Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 240.
v LlBbljsnf, v soboto. u. oktobra 1913.
Leto XL1.
ss Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . . K 28'— n ra meseo „ . . ,, 2'20 sa Renčijo oeloletno . „ 39-— sa ostalo inozemstvo . „ 39'—
V LJobI|anl na dom:
Za celo leti nipre] . . K 24'— sa 6a nese. ,> • . „ 2'—
V opravi prelema. neteOso „ 1*70 s Soboto. Izdaja: =
sa c«lo let> ....... V—
sa Hemčljo oeloletno . „ B'— za ostalo Inosemitro „ 12'—
SLOVENEC
Inseratl:
Enostolpna petltvrata (72 mm): u enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat .... „ 13 „ sa trikrat .... „ 10 „ sa večkrat primeren popaat.
Poročna szeaiiiti. 22liaH. issrtDci ttt.:
eaostolpaa petitvrsta po 18 Tla.
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Bedna letns priloga Vosal rad.
tfciT Oredništvo je t Kopitarjevi nllol štev 6/HL Rokopisi se ne vračalo; neirankirana pisma sa na ■n sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 6. — Bacon poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefonn št. 188.
Današnja številka obsega 18 strani.
S. L. S. za delavstvo.
S. L. S. je v zmislu svojega krščansko - demokratičnega programa vsikdar storila svojo dolžnost tudi napram delavskemu stanu. Neglede na to, da je izmed vseh strank v Avstriji skoro najbolj nastopala za splošno in enako volilno pravico za državni zbor in da stoji ime enega njenih voditeljev v ospredju v boju za uresničenje socialnega zavarovanja, jc tudi v kranjskem deželnem zboru jemala vseskozi v poštev potrebe in zahteve delavstva.
Socialni demokrati, ki so sc postavili topot na čelo volilne gonje zoper našo stranko v deželi, v svojih sredstvih v tem boju niso zbirčni. Vendar bi jim tega ne šteli toliko v zlo, če ne bi trosili v svet stvari, kojih neresničnost se da kar otipati. Ti gospodje se namreč ne ženirajo trditi, da vzdržuje S. L. S. v deželi gospodstvo »privilegiranih stanov«, to je veleposestva, in da je sama uzakonila »popolnoma nedemokratični« volilni red za občine. Blagor tistim revežem na duhu, ki bodo to verjeli!
S. L. S. je bila vedno zoper politične predpravice kateregakoli stanu in je ravno zvezo liberalcev z veleposest-vom, vsled katere je v naši deželi baš nemško veleposestvo imelo odločilno besedo, zelo nerada gledala in jo končno tudi razbila. Posrečilo se ji je uveljaviti kompromis, na podlagi katerega je prišla v kranjski deželni zbor cela /Lova kurija zastopnikov najširših slojev, tako da ima ravno naša dežela izmed vseh v Avstriji najbolj demokratično lice — če pa se različne k mi je niso dale odpraviti, je tega izključno kriv skrajni odpor dunajske osrednje vlade, ki do danes tega v celi državi ne pusti. S. L. S. ne more čudežev delati, kadar pa pride čas, da se podero zadnji privilegiji, bo S. L. S. gotovo svojo dolžnost storila, kakor jo je vedno. Po njeni zaslugi pa je ljudstvo v kranjski deželni zbornici bolj zastopano nego v katerikoli zbornici v našem cesarstvu.
Isto velja za občinski volilni red za podeželske občine. Ali pridejo kje v Avstriji v občinah toliko do besede najširše mase ljudstva, kakor ravno na Kranjskem? In ne pridejo li pri nas tudi v cestnih, šolskih in zdravstvenih zastopih najbolj do veljave mandatarji najširših slojev? In vse to na podlagi zakonov, sklenjenih v minuli delavni
dobi kranjskega deželnega zbora od S. L. S.! Kar se pa Ljubljane tiče, ji jc ravno S. L. S. priskrbela naravnost vzoren volilen red, na podlagi katerega je tudi socialna demokracija prišla do zastopstva, česar pod liberalnim režimom ni nikoli mogla. Tucli drugod po deželi je ta stranka na temelju od S. L. S. uzakonjenega volilnega reda prišla do besede, kjei; ji po številu njenih pristašev gre, dočim je prej ostala vedno pepelčica za peč/o. Vsi od S. L. S. uveljavljeni zakoni v deželi nosijo pečat demokratizma in dajo ljudstvu največje pravice v vsakem pogledu.
Če pa sc ozremo po velikih kapita-lih, ki jih je S. L. S. v deželi investirala za splošne narodno - gospodarske namene, niso li v korist najširšim slojem? To velja zlasti za deželno vodno-električno akcijo, zoper katere vodstvo socialne demokracije po »Zarji« tako strupeno zabavlja. Električne centrale bodo prinesle ravno delavstvu največjo korist. Ne samo, da dajo žc zdaj zaslužka mnogim delavcem, ga bodo še več, ko bo cela akcija popolnoma izpeljana. Centrale bodo privabile v deželo industrijsko delavstvo in bodo pripomogle k izboljšanju gmotnega položaja domačega delavstva, dajale bodo kruh domačinom. Z industrijo in obrtjo se bo povzdignil tudi delavski stan, kateremu sc bo z elektrifikacijo kranjskih vodnih sil ustvarila najširša možnost dela in zaslužka na naši zemlji.
Zato je kaj čudno videti, kako zastopniki slovenske socialne demokracije hodijo zdaj roko v roki z zastopniki slovenske liberalne buržoazije, ki ni imela nikoli nič srca za slovensko delavstvo, ampak je preganjala iu stiskala, kjer .je le mogla. Da socialna demokracija trobi zdaj v en rog z onimi liberalci, ki so se dosledno z vsemi štirimi upirali demokratični volilni pravici, je več kot ironija. Noben človek v deželi ne verjame liberalcem, ki se zavzemajo zdaj za splošno in enako volilno pravico za kranjski deželni zbor, o kateri sami dobro vedo, da je zdaj še nikakor ni mogoče doseči, le »Zarja« hoče upreči sodruge v to hinavsko kampanjo! ln pri tem mora biti vsakemu, ki zna do pet šteti, jasno, da ne gre tej družbi prav nič za splošno in enako volilno pravico in za potrebe in zahteve ljudstva. Kranjsko ljudstvo je dovolj brihtno, da bo te hinavce na dan volitev temeljito poučilo, da jim ne gre nobena vera.
Postopanje županov pri dežtlno-z&orsklh voliivah.
Volitve za mesta in trge, za kmet-ske občine in za splošni volilni razred razpiše c. kr. deželni predsednik v uradnem deželnem časniku »Laibacher Zeitung« in z lepaki po tistih občinah, ki tvorijo volilni okraj.
VOLILSKI IMENIKI.
A.
Volilski razred kmetskih občin oziroma mest in trgov.
Volilske imenike za splošni volilski razred in volilski razred kmetskih občin, oziroma mest in trgov sestavijo župani po krajevnih občinah.
V	ta namen dobe župani od c. kr. okrajni!) glavarstev vse potrebne tiskovine. Sestaviti je dvoje vrst volilnih imenikov, eno za splošni volilski razred, drugo pa za volilski razred kmetskih občin, oziroma mest in trgov.
Pri sestavljanju volilskih imenikov za volilski razred kmetskih občin kakor tudi mest in trgov je vzeti za podlago imenike občinskih volilcev, ki so bili pri zadnji volitvi občinskega zastopa veljavno popravljeni.
V	tem volilskem razrodu volijo namreč vsi samopravni avstrijski državljani moškega spola, ki so dopolnili 24. leto starosti, niso niti izvzeti niti izključeni od volilne pravice in imajo po občinskem redu pravico voliti občinski zastop v prvem ali drngein razredu brez ozira na njihov davek, (četudi plačujejo samo par vinarjev dokladam podvrženega davka), od onih pa, ki imajo pravico voliti občinski zastop v tretjem razredu — samo tisti, ki plačujejo vsaj 8 kron državnega direktnega davka. Pri volilcih. v volilskem razredu kmetskih občin kakor tudi mest in trgov sc ni ozirati na njihovo redno stanovališče; če so torej vpisani v imeniku občinskih volilcev, imajo pravico voliti v volilskem razredu kmetskih občin, oziroma mest in trgov, četudi zunaj občine redno stanujejo.
Iz imenikov občinskih volilcev je torej črtati:
1.	ženske osebe;
2.	juridične osebe, (družbe, društva, korporacij t, zavode itd.);
3.	osebe, ki so občani tudi drugih občin na Kranjskem in imajo v kaki izmed teh drugih občin svoje redno stanovališče, odnosno če nimajo nikjer na Kranjskem rednega stanovališča,
pa plačujejo v kaki drugi občini na Kranjskem več direktnega davka;
i. iz tretjega razrede vse one, ki plačujejo manj kot 8 kron direktnega davka;
5. slednjič je črtati vse one, ki so od zadnjih občinskih volitev izgubili volilno pravico, nasprotno pa na novo vpisati vse one, ki so volilno pravico ta čas pridobili.
B.
Splošni volilski razred.
V imenik volilcev splošnega volil-skega razreda jc sprejeti vsako osebo moškega spola, ki je spolnila leto svoje dobe, ki ima avstrijsko državljanstvo, ni niti izvzeta, niti izključena od volilne pravice — kakor kasneje navedeno, — in ima v občini na dan, ko se razpiše volitev, vsaj eno leto svoje stanovališče. Na davek, ki ga morda plačuje, se ni ozirati v tem volilskem razredu.
C.
Lrcditev volilskih imenikov.
Oboje volilske imenike splošnega volilskega razreda in volilskega razreda kmetskih občin, oziroma mest in trgov, je sestaviti takoj, ko prejmejo župani tiskovine od c. kr. okrajnih glavarstev, in jih urediti po abecednem redu.
Napravijo naj st v treh izvodih, od katerih naj sc po en izvod pošlje takoj c. kr. okrajnemu glavarstvu v pregled. Ko vrne c. kr. okrajno glavarstvo volilske imenike, je te razgrniti v občinskem uradu vsakemu na vpogled. Istočasno je objaviti to razgrnitev z do-stavkom, da se smejo zoper imenik vlagati ugovori lekom 8 dni, pričenja-jočem sc z dnevom izvršene objave.
Po en izvod vsakega volilskega imenika, mora župan jx>tem predložiti c. kr. okrajnemu glavarstvu.
VOLILNA PRAVICA.
Splošni predpogoji za aktivno volilno pravico v vse le volilske razrede so:
1.	Avstrijsko državljanstvo.
2.	Samopravnost. Izvzeti so torej vsi, ki so pod očetovsko ali varuško oblastjo ali pa pod kuratelo.
3.	Moški spol.
i. Dopolnjeno 24. leto starosti.
Izvzeti od volilne pravice so: Aktivno službujoči častniki, vojaški duhovnik'. ga/isti brez činovnega razreda, moštvo oborožene sile, ozir. orožništva. Aktivno službujoči uradniki oborožene sile lahko volijo, pa nc morejo biti voljeni.
LISTEK.
Sanje.
Henrik Sienkievvicz, Poslovenil Ferjan.
Nekoč bo govorili v neki družbi mnogo o čudovitih dogodkih, slutnjah, duhovih in podobnih stvareh, katere =0 navzoče bolj ali manj zanimale.
ttil je med njimi tudi zdravnik, ki se je hvalil, da je skeptik. Tega zdravnika je vprašala neka navzoča dama, če se mu je že v življenju katerikrat kaj pripetilo, česar si ni mogel razložiti.
»Ko sem bil še mlacl,« je rekel doktor, »sem imel sanje, ali bolje rečeno, celo vrsto sanj, ki so bile tako izredne, da mejijo na čudovito in presegajo vse, kar sem slišal clo sedaj; pripravljen sem vam tudi pripovedovati, če vas bo zanimalo.«
Na. splošno prošnjo je pričel zdravnik: »Pred dvanajstimi leti sem se kopal v Biarricu. Tam sem spoznal Angležinjo, ki je imela kopališko obleko iz ribjih luskin. Bila je to originalna gospodična, polna nenavadnih misli. Nekcč je mene in nekaj znancev zadrževala v čolnu do tretie ure zjutraj,
veslali smo ob obrežju sem in tja in govorili o možnosti, da bi pač mogle duše potovati od enega planeta do drugega. Ko sem se utrujen povrnil na svoje stanovanje, sem zaspal, sedeč na stolu, pri branju nekega pisma, ki sem ga bil našel nekoliko prej na pisalni mizi. Komaj sem zatisnil oči, ko se mi je zazdelo, da se nahajam v nekem velikem mestu. Ko sem zapustil hišo, kjer sem stanoval, sem zagledal pred hišnimi vrati mrtvaški voz. Lahko še povem, da so onclotni mrtvaški vozovi čisto različni od naših. Ti »corbillarcls« so dolgi, na straneh iz stekla in imajo velika vrata, skozi katera porinejo krsto v notranjščino. In takega »corbillarda« sem videl v sanjali. Toda ne samo lega. Pri mrtvaškem vozu je stal petnajstleten deček, zavit v črn, obrobljen plašč. Ko sem ga pogledal, je odprl vozna vrata in pomignil z roko, kol bi me hotel povabiti, da bi vstopil; jaz pa seni skočil nazaj. Sanje so bile tako žive, da sem se udaril z glavo ob stol in sem se zbudil od bolečin. Sanje sem pozabil žc v clveh dneh, toda v tretji noči so se ponovile sanje z isto razločnost-jo, samo da sem zapazil na dečku, oziroma na njegovem plašču celo vrsto majhnih kovinskih gumbov. Potem so se ponavljale sanic z isto razločnostjo
v presledkih po tri do štiri dneve. To me je končno vznemirilo. Kar se mi je zdelo pri vsej tej stvari najbolj čudno, je bilo to, da so bile vsake sanje drugim popolnoma enake, isti spored, isti predmeti, isti deček, ista prijaznost, s katero me jc povabil, naj vstopim v mrtvaški voz. Plašč z zlatimi trakovi in kovinskimi gumbi sem si natanko zapomnil, končno tucli barvo dečkovih las, rujavc oči, ki so molele daleč ven iz očesnih jamic in se svetile kol ribje oči. Vsak nti bo pritrdil, da sem imel pri tako trdovratnem ponavljanju sanj dovolj vzroka in povoda za vznemirjenost. Čez nekaj tednov sem odpotoval v Pariz in sem sc nastanil v istem hotelu, kjer je izstopila tudi Angležinja. Dospeli smo zvečer še dosti zgodaj, cla smo mogli jesti pri skupni večerji; večja družba znancev se nam je priklopila. Hitro sem se preoblekel in odhitel k dvigalu, da bi se prepeljal doli, kjer je bila obednica. Na hodniku sem srečal več znancev, ki so hiteli ravnotja, kot jaz. Stopil sem prvi v čakal išče in pritisnil na električni gumb. Kmalu sem zaslišal šumenje prihajajočega dvigala, in ko je obstalo, so se odprla vrata; jaz pa sem skočil nenadoma nazaj, kot bi videl pred seboj samo smrt. V odprtih vratih sem zagledal onetra pet-
najstletnega mladeniča s svetlimi lasmi, ribjimi očmi, v črnem, z zlatom obrobljenim plaščem in kovinskimi gumbi, kakor sem ga videl v sanjah. Stal je med vrati in me povabil s poklonom, naj vstopim, čisto tako, kot v sanjah. Moram pripoznati, da sem takrat spoznal, cla morejo vstati lasje človeku visoko kot gora. Bliskoma sem skočil ves zmešan od dvigala proč in odhitel doli l>o stopnicah. Dvigalo je stalo še trdno, najbrže je čakalo nadaljnjih gostov, ko sem sedel spodaj na klopi poleg nekega uslužbenca in strastno srkal v se sveži zrak; čutil sem, cla sem bil bled kot smrt. In... jaz., ne vem, morebiti je preteklo nekaj sekund, morebiti tudi nekaj minut, ko sem zaslišal nenadoma strašen krik in hrušč in pok, poteni sem se onesvestil. Ko sem se zopet po-krepčal, sem videl na hodniku ležeča človeška telesa, ki so bila zavila v krvave rjuhe. Kakor sem zvedel pozneje, je bil tucli deček, ki je vodil dvigalo, mrtev.
In sedaj naj reče kdo kar hoče; po pravici se imenujem skeptik, kajti če bi nc bil tega sam doživel, bi nc bil nikomur verjel,«
Izključene od volilske pravice so
osebo, ki so bile obsojene na kazen ra di kakega hudodelstva ali pa prestopka do tatvini, nezvestobi, ali po deležuosti teh prestopkov, ali vsled goljufije. Kazen tega so izključeni tudi oni, ki so bili kaznovani zaradi prestopka zakona L dne 26. januarj" 1907, drž. zak. št. 18, v' varstvo volilne svobode v državni ali deželni zbor, ako še ni poteklo že 6 let )d dneva prestane kazni.
Volilci smejo svojo volilno pravico * vseh navedenih volilskih razredih .spolnjevati samo osebno, tedaj ne po poblasčencu. Kdor ima volilsko pravico v volilskem razredu mest in trgov, ne sn e voliti v volilskem razredu kinetskih občin.
Občan več oičin izvršuje svojo volilsko pravico samo v občini svojega rednega stanovališča, in če v nobeni občini aa Kranjskem nima rednega stanovališča — pa tam, kjer plačuje največ direktnega davka. Volilna pravica v volilskih razredih mest in trgov ter kinetskih občin ne izključuje volilne piavice v splošnem volilskem razredu, t o je, kdor voli v volilskem razredu kmetskih občin, oziroma mest in trgov, voli tudi v splošnem volilskem razredu.
UGOVORI.
Zoper volilske imenike smejo tisti, ki imajo pravico voliti v dotični volilni skupini, pri županu ustno ali pismeno vlagati ugovore, o tem, da so se v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo pravice, ali da so se iz njega izpustile take osebe, ki imajo pravico vo-Jiti. Župan mora v treh dneh ugovore predložiti c. kr. okrajnemu glavarstvu v rešitev.
OPOZORITEV.
Z ozirom na kratek čas, ki je odmerjen za pripravo volitev, se županstva nujno opozarjajo, da sestavijo vo-line imenike zanesljivo v treh dneh, ko dobe tiskovine oo okrajnega glavarstva. V posameznih slučajih je pripravljeno uredništvo »Občinske Uprave« poskrbeti za pisarniško pomoč, seveda pod pogojem, da plačajo županstva tozadevne gotove stroške.
Pismo iz Pariza.
Francosko ljudstvo in redovnica,
Pravične ideje zmagujejo kljub vsem zaprekam, ki se jim stavijo. Laži »e razblinejo v nič pred resnico in »dravo pametjo. Stvari se pokažejo take kot so in ljudje spoa savajo, da so bili žrtev lažnjivih spletk. Kaže se, da je odbilo gonji, ki jo je vodilo in še vodi na Francoskem prostozidarstvo hi njegovi najeti politiki na sramoten in perfiden način proti redovnicam, ki so v skoro vseh bolnicah na Francoskem na požrtvovalen način opravljale strežniško službo. Ljudstvo ima dovolj prilike, da primerja delo redovnic z delom posvetsnih strežnic in moglo si je ustvariti sodbo o ženskah, ki delajo za ta svet, in o Bogu posvečenih sestrah, ki imajo v mislih le plačilo v nebesih za svoje krščansko delo usmiljenja. Ljudstvo tudi ni bilo tiho in je odkrito pokazalo svojo nevoljo nad fanatiki, ki so pregnali usmiljene se-
stre od bolniških postelj. Saj je ljudstvo samo videlo, da so najbolj zagrizeni sovražniki redovnlštva klicali na pomoč redovnice in ne samo, da bi stregle člaiaom njihovih družin, temveč tudi njim samim, kadar jih je bolezen položila na posteljo. »Kaj se brigam za to; hočem biti dobro postre-žen!« je Izjavil šc nedavno Clemenceau neki osebi, ki se je zelo čudila, da je ta trdovratni svobodomislec zaupal oskrbo svojega trupla nunam. Waldeck-Rousseau, Combes, Sarcey in mnogi drugi niso bili nič manj cinični kakor Clemenceau. Vsi, naj bodo slavni ali brezpomembni v javnem življenju, pozabijo »a svoje antiklerikalno sovraštvo, kadar jim teče voda v grlo ter ne čakajo niti trenutka, izročiti se v popolnem nasprotju z vsem svojim življenjem skrbnim rokam redovnic, samo da negujejo njihove rane in da ču-jejo bodrilne in tolažeče besede. Kakor Clemenceau, polagajo tudi drugi na to veliko važnost, da so »dobro oskrbovani«, toda za to, da bi se tudi revnim ljudem nudila človeška oskrba, se ne brigajo! Toda* revne množice nočejo pogrešajo nežne oskrbe in tolažbe dobrih sestra. Revno ljudstvo noče več pustiti, da bi oni možje, ki odtegujejo delavcu pomoč redovnic, najemali njihovo požrtvovalnost izključno zase v polajšanje svojih bolečin. Tudi revež hoče biti človek, zato revno ljudstvo nikakor ne uvideva, da bi bile upravičene odredbe »demokratične« vlade, po katerih je dovoljeno bogatim bolnikom imeti postrežbo od redovnic, revnim pa ne.
Odkar so se ljudstvu oči odprle, se širi vedno bolj gibamje, da naj se pokličejo redovnice nazaj v javne bolnišnice. Municipalne oblasti v Marzilju in Grenoblu se vsled pritiska dobroorga-niziranega tozadevnega gibanja v svojih okrajih poslale nedavno na vlado poziv, naj se zopet uvedejo v bolnice redovnice. Generalni svet v Loretu, de-partemeutu, v katerem ima radikali-zem številne pristaše, je sklenil, da bo poklical v svojo norišnico kot bolniške strežnice — redovnice. V drugih krajih prirejajo javne shode v prid redovnicam, tako n. pr. v Cherbourgu, Tou-lousi, Avignanu, Clamecyju itd. Teh shodov se uedeležuje pi'ebivalstvo vseh slojev in zdravniki niso ravno zadnji. In v kratkem bo imel mestni svet v Parizu priliko, zavzeti stališče k predlogom, ki so bili stavljeni pred počitnicami in ki zahtevajo, maj se sicer ne nadomeste lajiške bolniške strežnice z redovnicami, — kajti zaslužne postrež-nice ne zaslužijo, da bi izgubile kruh, — pač pa naj se zgrade v glavnem mestu bolnice, ki naj bi se izročile vodstvu — redovnic. Liberalna večina, ki je bila poslana od volilcev v mestno hišo, bo imela priliko pokazati, če ima pogum, ugoditi splošni ljudski volji. Kajti zahteva, svobode, enakosti in pravičnosti je, da se pokličejo redovnice. Končno pa tudi ni podcenjevanja vreden razlog, da je ta zahteva upravičena tudi s finančnega stališča. In finančni položaj jc tak, da te točke ne smejo pariški mestni očetje podcenjevati.
V svobodomiselnem »Tempsu« pri-občuje Lefranc poročilo o svojem obisku z radikalnim socialistom Herri-
otom, županom in senatorjem v Lyo-nu, pri usmiljenih sestrah v Lyonu.
To poročilo je polno hvale o redu usmiljenih sester in naj bi dalo poguma pariškim mestnim očetom, ki se obotavljajo v bojazni pred predbaci-vanjem klerikalizma, da bi zadostili jasno izrečenim željam prebivalstva. Francosko ljudstvo se je zavzelo za redovnice in ne bo mogočo drugače, kot da prvaki republike ugode ljudski zahtevi in se uklonijo pred ultimatom ljudstva.
Miške novice.
t Javno predavan}1« priredi jutri po deseti maši Jugoslovanska Strokovna Zveza v društveni dvorani. Predava g. profesor Marinko iz Kranja. Vabimo krščansko delavstvo k obilni udeležbi.
t Dekliška Marijina družba je kaj lepo na zunaj proslavila svojo pet-najstlet»ico s slavnostno predstavo minolo nedeljo. Dvorana je bila tako nabito polna, da je moral marsikdo oditi vsled pomanjkanja prostora. Družbine pevke so najprvo zapele Fer-jančičev venček narodnih pesmi, nato pa je družbenica Mihaela Meršol v prekrasnem, slavnostnem govoru opisala petnajstletno zgodovino družbe. Pred govorom so družbenice izročile velezar služni prednici gdč. Zofiji Pire prelepo sliko Marijinega Oznanjenja. »Skrivnostno zaroko« so igrale družbenice vrlo dobro. Zelo primerna je za oder Marijinih družb dramatična legenda »Matere božje ključ«, ki v humoristič-nem tonu poda nekaj prav zdravih naukov. Peter je izborno rešil svojo vlogo. Vsa slavnost je bila v čast Marijini družbi. — Cerkveno bo praznovala družba svoj jubilej v decembru s tri- j dnevnimi duhovnimi vajami.
t Zabavni večer priredi jutri večer ob 8. uri ženski odsek društva sv. Jožefa. Na sporedu je petje, šaljiv nastop j. dr. Dostop imajo samo članice in člani.
t ženski odsek društva sv. Jožefa
opozarja že naprej na zanimivo igro »Zaklad«, ki jo priredi v nedeljo dne 26. oktobra ob pol 8. uri zvečer.
idrijske novice.
