Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din
polletno 120 Din celoletno 2-<0 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Dtn, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«

UrednlSIvo le v Kopitarjevi uilcl it. 6 111 Kokonlsl se ne vračajo, ne', ranlttrana pisma se ne sprejemalo ^ Uredništva telefon Stev. SO, upravnlSfva Stev. 32S
Političen lisi szgu slovenski nciF®<cl
Prosvetna dan
rseh prosvetnih organizacij Gorenjske, Notranjske in Ljubljanske okolice, ki ga priredi »Prosvetna zveza«
dne 16. mala f. i.
v Št Vidu nad Ljubljano ob priliki šestdeset-letniice tamošnje čitalnice, dvajsetletnice Orla in blagoslovitve doma se bliža z vso naglico. Opozarjamo vsa prosvetna društva, da se podvizajo s pripravami in da nemudoma odgovore pripravljalnemu odboru na vprašalne pole. Vsi na delo za čim veličastnejšo proslavo!
Zaloška cesta.'
Ta-le uvodnik bi bili morali napisati včeraj, pa ga nismo, ker se nismo hoteli ta dan dotikati še vedno skelečih spominov. Pišemo ga danes, ker nas je v to izzvala »Delavska politika« s svojim uvodnikom in čutimo moralno dolžnost, da izpregovorimo o Zaloški cesti odkrito besedo. Če bo koga bolelo, ne moremo pomagati; tudi nas tjpli, ko se z Zaloško cesto in njenimi žrtvami uganja nevredna igra.
Bilo je spomladi 1. 1920. V Belgradu je bil na vladi Protičev kabinet; dr. Korošec je bil železniški minister. V Ljubljani smo imeli domačo pokrajinsko vlado z možmi naše stranke; načeloval je dr. Brejc. Kakšne so morale biti notranje razmere v mladi državi, sestavljeni z tako različnih delov neposredno po strahoviti svetovni katastrofi, si je lahko misliti. Do tedaj nismo še imeli časa, da bi se bili vsaj za silo uredili, saj niti naše meje na zunaj šc niso bile končnoveljavno določene in zagotovljene. V notranjosti so šc kipele in vrele dobre in zmotne ideje, ki jih je prinesla vojna, a na obzorju so neprestano vstajala znamenja svetovne revolucije, ki je mamila delavske množice in razne srečolovce, strašila pa ne le tistih, ki so se bali za svoje osebne in stanovske koristi, marveč tudi vse resne in poštene ljudi, ki so želeli obvarovati splošnost pred novo katastrofo.
Ob teh razmerah je nastal v Jugoslaviji železničarski štrajk, ki se mu je pridružilo ostalo delavstvo. Gotovo je imelo železničar-sko delavstvo dovolj razloga za nezadovoljnost, kakor so ga imeli več ali manj tudi vsi drugi delavni stanovi. Drugo vprašanje pa je, ako je bilo upravičeno, poseči po najskrajnejših sredstvih v času, ko je bilo še vse v neredu in ko vlada pri najboljši volji ni mogla čez noč ustreči železničarskim zahtevam. Ne more biti nobenega dvoma, da ob tistem štrajku ni šlo za same stanovske koristi železničarjev in ni šlo samo za solidarnost z njimi. Tedaj so bile na delu razne sile, ki so hotele preko delavskih hrbtov in če treba preko delavskih trupel doseči svoje cilje in interese, ki z delavsko in splošno blaginjo niso imeli nič skupnega.
Tu so bili predvsem razni komunistični voditelji, ki so sanjali o diktaturi in so hoteli brez lastnega rizika — sami so ostali doma in niso šli na Zaloško cesto — preizkusiti položaj, če je že zrel za prevrat. Za njimi niso smeli zaostajati socialisti, ki jim je ljudstvo itak že trumoma obračalo hrbet. Potem so bili — to posebno pri nas v Sloveniji in Ljubljani — sovražniki Protičeve in posebej naše pokrajinske vlade; vsem tem je bil štrajk in so bile iz njega nastale zmede in težave — voda na mlin. V delavstvu samem je vrelo upraviečno ogorčenje, vmes pa sc je mešalo polno zmotnih idej in predstav, s katerimi so jim polnili glavo njihovi voditelji in nj'!iov tisk. Med masami ni manjkalo elementov — kakor jih nikjer ne manjka — ki so hoteli ob izgredih priti sami na svoj račun.
Vse to jc rodilo — Zaloško cesto. Žrtve, ki so padle tamkaj, so žrtve prvič tedanjih razmer Sploh, posebej pa žrtve tistih, ki si upajo danes izkoriščati njihov spomin v svoje namene, ki zopet niti izdaleka niso eno ter isto z delavskimi interesi,
Vsikdar in vselej smo stali z delavnim ljudstvom v eni vrsti. Že pod tujo vlado smo vodili — poleg podrobnega dela — dve veliki borbi za pravice in koristi delavnega ljudstva: za splošno volivno pravico in socialno zavarovanje. Ze pod tujo vlado smo osvobodili našega kmeta — ki je povečini proletarcc — iz rok kapitalističnih oderuhov s pomočjo zadrug ter ga s poukom in denarno podporo visoko dvignili. V novi narodni državi pa je stranka v parlamentu sploh edina zastopnica in pobornica socialnih načel. Vprašamo »Delavsko politiko«, naj nam pove, kaj
pa so slovenski socialisti storili za delavstvo? To, da so pomagali kvišku lepemu številu i posameznikov in jih kot najizrazitejše bur- ' žuje oddali meščanstvu? Ali to, da so varali in še varajo delavstvo z revolucijo in diktaturo in vzbujajo v njem sovraštvo do vseh ostalih stanov? Ali to, da so delavstvo z vse- ! mi silami skušali odtujiti veri ter delali s tem tlako liberalnemu meščanstvu? Povejte, kaj ste storili za delavstvo?
Povemo vam mi: Vaš edini uspeh je Zaloška cesta! Vi ste pognali delavstvo na cesto, vi ste ga nahujskali, vi ste mu delali varljive nade, vi ste mu moralno potisnili orožje v roko in ga tako neizbežno dovedli v kata-
Bclgrad, 24. aprila (Izv.) Danes je prispel v Belgrad Raddčev odposlanec Krnjevič, da bi v Radičevem imenu ponudil Uzunoviču sodelovanje na podlagi Radičeve kapitulacije 22. t. m. Krn'evič, ki je prišel v Belgrad skupaj s poslancem Tomo Kovačevičem, je takoj dopoldne dal časnikarjem tozadevne izjave.
Popoldne je imel z Uzunovičem dolgo konferenco. Okrog pol 8 je dal časnikarjem kilometersko dolgo izjavo, v kateri skuša tolmačiti poslednje dogodke v Zagrebu in Radičevo izjavo. V tej izjavi je važno samo to, da je Stjepan Radič ponudil Uzunoviču brezpogojno svojo podporo in pomoč in da ga prosi, da bi njega in njegovo stranko zopet vzel pod svoje okrilje v vlado. Kot edini pogoj stavlja, da ne smeta v vladi ostati Nikič in Šuperina. Njunega nadaljnega sodelovanja v HSS klubu ne izključuje.
Jasno je, da je Uzunovič to ponovno kapitulacijo in ponižno Radičevo ponudbo v principu sprejel. Radikalna stranka je namreč v težki krizi. Naj pride pomoč odkoderkoli, vedno je dobrodošla Tako je Krnjevič za sedaj odpotoval brez končnega rezultata. Misli se, da do tega ni moglo priti ravno radi velikih dogedkov, pred katerimi stoji radikalna stranka. Dokler se ta vprašanja ne rešijo, tako dolgo se tudi ne bo moglo rešiti vprašanje nadaljnje usode Uzunovičeve vlade.
Bolgratl, 24. aprila. (Izv.) Kakor običajno pred velikimi dogodki je tudi današnji dan v političnih krogih potekel v velikem razburjenju in deloma tudi v precejšnjem strahu pred raznimi morebilnostmi. Večina radikalnih delegatov, če že ne skoro vsi, je že v Belgradu. Od Slovencev je bilo opaziti: za Maribor Tavčar, za Ljubljano Sajovic, dr. Ravnikar in Niko Zupanič. Večina delegatov iz notranjosti ima vezan mandat. Večina delegatov je dobila namreč nalog, da mora v vsakem slučaju
glasovati za Pašiča.
Tako si je Pašič že zagotovil večino, kar je tudi razumljivo. Glavni odbor je namreč strankina organizacija, ki je vedno vsaj v večini sestavljena po pripadnosti, oziroma po razpoloženju napram voditelju stranke. Kar se tiče sloveskih radikalov, jo stvar isla. 2e izza zadnje seje glavnega odbora je znano, da gredo za Pašičem čez drn in strn. Na ta način je v glavnem že mogoče slutiti, kako bo seja potekla in kakšen bo izid tega zborovanja. Če se bo postavilo vprašanje Jovanovičeve izključitve na dnevni red, je več kot gotovo, da bo
ta predlog tudi sprejet,
in po razpoloženju, ki je danes vladalo v vseh radikalnih krogih, bo j>o vsej verjetnosti tudi do tega prišlo. Edina možnost, da ne bi do Jovanovičeve izključitve prišlo, bi bila, če bi se Pašič v poslednjem trenutku premislil in bi stavil kak drug predlog.
Vse je odvisno od Pašiča.
V svoji zadnji izjavi pa je Pašič izrazil svoje mišljenje. Zato se misli, da je izid bitke med Pašičem in Jovanovičem, v kolikor se bo odigral v glavnem odboru radikalne stranke, že vnaprej gotov. Kako se bo stvar tehnično razvijala v glavnem odboru, glede lega sta dve struji. Pašičeva okolica bi rada stvar izpeljala lako, kakor jo je izvedla zadnjič v klubu. To je
brei Jcbafe,
kar na hitro roko, sumo da bi se predlog sprejel. Nikola Pašič bo najpreje poročal o strankinem položaju, potem pa bo kak njeno v pristaš predlagal
strofo. Opravičeno praznujete 24. april! Toda praznovati bi ga morali kot spokorniki s pepelom na glavi. Pa imate drzno čelo in tako malo vesti, da na najogabnejši način izkoriščate spomin žrtev in ob njem skušate loviti veter v svoja razcefrana jadra. Skušate de-| lati politično kupčjo s »svežo krvjo«, »živim mesom«, »prepadom med ubitimi in vladajočimi«. Ubogo delavstvo, ki ga na ta način tra-pite in mučite in varate.
Nam je bridek spomin na Zaloško cesto, bridek zato, ker sc je dalo slovensko delavstvo zlorabiti za tuje interese. A vest za Zaloško cesto in njene žrtve naj peče tiste, ki so delavstvo tedaj zlorabili v svoje namene.
Jrvanovičevj prijatelji obsojajo ta Radi-čev nastop in so mnenja, da je Radič s svojo kapitulacijo 22. t. m. v Zagrebu, s ponudbo Uzunoviču, napravil Pašiču veliko uslugo in da je okrepil njegov položaj. Posebno se naglasa dejstvo, da odločitve o nadaljnem razvoju naše politike ne leže v sklepih ne Radi-čevega kluba ne glavnega odbora NRS, marveč v tem, kdo bo dobil volivni mandat. Jasno je namreč, da vlada kakršna je danes, četudi bi se okrepila z nekaterimi Radičevci, ne bi imela moralne moči, da bi upravljala državo v težki krizi, v kateri se nahaja, tako kakor je potrebno.
Poslednji dogodki »o to jasno pokazali in diskvalificirali Radičevo stranko in radikale, ki stoje pod Pašičevim, oziroma Uzuno-v.Ajvim vplivom, da bi mogli še naprej voditi politiko. Zato se stavlja vprašanje, kdo bi mogel voditi volitve, ker so volitve edini izhod. Delovne vlade namreč v tom težavnem položaju skoro ni mogoče sestaviti. Zato trdijo Jovanovičevi prijatelji, da se jih sklepi glavnega odbora NRS zelo malo tičejo in da jih v njih akciji ne bodo motile morebitne •kupčijeke pogedbe med Pašičem in Radičem, marveč da bodo odločno nadaljevali borbo proti vsem, ki so izvajali korupcijo, pa naj se nahajajo med Pašieevimi ali med Radičevimi prijatelji.
izključitev Jovanoviča
in tovarišev, predvsem Velje Vukičeviča. Ta predlog bi takoj sprejeli. Če ga ne bi takoj sprejeli, bi Živkovič kot predsednik radikalnega kluba, ugotovil, da je predlog sprejet. S tem bi se zadeva kratko končala. Tako misli Pašičeva okolica. Nekateri resnejši člani glavnega odbora pa so mnenja, da bi bilo tako postopanje za glavni odbor žaljivo. Če se je kaj takega izvedlo v klubu, se ne sme v odboru. Vsem članom glavnega odbora je treba dati prilike, da i>odajo svoje mnenje ne samo o tem vprašanju, marveč tudi o drugih vprašanjih, ld se tičejo notranje politike in pa organizacije radikalne stranke. Zato so ti resnejši krogi mnenja, da je treba po Pašičevem poročilu o političnem položaju pričeti temeljito debato. Edino na ta način bo mogoče priti do pravilnih sklepov. Pašičevi okolici pa la način ne prija, ker je gotovo, da bi v teku te debate prišlo do zanimivih odkritij. Predvsem bi se pokazala pravilna slika razpoloženja radikalnih pristašev v celi državi in
odkritja o korupciji Rade Pašiča
so napravila gotovo povsod po soglasnem mnenju vseh, ki prihajajo iz notranjosti, zelo mučen vtis nc samo na nasprotne stranke, marveč predvsem na radikale same. Delegati bi morali potem zavzeti svoje stališče in ravno z ozirom na to bi potem Pašičev pre<!Iog o Jovanovičevi izključitvi zgubil resnost, ker bi se s tem dokazalo, da izključujejo Jovanoviča samo radi tega, ker je vstal v obrambo proti korupciji in v obrambo interesov pravega parlamentarizma. Pašičeva okolica bo najbrž storila vse, da bi se to onemogočilo. Ker obvladuje tehnično stran, bo
najbrž uspela,
s čemer politični krogi zelo resno računajo. Kljub temu da so se pričela merodajna pogajanja med radičevci in radikali o ponovni koaliciji, je stopilo to vprašanje naravno po]>olnotiia v ozadje pred dogodki, ki se bodo jutri razvijali na seji glavnega odbora. Pri leni se naglaša dejstvo, da Pašiča niso prvikrat obložili samovolje v stranki radi nedelo-
Cene oglasov l stolp, pedl-vrsta in ali oglasi po 130 in 2 D,večji oglasi nad 45 mm vll'i!« po Din Z-30, veilitl l>o 3 In 4 Din, v uredr.lškem delu vršilca po tO Din o Pri veCiem o naročilu popust Izlile ob 4 zjutraj r.-~en pondelJKo in dneva po prazniku
Uprava /e v Kopitarjevi ul.it. e - Čekovni račun: CfutUjana Stev. tO.OSO In tO.349 sa Inserate, SurajcvoSt.7S63, iaqrel> St. 39.011, Praga In Ounaf St. 24.797
vanjn v državi in radi korupcije, ki jo izvaja njegova najbližja okolica. Jovanovič je v svojent pia-mu obtožil Pašiča teh stvari. Pri tej priliki jo tre* ba naglasiti, da je isto storil pokojni Stojan Protič, ki je vsled tega (»ostal žrlev Pašičeve maščevalnosti. Slično je bilo s Nastasom Petrovičem, ki jc moral radi svojega nastopa in ker ni odobraval nastopanja Pašičeve okolice in ker je mislil s svojo glavo, izstopiti iz radikalne stranke. Pašič je proti Jovanoviču vstal že leta 1924. Takrat je Jovanovič v soglasju z odločilnimi činitelji v državi sestavil vlado brez Pašiča. Pašič se je zatekel v radikalni glavni odbor, kjer je seveda dobil večino. Da že lakrat ni prišlo do izključitve, oziroma do detinitivnega obračunavanja med Pašičem in Jovanovičem, je vzrok samo ta, ker je imel Jovanovič skoro cel radikalni klub za sebe. Poleg tega je bila radikalna stranka lakrat v zelo težavnem položaju, ker je imela dosti manj poslancev. Vsak najmanjši razcep v klubu bi bil radikale |>otisnil v opozicijo. Iz strahu pred tem je Pašič takrat sprejel kompromisno rešitev. Danes pa je Pašič močnejši. Radikalni klub se je številčno zajetno povečal in Pašič lahko računa na brezpogojno |»odpore Radičevcev. Razentega hoče Pašič priti s tem razčiščevanjem |>onovno do ugleda in
predsedstva vliule,
radi česar je zdaj sam sprožil celo vprašanje. SIcer se še ne ve, na kakšen način bo utemeljeval morebitni predlog o Jovanovičevi izključitvi, popolnoma pa je jasno iz Pašičeve izjave, da je celo zadevo vprizoril on sam. Pismo, ki je bilo pred par dnevi objavljeno, je pisal Jovanovič samo nekaterim prijateljem. Za sedaj nikakor ni imel namena spraviti spor med njim in Pašičem v javnost. Pismo je obelodanil znani Pašičev agent, poslanec dr. Niko Novakovič. To je gotovo storil s
Pašičevim odobrenjem, kar dokazu je I ud i Pašičeva izjava, ki je nato sledila. Pašič dosedaj tudi v bolj važnih trenutkih ni dajal nobenih izjav. V radikalnih krogih se naglaša, da mora priti do Jovanovičeve izključitve. Jovanovič namreč ni navaden strankin član, ampak je ravno s svojim dosedanjim delovanjem dokazal, da je nevaren Pašičev tekmec. Dvoje tako nasprotujočih si oseb,
ne more ostati v isti stranki, ker je to v škodo strankinega enotnega na=Topa. 1'ašičevci so razvili izredno živahno ogitacijo, ne samo med člani glavnega odbora, marveč tudi v javnosti. Pri Jovanoviču pa ni opažati posebne akcije. Pašič je tekom današnjega dneva po stari navadi sklical posamezne delegale, ki so prišli ;'z notranjosti, k sebi na stanovanje in jim dajal nauke. Jovanovič pa je bil ves čas doma in se ni niti priknzal v parlamentu. Nekateri njegovi prijatelji so sicer precej živahno razpravljali s člani glavnega odbora, vendar brez kakega agitacijske-ga namena. Pašičeva okolica je z ozirom na to Jovanovičevo obnašanje precej v strahu. Širijo se namreč vesti, da bo Jovanovič v slučaju, če ne bi na seji dobil besede, da bi pojasnil svoje stališče, nastopil v javnosti
z važnimi dokumenti,
katerih javnost dosedaj ni poznala, in ki še bol) razkrivajo strahovito korupcijo najbližje Pašičeve okolice. Po izključitvi bo Jovanovič imel popolnoma svobodne roke za to svojo akcijo. Razumljivo je, da se bo lega novega položaja obilno poslužil in da bo Pašičevo okolico
razkrinkal do kosti,
ker jo pozna bolje, kakor kdo drugi. Gotovo je, da ima v svojih rokah važne dokumente. Edino tega dejstva se boji Pašičeva okolica. Ni izključeno, da bi ravno to moglo vplivati na to, da bi se Pašič
v zadnjem trenutku premislil
in poskusil se pomiriti. Na vsak način bodo sklepi glavnega odbora za našo notranjo politiko odločilnega pomena. Zato je razumljivo, da je pozornost političnih krogov osredotočena na dogodke, ki so bodo odigrali jutri in naslednje dni v glavnem odboru NHS.
