijo. Nekega dne je pa ta delegacija nenadoma odpotovala in ni vlade o tem niti z besedico obvestila. Beograjski zunanji minister je pisal sedaj prav prijazno in prijateljski romunski vladi, naj in blagovolila sporočiti, zakaj se je delegacija lako po francosko poslovila. — Ob kraljevi poroki sa
se kregali srbski in romunski oficirji, ob mejah se kregajo srbski iti romunski zastopniki razmejitvenih komisij, rumunske delegacije odhajajo brez slovesa, — lo so znaki dobrega zavezništva med Beogradom in Bukarešto — zavezništvo, ki pa še vedno toliko drži, da uganja vojno politiko v škodo in ogorčenje svojih narodov.
Za avtonomijo macedonskih 1 urkov. Demokratski poslanski klub je razpravljal, kako bi se uredile razmere v Macedonici. Sklepi so precej važni, ker so izrazito naperjeni proti sedanji ustavi. Po dolgi debati, v kateri so posebno govorniki iz Južne Srbije osti o napadali sedanji režim in vlado, je bil izvoljen ožji od-iair v katerem so: Miljutin Jovanovič, Sretan Vukosav-ljevič,, Gliša Anastazijevič, Rajko Aršič in Ditič. Ta odbor bo na temelju današnjih sklepov kluba izdelal memorandum. ki bo predložen vladi, da se izda jo potrebni zakoni, mere in odredbe. Klub je sklenil, da se izvrši koncentracija vseh, ki so določeni za vzpostavo reda v Macedoniji. t, j. policija, žandarmerija in vojska. V Skoplju naj se ustanovi samostojen urad, ki naj razpolaga z vsemi sredstvi za upravo, da se to izvrši. — Konstatirano je, da je agrarna reforma v južni Srbiji doživela popoln polom. Sklenjeno je, da se bo zahtevala odredba, da se reši vprašanje gozdov v Južni Srbiji, katere je takoj po preobratu prevzela državna uprava ki jih je škandalozno upravljala. Demokratski klub konstatira, da je napačno misliti, da bi kedaj mogla uspeti asimilacija Turkov v Macedoniji. Zato je potrebno, da se jim da polna široka avtonomija in v verskem in prosvetnem pogledu popolna svobodna samouprava. Končno je klub razpravljal o delu v bodoči vladni koaliciji, če bo do nje sploh prišlo. Ker niti navzoči v tem niso bili gotovi, ni bilo v tem oziru nobenega sklepa. Seja je bila zelo burna; večkrat so se spopadli poslanci iz Južne Srbije in poslanci Pribičevičeve skupine. Značilno je za demokrate, da začnejo reševati vprašanje avtonomije najprej pri macedonskih Turkih da pridejo potem med Amavte, na Cincarje, Riunirne, Madžare in da samo Slovenci in Hrvati ne smejo dobiti svoje avtonomije.
Režim, dasi je že v zadnjih vzdihljajih, zbira vse moči in zadnjo brco proti kat. Cerkvi. Prosvetni ubijalec je začel pleniti v Vojvodini cerkvene fonde, namenjene za vzdrževanje verskih šol, ter ta premoženja naklonil protiverskim šolam. Proti temu nezakonitemu ropu privatnega imetja je dr. Korošec najostreje protestiral. — Kako «pravično« se postopa naprani katoličanom, se vidi tudi iz najnovejšega državnega proračuna. Za katoliška semenišča v Sarajevu, Travniku in frančiškanske. zavode v Hercegovini je določeno vsega skupaj 166.666 dinarjev, dočim je samo za pravoslavno bogoslovje v‘Sarajevu odmerjena svota 1,270.410 dinarjev,. Za katoliška semenišča v zagrebški nadškofiji je določeno samo 75.000 dianarjev, za semenišča v sen jski škofiji 21-250 din., za semenišča v djakovski škofiji 5000 din. in za semenišča v križevački škofiji 12.500 din. Napram fern sramotno nizkim švotam za katoličane stoji v proračunu samo za karlovško pravoslavno bogoslovje znesek 100.000 dinarjev. Najlepša pa je ta. Dočim se vlada z vsemi sredstvi bori proti katoliškim verskim šolam, je v proračunu postavka prosvetnega ministrstva za versko pravoslavno gimnazijo v Karlovcih skoro pet milijonov kron. — Iz teh dejstev morajo tudi slepci spregledati, da se z bojem proti «klerikalizmu« hoče zadeti katoliško Cerkev, dočim se istočasno z vsemi sredstvi podpira in širi pravoslavje in leatoliške odpadle duhovnike, ki s svojo «narodno vero« navajajo vodo na pravoslavni mlin. In dr. Triller bo še vedno gobezdal o nestrpnosti katoličanovi
Kdo draži blago?
Kakor je trgovskim .krogom že znano, je vlada nedavno izadala naredbo, da mora vsak uvoznik nazna -uti, odkod prejema uvozno blago iu sicer od 2. sept. t. 1. dalje. Naredba je bila priobčena v «Uradnem listu« s kratkim rokom In je večini trgovcev .ostala neopažena. Trgovci, ki niso čitali Uradni list, .ali pa so zamudili rok, so postali žrtev blažile gospodarske politike. Trgovec ali industrijalec danes ni V položaju, da dobi svoje blago, brez òzira na to, ali gre za Vagonsko po-šitjatev, za posamezne manjše pošiljatve, luksuzno blago, ali pa za najnujnejše življenske potrebščine. Milijone dinarjev morajo trgovci dnevno plačevati za leža-rino blaga.
Ustmene in pismene prošnje pri Narodni banki v Ljubljani nič ne zaležejo in uradništvo ne smatra niti za vredno, da bi prečitalo prošnjo in uradne priloge ter upoštevalo razloge, da je trgovec z ozirom na predpise popolnoma brez /krivice. Gospodje uradniki se drznejo celo izjavljati, češ, da jim to nič mar ni.
Vlada hoče baje pobijati vedno rastočo draginjo; vsaj kot taka se vlada pokazuje pred širokimi sloji prebivalstva. Oh, gospod finančni minister ,kako si vi pravzaprav predstavljate znižanje cen?
Vi puščate, da se dinar na eni strani dviga, na drugi strani pa dražite blago!
Gospodu finančnemu ministru hočemo navesti samo sledeči primer: «Trgovec ali industrijalec ima že ud 2. t. m. na postaji blago, recimo mavec, ki se v naši državi sploh ne izdeluje. Ves vagon. 10.000 kg, stane 10.000 dinarjev. Ležarina znaša dnevno 60 dinarjev. Ako ne more biti blago sprejeto v 30 dneh, je treba plačati 1800 dinarjev ležarine.