„ i Želje volilcev izražajo zlasti ob zasedanju zbornic poslanci. Tudi za-zastopnik našega mesta redno prihaja v deželno zbornico s kupom predlogov. Koliko jih je bilo uspešnih, se kmalu pove. So pa tudi včasih predlogi, ki se glase imenitno — so pa taki, da predlagatelj sam najbolje ve, da dolgo ,ne bo nič iz njih. Tako so se poslančevi | znanci muzali, ko so brali Ganglov predlog, naj se vlada pozove, da zgradi v Idriji veliko poslopje, kjer bodo imeli prostor vsi državni uradi razen rudniških. Predlog čedno zveni, pa skoro bi kaj stavili, cla bi vlada, približno odgovorila. cla je za državne urade v Idriji takole preskrbljeno: C. kr. sodnija ima vse uradne prostore z ječami vred v že eraričnem poslopju; za. popravo uradnih sob in novo parketiranje podov smo ravno letos plačali nad 2000 K. C. kr. davVi urad ima prostore v novem poslopju »Okrajne hranilnice in
posojilnice«, ki je že pri načrtih in grajenju upoštevala potrebe imenovanega urada. Za c. kr. poštni urad je zgradilo ministrstvo za javna dela pred 4 leti popolnoma novo poslopje za urad in stanovanje nadpoštarja, v tekočem letu pa dogradilo tudi popolnoma novo poslopje za c. kr. gozdno oskrbništvo št. I. s stanovanjem za oskrbnika, c. kr. gozdno oskrbništvo št. II. ima pa tudi že urad in stanovanje oskrbnika v erarični hiši. Ker plačuje stanovanje za c. kr. orožniški urad dežela, pre-ostaje še c. kr. oddelek finančne straže, za katerega skrbi država in ki res še nima bivališča v eraričnem poslopju. Ta urad pa šteje cela dva podurad-nika, in za ta dva je že boljše najeti primerne uradne prostore, nego zavreči vse prej navedene po večini dobre urade. Dostavljamo še mi, da bi bilo najbrže vse prav in dobro, če bi finančna straža in orožništvo bilo v hiši kakega zagrizenega naprednjaka, davkarija pa n. pr. v sokolskem domu ali kaki hiši stavbne zadruge.
i Nekdanje čitalniško poslopje s« že predeluje. Gasilci pa so kmalu zapazili, da začeto delo ne kaže, da bi prišel pod streho št. 509 gasilski dom, ka-kor je bilo sklenjeno pri občinski seji in je dognalo upravno sodišče. Zgodilo se j c prav, kakor smo domnevali. Zastavili so zidovje, okna in vrata po prvotnem načrtu brez gasilskega doma. Občinski odbornik S. L. S. Ivan Kavčič je opozoril župana na pravi načrt. Sedaj je v redu, vendar bo treba še včasih delo primerjati z načrti. Občinskega tajnika je bilo večkrat videti pri zgradbi, pa, sni nič opozoril podjetnika, da se ne dela prav. Ali je vedel ali ne, nič ne sodimo. Pravijo pa. da je neki naprednjak na vprašanje: Kje bo pa gasilni dom? odgovoril: »Tistega bo pa deželni odbor gasilcem sezidal.« Po našem mnenju ga bo pa vendar podjetnik A. Krpan spravil pod strehe št. 509.
i Shod katoliškega političnega
društva je bil prav dobro obiskan zadnjo nedeljo 12. t. m., dasi ni bil ne po listih ne lepakih objavljen. Potreben pa je bil, da so zvedeli zopet enkrat, naši ljudje, kako radi bi nasprotniki z obrekovanjem izpodmaknili v Idriji tla S. L. S. Razpravljanje je bilo zelo živahno. Ugotovilo se je sledeče:
Gospodarstvo v občini bi moralo ubrati druga pota. Najboljši dokaz sa to daje občina sam, ki se še sedaj lovi za doklade. Kar ugotove drugod dva meseca pred početkom novega leta, to ni pri nas še ugotovljeno dva meseca pred sklepom računskega leta. Ko se, sestavlja proračun, bi moralo županstvo predložiti občinskemu odboru troškovnike in načrte vseh večjih del, ki jih namerava zvršiti, pa bi se z naj. večjo lahkoto — brez vsake pritožbe — določila višina doklad. Tega prepričanja smo razen najbolj budala-stih na-prednjakov vsi. Pa županstvo vendar tega. ne stori, marveč ob proračunski seji predloži samo dolg imenik različnih zgradb, za katere nima ne troškov-nika ne načrtov, ter zahteva tjavendan kredit. Te grde razvade ni mogoče odpraviti drugače kot s pritožbo zoper vsako delo, tembolj, ker se je že zgodilo, da se ni delalo celo v onih redkih
Sukolska pedesetletnca.
Douh časa sm premšlvou in gruntu, a čm al ne. Glava m je rekla: mouč pa tih bod! Kua se uš u usaka figa uti-ku. Sej ni uredil, de b prežvekvou take reči, ke ni use skp nč. Srce se m je pa spet drgač uglašu: Pepe, Pepe, na bod lak! Puglej, leberalci sa pu leta preh i nuja ta nar mi\ pu leta pu sluven-skern katolškem shode še zmeri poaveč-val use soje muči pu leberalneh čaan-keh sam katolškmu shod. Pumisl kulk puperja, tinte in druge take ruputije, ke se ja rab, de če člouk kej spisat, sa purabil, de sa zadosti soj doužnost. kar se katolškega shoda am tiče. Ti čš pa tlela Sukolce tku bagatelizirat in nhna ■slaunast raun tku. Pepe. tega nekarna
stur! Tu u taka zamera, de nekol tac-ga. Ene par besed morš zint u sukolsk slaunast, drgač t na uja nekol udpustl prezirajna. Šej je že tu zadost, de le-raln listi na ruputaj tku kokr b se spu-dubil in kokr b blu ud nh prčakvat; zdej pa še ti mouč, pol pa Ide res na uja vedi, kuku važna, kuku imenitna slaunast so je vršila ta dvanajst dan vinotoka leta 1913 pu Kristusuvem roj-stu u Iblan, prouzaprou u ta »Narodn-mo dom«.
Ke m ga je moja glava že večkat pukidala in me spraula u kašn lebet, sm pušlušu raj glas srca, ke iz nim sm pa še zmeri usaka reč precej dobr upravu in sm se prec, ke je na zeksar-bertu hiš zafrfetala slu venska zastava, m je tu še precej dupadl. Ke sm s pa pudau gor preke ta NarocVimu dome.
Tu je blu u nedela ta dvanajst dan vinotoka — u ta Narodnem dom se je pa toču tud pir iz Unionuve pivuvarne
—	leta 1913 pu Kristusuvem rojstu, tkula ub ene deseteh dupoune.
Ke pridem pred ta Naron dom, že zagledam tam ukul skakat na kojneh ene par susolcu. Na ta peru pugled se usa ta reč bi natank ugledu in vidu, de maja skori usi kojni udspodi nuge uštukane in iz eiimo platnam puvjte
—	raende, de b štukajne bi držu — se m je pa prec nus ubesu. Pejte no, pr-smode — sm s mislu —- kua se ute na-pihval in kojnem nuge. uštukaval; de b bli viši nad drugem; kojn je kojn, sukole pa »ukolc. Stur je pa tu nhna reč, če sa kojnem nuge uštukal, zatu
se tud nism naprej zajne brigu in tud nism kuntruliru, če maja te kojni prou ia prave soje repe, al maja kašne fouš prponane uzad. Kua tu men mar. Sej dondons je tku use na švindl narjen, za kua b pa kojni na bli in pa sukolci!
Zatu sm pustu kojne iu sukolce in sm šou ukul ta Narodnga doma mal pugledat.. Ldi se je že neki nabral tam uzad pu duriš. Neki jh je blu u rdečeh srajcah, neki pa brez srajc; ta nar več je blu sevede utrok in fantičku, ke sa se dre j na 1 ukul enga udrašenga čluve-ka, ke je mou tud rdeča srajca in je stavu na enmo praznmo faslce:
»Tku, zdej ste me slišal, kua sm vam naroču; zdej pa glejte, de ute use dobr skumanderal. Astn, de vam use še enkat u kratkeh besedah punuvim: Zdela se zberete pred ta Narodnmu domam. Ke mi vn prmaširama, začnete upit žiuja, na zdar in tku naprej; upit morte pa tku, de uja usi vokni naukul škiefetal. Kokr mi enkat udmašerama mem, ja uherete vi pu bližne in nas pu-Čakate na ta perumu vogle. Kokr nas zagledate, punuvete spet tu kokr pred ta Narodnmo domam in tku naprej. Dokler mi maširama mem vas, tulk časa mate za upit; ke pa mi udidema, mate pu bližne za stečt spet na druh vogu in tku naprej. Glauna reč je tu, de u velik upitja pousod, ker se uma prkazal. Na upitje mi ta nar več dr-žema. Brez upitja ml nč na uprauma, sej veste. Astn, zdej pa na del! Če ute dobr upraul, dubete zvečer usak en kos kruha pa pu mesene klubase!«
Ke je sukole na faslce tu puvedu, je skoču s faslca, fanti sa ja pa ubral vn pred ta Narodn dom in se pustavl u vrsta, ket berači precl svetom Kri-šlufam, kedr kašnga bugatina puku-pavaja. In dobr sa se držal. Upitja je blu pu ush vogleh, kokr na sodn dan j;n če b mou jest pr sukolceh kej za gu-vort, jest b predlagu, de morja dat usakmu pu ena cela klubasa, ne pa sam pu. Pusten sa ja zasležil, tu morm prznat.
Use. b še blu, sam sukolcu je blu pa mal premal.
Jest s ujim pred pošta in čakam, de b pršou sprevod. Tri ure že stujim in mrzla vržinka držim u usteh. ke nism mou nč vogna pr seb, pa ud nubene plati ni blu sukolcu. Kar t pride en moj prjatu ud za d in me putapla pu ram:
»Pepe, kua pa stujiš tlela?«
»Sukolsk sprevod čakam; rad b jh use glih vidu.«
»Uja prec tle. Sa že pr flečkajnar-skm most.,« putulažu me je prjatu.
»Brava; sej že dost clouh čakam najne. Čak no; a maš kej vogna? Že ceu dapoune držim mrzla vržinka u usteh, pa na. morm neker vogna dubit. Use trafike sa udprte.«
»O prosm, prosm! Kar tlela pr moj cigar pržge!«
No, in jest sm se ukul ubrnu, tku de sm gledu dol pu Še eni urgu u'c in pržigu soja vržinka pr prja lu ci r -Ke sm mou vržii ka pržgana, ine i a prime prjatu za pudpajzdha in m reče:
slučajih, ko je bil kak načrt, po istem. Doklade pobirajo tudi od naših posestnikov. Erar prispeva največ — dela pa ne s samimi liberalci in socialdemokrati, ampak tudi z našimi. Zato naj bodo tucli nepristransko deležni vsi občinskih del, nc pa, da bi se našim obetalo le na papirju, za izpeljavo bi pa redno ravno in samo pri naših zmanjkalo denarja. — Med letom se pa tudi ne bodo zvišale doklade posebno ob tem času, ko se več ne zida.
Pravičnosti hočemo. Pri eni zadnjih sej ubožnega odseka je župan napadal našo stranko, da sc pritožuje proti splošno potrebnim stvarem. Zahtevalo se je, da prebere našo pritožbo, v kateri ni bilo nobenih takih ugovorov, ki jih jc navajal župan. Za izpopol-njenje ljudskih šol smo se ravno mi ves čas najbolj zavzemali — za plačilo smo pa dobili z odlične napredno social-demokratske strani očitanje, da se posmehujemo, če se le govori kje o kakem izpopolnjevanju šol.
Osmemu dekliškemu razredu jc vtisnjeno znamenje, da so se liberalci in socialdemokratje vmes vtaknili. Za deložirnpe družine, pravi županstvo, da nima prostora, hišo pa, ki nosi naslov »mestna ubožnica« ravno tisto županstvo ponuja za šolo erarju. ki v splošnem ni v posebni zadregi za prostore, tako, da mu je lahko hvalo dolžna ravno v tem oziru marsikaka stranka, ki nima tesnega stika ž njim. Če pa se ponuja, tucli erar ne bo odbijal. Nič čudnega mi, da določi ministrstvo: Nobena vsporednica se ne sme več napraviti, za novo ustanovljeni razred pa se mora opustiti ena vsporednica. Kako naj stori drugače, če se dobe tako vsiljivi ljudje, ki pravijo: Bomo pa sami otvorili šolo, občina nas bo pa plačala, je že tako narejeno! Pri današnji denarni krizi so tudi državi taki rodljubi dragi. Gorje pa davkoplačevalcem, pa tudi delav-cem-družihskim očetom.
Hiša št. 509 še vedno straši. Dognalo se je na shodu, da je delal zidarski podjetnik, ki je delo prevzel, po drugem načrtu, kakor ga je občinski odbor in deželni odbor odobril. Po posredovanju obč- odbornika S. L. S. Janeza Kavčiča se je popravilo. Pri tej priliki smo slišali, da je občinski tajnik Julij Novak slugi požarne brambe na vprašanje: Kje bo pa gasilni dom? odgovoril: Tistega bo pa postavil de-ielni odbor.
jeseniške novice.
i Nesreče iz hudobije. Že preteklo soboto smo poročali, cla se je na .Tavor-niku ustrelil tovarniški delavec Medja, šolar Avg. Loncnar pa je utonil. Ta teden pa je neka žena svojega moža, železniškega, strojevodjo, z nožem zabodla med rebra, da mu je predrla pljuča in bo mož težko okreval. — Pri Sv. Križu si je posestnik Valentin Smolej zlomil nogo v stegnu, vulgo »stari Krpan« pa si j c s slamoreznico prerezal meča do kosti. — V tovarni je zlomilo nekemu starčku nogo in rebra; Tor-
»Astn, Pepe, zdej ja pa še midva mahnma preke ta Narodnmo dome na en glaž piva!«
»Na bod no sitn! Pu ure že tlela stujim in čakam, de b vidu sukolsk sprevod, zdej čš pa, de b use skp pustu pa šou iz taba. Tulk. saj pučak, de u pršou sprevod tlela mem.«
»O ti prsmoda! A j h nis vidu? Sej sa ja masiral glih zdela tle mem, ke sti vržinka pržigu. Če stopeš kela na sreda ceste, pa uš murde še vidu ta zadne pare.«
»Kaj m na puveš! De b ceu sprevod Sou ta čas mem mene, ker sm jest vr-Sinka pržigu; tu ja ni mugoče.«
»Ja^ no; 6e čš verjet. Sej videš, de aa se že usi Ide, ke sa preh tlela stal in Čakal na sprevod že razkropi na use plati, in de midva sama še tlela stu-Jema.«
No, tu jh pa ni mgl bt velik. Pa sa delal Ieberaln časnki taka larma, kulk taužent in taužent de j h bo.«
»Ka j čš. Sej b j h tud blu, ampak iblansk sukolci nisa mami. Iz ush kraju sa tišal sukolci u Iblana, ja iz celga sveta — sejs mende brau u leberalneh čas»ikeh — ampak iblansk sukolci sa rekli: Za naša potreba nas je že u Iblan zadost, in jh nekokr nisa tli.«
»Tu sa pa rch mošk, te naš lebe-falci. Pa ne de b pr prho d neb vulitvah tki deželn zbor tud reki, de maja za soja pu treba že zadost vulivcu.«
O, pred vulitvam nauja tku rekel; ampak pol pu vulitvah, pa že mugoče.«
j»No, uma vidi.«
fcoltatu Rep« ie Kudeluga,
karjev Francelj ml. si je nos zlomil; trgovec Haas, nekje od Berolina doma, pa je na Jesenicah znorel, tako da so ga morali v prisilnem jopiču prepeljati v njegovo domovino. — Tako je pretek- [ le dni nesreča na Jesenicah precej kraljevala; kar ni mogla ta, jc pa sloba pomagala.
j »Dekle z biseri« se zove igra, ki jo priredi prihodnjo nedeljo katoliško delavsko društvo. To bo ena izmed najlepših dosedanjih predstav.
Gospodarstvo.
g Sadna razstava pod Premom. V
nedeljo se je zaključila sadna razstava pod Premom. Ilazstava dela vso čast njenim prirediteljem, posebno pa predsedniku razstavnega odbora preč. gosp. M. Škerjancu. Ni se ustrašil truda in mnogih potov in se zbal sovražnih govoric, ki so jih nekateri z zlobnim namenom razširjali med ljudstvom. Sadjarji iz vseh krajev Reške doline so nanosili toliko lepega sadja., kakor bi nihče ne pričakoval. Razstavljenih jc bilo okoli 60 različnih jabolčnih vrst in nekaj vrst hrušk. Izmed jabolk je bila najbolj zastopana znana ananasova re-neta, potem štajerski mašaneger, kanadska reneta, zlata zarja, zimska zlata parmena; dalje blenhajmska reneta, landsberška reneta, Parker j ev peping, veliko Bismarkovo jabolko, gloria rnun-cli, voščenke in druge manj znane vrste. Izmed hrušk je kraljevala krasna Bo-skova steklenka, Dielovka, kralj Karol Virtemberški, pastorovka, mačja glava. Razsta va, v zvezi s predavanji, je pokazala bistvene napake tukajšnjega sadjarstva. Ljudje menijo: Čim več vrst, tem bolje; to leto bo obrodila ta vrsta, drugo leto druga in tako bo vedno dosti sadja. — Ne pomislijo pa, da je zanje najboljše, da se poprimejo samo nekaterih najboljših, v tem podnebju in v tej zemlji uspevajočih vrst. Ako ima sadjar samo par vrst namiznega zadja in tega dosti, ga bo veliko lažje prodal, kot če bo vrste zmešal. — Pokazalo se je pa tudi, da ljudje ne znajo pravilno spravljati in odpravljati svojih jabolk. V tem bo treba še dosti dela in truda, predno pridemo na tisto višino, kakor so n. pr. na Štajerskem. Tudi v razprodaji sadja za mošt bo potreba nekoliko več samostojnosti, da ne bodo različni prekupci pobrali in po-basali ves dobiček, kakor se je zgodilo letos. Koliko dobička jc prinesla razstava kmetu, se spozna iz tega, da je bilo samo iz postaje Kilovče odposlanih 80 vagonov sadja. Če računamo vagon od 700 do 1400 kron, tedaj je to že lepa vsota. Neki trgovec iz Stutt-garta je nakupil jabolk za 800 kvinta-lov. V nedeljo popoldne je bilo še eno predavanje, potem pa se je razvila prosta zabava, pri kateri so lepo peli in tamburali člani katol. izobr. društva iz Košane pod vodstvom g. nadučitelja J. Grada. Splošna sodba je bila, da se nam takih učiteljev manjka. Razstava bo tudi v političnem oziru koristila, ker sedaj so tudi liberalci spoznali, katera. stranka dela za kmeta, namreč edino le S. L. S.
g Vabilo k okrožnemu sestanku živinorejskih zadrug za Notranjsko, ki se vrši dne 29. oktobra 1913 ob 1. uri popoldne v hotelu »Južni kolodvor« v Št. Petru na Krasu. Spored: 1. Jalovost krav: Poroča g. Fr. Černe, deželni veterinar. — 2. Premovanje živine: Poroča g. J. Legvart, živ. nadzornik. — 3. Vnovčevanje živine: Poroča gospod Fr. Krištof, živ. inštruktor. — 4. Razgovor o eventuelnih delitvah okrožja za Notranjsko, eventuelna volitev novega, oziroma novih predsednikov: Poroča g. Jos. Pristov, predsednik okrožja. — 5. Slučajnosti. — Vsaka zadruga naj pošlje vsaj enega ali dva zastopnika. Dobro došli bodo sploh vsi živinorejci, ki sc zanimajo za povzdigo živinoreje simentalske pasme.
g Iz gospodarstva deželne blkoreje. (Odgovor in pojasnilo »Narodovemu« dopisniku). Nekdo, ki bi morda sam silno rad prišel na pristavo Robcž kot knjigovodja( dopisnik bi bil le rad moder oskrbnik), se silno jezi na deželni odbor in njegove veščake, ker je le-ta imenoval za knjigovodjo na Robežu — strmite! mesarskega pomočnika! Preljuba skrb in modrost dopisnikova! Poslušajte povest o mesarskem pomočniku! Deželni računski oddelek je uvi-dcl, da ni mogoče ob tem prometu izhajati 7. navadnim majorjem, ampak da je poleg njega potreba strokovno izobraženega človeka v knjigovodstvu. In slučajno jc dobila dežela tako moč v sedanjem pristavniškem knjigovodju, ki je dovršil šolo za to stroko z odliko, ki je bil nekaj let praktično v službi kot tak pri velikem gospodarskem podjetju —■ tudi z živinorejo, ki je zaeno posestnik in. živinorejec in stanuje v okolišu, kar je pripomoglo, da je de-
žela z njegovim imenovanjem dobila po najnižji ceni zanesljivo moč. Če je bil pa v mladih letih tudi pri mesariji, mu t-o nc škoduje, ampak le koristi. Naj torej dopisnik prepusti vso skrb deželnemu odboru o potrebnih vešča-kih za Robcž in naj mirno spi.
Svepljajte krompir! Radi mnogega deževja je letos krompir zelo trpel in mnogokje že v zemlji začel hudo gnji-ti; po nekaterih krajih ga jc pognilo do tretjine in polovice. Ako se tak več ali manj okužen krompir brez natančne odbire nagomili po kleteh, se bo gniloba strahovito širila in uničila večino pridelka. Zato se priporoča krompir pred shranitvijo očistiti zemlje in natančno izbrati in odstraniti vse nagnite gomolje. Popolnoma suh krompir se spravi v kleti in pri tem dobro potrese z žvepleno-apnenim prahom; za vsakih 100 kg zadostuje 10 do 20 dkg prahu. Tudi čez zimo naj se kleti večkrat zažvepljajo, o čemer je skozi več ur vsa okna in vrata dobro zapreti, da žveplo učinkuje. Žvepljanje krompirju samemu seveda prav nič ne škoduje, pač pa zatre razne glivice.
Po sveto.
Zahvala krščanskosoclalnim volil-cem. Dunajsko vodstvo krščanskosoc. stranke je povodom sijajne izvolitve krščanskošocialnega kandidata clr. Ma-taje za državnega poslanca v Leopoldo-vem okraju na Dunaju proti socialnim demokratom, ki so doslej imeli v rokah ta okraj, objavilo odprto zahvalno pismo na krščansko-nemške volilce, v katerem pravi: »Vnetemu skupnemu delu je zahvaliti, da bo Leopoldovo v parlamentu zopet zastopal poslanec naše strainko. Prepričevalna moč našega strankinega programa je na našega kandidata zedinila 9000 nemških vo-lilskih glasov in sijajna zmaga jo zopet doprinesla dokaz, da nemško-krščan-ske misli tudi največji terorizem ne more zmagati. Zvesto in trdno stoji krščanska straža ob Donavi!« — Zahvalo so podpisali Alojzij princ Liechtenstein, župan dr. Weiskirchner in nadkurator Leopold Steiner.
Trpljenje izpreobrnjenke v Galiciji. Pred okrajnim sodiščem v Stanislavu je sedelo na zatožni klopi 17 Židov iz občine Zavoje v kaluškem okraju zaradi nezaslišane sirovosti napram mofitki (izpreobrnjenki) Ani Bartfeldo-vi. Ana Bartfeldova, hčerka židovskega krčmarja v Zavoju, se je zaljubila v katoliškega učitelja v Vistovli, Mihaela Taranka, ki ji je rekel, da bi jo vzel, ako bi postala katoličanka. Deklica je to obljubila. Zapustila jc hišo očetovo in sc odpravila v samostan, kjer se je pripravljala za sprejem sv. krsta. Zdaj so židje iz okolice poskušali vse mogoče, da bi jo spravili nazaj k očetu. A Ana Bartfeldova je bila med tem kr-šča.ia in se je poročila z učiteljem. No-voporočenca sta že menila, da je vse dobro. Pa ni še minilo mesec dni, kar sta bila mož in žena, ko so nekega lepega dne židje v nenavzočnosti učiteljevi napadli šolo in ženo zverinsko pretepali in mučili. Ko je bila v nezavesti, so jo naložili na voz in jo odpeljali v Bogorodčane, kjer jo zopet pretepali, da bi se odpovedala katoliški veri in zapustila moža. Ali vrla žena se ni udala. Naposled jo je orožništvo osvobodilo iz rok židovskih sirovin. Židovsko drhal jc zadela zaslužena ka-zesi.
Demokratizem rdečkarjev. Skoro ne mine teden, da bi se ne čulo: Ti ali oni socialnodemokraški voditelji so se na tem ali onem dvoru udeležili kake slovesnosti ali pojedine. Tako se je na primer lista teh »revolucionarjev« pomnožila zopet za. enega, namreč mona-kovskega socialnodemokraškega občinskega svetnika in voditelja sodruga Wittija. Ko jc namreč kralj posetil oktobrsko razstavo, ni zamudil rdeči voditelj prilike, biti v kraljevem spremstvu, a tudi pozneje se je pri dvornem obedu izkazal kot cel mož. Seveda, kadar se v gotovih za stopili nazdravlja kaki vladajoči rodbini, takrat rdečkar-ji sede kot. pribiti, še raj še pa sede ob bogato pogrnjenih mizah zasovraženih potemta.tov. Pa je vendar nekaj lepega na rdečem patriotizmu, ki vodi skozi želodec.
Koliko se porabi v Evropi kruha?
Na leto porabi Nemčija 57,613.000 met. stotov žita, Angleška. 73,944.000 met. st.. Francoska 98.432.000 met, st., Italija 64,448.000 met. st., Avstro - Ogrska 57,120.000 met. st., Rusija 178,400.000 met. st. in Španska 40,167.000 met, st.
Proti ptičjim okraskom na ženskih klobukih. Kor zahteva ženska moda smrt nešteto lepo operjenih ptic, tako cla, so nekatere vrste že skoro popolnoma zatrte, so severoameriške Združene
države sklenile, da popolnoma prepovedo uvoz čapljinih peres in ptičjih mehov. Žal, da se jo ta pametna odredba pri sklepanju novega carinskega tarifa dokaj omilila.
Žrtve zrakoplovne umetnosti. Standard« poroča, da je od leta 1908. do konca meseca septembr tekočega leta pri letanju smrtno ponesrečilo 333 oseb. Na posamezne države odpade žrtev: Francija 96, Nemčija 68, Amerika 51, Anglija 37, Italija 23, Rusija 21, Avstro-Ogrska 8, Švica 6, Belgija 5, Grčija 4, Japonska in Argentinija po 3, Rumunija in Kitajska po 2, Brazilija, Peru, Holandska in Črna gora po 1.