Belgrad, 24. aprila. (Izv.) Vaš dopisnik jc imel priliko razgovarjati sc z najuglednejšimi člani glavnega odbora radikalne stranke. Ugleden Pašičev prijatelj mu je izjavil:
»Odločitev o Jovanovičevi izkljuditvi jc zelo važna. Ta sklep pomeni, da moramo operirati svoj lastni organizem. Drugače ne moremo storiti. Razvoj razmer jc v naši državi prišel namreč tako daleč, da jc treba izbirati med Pašičem ali Jovanovičem. Po tem, kar se je zadnje dni zgodilo, Jovanovič ne more več ostati v stranki.«
Velja Vukičevič, ki ga imenujejo istočasno z Jovanovičem, jc izjavil Vašemu dopisniku, da mil jc vseeno, kaj bo glavni odbor sklenil. Če sc bo stavilo vprašanje Jovanovičeve izključitve, »potem jc popolnoma
3ovanovčč bo skoraj gos©vc izključen.
nepotrebno stavljati vprašanje o moji izključitvi«, je dejal Vukičevič. »V slučaju, da izključijo Jovanoviča, je jasno, da bom šel za njim. Popolnoma nepotretno in formalnega
značaja jc, ali se stavi predlog glede mene ali ne.«
Znani Pašičev pristaš Velja Popovič je dejal, da je položaj zelo resen in da bo jutri »krvi in mesa«.
V Belgrad je prišel Aca Stanojevič. Takoj zjutraj se je podal na delo. V Pašiče-vem smislu obdeluje člane glavnega odbora, ki niso na splošno za Pašiča. Splošno sc misli, da bo Jovanovič storil vse, da v slučaju, če se bo predlagala njegova izključitev, zmaga, četudi ne dejansko, pa vsaj moralno. Zato se pričakuje, da bo Jovanovič v tej smeri razvil živahno akcijo.
Dr. Maček se brani.
Zagreb, 24. aprila. (Izv.) Bivši podpred-Jednik HSS dr. Maček je objavil danes v listih izjavo, v kateri se pere radi obdolžitev, ki so jih prinesli o korupciji vsi listi. V svoji izjavi odkrito priznava, da jc interveniral v prid mažarskih grofov Secsenyja, Csekovicsa m Telekyja. Javnost se zato zelo čudi, kako je mogel podpredsednik stranke, ki se imenuje kmetska, intervenirati za grofe in proti kmečkim interesom. Nobenega dvoma ni, da bodo kmetje ostro obsodili tako ravnanje. Mnogo se govori tudi o zadržanju narodnega poslanca Žnidariča v Medimurju, ki je pri i razdeljevanju posestev grofa Festuticsa delal v škodo kmetov. Vse medjimurske radičevske | organizacije so radi tega poslale protest na glavni odbor stranke, ki pa ni v tem oziru še j ničesar ukrenil. Med kmetskim ljudstvom vla- j da radi tega upravičena nezadovoljnost.
ODBOR ZAGREBŠKIH RADIKALOV V PAŠIČEVIH ROKAH.
Zagreb, 24. aprila. (Izv.) Semkaj jc pri- | »pela vest, da je glavni odbor radikalne j stranke rešil spor v zagrebški radikalni orga- | nizaciji tako, da je priznal kot predsednika Mihaloviča, ki jc pristaš Pašičev. Po tej odločitvi bo on zastopal zagrebške radikale na seji glavnega odbora. Sedanji odbor si je pridobil predsedstvo organizacije tako, da je uvedel volitve preko prejšnjega odbora, ki še ni dobil absulotorija.
SKRBI HSS RADI OBČINSKIH VOLITEV V DALMACIJI.
Split, 24. aprila. (Izv.) Tukaj pričakujejo prihoda 30 radičevskih agitatorjev, ki bodo j radi bližajočih se občinskih volitev priredili shode po vsej Dalmaciji. Kakor je znano si radičevci mnogo prizadevajo za občinske volitve, ker stoji Seljačka stranka v Dalmaciji »elo slabo.
Obsodba Franceta Bevka.
Gorica, 24. aprila. (Izv.) Pred tukajšnjim (odiščem se je danes vršila razprava proti Francetu Bevku, ki je obdolžen razžalitve 1 italijanske armade. »Čuk na palci«, katerega odgovorni urednik je Francč Bevk, je priobčil članek, v katerem je rečeno, naj vojaki zamiže, ako najdejo med makaroni košček vrvice. Radi tega so Bevka takoj aretirali in ga postavili pred sodišče. Zagovarjal ga je , uradni zagovornik Vinci. Radi delikatnosti obtožbe se ni hotel javiti noben odvetnik prostovoljno. Bevk je obsojen na 4 mesece zapora in 400 lir globe. Ostati je moral v zaporu, da presedi kazen. V časnikarskih krogih je obsodba vzbudila veliko razburjenje.
»če se ne zgodi kaj izrednega.« pravi Daily Telegraph, se bo delo v angleških premogovnikih ustavilo. Posledice tega dogodka za celo državo bodo nedogledne. Naloga Bald-vina kot posredovalca je skoro brezupna.«
Zastopniki delavstva presojajo položaj skrajno pesimistično. Voditelji javljajo, da ni nobene moči več, ki bi preprečila izbruh stavke 1. maja, kot odločna in izdatna vladna podpora. Država stoji pred največjim delavskim nastopom v zgodovini Anglije.
London, 24. aprila (Izv.) Ministrski predsednik Baldvvin je pri pogajanjih med rudniškimi podjetniki in rudarskimi organizacijami ponovno poudarjal, da pod nobenim pogojem ni pričakovati, da bi v)ada tudi še po prvem maju mogla dajati podpore rudarski industriji.
London, 24. aprila (Izv.) Med rudarji vlada radi neugodnega poteka rudarskih pogajanj veliko vznemirjenje. Po nekaterih premogovnih okrožjih so že ustanovili obratn-bene odbore. Na mnogih krajih so rudarji potrgali objave podjetij, ki napovedujejo, da se g 1. majem znižajo plače.
(JEOFICIELNI RAZGOVORI V MAROKU.
Utfida, 24. aprila (Izv.) Danes popoldne »o se eešli francoski in španski delegati v El-ainu s Azerkanom. Razgovori imajo čisto neoficlelea značaj.
ITALIJANSKI DOLGOVI V AMERIKI.
Washington, 24. aprila (Izv.) Senat je 1 načrt o ureditvi italijanskih dolgov odklonil s 43 proti 24 glasovom. O zadevi se bodo uvedla ponovna posvetovanja.
J. š.:
Pred spjemembami na Češkem.
Praga, dne 22. aprila 1928.
Politični položaj je zelo zamotan. Poslanska zbornica se ne more sestati, ker po razbitju vladne večine ni več organa, ki bi se dogovarjal in pripravljal predloge. Res sicer tudi vlada dr. Černega lahko pripravi predloge, toda nima nikake garancije, da bode za predlog dobila večino. Vlada sama po sebi ne more predložiti nobenega zakonskega načrta brez predhodne odobritve strank, ker bi jo vsak lak poskus lahko stal življenje. Če je bilo včasih zelo težavno najti pristanek vseh vladnih strank na kak zakonski načrt že parlamentarni ko-alični vladi, je to še mnogo težje sedanji uradniški, ki nima opore v Narodni skupščini. Usoda te vlade je zelo podobna usodi večine nezakonskih otrok. Ker so se razblinile nade, ki so jih stavili v njo, se je sramujejo in ji niso naklonjeni celo tisti, ki so ji dali življenje. Samo zavoljo ugleda v inozemstvu še ni dobila »milostnega udarca«. Na obzorju pa so se že začela pojavljati znamenja, da bo tako liho izginila kakor je prišla.
Bivši min. predsednik g. Švehla, ki se je zavoljo bolezni odpovedal svoje visoke službe in po naročilu zdravnikov odšel na morje iskat zdravja, se je nenadoma pojavil v Parizu. Ko se je voditelj socialno demokratske stranke, bivši minister Be-chyn§, docela prepričal, da jim je uradniška vlada prinesla popolnoma nekaj drugega kakor so so-cijalisti pričakovali, je zbolel in bi si naj šel na zdravniški nasvet utrjevat svoje zdravje na jug, k morju. Toda Bechyne ni poslušal zdravnikov, temveč se je odpeljal v Pariz. Po odhodu g. Bechy-na je začel bivši vojni minister in voditelj narodnih socijalistov, g. Stribrny, misliti na to, da bi postal čsl. Mussolini. Njegove želje so našle mogočen odmev na zborovanju čsl. fašistov, ki se je pred nekaj dnevi vršilo v Pragi. Ko se je še glavno glasilo dr. Kramareve narodne demokratske stranke »Narodni Listy< izreklo za diktaturo ter jim je pritrdila tudi neodvisna judovska »Tribuna«, ld ima dobre zveze z gradom, je g. Stfibrny že sanjal o diktaturi. Zadel pa je na odpor tam, kjer je hotel imeti glavno oporo, namreč v legijonarjih (dobro-voljcih) in v svoji lastni stranki. Ko so njegove nade splavale po vodi je seveda moral iti na oddih, da se malo pomiii. Vsevednim časnikarjem seveda ni ostalo prikrito, da se nahaja g. Stfibrny v Parizu. Sedaj pa poročajo časopisi, da se odpravlja na pot v Pariz tudi msgr. Šramek, ki je sicer popolnoma zdrav. Tako bodo kmalu v Parizu vsi voditelji prejšnje vladne večine. V tujini si človek zaželi rojakov in kaj rad pozabi pri tem na prejšnje spore. Ali bi bilo čudno, če bi se ti gospodje »slu-čajno« kje sestali? Pariz je sicer velik, vendar! se taki ljudje zelo lahko najdejo. To je tem potreb-nejše, ker je politično življenje na mrtvi točki.
Zasedati more samo senat, ki še ima potrditi nekaj zakonskih predlogov, ki jih je sprejela poslanska zbornica še za stare vlade. Ko se je senat v sredo 21. t. m. sestal, se je videlo, da se noben govornik ni resno pečal s trgovsko pogodbo z Albanijo, ki je bila na dnevnem redu, temveč je vsak izkoristil priliko, da zavzame stališče k najnovejšim noranjepolitičnim dogodkom. Začeli so Nemci, ki so v imenu »Nemške zveze« proglasili, da se bodo energično borili proti vsakemu poskusu kakršnekoli diktature in so se izjavili za državljansko svobodo in demokracijo. Presenetil je zlasti socijalne demokrate predlog agrarnega senalorja Donata, da se uvede stalna carina na uvoz poljedelskih pridelkov, kar je gotovo nemala zasluga energične delavnosti čsl. ljudske stranke, ki se je zlasti po razpadu vladne večine z vso resnobo zavzela za obrambo kmetskega stanu. Socialni demokrati so bili prepričani, da bodo agrarci v tem vprašanju popustili njim na ljubo. Zato se je soc. demokratski govornik z zelo ostrim govorom izrekel proti temu predlogu in dolžil agrarce uskoštva. V imenu čsl. LS se je oglasil k besedi senator Ša-bata. Dokazal je, da preti čsl. poljedelcem velika kriza, ker vsled tujega uvoza, zlasti poljskega in rumunskega, ne morejo prodati živine in svojih pridelkov. Cene so padle od lanskega lela živini za 35 odst., žitu pa za 25—30 odst. Kljub temu pa so cene mesa in kruha ostale iste. Dobiček imajo od lega samo prekupci in tuji uvozniki. Kmetskemu stanu se da v čsl. republiki pomagati samo s carino na tuj uvoz, kar ne bi življenskih potrebščin prav nič podražilo.
Vprašanje carine na uvoz poljedelskih pridelkov je bilo eden izmed vzrokov razpada vladne večine. Soc. demokrati so prepričevali delavstvo, da bi taka carina dvignila cene živilom. Če bi se jim posrečilo preprečiti carino, bi imeli pokazati delavstvu zn prvi maj vsaj nekaj ter bi se lažje boriti proti komunistom. Upali pa so ludi, da bodo z veliko agitacijo proti carini na uvoz tujih kmetijskih pridelkov nahujskali proti čsl. LS tudi njeno delavstvo, ki tvori skoraj polovico volilcev. Pričakovali so, da se bo v čsl. LS začel boj med delavstvom in krneli ter da pride morda celo do raz- j kola. Toda s tem pa so samo pomagali rešiti čsl. ljudski stranki vprašanje, ki si ga morda ne bi upala sama načeti. Sedaj so soc. demokrati postavili čsl. pred vprašanje, ali je ne samo v programu, temveč res tudi v življenju resnično na stališču krščanske vzajemnosti med vsemi pridobitnimi stanovi. Čsl. LS je to izkušnjo izvrstno prestala. Na številnih shodih za poljedelsko carino so se pojavil celo govorniki iz vrst kršč. delavstva. Čsl. LS je tako visoko dvignila zastavo kršč. vzajemnosti, da je mnogo na sestankih prisotnih pristašev soc. demokratske in agrarne stranke Droslopilo v niene vrste.
Tisti, ki smrtno sovražijo katoličanstvo, se morajo vsak dan bolj prepričati, da se je čsl. LS okrepila na znotraj in razširila na zunaj, odkar ni več v vladi. Stranke, ki so mislile imeti od uradniško vlade korist, pa samo izgubljajo na moči. Zato ne bo samo slučaj, če pride v Parizu do poskusov, da se počasi zopet obnovi stara koalicija. Vlada g. dr. Černega bo trajala samo do jeseni. Sprejela bi naj v parlamentu uradniški zakon in po možnosti tudi zakon o podpiranju zidave stanovanj. To bi ji bilo mogoče izvesti do sredine junija, ko bi se začele parlamentarne počitnice, ki se po njih dr. Černv ne bi več pokazal v Narodni skupščini na ministrskem stolcu.
Da se resno misli na spremembo sedanjega nevzdržnega položaja, dokazuje razgovori gosp. predsednika dr. Masaryka z voditelji posameznih strank, ki so se začeli dne 19. t. m. Ne gre tu samo za dr. l\'asarykovo pomoč g. dr. Černemu pri sprejetju uradniškega zakona, temveč pomenijo te avdijence tudi predpripravo važnih političnih dogodkov. Pozornost je vzbudil zlasti sprejem predsednika »Nemške zveze«. Nekateri krogi mislijo, da se skuša uresničiti stara želja grada, da se pritegnejo Nemci v vlado. Češki listi so smatrali ob tej priliki za potrebno opozoriti javnost, da so nemški agrarci mnogo bližji češkim agrarcem ko čsl. LS. Kako se bodo razvijale politične razmere, nt mogoče natančno prorokovati. Jasno pa je, da se išče rešitev brez čsl. LS in da ni mogoče vsem še tako mnogoštvilnim nasprotnikom v nobenem še tako zamotanem političnem položaju omajati čsl. ljudske stranke, dokler bo na znotraj zdrava in bo se res dejansko opirala na večnoveljavna krščanska načela.
Krka nemške ^oaliciie.