Kakor znano, so tudi pošiljatve, ki tudi po več ko enomesečnem čakanju niso ocarinjene. Tako čestokrat znaša ležarina več, kakor pa je vredno blago. —-Trgovec podvzema vse mogoče korake, prosi in roti, da se mu izroči njegovo, že plačano blago. Pošilja brzo-
jave na .pristojne oblasti, intervenira osebno itd. — loda vse to ostane v največ slučajih brez vsakega uspeha. Ako.se upoštevajo stroški za brzojave, poštnino, kolekovino in ležarino, ki iili mora izdati brez potrebe, je že v tem samem vsebovana nezaslužena krivica.
Ugotovljeno pa je, da je blago na postaji prepuščeno samo sebi, kar povzročuje milijonske škode vsak dan. Zaradi nepravočasnega «carinjenja blaga je občutno oškodovana industrija in trgovec. Kdo naj plača vse te stroške? Gospod finančni minister gotovo ne!
Trgovec tega ne more plačati, ker bi moral v lem slučaju izgubiti efektiven denar. Posledica tega je, da je blago podraženo in da- mora kupujoče občinstvi plačati blago za toliko dražje.
Nadaljno podraženje blaga povzročuje tukajšnji carinski urad in kemično preizkuševališče. Zdi se, da oba ta urada delata vzajemno na dražitvi blaga. Carinski urad najde vedno kak razlog, da zavleče carinjenje blaga. Ako se že. ničesar drugega ne more najti, tedaj se enostavno izjavi: «Deklaracija je napačna«.
Enak slučaj sem nedavno doživel, ko se mi jc vrniio deklaracijo o nekem blagu, kakršno sem že mnogokrat prejel in zacarinil. To deklaracijo sem dobesedno in vestno izpolnil po prejšnjih, po katerih se je tolikokrat izvršil uradni carinski postopek. In vendar se mi jo je vrnilo s pripombo, češ, da je «napačna*.
Najhujše pa je, če se mora blago poslali k analizi. Tukajšnje preizkuševališče, pravzaprav vodja le-te, g. inž. Mohorič, je v mojem slučaju isto blago štirikrat analiziral in sicer vedno drugače: enkrat po car. tar. 194 in enkrat po car. tar. 252.
Šele pri peti analizi istega blaga se je spomnil, ker sem zahteval subanalizo, da tega blaga ne more analizirati, češ, da se mora analiza izvršiti v Beogradu. Blago je seveda ostalo na carinskem uradu, kjer je še danes.
Posebno izjemo dela g. Mohorič v tem, da moje blago vedno pozneje analizira, kakor pa drugim. S tem se mi dela občutna škoda v nepotrebnih izdatkih na ležarini in ker ne morem blaga dati svojim odjemalcem. Gospod inž. Mohorič me je na ta način oškodoval za znatne vsote in se bo moral z ozirom na svoje uradno poslovanje zagovarjati pred sodiščem. O konkretnih slučajih, kako je g. inž. Mohorič zavlačeval izvršite/ analiz, morem vsak čas predložiti dokaze.
Pritožbe, ki sem jih .dosedaj poslal carinskemu uradu, preizkuševališču in v Beograd* so ostale brez uspeha. Eno edino pritožbo, ki sem jo poslal v Beograd že pred enim letom, sem dobil te dni rešeno na ta način, da se me je klicalo pred «Krivični odsek«. Tam sc mi je reklo: «Vaši pritožbi se ni ugodilo, pač pa ste še premalo plačali globe in morate plačati še 2000 dinarjev«. Tudi tega blaga analizo je izvršit gospod Mohorič.
Ker pa s tako rešitvijo moje prošnje nisem mogel biti zadovoljen, in sem svijjj ' podpis odklonil, me je poslujoči uradnik vrgel iz pisarne z besedami: «Marš ven!«
Take razmere so skrajno škandalozne m neznosne. Pri carinskem uradu mora priti do spremembe in trgovci morajo spremembo pospešiti z enotnim Odpo-K. m proti dosedanjim šikaitam. To je častna zadeva vsakega poštenega trgovca, da še z vsemi in tudi najostrejšimi zakonitimi 1 sredstvi upre tej samovolji m da zahteva, da se odstavijo uradniki, ki ne vrše svoje službe; kakor zahteva zakon. Kar pa se tiče draženja blaga, pa je ravno vlada glavni in po okolnosti tuđi edini vzrok, ki ga pospešujejo njeni najvišji uradniki. Kar ne požre ogromna carina in trošarina, k temu pa še ležarina iri drugi stroški, to dovrši še ogabna korupcija. — Sledi podpis, -d Uredništvo se popolilonia strinja s temi stvarnimi izvajanji svojega dopisnika. Sicer pa je na dlani jasno, da je vlada glavni krivec sedanje strahovite draginje. In še ima žerjavščina tolikanj nesramne predrznosti, da trdi, češ, da pobija — draginjo!

novice.
Mladinska svečanost pri Mali’ nedelji Včerajšnjo: nedeljo je vkljub slabemu vremenu prav dobro uspela. Udeležba domačinov je bila velika. Poleg, mnogobrojne-mladine je bilo navzočih tudi mnogo mož in žen. Poslanec dr. Hohn j ec je v cerkvenem govoru mladini predstavil in priporočil Kristusa kot središče mladinskega življenja. Na zborovanju, ki je nato bilo mr prostoru pred cerkvijo, je dr. Holinjee1 razpravljal o: pomenu izobraževalnega dela med narodom, zlasti o mladinskih organizacijah, o temeljnih načelih mladinske vzgoje, kakor je med Slovenci zasnoval veliki slovenski škof Slomšek, in o pogubnosti centralizma, ki jv rodil zle sadove ne samo na političnem ih gospodarskem polju, marveč tudi na polju ljudske izobrazbe. Zbrana množica je govornikove besede sprejela z velikim odobravanjem. Tudi možje, ki šo nekdaj v slepi veri sledili samostojnežem, so že Uvideli, da je za nje prostor samo v krščanski ljudski stranki. Poštena mladina je z nami ali vsaj ni proti nam. Treba bo smotrenega orga-nizatoričnega dela, da vso pošteno mladino zberemo okoli našega praporja. Lepa mladinska svečanost je bila zaključena s posvetitvijo cele župnije presvetemu Srcu Gospodovemu.