Trgovina z dekleti v Ameriki. O tej
stvari so ravnokar prišle na dan lepe stvari in listi so polni tozadevnih poročil. V Ameriki obstoja poseben sindikat trgovcev z dekleti, ki ima svoje podružnice v vseh večjih mestih. Dekleta kupujejo za 10 do 15 dolarjev, prodajajo pa po 200, 400 in 600 dolarjev; na milijone »zaslužijo« vsako leto. Pri zalezovanju deklet se poslužijo vsakršnega sredstva; čc ni drugače, se tak lopov poroči z nesrečno žrtvijo in jo nato privede v javno hišo. Tu prevarjeno nesrečnico najprej nekaj dni zapro v temno izbo, jo tepejo in mučijo in puste brez hrane toliko časa, da se duševno in telesno strta uda. Kakor hitro pa je enkrat padla, je njena usoda zapečatena: njena duša, njena volja je ubita, nič več nima moči se dvigniti iz kužnega močvirja. Morda prve tedne še plače in besni, a zvečer se navadno napije in se tako polagoma, a gotovo popolnoma in za vodno pogrezale v močvirju. Bivši policijski načelnik v New Vorku je na nekem dineju izjavil: »Gospodje, če bi poznali gorje, ki ga povzroča trgovina z dekleti, kakor ga poznam jaz, bi se pač ne mogli ubraniti solza.« Oblasti Imajo pri tem zločinskem početju jako težavno stališče, ker so ti trgovci drzni, pretkani in nepoboljšljivi; skupaj drže kakor veriga in drug drugemu pomagajo. Ako kateri izmed njih pade v roke pravice, najdejo pota in sredstva, da mu omogočijo beg iz ječe. Tudi detektivi se morajo posluževati zvijače, ako hočejo te ljudi zasačiti pri njihovem dolu, tako da se potem nc morejo izviti z izgovori: Tako so v New Yorku na Ost 3 Street že dalj časa imeli ma sumu, da trguje z dekleti, nekega starejšega človeka, a mu niso mogli do živega. Nekega dne pa gre k njemu eden detektivov in se mu predstavi kot
—	gost. Stari lisjak se nasmeje in pravi: »Ko sem bil jaz tako mlad. sem sp postavil ob vogel na ulici, pa sem imel takoj toliko deklet, kolikor som hotel.« Detektiv je pa le prosil in rekel, da pride čez nekaj dni pogledat. Ko je v drugič prišel, je res našel ondi več mladih deklet, ki so čakale nanj. Starca so takoj zaprli, dekletom pa odprli oči in jih izpustili. Na Attorney Stroe-tu v New Yorku se je neki 731ct,ni čevljar na veliko pečal s tem, da je dekletom — posredoval službe. Da je bil varnejši, je gojil »prijatejske« zveze z mnogimi detektivi, ki so v zameno za »gostoljubje«, ki so ga vživali v »ljegovj hiši, zakrili vsako sled za njegovimi čednimi posli. Nekoč ga je pa le izvohal neki nepodkupljivi detektiv in se z več tovariši podal v njegovo stanovanje; pred vratmi je stal 131etni starčev vnuk, ki je detektive sprejel z besedami: »Ded ima zgoraj polno sobo deklet, za vas!« In res so našli večje število deklet, ki so čakale — kakor so mislile
—	na službo. Detektivi so jih odvedli na policijski urad, kjer so jim povedali, v kaki nevarnosti so se nahajale in jih izpustili, »čevljarja« so pa spravili za ključavnico. V njegovem stanovanju so našli obširno korespondenco, iz katere je izhajalo, kako jo stari lopov lovil dekleta in jih zvabljal k sebi z obljubo dobre službe; iz drugih pisem jo izhajalo, da je pri svojih posredovalcih dekleta kar naročal kakor blago in obečal zanje vsako, še tako visoko ceno — ako bodo zelo lepe in — krist jankc.
Konec glasovitega roparja. Iz Pe-terburga se poroča, da je končno zadela osoda glasovitega roparja Selim Cha-na, ki je. bil mnogo let strah in trepet, tereškega ozemlja; padel je v boju s svojimi zasledovalci. Selim Chan je bil preje kmet v vedenskem okrožju; tu je ubil nekega človeka in bil obsojen na pregnanstvo v Sibirijo. Ocl tu je pa kmalu ušel in se vrnil v svoj domači kraj, kjer je zbral krog sebe četo drznih in v orožju dobro izvežbanih ljudi ter začel pravo roparsko življenje. Leta 1909. je pisal tereškemu gubernotorju generalu Mihejcvinu pismo, v katerem izvaja, cla so ga le krivičnost in preganjanja od strani oblasti spravila na krivo pot ; sedaj so kesa in je pripravljen s prisego se zavezati, da bo v naprej pošteno živel, ako se mu zagotovi popolpo pomiloščejij.e, Gciiej-al mu jc
odgovoril, da ako se mu je zgodila kri vica, bi se bil moral pritožiti, ne pa sam igrati sodnika. Pomilostiti se ga radi njegovih številnih zločinov ne more; naj pokaže pogum, se izroči oblastem in prestane prisojeno kazen. Selim Chan je odgovoril na to pismo i podvojenimi zločinskimi napadi in ro parskimi umori. Tedaj so proti njemu osnovali posebno kazensko ekspedicijo pod vodstvom častnika Verbickega. Verbicki je najprej v vladikavkaškem dnevniku »Terek« naslovil na Selim Chana odprto pismo, v katerem mu očita strahopetnost, češ, da svoje žrtve vedno napada iz zasede in jih zavratno mori. Pozivlje ga na odkrit boj. Roparski glavar je nato odgovoril v obliki spomenice in izvajal, da se pač nikdar ni hvalil z junaštvom, da je pa pripravljen biti se z Verbickijevimi četami. Znal bo braniti svojo kožo, izid boja pa se seveda ne da predvideti, kajti življenje in smrt je v božjih rokah. Do boja pa vendar ni prišlo, a Selim Chan je s svojo četo divjal kakor nikoli dotlej. Pomorili so mnogo policajev, enega, vaškega načelnika in več policijskih častnikov. Nekoč so napadli poštni in osebni vlak, ga oropali in ubili nad 30 potnikov. Veliko vlakov so vrgli iz tira in jih oropali. Napadli in oropali so več vaških denarnih zavodov in trgovin in vselej je tekla kri. Oropali so mnogo železniških postaj. Ovčjerejca Mjesjazeva so vjeli in ga izpustili šele, ko so dobili na roko 18.000 rubljev odkupnine. Umorili so tudi vedenskega okrožnega načelnika polkovnika Galajeva. Napadli so neko vojaško patruljo in jo poklali. Oropali so cele vasi in pomorili vse, kar jim je prišlo pod roke. Itd. itd. Oblasti so odposlale proti Selinvu Chanu in njegovi druhali mnogo ekspedicij, a vsaka se je vrnila s krvavimi glavami. Selim Chan je bil drugi Rozsa Sandor ali Grasel, le da je bil še bolj krvoločen.
Ženske v državni službi na Francoskem. V francoski državni službi je ženskam zagotovljen jako ugoden položaj; delovni čas traja povprečno od 9. ure zjutraj do 2. ure popoldne, imajo prav dobro plačo in pravico do pokojnine. Zato je naval žensk v državno službo velik. Sedaj je v francoski državni službi 128.000 žensk, od teh 18.702 v poštni službi, 7356 pri železnicah (kot prodajalke voznih listkov, snažilke v vlakih, postavljalke ogibov i. dr.), 6000 pri cestnih železnicah, 30 pri zunanjem uradu (kot tolmači v Španiji, Maroku in Turčiji) in 800 v vojnem ministrstvu, ki imajo jako zaupna mesta. Pri sprejemu v državno službo se vpoštevajo predvsem uradniške hčere, zlasti tiste, katerih očetje so si pridobili zaslug za državo.
Analiabeti v Evropi. Kakor posnamemo iz lista »Soziale Kultur«, živi v posameznih evropskih državah naslednje število analfabetov: v Nemčiji 0'005 %, v Danski 0'2 %, v Veliki Britaniji 10%, v Franciji 2'0 %, na Nizozemskem 2'1 na Finskem 49 %, v Belgiji 10'2 %, na Grškem 30 0 v Italiji 31 "3 %,' v Avstriji 32'4 %, na Ogrskem 47'5 %, v Srbiji in Rusiji 62 0 na Portugalskem 70 0 % in v Rumuniji 75'0 r;č.
22 dni v nezavesti. Dne 20. septembra ie ponesrečil na letališču v Heudonu na Angleškem aviatik Pickles s svojim letalnim strojem, na katerem je bila tudi neka dama, po imenu Stocks. Pickles je bil le lahko rajen, medtem ko so Stocksovo odnesli nezavestno z letališča. Šele 15. t, m., natančno po 552 urah, pa se je ponesre-cenka zbudila zopet iz nezavesti.
Majhna republika. Od leta 1893. ima republika San Marino tudi en top. Nedavno pa je ta republika nabavila tri nove topove. Nemogoče pa je te topove preizkusiti v deželi sami, kajti topovi nesejo na 19 km daleč, še enkrat dalje kot znaša največja razdalja z enega konca republike do drugega.
je strašno nesrečo Volturna po-
kdo da
vzročil.
Medtem ko so še dohajala poročila o strašnem požaru Volturna, pa pretrese svet poročilo o novi strašni nesreči. V Južnem Wallesu na Angleškem so se v rovu Universal, kjer kopljejo premog, v torek, dne 14. oktobra 1913 vneli strupeni plini, ki so se razvili iz zelo suhega, drobnega premoga. Nekoliko prej, predno je strašen pok pretresel rudnik, se je v rov Universal odpeljalo 700 rudarjev. Počilo je hujše kakor kadar zagrmi. Poročila o tej nesreči so strašna, še strašnejša, nego ona o pogorelem Volturnu. Četudi so junaški rudarji poizkušali rešiti tovariše, niso mogli k njim, ker so vsi vhodi zasuti in ker je zrak zastrupljen. Iz rova so spravili 487 oseb jšivih in mrtvih, število onih, do katerih v jami niso mogli priti, cenijo na 540 oseb.
ZOPET STRAŠNA NESREČA V ZRAKU. 22 OSEB MRTVIH.
V Nemčiji so zgradili dozdaj 21 zrakoplovov po načrtu grofa Zeppelina, ki se dajo voditi. Milijone so stali ti zrakoplovi, a komaj 7 jih je še v službi. Včeraj, dne 17. oktobra 1913 ob 10. dopoldne so preizkusili v Johannesthalu pri Berolinu novi Zeppelinovec L 2., a zrakoplov ni imel sreče in je zgorel.
Kako se je zgodila nesreča. — Od posadke nihče več ne živi.
Uradno poročilo opisuje nesrečo takole: L 2. se je imel ob 8. uri dvigniti v zrak, da napravi kratek polet. Poleg posadke so bili na krovu zrakoplova: komisija mornariškega urada, da prevzame zrakoplov, iz Zeppellinove tvornice en zrakoplovni kapitan, en inženir, dva monterja, en kapi tanski poročnik in kot gost en častnik armade; skupno 28 oseb. Da se vzravna teža, pel mož posadke niso vkrcali. Ko so preizkusili vse dele zrakoplova in pred vsem motorje, se je L 2. dvignil ob 10. uri 16 minut v zrak in se je kmalu dvignil 200 metrov visoko. Ob 10. uri 19 minut opazijo zanesljivi opazovalci v sprednji gondoli švigniti plamen, ki se je hitro širil. V dveh do treh sekundah je ves zrakoplov gorel; na 700 metrov daljave se je cula močna eksplozija; zrakoplov strašno hitro pada. Ko se zrakoplov nahaja 40 metrov visoko, se čuje drug pok; najbrže je eks-poldiral bencin; ko zadene zrakoplov na tla, se začuje tretji pok. Vojaki lete k zrakoplovu, ki je 700 metrov daleč padel na tla od mesta, kjer se je dvignil v zrak. Tudi pionirji, ki v bližini vadijo, prihite na pomoč, kakor tudi zdravniki, kmalu za njimi gasilci in avtomobili, ki so last bolnišnic. Dva vojaka potegnejo še živa izpod razvalin in nevarno ranjenega poročnika barona von Bleuel, ki je pa včeraj ob 5. uri 25 minut popoldne na opeklinah umrl; tudi še živa vojaka sta kmalu v strašnih bolečinah umrla. Od posadke, ki se je dvignila z L 2. v zrak, torej nihče več ne živi.
Učitelj ljudske šole v Johannisthalu pripoveduje: Pribitim na kraj nesreče. Vidim razvaline. Pričnemo takoj vleči žrtve izpod razvalin. Čujemo, kako da žrtve milo ječe in stokajo. Strašno so reveži trpeli. Neki častnik, po sablji ga spoznamo, potegne s svojimi zadnjimi močmi sabljo, Poizkuša si žile prerezati, da konča strašno trpljenje ... Drugi častnik prosi na pomoč prihitele tovariše, da naj bodo tako usmiljeni in da naj ga ustrele .,.
Krvavi leden.
Ta teden, stoletnica, ko se je bila bitka pri Lipskem, je bil strašen. V ponedeljek smo poročali o strašni nesreči, ki je zadela nizozemski izseljeniški parnik Vol-turno. Stari parnik, ki so ga nizozemski bogataši kupili od Angležev, je pričel goreti, ko je plul iz Amsterdama po Atlantskem oceanu v novodobno obljubjeno deželo Ameriko, kjer se sicer ne pretakata mleko in med, pač pa se izrabljajo delovne moči do skrajnosti. Volturnu je prihitelo 11 velikih parnikov na pomoč, ker jih je moštvo nesrečne ladje z brezžičnim brzo-javom pozvalo na pomoč. Strašen vihar jc pa zabranil, da se Volturnu na pomoč odposlani čolni niso mogli približati. Nesrečni potniki so poskakali v morje, opasani z rešilnimi pasovi. Tako so rešili 485 oseb; iMjenje je pa izgubilo 76 potnikov in 86 mornarjev. Parnik je pričel goreti 10. oktobra 1913 ob 9. uri 20 minut dopoldne. Vse podrobnosti o tej strašni nesreči bodo šele znane, ko bo sodna preiskava dognala,
Seznam ponesrečencev.
Ob nesreči L 2. so bili usmrčeni: od državnega mornariškega urada kapitan B e h n i s c h, višji stavbni svetnik N e u -m a n n, stavbni mojster Bietzker in trije tehnični tajniki. Od mornariškega zrako-plovnega oddelka: 2 kapitanska poročnika in 2 mornariška inženirja, nadalje 12 oseb, signalni strojnik, višji strojnik, strojniki in mornarji. Od tvornice zrakoplovov v Tempelhofu kapitan Gluth in dva monterja; mrtev je tudi poročnik baron Bleuel.
Strašne podrobnosti o nesreči.
Ko so prihiteli na kraj nesreče ognje-gasci, so našli le razvaline ponosnega zrakoplova. Pod razvalinami so se nahajala mrtva trupla, ki so jih pozneje prenesli na nosilnicah v lopo, kjer je bil shranjen zrakoplov. Rešilna dela so bila zelo otežkočena po razbeljenih žicah in po gorečih delih zrakoplova. Neki ranjenec je klical obupno, bolestno na pomoč! Kmalu nato je izdihnil v strašnih bolečinah svojo dušo. Neki drugi ponesrečenec je še nekoliko dihal, ko so ga izpod razvalin potegnili, a je kmalu umrl. Nekemu drugemu ponesrečencu so popolnoma noge odgo-rele in je med transportom umrl. Po eksploziji se je videlo lc še železno ogrodje; goreče cunje padajo na tla; za ogrodjem padajo trupla na zemljo. Neka žena z malim otročičem tava po kraju nesreče. Išče svojega moža. Najde ga. Črn je, ker je zgorel. Spozna ga po čepici. Reva omedli... Aviatik Rot je gledal z aviatikom Hirthom, kako se je dvignil L 2. v zrak. Vidi, ko švigne plamen iz sprednje gondole. Pelje se z avtomobilom na kraj nesreče. Vidi, ko se v gondoli zvijajo v plamenu ljudje v strašnih bolečinah. Neki častnik kliče neprestano na pomoč. Nismo jim mogli v zraku pomagati... Strašen je pogled na kapitana ponesrečenega zrakoplova poročnika Freyerja. Roki držita krčevito železno ogrodje, čepica iz usnja pokriva glavo brez dvoma, da mu čuva glavo proti plamenu. Roki sta popolnoma sežgani, truplo tudi. Ponesrečenci so vsi strašno opečeni. —- Ko so peljali težko ranjenega barona Bieuela v bolnišnico je v strašnih bolečinah klical: Ubijte me! Ubijte me! —
Sodna komisija deluje.
Popoldne je prišla na kraj nesreče sodna komisija, ki so se ji pridružili visoki činitelji državnega mornariškega urada. Ker je vse razdejano, dvomijo, da dože-nejo, kaj da je nesrečo povzročilo. L 2. je že vojna uprava prevzela.
Kako je izgledal L 2.
L 2. je 21. Zeppelinov zrakoplov in je bil največji do zdaj zgrajeni Zeppelinovec; dolg 160 m; širok 16 5 m. Namenjen je bil mornarici in so ga nameravali v Kiel od-poslati. Imel je dve gondoli z dvema motorjema, katerih vsak je izvajal 205 konjskih sil; torej so vsi štirje motorji izvajali 820 konjskih sil. Bil je najmočnejši in najhitrejši zrakoplov na svetu. Zrakoplov je bil opremljen tudi z brezžičnim brzojavom.
X X1 X ŠE TRI NESREČE V ZRAKU.
Bamberg, 17. oktobra. V Kirchlauten pri Bambergu je ponesrečil aeroplan. Mrtva sta nadporočnik Kcch in seržant Maute 37. pešpolka.
Berolin, 17. oktobra. V Alten - Gra-bowu se je pripetila v zraku strašna nesreča. Nadporočnik Freiberg se je dvignil s stotnikom Heselerjem ob 2. popoldne v zrak, da poleti v Kolin. Bil je prisiljen, da je med vožnjo izstopil, a motor je odpovedal in aeroplan je padel na tla in je še bencin eksplodiral. Nadporočnik se je še rešil, stotnik je pa zgorel. Tudi v Strafi-burgu se je v zraku pripetila nesreča. Nadporočnik Kniweger se je z enim potnikom dvignil v zrak, a aeroplan je padel na zemljo. Potnik je nevarno, Kniweger pa lahko ranjen.
Kranjsko $mm se enkrat
Iz Kranja: »Slovenec« je pred nedavnim časom prinesel obupen klic iz Kranja glede žalostnih razmer 4ia naši gimnaziji. Ljudje so se kar trgali za list. LTpali smo, da bo profesor Dolar saj pri ponavljalnih izpitih pokazal malo ljubezni do naših dijakov. Prazno upanje! Zavihtel je svoj bridki meč in glave naših dijakov so se valjale v prahu in klicale na pomoč višje šolske oblasti. Kaj čuda! V enem samem razredu jih je pri ponavljalnem izpitu padlo pri njem ravno polovico. In v nekem razredu jih je šlo izmed 31 dijakov samo 14 (!) v višji razred v Kranju; nekaj jih je padlo pri prof. Dolarju, nekaj pa jih je zbežalo pred njim na druge zavode. A kaj se briga za to nekdanji inštruktor visokega gospoda. Ciničen smeh na tistem dolgočasjem njegovem obrazu je njegov odgovor na solze težko udarjenih staršev. Zato se danes prizadeti meščani in stariši sploh obračamo z uljudno prošnjo do veleslavnega deželnega šolskega sveta, da stori konec tem žalostnim razmeram. Naša gimnazija je štela pred leti nad 500 dijakov, danes j iti je sarno 300 še. Ogorčenje je prispelo do viška. Ali naj gimnazijo, zidano s krvavimi žulji davkoplačevalcev zapremo, ali naj jo spremenimo v kasarno? Gospod profesor! Vi ne poznate še skrbi očeta, ki mora s težkim delom preskrbljevati kopico otrok in ki s solznim očesom gleda v negotovo prihodnost svojih otrok. Morda Vam nakloni nebo kedaj tudi otrok in tedaj bodete šele spoznali svoje ravnanje napram mladini. Ne maramo zapisati, kaj Vam glede tega žele ne klerikalci, ampak odločni Vaši pristaši. Mi rečemo le, kako bi Vam bilo pri srcu, če bi kak profesor do kakega Vašega malo manj nadarjenega otroka ne imel nobenega usmiljenja in rekel: dvojko bo imel, pa je! Ali bi Vam ne krvavelo srce? Zapisano pa tudi ni nikjer, cla bo Vaš sin prišel na svet z algebro v roki! Le bodite ojstri clo dijakov v spodnjih razredih — smeti naj se le izločijo — a v zadnjih razredih »metati« ni humano, še manj pa častno za prof. samega, ki dijaka niti clo osmega razreda ni spoznal. Eden Vaših učencev, ime mu je Zore, je bil do s e d m e g a r a z r e d a o d l i č n j a k. A kaj zato, v drugem tečaju osmega razreda je »telebil« pri Vas. Takih slučajev bi navedli lahko še več. Gospod profesor! Kadar greste na izprehod preko našega Gašteja, poglejte na vrhu klanca tablo, kjer je naslikana težka cokla. Nikar ne bodite še Vi cokla napredku naše gimnazije iu našega le-neea mesta, ki Vas jc gostoljubno snre-
jelo. Pravičnost in dobrohotnost se lahko krijeta. Pomagajte nam oblasti! Lepo prosimo.	Meščan.
Slavšena razstava v Lipskem.
Letos se vrši od 1. maja do 31. oktobra stavbna razstava v Lipskem.
Znano je, da se Nemčija danes bori za prvenstvo na svetovnem trgu. Ker odpade precejšen del industrije na stavbarsko obrt, s katero so v zvezi različni izdelki, so hoteli Nemci svoj napredek pokazati z razstavo, ki so jo v to svrho priredili v Lipskem. Namen razstave pa je tudi bil, vzbuditi pozornost, in čim bolj odpreti pot na zunanji trg. Razstavni prostor je na vzhodni periferiji mesta v bližini kraja, kjer je-*kupna nemška, avstrijska in ruska armada dne 18. oktobra 1. 1813. premagala Napoleona, kjer se je ob stoletnici odkril velikanski spomenik, takozvani »Volkerschlachtdenkmal«, čegar zgradba je stala 6 milijonov mark in se je delal celili 15 let. Poleg glavnega vhoda stoji gospodarsko poslopje: oddelek za požarno brambo in policijo, glavna garderoba in prodaja vstopnic.
Takoj na levo je avstrijski paviljon. Ta je precej obsežen. Avstrija je edina, ki je z lastnim paviljonom udeležena pri tej razstavi. Avstrijski paviljon, ki je vedno primeroma dobro obiskan. je razdeljeni v oddelke za posamezna ministrstva, dežele ali mesta. S Kranjskega je razstavljen ocl agrarne operacije proračun in načrt ureditve pašnikov, železniško ministrstvo pa je razstavilo načrt mostu čez Savo pri Kranju. Posebno dobro pa je zastopana lastnim oddelkom Češka ter so razstavila celo posamezna mesta kot Praga. Plzen i. dr.. Razstavljene so razne večje zgradbe, regulacije rek, izkoriščanje vodnih sil, veliki mostovi delavske kolonije i. dr., deloma v načrtih, slikah in v modelih. Tudi Poljaki iz Galicije imajo nekaj razstavljenega. Škoda je le, da ni zastopana kranjska dežela, ki je zadnji čas izvršila jako lepe zgradbe.
Od avstrijskega paviljona dalje je saksonski paviljon. Tu je razstavljeno vse, kar sc jc zadnji čas večjega ali tudi manjšega zgradilo na Saškem. Precej zanimivi so saški kmečki domovi, ki se splošnem ločijo v tri različne sloge. Na razstavi je precej zastopano kmetijstvo in pa draždanska tehnika.
V paviljonu nemške stavbne umetnosti 20. stoletja so razstavljena vsa večja dela, ki so se v Nemčiji napravila v 20. stoletju. Zastopano je zlasti visoko stavbarstvo, pojašnjeno s perspektivnimi rizbami, slikami, načrti in modeli.
V paviljonu higijenične stavbne oprave je razstavljeno nebroj krasnih kopalnih naprav, s popolno elegantno opremo, obloženo z glaziranimi šamot-rnimi ploščami.
Tupatam žubori voda iz stene v krasno napravljene školke. Razstavljene so krasne naprave centralnih kurjav za manjša stanovanja, kakor tudi elegantne plinove peči za kopalne naprave.
Tu se vidi cele kupe raznobarvnega linoleja in preprog. Vidi se različne, hišne opreme, kakor tudi različne patentirane zapore za okna in vrata, nebroj različnih tlakov iz umetnega in naravnega kamenja, dalje raznovrstne instrumente za merstvo in drugo. Od tu naprej se pride v bolniško sobo.
Tu je krasna operacijska soba z vso opremo in najnovejšimi operacijskimi inštrumenti.
Zaključek glavaie promenadne ulice tvori Betonski paviljon mesta. Lip-sko ima tu svojo letno razstavo, drugače je pa v tem paviljonu razstavljena umetnost in znanost, ter so razstavljeni načrti regulacije mesta, vse manjše in večje prezidave, ki so se kdaj izvršile, grafično narisane razne statistike o raz-vitku mesta Lipskega, kakor tudi razne mestne naprave kanalizacije, i. dr., dalje razno orodje in priprave za vzdrževanje in snaženje ulic. Posebno zanimiva je grafična risba cen o napravi in vzdrževanju ulic, tlakovanih z različnim materialom. Najdražje so seveda makadamirane ulice, take kot jih imamo v Ljubljani.
Dobro in koristno bi bilo, da bi si naši občinski funkcionarji to ogledali.
Dalje je v tem paviljonu posebni oddelek cemetnih industrijskih izdelkov. Izdelani so razni armirani nosilci, stebri, plošče, ki so sc preizkusile z različnimi obtežbami in se vidi učinek teh preizkušenj. V zvezi s tem oddelkom so posebni oddelki za umetnost in znanost raznih podjetnikov, inžener-jev, nemških in drugih, ki so razstavili načrte in slike raznih večjih izvršenih del, posebno podtalnih stavb. Tu poleg je tudi nemško železniško ministrstvo razstavilo vse važnejše novo iznajdbe
in naprave pri železnicah. V tem paviljonu je nagromadeno statističnih in drugih podatkov o socialnih ureditvah delavstva na Nemškem, kot. n. pr. razne risbe azilov, starostno zavarovalnih oskrbovališč itd. V tem ogromnem paviljonu je tudi posebni oddelek, v katerem so slikarji raznih narodov razstavili svoje umotvore.
Poleg tega paviljona stoji manjši paviljon, ki reprezentira v surovem izdelano stavbo z vsemi odri in pri gradnji potrebnimi barakami, kj naj bi bili vzor teh naprav. V notranjščini tega oddelka so tudi raznovrstni odri in naprave za različne pri stavbi sodelujoče profosioniste. Nadalje je tu tudi razstavljeno nešteto različnih grafično-statističnih podatkov o bolniških in delavskih zavarovalnih proizvodih. Nedaleč sta dva velika strojna paviljona, kjer so razstavljeni različni stroji od največjih zrakotlačnih parnih strojev, do malega stroja, za sejr»nje peska. Posebno veliko je strojev najnovejšega izvora za obdelovanje lesa, kot za mizarje, tesarje, opekarna rje.
Na desni strani promenadne ulice stoji največji paviljon, ki j e deljen v oddelek za stanovanjsko opravo, v oddelek za stavb, gradivo in v oddelek za stavbno industrijo. V prvem prevladujejo razne stanovanjske in kontoarske oprave. Pri pogledu na te si človek misli, da se je tu nakupičila vsa zaloga, ki jo imajo trgovci te stroko v Lipskem. V obširnem polokrožnem prostoru v tem velikem paviljonu imajo razstavljene lipske tvrdke za muzikalije različne. najnovejše instrumente, kj je iznajdba. našega rojaka Bajdcta.
Polog toga pa jc v tem oddelku razstavljena velikanska množina različnih izdelkov iz gline, kamenine, mavca, umetnega kamna, cementnih izdelkov, kakor-tudi izdelkov iz lesa. V oddelku za stavbno industrijo so razstavljene različne komunikalne in prometne napravo novejšega časa, električna železnica, avtomobil i. clr. v naravnih oddelkih, modelih, rezbah in slikah. Posebni pododdelek pa jo tu za različne instrumente in napravo za preizkušnje stav-binskega materiala, kot železobeton-skih izdelkov, železa, lesa in drugo. Večino teh jc razstavila »Draždanska tehnika, oddelek /a preizkušnjo materiala«.