Precej nepričakovano je izbruhnila kriza dr. Luthrovega kabineta. Vsa pozornost nemške javnosti je bila obrnjena na zunanjepolitično polje. Rusko-nemška pogodba, ki so jo s prikritim zadoščenjem in zadovoljstvom spremljali vsi listi, ni pustila nič prostora za druge probleme.
Med tem se je dr. Luther pripravljal na težavnejšo nalogo sporazuma v vprašanju odškodnine nemškim knezom. Že parkrat smo poudarili, da je to trenutno najhujše, najtežje in najbolj zamotano notranjepolitično vprašanje v Nemčiji. Kaj odpravnina pomeni, je jasno povedal nek poslanec katoliškega Centru-ma na nedavnem shodu. Princi zahtevajo vrnitev polja in gozdov v izmeri petstotisoč hektarjev ali odškodnino ene milijarde zlatih mark; vpoštevati je treba še rente, umetnine in dragocenosti, tako da znaša skupno vsota odškodnine dve miljardi šeststo milijonov zlatih mark. To pomeni za Nemčijo nov vojni po- i raz. Tako vprašanje je pač vredno, da pretrese javnost, da se igra z vlado in vsem parla- . mentom.
Mi smo povedali, da socialisti in komunisti hočejo kovati iz tega vprašanja političen kapital in zahtevajo ljudsko glasovanje za konfiskacijo vsega tega premoženja brez odškodnine. Ljudskim masam bi bila gotovo taka rešitev najbolj všeč. Nemškemu gospodarstvu bi brezplačna konfiskarja najbolj prav
prišla in trpeči narod bi imel zadoščenje.
Toda posledice take operacije, ki jo Centrum v gotovem oziru proglaša za nemoralno, bi bile nedogledne. Zato je treba najti srednjo pot. Vsi dosedanji predlogi so propadli. Po zadnji krizi stoji vlada na razpotju ali naj se nagne na desno ali levo. Vpoštev pridejo socialisti na eni in nemška ljudska stranka na drugi strani. »Centrum« zagovarja poizkus s socialnimi demokrati. Ker je večina odškodninskih zahtev v Prusiji, bo tudi mnenje pruske deželne vlade veliko zaleglo. Zato se je dr. Luther po nesrečnem glasovanju v odseku obrnil najprej tja.
Nemška vlada sprejela z Rusijo
pogodbo.
Berlin, 24. aprila (Izv.) Časopisje poroča, da vsebuje nemško-ruska pogodba malo členov. V nobeni točki pa ne nasprotuje duhu lokarnskih pogodb. Pogodbi je dodan obširen dodatek, ki vsebuje pojasnila k posameznim členom. Zunanji minister Stresemann bo danes pcpoldne dal voditeljem strank o vsebini pogodbe obširna pojasnila.
Berlin, 24. aprila (Izv.) Ministrski svet je danes razpravljal o rusko-nemški pogodbi in je pogodbo sprejel. Ministrski predsednik je pooblastil dr. Stresemanna, da pogodbo podpiše. Kakor poroča časopisje, bo pogodba podpisana najbrže že v ponedeljek. Pogodha je v svojem bistvu samo potrditev dosedanjih prijateljskih odnošajev med obema državama.
Priprave za reorganizacijo Društva narodov.
Berlin, 24. aprila (Izv.) Nemška vlada je določila kot svojega zastopnika v komisijo, ki se bo pečala z vprašanji razširitve Društva narodov, pariškega poslanika von Hoescha.
Ženeva, 24. aprila (Izv.) Češkoslovaška vlada je sporočila generalnemu tajništvu Društva narodov, da bosla v odboru za reorganizacijo Društva narodov zastopala državo zu- j nanji minister dr. Beneš in češkoslovaški po- | slanik v Bernu,
Občni zbor
Jugoslovanske kmetske zveze.
bo dne 4. maja ob 10 dopoldne v dvorani Rokodelskega doma (Komenskega ulica 12) v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Govor načelnika SLS dr. A. Korošca.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo tajništva.
4.	Volitev novega odbora.
5.	»Kmetske zbornice«, poroča poslanec Anton Sušnik.
6.	Stanovska izobrazba našega kmeta, poroča dr. J. Mohorič.
7.	Slučajnosti.
Vse okrajne Kmetske zveze in podružnice prosimo, da v smislu pravil in poslovnika pošljejo na občni zbor svoje zastopnike.
Za načelstvo J. K. Z.: Ivan Brodar, t. č. načelnik. Dr. Jakob Mohorič, t. č. tajnik.
A »Iz levov cucki, ki ližejo bič.« Ta kulturni okus demkratov razodevajoči stavek je napisan v včerajšnjem »Jutru« na račun radičevcev. Nam pa je prišlo na misel, kako je bilo takrat, ko je Pribičevič divjal v Belgradu proti Pašiču in radikalom, na ljubljanskem kolodvoru pa sta si stiskala roke gg. Pašič ir Žerjav.
A Bolje nič kakor izguba je rekel Pucelj. ko je prebral včerajšnje »Jutro«, ki pravi, da Janez Pucelj ni nič dobrega naredil. Res nisem nič naredil — si bo dejal — slab proračun sem zakrivil, slabo sem vozil, toda po takem blatu pa vendarle ne vozim kot moji bivši prijatelji.
A Korupcijo očita »Jutro« radičevcem in se huduje na Puclja, da jo podpira. Bi nekaj zapisali, pa upamo, da bo »Kmetijski list«.
A Koliko milijonov dinarjev so zaslužili radičevci, toži glasilo SDS. Verjamemo, da je to demokratom hudč.
NOV TUR5KI DRŽAVLJANSKI ZAKONIK.
Angora, 24. aprila. (Izv.) Zbornica bo sprejela nov državljanski zakonik, ki jc izdelan po vzorcu švicarskega civilncga zakonika.
V Dravljah pri Št. Vidu nad Ljubljano je sklicala v petek, 23. t. m. Jug. kmetska zveza sestanek zaupnikov, na katerem je poročal poslanec Smodej. V soboto, 24. t. m. se je vršil shod SLS na Jezici, ki je bil zelo dobro obiskan. Tudi tu je poročal posl. Smodej. Zborovalci so na obeh shodih soglasno odobravali politiko Jugoslovanskega kluba in izvajanjem govornika navdušeno pritrjevali.
Tedenski preplet'
Belgrajska vlada se bori za večino, ki jo morata dati Radičev in radikalni klub. Radičevci so 22 t. m. na zborovanju v Zagrebu soglasno sklenili zaupnico Stjepanu Radiču.
1 ako je sla po vodi želja po razcepu v HSS Kadič se je zopet ponudil radikalom za vstop v vlado, liste poslance, ki so ga zapustili, je povabil nazaj v svoj klub. Dr. Nikič je torej propadel. Med radikali je borba hujša. Jovanovič je osnoval poseben list »Narodni glas«, v katerem dan za dnem napada Pašičevo družbo in jo dolži koruptnih in nepoštenih dejanj. tako je prišla na dan afera Stan^nrd Oil Companv, ki ie po dosedanjih poročilih prikrajšala državo za 30 milijonov dinarjev dohodkov. Pn tej stvari sta prizadeta tudi ra-dicevca dr. Maček in inž. Košutič, ki sta vsled tega morala zapustiti svoja mesta v stranki Dalje je »Narodni glas« obdolžil Rade Pašič;' grde manipulacije z delnicami trboveljsk. premogokopne družbe, ki je baje za proti-uslugo dobila proste roke za zvišanje cen premogu od 2200 na 4000 Din pri vagonu. Ljuba Jovanovič je v posebnem pismu napadel Pašiča in ga označil za nesposobnega voditi radikalno stranko in državo, Vsi ti napadi so obenem priprava za sejo glavnega odbora radikalne stranke, ki se vrši danes. — Novi predsednik grške republike general Pangalos ie danes teden prisegel. V Varšavi je neki narednik Amielovski ustrelil bivšega finančnega ministra Linde. Poljski socialni demokrati so izzvali krizo vlade, ki se je začasno hitro rešila. — Največji dogodek zadnjega tedna jc gotovo rusko-nemška prijateljska po-godba, ki je zelo razburila Anglijo in Francijo. V Angliji grozi splešna stavka rudarjev. Pogajanja so se vršila ves teden brezuspešno. — Ljubljanska Trgovska zbornica je izvolila za novega predsednika veletrgovca Jela-čina ml. Pripravljajo se volitve v to insti-tVcII,°- r~ I4ne, 20- l- m- ie imela svoj redni občni zbor Zadružna gospodarska banka cl. d v Ljubljani. Zavod lepo napreduje in je že med najmočnejšimi v Sloveniji. Promet je v minolem letu znašal čez 10 in pol miljard. dobička. lzkazuic 1,475.916.10 Din. Hranilnih vlog je 62 milijonov dinarjev. V novi upravni svet so bih izvoljeni gg.: dr. Josip Basaj, dr. Anton Breccli, Kari Čeč, dr. Josin Dcrimstia, Janko Jovan, Srečko Kobi, dr. Janko Mohorič in Ivan Zabret. — V nadzorstvo so bili lzvolicni gg.: Josip Burgar, dr. Josip Jerič, dr. Anton Jcrovšek, Evgen Legat in Martin Mcblovnik. — Italijani so zopet pripravili sebi sramoto, nam Slovencem pa žalost. Bivši generalni fašistovski tajnik Farinacci je prišel v Postojno in Trst. Fašisti so pri tej pribki ponovno onečastili Vilharjcv spomenik. Dru-hal Farinaccijevih »neznancev« je najprej po-črnila Vilhar|ev spomenik, mu postavila nato med prepevanjem fašistovske himne na glavo fašistovsko čepico ter zavezala močno vrv okoli vratu in pričela vleči nazaj in nanref, da bi demolirala spomenik. Na tem mestu naj bi se pnrneje dvignil spomenik ilalij-nskim žrl vam sponr.da v Prestr.-nku, za katerega naj bi prispevalo slovensko ljudstvo.
Ka/ se godi domo
Povratek rudarske deputadie.
V	petek se je vrnila iz Belgrada rudarska deputacija, ki je bila odposlana, da zainteresira tudi vladne kroge za trboveljske razmere, obenem pa zaprosi, da se odpravijo številne krivice, ki se gode rudarjem. Deputacija je prinesla iz Belgrada najboljše vtise in Cula, da na vladi marsičesa ne vedo, kar bi se sicer lahko prepričalo. Deputacija ne more prehvaliti Jugoslovanskega kluba, ki jim je stal vse dni na strani in jih je vodil po poslancu dr. Kulovcu na razna ministrstva, kjer so bili povsod sprejeti, kakor: na predsedništvu vlade, pri ministrstvu za socialno politiko, pri ministrstvu za šume in rude in pri ministru za promet.
Na ministrstvu za socialno politiko je minister i začudenjem poslušal pritožbo o nadaljnji redukciji, ki se je še vršila po ministerijalni komisiji, na kateri se je izreklo, da sc nc bo naprej reduciralo; istotako je izjavil generalni ravnatelj ministrstva šum in rud, da mu ni nič znano o ukinitvi 14 dnevne plače, ker sistem mesečne plače obstoja samo za državne uradnike, ki so večinoma v Bosni in v Srbiji in imajo šo stari ogrski rudarski zakon. Radi tega bo družba kaznovana, ker je gazila zakon.
Ministrski predsednik je obljubil parlamentarno komisijo, kakor hitro se reši vladna kriza.
Tudi ministrstvo za promet se je začelo zanimati za tukajšnje razmere, izrekla se je želja, da vsako pritožbo vpošljejo, kar se pa tiče oddaje premoga, še drži kolektivna pogodba, sklenjena s
To je 'v glavnem poročilo deputacije, skliče se pa drugi teden javen shod, na katerem se bode izčrpno poročalo o vseh korakih, ki so se storili v Belgradu v prid rudarjem.
Na Sv. Jošt.
Krščanska delavska mladina z Gorenjskega ln iz Ljubljane pohiti v nedeljo, dne 2. maja na Sveti Jošt.
Proč od mestnega šuma in dnevnih tegob se ji hoče čistega ozračja. Poljubiti hoče zemljo, kjer je naš Evangelist držal pridigo na gori. Veseliti se hoče pomladi, novega zelenja; želi si radosti svobodnih pod svobodnim solncein.
V	naši mladini vre; sin obotavljaje stopa po poti očetovi. Kjer je Tvoj zaklad, tam je tudi Tvoje srce. Vso težo prokletstva in zla, ki je skozi veke nasejano v človeške domove, že pojmuje družba; za drago žrtev idealne potence ji je pomagal razum do spoznanja in tod je obstalo; mladina pa
i o čuti s srcem. Rojena v njem živi samoniklo iivljenje; ker krščansko, tudi socialistično. Ni ji socializem pravovemost besed, temveč sveži lok življenja. Duh ljubezni nas druži, požrtvovalnost mladosti in delavska volja nas vodi do dejanj.
Program dneva bo rastel iz nas. Sv. maša bo približno ob 10 dopoldne, po prihodu udeležencev.
Vabljeni vsi, ki hočete ?n dan nekaljenega veselja med delavsko mladino v naravi!
Na eventuelna vprašanja glede izleta daje odgovor »Krekova mladina« v Ljubljani, Stari trg 2/1. Polovična vožnja po železnici bo dovoljena. — Pevci in jeseniški godbeniki bodo imeli hvaležno nalogo.
Potovanle Slovencev v Egipt in Pafestmo.
Maribor, 23. aprila.
Čujemo, da se snuje za leto 1927 skupno družabno potovanje v Egipt in Palestino. Pripravljajo ga naši priznani poznavalci Orienta in nekateri ugledni finančniki. Stroški bodo primeroma zelo nizki. Število udeležencev bo omejeno. Za potovanje vlada veliko zanimanje in se jih je že precej priglasilo. Želeti bi pa bilo, da se odbor otrese svoje skromnosti in stopi s svojimi načrti v javnost. Morebiti bi se še marsikateri rad pridružil, ki zdaj še ne ve za to akcijo.
Velika umetnost Je
kupiti dobro blago za moško obleko po res nizki ceni.
To dosežote edinole pri priznano solidni tvrdki
Josip I v a n CI C, L]ubl"ana,
MlkloSiCeva cesta Stev. 4.
Ta ugodna prilika se Vam nudi Se do 31. maja 1926 To nt prazna reklama!	Prepričajte se
Kako spoštuje prekmursko ljudstvo dobrega učitelja.
Dokležovje ob Muri, 23. aprila.
18. aprila smo vzeli slovo od svojega dolgoletnega šolskega upravitelja g. Ivana B e n k o -v i čTa. 43 let je zvesto opravljal naporno učiteljsko službo, med temi celih 85 let pri nas v Dokležovju. Ves sedanji dokležovski rod je hodil k njemu v šolo. Ko je g Benkovič prišel k nam kot mlad učitelj, je bila naša šola v stari, majhni hiši. Po njegovem posredovanju je dala občina sezidati novo, lepše šolsko poslopje. V tej novi šoli je mladi učitelj razmahnil vse svoje sile. Dolga leta je popolnoma sam poučeval, dasi je bilo otrok nad 100. Ves čas svojega službovanja pri nas je radi pomanjkanja duhovništva poučeval tudi krščanski nauk. Marsikateri njegovih učencev je danes že duhovnik in marsikatera učenka je odšla v samostan, drugi pa ugledni možje in pridne žene. Vsi se hvaležno spominjajo svojega nekdanjega učitelja. Pa tudi izven šole se je današnji upokojenec marljivo bavil z ljudsko izobrazbo, zlasti na gospodarskem j>olju, saj je bil sani vzoren živinorejec in marljiv poljedelec. Največje veselje pa je imel s čebelami. Po vsej naši Slovenski krajini jo bil in je še znan g. Bentovlc, kot najboljši »rojar« (čebelar). Da mu samo ne!«Jiiko j>okaženio svojo hvaležnost za ves njegov trmi, snro mu priredili preteklo nedeljo skromno posknilno prireditev. Ob 10 dopoldan je bila v ifafU tmpeli služba božja, katero je daroval učeno« g Benkoviča, g. Ivan Jerič. Službi božji je prisostvovala poleg vse vasi tudi šolska mladina in gasilsko društvo v paradi. Po maši pa se je izvršila poslovitev na šolskem dvorišču. V prisrčnih besedah se je poslovil od njega v imenu šolske mladine sedanji g. šolski upravitelj, v imenu staršev g. Gregor Matjaž, v imenu občine g. župan, v imenu stanovskih tovarišev g. šolski upravitelj Deskovič iz Bakovec in končno še g. župnik za ves veliki trud pri poučevanju krščanskega nauka. Ena učenka mu je podarila lep šopek rož. Med posameznimi govori je pel štiriglasni moški zbor, povrh pa so zapela domača dekleta še svojo značilno »Oj hišica priljubljena«. Končno pa se je poslovil od nas še g. Benkovič Rekel je, da je vse svoje delo gradil na božjo — versko podlago. Najlepše plačilo mu bo. ako ohranimo sad njegovega dela. Nobeno oko ni ostalo suho med njegovimi besedami.
pism^ g. Klekla >r. agrar.
v fta
na
Današnja številka »Novin« je prinesla na uvodnom mestu odprto pismo, v katerem g. poslanec Klekl odkriva g. delegatu okr. agr. urada v Mariboru vse rane prekmurskega ljudstva v gospodarskem oziru. Iz pisma posnemamo glavne misli in sicer le zahteve g. poslanca:
1.	»Prvo, kar moram pribiti, je dejstvo, da je naš narod reven, da mnogi dosettisoči nimajo toliko zemlje, da bi na njej zrasel za nje vsakdanji kruh. — Zemlje ni. Vendar pa se drži v Prekmurju nepotreben maksimum na veleposestvu. ... V Prekmurju razdelite hipermaksimc med tiste tisoče rev, ki niso dobili dovolj ali nič zemlje.«
2.	Kot drugo zahtevo stavi g. Klekl prejioved izvoza drv. Naši interesenti dobivajo premalo ali nič drv, »a je vkljub temu vaš urad pred par tedni priporočil v Belgradu na ministrstvu šum in rud ter na ministrstvu za agrarno reformo, da se gozdovi v Biikovnici in Kobilju smejo zopet sekati, drva pa izvažati.«
3.	»Tretje je prodaja zemlje.« — Ker so agentje iz dobičkaželjnosti postopali, kakor da prodaja ni le fakultativna, temveč da zemljo mora vsak kupiti, kdor je noče izgubiti, se je zgodilo nešteto nepravilnosti in tudi krivic. Te naj se ptopravijo!