Oktoberski poduk, višji šolski svet in naše ujedinjeno učiteljstvo. Naš «preslavni« višji šolski svet je letos po temeljitem pretresu odredil, da se mora začeti letos tudi na deželi s podukom 1. oktobra. Kakor znano, so bile pri nas na Slov. štajerskem do letos velike počitnice uravnane po krajevnih potrebah občin, da so lahko otroci pomagali staršem pri jesenskem delu. — Ljubljanski višji šolski svet, ki hoče biti bolj jugoslo-
vanski nego Pribičevič, je odpravil letos različnost počitnic in odredil, da še mora po deželi začeti s podukom 1. oktobra, sicer bodo padale kazni. Učitelji — seveda oni naprednega kova — so pozdravljali to naredbo višjega šolskega sveta in obsojali prof. Vesenjaka in. naš® «Stražo« kot nazadnjaško, ker je obsodila kot neizpet-j iv oktoberski pouk. No, prišel je oktober, začeli so » poukom, a otrok ni — kazni ne koristi jo nič — zahteve in potrebe ljudstva so močnejše kot abderiti pri višjem šolskem svetu. Mariborski «Tabor«, ki je pred meseci proslavljal oktoberski pouk, ga je sedaj že ostro obsodil v dveh člankih, v katerih poziva višji šolski svet, naj ukine oktoberski pouk in krene nazaj na staro pot Velikih počitnic. S svojim balkanizmom glede velikih počitnic na deželi je dosegel višji šolski svet to, da je podaljšal počitnice od dveh na štiri mesece. Tako dela naš napredni višji šolski svet in naše nad vse na-I predno JDS učiteljstvo.
Zasilne šole na kmetih je vlada že začela odpravljati. Sedaj pridejo bržkone na vrsto vse ljudske šole na kmetih, ki imajo več ko en razred. Tako bomo kmalu izenačeni s Srbi vsaj v — kulturi. Dosedaj jih pač nismo mogli dohiteti. Ker je tudi naše vseučilišče v Ljubljani via facti obsojeno na smrt, bolnice pa delujejo samo še pri priprtih vratih, kjer krmijo bolnike samo še s fižolom in čebulo, — torej ne bo dolgo, pa se bomo preselili na — Balkan. To se godi v času, ko bohotno raste korupcija in afere. Naša "rešitev je edino in samo v avtonomiji.
Za naše revne dijake prosimo, in sicer večerjo. Za 46 dijakov iz raznih krajev Slovenije oskrbujemo vsak dan brezplačno večerjo. To slane veliko, pa potrebno je. Obračamo se za to do usmiljenih src za blagohotne prispevke. Svoje prijatelje in somišljenike prosimo prav prisrčno, da uredijo zbiranje za «Dijaško večerjo« od osebe do osebe; Prosimo posebno za krumpir in žito, pa tudi za druge reči. Ne pozabite revnih dijakov! Za odbor Dijaške večerje: Dr. Anton Jciovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne.
Duhovniška tretjeredna skupščina ima v petek, dne 20. oktobra 1922 ob 5. uri zvečer mesečni shod v kapeli sv. h raneiška pri baziliki Matere Milosti. Prosi se u-.1 j udno k polni udeležbi in Vabi tudi č. gg. n e ude.
P. Filip Benicij.
Z ulice. Prvi policajdeniokral:	«Razumem tvoje
ogorčenje proti Žerjavu, dasi ga ne odobravam s stališča strankine discipline; toda Kukovcu pač nimaš kaj očitali«. — Drugi 'policajdemökrat: '«Kukovcu1 zamerim samo njegovo — idijotstvo«.
Protest katoličanov iz Bačke. Posebna deputacija se je oglasila pri predsedništvu vlade in prosvetnem ministrstvu z obširno' spomenico pritožb proti krivicam, ki se godijo katoličanom v Bački. Med drugim se navaja, kako sicer nekateri šolski nadzorniki puščajo katoliške duhovnike v šolo poučevat krščanski nauk, da pa drugi šolski nadzorniki po večini katoliškim duhov--nikom lega ne dopuščajo ter jim tako onemogočajo katenezo. Zahtevali so, naj se prekliče naredba ministrstva prosvete, ki določa, da imajo vsa cerkvena imetja, gozde, njive, hiše in dohodke iz tega imetja upravljati šolski odbori- za vzdrževanje šol. Oba, minister prosvete in min. predsednik Pašič, sta zagotovila, da bosta upravičene pritožbe- upoštevala, —. Znano je-, koliko zaježejo Pašičeve in Pribičevičeve obljube! Režim mora pasti za vedno, pa bo konec teh in drugih krivic.
Merilo lojalnosti. Talco počasi posta ja splošno znano, da se jugoslovanski socijalisti štejejo med lojalne, vsi drugi opozicijonalci pa med nelojalne in sumljive državljane. K temu prinaša dokaz in primer tudi «Beor-grajski Dnevnik« z objavo natančno navedenega akta iz ministrstva za notranje zadeve,. oddelek za zaščito države. Ta oddelek je takole pisal prometnemu ministrstvu: «Spira Mihajlovič je bil izvoljen za občinskega svetnika, v Nišu na komunistični listi, po volitvih -se je pa ločil od komunistov ter šel med socijaliste. On je dober in lojalen državljan, zato bi sc mu pa morala dati služba; čast mi je dostaviti itd.« Ministrstvo prometa je ta akt poslalo direkciji državnih železnic ir* tako bo dober in lojalen državljan gotovo dobil službo. — Torej, ako želite, da vas policija smatra za dobrega in lojalnega državljana, potem idite med socijaliste, pravi «Beograjski Dnevnik«.
Zapuščeno Sarajevo. Sarajevska «Pravda« piše: Sarajevo je v pravem smislu besede popolnoma zapuščeno. Vzdrževanju ulic se ne posveča prav nobena slab. Nekaj ulic je že tako zanemarjenih, da ni mogoče skozi, tako ». pr. Gabelina ulica. Se slabše je s trotoarji in to z onimi od asfalta. Na vseh koncih in krajih so globoke jame, ki se pretvarjajo v jezerca, kakor hitro malo dežuje. Kakor je z ulicami, tako je tudi z razsvetljavo. Svetlljke ali ne gorijo, ali jih pa ni dovolj. Če mora občinstvo nositi težka občinska bremena, bi bila tudi občina dolžna skrbeti za to, kar ji spada.
Pokojninski zavod za nameščence y, Ljubljani. kratkem se vršijo volitve delegatov za občni zbor. De legati se volijo po obveznih kandidatnih listah (na uradnih obrazcih), kakor to predpisuje štatut. par. 25 in 26, objavljen v Uradnem listu. Volilni upravičenci so razdeljeni na pet strokovnih edinim.I. Denarni zavodi, II. trgovina in špedicija, III. rudarstvo in kovinarstvo, IV. ostala industrija in obrt, V. vsi ostali poklici; Glas vsakega zavarovanca šteje za enega, glas vsakega službodajalca pa za toliko, kolikor ima služ-bodajalec določenega dne zavarovanih nameščencev.
Izvršitev smrtnih obsodb v Srbijf. Po odredbi beograjskega kasači j skega sodišča so se začele te dni izvrševati smrtne obsodbe prvostepenih sodišč, katere je potrdilo kasacijsko sodišče. V torek minulega tedna je bilo ustreljenih v mejah stare Srbije 2D na smrt obsojenih. Največ smrtnih obsodb je iz vranjskega in bi-
toljskega «kraja.- Smrtne- obsodbe se vršijo naprej in jih 'ho vseh skupaj 200. Iz stare Srbije bode priromalo izvrševanje smrtnih obsodb tudi v Slovenijo.