V	zvezi s tem oddelkom so posebni prostori, kjer sc vršijo »kongresi«, kajti tu sc vršo tudi razna predavanja o stavbenem materialu in stavbinski hi-gijeni. Ta predavanja oskrbuje in prireja po večini draždanska tehnika.
V	posebnem paviljonu jo razložena stavbinska literatura. Bogata jo ta nemška literatura. Nakopičenih jo nešteto različnih dol, ki obdelujejo razne stavbinske panoge. Poleg toga jo tudi nebroj različnih strokovnih listov za arhitekturo in stavbinsko industrijo.
Poleg teh glavnih večjih paviljonov pa je še nešteto drugih od posameznih t vrel k za različne stavbinske panoge, kakor za različne stroje, ki se uporabljajo pri visokem in v talnem stavbarstvu, nadalje dvigala, stroji za. mešanje malto in betona, različno kombinirano, praktičnega in najnovejšega '.zvora.
Poleg teh za razstavo namenjenih prostorov naj pa omenim še: posebno skupino poslopij, ki kažejo mesto Lip-sko leta 1800, s tesnimi ulicami in malimi hišicami, v katerih prebivajo meščani, trgovci in obrtniki, nadalje mala gostilna »Pri veselem Bidermajcrju« in mostna vrata s stolpom. Za rod skrbi tu nacionalna garda. Ves ta stari del mesta služi za razne gostilne in '.'estavracije.
Trije železobotonski mostovi čez železu, progo vežejo vzhodni dol razstavnega prostora, ki jo določen kot veselični prostor. Tucli tu se vidi dokaj zanimivega, kot n. pr. moderno vas k lepimi pred vrti, vaško krčmo in prodajalno. Videti je poleg malih hiš tudi večja kmečka poslopja. Na koncu vasi stoji cerkev s pokopališčem, kjer so postavljeni krasni umetniški nagrobni spomeniki. Poleg jc dvorazredna ljudska šola, V posebnem oddelku na tem veseličnem prostoru je tudi nekaj spominov iz nemške naselbine v Afriki. Tu se lahko ceno pokrepčaš s kavo, čajem, pa tudi banane ali druge slaščico niso drage. V ostalem pa je na veseličnem prostoru dokaj paviljonov, gugal-nic, drčalnic in drugih naprav za olajšanje žepa.
Cela razstava je zasnovana v velikanskem stilu. Kljub temu, da razun Avstrije nima nobena država svojega paviljona, je vendar vse ogromno. Ves razstavni prostor meri okroglo 4270 ha, to jc okoli 74 oralov. Samo največje poslopje, kjer je razstavljena stavbinska umetnost, stanovanjska oprava, umetna obrt in stavbinsko gradivo, zavzema okoli 35.000 ms.
Dnevno obiskuje razstavo 40 do 60 tisoč ljudi. Od 1. maja, ko so je otvorila razstava, do 1. septembra jo bilo okrog 7 milijonov obiskovalcev. Do konca oktobra, ko se zaključi, pričakujejo do 10 milijonov obiskovalcev. Splošno so opaža, cla razstava ni mednarodna, pač pa so vidi. da so Nemci razstavili vse. kar znači njih napredek v zadnjih desetletjih. Priznati se mora, cla jo napredek na tem polju ros velikanski. Vidi se, kako jc tehnika izkoristila naravne najpriprostejšo snovi, kot zemljo, kamen, los, železo, ler jih čim dalje bolj na fineje obdeluje, izkorišča in ceneje proizvaja.
Da je ta napredek pri Nemcih tako velik jo vzrok to, da sta so praktičen obrtnik in izobražen tehnik združila pri svojem delu.
I. O g r i n.
KaKo le ConiianMic izvabljalo izseljence.
(Posebno poročilo Slove n c u «.)
Lvov, 18. oktobra 1913.
Proti družbi Canadian-Pacific so vojne oblasti zahtevale, da naj se uvede preiskava. Zaupno so namreč poizvedele, da prevaža družba ludi vojaščini podvržene osebe v Kanado, in sicer v velikanskem obsegu osobito zadnjih deset mesecev.
112.000 vojaščini podvrženih mladeničev izvabljenih k izseljenju.
Vojaške oblasti so dognale, da je družba v zadnjih desetih mesecih nič manj kakor 112.000 vojaščini podvrženih mladeničev in mož prepeljala v Kanado.
Izselievalni agentje se predstavljajo v unilormi visokih dostojanstvenikov.
Zadnje čase so prišli večkrat na shode rusinskih kmetov izseljevalni agenti, ki so se predstavljali za visoke uradnike in so ljudem priporočali, da naj sc v Kanado izselijo. Namestnik Korytowski je odločno nastopil proti propagandi družbe. Potoval je tudi v tej zadevi na Dunaj, kjer je z notranjim ministrom baronom Heinoldom v tej zadevi konferiral.
Canadian Paciiic ni bila na Ogrsko pri-puščena.
Canadian Pacific družba je zadnje mesece prosila tudi na Ogrskem za koncesijo, a ji ogrska vlada ni dovolila koncesije.
Kje so se vozili izseljenci.
Iz papirjev, ki so jih konfiscirali v galiških agenturah, se razvidi, da so prevažali .izseljence iz Rusije čez Galicijo in Bukovino v Trst; tiste avstrijske izseljence pa, ki niso imeli potnih listov in osobito ne potrdila, da so vojaško dolžnost izpolnili, so pa skrivaj spravili čez Buchs in Basel v Antwerpen, odkoder so odpotovali v Kanado. Zaprli so veliko agentov.
Kako je vojna oblast bila o delovanju agentov obveščena.
Z Dunaja se poroča, da so v gostilni nekega hotela na Ringu štirje Angleži izjavili, da v Avstro-Ogrski ne bo čez 20 let nobenega vojaka več, če bo Canadan Pacific še naprej tako delovala, kakor dosedaj dela. To je vojno ministrstvo izvedelo in takoj zahtevalo poizvedbe. Vojni minister jc o uspehu preiskave poročal cesarju in prestolonasledniku. Cesar je nato pozval v Išl notranjega ministra in načelnika generalnega štaba. Vojno ministrstvo je izdelalo obširno poročilo, v katerem izvaja, da je delo družbe načrtoma organiziran napad na armado monarhije. Ko so cesarju to poročilo predložili, so bile kmalu oblasti pozvane, da naj odločno nasto-pijo.
X X X
Vsa stvar ima torej tudi politično ozadje, ki jc v toliko verojetno, ker Anglija izkuša oslabiti trozvezo in ker se hoče Aastro-Ogrski maščevati za to, ker se naša država ni odzvala svoječasnemu vabilu Anglije, da naj iz trozveze izstopi. Mogoče je to, dasi se kar splošno to ne more trdili. Sicer pa, kdor zasleduje in pozna izseljevanje, ve dobro, da tudi druge družbe, ki se pečajo z izseljevanjem, niso glede na izseljevanje vojaščini podvrženih mož nič manj tankovestne, kakor Canadian Pacific, samo bolj previdne so. Saj jc n. pr. ljubljanska policija že veliko fantov prijela, ki so hoteli v Ameriko in so imeli vozne listke, ne da bi imeli potrebne potne liste. Sicer pa tudi politične oblasti glede na izdajanje potnih listov za Ameriko niso bile čisto nič ozkosrčne, na kar smo mi žc pred leti opozarjali, a to opustili, ker smo videli, da trobimo gluhim ušesom. Postave za varstvo izseljencev pa šc vedno nimamo.
RUSIJA IN AVSTRIJA.
»Novo Vreme« poroča z Dunaja; Ruski poslanik v Belgradu Harlwig je, ko je potoval nazaj v Belgrad, obiskal na Dunaju tudi Berchlolda, ki je obžaloval, ker
še vedno niso razmere med Avstro-Ogrsko in Rusijo v pravem tiru, dasi Avstrija nasproti Rusiji prijazno postopa. Berchtolda tudi skrbe grško - turške razmere. Tudi Hartwig je izjavil, da smatra položaj na Balkanu še vedno za vznemirljiv.
Dnevne novice.
Kmetska Zveza za ljubljansko okolico je v svoji seji z ane 18. oktobra v navzočnosti veČine županov soglasno izrazila neomejeno zaupanje g. dr. Iv. Šusteršiču, deželnemu glavarju kranjskemu, in prošnjo, naj še nadalje kandidira v tem volilnem okraju.
-f- Shoda S. I. .S. na Krasu. Preteklo nedeljo jo imel na Pivki dr. Pogan dva shoda. Zjutraj je bil shocl v Zagorju. Govornik je govoril dve uri in pokazal, kaj jo naša stranka naredila, za kmeta. Liberalno stranko je krepko zdelal. Domači g. I. Raloli je priporočal njegovo kandidaturo ter povedal, da. so v Zagorju še vedno v vse zastope liberalno volili, pa še nikoli niso nobenega izvolili. Popoldne je bil shod v Knežaku. Tukaj je povedal par gorkili Cuček-Česnikovi stranki. Liberalci na shode niso prišli. V Knežaku so jo oglasil en liberalec, pa mu je clr. Pogan tako zasolil, cla jc takoj utihnil.
Delo kranjskega deželnega odbora, »Gorenjec« iz ravnokar izišle knjižice »Poročilo kranj. dež. odbora« našteva številna dela kranjskega deželnega odbora, za preskrbo zdrave pitne vode na deželi in pravi: »Spomin na minulo šestletno dobo klerikalnega go-spodstva bo vedno preklet,« pravi »Sl. Narod«. Verjetno! Liberalni, politiki drugega ne znajo delati, kakor kleti in jeziti se nad svojo lenobo. Ljudstvo bo pa pilo svežo vodo kot: blagoslov z nebes in se smejalo.
-r Nov liberalni kandidat za Dolenjsko se je že oglasil! — Kdo neki ? Penzionirani profesor zagrebške realke Ivan Steklasa, Ta bi bil na vso moč rad poslanec. Na Hrvaškem mu ne gre, bi pa rad na Kranjskem poskusil. Kadar pridejo volitve, postane stari profesor nervozen. Zadnjič bi bil že kandidiral in bi bil mandat, vzel od Slovenske Ljudsko Stranke, ampak ni šlo. Zdaj pa kandidira na liberalno plat. Da bi se liberalcem prikupil, je stopil — za plot v uredništvo »Slovenskega Naroda« in tam deluje po maniri Milana pl. Šukljota. Da. jo profesor Steklasa na stara lota zašel v uredništvo »Slo-vensekga Naroda«, toga mu pač nismo nikdar privoščili. Želeli smo, cla bi svoje pisateljevanje zaključil na kak bolj čeden način. Zdaj zabavlja v »Narodu« čez »Širokoustno klerikalno grmado v Ljubljani« in kliče Dolenjce, cla. morajo voliti »drugih pomočnikov v naših težavah.« Tak pomočnik v težavah bo pa penzionirani zagrebški profesor.
Oprode krvosesa — kapitalizma. Naši liberalci imajo samo lepo besedo za trpina in še to ne vedno, drugače pa podpirajo kapitaliste, ker jim to pač nese. Kako so sc liberalci izkazali za časa štrajka v tovarni za vžigalice. V tovarni so vladalo do skrajnosti nezdrave razmere in marsikatero mlaclo življenje je bilo v tej tovarni zaradi strupenih plinov uničeno. Čeprav bi tovarna morala imeti obrtni rod, ga vendar ni imela. Delavstvo ni vedelo, kako so gospodari z njihovimi krvavo prislu-ženimi žulji v bolniški blagajni. Končno se jo dognalo, da je bolniška blagajna v popolnem neredu. Torej ni čudno, čo je delavstvo zahtevalo svoje pravice. »Narod« ni našel nobeno besede, da bi obsodil postopanje lastnika tovarne proti delavstvu. Odprl je kapitalistu celo predale za inserat, kjer išče novih delavcev. Šo več, Ta inserat jo bil velika laž, kajti v njem se je obljuboval »dober in trajen zaslužek,« samo cla bi delavce premamil ter bi se udinjali krvosesu kapitalu. Kajne teh stavkujočih rovežev je bilo »samo« 24 in za to ni bilo »vredno« pokazati liberalne »ljubezni« do delavstva, ker je bil menda inserat več vreden kot pa vseh 24 delavcev-trpi-nov. Delavec pa je za puhli in gnjili liberalizem dober samo takrat, kadar jim to zopet — nese, ker njihova »ljubezen« je tako neizmerna, kakor njihov žep. Znane so »Narodove« psovke na pošteno delavstvo tobačno tovarne. S lakimi ljudmi naj se šo upa družiti ros pravi prijatelj delavstva?! In družita so: d r. T a v č a r , zastopnik tistih, ki »kaj imajo« in pa E t b i n K r i s t a n kot zastopnik tistih, ki nič nimajo. Pa pravijo, da voda in ogenj ne gresta vkup.
-f Ljubezen liberalcev do delavstva. Naši liberalci, kadar se bližajo volitve, hočejo veljati za največje prijatelje ubogih trpinov-delavcev. Seveda, kadar jo treba pokazati to veliko ljubezen v dejanju, polom je n jihove ljubezni naenkrat konec. Gospodje so sumi ka-
pitalisti, torej morajo braniti kapitaliste, seveda previdno, da ubogi delavec ne izpregleda njihovih ros »čednih« namenov. Dobro bi bilo, ako našo liberalce, ponižne hlapce kapitalizma, spomnimo, kako sramotno vlogo so igrali ravno za časa različnih štrajkov, ko sc je delavec boril za svoje pravice. Marsikateremu jc še dobro v spominu štrajk v Vevčah iz l. 1900. Delavstvu se je siabše godilo, kot psom različnih upravnih svetnikov. Plačo sramotno nizko, bolniška blagajna v skrajnem neredu, a delavce je ravnateljstvo metalo brez vzroka na cesto. \li je glasilo kapitalistov ter različnih kirasirjev v ženski kiklji »Slov. Narod« mogoče takrat branilo zatirano delavstvo? Kaj še! To glasilo ie dajalo prav različnim judom in pisalo, da so zahtevo delavstva pretirano. Torej zahteva, naj se tudi delavca prizna za človeka, je za liberalce pretirana. Tocla to šo ni bilo dovolj. »Narod«, ki ima vedno polna usta. o ljubezni do delavstva in svobodi. i»i ni še nikdar nič storil za stavkujoče, je celo bil proti pobiranju darov za uboge trpine, češ, »da delavci podpore še niso potrebni.« Ko pa jc bila stavka končana, je pisal zvesti hlapec kapitalistov »Narod«: »kar je. bilo v zahtevah delavcev pretiranega (!!!) to je tovarniško vodstvo sevo odklonilo.« Pripomniti pa moramo, da ni »Narod« nič navedel, kaj jo pretiranega, ni nabral za stavkujoče delavstvo! niti vinarja, ampak vse njegovo delo za časa stavke je obstojalo v obrekovanju, lažeh in različnih umazarijah. Delavstvo pa je kljub tej sramotni »Narodovi« raboti zmagalo. Ah. »liberalna« ljubezen, kako si »velika«! Delavstvo jo spoznalo, kje so pravi prijatelji dej lavstva.
-f Kako vodijo liberalci za nos učiteljstvo. Na shodu v Mestnem Domu je dr. Ivan Tavčar dokazoval ljubezen napram učiteljstvu. Kako cenijo učiteljstvo z dr. Tavčarjem vred, je zadostno znano* Saj je celo Slov. Narod« pisal, da se liberalni učitelji odlikujejo s takim nastopanjem, da jih klerikalci opravičeno pritiskajo. No, sedaj pred volitvami je treba vzbuditi pri zaničevanih učiteljih dobro voljo, da bi jih liberalci lažje vpregli kot agitatorje v voz za onemoglo liberalno stranko. To nalogo je prevzel dr. Ivan Tavčar, ki ob vsaki priliki, kjer le more, nasuje nekaj peska v oči liberalnemu učiteljstvu. Koliko resnosti je pa pri vsem tem na teh dr. Tavčarjevih nastopih, dokazuje dejstvo, da je dr. Tavčar zbežal iz deželnega zbora, ko se je obravnaval njegov predlog za učitelje v deželnem zboru. Brez njega in brez gospoda Gangla je deželni zbor naročil deželnemu odboru, da izdela zakon za regulacijo učiteljskih plač. Dr. Tavčar bo pa kljub temu naprej vodil za nos učiteljstvo.
Socialno-politični odsek. Z Dunaja: Sklicanje kakega odseka in njegova nesklepčnost je v parlamentarnem življenju nekaj tako pogostnega, pa tucli malostne-ga, da gre ob tem svet mirno svojo pot. Zdaj je bilo drugače. Za v sredo je sklical — ne načelnik dr. Schopfer, nego — pod-načelnik socialni demokrat Hannusch sejo socialno-političnega odseka s sledečim dnevnim redom: 1. Zakon v varstvo pekovskih delavcev, 2. varstvo domačih delavcev in 3. preosnova penzijskega zakona zasebnih uslužbencev. Odsek ima 52 članov; prišlo jih je pa samo 15 in tako je ta reč padla v vodo. Prihodnja seja jc dne 22. t. m. dopoldne. Zdaj vpijejo socialni demokratje in psujejo poslance ravno ob času, ko so njihovi tovariši v Gradcu hoteli z obstrukcijo doseči nesklepčnost deželnega zbora in dalje ob času, ko je po njihovi krivdi finančni načrt v državnem zboru še vedno nerešen. Motil bi se namreč, kdor bi sodil, da poslanci člani socialno-političnega odseka niso prišli iz nemarnosti. To ni res. Šlo je pa za to-le: Socialni demokratje hočejo, naj se najprej obravnava pekovski zakon, mnogo dragih poslancev je pa za to, da se najprej reši novela pen/.ijskega zakona zasebnih uslužbencev. Vse tri reči se tičejo socialno-politične vsebine; za delavce so in vse tri bi se tudi kmalu lahko rešile. Socialni demokrat je pa trmast in hoče s silo uveljaviti to, kar ravno rabi za svojo agitacijo. Po pravici rečemo, da nimamo s svojega stališča prav nič, če se obravnava prvi pekovski zakon, toda nespametno se nam zdi, da bi sc >: nepotrebnim, trmastim bojem oviralo vse troje. Pomniti pa je treba, da jc novela k penzijskemu zakonu najstarejša. Žc leta 1907. se je jel pečati odsek s to zadevo. Zato je tudi najbolj pripravljena. Izvolil se je bil poseben pododsek, ki so bile v njem zastopane razne stranke, in ta je svojo reč v dogovoru z vlado že izdelal, tako da je brez dvojbe ta reč najbolj zrela. O pekovskem zakonu šc ni bilo nobenega posvetovanja, zato bo dlje časa trajalo, preden sc pride do končnih sklepov, tembolj ker mu mestni poslanci zelo nasprotujejo. Poslanci so vedeli, da pride do boja. Za to, da bi se nekaj ur poslušala formalna debata, kaj naj sc prvo obrav-
nava, se je pa vendarle večini zdelo predaleč hoditi nalašč na Dunaj. Tako reč je treba prej med seboj zasebno dognati, da se ne izgublja čas. Ko bi bil socialno-politični odsek sklepčen, bi bila formalna razprava vzela celo sejo in tisti, kateri bi bili propadli, bi bili zapustili sejo, tako da bi bila nazadnje vendarle nesklepčna. Ponavljamo pa, da je temu kriva edinole trma socialnih demokratov, ki jim ni nič na uspehu, nego vse na strankarstvu. Nemški nacionalci hočejo penzijski zakon naprej, socialni demokratje pa pekovski, in ob tem čisto brezpomembnem boju trpi cela stvar. Da ne bo kake nepotrebne besede, omenjamo, da je bil Hrvatsko-slovenski klub zastopan v odseku.
+ Soclalno-polltičen odsek držav« nega zbora dne 15. t. m. vsled nezadostnega števila članov ni bil sklepčen. Izmed 52 članov jih je prišlo le 15. Socialni demokratje, po katerih zaslugi še danes ni socialnega zavarovan j a, niso prišli k seji. »Zarja« in sedanji njen pobratim »Slov. Narod« naj le primeta svoje pristaše, ker ako bi ti prišli, bi bil odsek sklepčen.
+ Slomškova zveza za vipavski in postojnski okraj je imela svoje zborovanje 9. t. m. na Premu v prostorih g. Grahorja. Predaval je g. Janko Grad o »Otroški duši«*, zelo zanimivo. Udeležilo se je predavanja lepo število članov. Po predavanju so si udeleženci ogledali razstavo.
-j- Shod na Ježici. V nedeljo, dne 12. t. m., jc bil lep shod na Ježici v društvenem domu. Na shodu je govoril Ivan Gostinčar.
-f Skrajna predrznost. Poslanec in ačitelj Gangl se je v deželnem zboru v javni seji ponašal s svojim neverstvom, češ, da še sv. pismo pravd, da ni Boga, s čemur je ta modrijan le dokazal, da sv. pisma na onem mestu nikdar bral ni, sicer bi vedel, da sv. pismo le pravi, da kdor kaj tacega trdi, je — neumnež! Stvari se razvijajo vedno lepše. In neka družba je pošiljala med ljudstvo povesti tega ljudskega izobraževalca bogo-taja!
+ Kaj poreče »Učiteljski Tovariš?«
Glasilo naučnega ministrstva je izdalo posebne odredbe za učiteljstvo na pro-testantovskih šolah. Med drugimi zahtevami, ki jih tirja protestantovska višja oblast od ljudskošolskih in meščanskih učiteljev, je tudi ta, da mora učiteljstvo tudi v duhu cerkve živeti, če hoče poučevati mladino, to je, da mora ob nedeljah in praznikih hoditi k božji službi in se zunaj šole zgledno obnašati. Takoj bi izgubil učitelj službo, ako izstopi iz cerkve. — Kaj poreče liberalni »Učiteljski Tovariš« na te odredbe protestantovske oblasti? In vendar bo popolnoma opravičene. Želeti bi bilo, da bi naučno ministrstvo kaj enakega izdalo tudi za učiteljstvo na katoliških šolah. Saj je tudi na Kranjskem žal še mnogo učiteljev, ki ne poznajo ne božjih ne cerkvenih zapovedi.
+ »Društvo slovenskih katehetov« bo imelo občni zbor v sredo, dne 5. novembra ob petih popoldne. DneVni red:
1.	Poročilo tajnikovo in blagajnikovo.
2.	Volitev novih odbornikov za tri leta.
3.	Slučajnosti. (Samostojni predlogi naj se naznanijo odboru pismeno vsaj 8 dni pred občnim zborom.) 4. Predavanje.
—	Slov. kat. akad. tehnično društvo »Danica« na Dunaju priredi v ponedeljek, 20. t. m,, v restavraciji Leithner (I. Auers-pergstraBe 6) ob pol 8. uri zvečer na čast tovarišem prvoletnikom prvoletni-s k i večer s petjem in referatoma tov, Stanovnika: Katoliški akademik in njegov program< ter tov. Tavčarja: »,Zora\ organizacija in posameznik«.
—	Srebrno poroko praznujeta v torek, dne 21. t. m., tovarnar slamnikov v Jaršah pri Domžalah g. Fran Cerar in njegova soproga Helena Cerar. Tem povodom se je g. Cerar spomnil »Slovenske Straže« in ji poslal 10 K. Bog živi g. Cerarja in njegovo soprogo še dolgo vrsto srečnih let!
— Okrožnica županstvom na Kranj« Akem. Deželni odbor je izclal naslednjo okrožnico: Deželni odbor se je prepri-Sal, da se plačuje v raznih občinah odškodnina iz občinske blagajne občinskim odbornikom za udeleževanje pri občinskih sejah. Vsled sklepa deželnega odbora v seji dne 20. septembra 1913 se opozarjajo županstva, da je to nepo-stavno in da se morajo take odškodnine odpraviti, ker udeležba pri občinskih sejah ne spada med one občinske opravke, za koje gre občinskim zastopnikom kako povračilo iz občinske blagajne po 8 25. občinskega reda. — To okrožnico je prebrati v prvi seji občinskega odbora ter o tem poročati deželnemu odboru!
—	Iz St. Ruperta. V »Slov. Narodu« od 18. t. m. je napisal vpokojeni profesor zgodovine g. Ivan Steklasa članek pod naslovom »Glas \z št, Ruperta o zadnji vodni katastrofi«. Gosp.
člankarju se pozna, da ni poučen o razmerah, oziroma jih tudi noče poznati. Ampak to bi pa že zahtevali od njega kot zgodovinarja, naj bi pisal resnico! Zato najprej njemu kot popravek naslednje: 1. Kar ste napisali, nI glas iz Št. Ruperta, ampak potvora iz zagrebške »puhle« politike, v katero ste popolnoma zašli na svoja pozna leta. 2. Jez so je utrgal ob povodnji šele proti jutru, ko je voda že za polovico upadla; torej kar vi trdite, ni res. Zraven pa tudi »liste bili; videti iz Zagreba pa tudi niste mogli. 3. Kdaj in kje ste nagovarjali merodajne može za regulacijo, ali pa svarili javno in odločno pred iz-sekavanjem gozdov; nihče nič ne ve, razen gospodov, ki so vas sami na to v pogovoru opozorili prvi! Za Št. Rupert se pa sploh do zadnjega časa brigali niste. Da bi bil Zupančič regulacijo Bistrice kedaj spravil kam v kako debato, o tem nihče nič ne ve, razen da so se liberalci — med njimi Zupančičev sin — javno in v listih naravnost norčevali iz te zadeve. G. Steklasa, vi motovilite s kolodvorom, s cesto na Dole, železniški zvezi z Rudolfovem, Sevnico, češ, nihče se nič ne briga! Ali ste prespali zadnji dve leti? Da je kolodvor na Rakovniku, ali je temu S. L. S. kriva? Vprašajte gospoda grofa Barbota in vašega Zupančiča! Gospod poslanec Hladnik je lani sam obhodil vso pot, po kateri bi se izpeljala cesta v hribe čez Hom in naprej, in letos je bila zadeva že v deželnem zboru in tudi regulacija Bistrice, teden prej, preden ste vi zajahali liberalnega konja! Poslanec H 1 a d n i k je tudi pospešil železniško zvezo z Ruclolfovem, česar gosp. zgodovinar tudi ne ve! Zveza železnice s Sevnico ali Zidanim mostom se bo tudi brez vas lahko ustvarila, in če vi vse sile zastavite, je tudi za minuto prej ne bo. Očitna neresnica je pavšalna trditev, da se ima gospodarski napredek zahvaliti domačim odličnim možem ene in druge stranke brez razlike. Na dan z imeni od liberalne stranke! Ali niso samo ovirali in podirali delo S. L. S.??! Pa vi to veste! Vi hočete delo iu trud S. L. S. deliti z liberalci! Odločno odklanjamo tako razdiralno, oviralno požrtvovalnost! Vi pišete o obljubah! Povejte no, kdo in kje je kdaj kaj obljubovai naravnost? širokih ust le iščite pri stranki »Naroda«. Toliko v stvannem, da se vidi, kam zapelje enostranska »puhla« politika tudi moža trdnih načel na stara leta, cla začne dopisovati v »Slov. Narod«, ko ga je prej celo življenje zaničeval. — K temu še naslednje: V Rudolfovem živi časnikar, ki piše za »Slov. Narod« vrstice za denar. Nekomu smo pokazali izrezek iz »Naroda« in ta je rekel: »Se pozna, da so na Hrvaškem poceni prašiči, ker Steklasa tako dolge klobase napravlja.« Razumljivo! Iz te sumljive krvave klobase se razvidi, da Steklasa bere samo »Narod« in d«, je pustil zgodovino; se razvidi med vrstami, da bi rad nekaj postal, kar nikdar ne bo; se razvidi, da mu je S. L. S. trn v peti, in sicer dela v njem to užaljena duša. Glavno pa je: »Slov. Narod« ne more S. L. S. in njenih voditeljev in zato jih tudi gospod zgodovinar Steklasa ne more. Capito^. Pa brez zamere!