4.	»So interesenti, ki so po krivici dobili več zemlje, kakor jim gre, so celo neinteresenti, ki so dosedaj imeli zemljo. Energično popravite to krivico!« —
»O mahinacijah pri vprašanju razprodaje zemlje« ob priliki še izpregovorimo in takrat se nekoliko natančneje dotaknemo predstoječega odprtega pisma.
Za »Martinišče" v Murski Soboti.
Takoj z otvoritvijo gimnazije v Murski Soboti se je začutila tudi potreba po dijaškem domu. Začelo se je za Dom nabirati, še preden pa se je ta akcija v sedanjih gospodarsko tako neugodnih časih mogla dokončati, je bilo potreba dijake vsaj za silo spraviti pod streho in preskrbeti. »Marti-nlšče« so je otvorilo in je sprejelo pod svojo streho 40 dijakov-giinnazijcev, a v — tuji hiši. Neko hišo so sicer kupili, a tu je bilo le stanovanje ravnatelja, obednica in kuhinja. Fantje pa so stanovali v poslojiju prejšnje rimsko katoliške osnovne šole. Stanje se je spremenilo sedaj le. v toliko, da so hiši dozidali majhno kapelico in da so v šoli naredili prostora za 50 fantov.
Vsakemu je jasno, da na ta način vprašanje katoliškega dijaškega doma ni rešeno. Nabiranje se vrši naprej. Le žal, da na naš narod tako zelo pritiskajo neugodne gospodarske razmere in radi tega ne more prenesti žrtev, ki jih »Martinišče« zahteva. Obupali pa ne bomo; dokler naš človek ne reče: »nočem dati«, temveč prizna: »sedaj ne morem dati«, ni povoda za obup
Otvoritev katoliškega dijaškega doma — »Mar-tinišča« — pa ni le zadeva nas Prekmurcev, temveč je zadeva cele slovenske katoliške javnosti. Saj je namen »Martinišča« vzgajati značajno, narodno zavedno ter v katoliškem prepričanju utrjeno generacijo, ki bo v korist celokupnemu slovenskemu narodu.
Zaprosili smo za državno pomoč. Dobili smo le obljubo, ki se ni izpolnila in se najbrž tudi ne bo. Usvojili smo drugo možnost, da bi prišli brez direktnega nabiranja do potrebnega denarja. Pripravljamo se na tombolo. Ob tej priliki se obračamo na vso slovensko javnost Prepričani smo, da pri njej najdemo razumevanje
»Martinišče« bo monument požrtvovalnosti katoliške misli Prekmurja in obenem Slovenije. V njem najdejo zatočišče ne le naši sinovi, temveč sinovi vse Slovenije — zlasti uradništva v Prekmurju. Ko bodo naši jx>tomei, ki se bodo v njem vzgajali, gledali na naše delo in vedeli, da je sodelovala pri dovršitvi vsa Slovenija, se bodo tembolj zavedali, da nismo sami, temveč nas veže močna vez z ostalo Slovenijo. — Ta trojna misel naj odpre srce vsakega Slovenca-katolika. Fr. K.
Hmeljarji, pozor I
Znano je vsemi hmeljarjem, da se je leta 1924 in 1925 pojavila na poznem hmelju nova bolezen, peronospora, ki ne okužuje in uničuje te liste in poganjke, nego tudi kobule. Leta 1924 smo bolezen opazovali še le takrat, ko je rastlina že tvorila kobule, lani pa veliko poprej — letos se pa pojavlja, ko so poganjki komaj prirastli iz zemlje — in to daje misliti. Potemtakem lahko sklepamo, da bo učinek bolezni v tekočem letu še veliko občutnejši, nego minula leta in še posebno, če bo vreme bolj mokrotno.
G. vseuč. prof. dr. Škoric iz Zagreba, ki je letos konstatiral peronospero na hmelju, priporoča v njeno obrambo vsem hmeljarjem takojšnjo škropljenje nasadov s tekočino, v kateri so se na 100 1 mehke vode raztopile tričetrt kilograma bakrene galice in en in pol kilograma ugašenega apna.
Hmeljarji! Upoštevajte torej ta nasvet in poročajte o učinkovanju obrambnega dela
Hmeljarsko društvo.
prsmere.
V Rušah pri Mariboru se je izvršil v noči od zadnje nedelje na pondeljek zločin, ki se še doslej ni zgodil med Slovenci v Dravski dolini. Do danes še neodkriti zločinci so uničili vsem Rušancem, ki imajo lepe in obsežne sadonosnike levo od Ruš proti kolodvoru, sadno drevje. Mlajša drevesa so polomili in siccr nad 300, vsa starejša pa po deblih
1. MAJA. se prične pri
JCKSIlLDAZARir
LJubljana, Krekov trg St. IO
prodaja po znižanih cenah
NOVOdOŠII bflflSt v modnih barvah: prejšnja cena Din IP— sedat samo Din y— za meter
Delenl s krasnimi novimi vzorci: prejšnja cena Din 18-— sedal samo Din 12*50 za meter
Trpe2nl hambrlh preje Din te —
sedal samo Din 10 — za meter
rim moShi in 2enshl Slon
od Din 48'— naprej
in pri VSein drugem DlagU za eno frelllno znižane cene
V mesecu MAJU vsi
kTEKSTILBAZARJU!
nasekati s sekirami, tako da bodo usahnila! Učitelju Lesjaku, znanemu planincu, so uničili drevesnico. Učitelju Stanetu, ki je imel v celi mariborski okolici najlepše vrtnice, so upostošili vse cvetlične nasade. Pri posestniku Jugu so udrli na dvorišče, ker ima tamtiaj svoj sadonosnik, in posekali sadno drevje. Škoda je ogromna in tem občutnejša, ker se bo dala popraviti šele po letih trudajiolnega dela. Posestniki, katerim je bilo prizanešeno v omenjeni noči, so že cele noči v velikem strahu, da se ne loti zločinska roka tudi njihovih sadnih dreves.
Zločin je preiskoval detektiv iz Prevalj s policijskim psom, a brez uspeha, ker so prizadeti sami izbrisali za zločinci sled s tekanjem po sadonosnik ih v pondeljek zjutraj po odkritju.
Kaj da je pravzaprav jx>vod temu barbarskemu zločinu, je težko reči, ker ni uničen sadonosnik enemu ali dvema posestnikoma, ampak vsem, ki imajo sadonosnike levo od ceste proti postaji.
Uničenje sadnega drevja ali vinogradnik nasadov je politična maščevalnost, ki je vgnezdena po Vojvodini in Srbiji, a med nami Slovenci je tal» barbarizem brez primere!
Izdajalske rokavice.
V soboto dopoldne se je odigral na frančiškanskem mostu zanimiv dogodek. Čez most je šla neka gostilničarka. Naenkrat ji obstane pogled na orokavičenih rokah ne-e mimoidoče ženske. Gostilničarka postane pozorna, stopi par korakov za tujko, pa tako, da je lahko opazovala rokavice. Naenkrat pa je skočila k njej, pograbila jo jc za obe roki in divje zakričala: »Ti kanalja!« In še predno se je tujka zavedla, ji je potegnila rokavice z rok, pograbila jo jc za ramo in jo vlekla proti stražniku, V tem pa se je tudi neznanka zavedla. Pahnila je gostilničarko z vso silo v stran in je pobegnila preko mosta. Ker se je nabralo na mostu precej ljudi, se je prefri-gana begunka pomešala spretno med nje in je prišla tako srečno do veže neke večje hiše, ki ima tri izhode in je pobegnila. Zagonetna zadeva se je pojasnila končno takole: Na velikonočni ponedeljek je bilo vlomljeno v prostore gostilničarke Katarine M, na Vidovdan-ski cesti. Neznani vlomilec je odnesel več raznega perila in tudi par njenih rokavic. In te rokavice je srečala okradena gostilničarka na frančiškanskem mostu na rokah dobro znane in prefrigane tatice Mimice Tiheljeve, ki se je zaenkrat srečno izmuznila.
i;
KOPALIŠČE
Spomladanska sezija je odprta. Nenadkriljivi uspehi zdravljenja. Moderno urejeno svetovno kopališče. Zelo nizke cene. Popolni pension z vključno dobro prehrano a Ia carte, uporabo kamenitih kopelji, stanovanjem v zdraviliškem hotelu, postrežbo, razsvetljavo in vplačilom zdraviliških pristojbin — stane v času do glavne sezije 65—T5 Dlll za osebo ln dan. Vse podrobne informacije daje
radevolie	uprava Kopališča LlPlK
Angleško dfEetantsko gledališče.
Spisal Morton Havard.
Oni dan smo imeli gledališko predstavo Da našem odru. Dvorana je sedaj zaprta, ker se nahaja v popravilu.
Bili Wixenov nos še vedno ni v pravo smer obrnjen, Bob Hacket tudi še šepa ob palici in tudi Jonathan Tutebi je še črn okolu odi. Stari Corder pa trdi, da je bila predstava v vsakem oziru zadovoljiva.
Ker smo vedno moderni, smo seveda »dali« Shakespeareja in sicer Hamleta, a ker nismo imeli kostumov, smo igrali v navadnih oblekah. Komaj bi bili Hamleta spoznali, tak je bil.
Imeli smo sijajno publiko, vsi zadnji prostori so bili razprodani in skoraj osem sedežev v prvi vr3tj tudi. Soproga našega zdravnika je sedela prav spredaj, kajti ona mora biti povsod zraven, pri sebi je celo imela operno kukalo. Toda stari Pottle, ki je zelo kratkoviden, ni dobro razumel, kaj počenja gospa doktorjeva, kadar je kukalo dvignila, zato je vsakokrat glasno zaklical: »Na zdravje!«
Mr Jonathan Tutlbi je bil toraj Hamlet. To vlogo je zato dobil, ker mu je Jne Stubs, ki je vso stvar aranžiral, dolžan 17 šilingov. Ne' ateri gledalci so mrmrali, češ da Hamlet ne bi smel imeti zalizcev, toda Mr. Tutlbi jih je opomnil, da je ta igra že zelo stara, nakar »o se pomirili.
Mr. Tutlbi ima namreč zelo namazan jezik in stari CordeT vedno trdi, da je škoda, ker ni šel v London, kjer bi se bil lahko izu-advokata, kar bi bilo njemu v korist ir tudi naši vasi.
Veste. Mr. Corder in Mr. Tutlbi se ne
moreta. Nekoč sta bila namreč rivala za eno in isto dekle in Tutlbi je bil srečnejši. Poročila je namreč Corderja.
Bili Wiksen je igral vlogo Lerta in izborno ga je igral, samo da je vmes govoril druge stvari, ki niso v nobeni zvezi s Hamletom. To pa zato, ker pravi, da je imel krajšo vlogo kot drugi igralci.
Njegova žena je bila kraljica, toda le radi tega, ker je imela obleko iz črnega atlasa, ravno primerno za to vlogo. Miss Lucy Pringle je bila 0'eliia in gotovo bi bila ena najboljših, če bi jo bilo slišati. Charly Tidcott je imel vlogo kralja, toda ta je maihne postave, zato ni prav nič kraljevsko izgledal.
Seveda da Mr. Tutlbi ni vloge dobro znal. Včasih je katere besede znal, včasih si je pa pomagal s tem, da je izvlekel iz žepa knjigo ter listal v njej, dokler ni našel dotičnega mesta. Ker smo mu radi tega med odmoiri napravili par opazk, je samo to odvrnil, namreč da itak vsakdo ve, dn je Hamlet natisnjen v knjigi, čemu se potem drugačnega delati?
Tudi črtati srno morali m a rs i k a, n. pr. vlogo prvega grobokopa smo popolnoma izpustili, a le radi tega, ker je tukajšnji grobo-kop sibio občutljiv in bi mislil, da mu hočemo kruh odjesti. Tudi vse dvorjane smo morali črtati, kajti naš oder je zelo majhen, saj so bili gotovi prizori, ko je bil oder tako poln, da so nekateri igralci zamogli samo glavo pomoliti izza kulis ter povedati svoje besedilo.
Zdi se mi, da je bil duh v našem Hamletu najbolj izklesan in publiki se je najbolj prikupil, kajti v prvi sceni je moral dvakrat svoj nastop ponoviti. Duh je bil Charlie Bin-nerboy, ki je izmaknil svoji ženi njeno najboljšo nočno obleko. Ker je bila med gledalci, ni takoj spo nala svojega oblačila, toda ko ga je, je vstala Jer mu jih na ve« glas povedala. kar mu ie šlo.
Mali Jacky Tump je imel nadzorstvo nad zastorjem, dvakrat ga je spustil Tutlbi ju na glavo. Ko mu je drugič priletel na glavo, se je Coiderju tako dobro zdelo, da se je smejal, dokler ni vznak padel. K sreči pa je za njim sedel debelušni Gaffer Parkin, zato se Corder ni potolkel, toda Gaffer Parkin še danes trdi, da ima Corder trdo >butico«.
Scererijo je naslikal mladi, nadebudni Horace Dumbrell, sin našega kolarja. Da je popoln umelnik, to je brez vsacega dvoma. Bila je ena sama scenerija, a nikdo ni pravzaprav vedel, kaj predstvlja. Nekteri so bili mnenja, da predstavlja gozd v mesečini, drugi zopet, da je to vihar na morju. Eden pa je celo trdil, da predstavlja sliko naše glavne ulice, kakršna je ponoči v novembru.
Ko so pa Dumbrella vprašali za pojasnilo, jim je robato dirnil, da mora pač vsak tepec videti, da to ni nič drugega kot slika notranjščine kraljevega gradu. Jaz za svojo osebo moram priznati, da se v tem nisem mogel prepričati.
Saini Jukes je sufliral, toda kadarkoli bi ga bili igralci potrebovali, je imel knjigo zaprto in je na njej sedel, zato namreč, da bi je ne zgubil.. V veliko korist nam toraj pravzaprav ni bil. Orkester je bila Miss Sali Tutlbi pri glasovirju. K sreči pa nikakor niso mogli pravočasno najti ključa od instrumenta.
Igra je pričela ob sedmih in trideset minut. Ob tričetrt na 10 je nastala med moškimi gledalci splošna nevolja radi zavlačnosti, nakar se je predstava za 25 minut prekinila, 1o pa zato, da bi se v tem času dosegel med igralci in občinstvom sporazum. Spreminje-vnlni predlog, naj bi se naslednje dejanje vršil« pri »Belem Volku«, je bil odklonjen.
Večina igralcev je med pogajanjem zapustila poslopje in nekateri so pozabili se vrniti. Polonij je poslal poročilo, da ne more
več. priti, ker mu je koza ušla iz hleva, a Horacij je povedal, da ne igra več, ker publika ni pravično delila aplavza.
Toda kljub vsem tem neprilikam se je predstava nadaljevala, samo konec je bil nekam razburljiv. Lertes se v sceni sabljanja ni pustil zabosti, na ves glas je vpil, da od take klade kot je Tutlbi se ne da umoriti.
To pa je napravilo sabljanje precej realistično, posebno ko ga jo Tutlbi z mečem oplazil po stegnih. Zdaj se je pa začelo zares. Oba igralca sta meče proč zmetala. Tutlbi jo svojega vrgel precej brezskrbno, tako tla bi bil kralju skoraj nos odbil. Mi smo seveda mislili, da vse to spada k vlogam ter smo ploskali, kot še nikdar. Nato je Bob Hacket pla-mil na oder, da bi ju poskusil pomiriti , a pri tem mu je eden skočil na kurje oko, kar ga je gotovo moralo precej zaboleli, kajti sedaj se je tudi on pričel uriti v boksanju.
Zmeda je nastala splošna, vsak je tolkel in udrihal, za tako manevriranje je bil oder premajhen, zato jih je vsak dobil.
Ko pa je boj divjal najhuje, je Miss Sali hotela napraviti konec s tem, da je stopila na glasovir ter s svojini cvilečim glasom zapela državno himno.
Takoj je zastor padel in sicer na glavo kralju in Tutlbiju, kulise so se podrle rta druge pretepače, nekdo pa je ugasnil luči. To je bilo velikansko razočaranje za resnično ljubitelje drame v naši vari. Kakšen je kone* Hamleta, še danes ne vemo.