Nekaj iz beograjske carinarnice. Po carinskih predpisih bi se morala prodati vsa roba, ki leži na carinarnici preko 15 dni nedvignjena. V magacinih beograjske carinarnice leži več nego 20 vagonov nedvignjenega blaga, ki se pa ne razprodaja. Na beograjski carinami so blagovni zaboji, ki ležijo tamkaj en, dva, da, celo tri leta. Iz te zanikernosti nastaja nepregledna škoda dr->.avni blagajni, ker roba leži in propada, skladišča so prenapolnjena in se ne morejo uporabljati za shrambo novega blaga. Generalna carinska direkcija pa se voči-I glčd tej malomarnosti izgovarja, saj živimo v bogati zemlji, kdo bi se zmenil za malenkosti, kakor so blagovni zaboji! .
Državni krediti za osušivanje malaričnih krajev. N borbi proti malariji je dalo ministrstvo za narodno zdravje kredit 90.000 D za osušivanje šabačke okolice in 10Ò.000 D za osušivanje vlažnega barja v Makedoniji.
Kolonizacija južne Srbije se vrši, kakor dokazuje beograjska «Politika«, brez programa in brez smeri. 5’ Beogradu sc prav malo brigajo za to važno vprašanje, .še zemlja ni dodeljena za kolonizacijo. Oddeljenih je i ; doslej samo 15.000 hektarjev, zemlje za naseljevanje bi pa bilo v bitoljskem okrožju 35, v bregališkem '20, v tikveškem 40, v kumanovskem 5, v skopljanskem 25, v prizrenskem 15, v metohijskem 28, v kosovskem 24, v zvečanskem 211, v tetovskem 12 in v novopazarskem okraju 5 tisoč hektarjev. Ljudje, ki poznajo južno Srbiji - trdijo, da bi se lahko naselilo poldrugi milijon ljudi. Ker se oblasti ne brigajo, se sedaj niti toliko ni doseglo, da bi prebivalci vedeli, katero zemljišče je državno in katero je občinsko. Domačini so si prilastili kar je kdo hotel, neobdelanega zemljišča sploh ni nihče popisoval in o naseljencih še ne vodi nobena registra-i tura ali knjiga.
Silne poplave v Sandžaku. Vsled silnih nalivov v zadnjih dneh so močno narastle reke, potoki in hudourniki po Sandžaku in poplavili celotno sandžačko ozemlje. Škoda je ogromna, ker je vse pod vodo. Za rešitev ljudi je bilo pripravljeno zadostno šetvilo vojaštva ih orožništva. Reki Ibar in Morava še vedno na-I r: ščata vsled neprestanega dežja.
Tifus v Vojvodini. Po Vojvodini je začel razsajati tilus ali legar, bilo je mnogo žrtev zlasti, ko se je tej I epidemiji pridružila še Škrlatica. Sedaj pa poroča novosadski zdravstveni odsek, da epidemija zopet jenja va, novih slučajev ni več in upati je, da se ne bodo pojavili.
Uboj. Zagrebški «Hrvat« poroča, da je padel od ubijalske roke Franjo Dobrič, najuglednejši Hrvat bosanske Krajine. Pokojni je prednjačil pri delu na kulturno-virskem in politično-gospodarskem polju, zato je bil pa osovražen od režimskih pristašev. Na domačem dvorišču ga je ustrelil finančni nameščenec Jovo Pavičič. List pravi, da bi bilo že nujno potrebno, očistiti državne urade od razbojnikov, ker je padlo že toliko nedolžnih iii poštenih hrvatskih glav v imenu «reda in mira«.
Samomor. Znane so topciderske afere. Na posestvu bi se morala te dni vršiti preiskava na podlagi raznih pritožb proti upravi, upravitelj Milan Trpkovič se je pa poprej ustrelil. — V ćupriji v Srbiji se je pa v samostanu Rovanica obesil arhimandrit Teofil Stefa -I novic. 1	-
Tast napadel zeta. V selu Dobanovci v okolici .Zemuna se je vrnil 7. t. m. seljak Naum Radovanovič zjutraj pijan na dom ter začel prepir s svojim tastom, ki je že star 86 let. Radovanovič je sploh imel navado, da se je prepiral s tastom in to osobito tedaj, kadar je bil pijan. Starec je bil telesno preslab, da bi se ubranil pi jani surovini in se je odločil, da bo zeta ubil, kakor hitro sc bo ta zopet vrnil pijan domov in zaspal. In res, Radovanovič je prišel domov 7. t. ni, pijan ih po prepiru s starcem je krog 10. ure predpoldan zaspat. Tast je vzel sekiro in udaril zeta po glavi, po prsih in kdnjah. A orjaški Radovanovič jd koj po prvih udarih skočil pokonča, prevrnil starca in nato se je že j onesvestil. Starca so zaprli,'zeta pa odpravili v zemun- j sko bolnico, kjer bo menda okreval.	j
Strela ga je vzbudila iz smrtnega spanja. V Gornjem Lapacu na; Hrvatskem se je zgodil te dni ta-le redki slučaj: Neki Mane Lukič, star 40 let je radi bo- • iezni ‘iimfi ob. 4. -uri popoldne in so ga po,navadi polo- ; žili na mrtvaški oder. Na večer se je zbralo krog mrtve- j '•a veliko sosedov, da običajno pri njem bedijo .in ga čuvajo. Ravno: isto noč pa je .tamkaj’ zelo grmelo in j I iskalo. Okoli 11. ure ponoči je naenkrat urezalo v ko- ; èo, kjer je ležal mrtvi 'Lukič na odru: Vsled udarca strele j >o vsi pobegnili iž koce, a videč, da strela ni zanetila ! požara, ampak samo poškodovala vogel kočure, šo se vrnili nazaj v bajto, a kaj so videli ...... Mrtvec je
je oživel,"še dvignil na odru in gledal ves začuden krog sebe . . . . Njegovi čuvaji so menili pri pogledu na ožit ’celega, da je zlezel vanj sam zlodej in so že hoteli nanj j navaliti z vilami in sekiro, a mrtvec jih lepo nagovori: i Pustite me v miru. da se malo odpočijem«! Hrabrejši 1 -o odvrgli orožje, inu pomagali z odra in ga spravili v , postelj na odpočitek. Vsi so bili veseli nad tem, da o lahko drugega dne mesto pogrebne sedmine, obhajali vstajenje. Zapustili so kočo z vzklikom: Naj še kedo poreče; da ni Boga!