Zobozdravniki na državni železnici. Železniško ministrstvo je nastavilo na Dunaju deset zobozdravnikov, ki so uslužbencem državnih železnic na Dunaju na razpolago za negovanje zob. To je hvalevredno, da skrbi železniško ministrstvo za zdrave zobe svojih uslužbencev, a še bolj hvalevredno bi bilo, da jim da vlada to, za kar železničarji že tako dolgo in nujno prosijo, namreč: več pod zobe.
— »Zamaknjena« Johanca. Novo kost, ki jo že ne more oglodati, je dobil list »Dan« v »zamaknjeni« iz Vodic. Dan za dnem gromadi svojim bralcem na mizo delikatese iz te afere in bo to očividno nadaljeval do deželnozbor-skih volitev. Je pa v vseh njegovih poročilih toliko laži, kolikor trditev. Pred-vsenj si prizadeva, da bi vse delo »zamaknjene« spremenil v fabrikacijo duhovnikov. Čveka od maš in darov, ki da so jih ljudje z ozirom na »zamaknjeno« oddajali župniku vodiškemu, ko je znano, da je župnik ves ta čas namenoma odklftijal vsako intencijo, kakor tudi darove za cerkev. Če je zamaknjena na svojo pest kaj pobirala, naj si to tisti, ki so ji verjeli in dali, sami pripišejo. Predrzna laž je, kar čveka od kaplana vodiškega, ravnotaka laž tudi kar piše o sosednih duhovnikih, češ, da so se nasedli sleparki. Ravnotako sleparijo, ki jo »Dan« podtika, duhovniku, ni odkril kak liberalec ali liberalka, ki sta se tiste dni mnogoštevilno znajdla v Vodicah, ampak duhovnik. Seveda ni Johunce nihče tako preiskal, kakor inazači pri »Danu«, ki so sedaj strokovnjaško dognali, kako je izvrševala svojo sleparijo. Hoteli so ti ljudje celo v deželno zbornico razlili tozadev-
no gnojnico, pa jim je spodletelo, kakor jim bo spodletela tudi agitacija, ki jo ob tej priliki delajo za svoj list. Tako piše in bo pisal »Dan«, ki se sam zaveda, da ga ne more nobena reč bolj umazati, ker je od prvega početka tako umazan, da smrdi do neba in se gnusi celo svojim liberalnim tovarišem.
—	Osrednji vsedijaški podpornlškl odbor v Ljubljani prosi uljudno vse one, ki imajo še njegove nabiralne po-le, da jih pošljejo nemudoma blagajniku Pekla Gašperju, iur„ na Viču pri Ljubljani, nabrani denar pa na »Jadransko banko« v Ljubljani. Vrnite tu-♦di prazne nabiralne pole!
—	»Vodovod na Ježici se je zgradil leta 1910. iz državne in deželne podpore in občinskega odbora ter bil slovesno otvorjen dne 23.1X1. 1910, ko je bil župan Anton Vilfan.« — Tako se glasi napis na kameniti spominski plošči, ki se je vzidala 16, t. m. v hišo g. Antona Vilfana (pri Alešu) na Ježici. Da je vodovod važna pridobitev za občino, spoznali so naposled tudi nekdanji protivniki vodovoda ter se ga prav pridno poslužujejo.
—	»Slovana«, katerega lastnik je bil doslej Dragotin Hribar, je prevzel posebni konzorcij, na čelu mu pesnik Oton Zupančič.
—	Za aprovizacijo Zagreba. Denarni promet zagrebške mestne občine za aprovizacijo mesta je tekom 8 let naraste! od 78.192 K na 900.000 K. Seda je mestno predstojništvo izdelalo načrt za smotreno preskrbovanje mesta z živili. Po tem načrtu naj bi se onemogočila špekulacija z živili in preprečilo umetno podraževanje živil, obenem pa naj bi se solidna domača podjetnost podpirala z dobrimi prometnimi razmerami, ki bi olajšale dovoz agrarnih pridelkov v mesto. Upeljati se ima najstrožji boj proti ponarejanju živil in skrbeti za higijenič»io brezhibne razmere na trgu in v obrtnih prostorih. V to svrho se ima ustanoviti poseben aprovizacijski odsek z gospodarsko izobraženimi močmi; število tržnih nadzornikov naj se od dveh sedanjih poviša na pet, in sicer naj se med temi sprejme tudi ena ženska moč. V neposredni bližini trga naj se ustanovi kemični laboratorij za pre-iskavnje živil in nastavi akademično izobražen kemik. Vrhu tega naj se izmed občinskega zastopa izvoli 6član-ski aprovizacijski odbor, ki bo reševal predloge aproviz. odseka in nadziral njegovo poslovanje. Ta načrt pride pred občinski zastop.
—	Smrtna nezgoda vsled neprevidnosti. V Orehku v postojnskem okraju je snažil posestnikov sin Glažar zvečer pištolo. Sedel je v kuhinji pri mizi, njegova sestra Antonija pa je pripravljala krmo za živino. Med snaženjem je Glažar, ki ni vedel, da je pištola nabita, sprožil petelina in krogla je zadela sestro v glavo. Dekle je bilo takoj mrtvo.
— Krmo je kradel. Pri okrožni sodniji v Novem mestu se je dne 16. t. m. vršila obravnava proti Francu Pintar-ju iz Novega mesta zaradi tatvine. Mož je že precej star in je bil že večkrat kaznovan. V novomeški okolici je zmanjkovalo že dalj časa vedno suhe krme ali kaj enakega. Kot tatu so že leto dni sumili gori omenjenega. Nekoč pa so ga zapazili, ko je iz proštovega kozolca vozil suho deteljo domov. Bilo je okoli polnoči, ko ga je zasačil R. Košiček z naloženim vozom, ki ga je imel s plahto pokritega in na katerem je opazil krmo. Takoj drugi dan je poizvedoval, kje jc kaj zmanjkalo in izvedel o omenjeni tatvini. K tej so se pridružile tudi druge tatvine. Pintar je bil obsojen v večdnevno kazen z vsemi priboljški, in to žc šestnajstič. Odkar je bil Pintar v preiskavi, sc niso enake tatvine več zgodile.
—	Smrtna kosa. Dne 12. t. m. je umrl v Donerailu v Corku svetovno-znani irski pisatelj kanonik Scheechan, ki je zaslovel zlasti s svojo knjigo »Moj novi kaplan«. — Umrl jc dne 16. oktobra dvorni svetnik dr. Franc Laurin, nekdanji vseučiliščni profesor in ravnatelj Avgustineja. Dosegel jc starost 84 let. — Umrl jc na Dunaju bivši cesarjev zdravnik dr. Franc Auchenthal, star 74 let. Zadela ga jc kap. — Umrl je na Dunaju sodrug Hoger, urednik »Volkstribune«.
—	Utonila je v Cerkljah pri Kranju triletna hčerka hišnega posestnika in trgovca Jakoba Kristana. Dekle se je igralo ob vaškem potoku in padlo v vodo. Kljub takojšnji pomoči ni bilo mogoče rešiti otroka.
—	Kat. slov. izobraževalno društvo v Dobu vabi na zadnjo letošnjo prireditev, ki se vrši na žegnansko nedeljo, dne 19. oktobra, pri Milajznovih. — Spored: 1, Venček narodnih pesmi. Poje ženski zbor. — 2. Silvin Sardenko: Samostanska lilija. Dvogovor. —- 3. Nagovor. — 4. De-klamacija. — 5. Prvi lurški čudeži. Ifirokaz
v treh dejanjih, — 6. Nekaj za nameček. — Začetek po popoldanski službi božji,
— Jakob Gregorčevo posestvo v Sp, Zadobrovi je bilo dne 17. t. m. pri c. kr. okrajnem sodišču prodano; kupil ga" je g. Hauptman iz Ljubljane za 20.000 kron.
AVSTRIJA IN SRBIJA .
: Neues Wiener Tagblatt« napoveduje, da ker je Srbija odklonila demaršo Avstro-Ogrske, ki tiče umikanje Srbov iz Albanije, nastepi Avstro-Ogrska še enkrat, in sicer zdaj energično in bo zahtevala, da mora Srbija hitro umakniti svoje vojake iz Albanije, Na Dunaju sodijo, da je položaj resen. Belgrajsko časopisje zopet ojstro napada Avstro-Ogrsko, češ da se vmešava v notranje srbske zadeve.
Primorske vesti.
p Zagrebško »Kolo« v Trstu. Zagrebško pevsko društvo »Kolo« je tržaški podružnici »Glasbene Matice« naznanilo, da bo v soboto, dne 15. novembra priredilo v Trstu koncert- Nastopi tudi Marko Vuškovič. V Trstu se osnuje poseben odbor za sprejem bratskega hrvatskega društva.
— Hrvaško šolsko vprašanje v Trstu. V Trstu se v kratkem vrši ustanovni občni zbor »Hrvaškega šolskega društva v Trstu«, ki bo takoj otvorilo otroški vrtec; prostori so že zagotovljeni in bo ondi imelo svoje prostore tudi društvo »Strossmayr«.
p Župnik Hilarij Vuk. Dne 11. t. m> je umrl v Celovcu vpokojeni župnik Hilarij Vuk, 65 let star. Rojen je bil leta 1848 v Št, Petru, gimnazijo je dovršil v Gorici. Bogoslovje je študiral v Gorici in Celovcu, ter nadaljeval kot usmiljen brat v Inomostu, kjer je bil leta 1877 posvečen v mašnika, L. 1894 je izstopil iz reda usmiljenih bratov in se vrnil v domačo škofijo. Služboval je kot vikar na Gradišču, kot župnik v Lokvah, Berginju in na Ravneh. Leta 1908 je bil vpokojen ter se preselil v Celovec, R. I. P.!
p Strašna burja v Trstu. Od četrtka zvečer naprej razsaja v Trstu strašna burja, ki piha deloma s 100 km brzine na uro. Morje je nemirno in plovba ob obrežju otežkočena.
p Zastrupljenje nadvojvode? Nadvojvoda Karel Franc Jožef, ki prebiva seda} v gradiču Miramaru, se jc bil v četrtek napotil v Lipsko k proslavi stoletnice zmage nad Napoleonom. Med Divačo in Ljubljano pa je postalo nadvojvodi v vlaku nepričakovano tako slabo, da je moral izstopiti in se vrniti v Miramar, Nadvojvoda je baje strašno bruhal in sedaj preiskujejo, kako si jc mogel tako ostrupiti želodec. Pravijo, da so vzrok zastrupljenju ribe.
p Zdravilo, ki je zakrivilo smrt. V Skednju pri Trstu je živel s svojo ženo 78 let stari Lovrenc Flego. Možu že par dni ni bilo nekaj .prav in zato je mislil, da bo dobro, če si pomeša v črno kavo ricino-vega olja. Poslal je torej svojo ženo v dro-gerijo, in ko se je ona vrnila z »zdravilom«, si ga je nalil v kavo. Pa joj! Ko je napoj posrebal, so se ga lotile bolečine in v 24 urah je bil — mrlič. Dognali so, da je žena dobila v drogeriji — koncentrirane jesihove kisline. Kako pa se je mogla zgoditi zmota, še ne vedo.
p Nemški konzulat v Trstu. Vodstvo nemškega konzulata v Trstu jc prevzel konzul von der Heyden, ki je prej služil v Južni Ameriki.
p Starodavna lipa izginila. Na desni strani vhoda v stolno cerkev v Trstu je stala do torka velika lipa, stara priča dogodkov v davnih dneh. Bila je že docela opešala in precej časa je že bilo njeno deblo ukovano v obroče, da ne bi razpadlo in da bi lažje vztrajalo v burji. A osrčje lipe je tekom let črv tako razjedel, da jo je burja, ki je bila v torek posebno huda, podrla. Tako je izginil zopet en spomin na stari Trst.
p Vihar na morju. Italijanska traba-kula »San Pietro«, ki je za časa najhujše burje in valovitega morja vozila premog v Ravenno, je v četrtek utonila v Adriji tik pred italijanskim obrežjem. Na trabakuli je bilo osem mož posadke, ki so tudi vsi našli v morju svoj grob.
p Slavje v Lipskem. Poveljnik goriškega eskadrona 5. polka dragoncev pod-
Eolkovnik Moric Kranz je odpotoval v ipsko, kjer bo prisostvoval ob strani nadvojvode Franca Ferdinanda proslavi zmage narodov nad Napoleonom. — Pa tudi doma v Gorici praznuje garnizija spomin slavne zmage pred sto leti, kar ima še svoj poseben vzrok v tem, da so se bojev krog Lip-skega odlično udeleževali tudi nekdanji dragonci 5. polka.
p Krvava drama na morju. Dubrov-miSki bogataš Muratti se je zaročil s hčerko flubrovniškega posestnika Glaviča in se nato z njo in njeno materjo podal na potovanje. Ukrcali so se na dubrovniški parobrod »Gradac« ki je vozil žito v Rotterdam. Med po om je Muratti postal ljubosumen na druge-
O Petru Čavlovu, znanem bulgarskem četniškem vodju, poročajo srbski listi: Čavlov jc po rodu iz Ohrida in je bil za-časa turškega režima vodja bulgarske če-taške organizacije za ohridski in prespan-ski okraj. Po poklicu je bil bulgarski učitelj. Spomladi leta 1912. se je Cavlov spri z osrednjim bulgarskim odborom in začel delovati na lastno roko; njegove čete so se večkrat spopadle z oficielnimi četaški-mi oddelki. Ko so Srbi osvojili Bitolj, je prišel s svojimi ljudmi za njimi in dva meseca roval proti srbski oblasti. Ko se je začela srbsko-bulgarska vojna, se ie boril na bulgarski strani pri Kavadarju. Nato se je skrivoma prikradel v ohridski okraj in skušal dvigniti vstajo, kar se mu pa ni posrečilo. Nato je pobegnil k Arnavtom in se udeležil njihovega vpada na srbsko ozemlje. Kakšna usoda ga je tu zadela, še ni znano.	.
Kruh se je podražil v Zagrebu. S 1. t. m. so zagrebški peki podražili cene malemu pecivu na ta način, da stane vsak komad 4 vinarje, pa naj se ga tudi vzame več skupaj. Dosedaj so namreč preprodajalci dobivali po 7 komadov za 20 vinarjev, občinstvo pa po 6, odslej pa tega ne bo več. Podraženje utemeljujejo s podraženjem moke in višjimi plačami uslužbencem.
Kolera na Ogrskem. V provinci jc zopet za kolero obolelo 8, v Budimpešti pa 2 osebi.
Potres, Mesta Managuo, Masayo in Granado v Nicaragui je pretresel potres. Prebivalstvo je zbežalo iz hiš in biva pod milim nebom.
Napoleon I. Iz ruščine. Cena 90 vin., vez. 1 K 60 vin. V času, ko obhajamo stoletnico bitke, ki je zlomila Napoleonovo vsemogočnost in osvobodila nešteto pod-jarmljenih in od Francozov zajetih pokrajin, bo gotovo vsak rad posegel po knjigi, ki nam nadvse živo opisuje Napoleona in njegovo dobo. — Knjiga se dobi in naroča v Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
ZAHVALA.
Podpisani Karol Puhcr, krojaški mojster, se v svojem in v imenu svoje žene zahvaljuje g. dr. Primšarju, asistentu deželne bolnice in usmiljenim sestram v tem zavodu za vso skrb in požrtvovalnost, ki so jo izkazali ob priliki bolezni in operacije njegove žene. — Karol Puher, krojaški mojster.
Zahvala.
Za vse mnogobrojne dokaze prisrčnega sočutja, ki so nam došii v bolezni in ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda	3233
Avgust ScteigeMfl
zobozdravnika o. in kr. pod dravnika v pokoja, lme]ltel]a vojne svetinje itd.
se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. LJUBLJANA, ia oktobra 1913.
Rodbino Sthweioer.
Zahvala.
Za vse iskrene izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše ljubljene matere, sc vsem srčno za hvaljujemo.
Posebno se še zahvaljujemo gg. uradnikom deželne prisilne delavnice in vzgojevališčo, gg. deželnim in mestnim uradnikom, gg. paznikom prisilne delavnice, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so predrago rajnieo spremili na zadnji poti.
3226
Žalujoča rodbina Mulaček.
Zahvala.
3224
Za vso, povodom bridke izgube nase nepozabne soproge, matere o-zirorna stare matere in tašče, gospe
Marije Eržen
izražono sočutje, podaritev krasnih vencov in spromstvo na zadnji poti zahvaljujemo sc podpisani tem potom najsrčneje.
Blag. gospodu dr. šavniku za njegovo skrb ob bolezni ranjko in prek gospodu župniku šarcu zn njegovo naklonjenost izrekamo še posebno zahvalo.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Globoko potrta vsled bolestne izgube iskreno ljubljenega soproga, visokorodnoga pospoda
c. ln kr. major v pokoja
v.tez železne krono III. reda v. s imetnik vojne in jubilejne svetinje, časnlškega služnega znaka, jubilejnega križca in papeževe spominske sve-
t nje iz Jeta 1849
rzrekam tem potom v lastnem imenu, kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov za iskreno sočustvovanje med boleznijo in ob smrti, za tako što-vilno, časteče spremstvo dragega pokojnika k zadnjemu počitku in za krasne darovano vence svojo najglobokejšo, najtoplejšo zahvalo.
Posebno smo pa dolžni zahvaliti se Nj. eksc. t'lm. Kusmaneku, častnemu številu gg. štabnih in višjih častnikov, g. predsedniku dežel, sodišča Elsnerju, g. županu dr. Tavčarju, g. finančnemu prokuratorju dr. Pes-siaku, g. ravnatelju vit. pl. Grasselliju, g. ces. svetniku Rogerju, pre-častitemu g. kanoniku Kržiču, gg. župnikoma, Barle in Vrhovnik, gosp. dr. Papežu, gg. v p-i k. general, majorju pl. Riedl, polkovniku Polajner-ju in podpolk. P rašnikarj u, slav. krajevnemu poveljstvu in kouečno vsem onim, ki so pokojnika spremili na zadnji poti.	3232
Ljubljana, dne 18. oktobra 1913.
Žalujoči ostali
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 18. oktobra 1913.
Pšenica za april 1914.....11 34
Rž za oktober 1913.....8-R6
Oves april 1914.......7 63
Koruza za maj 1914.....640
Dobro ohranjeni rabljeni
pisalni stroji
kakor: Remington, Smitb Bros, Smith Premier, Urania, Empire, Fox itd. so po nizki ceni na prodaj. THE OLiVER TRA-DING OFFICE, Ljubljana.	3231
Skupina „Prometne zveze" v Zidanem mostu iskreno častita svojemu častnemu članu g. drž. in dež. poslancu
DR. IVAN BENKOVIČU,
ki se poroči dne 20. t. m.
Bog ga živi! 3230
Djakovski valjčni mlin d. d. Dja> ovo.
Komisionelna zaloga za Kranjsko: A. &VARA, Ljubljana, Frančiškanska al. 6.
Najfinejša pristna pšenična moka znamka	„JAKO" v vrečah po 25, 50 in 100 kilogramov.
Št. 0 najfinejši izvleček (Kaiserauszug) znamka Jako po K 17-30
enaka za zemlje	„ ., ,,
posebno fina moka za domači kruh	,, .. .,
„ „ ., gospodinjstvo	., „ „
najfinejša „ „ „	„ „ „
fina „ ,, „	,, ,, „ t, n Črni kruh
Moka za krmo	.. ' „
Pšenični otrobi, jamčeno čisti, drobni	., „
„ „ „ debeli	„ ., „
Cena za 50 kilogramov, prosto	Ljubljana.
Prazne vreče se jemljejo nazaj, in sicer a 25 kg po 22 vin., a 50 kg po 40 vin. in po 100 kg po 62 vin. za komad.
Poskusite to najboljšo in najcenejšo izvrstno moko „JAKO". Zahtevajte izrecno v Vašem interesu edino le moko znamka ..JAKO '.	3225
1
2
3
4
5
6
16-60 16 — 15-30 14-20 13-— 11-60 7-80 6-40 6-40
z dvema, tremi, štirimi sobami in kuhinjo sc na novo za november odda. - Kopališka ulica 12.
dobro ovinjene, stare in nove, male in velike ima na prodaj
Dv. Suggenig
sodarski mojster
Zahtevajte zastonj in franko moj cenik
»v
2507

za vse porabne svrhe. — Izborne električne žepne svetilke, ,,,.»,
zelo sveteče, kompletna za K 2, 2-40, 2'80. — Električne	^ "
ročne svetilke v kovinastih tokih po K 4-— in 5-—. Hišne	.l-nt-—
svetilke v lesenih omarah K 4-50. Acetelinske ročne SVO-	ii-f" ~ <3
tilke iz medenine ponikljane, zelo trpežno za na mizo in	'— obešanje, po K 4-—, o-— in 6-—. Pošilja po povzetju
A. Weissberg, Izvozna tvrdka, Dunaj
Untere Donaustrrsse 23/S 3207 Dopisuje se hrvatsko.
Hf|
Zahoala.
Pred fa. enim lotom sem naročil pri Vas 3 para čevljev za K 10 — in reč, Vam mor« da eem zeio zadovoljen, ker nisoin rabil ni-k ikoga popravljanja razen 1. pa*a podplatov. Blng-volilo tu i mojemu svaiu. gospo .u K. L. v B. I. (C«ško) poslati 1 par m^Skib čevljev st. 43 in 3 para ženskih čovljov st. SO, takoj po povzetju.
Vas pozdravlja. K. B. v BI. O. (Morava).
S tem dajem javno na znanje, da mi je poverila hitro prodajo zaloge, neka prvovrstna tovarna za čevlje globoko pod lastno ceno. Dokler je kaj zaloge prodajam
2	para visokih čevljev
na zadrgo
iz najboljšega črnega usnja, moderne fasone in trpežne kakovosti. 3120
za samo K f0*~
čisto po želji za moške in ženske vsakemu po povzetju.
3	pari iste kakovosti samo K 14*50. Pri naročilu zadostuje, da se navede številka ali mera v cm.
J. Schiiiier, Dunaj« SSL Krieglergasse GI3.
Vsled sklepa upniškega odbora z dne 16. oktobra 1913, potrjenega po konkurznem sodišča se bode vsa zaloga trgovine
Fr. iglica ¥ Ljubljani, Mestni trg št. il
obstoječa iz vsakovrstnega papirja, zvezkov, pisalnih potrebščin, razglednic, šolskih torbic in kovčkov, molitvenikov, galenterijskega blaga vsake vrste, igralnih kart, trgovskih in kopirnih knjig, nagrobnih vencev itd.
prodafala do popolnega izčrpanja odslej
pod tovarniško ccno!
Ugodna prilika za manjše trgovce za cenen nakup potrebščin, kakor
tudi za širše občinstvo I
Dr. Fran Novak
odvetnik v Ljubljani kot upravitelj konkurzne mase.
LJUBLJANA, Cesta na Hudolfovo železnico 7.
Priporočila*
Kdor želi, da sc mu dobro nabrusl britev, žepni nožič, dalje razni kuhinjski noži, škarjo in drugo rezilo, naj se obrne na
3219
prvega finega in umetnega brnsača v Ljubljani. Ta oskrbuje tudi vsa dela za papirnice. Električni obrat. Pri njem je vedno v zalogi najfinejše blago iz solinškega jeklo, kot britve, kuhinjski noži itd. Samo
v Židovski ulici.
to S106 - u K 56-
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
ki se gonijo 7. nogo z eleg. omarico in 10 letno garancijo. Od-pošljem ko dobim 15 K zadat j a, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev „RingBChiff", „Central-Bobl>in" za hišno porabo in za rokodelce po en gros cenah.
A. Weissberg, Danaj II.
2306 Untere Donaustrasse 23/S. Dopisuje hrvaško. Ceniki gratis in franko.
vina
mešanega blaga
na prometnem prostoru, dobro vpeljana, se odda takoj radi družinskih razmer v Ljubljani. Ponudbe: Poste restante. „Lepa bodočnost", Ljubljana I. 3235
v
Zenitna ponudba.
Značajen, simpatičen vdovec z enim otrokom v 35 letu, sodarski mojster in posestnik i' večjem trgu, sc želi tem polom seznaniti z deklico aH vdovo, ki bi imelo 3000 K gotovine. Ponudbe s popolnim naslovom pod: Strass 30 pri Spiel-feldu, Štajersko.	3209

se Iščejo v papirno tovarno nn Nemško! Nnslov pove uprnvn lista pod št. 3221.