Joe Jackson trdi, da je bila to najboljša predstava, kar so jih kedaj igrali pri nas, ves navdušen je zanjo. To je namreč naš lokalni steklar in on ie tisti, ki je dobil naročilo, da naj dvorano zopet vpostavi v prejšnje stanje.
Pozneje se je sušljalo, da je on tisti, ki je luči ugasnil.
Dnevne novice
k Radi odsotnosti velikega župana g. dr. Bnllifa odpade v torek, 27. t. ni. sprejem
stri« p
Somišljenike na kmetih opozarjamo na občni zbor Jugoslovanske kmetske zveze, ki bo dne 4. maja v Ljubljani v Rokodelskem domu. Naj si naši člani pravočasno urede tako\ da se morejo udeležiti tega občnega zbora gotovo. Vsaka okrajna kmetska zveza naj gleda, da gotovo pošlje nekaj delegatov.
•k Položnice za naročnike nedeljske izdaje Slovenca?, ki še nimajo plačane naročnine do konca junija, smo priložili v prejšnji številki. Naj se jih posluži vsak, ki želi, da se mu pošilja »Slovenec« brez prestanka tudi še nadalje. Polletna naročnina stane 40 Din, četrtletna Din 20.
k Duhovniške spremebe v lavantinski fkofi.ii. Nastavljeni so: g. Kari Lanvpret, župnik na Pernicah, za provizorja pri Sv. Ožbaldu ob Drava; g. Blaž Brdnik, kaplan pri Sv. Toni; žu pri Ormožu, z.a provizorja v Pernicah; g. Ivan Jerič, kaplan v Ljutomeru, za kaplana v Mursko Soboto; Leopold Arko, kaplan v Selnici ob Dravi, za II. kaplana v Žalec; g. Pre-nik J< žef kaplan v Št. Janžu na Drav. polju, za II. kaplana v Ljutomer; g. Ivan Greif. kaplan v Turnišču, za kaplana v Beltince; g. Jožef Hanko, kaplan v Murski Soboti, za kaplana v Turnišče; g. Andrej Stakne, novornašnik v Braslovčah za kaplana v Selnico ob Dravi; g. Stanislav Cajnkar, novornašnik pri Sv. Tomažu pri Ormožu, nastavljen začasno v pomoč istotam.
•h Podelitev sv. birme v lav. škofiji se v mesecu majniku vrši: Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah 15. maja, v Jarenini 16. maja, Št. Ilj v Slov. goricah 17. maj; pri Sv. Juriju na Pesnici 18. maja, v Svečini 19. maja, pri Sp. Sv. Kungeti 20. maja. V Maribora se podeli sv. birma na binkoštno nedeljo kot običajno.
k Umrl je v četrtek v deželni holmci v Ljubljani Maks Perko. Rajni je bil prvi ustanovni Član prostovoljnega gasilnega društva v Krizah pri Tržiču.
•k Pri starih Grkih je pomenila beseda stadion dolžinsko mero. Kar je pri nas kilometer, je bil pri starih Grkih stadion, seveda mnogo krajši (192 m, po drugih 189 m). Prostor, kjer so Grki prirejali olimpijske igre, je bil dolg en stadion, zato so ta prostor tudi kralkomalo imenovali stadion. Ta označi a s tem prenesenim pomenom je prešla tudi na naše stadione, kakršnih imajo v raznih državah, zlasti v Ameriki, več. Pri nas bo prvi Orlovski stadion, ki se že gradi in se bo gradnja tekom let izpolnjevala primerno dotoku prispekov. Loterija za Orlovski stadion, katere žrebanje se bo vršilo 30. maja, ima namen zbrati toliko prispevkov, da se bo zid dogradil kroginkrog Stadiona. Ali si že kupil vsaj par srečk, da pomagaš zidati prvi stadion v naši državi?
* Profesorsko društvo — sekcija Ljubljana. V zadevi honoriranja že dosluženih pre-koštevilnih ur je predsedstvo naše sekcije 23. t. m. interveniralo pri g. delegatu dr. Šavniku, ki je deputaciji izjavil, da bo povzročil izplačilo nadur v slučaju, da dobi do 26 t. m. iz Belgrada zahtevane dotacije, še pred 1. majem sicer pa v vsakem slučaju prve dni meseca maja t. 1. To v vednost članom Profesorskega društva. —- Odbor.
k Poštna hranilnica je uvedla poslovanje i blagajniškimi nakaznicami. Te bodo služile
/kk!ftA s' ravnokar došlo, novo, veliko partijo razne, najlepše emajll-rane, rjave ter aluminijaste posode pri tvrdki
Stanko Florjančič,
trgovina z železnino
Ljubljana, Sv. Petra c. 35.
za nakazila večjih denarnih zneskov (do enega milijona dinarjev) med poštno-hranilnični-mi zavodi v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu in Sarajevu in se jih bo lahko posluževalo tudi občinstvo, ki se sicer ne udeležuje čekovnega prometa. Stranka, ki želi izvršiti nakazilo na svoj ali na kak drug naslov v eno zgoraj označenih mest, vplača znesek pri hlagajnici poštne hranilnice v Ljubljani in prejme za vplačani znesek nakaznico na blagajnico poštne hranilnice v Zagrebu, Belgradu ali Sarajevu. Ta izplača prezentirano nakaznico naslovniku, ki je označen na nakaznici, proti legitimiranju, kakor ga predpiše vplačnik sam. Slednji mora sam skrbeti za to, da naslovnik* prejme nakaznico .Podrobna navodila za poslovanje z blagajniškimi nakaznicami daje občinstvu blagajnica poštne hranilnice v Ljubljani. Pripominja se, da se izdajajo take blagajniške nakaznice tudi računoimetnikom v br eme njihovih čekovnih računov na podlagi nalogov za izplačilo (obr. št. 110), na katerih se mora v ta namen tiskano besedilo primerno spremeniti. Za te blagajniške nakaznice se pobirajo samo pristojbine, ki sicer veljajo za čekovna izplačila v gotovini.
•k Denarna podpora obiskovalcem petdnevne!?« ličnepa tečaj na srednji vinarski in sadjarski šoli, v Mariboru, ki začne, kakor smo že poročali, v torek (4. maja) ob 8 in konča v soboto (8. maja), se izplača kmetskim vinarjem in njih odraslim sinovom, ki prineso s seboj uradno potrdilo svoje občine o siromaštvu in da imajo doma svoje kletarstvo. Obiskovalci drugih, tudi že razglašenih, enodnevnih učnih tečajev ne morejo dobiti nikake podpore. Samo podpore resnično potrebni se naj javijo zrnje ob začetku tečaja z navedenim uradnim dokazilom, ker so sredstva za to, ki jih je dovolilo m nistrstvo za kmetijstvo omejena. Direktor Andrej Zmavc.
■k čebelarski shodi v mariborski oblasti. Sv. Janž na Dravskem polju 2. maja ob 8 zjutraj v šoli; Mala nedelja 9. maja ob 8 zjutraj v šoli; Sv. Benedikt v Slov. goricah 13. maja ob 3 pop-ldne v šoli; podružnica Kapeln-Radenci 16. maja ob 2 popoldne; Sv. Urban pri Ptuju 24. maja ob 3 popoldne pri čebelnjak ti g. Potrča; Slovenjgradec 30. maj — čas in kraj tega poučnega zborovanja se še posebej objavi.
* Trboveljski večer« naših organizacij na Viču dne 23. t. m. v Društvenem domu je sijajno uspel. Udeležilo se ga je nad 400 ljudi, ki so parno sledili skioptičnemu predavanju o »Dobrodelnosti in — k atoli ski cerkvi«. Res lepe in primerne slike za takšen večer! Vršil se je koncert naše godbe, ki je program izdatno obogatila, o čemer je pričalo navdušeno ploskanje udeležencev večera. Slišali smo dve Slomškovi, dve štajersko-narcdni, eno istrsko pesem ter pesem o »Je^uščku in rudečih rožah«. — Ker smo m i pobrali prispevke po hišah v vasi Vič in v Ro"ni dolini ter borno v nedeljo prodajali kupone v ta namen, so naše organizacije ne le zadostno aimpak častno zvršile svoje doL/nost. — Danes ob polosmih zvečer pobiramo prispevke v ta namen med koncertom viškega cerkvenega zbora v Društvenem domu. Po koncertu igra »Don Fer-liando«.
•k Kupovanje in prodaja kolkov. Novi finančni zakon je uvedel 'novi predpis, da se kolki in kolkovani papirji ne smejo drugod kupovati kakor samo pri pooblaščenih prodajalcih (n. pr. trafikantih) in državnih blagajnah (davčnih uradih). Ravno tako morajo tudi pooblaščeni prodajalci kolke in kolkov-ne papirje (n. pr. menice, tovorne liste) nabaviti samo pri državnih blagajnah ali pooblaščenih prodajalcih. Kdor drugod kupuje ali kdor prodaja taksne vrednosti, ne da je
J. H.
Naše gore.
»Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede!« (Vodnik.)
Tudi »gora«? Še posebno! Le da smo tako nekako pozno spoznali, bolje rečeno, začeli spoznavati pomen gore in gora z.a naše življenje, za naše zdravje, za naše veselje. In še sedaj premnogi z zavistjo gledajo turista, ki more iti na višave; spremljajo ga s srcem polnim hrepenenja po planinskem 2jraku, po čistem in hladilnem in mirnem in blažil-nem ... toda z njim ne morejo. Enega tare teža let. drugega straši žepna lakota, tretji je preveč z- pos len in ne more, četrti mora iskati dela; vprašaj jih sto in sto in sto in sto ti jih bo odgovorilo: »Ne morem na gore!« Zraven ti bo povedal vsak svoj vzrok. Naši lepi gorski kraji pa bodo ostali — naše sanje.
Ne smejo!
Preveč je v naših gorah zdravja in lepote! Zdramimo se! Pokažimo jih domačinu, da jih začne ljubiti; pokažimo jih tujcu, da jih začne spoštovati!
»Planinski vestnik« XXV, 7, 157—160 prinaša velezanimtv članek izpod peresa g. vi. svetnika Franjo Zupneka o krasoti in blagosti Bohinjske visoke planote, ki je posebno prikladna za sanatorije in zimski šport.
Y pospeševanje obojega je seveda prvi poToj višinska cesta! Ah, ljudje božji, ki ,le lačni in žejni — i menoj vred — narav-
nih krasot, povem vam, to bi bila najlepša razgledna cesta v Jugoslaviji!
G. Župnek piše: »Iz tujsko prometnih ozirov in radi veličastnega razgleda na Blejsko jezero, v globine temne, zelene Savice pod Bohinjsko Belo, v Bodeško sotesko ter na skalne strmine Babjega Zoba in Jelovce na južni strani, na severni in severozahodni strani pa na mogočne velikane Karavank in Grintavoe, je potreba, da se nova cesta izpelje takoj od blejske postaje proti jugu nad državno železnico in Bohinjsko Belo proti Belici in Slamniku čez Velsko planino ob južnem pobočju Kokošince Vrha do južnega, velikega barja Jerebikovec in od tod proti severu do Mrzlega Studenca; proti jugu pa ob zahodnem pobočju Golega vrha do Ozebovca čez Gornje Gorjuše in Koprivnik na Jereko do tamošnje okrajne ceste, vodeče iz Češnji-ce v Bohinjsko Bistrico. Na ta način bi dobila Pokluka tudi direktno zvezo z železniško postajo Bistrioa-Bohtajsko jezero, čez Češnji-co in Srednjo vas pa direktno zvezo z Bohinjskim jezerom. Ta cesta bi bila za raztezne gozdove državnega verskega zaklada na Pokluki v gozdno gospodarskem oziru velikanskega pomena in bi končno tvorila praktično turistovsko zvezo čez Konjščico — in Tolstec — planino na Kredarico in na Triglav. Tudi iz državnih varnostnih ozirov bi bila cesta važna.«
Gospod pisec ima še druge načrte, ki mu jih je narekovala topla ljubezen do krasnega bohinjskega kota. A ko bi se le ta realiziral!
Če bi ne bilo nobeneea drusesa vzroka,
v to poblaščen, se kaznuje v denarju z zneskom 10 do 500 Din. Ako kdo preveč kupljene kolke ali kolkovne papirje ne rabi, jih lahko zamenja za gotov novec pri davčnem uradu. Ta nov predpis, da se kolki od privatnikov sploh ne smejo kupiti, hoče onemogočati ali vsaj otežkočiti promet falsifikatov, povračila v kolkih položenih taks bo v l>o-doče izvrševala finančna uprava v gotovini.
kr Za šmarnogorske zvonove nam je izročila gdčna Iva Logar znesek Din 500 kot dar gdčne Marije Danče iz Newyorka. Iskrena hvala za velikodušni dar! Naj bi našla nalogo posnemovalcev!
kr Zlatnike v »Zlatorog« terpentinovem milu so našli dalje: Angela Vrtačnik, Sinkov turn pri Vodicah nad Ljubljano. Marija Špan, Laško. Tončka Bukovec, Semič. Marija Kregar, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Marija Hvala, Ljubljana, Jenkova ul. Janša Vida, Ljubljana, Ahacljeva ulica. Marija Bajželj, Ljubl.ana, Beehovnova ulica 16. gospa Merjasec, Ljubljana. Aljaževa ulica, kupila v trg. V. Š .ander, Šiška. Stanko Kušljan, posestnik in Žagar. Št. Jernej, kupil v trgovini Maks Vale v Št. Jerneju. Frančiška Volte, Ljubno, kupljen pri tvrdki F. Ks. Petek, Ljubno. Jo-sipina Zupančič, iz Papreč pri Žužemberku kupila v trgovini Franjo Pire, žužemperk. gospa Centrih. Trbovlje, kupila v trgovini V. Parvlin Trbovlje. Ana Trstenjak, Zagreb, Je-lisavina ul. 4, kupila v trgovini Dragutin Jureša Kačičeva ul. 21. Ljubica Strmecki, Zagreb. Paromlinska cesta 2, kupila v trgovini Josip Šnoljar, Vlaška ulica 24.
■k Če se hočeš ubraniti škodljivih moljev v obleki, rabi »Tarmol«, ki se dobi v vseh dro-gerijah in ga izdeluje Chemotechna, družba z o. z., Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. in E. Skaberne).
k Gospodje, pozor! Radi opustitve klobukov in šumnikov prodajam iste 25 odstot. cene še. Modna trgovina Peter Šterk, Ljubljana, Stari trg 18.
k Zoper zaprtje, krvavnico, otekla jetra in vranico, zoper bolečine v hrbtu in križu Je nara na Franz Josef-grenčica sijajno sredstvo, če se zaužiije večkrat na dan. Zdravniške izkušnje pri obolenjih spodnjih telesnih organov so ugotovile, da Franz Josef-voda gotovo razredčuje in vedno mimo odvaja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
-k Pri glavobolu, utrujenosti, slabi prebavi izbljša naravni planinski »Spomladanski čaj« delovanje želodca in črev. Deluje vsled kri čistine in kri osvežujoče lastnosti tudi naj oljše na polt kože. Ako vpošljete 30 Din, poi-1'e tri originalne zavitke poštnine prosto: lek mar Bahovec, Ljubljana.
-k Zahtevajte samo »Ides« črnilo v korist »Jugoslovanske Malice«.
k Rogaška Slat'na, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sez.one izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte!
k Čajanka. Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus-vanijilin sladkor? Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk.
* Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
Občudujemo jo vsled njene lepe opreme.
Poželimo jo vsled njenega izvrstnega okusa. Slavimo jo vsled njenega poetičnega imena našo »Mirinu čokolado
Vsak somišljenik S. L. S. naj stori svojo strankarsko dolžnost in daruje za Ljudfki sklad S. L. S.
zasluži že prekrasni razgled na Bled in Bohinj. da se V3i merodajni krogi zavzamejo za ta načrt. Čudovito lepa, naravnost čarobna bi bila cesta, ki bi se vzpela do 1000 m, a bi jo lahko prevozil i kolesar! Pri vsakem koraku bi vžival novo pokrajino, nove razglede, dokler bi se ne dvignil do Gospodovca ali Vodnikovega Razglednika (1017), ki s svojim razgledom naravnost očara.
Neprecenljive vrednosta bi bila taka cesta tudi v gospodarskem oziru. Koliko lažje bi bilo spravljati velike množ'ne lesa iz erarskih gozdov; kako bi se dvignila cena lesu! Samo enkrat je treba videti, koliko trpe ljudje in živina po strmih in vedno razdrtih potih, pa postane vsakemu takoj jasno, da je tu treba nekaj ukreniti.
Dalje bi zivezala ta cesta štiri velike vasii z cstalim svetom. Tako bi se pospešila v teh vaseh živinoreja, ker bi se moglo ži-vahneje in lažje tržiti z mlečnimi izdelki in z živino.
In kolikega pomena za turistiko in zimski športi — — —
V bohinjskih gorah je zdravja in zakladov na izbiro! Zdravilna gorska roža raste tn vsepovsod; zlatorog nam nudi zlate rogove, da odpremo zaklade ne samo v Bogatinu, ampak tudi na Pokluki in v Bohinju ...
Toda za to je treba — prvič ljubezni do naših gora. Pridite sem in vzljubili jih boste!