Svojega očeta je ubil v prepiru s sekiro dne. 3. t. m. neki Miie Sažič Lz Cežalija — okraj Slatina.
Visoka kazen. Financijske oblasti so prijele na j meji proti Madžarski dva nevarna tihotapca, nečega Ig- : nacija Polaka in Antona Hoven, ki sta tihotapila na debelo nekólekovane igralne karte. Po carinskih zako- j mh sta bila kaznovana na 6,000.000 dinarjev.
O razbojniških tolpah, ki so sc razpasle po Herce-g vini prihajajo poročila. V Hercegovini so poskusili : tolovaji z napadom na osebni vlak pri Giavski. Oblasti ‘ so bile o napadu pravočasno obveščene in je zastražilo ] rogo vojaštvo. Razbojniki pa niso napadli zastraženega osebnega vlaka, ampak tovornega, ker so ga zamenjali z osebnim. Orožniki in vojaki so'odbili napad.
Katoliško dijaštvo! Mislili smo, da bi zopet izdajali lastno glasilo in nadaljevali tradicijo «Zore« — pa gmotno nismo biti v stanu. Lagati pa, da nimamo nič, da so pomrle vse naše sile — nismo smeli. Zato smo — zanašajoč se na zavednost in ponos naših vrst — s trudom in žrtvami izdajali «Almanah kat. dijaštva za leto 1922«. Tudi tega ne bi zmogli, da nam niso priskočili na pomoč velikodušni dobrotniki. Zato je cena okusno opremljeni knjigi, obsegajoči 300 strani Dominsvetovega formata, tako izredno nizka: 30 dinarjev. Brez podpore in da nismo imeli pred očmi r.božnost našega dijaštva, kakor tudi inteligence, bi bila t i cena brez ogromnega rizika izključena. Zavedajte se tega! Bodite ponosni, da je bilo ravno katoliško dijaštvo tisto, ki je dalo tako svež znak življenja! Agitirajte! Orga-! i izacije! Pošljite nam nemudoma število naročnikov! Vsak i katoliški dijak — naročnik «Almanaha«! Katoliška inteli-1 s enea, ne pozabi nas! Naroča se: Upravništvo «Almanaha«
! «Danica« —- Akad. dom — Miklošičeva cesta 5. — Ljublana. (Denar pošljete po priloženi položnici!)
Iz Maribora.
MARIBORSKI OBČINSKI SVET.
Seja občinskega sveta še je nadaljevala v petek, due 13. oktobra, zvečer. Seje sta se udeležila nova obč. sretnika gg. Ivan Lorber (SLS) in Franjo Bureš (JDS).-G. župan ni smatral za potrebno, pozdraviti nova obč. svetnika. Takt zahteva, da če nova člana tudi ne pripadata socialni demokraciji, vendar bi bila županova dolžnost, da bi ju pozdravil in predstavil občinskemu svetu.
•G. župan naznanja, da pride kot prvi na vrsto irradili predlog, da se upe!je posebna užiinina zà vse Lago, ki se prinese ali pripelje v mesto. S temi dohodki bi se. naj krili izvanredni izdatki mestne občine.
K. besedi se oglasi mestni svetnik 2 e bot, ki izvaja: Opažamo, da se g. župan ne drži opravilnika mestnega sveta in ne občinskih statutov. Nenujne in nepre-š tud inane zadeve hoče spraviti kratkim potom v plenumu občinskega sveta skozi. To je nepravilno in nesolidno postopanje. Le izvanredno nujne zadeve se smejo kratkim potom spraviti v plenum brez predposvetova-3ija v odsekih. Predlogi dalekosežne važnosti pa se morajo prej razpravljati v odsekih. Čemu je občinski svet razdeljen v odseke? Samo zategadelj, da se o tako dalekosežnih predlogih, kakor je današnji, v odsekih temeljito razpravlja in izdä potrebno potočilo. Nadalje opažamo, da v zadnjem času spravlja g. župan pred plenum stvari, katere so sicer pasirale odseke, a se o ni razpravljalo, ker niso bili sklepčni. Stranka (.1SDS), ki ima župana, ne skrbi za kvorum. In posamezni načelniki in referenti na lastno pest spravljajo v plenum-obč. sveta predloge, ki so dalekosežnega pomena. V naglici se marsikaj .skjene, o .{einer se bodemo pozneje kesali. Tako postopanje je tudi protivno _pra-! vilniku. Radi tega v imenu kluba SLS ugovarjam proti takemu bagateliziraniu in površnosti, ki je nastala pri predsedniški mizi na magistratu. Danes n. pr. nameravajo referenti nekaterih odsekov spraviti v razpravo predloge, o katerih se v odsekih ni razpravljalo in ki niso nujni. Mi odklanjamo vsako soodgovornost glede teh sklepov! Stavim v imenu kluba SLS konkretni pred log, da se predlog, ki ga je prečita) g. župan, stavi z dnevnega reda in se odda v pretres tozadevnemu odseku. Ravno, tako se morajo vrniti odsekom vse zadeve, ki jih nameravajo referenti- odsekov danes spraviti v razpravo.«	,
Za Žebotom so še govorili: dr. Semec, župan, B%-1 un, Slanovec in dr. J e r o v š e k. Vsi, trije socialni demokrati so se spravili nad Žebeta, a konečno je vendar bil Žebotov predlog sprejet z dodatnim predlogom dr. Jerovšeka, da se o nujnih zadevah razpravlja že prihodnji teden.
Na vrstp je prišla prošnja mestnih uslužbencev za povišanje plač v iznosu 50 odstotkov. Govorili so: gg. Weixl, dr. J ero vš ek, dr. Rostohar in Bahun. Župan je izjavil, da ako ne bo kritja, mora on vsak .sklep za povišanje plač sistirati. Dr. Jerovšek povdarja v imenu SLS, da smo tudi mi za to,-da se mestnim uslužbencem da toliko, da bodo mogli živeti, a mora se najti poprej kritje in morajo priti v poštev tudi uslužbenci vseh mestnih podjetij. Sklenilo se je začasno, s 15. oktobrom mestnim uslužbencem izplačati a konto zvišanja delno zboljšanje..
Načelnik električnega in plinarniškega odseka g.
V er o n ek (SLS) poroča o sklepih odseka, da se zviša cena plinu na 8 K in o nekaterih spremembah v plinarni.
Referent llnančno-gospodarskega odseka Kohl-besen poroča: Tarifa za fekalije se zviša na 55 D za voz, Krčevini se zviša tarifa za vodo na poldrugi D, trž- ; ne pristojbine se zvišajo na: 1 voz repe, zelja na 20 K,
1 hi mošta, krompirja na 4 K, 1 voz rib na 40 K, 1 hi žita 4 K, 1 hi jesiha 4 K, 1 1 olja 2 K, 1 1 smetane 2 K,
' 0 komadov jajc 2 K, 1 kg surovega masla 2 K, 1 kg Špeha 2 K, 1 kg sira 2 K, med 2 K, koš sadja 8 K, zelenjave 4 K, «rola« speha 8 K, svinjsko meso 20 kg 8 K, cel prašič 8 K, 1 m drv 8 K. — Dr. Semec predlaga, da se za voz sena zahteva 40 K in za «rolo« Špeha 16 K.