GLASBA.
lj Koncert »Glasbene Matice« v torek 21. oktobra 1913 zvečer ob ,8. uri v dvorani Mestnega Doma. Sodelujejo: gospa Pavla Lovšetova (Bnle), slovenska koncertna. pevka; gospod Jaroslav Kocian, virtuoz na gosli iz Prage; gospod M. Eisner, koncertni pianist.iz Prage in gospod Anton Trost, koncertni pianisL iz Ljubljane. Spored: 1. P. 1. Čajkovskij: koncert za gosli v D-duru, op. 35. 1. stavek: Allegro mode-rato. 11. stavek: Canzonetla (Andante). III. stavek: Finale (Vivacissimo). Svira g. .1. Kocian. 2. F. Mendelssohn: Introdukcija in fuga s koraloni v E-molu. Svira g. M. Eisner. 3. a) O. Dev: Kanglica; b) J. Pro-chazka: Posiednia noč; c) Dr, G. Krek: Ali veš? č) A. Lajovic: Kaj bi lc gledal? Pesmi poje gospa Pavla Lovšetova. 4. J. F. Bach: (1685—1750): Sonata 111. za gosli v A-molu. Grave. Fuga. Andante. Allegro. Svira g. J. Kocian. 5. a) J. Straus: Pomladni glasi; b) P. Cornelius; Poidi z mano; pesmi poje gospa Pavla Lovšetova. 6. a) A, Dvorak: Slovanski ples št. 7; b) J. Kocian: Lullabv. (Ukolebavka), (Uspavanka), c) Smetana-Ondfiček: >SkoCna«, iz opere Prodana nevesta . Svira g. J. Kocian. 7. a) Vite-slav Novak: Serenada. b) Josip Suk: V roztouženi. (V hrepenenju.) c) Smetana: Polka v Fis-duru. Svira gosp. M. Eisner. 8. a) Dr. G. Krek: Zaprta so njena okenca, b) J. Pavčič: Padale so cvetnc sanje, c) A. Lajovic: Pesem o tkalcu, č) E. Adamič: Jezdcc. Pesmi poje gospa Pavla Lovšetova. 9. Paganini: Ples čarodejk. Svira g. J. Kocian. Pevske točke spremlja na klavirju g. Anton Trost, koncertni pianist iz Ljubljane. — Cene prostorom: Sedeži po 4, 3 in 2 K. Stojišča po 1 K 20 vin., za dijake po 60 vin. Predprodaja vstopnic v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer koncerta od '/,8. ure naprej pri blagajni. — Spored in besedilo pevskim ločkam po 20 vin. istotam.
CERKVENA GLASBA ZA MESEC NOVEMBER.	i
(Praznik Svoh svetnikov, spomin vernih duš dan, zahvalna nedelja sv. Cecilija.)
Sottner p. Hugoliu. Missa Seraphica za mešan zbor in orgle (tucli orkester). Part. K vin., gl. jO vin. Foerster Ant .Missa St. Ceciliae za mešan zbor. Part. 2 K, glasovi po 30 vin. Gerbič Fr. 12 Tantum ergo za mešan zbor. Part. I K 80 vin., glasovi po H) vin.
Premrl St. Requicm za en glas in orgle. Izvod 1 K "?0 vin. (Zelo lepa in lahko izvedljiva skladba.) Saflner p. Hugolin. Te Deum za mešan zbor in orgle. Part. 1 Iv 60 vin., glasovi po 10 vin. Foerster Ani. Slovenska maša sv. Cecilije za mešan zbor in orgle. Izvod 1 krona 20 vin. (Najlepša slovenska maša s krasnim spevom sv. Cecilije.)
Hlaclnik lg. Osem Tantum ergo za mešan zbor. 1 K. Premrl St. Pesmi svetnikov. 20 pesmi v čast svetnikom in svetnicam za mešan zbor. Part. 2 K 10 vin., glasovi po «0 vin. (Obsega med drugimi tudi krasno pesem sv. Cecilije.) Foerster Anton. Te Deum po motivih zahvalne pesmi za mešan zbor. Izvod 50 .vin. (Tudi enoglasno z orgla-mi.)
Vurnik M. Kequiem za mešan zbor. ali
en glas z orglami. Izvod 1 Iv. Marolt Fran. Nagrobnice za moški zbor. Izvod 2 K 10 vin. (Obsega najlepše nagrobnice, kar jih pozna naša glasbena literatura.) Premrl St. Praeludia organi. 100 orgelskih preludijev. Izvod 3 K 80 vin. Hegmaim K. Hequiem op. 31 za en glas z orglami. Part. 1 K 80 vin., glasovi po, 30 vin. (Lep in prav lahek re-quiem.)
Kimovec-Premrl. Introitus eV Commu-niones za največje in večje praznike. Part. 2 K, glasovi po 1 K. Foerster Anton. Hesponsoria in tono so-
lemni. 25 vin., na kartonu 55 vin. Kimovec clr. Fr,, Misia pro detunetis rum Libera. Najnovejša enoglasna koralna izdaja. Izvod 50 vin.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
Prvovrstna specijaliteta!
Mline za debelo moko mline za debelo moko «J1l°a.rbena8,,ml u
mline ZA debelo moko z mlevnimi ploščami 3j jy mline za debelo moko z mlevnimi kameni
kakor tudi vse stroje za pripravljanje krme, stroje za rezanje repe, sekalce, pariinfke za klajo, stiskalnice za seno in slamo izdelujejo in dobavljajo
Ph. Magfarth & C^
17"	Dunaj n., TaborsiraBe 71
Franklurt a. M., Berlin, Pariš, Moskva, Milan.	Zastopniki se iščejo
Za*topnlkl se sprejmejo. Uu»trovan cenik št. 340 zaatonj ln franko. 700 prvih oen, zlate »vetlnle
1500 delavcev in uradnikov.
itd.
Meteorologtčno poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 730-0 mm
Stanje !xempe-|
J Ca» , "tura!	„ ,
* zovanja metra po I	"lrul 1 v mm Celziju)

Nebo
Bas.
16	8. ZVeS. | 743 4 j 5-4 sl.jvzh. jasno
17
7. zjutr. j 744-4 | 2 9 . sr. svzh. 2. pop. 743-8! 12.1 : m.jvzb.
jasno i 0-0 pol. obl. i
9. zveč. : 744-1 [ 6;5 • sl. szah.' jasno
18
7. zjutr. 2. pop.
743-5 0-0 : sl. vzh. megla
PROŠNJA.
Ona dva gospoda, ki sta videla in cula, da pri včerajšnji demonstraciji pred pošto nisem prav nič kričal in sla sc pri moji aretaciji takoj prostovoljno oglasila za priči, prosim, naj mi blagohotno javita svoja naslova. — V Ljubljani, dne 18. oktobra 1913. — Anton Urbič, trgovski sotrudnik. — Vodnikov trg št. 2.
Mnhnriani I 0b sprejemu družbenih MUlllfl lUlll! knjig darujte po dese-tinki »Slovenski Straži« 11	s
Solicitator
izurjen v manipulaciji, vešč Gabelsbergerjeve stenografije in zmožen obeh deželnih jezikov se takoj sprejme. Pismene ponudbe clr. Henriku Haasu, odvetniku v Mariboru.	3215
Najnovejše v avtomobilni industriji
za trgovske svrhe in šport.
Najbolj ekonomični voz sedanjosti, je ravnokar došel in je vsakemu na ogled pri tvrdki
Ljubljana, Dunajska cesta 9—12.
Čamernik & Ko.
321 i
| Domača tvrdka	Modni salon g
S Marija Siitzl «&> Ljubljana 5
, o-o
741-6 j 13-1 | sl. jvzh. jasno Srednja predvčerajšnatemp. 6-4", norm. 10-4.
Srednja včerajšnja temp. 7-2°, norm. 10-2®.
Jaoen pozio!
S sodbo c. kr. okrožne kot porotne sodnije v Rudolfovem od 6. septembra 1902 jc bil Franc Frančič, po domače Gartner, posestnik na Ratežu, občina Brusnice na Kranjskem, spoznan krivim, da jc umoril svojo ženo Ano Frančič, in obsojen na smrt. Frančič je bil pomiloščen in mu je bila smrtna kazen izpremenjena v dosmrtno ječo, Od tega časa živi v kaznilnici v Gradiški.
Franc Frančič jc naročil podpisanemu, da mu po možnosti doseže obnovitev postopanja. V obnovitvenem postopanju naj bi se dokazalo, da sc je pokojna Ana Frančič sama usmrtila. Da nabere potrebno novo gradivo za obnovitev postopanja, mudil sc bo podpisani na Ratežu v soboto dne 25. oktobra t. I. Vsled tega si dovoljuje podpisani v imenu svojega nesrečnega klienta prositi vse one, ki bi jim bilo kaj znanega o pretveznem samomorilnem namenu pokojne Ane Frančič, da sc zglasijo dne 25. oktobra 1.1. od 10. ure zjutraj v županskem uradu na Ratežu.
Trst, dne 14. oktobra 1915. 3225	Dr. Josip Mandtc.
Priporoča svojo veliko, bogato zalogo vsakovrstnih damskih in otroških
KLOBUKOV
ter športnih čepic v najnovejši obliki. Zunanja naročila obratno. 2312
Židovska ulica ste. 8. Popravila se sprejemajo
iz poštene hiše želi službo v pisarni, prodajalni ali kje drugje. Izkušnjo ima iz trgovskega, lečaja. — Natančnejše pove Cecilija Cuderman, Podgoro št. 11, pošta št. Vid nad Ljubljano.	3213
^".»iS-" | Ueeji lOKal
vedno v zalogi.
Cene brez konkurence
se odda, pripraven je za vsako obrt. Hll-šerjeva ulica št. 12 priti. — Natančneje se,izve istotam v trafiki.	3211
St. 4282.
3216
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1013:
a | osemnajst cesarja Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske;
b)	štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike iu trgovce vojvodine Kranjske;
c)	pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter
d)	pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev.
Prošnje naj sc pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15- novembra 1913. Priloži naj se jim ocl občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne. more več delati in cla je ubog, oziroma cla je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
star 25 let, iznčen mešane stroke, dober munufakturist, zmožen obeh dez. jezikov, želi službo premeniti. Vstop event. takoj. Cenjene dopise na upravništvo Slovenca pod št. 3210.
SZadnj
za špecerijsko blago in mokarijo v Drav. ljah št. 86 s stanovanjen se daje z 1. novembrom 1913 v najem.
Zglasiti se je pri Lovrenc Florjančiču na Poljanah pošta Št. Vid nad Ljubljano. .(214
Zadnjikrat na trsu!
Priporoča se največja izbira jesenskih in zimskim kostumov, modernih jop in plaščev, vrhnih kril za
dame in defilice.
SSa gospode in dečfie
velika izbira oblek, površnikov, zimskih sukenj, ne-premočjivih pelerin najnovejšega kroja. —■ Radi neznatnih stroškov cene brez konkurence.
cJConfeficijsfia trgovina
<Jl.<£ufiič,Jžju6ljana
d šRofijo stav. 19.
Fini trapistovski sir izdeluje in pošilja po zmernih cenah Franc Jesenovec. mlekarna, Preserje pri Ljubljani.
ga kapitana Hoffmana. Nekega dne je potegnil revolver in streljal na Hoffmana in zaročenko, potem pa še nase. Prva dva sta bila težko ranjena, Mu-ratti pa mrtev. Parnik je nato pristal v Gibraltarju, kjer so Murattija pokopali, Hoffmana in Glavičevo pa spravili v bolnišnico.
p Smrtna nesreča. Repentabor: Dne 10. oktobra je v kamnolomu smrtno ponesrečil 281etni Franc Ravbar iz Cola št. 23. Zapušča vdovo z dvema otrokoma. Rušil je kamenja, ki se mu je pa pod nogami vcirlo in padel je kakih pet metrov globoko s kamenjem vred. Na levo stran prsi in vrata mu je padla velika skala, ki ga je zmečkala in v trenutku ubila. Tekom desetih let so v tem kamnolomu trije delavci smrtno ponesrečili, štirje pa dobili prav težke poškodbe. Pokojni je v nedeljo poprej pred sv. misijonom prejel sv. zakramente.
p Poročila sc je v Skednju bivša mnogoletna vrtnarica onelotnega šolskega vrtca gospodična Dragica Grego-ričeva z uradnikom pri tvrdki Greinitz v Trstu g. Viktorjem Rosenbergom.
SRBSKI PRESTOLNI GOVOR.
Dne 17. t. m. je srbski kralj s prestol-nim govorom otvoril srbsko skupščino. Pre-stolni govor hvali srbsko armado, ki je rešila zatirane brate, ločila oviro med Srbijo in Črnogoro in odprla pot Srbiji k Adriji in k Egejskemu morju in skoraj podvojila Srbijo ter določila mejo, ki jo je le car Dušan prekoračil. Vlada je skrbela, da dežele ni zapletla v evropsko vojsko. Proti Bulgariji se je bila vojska, da se ohrani, kar se je priborilo in da ohrani svojo popolno neodvisnost, ker je neka druga država pripravljala hegemonijo na Balkanu. Govori tudi o že zadušenem napadu Albancev. Naglasa, da so zveze z ostalimi državami dobre in prijateljske in da upa, da se tudi s Turčijo in z Bulgarijo obnove dobre in prijateljske zveze. Kralju so poslanci prirejali velike ovacijc.
Ljubljanske novice.
lj Poučni kurzi S. K. S. Z. se prično prvi teden meseca novembra. Vsi, ki so se doslej oglasili, dobe po pošti natančna obvestila. Oglasila se za pouk hrvaškega, češkega, laškega in nemškega l jezika še sprejemajo, istotako se sprejemajo tudi še udeleženci za socialno-politični tečaj, na katerega posebno apozarjamo mlajše somišljenike in so-mišljenice. Priglasila sprejema naše uredništvo.
lj Stoletnica bitke pri Lipskem v Ljubljani. Povodom stoletnice znamenite bitke pri Lipskem se je včeraj zvečer vršil po mestu mirozov 27. pešpol-ka, katerega se je udeležila številna množica. Godba je igrala pred poslopjem deželne vlade, pred stanovanjem fml. Kusmaneka, pred deželnim dvorcem, mestno hišo in škofijo. Ob tej priliki je došlo do nekaterih neljubih, a deloma brezpomembnih dogodkov. Kakor smo poizvedeli na raznih straneh, se je med ljubljanskimi Nemci in zlasti med nemškimi dijaki agitiralo zadnje dni za močno udeležbo pri tem mi-rozovu, da bi patriotično slavnost izkoristili za svoje nemškonacionalne namene. Obhod vojaške godbe, ki jo jc spremljalo številno občinstvo, šc je spočetka vršil popolnoma v redu. Ko je pa prišel sprevod na Rimsko cesto, so hoteli Slovenci izpodriniti Nemce, ki so korakali pred vojaško godbo in kričali »Heil« ter zavzeti njihovo mesto. Pri tem je došlo do dejanskih spopadov ter so se nekateri med seboj brcali z nogami in bili tudi po glavah. Policiji se jc seveda kmalu posrečilo napraviti red, da je mogla iti vojaška godba nemoteno dalje. Na Mestnem trgu je pričakovala godbo velika množica, ljudi, vsled česar je pomešano občinstvo, ki je korakalo z godbo, zavilo Pred škofijo. Nemško kolono so Slovenci skozi Lingarjevo ulico zapodili proti škofiji. Ko je godba igrala pred mestno hišo, se je naenkrat začul od stolnice velik hrup. Pred stolnico so se namreč Nemci in Slovenci, večinoma mladi ljudje, razdelili v dve skupini in Slovenci so demonstrativno klicali proti Nemcem »Živio!« Policija je seveda. takoj posredovala in aretirala tri osebe, ki so se ustavile njenim odredbam. Nato je slovenska skupina odšla za stolnico preko Frančiškanskega mostu v Prešernovo ulico in pri tem seveda klicala »Živio!« Ko je vojaška godba prišla v Zvezdo pred Radeckijov spomenik, je prišla tudi omenjena skupina. po Šeienburgovj ulici v Zvezdo. Vsled, opominov policijskih organov je nastal popoln m i r, med katerim je. godba odigrala cesarsko himno, ki jo je mnogoštevilno občinstvo poslušalo odkrilo. Po končani himni so klicali ljudje »Živio!« in »Hocli!« Konšta-
tiramo, da je vladal med cesarsko himno popoln mir in da je poročilo »Grazer Tagblatta« o demonstracijah, žvižganju itd. ob tej priliki zlobna 1 a ž. Pri odhodu vojaške godbe izpred Radeckijevega spomenika mimo kazine, so nekateri začeli peti »Hej Slovani«, prj čemur so se naenkrat začuli tudi posamezni žvižgi. Ko je godba odšla skozi Šelenburgovo in Prešernovo ulico domov, jc večja množica po Kna-flovi ulici šla pred »Narodni dom«, kjer so zapeli »Lepa naša domovina«. Od »Narodnega doma« je množica šla nazaj do pošte med živio-klici. Pri tem so peli tudi bulgarsko himno »Šumi Marica«. Ker se množica ni hotela na poziv policije raziti, je bilo tudi ob tej priliki aretovainih nekaj oseb. ki se niso pokorile policijskim odredbam. Ko je hotela množica iti pred Prešernov spomenik, jo je policija razgnala in aretovala ob tej priliki zopet nekaj oseb, ki so demonstrativno kričali »Živio!« Vseli skupaj je bilo aretovanih šest oseb, ki pa so vse tekom noči izpustili na prosto. Aretovanci so bili sami mladi ljudje, stari od 15 do 18 let. — To je vse, kar se je zgodilo ob tej priliki in zato tudi ni vredno razburjenja nemških listov zaradi »slovenskih demonstracij proti cesarski himni«. Ako pa se je kaj nepravilnega zgodilo, jc to pripisati hujskajočemu in naravnost nepatriotičinemu pisanju »Slovenskega Naroda« in »Dana«. Nekateri mladeniči bodo sedaj čutili to hujskanje na. lastni koži, nemški listi pa blatijo sedaj slovensko prebivalstvo Ljubljane. Škodljivci Ljubljane so v liberalnih redakcijah. — Danes dopoldne se je vršila v Zvezdi vojaška maša v spomin stoletnice bitke pri Lipskem. Udeležila se jo je tukajšnja posadka in številni dostojanstveniki in zastopniki raznih korporacij. Omenjamo le fml. Kusmaneka, dež. predsednika Schvvar-za knezoškofa dr. Jegliča, dež. odbornika dr. Lampeta in dr. Zajca in podžupana dr. Trillerja. Po končani maši, med katero je vojaštvo oddajalo salve in se je streljalo na Gradu s topovi, je vojaštvo defiliralo pred vojaškimi in civilnimi dostojanstveniki. Maše in de-filacije se je udeležilo tudi veteransko društvo z viško godbo.
lj Protestant je osramotil ljubljanskega župana. Angleški katoličani so zborovali letos v Plymouthu. Neka drznost je bilk zborovati v tem mestu ki je po veliki večini protestantovsko. In vendar je biloi vse mesto slavnostno oz.aljšano. Poleg narodnih zastav so visele tudi papeževe. Železniško ravnateljstvo je uvrstilo poseben salonski voz za kardinala Bourna, ki se je -peljal iz Londona na shod. Mestni župan, ki je protestant, je dal na razpolago največjo mestno dvorano in je prišel osebno pozdravit zborovalce ter se jim zahvalil, da so ravno to mesto izbrali za svoj shod. Na zadnjem katoliškem shodu v Ljubljani, kamor je došlo nad 40.000 tujcev, nismo videli ljubljanskega župana dr. T a v č a r j a. Ni se mu zdelo vredno pozdraviti zborovalce.
lj Dr. Tavčarjev govor v deželnem zboru o finančnem polomu Ljubljane — o kugi na magistratu — jc odkril tudi naj-zabitejšemu liberalnemu Ljubljančanu, da vse tisto, kar liberalno časopisje piše o deželi in njeni upravi, je resnično pri občinski upravi in da laja v nasprotno smer zato, da bi za seboj resnico prikrilo. Župan je razkril liberalno magistratno stranko pred vso Ljubljano. Da je mestno gospodarstvo tako zavoženo, kakor je priznal sam župan, ni čuda. Magistratna stranka je v letih svojega vladanja storila take grehe, da je boj proti njej javna, narodna, kulturna in moralna dolžnost vsakega poštenega človeka. Če gori, je vsak dolžan gasiti, če pride kuga, je vsak dolžan pomagati proti njej, če je povodenj, je vsak dolžan sodelovati pri reševalnih delih. Koliko bolj je še vsakdo dolžan pomagati pri rešitvi dežele iz pesti stranke, ki je okužila vse javno življenje, ki je kompromitirala vso upravo, ki je javno oblast na vse načine zlorabljala za svoje strankarske namene in javni denar porabljala za svoje žepe, za »žlahto«. Razkrinkana in osramočena stoji magistratna stranka pred vso Ljubljano. Namesto da je skrbela za občni blagor, je skrbela za sebe, namesto cla je delala za ljudstvo, je delala za korist svojih pristašev in agitatorjev, — v vseh letih ni ta stranka ničesar takega storila, za kar bi smela zahtevati priznanje, ničesar, kar je sploh imelo dober namen, ničesar, kar bi se moglo imenovati koristno in pošteno delo. Spomin na dobo liberalnega mestnega gospodstva bo vedno proklel, kajti liberalci so mestno gospodarstvo za-vozili tako, da bo prebivalstvo to šc desetletja čutilo. Brezvestno in zločinsko so liberalci zapravljali denar, milijone so najeli, pa so jih porabili za špekulacije in za druge namene, zakopali so mesto v grozne dolgove in posledica lega brezvestnega početja bo znatno povišanje doklad in drugih davkov. Po božjih in človeških
postavah bi magistratna stranka zaslužila za svoje početje najhujšo kazen: politično uničenje. Če so prej Ljubljančani glasovali za magistratno stranko, jim tega ni bilo zameriti, saj jo niso imeli prilike spoznati po delu in morali so jih soditi po besedah in obljubah. Danes je drugače: danes ve cela Ljubljana, da je ta stranka prokletstvo za Ljubljano!
Ij Shod mizarjev v Ljubljani. V nedeljo dne- 12. t. m. je priredila J. S. Z. shod za mizarje v Ljubljani v Rokodelskem domu. Kljub znanemu rdečemu pritisku se je shoda 22 ljubljanskih mizarjev udeležilo. Na shodu je poročal Meja č. Mizarjev je že zdaj v Ljubljani in okolici veliko v J. S. Z. organiziranih, več kakor se to rdečkariji sanja. Mizarji kot zelo inteligentni delavci znajo, da bi se morali socialni demokrati zanimati za delavca, ne pa za to, da rdečkarski general Etbin Kristan rešuje potaplajajočo se barko pre-perele liberalne slame. Storili bomo vse, da organiziramo večino slovenskih mizarjev v J. S. Z., ker je škoda gro-šev, ki jih morajo v rdeči strokovni organizaciji slovenski mizarji pošiljati rdečim judom na Dunaju, ki Slovence zaničujejo, dasi se slovenskih krvavo zasluženih grošev čisto nič ne branijo.
lj Shod c. kr. državnih nastavljencev. Prejeli smo: Jutri v nedeljo, dne 19. oktobra 1913 se vrši ob pol 11. uri dopoldne v Mestnem Domu shod c. kr. državnih nastavljencev, ki naj najostreje protestira proti nezaslišanemu, brezprimernemu zavlačevanju od vseh činiteljev za potrebno priznane rešitve državnih uslužbencev iz bede in siromaštva.
lj Slovensko deželno gledališče. Pri gostovanjih hrvatske opere iz Zagreba na odru ljubljanskega gledališča bodo izvajali glavne vloge sledeče prve pevke in prvi pevci: Mira Korošec, dra-niatska pevka; Maja clc Strozzi, mlado-dramatska pevka, koloraturka; Milena pl. Šugh, dramatska pevka; Anka Horvat, mezzosopranistka; Julija Sonns, rnezzosopranistka; Mercedes Valenti, mezzosopranistka; Irma Polak, mlado-dramatska, operna subreta; Micika Žlica r. operna in operetna subreta; Panika Haiman, operetna pevka; Stanislav Jastrzebski, junaški tenor; Tadej Lowczynski, lirski tenor; Marko Vuš-kovič, junaški bariton; Marijan Kon-d rac ki, bariton; Josip Križaj, bas; Tošo Lesič, bas-buffo; Zvonimir Strmac, operetni tenor; Aleksander Binički, te-nor-buffo; Arnošt Grund, tenor-buffo, operetni komik; Gjuro Prejac, operetni komik; Stjepan pl. Bojničič, operetni komik in Ljubomir Perenčevič, bas. Kot dirigenti bodo nastopali operni ra vnatelj profesor Srečko Albini in um. operni ravnatelj Nikola pl. Faller, ka-pelnik Milan Sachs in kapelnik C. M. Hrazdira. — Prva predstava velike opere »Trovator« Gius. Verdija sc vrši dne 22. t. m., v sredo zvečer, začetek ob 8., konec ob 11.; druga predstava pa se vrši v četrtek zvečer, začetek ob pol 8., konec oh pol 11.
lj Igra »Za pravdo iu srce« v Ljudskem Domu. Pretočeno nedeljo ocl ženskega oddelka S. K. S. Z. uprizorjena igra »Za. pravdo in srce« dela vso čast »Ljudskemu odru«. Igra se jc po zaslugi g. režišerja iu cenjenih igralk ter igralcev proti pričakovanju vrlo dobro obnesla, zato zaslužijo vsi ti javno priznanje. Splošno bi se želelo, zlasti pri nekaterih, cla ne bi preveč varčevali z glasom. Kakor pa igralci hvalo, tako pa zasluži sl. občinstvo grajo zaradi neumestnega. smeha in krohota pri najbolj žalostnih prizorih. Dvorana je bila razprodana.
lj Na šmarno goro pobite prihodnjo nedeljo (ne jutri), clne 26. oktobra, člani Marijine kongregacije v Križan-kih. Odhoci iz Ljubljane peš ali pa z vlakom ob pol 12. uri opoldne. Prijatelji somišljeniki dobrodošli!
l j Lubič — skozi in skozi vesten in pošten. Liberalko Časopisje se v zadnjem času silno zanimlje za paznika Bučarja in za njegovega prijatelja Lu-biča. O Lubiču pišejo, da jc skozi in skozi vesten in pošten človek. V rokah imamo pisma, v katerih Lubič piše o liberalcih, kako nesramni ljudje da so, kako si je on za žvljensko nalogo stavil, preganjati jih in proti njim delali. Če človek ta pisma prebira, bi skoraj mislil, da je res vseskozi vesten in pošten. Če je Lubič, ko je ta pisma pisal, to, kar je pisal, v resnici mislil, mu moramo dati spričevalo, da je bil vsaj takrat vseskozi vesten im pošten.