Drugič je treba podjetnosti! Tu mora pomagati javnost in zasebni kapital! — Odprite Bohinj in njegove visoke planote bratom iu svetu!
Botrom m botrlcam
priporočamo veliko izbiro sukna za deške
obleke, kakor tudi različne krepe in ba-
tiste itd. za deklice, ki jih ugodno nudi
Oblačilnica
Ljubi ana, mikloSICena cesta 7
CfuMfana
0 Časnikarje opozarjamo na današnji občni zbor ljubljanske sekcije JNU, ki bo ob 10. dopoldne v kavami Emona (L nadstropje). Občnega zbora se udeleži tudi predsednik JNU g. Krešo Kovačič, ki bo poročal o borbi za časnikarsko uredbo in o drugem delu centralne uprave.
O Drugi glavni dobitek stadionske loterije, je moterno kolo v vrednosti 20.000 Din. kelo znamke Indian ter bo njegovo sliko prinesel Ilustrirani Slovenec v nedeljo 2. maja Ali si že kupil srečke? Če ne, piši ponje na Akcijski odbor loterije za Orlovski stadion, Ljubi ana, Ljudski dom.
O Kulturnopolitični klub bo imel svoj sestanek v sredo 28. t. m. Čas in referat se bo pravočasno naznanil. — Predsednik.
© Pevsko društvo »Ljubljana« ima v ponedeljek ob 8 skupno vajo.
0 Ambulatorij in ekspozitura okrožnega urada za zavarovanje delavcev se z dnem
28.	t. m. preselita iz dosedanjih prostorov v Gradišču štev. 2 v nove prostore na Miklošičevi cesti štev. 20. Dne 28. t. m. poslujeta ekspozitura in ambulatorij še v dosedanjih, dne
29.	t. m pa že v novih lokalih.
O Umrli so v Ljubljani: Vladimir Breznik, sin zas. uradnika, 4 mes. — s. Bernarda Katarina Merše, usmiljenka, 61 let. — Anton Špeh, sin delavca, 11 let. -— Marija Butara, obč. uboga, 75 let. — Terezija Hribar, zaseb-nica, 64 let. —Lovrenc Gaberšček, m. ubog, 67 let. — Marija Kariž, žena pošt. uslužb., 20 let. — Franc Kavčič, tesar, pom., 47 let,
—	Ludvik Wernig, žel. mizar, 27 let. — Janez SPpar, podajač, 24 let. — Borislav Prebil, sin stavb, delovodja, 6 mes. — Danijela Ba-ttelino, hči tehn. uradnika, 5 mes. — Anton Grm, kroj. pom., 25 let. — Karolina Rupnik, hči tesar, pom., 2 in pol leta. — Anton Rupnik, sin tes. pom. 4 leta. — Ljudmila Berlau, tiskar, uslužb., 33 let. — Rajko Mirtič, sin delavca, 3 mesece. — Franja Vojska, žena železničarja, 60 let. — Pavel Polanc, sin delavca, 2 leti. — Ivana Legat, služkinja, 35 let
—	Valentin Frantar. posestnik, 23 let. — M. Imelda Koncilja, uršulinka, 31 let. — Franc Doberlet pregovni mojster, 36 let. — Anton Škerjanc, delavec, 65 let. — Franc Richber-ger, čevljarski pomočnik, 17 let. — Barbara Koš r, delavčeva žena, 39 let. — Frančiška Dečmnn, zasebnica, 57 let.
O SK Ilirija opozarja vse p. t. trgovce in druge dobavitelje, da priznava le račune, h katerim se predlože pravilne klubove naro-čihrce s štrmpiljo in podpisom tajnika gda. Franca Jerale. — Odbor.
0 Krščanska šola za stolno župnijo ima jutri, v ponedeljek zvečer ob 8. uri v tiskarni sejo. Prosim vse člane odbora sigurne udeležbe. — Predsednik.
© Tukaj sem, pa me zaprite! V sobo kriminalnega uradnika dr. Fakina na tukajšnji policiji je vstopil mlad, čedno oblečen človek in rekel: »Tukaj sem, pa me zaprite!« Uradnik ga je seveda malo začudeno pogledal in ga prijazno vprašal: »Ja kdo pa ste, to mi najpreje povejte in potem pa, kaj želite!« In govoril je mož: »Jaz sem Ivan Lužar, brivski pomočnik Da vam ne bo treba iskati po mojih zapiskih, vam povem, da sem pred kratkim presedel malo kazen. Sedaj me pa gotovo že zopet zasledujete. Prišel sem namreč dne 19. t. m. v Ljubljano in sicer iz Zagorja, kjer sem služil pri gostilničarki Janovi, ki ima tudi svojo brivnico. Pri njej sem bil v službi pet dni. Šesti dan pa me je poslala v Ljubljano, da nakupim razno brivsko orodje. Dala mi je seveda tudi denar. Ker pa je v Ljubljani tako prijetno, sem toliko zamujal vlake, da sem končno ves denar zapravil. Slabo vreme, suša v grlu in žepu in pa prazen želodec so me prignali k vam. Eto vam, tu me imate!« Napisali so si to na policiji in so ga oddali sodišču, tako da se mu je spolnila želja in je pri lončku in pod streho.
Nov© muzikalilie:
V. Vodopivec: Kristusu Kralju, 16 Evharističnih
pesmi za mešan zbor, cena.....Din 70.—
V. Vodopivec: Kraljici Svetogorski, 12 Marijinih
pesmi za mešan zbor, cena.....Din 20.—
ima v zalogi Jugoslovanski knji.t ma v Ljub jani in Katoliška kni: arna v Gor ci.
Maribor
□ Prepovedana hoja po železniškem mo stu. Čisto je že prišlo v navado, da hodijo ljudje preko železniškega mostu čez Dravo na Pobrežje in od tam v mesto. Zlasti po noči si Poberžani radi izberejo onienjeuo pot, ker je mnogo krajša, kot preko glavnega mosta. Pri tem se niti ne zavedajo, v kaki nevarnosti se nahajajo. Na mostu je promet vlakov in lokomotiv silno živahen in čudež je, da se dosedaj še ni zgodilo več nesreč. Policija hoče sedaj to razvado in sploh hojo po železniški progi, ki je v navadi v Koroškem precimrstju, energično odpraviti. Aretirala je že več oseb, ki so Bkušale prekoračiti most ter bodo občutno kaznovane.
□	Visok obisk. V sredo je obiskal naše mesto g. finančni delegat dr. Savnik. Sprejem je bil jelo slovesen, bili so nagovori, zahvale, napitniee itd. Delegat je službeno nadziral tukajšnje finančne urade. Da se o obisku mnogo ugiba, je samoposebi umevno. Na vsak način so ga gospodje demokrati zelo prisrčno in uda no sprejeli, davkoplačevalci pa, če bi upali, da bi g. delegat davčni vijak malo bolj odvil, bi bili storili isto — ako bi kaj pomagalo.
□	Cestni valjar, katerega je kupila mestna občina skupno z okrajnim zastopom, se je izborno obnesel. Z njim popravljene ceste so v izvrstnem stanju, napete, gladke in kar je glavno, brez prahu in blata. Nerodno je samo to, da delo zelo počasi napreduje ter je dosedaj popravljenih le nekaj cest. Želeti bi bilo, da bi se najprej popravile prometnejše ceste, ki so v skrajno slabem stanju, kot so Koroška in Meljska cesta.
□	Siromaki. Zadnji petek je bilo zopet 11' beračev aretiranih, ker niso imeli policijskega dovoljenja za beračenje v meslu. Po par dnevnem zaporu se jih izžene v rojstno občino; doma so po večini iz okolice Ptuja in Slov. goric. Na spomlad, ko postane lepo vreme, dajo siromaki iz dežele mestni policiji vedno več opravka. Rekord aretacij beračev je bil menda dosežen lani spomladi, ko je policija zaprla 42 beračev, med temi celo neko 100 letno starko. — Da so pa socialno vprašanje beračev na ta način ne bo rešilo, je samoposebi umevno, živeti mora človek!
□	Spor v mariborski Orjuni. Mariborska Orjuna je zaplavala deloma v radikalne vrste, deloma je še ostala zvesta demokratski stranki. Politično mišljenje posameznih članov je društvo razdvojilo, kar bo gotovo imelo vidne posledice.
□	Poroka. Včeraj 24. t. m. sla se poročila gdč. Milka Tominškova, hčerka gimn. ravnatelja v Mariboru in g. dr. Valentin Meršolj, zdravnik v Skoplju.
□	Premeščcnjc profesorjev. Dr. Franc Sušnik je nastavljen na moškem učiteljišču, enako gre g. prof. Franc Baš iz gimnazije na učiteljišče.
[j Mestni šolski svet ima v torek 27. t. m. 3ejo, pri kateri se bo obravnavalo vprašanje o Magdalenski šoli.
□	»Krščanska šola s:, društvo za krščansko vzgojo mladine priredi danes popoldne ob 5 v dvorani Zadružno-gospodarske banke javno zborovanje. Govori g. dr. Josip Hohnjec: »Naše stališče k šol. vprašanju v naši državi.c Na zborovanje vabimo vse, posebno katoliške stariše.
□	Davčnemu uradu je dodeljen v službovanje davčni oficijal g. Ferdo Križan od davčnega urada v Št. Lenartu v Slov. goricah.
□	Premeščen je g. p. Mihael, župni upravitelj pri Sv. Petru na Kronski gori v Brežice, na njegovo mesto pa je nastavljen g. p. Albert iz Novega mesta.
□	V izložbenem oknu fotografa Wagner-ja v Slovenski ulici je razstavjlena slika škofa A. M. Slomška, posneta po originalni fotografiji iz prvih let škofovanja 1. :1846 ali 1949. prejme plačilo pri Bogu. G. ravnatelju pa naše sožalje.
□	Matura. Zrelostni izpiti se pričnejo na mariborskih srednjih šolah 1. maja.
□	Občni zbor društva za varstvo živali Se vrši dne 29. t. m. ob 19 v gostilni Birtič, ob Brodu 2. Poleg poročila odbora in volitev novih odbornikov je na sporedu tudi sprememba pravil.
□	Poroka. G. dr. Tine Meršol, šef bakte-riologičnega oddelka na zavodu za tropske bolezni v Skoplju, se je poročil v soboto dne 24. aprila v baziliki Matere Milosti z gdč. Milko Tominškovo, profesorico na trgovski šoli v Celju. Poročil jih je njun prijatelj g. Jože Krošl.
□	Tekmovalno sobno streljanje jc priredilo mariborsko lovsko društvo pretekli četrtek v dvorani gostilne Pcčnik na Rotovž-kem trgu. Potek tekmovanja je bil zelo zanimiv, ker so se ga udeležili najboljši strelci v Mariboru. Streljanje je vodil g. ravnatelj Klobučar. — V streljanju s kroglo je zasedel prvo mesto fotograf Lašič, drugi profesor Schaup, tretji ravnatelj Klobučar in četrti primarij dr. Robič. V damski tekmi je zmagala ga. Vlašič, druga ga. dr. Robič in tretja ga. dr. Černič. Zmagovalci so dobili lepo darilo.
□	Nov kazenski zagovornik v Mariboru. Bivši notar v Postojni g. Jakob Kogej in sedanji substitut prostega notarskega mesta v Mariboru, je sprejet v seznam kazenskih zagovornikov.
□	Sv. misijon v cerkvi Matere Milosti pri frančiškanih se vrši od 1. maja do 9. maja. Na pomoč pridejo trije frančiškani govorniki, in sicer g. P. Salvator Zobec, g. P. Bonavcn-tura Resman in g. P. Odilo Hajnšek. Pridige so vsaki dan ob 5 zjutraj, ob 15 (3 popoldne), ob 18 (6 zvečer nemška) in ob 19 (7 zvečer). Stanovski govori so v pondeljek za gospe, v
torek za mladenke, v sredo za mladeniče, v četrtek za može, vsakokrat zvečer.
□	Na Kralja Petra trgu so napeljali na izredno dolgem vodu novo električno razsvetljavo. V petek večer je prvič zasvetila in izredno veliko ljudi se je divilo novi razsvetljavi.
□	Srečke za orlovski Stadion razpečava tudi mariborski Orel. Prijatelji naše organizacije, segajte po njih!
□	Mladostna tatinska deteljica pod ključem. Lansko leto enkrat na sejmski dan je bil okraden v Selnici ob Dravi znani mariborski branjar od Magdalene g. Krepek. Precej časa neodkriti uzmoviči so mu odnesli vso njegovo sejmsko zalogo devocijonalij v vrednosti 10 tisoč dinarjev. Še le po mesecih se je posrečilo žandarmeriji, da je izsledila tatove v mladostni — troperesni deteljici. Tatiči so bili zadnje dni obsojeni in med temi je dobil najmlajši, ki je star komaj 12 let in je nesel ukradeno blago, 3 tedne samotnega zapora. Ta 121etni kaznjenec sedi sedaj v samotni celici mariborskega okrožnega sodišča, kjer se počuti dobro in zadovoljno. Ta mladostni nepridiprav jc najmlajši kaznovani samotar, kar jih pomni upraviteljstvo jetnišnice.
□	Umrli so v Mariboru pretekli teden: Roj Jožefa, 82 let; Gornik Franc, 1 mesec; Hausmani.nger Gašpar, 79 let; Musck Marija. 66 let; Rožman Frančiška, 52 let; Lešnik Val-ter, 1 leto; Pobcschin Ivan, 69 let; Lešnik Marjeta, 4 leta; Dimat Jera, 61 let; Habjančič Gregor, 75 letj Braunik Anton, 7 mesccev; Muster Franja, 82 let; Borovnik Nasta, pol leta.
□	Umrla je gospa Ana Žunkovič, soproga ravnatelja in znanega slavista g. podpolkovnika v p. Davorina Žunkoviča. Pogreb je bil včeraj popoldne. Sv, maša zadušnica se služi jutri ob 7 pri Sv, Magdaleni. Blaga gospa naj
□	Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih od 15. do 21 aprila 1926. Tifus ostalo 1, škrla-tinka, ostalo 4, novih 1, ozdravljen 1, ostane 4.
□	Sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 23. aprila 1926 se je pripeljalo 208 svinj, 3 ovce, 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad po 75—100 Din, 7—9 tednov stari komad 125—150 Din, 3—4 mesece stari komad 350—360 Din, 5—7 mesecev stari komad 400—425 Din, 8—10 mesecev stari komad 550—560 Din, ;1 leto stari komad 1500—1G00 Din. — 1 kg žive teže 10.50-12.50 Din, 1 kg mrtve teže 15—17 Din. — Prodalo se je 126 komadov.
GOSPODOM DinOVNIKOM
e nudi ugodna prilika pri nakupu dežni K plaščev vseh vrst iz gumija od Din 200 naprej, kakor tudi pelerine iz velblodove dlake od Din 400 naprej pri tvrdki
Fran Lnkič, Ljnbljana, Pred Škofijo 19
Litija
Svetolctne procesije, katero jo vodil preč. g. dekan Rihar iz dekanijske cerkve v Šmartnem v Litijo, se je udeležilo preko 2000 vernikov, za katere je bila podružnična cerkev v Litiji vse premajhna, da bi jih sprejela pod svojo streho. Kljub sililo slabemu vremenu je bila udeležba pri procesiji nad vse pričakovanje velika ter mogočna manifestacija katoliške misli.
Iz demokratske stranke: Naši demokratje, ki so izgubili med ljudstvom zaslombo in nimajo tu nikakšnega vpliva več, skušajo v zadnjem času svoje postojanke izboljšati ter prirejajo poučna predavanja, občne zbore svoje stranke, izlete ter igre po raznih krajih bližnje litijske okolice. Med drugim imajo v Litiji politično šolo pri Mešku, kjer razni ljubljanski predavatelji predavajo. Med drugim so si kot tvarino izbrali temo o davkih ter upajo tu doseči nekaj uspeha. Kje so pa bili takrat naši demokratje, ko so niihovi poslanci v Belgradu branili finančno politiko vlade, ki je ravno za Slovenijo tako pogubna? Sedaj, ko so zleteli iz vlade, pa zopet slepomišijo ter se volivcem predstavljajo kot edini rešitelji ter grmijo proti davkom, katere so ravno oni v prvi in glavni vrsti povzročili. In še nedavno je njihov poslanec dr. Pivko v skupščini na vso moč branil poc/u bon osno politiko finančnega delegata dr. Šavnika. Naše ljudstvo pa je hvalabogu politično že tako zrelo, da zna ločiti resnico od neresnice ter demokratskim -»predavanjem« o davkih gotovo nc bo nasedlo.
Litijski most. Komaj so lansko leto naš most za silo popravili, kar je stalo državo okoli 100 tisoč dinarjev, se nahaja zopet v skrajno slabem stanju. Mostnice, katere so bile lansko leto izmenjane, so pregnite, tako da zevajo med mostnicami nevarne luknje, da se zopet lahko ponesreči kak konj, kot lansko leto, ter ima potem država še večjo škodo, ker mora take Škode poravnati. Zato poživljamo gradbeno direkcijo, da začne prej ko mogočo s popravili na mostu. Upravnik mostu pa bi lahko sam od sebe pustil pregnite mostnice pre-menjali o pravem časi', ker štednja pri mostnicah prav gotovo tu ni na mestu.