Nov davek se je sklenil na predlog soc. demokratskega ki urii in sicer 5 odstotkov na plačilne listke v gostilnah. Oproščeni bodo tega davka taki, ki so naročeni na hrano v gostilnah, uradniki in delavci.
Ob pol 1J. uri po noči prekine župan sejo, ki se
nadaljuje prihodnji petek ob 7. uri zvečer. Naznanja, da pridejo na dnevni red važne točke, n. pr. mestni davek na stanovanja itd.
S Policijski cenzor je v veliki nevarnosti, da se zameri Pašiču, ker toliko brani princa Jurija z zaplenje-V an jem listov. Nas je že parkrat zaplenil, v soboto je Idia pa «Volksstimme« na vrsti, ker je prinesla iz «Arbeiter Zeitung notico, ki še ne izraža baš laskavo o princu. Po beograjskih listih se piše o princ Jurjevi zadevi popolnoma prosto in radikalni listi zlasti Paši-čeva «Tribuna« ga tako hudo napada, da je vse to, kar sc piše tu pri nas, pravo božanje proti udarcem z gorjačo, katero sam Pašič namaka. Čeden svet, čudna služinčad režima, kar eden goji, neti, podpira, to drugi prepovedujejo!
Podsrešna stanovanja. Starim Mariborčanom je bilo nekaj odurnega le misliti na stanovanja na podstrešjih. Ni jim bilo odurno se potikati in gnetiti p» zatohlih prostorih na dvoriščih, v ozkih ulicah, brez pravega zraka in dnevne svetlobe. Še v najnovejših hišah nahajamo stanovanja celo zdolej pod hišami, ampak gor na podstrešje, ne, to pa ne. Skoro vsa podstrešja mariborskih hiš so zgrajena silno potratno. — Masivno in veliko odveč tramovja, preprega obšii-ne prostore, katere se izrablja pozimi za sušenje perila, sicer pa za shranjevanje razne ropotije, med katero gnezdijo podgane in miši. Kdor danes pregleda te potratne, 'pbširne, ekonomično neizrabljene podstrešne prostore; kdor pregleda, po kakšnih beznicah prebivđjri j danes po 6—10 oseb broječe družine pod isto streho; j kdor sliši in vidi dan na dan takozvane stanovanjske j škandale, temu se zdi naravnost kot zločin, da samo ; radi nemarnosti in brezbrižnosti v Mariboru sploh ob-’■ stoja stanovanjska beda. Res je, da so svojčas delali i ponekod taka podstrešna stanovanja, da so se jih Ijad-t je raje izogibali. Brez pravih oken, brez pravega stro-I pa, pozimi mrzla, poletu vroča. Moderna arhitektura je odpravila strah pred podstrešnimi stanovanji in takih stanovanj v prvotni obliki sploh ne pozna več. Današnja podstrešna stanovanja so ravno tako dobra in udobna, kakor so bila dosedaj v zadnjem nadstrop ju, morda so nekoliko nižja in tam, kjer se vporabija stara streha brez adoptacij, ob straneh tudi vpognjena, kar pa je za stanovanje brezpomembno. Zagreb je bil menda prvi, ki je moderniziral podstrešna stanovanja in žnjimi prenovil tudi mesto. Izginile so že skoro pri-; tlične in enonadstropne hiše, z nadzidavo novih nad-I stropij in mansard so se prelevile v moderne, večnad-! stropne stavbe. Ni pa neobhodno potrebno pridobiti ì modernih podstrešnih stanovanj samo potom nadzi-{ düve novih nadstropij. V Mariboru imamo vse polno-takih hiš, katerih podstrešja se dajo brez vsake druge I. prezidave tudi še zdaj in preko zime preurediti v utfofc*-, na stanovanja. Prvi vzgled za gradbo takih stanovanj ; nam jc dala trvdka Dur java v Gregorčičevi ulici, kjer i ravno te dni vkljub dežju tržaški stavbenik g. živec,
! po odstranitvi nepotrebnega tramovja preureja doslej ! neizrabljene prostore v čedna stanovanja. To je za Ma-. ribor tudi čez zimo najhitrejši in najcenejši sistem, ki ; nas reši saj najhujše stanovanjske bede, ako se ga v j večjem obsegu takoj poprimemo. Več izveste v pisarni ; Mar-Stana.
Razstava modernih gradbenih načrtov. Razstava modernih gradbenih načrtov, raznih novih praktičnih sistemov, za zgradbo poceni malih stanovanj, se jr po zaključku .obrtne razstave prenesla v pisarno Gradbene akcije, oddelek Mar-Stan. Med tem se je že izdatno izpopolnila, med drugim tudi z načrtom in slikami novih, že v delu se; nahajajočih, ali še le projektiranih zgradb v Mariboru. Te razstave so se dosedaj udeležile (z novimi načrti) gradbeno podjetje Kiffmann, Ju-I goslovansko inženirsko podjetje, g. Glaser, Accetto in i dr. Gospod inženir Accetto je prispeval poleg načrta za ! prezidavo hiše Centralne banke (sistem Mar-Stan) tu-j di zanimive načrte štedijlvegg zidovja «Breier« (mestnega stavbenika v, Ljubljani), katerega sistem jamči za 60—65 odstot. cenejšo ih hitrejšo zgradbo stanovanj,
I lokalov itd. Želeti je, da se te razstave s prispevki udeleže vsi domači stavbeniki (tudi gg. inženirji in arhitekti), .ki dozdaj še niso ničesar-zastavili. Razstava v pisarni Mar-Stana, Rotovški trg 1, je vsakomur brezplačno na ogled med uradnimi urami in ima namen, občinstvo seznaniti z najnovejšinii gradbenimi oačrfi, oziroma sistemi.
! Javna prošnja. Podpisani urad je vsled. nezdravih Ù-radnih prostorov v skrajno težkem položaju in ako ne bo našel novih lokalov, je ob enem v nevarnosti, da bo moral prenehati z uradovanjem, kar bi bilo na škodo vsej javnosti, zlasti pa najbednejšim, brezposelnemu delavstvu. Zato prosimo, da nam naj vsakdo prijavi, če ve za kakšne primerne uradne prostore (tri sobe v pritličju, v s'redini mesta), ki bi bili na razpolago proti primerni odkupnini. Zadeva je zelo nujna in pereča, zato prosimo hitre pomoči! — Državna borza dela v Mariboru, Stolna ulica št. 4.