Ta pisma, pa datirajo iz časa, ko je bil še Lubič V deželni službi kot paznik prisilne delavnice in predno je bil v disciplinarni preiskavi, kjer se mu je dokazalo, da je kot paznik kupoval od prisiljenccv stole, ki so bili last g. ku-rata Šega. Kakor znano, prisiljenci zase ne morejo stolov izdelovati, če imajo tedaj kake stole, se precej vpraša, kje so iih dobili, šc bolj sc vpraša, čc imajo
prisiljenci na prodaj stare stole, ki jih je lahko vsak paznik tolikrat videl v stanovanju prisiljeaiškegn kurata gospoda Šega. — Ko je Lubič pisal gorenja pisma, se je prišteval za klerikalca. Ko je pa bil iz deželne službe odslov-ljcn, zaradi kupljenih stolov, zaradi od prisiljenccv darovanega tobaka itd., je pa postal za liberalce »skozi in skozi vesten in pošten človek«. Liberalcem naj se zahvali, če smo bili prisiljeni to reminiscenco obelodaniti. Saj znabiti vendar ni Lubič z nakupom stolov napravil sprejemni izpit za liberalno stranko.
lj Osebna vest. Hinko Rebolj, ofi-cijal in blagajnik na ljubljanskem državnem kolodvoru, je imenovan za po-stajenačelnika na ljubljanskem dolenjskem kolodvoru.
lj športni klub »OIympia«. Usta* novni občni zbor imenovanega, kosmo-političnega športnega kluba se vrši, ne kakor prvotno določeno dne 20. oktobra 1913, temveč šele 2 6. oktobra leta 19 13 ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela Union v L j u b-1 j a n i. Namen kluba je pospeševanje zdravju prikladnih športnih panog in družabnega življenja. Klub daje potemtakem vsakemu članu v vsakem oziru popolno svobodo in mu zagotavlja polno vpoštevanje njegove individualnosti v narodnem, verskem, socialnem in strankarsko-političnem oziru. (§ 2. klubovih pravil.) V vsakorko-ličnem slučaju razpusta pripade klu-bovo premoženje ubožnemu zakladu mestne občine ljubljanske. Izključena je vsaka konkurenca z že obstoječimi športnimi klubi ter je tendenca »01ym-pia«-kluba celo, da jih podpira. K ustanovnemu občnemu zboru je vsakdo dobro došel, ki se interesira za imenovani klub ter se naj blagohotno oprosti, če se komu ni pomotoma povabila dostavilo. K obilni udeležbi in pristopu vabi pripravljalni odbor.
lj Podraženje sladkorja. Sladkor se bo zopet podražil, in sicer za 4 vin. pri kilogramu, kot poročajo. Sladkorni baroni rabijo namreč denar za svoje zimske zabave in zato se mora zopet pritisniti na ljudstvo.
lj V šoli »Glasbene Matice« v Ljubljani je nastavljena nova učna moč za klavir, gdčna. Ljudmila Petranova, ki je šest let obiskovala praški konserva-torij.
lj Kolesarsko društvo »Ilirija« priredi clne 21. t. m., v nedeljo, društveni zlet v Kamnik. Zbirališče je na dvorišču restavracije »Novi svet«. — Odhoci točno ob pol clveh. Vabljeni so vsi prijatelji tega športa.
lj Nesreča na Mestnem trgu. Ko je dopoldne hotela gostilničarka g. Terezija Kovačeva stopiti na Mestnem trgu na električni voz, ji je spoclrsnelo, cla je padla na obraz in se na nosu tako poškodovala, da ji je iz rane curkoma tekla kri. Ženske so ji takoj priskočile na pomoč ter ji pri javnem vodnjaku sprale in obvezale rano, potem je šla pa domov. Občinstvo smo že večkrat opozarjali, cla je polzke reči prepovedano metati po hodnikih in prehodih, in baš to je bil vzrok, da je ga. Kovač padla, ker je stopila na neko polzko reč.
lj Našla se je sredi mesta denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi se nazaj v Gosposki ulici št. 6, III. nadst.
SPOR ZDRUŽENIH DRŽAV Z MEHIKO.
Predsednik Wilson je v nekem govoru 16. t. m. izjavil, da je sklenil, prekiniti vsako zvezo s Huertasovo vlado. Izključeno ni, da se bodo Zedinjene države pričele z vstaši pogajati.
Štajerske novice.
(Nadaljevanje 17. oktobra.)
Sprejme se zakonski načrt za zgradbo in vzdržavanje javnih vodovodov (poročevalec posl. Capra) in zakonski načrt o iz-premembi kompetence za dovoljevanje pobiranja občinskih doklad.
Dalje se sklene razdelitev krajne občine Sv. Jakob v Slov. Goricah v dve občini: Zgornja in Spodnja Št. Jakobska dolina.
Nato pride na vrsto predlog finančnega odseka za zboljšanje plačilnih in na-prcdovalnih razmer štajerskih deželnih uradnikov in uslužbencev v tem smislu, da se določbe v državnem zboru sklenjene službene pragmatike za državne uslužbence uporabijo tudi v štajerski deželni službi, in sicer naj veljajo od 1. januarja 1. 1914. Istotako naj veljajo določbe službene pragmatike, ki jo ima skleniti parlament za državno učiteljstvo, tudi za štajersko deželno učiteljstvo, in sicer istotako od 1. januarja 1914, eventuelno tudi za nazaj, ako bi se pragmatika do tega časa v parlamentu ne rešila. Deželni odbor se pooblašča, da ob istem času primerno uporabi zakonska določila pragmatike tudi i
ozirom na ostale deželne uslužbence in jim prizna primerno gmotno izboljšanje. O tozadevnih odredbah naj deželni odbor poroča v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru v svrho naknadne odobritve.
Posl. R e s e 1 prijavi manjšinjski predlog, ki sta ga razen njega podpisala tudi dr. K o r o š e c in dr, V r s t o v š e k , da naj bodo zboljšanja deležni tudi ostali deželni uslužbenci in delavci, vključivši deželne" gozdne delavce,« kateri predlog je bila večina v finančnem odseku odklonila,
Dr. Korošec prijavi v svojem, Vr-stovškovem in Reslovem imenu minoritetni predlog, da naj se v odsekovem predlogu nadomeste besede: Deželni odbor se pooblašča« z besedami: »Ob istem času je« itd.
Dr. Korošec izreka dalje željo, da bi se slični slučaji, kakor je bil Pirkmaier-jev, več ne dogajali in pričakuje, da sc bodo odslej tudi Slovenci sprejemali v deželno službo.
Dr. pl. Kaan priporoča odsekov predlog, manjšinjska predloga pa naj se odklonita. Grof Lamberg pozdravlja izboljšanje uradniških gmotnih razmer, obenem pa predlaga, da se za deželne uradnike in nastavljence izdela tudi službena pragmatika. Ta predlog je dovolj podprt.
Pri glasovanju se sprejmeta odsekov in Lambergov predlog, manjšinjska predloga pa odklonita.
Rešile so se še neke manjše stvari, nakar se je seja ob 3. uri zaključila.
Prihodnjo (8.) sejo je otvoril deželni glavar grof Attems ob pol 8. uri zvečer.
Razne peticije se odkažejo pristojnim odsekom. Poročilo dež. odbora o zakonskem načrtu za pobiranje stavbnega davka se odkaže posebnemu odseku. Poslanec Ornig predloži peticije: učiteljstva na ptujski gimnaziji za draginjsko doklado, mestne občine ptujske za vrnitev pomotoma pobranih deželnih doklad in ptujskega muzejskega društva za podporo v svrho ohranitve Mitrovega templja.
Nato se raznim občinam dovoli pobiranje višjih občinskih doklad.
Sprejme se predlog za ločitev dekliške ljudske in dekliške meščanske šole v graškem Ferdinandeju.
Ob 9. uri zvečer deželni glavar sejo fcaključi; prihodnja seja 18. t, m.
X
X
Gradec, 18. oktobra. Pričetkom današnje seje štajerskega deželnega zbora sc deželni glavar v toplih besedah spominja avstrijskih vojakov, in zlasti sinov zelene Štajerske, ki so se pred sto leti pri Lipskem bojevali in svojo kri prelivali za domovino. Po prehodu na dnevni red poroča poslanec Ein-spienner o ustanovitvi petero nemških in ene slovenske meščanske šole, poslednje v Žalcu. Poročevalec priporoča ustanovitev vseh teh šol. Tudi poslanec dr. Ivukovec govori za slovensko meščansko šolo v Žalcu. Poslanec Wa-stian govori proti ustanovitvi slovenske meščanske šole, češ da slovensko ljudsko šolstvo še ni zadosti razvito, (ia bi bil izpolnjen predpogoj za meščansko šolo. Proti laki šoli v Žalcu pa je zato, ker da je v Savinjski dolini mnogo analfabetov in ker da se preveč otrok oprošča od šolskega obiska. Na medklic dr. Kukovca pravi poslanec VVastian, da je to Ivukovčeva labodja pesem; dr. Korošec da mu že poje re-kvijem. (Veselost.) Končno zagotavlja VVastian, da mora tudi zategadelj biti proti novim slovenskim šolam, ker da je vsak lokal za slovensko agitacijo. Na Spodnjem Štajerskem da je že itak ena podružnica dr. šust.rešičcva, ki da eks-pozitira mnogo Slovencev na Spodnji Štajer. — Poslanec dr. Korošec se v toplih besedah poteguje za dovolitev slovenske meščanske šole. Polemizira s poslancem Wastianom, češ da hoče igrati med štajerskimi Nemci vlogo Go-1 j jata. Na podlagi statistike dokazuje, da se v slovenskih krajih na sploh ne oprošča več otrok od šolskega obiska kakor v nemških delih dežele. Kar se številnosti analfabetov tiče, obžaluje govornikova stranka to dejstvo iz vsesa srca, toda pomisliti je, da je savinj. okoliš gorat in morajo otroci po 3 do 4 ure daleč v šolo. To pa nikakor ne dokazuje, da Slovenci niso željni pouka. (Pritrjevanje.) Ljudsko šolstvo v Savinjski dolini jc visoko razvito in šolski obisk povsem zadovoljiv. Noben kraj na Spodnjem štajerskem ni tako pripraven za slovensko meščansko šolo kakor Žalec, ki leži v središču Savinjske doline. Govornik opozarja na dejstvo, da je v tej dolini še precej drugih trgov z razvitim obrtništvom. Temu obrtništvu, pa tudi kmečkemu stanu bo meščanska šola nudila bistvene po-
goje za napredek. Opozarja nadalje na hmeljarje, ki morajo večinoma sami svoje pridelke spravljali na trg in v denar in potrebujejo dobre šolske, izobrazbe, da v poslovanju s prekupei in trgovci ne trpijo škode. Splošnih oprostitev od šolskega obiska ni skoro nobenih. Govornik konča z besedami. Slovensko ljudstvo bo z odobravanjem vzelo na znanje, ako deželni zbor dovoli slovensko meščansko šolo, in ta dovolitev bo prvo znamenje, da v štajerskem deželnem zboru nastopi sprava in edinost. (Odobravanje.) Izvajanja poslanca dr. Korošca so v zbornici napravila najugodnejši vtisek. Pri glasovanju .je bila ustanovitev vseh šol sprejeta. Proti slovenski meščanski šoli so glasovali poslanec Wastian, Negri, štirje poslanci nemškega središča in socialni demokratje. — Seja se nadaljuje in se obravnava o davku od prirastka na vrednosti ter o brezobrestnih posojilih vinogradnikom.
XXX
š Poročil se bo 20. oktobra državni poslanec dr. Ivan B en ko vi č z gdčno. A d oMahorčič z Dumaja.
š Naše prireditve v nedeljo, 19. oktobra. Pri Sv, Lovrencu nad Mariborom se vrši dne 19. t. m. ustanovni shod Dekliške zveze. Govori mladinski organizator in priljubljeni govornik dr. Jos. Hohnjec. — Katol. slov. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru priredi narodno veselico v prostorih gostilne Šauperl v Studencih. Na sporedu vinska trgatev itd. Začetek ob 4. uri popoldne. Mariborski Slovenci, pohitite med naše vrle studeniške delavce! — Podružnica »Slovenske Straže« pri Sv. Magdaleni ima to nedeljo svoje običajno mesečno zborovanje. — Ptujsko bralno društvo ima 19. t. m. po večernicah svoj občni zbor v prostorih Kmečke posojilnice. — Dekliška zveza pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju priredi po večernicah istotam dekliški shod. — Pri Sv. Tomažu blizu Ormoža igra mladina igri »Kazen ne izostane« in »Nežika z Bleda«. — V Veržeju ima društvo Marijanišče svoj občni zbor. Predsednik dr. Kovačič bo predaval o svojem potovanju po Italijanskem. — Na Sladki gori pri Šmarju bo poučen sliocl tamošnjega izobraževalnega društva. Govori Fr. Žebot iz Maribora. — V Brežicah ima podružnica »Slov. Straže« občni zbor po večernicah. — V Petrovčah bo ob pol osmih zjutraj političen shod Kmečke zveze.
RUSINI NAPOVEDUJEJO OBSTRUK-CIJO.
Načelnik Rusinskega kluba, dr. Le-wicky, napoveduje, da Rusini ne bodo dopustili gališkega deželnega zbora in da bodo tudi v državnem zboru z najostrejšo opozicionalno taktiko nastopili.
VIHAR V TRSTU.
Trst, 18. oktobra. Poleg manjših nezgod je zadnja burja zahtevala tudi smrtno žrtev. Neki neznan delavec* po turško oblečen, ki ga je vihar zagnal v obrežni zid, je na poškodbah umrl.
Zadnje vesli.
DEMARŠA AVSTRO-OGRSKE IN ITALIJE.
Belgrad, 18. oktobra. Zastopnika Italije in Avstro-Ogrske sta v prijateljski obliki predlagala Pašiču, naj Srbija v smislu londonskih sklepov zapusti one strate-gične pozicije, ki jih je zavzela na albanski meji. Zastopnik Nemčije doslej pri srbski vladi še ni storil enakega koraka. Pasič je odgovoril, da je Srbija že ustavila operacije svoje vojske, ker ne želi nobenega raž-širjenja svojih mej, temveč samo mir in varnost svojega prebivalstva, ki živi ob albanski meji.
ULTIMATUM AVSTRIJE SRBIJI.
Dunaj', 18. oktobra. Avstro-Ogrska je zahtevala v Belgradu vnovič, da mora Srbija v par dnevih zapustiti zasedene strategične točke v Albaniji. Ako se to ne zgodi, Avstro-Ogrska resno in odločno poseže vmes.
PRED OTVORITVIJO AVSTRIJSKE POSLANSKE ZBORNICE.
Dunaj, 18. oktobra. Stiirgkhov kabinet kljub nezadovoljnosti Rusinov, Čehov in Nemcev na Češkem še vedno upa na uspešno delovanje parlamenta, ker sta na dnevnem redu mali financijski načrt, po katerem dobe dežele znatne preodkaze, in pa uradniška službena pragmatika, ki zanima mnogo volilcev. Polletni proračun,
ki sc prihodnji četrtek predloži zbornici, izkazuje 30—40 tisoč kron prebitka. Vlada bo istodobno zahtevala pooblastitve, da najame okoli 100 milijonov kron posojila za investicije in za oboroževanje za časa balkanske vojne posojilo okrog 200 milijonov kron. — :>II Piccolo della sera« pa poroča z Dunaja, da bo Stiirgkhov kabinet, ker se mu ni posrečila sprava med Čehi in Nemci, odstopil. Stiirgkhov naslednik da bo skupni finančni minister Bilinski.
POSTAVA PROTI IZSELJEVALNIM AGENTOM.
Dunaj, 18. oktobra. V prihodnjem zasedanju poslanske zbornice predloži vlada načrt zakona proti početju iz-seljevalnih agentov, kakor so ga razvijali pri Canadian Pacific družbi.
URADE CANADIEN PACIFIC DRUŽBE SO ZAPRLI.
Dunaj, 18. oktobra. Danes se je vršila v tukajšnjem uradu Canadien Pacific družbe preiskava. Konfiscirali so knjige in korespondenco. Tukajšnji urad družbe je oblast nato zaprla, oblast pa je zaprla tudi vse filijalke te družbe v Avstriji, tako da družba v Avstriji ne more več »delati«.
ARMADNI INŠPEKTOR VITEZ BRU-DERMANN GRE V POKOJ.
Dunaj, 18. oktobra. Armadni inšpektor vitez Brudermann v kratkem izslopi iz aktivne vojaške službe.
KANIA, KONZUL V MEHIKI.
Dunaj, 18. oktobra. Voditelj literarnega odseka zunanjega ministrstva Kania je imenovan za konzula v Mehiki. Njegov namestnik je vitez Mon-tony.
HRVAŠKO VPRAŠANJE »REŠUJEJO«.
Budimpešta, 18. oktobra. Grof Tisza je konferiral z voditelji hrvaško-srbske koalicije, nakar so ti konferirali s kraljevim komisarjem Skerleczem. Tisza bo imel ž njimi še nadaljne pogovore, kar se tolmači tako, da so merodajni krogi z dosedanjimi konferencami zadovoljni in da se je našla podlaga za razvozlanje hrvaške krize.
PROSLAVA STOLETNICE BITKE PRI LIPSKEM.
Lipsko, 18, oktobra. V navzočnosti nemškega cesarja, avstrijskega prestolonaslednika Frana Ferdinanda, ruskega velikega kneza Cirila, saškega kralja, nemških zveznih knezov in vojaških deputacij Ve je z velikimi slavnostna odkril spomenik narodov v 100 letni spomin bitke pri Lipskem.
PRODIRANJE SRBSKIH ČET PROTI ELBASANU?
Korica, 18. oktobra. Srbi so prekoračili albansko mejo in zasedli vasi Kjus in Velieani. Srbi prodirajo zmagoslavno proti Elbasanu.
Dunaj, 18. oktobra. Jugoslovanska korespondenca poroča iz Belgrada, da ondi dementirajo grške vesti, da bi Srbi prodirali proti Elbasoni. Srbske čete da so ustavile prodiranje.
BULGARSKI VJETNIKI SE VRAČAJO.
Carigrad, 18. oktobra. Neki angleški parnik je včeraj odpeljal 800 bulgarskih vjetnikov proti Varni.
RUMUNSKO POSOJILO.
Berolin, 18. oktobra. Rumunsko posojilo v znesku 250 milijonov mark je najeto pri Diskontni družbi.
SMRTNA KOSA.
Dunaj, 18. oktobra. Tu je umrl znani veleindustrijalec Ernst vitez Boschau, star 60 let.
MORILEC PRED SODIŠČEM.
Dunaj, 18. oktobra. Danes se vrši pred gardnim vojnim sodiščem razprava proti častniškemu slugi Rajku Jakovljeviču, ki je umoril 17. avgusta gardnega stotnika Viljema Eisenkolba in njegovo nevesto grofico Balza ter obstrelil gardnega četo-vodjo Deimerja.
PROCES POSMRTNE ZADRUGE »BALKAN«.
Zagreb, 18. oktobra. Zaradi afere Balkana« je razpisana sodna razprava na dan 3. novembra. Povabljenih je k razpravi 168 izvedencev in prič. Razprava bo trajala najmanj štirinajst dni.
OČETA USTRELIL.
Pariz, 18. oktobra. Tu je na cesti ustrelil mladi Mahomcd Romclam iz Tunisa svojega očeta, posestnika in bankirja v Tunisu, ker oče malopridnemu sinu ni bolel več dati denarja za njegovo lahkoživo življenje in mu je grozil, da ga črta iz oporoke. Smrt Romdana starejšega je velika izguba za francoski vpliv v Tunisu.
Lepa dota. 16. t. m, se jc poročil v New Yorku sin jeklenega kralja Henryja Clay z gdčno Dison. Oče neveste je izročil pred poroko ženinu ček za 12 milijonov dolarjev, nevesta pa je dobila za gospodinjske potrebščine ček za 2 milijona dolarjev.
Žolčni kamni povzroče? velike bolečine in težave! Slavni pisec učne knjige za one, ki študirajo medicino, dr. Kunze, pravi: »Dokazano je po izkušnji, da izloči energično gibanje čreves ne redkokrat iz žolča žolčne kamne. Ker naravna Franc Jožefova grenčica pospeši črevesno gibanje zelo občutno, je priporočljivo napraviti poskus s Fr. Jožefovo vodo.« — Jemlje se vsak dan zjutraj na tešče poln kozarcc, nekoliko segreta. Kupi se v vseh lekarnah, dro-gerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice v Budimpešti.
Reiilna i zdravilna mot
ribjega olja je splošno znana, pa tudi resnica, da more le malokdo to neprijetno in težko prebavljivo olje zavživati. Kdor torej seže po Scot-tovi ribje-oljnati emulziji, ta si ne bo nikdar več želel navadnega ribjega olja, saj je ta izdelek res tako okusen in lahko prebavljiv, da ga z veseljem zavživajo veliki in mali. Poleg tega pa še Scottova ribje-oljnata emulzija po svojih primesi navadno ribje olje na redilni vrednosti prekaša in je torej pri odraslih in otrocih povsod tam na mestu, kjer je potrebno telo krepiti, kakor: po prehladu, pri oslabelosti, pri otežkočenem pridobivanju zob, pri prenežni tvorbi kosti pri otro-cili, po bolezni, pri shujšanju itd. Ampak samo Scottova emulzija, in nikaka druga!
Cena originalni fteklcjiici 2 K 60 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor nošljc Uft v v znanilcih na Scott & Bowne, 0.111. b. H , Dunaj VII, in se sklicuje na ta časopis, sc mu pošlje is poskuSnjo 1 steklenici potom lekarne
Zadnji tadanl Srečkanje nepreklicno 25. oktobra 1913
loterija Jadranske razstave
Glavni dobitek v vrednosti K 100.000, ki se na željo izplača tudi v gotovini. Vsi dobitki vredni K 200.000. Srečke po 1 krono	sa dobe povsod.
Klemeni
akc. družba,
Tovarna v Mladi Boleslavi.
Ovratnike duhovščino
priporoča Jnsipiim PodkrajSek
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2
r-
— Naročila po pošU se izvrše točno. — 3
ju	in ln<>(1no blago Ml gos-
R?. I / rsj r\ "P"'10 111 gospe dobo ra-5« W |r\I 1 f~\ Bebuiki najbolje iz prvo.
vrstne izvozne hišo 2S06
= Prokop Skorkovsk^ & sin =
F>y/v\P©L€C(»i).
I Velika izbora. - Vzorci na. zahtevo frnnko. -Na zelje damo napraviti moške obleko tnkaj.
V tem znamenju bodeS zmagali Ta slika Ima tudi alovanake napisa.
Predvajanje te velikanske zgodovinske zgodbe
od petka 7. do četrtka 13. novembra.
Velikanski cirkuSki prizori. Izpreobrnitev h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križn. Bitko pri Laksa Rubrn. Angeli se prikažejo in strašijo poganske bojovnike. Cesar Konstantin porazi Mnksencija.
Šolski mladini prtporo£l|Ivo.	3222
Predstava traja 2 uri. Vsak dan od 1—3,3 5, B—7,7—9,9—11.
7(|M2l V nedeljo tudi ob 10'/! zjutraj, m	|
UM I Cene: K 190, 160, 1-30, 1-, --fiO. ( U|ll !
Red DoZje službe v ljubljanskih cerkvah.
Ob delavnikih.
V stolnici. S v. m a š c so ob: J/;>5., 5., Hb., 8. (pred Najsvetejšim), M/!., 7., y-8., 8., y410. (korarska), 10., li. Med U. in 7. je več tihih maš ob nedoločenem času. Obhaja se ob: 5., J/-;6-> G., ya7., 7., 3/s8.. 8. (ako je treba). Ce je pri oltarju Sv. Košnjoga Telesa maša, se obhaja pred mašo in po maši. Spoveduje-j o navadne dneve le nekateri spovedniki, ob sobotah zjutraj'več; ob sobotah zvečer in pred prazniki večinoma vsi (kako uro pred htanijami in po litani-jah in po potrebi). — Litanije so vsak večer, poleti ob 7., pozimi ob G. uri. ,V majniku so zvečer ob 7. uri nemške šmarnice (pridiga in litanije), slovenske šmarnice so zjutraj ob 5. uri (govor, litanije, sv. maša). Ob sobotah in v novembru jc po litanijah rožni venec za duše v vicah (na pridižnici).
Pri frančiškanih. S v. m a š e so o b : J/:5., 5., '/-»6. (pred Najsvetejšim), 6., '/-7. (manj gotova), 7. V-8., 8., ^9., 9., 10. Obhaja se ob: 5., 6., i/«7., ?., 8., V-.9., 9., 1/ol0., (10., pol 11. ako treba). S p o v c d u j c s c od okoli -V-jS. naprej; ob sobotah zvečer in pred prazniki spovedujejo,navadno vsi. — Litanije so vsak večer, poleti ob 6., pozimi ob VJ).
Pti sv. Jakobu. S v. m a š e s o o b : 5., Vy6., 6., i/o7„ 7., 3/š8., 10. O b h a j a s e
ob: J/iG., 6.,
Vj8., 8. Spove-
duje se ob četrtkih, petkih in sobotah z i utra j od naprej; ob sobotah zvečer od J/«6. naprej (do okoli 9. ure). — L J t a n i j e so ob sobotah in pred prazniki; poleti ob 7., pozimi ob 6. uri. Vsak (lan so meseca oktobra, novembra, decembra in v postu. Majnika so šmarnice ob H7- Vsak prvi petek zvečer ob 6. uri je ura molitve pred Najav .Hej šim in ob V-V7. govor in litanije.
Pri sv. Petru. S v. m a š c so ob: 5., i/26., G., J/o7., 7., i/a8., 8., pol 9., 9. Obit a j a se po potrebi po vsaki maši. — S p o v e d u j e s e ob četrtkih, petkih in sobotah, zjutraj ob 5. ure naprej, zvečer ob y<£i. naprej. — Litanije so ob sobotah in pred prazniki, poleti ob 7., pozimi ob 6. ali !1>7. uri; v postu in v oktobru (pred litanijami rožni venec) so vsak večer; iudi so vselej zvečer pred prvim petkom. Kvatrne dneve jc ob petkih zvečer križev pot. Majnika so šmarnice zvečer ob 7. uri.
V	Trnovem. S v. maše so poleti ob 5. in 6. uri, pozimi ob ^G. in G. uri. Obhaja so obakrat pred mašo, sicer po potrebi. Spoveduje se ob sobotah in pred prazniki pred litanijami in po litanijah. — Litanije so ob sobotah in pred prazniki in kvatrne dneve, poleti ob 7. ali '/j7., pozimi ob 6. ali 3/2*>. uri. Majnika so šmarnice vsak večer ob 7. uri, oktobra ob '/j7. uri rožni venec in litanije. V postu je ob petkih ob Y{i. križev pot in litanije.
V	Križankah. S v. m a š e so ob: t-i., VoV., 9. Obhaja se ob: 1,46., 6., 1/47., 7. Spoveduje s c vsak dan od '/26. do %7. ure. — Litanije so ob sobotah in pred prazniki večino ob G. uri.
Pri uršulinkah. S v. maše so o b : V47., 7. uri minut. Obhaja s c ob: G. in pred polosmo mašo, ako treba. Spoveduje se: Vsak dan zjutraj od %t>. do 3/'*7.; ob sobotah in pred prazniki od 3. do 5. ure za šolsko mladino, potem tudi za druge do ]/j7. ure. — Meseca oktobra jc vsak večer rožni venec in litanije.
Pri Jezusovem Srcu. S v. maše so ob : 5., J/06., G., (manj gotova), 7. O b b a j a se vselej med sv. mašo. S p o v ed se more opraviti vsak dan od J/:'G. do 12. in ocl 3. do 5. ure. Spovednika je klicati v zakristiji. — Lita 11 i j e so ob sobotah in pred prazniki vedno ob 6. uri. Ob petkih je ob G. uri križev pot, izjemoma litanije.