Pokvarjen vodnjak. Pri zadnjem nalivu so se kanali, ki odvajajo vodo od hiš v Savo pokvarili, vsled Česar je začela slaba kalna voda dotekati v glavni vodnjak, tako da je postala voda ne-pitna ter uporabljiva kvečjemu za pomivanje. Županstvo je vodnjak takoj zaprlo ter pričelo s po-I pravili. Cevi so bile delno popolnoma zamašene, deloma pa počene, ker so bile premalo nizko položene v zemljo, tako da se morajo vse cevi izmenjati. Vodnjak bo prihodnji teden zopet uporabljiv. Ravno tako so se zamašile cevi pred Rebčevo trgovino, tako da je bil promet oviran. V teku dveh dni pa je županstvo to kanalizacijo popravilo in malo Izboljšalo.
Tombola. V nedeljo dne 2. maja se vrši v Šmartnem na glavnem trgu pred cerkvijo tombola v korist gasilnega društva v Šmartnem, ki si bo nabavilo novo bencin-motorno brizgalno, ki je zn Šmartno prepotrebna. Tablfte, ki stanejo po 3 dinarje komad ,se prodajajo po vseh trgovinah in trafikah v Šmartnem kakor tudi v Litiji. Ker so dobitki izredno bogati in lepi, med drugim kot glavni dobitek kompletna sobno oprava, kože podplatov. črnega usnja, več klafter bukovih drv, ko-štrunov, čevljev ter mnogo drugih lepih dobitkov, ao vsi okoličani vablieni. da se te tombole udeleže.
Novo mesto
Društvo rokodelskih pomočnikov se pridno giblje; ima tedenske sestanke s predavanji in redne vaje tamburaškega zbora. Da si pridobi virov za nove instrumente, je priredilo v nedeljo, dne 18. t. m. igro »Stric iz Toplic«, ki so jo obnesla. Igralci so po večini dobro rešili svojo nalogo.
Orlice pripravljajo igro »Lepa Vida«. Dramatika torej cvete, težje je pa, kako je z drugim, zlasti s sestanki in predavanji. Splošno namreč pogrešamo svojih prostorov. Zlasti manjka telovadnim društvom telovadnice; do lanske pomladi so Orlice in tudi Orli telovadili v gimnazijski telovadnici. Tokrat je pa gimnazijsko ravnateljstvo odpovedalo telovadnico Orlom in Orlicam, Sokoli pa še danes tam telovadijo. Zakaj ta razlika, pač ne vemo.
Orlovska akademija. Kolikor smo izvedeli, priredi orlovski odsek v Stopičah dne 25. t. m. telovadno akademijo; položiti hoče račun glede zimske sezone in pokazati, koliko je napredoval od lanskega leta.
Tvrdka F. Meršol nasl.
se nahaja sedaj WOLFOVA ULICA št. 5.
Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile, D. M. C. preje in bombaža, roka-:-s vic, nogavic, pletenin, čipk in vezenin, :-:
Predtiskanje ročnih del. Ustanov. 1887.	Ustanov. 1887.
Trlhovlje
Nova mesnica. Lično novozgrajeno mesnico filijalko si je postavil g. Albin Tratnik tik ob hiši r, trgovca Zdolšeka na Vodah.
jfo Srečke loterije Društvenega doma se dobijo v Ljubljani v Niemanovi knjigarni in v trafiki ge. Franje Pezdir na Gradišču.
Občina. Volitev župana šo ni potrjena.
z^z Ukloniti so se morali. Običajno vsako leto so nosili pri manifeslaciji na 1. majnik socialisti Kristanove skupine svoj veliki zvonec, in gledavši na množico so si mislili: »To je vso naše!« Letos bo pa nekoliko drugače. Ker je večina delavstva v drugih organizacijah, se je sklenilo, da je odhod iz Vod (no iz Delavskega doma) v Trbovlje in nazaj v Rudarski dom. Cas je, že res, da se jim pokaže, koliko imajo delavstva za seboj.
£agor$e
Prosveta. Danes 25. aprila ob treh priredi katoliško prosvetno društvo v Zadružnem domu zanimivo predavanje o francoski revoluciji. Pojasnjevalo bo predavanje okroglo 00 skioptičnih slik. Predava msgr. V. Steska.
Novi zvonovi. Na Lokah so te dni izvolili odbor za nabavo novih zvonov. Za večja dva zvona naj bi zložili denar posestniki sorazmerno po višini zemljiškega davka, manjšega naj bi pa kupili rudarji. Zvonovi — pravijo — morajo biti tolikšni kakor prejšnji (čez 800 kg).
Delavski praznik. 1. maj proslavi^ krščansko socialistično delavstvo s sv mašo ob 8 in z zborovanjem v Zadružnem domu. Vse drugo odpade radi težkih razmer, v katerih živimo.
Slov. Konjice. Naše Kat. izobraževalno društvo vabi cenj. občinstvo na mtijniško Marijino prireditev, ki se vrši v nedeljo 2. maja ob pol 4 popoldno v prostorih Kat. društv. doma z naslednjim sporedom: Petje, poklonitev mladine Kraljici maja v de-klamacijah in štiridejanski igrokaz »Dve materi«.
Skupina strokovne zveze tovarniškega delavstva v Lescah priredi v nedeljo ob pol osmih zvečer v Ljudskem domu na Bledu igro »Lovski tat«.
Radovljiška podružnica SPD v Radovljici ima svoj redni letni občni zbor v pondeljek 2(i. aprila ob 7 zvečer v Sokolskcm domu v Radovljici, z običajnim dnevnim redom in volitvijo odbora za dobo treh let.
Hrastnik
Društvo rudniških nameščencev je v rokah samostojnih demokratov. Vsako lelo je kakšna društvena veselica pod pokroviteljstvom naprednih dam. Pri pogajanjih z.a volitve v Delavsko zbornico so se demokrati v dokaz svoje strankarske moči sklicevali na Društvo rudniških nameščencev, dasi sicer trdijo, da je medstrankarska stanovska organizacija. Delavska zbomica jo izplačala prvi obrok za podporo reduciranim rudarjem in nameščencem tudi v roko centrali demokratskih delavskih organizacij, pri katerih je DRN včlanjeno, toda njegov odbor ,skupina Hrastnik, so za reducirane iz nameščencev ni zavzel, dasi imamo tudi mi pravico terjati del podpore. Ni čudno, čo se splošno sliši, da bodo zato člani iz tega društva izstopili. — Prizadeti reducirani poduradnik.
Šoštanj
Br. Martinu Hrastniku v slovo! Kar nihče nI mogel verjeti, da je umrl Martin Hrastnik. Prejšnji večer je bil še ves vesel pri skušnji za »Miklovo Zalo«, zjutraj so povedali, da ga ni več. Naš najboljši nas je zapustil. Predsednik orlovskega odseka jc bil, najspretnejši naš igralec, izboren pevec in pobožen fant. Njegovo požrtvovalnost dokazuje to, da jo od svoje trdo zasužene, majhne plače žrtvoval nad 8000 kron za Društveni dom. — Tine! Ali si videl iz nebeških višav, koliko res ljubečih srce Te je v solzah spremljalo na zadnji poti? Kdaj ie ihtelo ob odprtem grobu toliko vdanih duš, ko ta takrat, ko so se ob pogrebu od Tebe poslavljali v pretresljivih besedah: tajnik posojilnice g. J. Koren, g. kaplan P. G rili in predsednik orlovskega okrožja br. Fr. Turnšek. In ko so zadoncle žalost in-ke in se povesili prapori v zadnji pozdrav, takrat, Tine, se nam je zdelo, kot bi se nam odtrgalo pol srca in bi ga zakopali 9 Teboj v hladni grob. Na svidenje pri Bogu!
Lurško romanje. V nedeljo, dne 9. majnika popoldne po Bmarnicah bo pred kaplanijo govoril o letošnjem lepem romanju v Lurd udeleženec, tukajšnji g. kaplan. Obenem bo priredil tudi razstavo zanimivih slik iz celolnega potovanja. Vstop vsakomur prost in so vsi, ki se zanimajo, najpri-jnzneje vabljeni.
Vučagomila. Preteklo nedeljo je umrl nagla smrti splošno priljubljeni g. Ivan R i t u p e r. Dopoldan je bil še na shodu v llogojini, zvečer pa ja mrtev ležal na mrtvaškem odru. Po shodu se jo ša veselo razgovarjal z g. poslancem Kleklom, nato pu je z drugimi vred odšel proti domu. Ko je šel v breg med bogojanskimi goricami, ga je zadela kap. Bolehal jo že dolgo na srcu in iskal pomoči pri zdravnikih, ali zaman. Naj počiva v miru!
Dopisi
Sava pri Litiji. Hud naliv s točo smo imeli 20. aprila okrog petih popoldne. Naliv je napravil precej škode na sadnem drevju, ki je ravno v cvetju. — Apnenica Sava je zopet pričela obratovati. — Na Spodnjem Logu so postavili parnti žago, katera že obratuje.
Ribnica na Pohorju. Piešjo nam: Dobil sem že dvakrat dopis v roke, ko ena orožniška postaja drugi poroča v neki zadevi, a to poročilo je v srbohrvaščini, ko naši orožniki itak vsi slovenski znajo, čeravno so služili v Bosni ali bili v šoli v Belgradu. Ni prav, da se slovenSfiina zapostavlja!
Krekova mladina.
Krekova mladina Trbovlje. Skupni sestanek se bo vršil v nedeljo dno 25. aprila ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Loke 258. Na sestanku predava tov. ing. Al. Zumer. Vsi tovariši vabljeni!
Krekova mladina Ljutomer priredi danes dne 25. t. m. ob pol 7 zvečer tombolo z lepimi dobitki v gostilni Vaupotič v Ljutomeru. Ker so čisti dobiček porabi za tamburaške inštrumente in noto, vabimo vse prijatelje načo mladine k obilni udd> ležbi. — Odbor. — Nadalje naznanja, da se vrši dno 2. maja t. 1. ob 4 popoldne pri načelniku Zvezo viničarjev Iv. Husjaku v Slaninjaku mini letuj občni zbor. Dolžnost vseh članov je, da so odzovejo vabilu.
Krekova mladina Ljubljana. V pondoljek dn« 20. t. m. so vrši redni sestanek tukajšnjo pod niz, niče, na katerem predava dr. Andrej G os ar. Va. bimo vse člane podružnire, da se sestanka v obil«
nem številu udeleže. — Odbor._
iu.Mii—in aiihii rfUTri-a^ar: .'^HMnHnBMnS
Nasnanlla
šiška. V nedeljo dne 25. aprila priredi slav« noslno akademijo Mladeniška Marijina družba zvečer ob pol 8 v samostanski dvorani z zelo lepim sporedom. Slavnostni govor bo imel g. Josip Vole, stolni kanonik. Akademijo zaključi predstava: »Vladimir Vilegrajski«, igra v 5 dejanjih. Vljudno vabi odbor.
Občni zbor »Zveze uradniških vdov in sirot«
bo v pondeljek dno 3. maja ob 15. uri v Alojzijevi-šču, Poljanska cesla. Vabljeni vsi člani! — Odbor.
Krščansko pevsko društvo ima svojo redna sejo v pondeljek popoldne ob 5 v Jug. tiskarni.
Prostov. gasilno društvo v Rudniku pri Ljubljani ima dne 2. maja veselico na vrtu g. Jeršina. Na sporedu tudi blagoslovitev novo brizgalne. Začetek ob 2. uri popoldne. Ob neugodnem vremenu se prireditev preloži na 9. maja. Ker jo čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, sc p. n. občinstvo vabi na mnogobrojen obisk.
Črnuče. Danes v nedeljo ob treh popoldne gostujejo na našem društvenem odru igralci ia Smartna pod Šmarno goro, kjer vprizorc globoko Meškovo dramo »Mati'. Pred predstavo nastopi tudi njihov močan in dobro izvežban pevski moški zbor pod vodstvom ge. Komarjeve. Pomagajmo jim pri njihovi požrlovalni akciji za zgradbo novega doma in jim napolnimo dvorano.
Šiška. Kat. prosvetno društvo priredi jutri v pondeljek ob pol osmih zvečer v samostanski dvorani skioptično predavanje: Naš Jadran in naša mornarica. Predava g. prof. dr. Valentin Rožič. S tem večerom se predavanja v letošnji sezoni zaključujejo. — Predsednik.
Slovensko zdravniško društvo r Ljubljani vabi vse člane na tedenski seminar v I o vek drie 27. aprila ob 17. uri v operacijski sobi kirurgione-ga oddelka splošno bolnišnico v Ljubljani. Predavanje: 1. Demonstracija radikalne operacijo čeljustne votline. Demonstrira g. primarij dr. Pogačnik. 2. O tuberkulozi "ledvic in njenem zdravljenju. Predava g. primarij, polkovnik dr. .lup.
Krščanski socialisti!
Dne 12. in 13. junija 1921»
se zberejo mladi tovariši in lovarišice, organizirani v
KREKOVI MLADINI, na prvi kongres krščanske socialistično mladine,
da manifestirajo svojo pripadnost k idejam krščanskega socializma, da se medseboj zanje še, bolj navdušijo, da začrtajo svojemu bodočemu delu smernico in dokažejo nujno polrebo delavske mladinske
organizacije na temelju krščanstva. Zbor krščanske delavske mladine sc bo vršil
V CELJU.
Vsak deluvski mladenič in mladenka, ki stremi za poglobitvijo svoje izobrazbe, za okrepitvijo svoje stanovske delavske zavesti in si želi zmage krščanskega socializma v življenju, naj prihiti na ta zbori
PROGRAM:
Sobota, 12. junija 1920 oh 3 poi>oldne v malt dvorani Narodnega doma delegatsko zborovanje:
Sedanje stanje »Krekove mladine« (Srečko Peterlin).
Gospodarski iu kulturni položaj delavstva v naši državi (poslanec France Kremžar),
Delavska prosveta iu »Krekova mladina« (re-ferirata prof, Evgen Jarc in Marjanca Rozmanova).
Skrb za delavsko mladino (Avgust Cvikelj).
Nedelja, 13. junija 1926:
Ob 8 zjutraj sv. maša v cerkvi sv. Danijela, pri kateri poje pevski zbor Katoliškega prosvetnega društva v Celju. — Po sv. maši odhod na manife-stacijsko zborovanje v veliko dvorano Narodnega doma:
Kaj smo in kaj hočemo (Franc TersoglaV).
Delavstvo in naše razumništvo (dr. Josip Puntar in akademik Mirko Jeršič).
Naše delo v bodočnosti (dr. Andrej Gosar).
Mladina mora zaživeti novo življenje. Ni dosfi; da izpovedujemo lep program, treba ga je vsaditi vsakemu globoko v dušo in ga izvajati v dejanskem življenju. Ustvariti je treba duševno kulturo krščanskega delavstva, ki naj iz naših src požene mladike v življenje vsega slovenskega delovnega ljudstva.
Brezbožni socializem sc ruši, nasilje nI rodilo trajnih sadov, družba se ne izpremeni, fo sc ne preobrazijo duše! Samo krščanski socializem more družbo prenoviti z globoko moralno kulturo, naslonjeno na časti tn pravicah dela!
Mladi delavec, delavka, zdramile se, pohilite v Celje, da dogradimo trdno Stavbo krščanske mladinske organizacije v duhu
dr, Janez Evangelista Kreka!
Fine površnike
za gospode, priporoča tvrdka
A. KUNC, LJUBLJANA
po zelo zmernih cenah.
Prekmurje
To pa ni prav, Ne od leta do leta. ampak od meseca do meseca narašča vedno bolj poštni promet v Murski Soboti in poštno uslužbonstvo ima od dne do dne več dela. Vse, od g. poštnega upravnika pa do zadnjega poštnega sla, dela naporno in naravnost preko svojih sil in če so kje zaslužili za vestno službovanje odlikovanja, so jih zaslužili gotovo murskosoboški poštni uslužbenci. Zato pa se nam ne zdi prav, če smo imeli žc večkrat priliko opazovati, kako so morali poštni usluibenci samo t e ž vlačiti pošto s kolodvora. Ne samo, da škoduje lo ugledu državnega urada, marveč tudi nehumano je, dn morajo po blatni Kolodvorski, oziroma Bolniški ulici vleči težki voz poštni sli. Kompetentua oblast naj stori svoje,- da se temu odoomore,
Kulturni pregledi
Prosveina szvessa
LJUBLJANA.
Prosvetni dan, ki se vrši zli vsa gorenjska društva 16. maja t 1. v Št. Vidu nad Ljubljano, se bliža z mrzlično hitrostjo. Ona društva, ki so prejela vprašalne pole glede udeležbe, naj iste hitro spopolnijo in pošljejo »Pripravljalnemu odboru« v Št. Vid nad Ljubljano. Ne odlašajte, ker s tem le priprave ovirate! Vljudno se vabijo zlasti ona gorenjska društva, kjer imajo še pristne narodne noše, kot bohinjski in gornjesavsik kot, da se prosvetnega dne zanesljivo udeleže. Tudi zastav ne pozabite doma. Vsa podrobna pojasnila in odgovore na eventuelna vprašanja daje Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano.