Pobrežje pri Mariboru. V naši občini se nahajaj© razne gramoznice, iz katerih se izvaža gramoz ali prò-dec k stavbam po največ v mesta Veliko tega materijala izvaža tvrdka Franz in sinovi, paromlin v Melju, da pozida pogoreli mlin. Prevaža se ta gramoz v težkih tovornih avtomobilih. To je pač pravi blagoslov za občinske in okrajno cesto! Prve izgledajo, da se Bogu smili! Posebno Gozdna ulica, ki pelje od gramoznice Riedl na okrajno cesto, je v takem stanu, da je škandal! Ta ulica ni bila napravljena za težke, avtomobile, ampak za domače potrebe. Težka kolesa teh novodobnih velikanov so zarezala take jame v cesto, da se posebno sedaj ob deževnem vremenu lahko vozi s čolnom po ulici. V petek se je kmalu zgodila nesreča. Pri vozu,
Bttexn 4.
STRAŽA.
16. oktobra 1922.
naloženem v. di vami, se je vsled teh jam odlomila roci- , ca in drva so kmalu pogrebla posestnika pod sebe. --Maki boljše zgleda tudi Nasipna ulica, kjer vozi tudi tvrdka K if ima nn svoj prodec. v mèsto. Ali ni res no-benega sredstva, da bi se prisililo te milijonarje, da popravijo nap ravtjeno škodo? To mi prizadeti občani in posestnik i zahtevamo, ker te ceste so se napravile z našim denarjem za nas, ne pa za mariborske velekapitaliste! Torej na dan s popravilom, pa še predirò bo zima!
GLADIATORJI.
(159. nadaljevanje.)
Kar prinese nočni vetrič sem gori iz rimskega tabora mehki glas bojne trobente. Straže so se menjavale in centurioni, vsak pri svojem oddelku, so nastopili obhod k postojankam.
• Tudi nesrečni blaznež je čul glas trobente. Skočil je na noge, z glavo v zatilniku ,mišice napete za skok, kakor divja žival, ko začuje prvi glas lovskih psov. Divje je pogledal krog sebe — in opazil Mariamno, stoječo v polnem mesečnem svitu komaj par korakov za seboj.
V strahotnem, blaznem veselju je zatulil in planil proti njej —.
Groza jo je prevzela, obrnila se je in bežala, kar so jo noge nesle —.
Nazaj v hišo ni smela, po vrtu se je obrnila in bežala pò gladki trati na življenje in smrt, z blaznežem trdo za petami.
Slišala je njegovo naglo sapo, včasi se ji je celo zdelo, da čuti njen vroči dih na zatilniku. Na bežeči senci je opazila, da jej je bil skoraj že čisto blizu. In tedaj je planila hitreje v obupnem strahu in ušla njegovim rokam, ki so jo že hotele zagrabiti.
Nizek zid, ki je ločil očetov vrt od sosedovega, ji je stopil na pot. Skočila je črezenj, sama ni vedela kako, in je hotela proti odprtim vratam, ki jih je zagledala pred seboj, v nadi, da pride na ulico.
Čuia je, kako je z mogočnim skokom planil za njo, kako so njegove noge udarjale ob tla in kmalu spet bile trdo za njo. Neznana groza jo je popadla, moči so ji pešale, čutila je, da dolgo ne bode vzdržala divje gonje.
Sedaj je bila pri vratih, smuknila je skozi nje, par korakov pred zasledovalcem, — na ulici je bila.
Pred seboj v luninem svitu je opazila dve človeški postavi, proti njima je hitela, da ju prosi pomoči.
Pa strah je še ni toliko prevzel, da bi se bila vrgla neprevidno novi, še večji nevarnosti v naročje.
Ko se je približala postavama, je z grozo opazila, da je ena izmed njih — gobava. Mesec je jasno in svetlo obseval belo, blestečo se kožo. Na čelu, na vratu, na bradi in na laseh, na golih rokah in prsih — povsod so se širili beli madeži in razjedali kožo in meso. Smrt bi pomenilo zanjo, če bi se ga dotaknila, in četudi le samo za obleko, — ne, še hujša usoda ko smrt bi jo zadela, ker ločiti bi se morala od ljudi in od vsake človeške pomoči —.
Na golem kamenju ulice se je gobavi suval in ruval za oglodano kost z močnim, mladim človekom, ki ga je skoraj že obvladal in ki ga je glad pognal v gotovost strašne usode. Na kosti gotovo ni bilo koščeka mesa več, pa iztrgal jo je gobavemu in jo glodal z živinskim zadovoljnim renčanjem,
Tesneje si je Mariamna nabrala obleko krog telesa, da se obvaruje pogubnega dotika z nesrečnežem. Pohitela je mimo. Vkljub strahu in grozoti ji je krvavelo srce pri, piogledu na trpljenje njenih sorojakov.
Njenega blaznega zasledovalca je za trenutek zamotil prepirajoči se par in Mariamna se mu je srečno umaknila v stran in se je skrila v ozko vežo bližnje hiše. V najtemnejši kot se je stisnila in odleglo ji je, ko je čula njegove korake hiteti mimo hiše po ulici.
XII.
Gorje Jeruzalemu —!
Pogum se je vrnil Mariamni že prej ko telesna moč. Komaj je minila neposredna nevarnost, že je vrgla v stran vse misli na osebno varnost in je edino preudarjala, kako bi rešila moža, ki ga je ljubila.
Predvsem je morala skrbeti, da oče ne opazi njene odsotnosti. Računala je, da bo v svoji veliki utrujenosti spal vsaj nekaj ur. Tudi služinčad je bila zdelana od gladu in bedenja. Ni bilo verjetno, da bi se kdo zbudil pred jutrom, in imela je torej še časa dovolj, da izvede svoj načrt.
Ob tej pozni nočni uri se ni mogla vrniti na vrt drugod kot po potu, koder je bežala. Vrata na ulico so bila gotovo zaprta in če bi bila koga zbudila, bi morala povedati, kje je bila —.
Oglejte si trgovino z mešanim blagom
Frane Starili,Maribor
Vetrinjska ulica 15
tam dobite sveže došlo blago kakor: sukno, hlačevino, barhente, platno, odeje, predpasnike, hlače, srajce in zimsko perilo po nizki ceni. Ravnotam se Vam nudi vse vrst špecerijsko blago po znatno znižanih cenah. 2-2 482
Mislila je torej nazaj na ulice in pota, po katerih jc prišla. Mesto je prav dobro poznala — Judje so puščali ženskam mnogo večjo svobodo ko njihovi vzhodni sosedje — in sklenila je, da naredi velik ovinek, če bi jej kdo sledil, in da se vrne preko vrtov nazaj k vodnjaku.