Pri jezuitih. S v. m a š e so ob: V26.,7. Obhaja se ob: J/46., 6., 3 j7. 7. Spovedu .1 e se zjutraj in tudi čez dan. kadar kdo pokliče.
Na Rakovniku. Sv. maše so ob: poleti ob 5., iS., 6., J/y8., pozimi ob Y>$., G-, '.47., 14$. Obhaja s c, ako treba, vselej med sv. mašo. Spoveduje se od 5. ure naprej. — Vsak večer je ob
blagoslov (brez litanij).
Na Viču. Sv. maše so poleti ob o-, laf'., G., V-8., pozimi ob '.46.. G., pol 7., J/28. O b h a j a s e ob '/. 6., G., '47. S p 0-vedujc se ob četrtkih, petkih in sobotah zjutraj. Litanije so ob sobotah 111 pred prazniki, poleti ob 1/28., pozimi ob 6. uri.
Pri sv. Floritann jc vsak dan sv. maša ob Vt7.
Na Rožniku je poleti vsak torek in vsak četrtek sv. maša ob G. uri.
Pri Božjem grobu v Štcfanji vasi je v postu vsak dan ob i/37. sv. maša.
Mohorjani! arailFSSi
tlnki »Slovenski Straži« 11 ,
•et
PETER LHSSNIK
najstarejša ter nsjsoiirtoejša trgov na v Ljubljani
--- priporoča ---
svojo vedno svežo zalogo špecerijskega blaga, ter raznovrstne, vedno sveže mineralne vode.
Najnižje cene, točna ter slrogo solidna postrežba.
PETER UR, »liana, Marijin tri - M\m ulica.
■iilHii........... ■■—
s
B>

£
o <
2567
Št. 20.019.
Razpis.
pri Ljubljani
Pri znradbi vodovoda za etiina Moste
na 19916 K
proračunjeni jarek in druga stavbna dela se bodo oddala potom javne nonud-bene obravnave.	1
Pismene ponudbe z napovedjo enotnih cen in skupnega zneska naj se predloze	J
do 23« ©ktaibra f. 1.
ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, poslati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje jarka pri vodovodu v Mostah."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozua ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega jo dodati kot vadij šc 5«0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
.„. Dcželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika nc glede na višino ponudbene cene, oziroma, če, so mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah, kjer sc tudi proti plačilu 1 K lahko dobe.
3158
Deželni odkop kranjski.
Ljubljana, dne 11, oktobra 1913.
Visoko, moderno podobo, lepoto linij, udobnost dajo samo
Warn@rja Rust Pff»o®f
STEZN
j&J I JSU&&H
(Originalno amerikanski izdelek}.
Se pore kakor vsako drugo perilo, ne da bi se od stranile vloge. {££** Za vsak kos se jamči.
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipina podkr
Ljubljana, Čevljarska ulica št. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higiieničnega perila Jagrovega in Tetra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Naročila po pošt! se Izvršujejo točno.
Na vse prijatelje
dobre kave!
Ste pokusili kavo z kavinim pridatkom :Franck:? Dobite na mizo čvrste jši ter barvovitejši zvretek. — :Franck: iz zagrebške tovarne je le pravi z kavinim mlinčkom.
n?
erop 168,25.643
aaaanaaanaanaaandnaannaaancjannaaaa
q Brizgalnice, cevi, telovadno orodje in avtomobile [j
Q	kupujte samo pri	Q
°R. A. SIMEKAL, ZAGREB
] katera tvrdka se zdaj glasi: Središčna prodaja ognjegasnih brizgalnic in « n	potrebščin, telovadnega orodja in avtomobilov d. s. o. j.	-
Praga-Smichov.
R. A. Smekal.	V. I. Stratilek.	V. K. Smakal.
Opozarjamo, da razpošiljajo v zadnjem času različne nemške tvrdke po svojih zastopnikih na gasilna društva svoje nemške ccnikc in ponujajo svoje blago.
D D D
naaaaaaaaaaanracaoaLiuuuaaaaaaaaaaaa

Ustanovljeno 184S.
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in
snaženje oblek.
Apretura sukna.
58'J
Jos. Reicb
i nasip = Ozka ulica št. 4. Sprejemališče
Selenburgova ulica št. 3. Posirežda točno. Solidne cene. ::
m
s fi||g|=. Sinčaves, Koroško
Tovarniška zaloga in razpošiljanje cerkvenih potrebščin kakor: apa-rat-oije za večno luč, stenje, stekla, kadilo oglje za kadilnice itd.
Za abstinente: Sadne soke raz. vrst. Cene solidne, postrežba točna.	l'084
Zdrav nliii	CT
Bjnacuiem	§
iiot na|tio!|Ss	« » ™ fi,
sredstva	J^L-u^
zapsr	'^^^m^m^m
oslovski kašelj, milijoni rabijo sias-t
Halserjeve m Irai
no
hripavost Kalar In zesMzBnjB.
•rini iu
s ..tremi ielftami"
6100 "0,;l,si;" poverjenih izmičeval oil zdravnikov in za-,	ebnikov zajamčiiie jiotov uspeli. Izredno piijetni ili
slastni bonboni.
Zavoj 20 in '10 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev.
Frodsjojo )Ui v LJubljaul lekarne: l!. pl. Trnkoczv, K, Suš-nik, Dr. (T. 1'ucoli, Deželna lekarna. Mr. Pli. Bohinc, Mi . Pil. j. l.ižntar, Ant. Kam-, drogerija; drogerija ..Adrija". — Na deiell: D. Pire, Idrija .1. Bcrgmaiin, Novouicsto. C. Andrijančič, Novo mesto. J ur Hus, Vipava. M. Vacha, Metlika. A. Rnlilek, Radovljica. II. Brilli, l itija. K. Savnllt, Kranj. I r. Baccarrich, Postojna, los. Močnik, Kamnik. I. liurdycli. škofja loka. Pli. M r. I . Koželj, Jesenice. Pil. M. B. 1 avicka. l ržič. j. Ančik, Ribnica. Hočevar, Vrhnika ln mestna lekarna v Ormožu ter trgovine : V. Ar!:o, Senožeče, Jos. Rudolf, Litija. J. Kanduiar, Mengeš. 2PSI
obleke
suknje in pelerine
v veliki izbiri po zanesljivo nizkih cenah v znani trgovini
„Pri Škofu"
Ljubljana
Pred Škofijo št. 3
(zraven Škofije).
2622
Pozor! Vinski trgovci!
Zaradi opustitve vinske trgovine sc proda po zelo nizki ceni	3177
ter seolo vinsko opravo, v
bližini ljubi ionskega južneen kolodvora. Naslov
pove upravništvo „Slovcnca" (Znamka za odgovor.)
pod štov. 3177,
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata EberI
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena n stavbena pleskarja
UllMjana, Miklošičevo cesio
Nasproti hotela Union Telefon 151. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristne-* ga lanenega olja.
za pohištvo in druge predmete
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake	za žgalno in briljantno
slikanje.
1132
Potniki v Ameriko!
ki so previdni, se vozijo dandanes samo z najnovejšimi parniki „VELIKANI" preko HAMBURGA. — Največji parnik na svetu je
1^11
jem po poldrugi dan muditi. — Morska vožnja v 6 do 6 1 /2 dneh se popolnoma jamči.
O prvi vožnji Imperatorja" piše „Glas Naroda" iz New-Yorka: v Imperator" je visok moderne tehnike. Ropo-tanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mimo, da človek skoraj ne ve, da je na vodi, ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani.
Približno tako so urejeni tudi drugi ^velikani" Hamburg-Amerika linije". Vsi imajo v III. razredu sobe samo z 2, i ali kvečjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki ..velikani" so poleg „IMPERATORJA", „KAI-SERIN AUGUSTE VICTORIA" (25.000 ton), „AMERIKA" (24.000 ton), „CLE-VELAND" in ;,CINCL\NATI-' (po 20.000 ton) itd.
VztŽtlCl ' Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost v	U • vseh stroškov za hrano in stanovanje ko se pripelje v Hamburg.
Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
Dolg je 920 črevljev (280 m), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. IMPERATOR" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in New-Yorku z izkladan-jem in nakladan-
Kolesarji, zahtevajte
v svojem lastnem interesu nemudoma prvi slovenski bogato ilu-strovani cenik 1913, koles in posameznih delov, ki je pravkar izšel, brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah.
Karel Čamernik $ Ko. Ljubljana
Dunajska cesta št. 9—12.
Specijalna trgooina s kolesi, motorji, automotiili in posameznimi deli. mehanična delaunica in garaža.
P! g
PAZITE na tu označene prve in najboljše dvorne tovarne; Bttsendorfer, Holzl & Heitzman (neprekosljivi pianini z Lexoffovo mehaniko) Rudolf (ne zamenjajte z Anton) Stelzhammer (najboljši krilni klavirji amer. sistema), Bratje S ingi, Czapka, Laub. & Gloss (veliki 7>/, okt. konc. pianini). Horiigel (amer. harmoniji od 90 K naprej). Vzlic vsem poizkusom ne dobe od tu omenjenih najbopših tvornic nobenega klavirja zavisti bledi trgovci, ki .sc drznejo slepiti javnost o „doorem blagu" dasi niti jednega pomembnega fabrikata nimajo v zalogi, kar se blagovolite osebno prepričati. Kot glavni zastopnik gorenj, najboljših tvornic opozarjam, da imam Izključno jedlno le jaz vedno 20—30 teh fabrika-tov na izbiro. Svarim pred nakupom event. falzifikatov in navideznega po-
felna. Prodajam po tovarniških cenah z znatnimi popusti iu tudi na obroke od K 15'— naprej brez zadatja in 10 letno postavno garancijo. - Uglaševanje in popravila strokovno solidno in ceno. Zamena naj- il|fa«M7 Vlv&v8150J učitelj Glasb.Matice ugodnejša. lil001 K&IRIKf ln zapriseženi strokovnjak c. kr. deželnega sodišča, Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. (Zvezda, nasproti nunsko cerkve.) — Največja trgovina in izposojevalnica klavirjev, vsega glasbenega orodja strun, in muzikalij na jugu Avstrije.	"J07

Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
A. KUNC
2707
Ljubljana,
Dvorni trg št. 3.
cfle

o
A* V"

£
Najnižje, stalne cene! Ceniki na razpolago.
B 8 B I
Gospodinje !
Pozorf
Ne kupute presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
BLAIMSCHEINA
MARGARINE
„UNIKUM" ni rastlinska margarina.
ti 111K UM se izdeluie "u najčistejše goveje obislne tolšee z visoko jjvI1II%wIVI pasterizirano smetano, ima torej največjo redilno vrednost in je resnično zdrav.
,;UMEKUM'fi ni umeten, nego najčistejši naravni izdelek.
lIMfiKlISUl" ie Rf) 0 n cenejši od navadnega presnega masla iu j j W SI I U Hwl za «< W 0 zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SAMO BLAIMSCHEINGV „UNIKUM"
je resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse
doslej tavalisano.	»
Izdelovanje
BLA.MSCHEINA „UN KOM" iurs,,:
kontrolo iu je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
a
Ne dajte se torej begati od drugib oglasov in rabite za uadomestilo pres-uega maslu za
B
isečeme
prazenge
ienlianfc
1771
samo
BLAIMSCHEINA „ (MIKU
Dobiva so povsod.
maslen kruh il
MARGARINE
Poizkušnjo gratis in franko.
a
Združene tworn5ce margarino
in presno masi®, Dunaj
IIIBIIIIlllll81RBllinH9BII9I|
nvvfnutmi
Telefon štev. 16.	io	Telefon štev. 16.
Leta 1873. ustanovljena delniška družba

Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.
»Slovenska Straža."
Slomškov dar po 20 K:
246. 247. Neimenovani v Ljubljani 50 K.
Županstva za »Slov. Stražo«:
35. Županstvo na Jesenicah 10 K.
Dar hranilnic in posojilnic:
27. Hranilnica in posojilnica Sv. Križ pri Trstu 10 K.
Nadalje so darovali kot Slomškov dar:
Ivan Traven, ravnatelj »Zadružne zveze«, Ljubljana, 10 K. — And. Furlan, župnik, Sv. Križ pri Trstu, ker ni mogel na občni zbor »Slovenske Straže«, 5 K.
—	Cerkveni zbor v Loškem potoku dražil stari slamnik za »Slov. Stražo«. Dražba donesla družbi 6 K 20 h, ter pripušča častitljiv slamnik za družbeni inventar. — Katol. slov. izobraževalno društvo Ljubno (članarino) 10 K.---
Iz nabiral nikar
Po podružnici v Hočali pri Mariboru iz nabiralnika g. Rojko v Spod.
1	Točah 2 K 73 h; nadalje iz nabiralnika g. Jos. Gselmana v Sp. 1-Iočah 3 K 20 h.
Prispevek podružnic:
Podružnica na Blokah 27 K. — Po podružnici v Konjicah darovali duhovniki. zbrani v Konjicah o priliki fran-čiškovanja 11 K. — Podružnica Slivnica pri Celju 20 K. — Ženska podružnica v Trstu 50 K. — Podružnica v Mariboru 280 K. — Po podružnici v Celju zložili čestilci in prijatelji o priliki godu č. g. opata Fr. Ogradija 57 K 20 h.
Sklad Mohorjanov:
40. Mohorjani v Škocijanu pri Mokronogu po č. g. Karolu Čuk, župniku, 12 K 40 h. — 41. Na Homcu, p. Radomlje, po župnem uradu, 5 K. — 42. V Mekinjah po č. g. Franu Riliar. župniku, 2 K 50 h. — 43. V Ukvali, Kor., po č. g. Josipu lvukačka, župniku, 4 K 50 Ji.
—	44. Na Viču pri Ljubljani po župnem uradu 50 K. — 45. V Goričah pri Kranju po župnem uradu 6 Iv 50 h. — 46. V Javorjali pri Škofji Loki po župnem uradu 2 Iv 50 h. — 47. v Vatovljah, p. Divača, 5 Iv. — 48. V Boštanju, p. Radna, po župnem uradu 6 K 30 h. — 49. V Grahovem pri Cerknici po župnem uradu 7 K 50 h. — 50. Mohorjani Nova Ose-lica po župnem uradu 5 K. — 51. V Mengšu 5 K. — 52. — V Novakih po č. g. Ivanu Kenda, župniku, 2 Iv. — 53. V ČrniČah pri Gorici po č. g. Iv. Ncp. Mu-rovcu, dekanu, 20 K. — 54. V Kosta-njali, p. Vrba, po župnem uradu 4 K. — 55. V Kredu po č. g. Jak. Fon, vikarju, 7 K. — 56. V Stari Loki po župnem uradu 16 K. — 57. V Ljubnem po č. g. G. Vilmanu, župniku, 10 K. — 58. V Radomljah po č. g. Ant. Lovšin, župniku, 7 K 80 h. — 50. V Katinari pri Trstu 6 K
2	h. — 60. V Grebinjskem Kloštru, Kor., po župnem uradu 2 K. — 61. V Št. Go-tardu, ii. Trojaina, 8 K 20 h. — 62. V Do-lenjivasi pri Ribnici po župnem uradu 4 K 20 b. — 63. V Kropi 14 K. — 64. V Šinartncm pod Šmarno goro po župnem uradu 10 Iv 70 h. — 65. Na Ježici, po č. g. Simonu Zupan, župniku, 20 K.
alkalična kislina
najboljša dijefična in osuežNjssca pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obisfnih mehurn.h boleznih, kalero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredstvo
pri karlovovarijskem in drugih kopelišKih zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopcljili
24 38	in trajno porabo.	I (VI.)
izvirek: Giessfiiibl Sanerbrunn,
ietozniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastoni In franko.
V Ljubljani sc dobiva v vseh lekarnah, večjih specerijskili prodajalnicah in trgovinah z jestvinaini m vinom.
.. Zaloge pri Mihael Kastner-u, Peter Lass-niku In Andrej šarabonu, Ljubljana. H
3055
zadosli velike za kompletno moško obleko, hlače, paleto, ženske kostume, pl?.. šče, soknj} itd.
izvoz sukna Keri Kasper
luitsbrurh 332.
ki so sc pri meni v velikih množin. nabr., dajem, cla sc jih čim-preje i znebim, glob. pod ceno!
Zahtevajte
vzorce ostankov
hlapa z.i moške in Cenike obleke poštnine pro.lo.
Najbolj?! feški nakupni vir!
Vedno najnovejše
klobuke cilindre čepice perilo kravate itd.
od preproste do najfinejše izvršbe.
Vedno velika zaloga
klobukov
in čepio
lastnega izdelka.
Ktapuge SfiBŽE vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izde-1 lovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi dam-skih jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožu-hovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Izdeluje se vse po najnižjih cenah.
J. lHfHVIEK, Ljubljana, Sv. Petra eesfa 21.
Tehnična pisarna
Via SJicolo st. 2 #
Telefon štev. 20-66
Uredba kompletnih industrijskih naprav vsake i vrste, dalje napel java električne luči- in moči.
Glavno zastopstva Draždanske iavarac u pimovfi motorjs?. prej Mmiti Hille,
Srsžfiaue. Najstarejša tovarna motorjev za naUo. sesalni plin. bancin, bonzol in plin-V prometu je čez 10.000 motorjev.	Visoka odlikovanja.
Stroji n opekarne S^S?iu Slroji u oirtloraje kovin, £sscz?tdvrtanje'
p« nhilplni/niijn Inco °d tvrdko Adoli Aldinger, Obertuerkheini pri Stuttgartu. Oblici llllUjt id UtlSJulUsKlIju it/od Universal, krožne žage, stroji za vrtanje in dolbenje, stroji za tire-zavanje in za brušenje. — Kompletno mizarske naprave. 2275 _ Proračuni, ponutlbo in tebuična navodila zastonj in poštnine prosto, -j------
brzoparniki francoske &mm !!
SLH	%TSf
Najkrajša mm™*«"*™**' vožnja iz
Veljavne vozne liste za vse razrede in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino dobiš edino pri	1920
ED. ŠMARDA
oblastveno jiotrjena potovalna pisarna v
CGSta 13
[ijUlJIjUlIl,
v hiši Kmetska posojilnice nasproti gostilne pri ..Figovcu",
Vozno listke izAineriko vstaro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne llstko po vsoh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila Istotam brezplačno.
Getio posteljno perje.
1 kg sivega, dobrega, pulj one gu 'J K ; boljšega 2 K Ki v. ; prima polbolega 2 K 80 v. belega i K; belega puhastega 5 K Ki v; 1 kg veletinega Hn«'žnobolega, puljenoga, 0 K 40 v. 8 K; puha sivega lv. 7 K. belega. tin»'ga io; uujtinejsi sprui puh 12 K.
Naročila od 5 kg naprej iranko. «52
Zgotovljene postelje
loga ali rumonoga mtnkinga, ena pernica t«" cm dolga, l'JU cm bi roka, / dvoma zglavnlcamu., 80 cm dolgi, C.0 cm i.iroki. polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim ;julinstlra perjem 1« K : napol puh M K.. puh it K; posamazno pernice ln K 12 K. lih. 10 K; z&lavnice ;t K. ;:1C 50 v, 4 K. Pernica 200 cm dolga. HO cmšir. 1:! K. H K 70 v, 17 lv hii v. 21 K: zplavnloa »0 cm dolga. 70 cm šir. 4 K. ,'iO v. jlCSnv. iS K 7« v, »podaja pernica i/. močnega, črtastega gnidln. 1S'I cm dolga, lili .'in . ir. 12 Iv So v, U K SO v. liaznosiljll sr | o povzetju, od 1. K naprej franko. Lahko kc franko zauiciiiaza no-uga.jajočo so vrno denar. Natančni cen. gratis iu franko. S. BENJ.SCII, DES5NTCE št. 81B (Češko).
Prva slovenska izdelovalnica
Sv. Petra cesta 51
po amerik. sistema.
Izdelujejo se vsake vrste harmoniji za cerkve, šolo. pevska društva itd. Sprejemajo se popravila starih harmonijev, klavirjev, harmonik itd. po najnižjih cenah. — Oddaja se tudi na obroke. Cenik gratis in franko.	31041
kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne svetilke, vsakovrstne peči, navadne preproste pa najnovejše do najfinejših izpeljav, štedilnike, kotle za žganje in pičo kuhati, slamoreznice rob kance za koruzo, stiskalnice za grozdje in sadne mline, umetna gnojila in vsakovrstno želczninarsko blago priporoča po najnižjih cenah na debelo in drobno
veletrgovina z železnino
»MERKUR"
Peter Majdičv Celju
SanatoržumEmona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Or, Fr. Dcrganc, priaiar. I. kir. o?ltf. dez.boln.
(moški akt) za približno 10 ur na teden Išče c. kr. državna obrtna šola v Ljubljani. Zglasiti se je pri šolskem ravnateljstvu.	3149 15
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde Uože tekom .'J tlni brez bolečin no odpravi moj uničevalec korenin Rin-ma-zilo— Cena lončku zjumstvenim pismom 1 krono.	330
Poštni predal 12/1 dO Ogrsko.
Ke!iičJiy, Miiii CKosso) I.
Zlate svetinje: Seriin, Pariz, fiioi iti
neto
4 sprojmom v trn o vino z mešanim blagom, +
Ivana Petrič, 3182 Struge, p. Vidom pri Dobicpoljah. ?
Sprejmem pridnega in poštenega
kateri roznme poleg pospravljanja sob tudi nekaj vrtnarstva. Isti sme biti tudi oženjen, a brez otrok.	3204 3
Ponudbo na: Peter Mnjdlč, Coljc.
Najcenejše
dežnike in
solnčnike
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
sip Vidmar, tovarna dežni1
Pred Škofijo 19. Prešernova nllca 4.
Popravila točno in ceno.	537
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti	3534
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
Perje
i k g sivega skubljencga K oolišcqa K 210, pol belega prima K :-80 belega K 4 —, prima mehkega puha K 6, prvovrstnega K	m 9 6o. Sivega puha K 6—, !■—,
belega finega K to-—, prsnega puha K 12'—, od pet kg naprei franko.
jene postelji
z gostega, trpežnega, rudeCega, modrega, rumenega ali belega Inlet (nanking) blaga, l pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka. z 2. vzglavnlcama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm Široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim
r,__ir	____i ___v.---U- on- , ...... ;„„, W O/l
perjem K 16 —, s pol puhom K 20 —, s puh perjem K 21. Posamezne pernice K 10.-, 12—, 14'-, 16— Posamezne vzglavnice K 3— 3 50, 4 —■ Pernice 200X140 cm velike K 13,
15 18--, 20-—. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4 50, 5--5-30. Spod. pernice iz najbolj, gradla za postelje 180X116 cm velike K 13.-, 15-—. Razpošilja od 10 kron naprej franko
po povzetju ali predplačilu.
2419
Maks Beri Bešenica 195/4 Brili les
Nlkak rizlko, ker sc zamenjava dovoli ali denar vrne Bogati ilustr. ceniki vsega posteljnega blaga zastonj.
(Jltambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana,
Ceniki Iranko.
Selenbursovo ul. šl. i.
553
Ceniki Iranko.
UstanovUena 1892
Ustanovljena
Fr. Hopf
sodno zapriseženi izvedenec v Ljubljani Šelenburgova ulica št. 6
prva največja in najstarejša trgovina
Blasovirji, pi-aninl, harmoniji (aitierl) najbolj slovitih tvrdi>: Stelz-tiammer,
Rossler, Gzerny S Hofmann, Horigl in etlino zastopstvo dvorne tvrdke Forster.
Posojevalnica. Plačila na obroke.
Najnižje cene. 533 1
(poprej Henrik Kom)
pokrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesla 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim iti tuzemskim škriljem z
z izbočno in ploSCnato opeko, lesno-cementno in streSno opeko.
Vsa stnvbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Piviačuni brezplačno m poštnine prosto.
Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Piane m Antwsrp8n v New-York
je proga
ti
Na naših paruikih J-apland", »Finland« »Kroonland«, »Vadeiiunds »Zeeland«, »Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Aiitwerpnoin in New-Vorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 6 dni.
MM Iz LjiiltijiinB vsak torek uopoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno cenejša kakor v Ne\v-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.
«>.*,»>•.'- -V'..- IV	i	f 1 - • l "i '■■l	, <:
Dunajska cesta št. 13 poteg „FigBocis"
s.e priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steMo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-raentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3686
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled.
--iiij 1	^J -J— "j-rj
. I ...	^^^M I.	I.	II,	■
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana,
Frančiškanska ulica 8. Izborno blago Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
PriložnsstEii nakup! 30.900 parov visokife čevljev na zadrgo! 2930
3 pari visokih čev- K? f4"7|jj ljev na zadrgo za — "
kot kažo slika, popolnoma iz najboljšega usnja z dobrimi podplati, Teti 110.000 parov čevljev jo bilo namenjeno za balkansko države, ki 80 rni vsled vojsko ostali. Zato prodajam pod lastno ceno 3 pare ' čevljev za gospode ali vino', čevlje na zadrgo za ženske i v. najboljšega usnja in v vsoh velikostih v a K 14*75. Pri naroeiiu zadosti j ■ številka ali pa mora eentiujeni.rili. Kazpošilia po po\- 1 zetju prva krščanska razpošiljal- '
niea za čovl.je :
Franc Humann, Dunaj II. AloSsgasse 3/10 R
Cenjeni naročniki so prosijo za nadaljnja priporočila.
Pozor, kolesarji!
j\[amesto 120,
Franko na vsako postajo
3
0--
V reklamne namene razpoaljem 200 novih sve tovrio znamenitih (jraških dvokoles, model 1913 elegantnih in čvrstih, s u>rl>o in orodjem namesto za K 120, za 80 K. ti torpednim prostim tekom K 'J5-— s poštnino vred. 2e rabljena ko. lesa od I< 40-— naprej. Nova čvrsta guma pc lv 5'—, (i1—, 7-—, 8-—, zračne cevi po K 3-—, 4-— 5'—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pri-tiklina po cenah na debelo. Popravila, emajlira-nje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa napla čila K 20-—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in fianko. Srbo-hrvaško dopisovanje.	1064
Tvornifko skladlačn dvokotes in šivalnih strojev
A. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse št. 23/S.
potnik' v severno iu južno Jlireciko se vozijo sedaj .e po domači avstrijski prog
Trsi —New York, Buenos Aires, Rio de Janeiro, Santos, Portiand, Quebeo, Monireal, Kanada i. t. d.
z najnovejšimibrzoparnikizdvema vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovol j domače hrane z vinom. svež kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni, v Kanado vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje rade-volje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško
Sitnon J{metetz, £jubljana
21 jio\odvorska ulica 26.