Premišljevanje jo je pomirilo in jo zamotilo, da ni mislila na svoj nevarni položaj, — sama v tuji hiši in na j ulicah, polnih grozote, polnih oboroženih čet in divjih, j drznih ljudi —•.	j
Zagrnila si je lice s pajčolanom in se pripravila, da stopi iz svojega skrivališča, — ko jo požene nazaj odmev številnih korakov in žvenket orožja.
Kaj bi se zgodilo, če bi jo prišleci — najbrž vojaki — opazili, na to si še misliti ni upala. Naglo je stopila nazaj in se še globlje skrila v vežo.
Oči so se'ji navadile na temo in boječe je gledala in tipala krog sebe, da bi si zagotovila varno skrivališče pred morebitnimi nasilneži.	!
Stavba je bila nizka in nepravilno zidana. Pritličje ze morebiti kedàj služilo kot shramba za poljske pridelke, morebiti tudi kot hlev za tovorno živino in ovce. Niti drobtinice kakega odpadka pa ni bilo več najti na suhih prstenih tleh, jasli so še sicer stale ob steni, pa o vrveh ali usnju ni bilo sledu, vse so pojedli in zgrizli gladni ljudje —	......	I
Lesene stopnice z izrezljano ograjo so peljale iz pritličja v gornje dele hiše. Sobe so bile skrbno zaprte, le pri enih vratih je skozi špranje sijala svetloba, znamenje, da stanovanje ni bilo zapuščeno. Ljudje srednjega, pa obubožanega stanu so najbrž tu stanovali, stanu, ki je največ trpel v dobi lakote in pomanjkanja, ker ni imel bogastva višjih stanov in ker se je izogibal obupnih sredstev nižjih slojev.	;
Lahni koraki so stopali po sobi nad Mariamno in zapeljiv duh kakor od pečenega mesa je preveval vso hišo. Po mirnih stopinjah in po šuštenju obleke je spoznala, da je bil edini prebivalec hiše ženska.
* Jožef Flavij, judovski zgodovinar, pripoveduje, da so obleganci jedli stare čevlje, usnjate pasove, gnilo slamo in celo živalske odpadke. De bello Jud. 6. li.
Za trenutek ji je prišla želja, da bi jo zaprosila za okrepčujoč grižljaj, — pa vedela je, da bi jej prošnjo jezno odbila. Zardela je, ko je pomislila, kako se je s košče-kom kruha skoparilo v teh gladnih časih celo v hiši njenega bogatega očeta in otožno se je spomnila časa, ko so se gnetle hope lačnih sosedov pred domačimi vrati, kadar so klali ovce in vole ter gostili obiske —.
»Naša pokora!« je premišljevala, gledajoč bedo svojega ljudstva v luči nove vere. »Mora že tako biti, trpljenje nas mora očistiti, da se rešimo vsaj večnega pogubljenja. Gorje je zadelo moje sorodnike in hišo očetovo! Kdo sem jaz, da bi naj ne bila deležna trpljenja, ki ga morajo nositi vsi drugi —!«
In trdo se je obrnila v stran v čistem in svetem zatajevanju in sklenila je, da rajši slabotna in lačna poišče sovražnika v njegovem taboru, ko pa da bi skušala otresti s svojih ramen breme, ki je tlačilo vse njene vojake.
In ni bilo dolgo, da si je bila hvaležna za svoje zatajevanje!
Iznova je hotela stopiti na ulico, pa gorje, — oborožena tolpa se je ustavila neposredno pred vrati. Spet je morala nazaj v temno vežo in v strahu in trepetu je čakala, kaj bo.
Tudi vojake je ustavil pred hišo duh pečenega mesa.
Lačni in drzni obupneži vseh strank so se zbirali v oboroženih tolpah in se klatili po ulicah nesrečnega mesta ter stikali, kje bi se dalo kaj ukratsi ali ugrabiti za pod zob, in nič jim ni bilo za to, če so si tudi šiloma vzeli, ako so našli kak košček hrane. Zlata in srebra in mehkih oblek si niso izbirali, vina so imeli dovolj, da so se razvneli in upijanili, ako so hoteli, le živeža jim je manjkalo in tega so strastno in brezobzirno iskali.
»Jo že imam!« je kriknil eden izmed njih, ko so se ustavili pred hišo, in je udaril s pestjo po vratih, da je odmevalo. »Noben mološki pes nima tako dobrega nosu ko jaz! Tule se bo nekaj dobilo, prijatelji, povem vam! Prav za nas se kuha! Čudno bi bilo, če bi lačni šli nocoj na obzidje!«
■ (Dalje prihodnjič.)
läagospoMaWaid. j
581
g	Podružnica v Mariboru.
g Masno: ferola cesta V\ — Telefon Sli — Krajni: Eospobaniia. g
g Centrala: Ljubljana. Podružnice: Djalirsa, feajeso, Sonito, Split, j* g	Šibenik Ekspozitura: Sled.	p
g	Interesna	skupnost	s Sveopčo Zanatlijsko	banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu	6$
in Gospodarsko	banko d. d«,v Novem Sadu.	jpK
K	Kapital	in mem stepno	z afiiijacijami čez K SHEMI'—.	§
S	Daje	trgovske kredite, eskomptira menice,	lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje	pS
vaiute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse
bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.	F*)
g| Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije, g
Lepi	bukofi hlodi
brez grč se kupijo. Ponudbe na tovarno pohištva Kobližek Poljčane.	• 1—2 485
I
Denarja ni! I PrvOVrst. umetna
Vsak dan sveže snrovo maslo
fino garniran liptovski sir, sir, smetano, mleko, namizno sadje, jajca, razne delikatese, zelenjavo, svete pecivo, izborna vina v steklenicah, sladek hrušovec in jabolčnico priporoča po najnižjih cenah
Fanika JakolK
Maribor
Jenkova nlica 6 (Schwarzgasse). 3-4 467
Draginja je velika, zaslužek pa majhen. Kdor hoče z malim trudom gotovo do 200 K na dan zaslužiti, naj pošlje svoj natančen naslov in znamko za odgovor.	2—lo 477
Josip Batič, Litija 32
Razširjajte
Stražo!
Poljedelci !
FIŽOL
• češnjevec •
(Ufachtlbohnen) Cocc
kupi vsako množino in plača najvišje cene
Hmelak in drug
Maribor, Slomškov trg 6
5-460
GNOJILA
dobavlja najceneje veletrgovina
Vinko Vabie, Žalec, Sloven.
Jamstvo za vsebino!
Jamstvo za vsebino!
Vse vrste v zalogi:
18 odstot, Tuomasovo žlindro, 40—42 odstot. kalijevo sol, 18—20 odstot. kostni superfosfat, 15 odstot. rudninski superfosfat, 15—17 odstot. apneni dušik.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdajatelj in založnik: Konz. «Strale«.