Potovanjski odsek se je osnoval pod okriljem Prosvetne zveze, ki bo v bodoče pripravljal romanja in poučna potovanja doma in v inozemstvo. Odsek je sklenil, da bo prihodnjo spomlad organiziral zopet romanje v Lurd (skupaj kvečjemu 80 oseb) in v sv. deželo (do 50 oseb), — dalje ima v načrtu poučno potovanje k Adriji itd. Romanje ljubljanskih prosvetnih društev, katero bi se vršilo o Binkoštih, se je moralo vsled važnih in tehtnih razlogov preložiti na mesec september.
Društvom, katera nameravajo napraviti romanja s posebnim vlakom sporočamo sledeče: 1. Prošnja za posebni vlak se mora vložiti en mesec pred nameravanim potovanjem. 2. Prošnja se naslovi na Generalno direkcijo železnic v Belgrad. 3. V prošnji je treba navesti število oseb, ki bodo potovali s tem vlakom in določiti dan in uro odhoda in prihoda, ter postaje, kjer naj bi se vlak ustavljal. 4. Istočasno, kot na direkciji je treba vložiti prošnjo na Ministrstvo saobračaja za polovično vožnjo. Tudi to je treba navesti v prošnji na Generalno direkcijo. 5. Ako se romanje vrši izven naše države kot n. pr. na sv. Višarje ali sv. Goro, je treba prositi Generalno direkcijo v Belgradu, da se ista obrne na gen. direkcijo v Rim radi prevzema vlaka na obmejni postaji. Zalo mora biti tudi sznačen prihod na obmejno postajo. Glede znižanja vožnje v tuji državi se je treba obrniti na Generalno direkcijo železnic dotične države. Ako vozi vlak v režiji železnice ni potrebna kavcija v denarju, pač pa jamstvo, da potuje z dotičnim vlakom vsaj 400 oseb. Ako pa vozi vlak v lastni režiji, je treba položili 5000 Din kavcije. Toliko v vednost in ravnanje vsem onim, ki nameravajo prirediti večja skupna romanja.
Prosvetno društvo na Homcu priredi 29. maja L 1. skupno romanje naših organizacij za cel Komni-ški okraj na Trsat in na jadransko morje. Kdor želi potovati, naj se oglasi pri Prosvetnem društvu na Homcu pri Kamniku.
S. Kat. Izobraževalno društvo v Zagorju ob Savi vabi na skioptično predavanje o francoski revoluciji. Predavanje se vrši 23. t. m. ]>o večernicah v društvenih prostorih. Predaval bo g. lilonsgr. V. Steska.
XIV. Prosvetni večer, ki se je vršil v petek 23. t. m. v Ljudskem domu. je pokazal, kako se naše meščanstvo in zlasti naša mladina zanima za naše morje. Orkester je uvedoma zaigral primerno koračnico in Slovenske bisere z ono spretnostjo in mehkobo, katero znajo le malokate.ri godbeniki vliti skladbi. G. akademik je zapel Prešernovega Mornarja tako dovršeno, da je s svojini lepim zvo-uečim glasom osvojil naša srca. Predavatelj dr. V. Rožič je vestno kot čebelica nanizal podatke vojne In trgovske mornarice. Morda je bilo njegovo predavanje kot jx>1 judno preveč natanko obdelano, zlasti kar se tiče številnih podatkov. Ako bi se predavatelj posluževal nazornih pripomočkov v ski-aptičnih slikah bi bil vspeli brez dvoma še večji. Bog daj, da bi mladina, ki je bila ta večer posebno v velikem številu zastopana, res spoznala, da je na-Sa bodočnost res na morju, ki skriva neznane zaklade. S tem večerom je Prosvetna zveza zaključila svoj drugi ciklus lepih prosvetnih večerov. Nobena institucija v Ljubljani ne mudi za malenkostno vstopnino (3 Din) toliko poucno-nazorne 'varine, toliko glasbene snovi kot Prosveina zveza.
MARIBOR.
Delavski praznik 1. maja praznujejo vse kr-Sčanskosocijalne organizacije skupno z Jugosiov. strok, zvezo. Zbirališče je 1. maja ob pol 2. uri na trgu Svobode, nato izlet z godbo Omladine v Laj-tersberg. V nedeljo je slovesna služba božja v lerkvi Matere Milosti.
Sv. Ana v Slov. goricah. Danes uprizori Prosvetno društvo igro »Klavdija« v društvenem domu ob 3. popoldne.
•Svetinje. V nedeljo 2. maja priredi kat. prosvetno društvo igro >Turški križ v lokalih trgovca Veberja v Lanjkovcih.
Sv. Jurij ob Stavnici. Danes je prireditev igre »Materina ljubezen« po večernicah v društvenem domu.
Stara cesta. Prosvetno društvo priredi danes igro »Moč uniforme«.
Remšnik. Prosvetno društvo ima danes prireditev igre »Repoštev«.
Sv. Andraž pri Velenju. Misijonska prireditev se danes ponovi.
Slov. bralno društvo v Črešujevcu si želi nabaviti za svoj gledališki oder kulise in zaveso. Prosimo ako ima kako društvo že rabljen oder z taveso in kulisami na prodaj, naj nam to sporoči.
'Pevska s&ves&a
Pevska zveza poziva vse one zbore, ki nameravajo sodelovati v smislu razposlane okrožnice pri prosvetnem dnevu dne 16. maja v Št. Vidu, naj ideležbo nemudoma javijo Pev. zvezi v Ljubljano, Miklošičeva cesta 7. Note so pripravljene za ree pesmi v skupnem nastopu, le Potočnikovo: Ko jan se zaznava... vzemite iz Mohorjeve pesmarice 1. del._
CfuTblfanslco gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Nedelja, 25. aprila: VDOVA ROŠLINKA. Izven.
Pondeljek, 26. aprila: IDIOT. Red C.
Torek, 27. aprila: Zaprto.
Sreda, 28. aprila: PYGMALION. Red D.
Četrtek. 29. aprila: DESETI BRAT. Red B.
Petek, 30. aprila: Zaprto.
Sobota, 1. maja: BORBA. Izven.
Vedella, 2. maja: PEGICA MOJEGA SRCA. Izven.
Pondeljek, 3. maja: IDIOT. Red A.
Zaradi obolelosti gospe Juvanove se reper-toir v drami danes v nedeljo spremeni. Mesto »Vdove Rošlinke« se igra »Pygmalionr
Mariborsko gledišče
Nedelja, 25. aprila, ob 20,- »GROFICA MARICA«. Ab. A (kuponi),
Ljubljanska opera se je v četrtek zvečer poslovila iz Sarajeva s Puccinijevo »Tosco-. Predstava je izpadla zelo lepo. Občinstvo jo umetnikom prirejalo viharne aplavze. V začetku predstave se je v imenu sarajevskega mesta poslovil od ljublj. opere mestni nadsvetnik dr. llinko Ferič. Zahvalil se je vsemu osobju za umetnost jn pesem, ki je odkrila plemenite slovensko dušo iti ki je vnela srca sarajevskega občinstva. V znak bratske ljubezni in udanosbi, in kot simbol slave in zmage na polju umetnosti mu je izročil lavorjev venec. Ravnatelju dr. Poliču je sarajevska občina poklonila servis za kavo, izdelan v zlatu in srebru. »Slovenski klub« je poklonil slovenski operi lep lovorjev venec. — Celotno operno osobje je odpotovalo iz Sarajeva v Dubrovnik.
* * *
Češka Filharmonija je nastoj>ila 24. t. m. svojo turnejo po Italiji s koncertom v Trstu. Kon-certirala bo nadalje v Vidmu, Milanu, Florenci, Genovi, Rimu itd. Na povratku se bo ustavila v Ljubljani in priredila koncert 6. maja v Unionski dvorani. Iz Ljubljane se odpelje v Zagreb, kjer priredi dva koncerta in sicer 7. in 8. maja, odtod pa se odpelje v Belgrad in druga mesta na jugu države. Vstopnice za koncert v Unionu se že prodajajo v Matični knjigarni.
Al. Mav C. M.: »Vzdihi po Materi«. — 14 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle. Z dovoljenjem škofijskega ordinariala v Ljubljani, dne 29. marca .1926. štev. 1082. — Dobe sc pri skladatelju pri Sv. Jožefu nad Celjem, nadalje pri č. g. misijonarjih v Ljubljani, Tabor 12 (cerkev .Srca Jezusovega) in v Misijonišču p. Domžale. — Cena posameznemu izvodu 12 Din.
Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo z glasbeno književno prilogo (vsak drugi mesec). Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo •.Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Četrti zvezek letošnjega jetnika je izšel in prinaša 6 tro- ozir. četveroglasnili ženskih zborov a capella, redkost v naši zborovski literaturi, ki je bodo veseli ženski zbori naših društev in posebno šolski zbori. Vsebina: I. Ocv.irk: :>Serenada , M. Železnik: r Nedolžnost , A". Vodoplvec: Po slovesu-, E. Adamič: »Ave Maria«, O gospod kam gre tvoja pot« in . Gospod usmili se nas!- . Uprava razpošilja tudi posamezne partiture po ceni 1 Din za 2 strani. — >Zbore« naročajte po dopisnici na upravo lista, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Skrbno urejevana, našim pevskim društvom prepo-trebna revija zasluži uvaževanje in priporočilo.
V svrho zbiranja fonda za nabavo novih orgel se vrši v župni cerkvi v Tržiču v nedeljo 25. aprila ob 8 zvečer cerkveni koncert. Spored: t. Dr. G. Krek: Slavnostna predigra — orgle; 2. Jul. Masse-net: Angel Gospodov je oznanil Mariji — godba na lok; 3. Fr. Kramar: Marija nebeška vodnica — meš. zbor: 4. A Dolinar: Prošnja — meš. zbor, orgle in tenorski solo (poje g. Brandsteter, član glasb, društva »Ljubljana«); 5. G. Zahlfleisch: Jezus, sladki moj spomin — meš. zbor; 6. J. Haydn: Dopolnjeno je — odlomek iz oratorija r.Se-dem besedi Jezusovih na Križu , kvartet na lok; 7. Iv. pl. Zaje: Oče naš — baritonski samospev (g. Močan, gojenec ljublj. konserv.) s spremljevanjem violine (g. Kernc) in orgel; 8. Seb. Bach: Arija — violinski solo (g. Kernc); 9. A. Dolinar: Ave Marija: tenorski samospev (g. Brandsteter) orgle in violina (g. Kernc); 10. E. Adamič: Kot iz tihe za-bljene kapele, baritonski samospev (g. Močan) in orgle; 11 A. Mav: Teko nam ure svete, meš. zbor; 12. Fr. Mlinar-Cigale: Marija, moje upanje, meš. zbor; 13. K Adamič: Himna v Čast sv. Cirilu in Metodu; 14. Dr. Fr. Kimovec: Zdrava Marija, meš. zbor in orgle. — Ker je namen koncerta dobrodelen in spored vsestransko zanimiv, zato vsi prijatelji lepe umetnosti iskreno vabljeni!
Gospodarstvo
Ml
reiv.
»Mladost«. Vsebina 4. številke: Prosveti in omiki: J. Hafner: V Rim! — L. Turšič: Sejalec.
—	J. Klug: Junaštvo. — A. 0.: Poštena igra! — Svečanov L.: Tistim, ki narobe govore. — F. Strah: Orlovsko slovo. — Zapovedi za društveno življenje.
—	Otokar J.: Kako smo potovali v Ameriko? — To in ono: Telovadba in šport. — Raznoterosti. — Nove knjigo. — Urednikov radio. — Tolmačev nabiralnik. — Iz kraja v kraj. — Za šalo in zares.
—	Slika: Del ograjnega zidu Orlovskega stadiona v Ljubljani.
Sveti Peter Kanizij, cerkvcni učitelj. Izšla je mala knjižica v proslavo kanonizacije velikega apostola, organizatorja in pisatelja katoliške Cerkve sv. Petra Kanizija iz Družbe Jezusove. Brošurica obsega posvetilno pesem, kratek življenjepis, glavna dela, osebnost in popis češčenja sv. Kanizija, v dodatku .je zbanili par kratkih molitev k svetniku.
—	Cena brošurice znaša 1.5') Din, in se dobiva pri oo. jezuitih in v trgovini Nifman v Ljubljani, večje množine pa se naročajo pri upravi Glasnika, Ljubljana, Zrinjskrga 9. — Istotam se dobivajo lične podobice sv. Petra Kanizija z glavnimi podatki njegovega življenja in njegovim izrekom, ki so vsled nizke cene (25 p komad, 100 skupaj 22 Din) primerne, da se v širših masah razširi po/,nanje in češčenje novega svetnika.
Najlepši spomin na sv. birmo je lep mo-litvenik. Take molitvenike ima v veliki izbiri Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se lahko dobijo, in sicer s poštnino vred po sledečih cenah: Cešče-na Marija — rdeča obreza po Din 13.75, 16.50; zlata obreza po Dili 15, 16.50, 19, 48, 58; Bog s teboj — rdeča obreza po Din 16.50; zlata obreza ]x> Din 19; Oče naš — rdeča obreza po Din 9.75, zlata obreza — bele po Din 25, črne Din 25; Kam gre — zlata obreza j>o Din 19, 28, 34; Zdrava Marija — rdeča obreza po Din 16; zlata obreza — Črne po Din 28, 41, 45, 31, bele po Din 34; Angelček — zlata obreza — črne po Din 20, 25, 27, 38; bele po Din 21, 24; Prijatelj otroški — preprosta vezava rd. obr. po Din 7.50, 8.50; Kvišku srca — zlata obreza po Din 26, 36, 37, 56; Rajski glasovi — zlata obreza po D 36, 40, 47, 53, 59, 61, 64, 76, 85; Nebesa naš dom — zlata obreza po Din 43, 68, 80, 90; Spomin na Jezusa — zlata obreza po Din 17; Otrokova pobožnost — zlata obreza po Din 15; Ključ nebeški — zlata obreza po Din 24.
Smarnice sa leto l!)2fi »Marija vrtnica našega srca« ali »Šmarnični misijoni« so ravnokar izšle. Dobijo se v Tiskarni sv Cirila v Mariboru. Stanejo po pošti 26.50 Din.
Problemi valovfzacije.
Pred nedavnim smo objavili načrt o valorizaciji, ki je bil predložen parlamentu. Odveč strani smo čuli kritiko objavljenega projekta, ki je v glavnem zahtevala znatno razširjenje valorizacije, znane v Avstriji in v Nemčiji pod imenom »Aufvvertuiig«. Vprašanje ni tako enostavno, kakor ga smatra omenjeni projekt in mislimo, da se bo s tem vprašanjem treba še mnogo baviti, ker prihaja čas, ko lxmio morali na podlagi valutne reforme ali kakor že hočete imenovati stabilizacijo valute, misliti na popolnejšo valorizacijo, Pri tem nam bodo seveda prišla prav izkustva dragih držav kakor Nemčije, Avstrije, Madjarske itd.
Sedaj posfaja vprašanje valorizacije ak-! luelno tudi v Češkoslovaški, kjer so razmere ' zelo slične našim. Zato ne bo odveč, če podamo iz zanimivega članka v »Prager Tagbl.c, ki ga je spisal Arthur Sommer, najvažnejše podatke.
Na podlagi izjav finančnega ministra dr. Engllša so se obrnile gospodarske korporaci-je do interesentov. Tu navajamo primer neke vprašalne pole, ki vsebuje najvažnejše probleme.
1. Ali naj bodo stabilizacijske bilance fakultativne ali obligatorične? 2. Kako in po kakih principih naj se oceni vrednost premoženja? H. Kakšno naj bo po preureditvi razmerje med kapitalom in rezervami? 4. Na koga naj se zakon nanaša? 5. Varstvo manjšin v d. d. 6. Najmanjši znesek kapitala pri d. d. in d. z o. z. po preureditvi. 7. Pogoji za kontroliranje valorizacije. 8. Davčni predpisi. 9. Ureditev v meddržavnem prometu.
Motiv valorizacije ni resničnost bilance, | ker se da o vsem tem prepirati, ampak davčno vprašanje.
Bilance naj bodo fakultativne, ne pa obvezne. Valorizirale bodo svoje bilance zlasti družbe z podcenjenimi napravami, ker bodo na ta način lahko brez davkov vršile odpise. Shematična cenitev naprav je po izkustvih v Nemčiji neumestna, ker je to renta bi lite lno vprašanje. Valorizacija naj se izvrši z otvoritvenimi bilancami na gotov dan, ker se bo izvršila nova ocenitev vseh aktiv in pasiv, kakor da bi stopilo v življenje novo, od preteklosti odtrgano podjetje. Iz novih bilanc se bo izkazal kapital kot razlika med aktivi in pa-sivi; pri d. d. pa bo važna razdelitev kapitala in rezerv, kajti čim manjši je kapital in čim večje so rezerve v primeri s kapitalom, tem večja je pri istem dobičku divideuda. Če so tu močne rezerve, je omogočena stabilna divi-dendna politika.
Zakon naj velja za vsa pridobitna podjetja (d. d., d. z o. z., javne družbe in posamezna podjetja). Glede zaščite manjšine v d. d. se poziva na delniški regulativ. V Nemčiji so u pr. nastali spori že pri upostavi zlatih bilanc med večino in manjšino.
Važno je 6. vprašanje in avtor predlaga za d. d. milijon kron, za d. z o. z. pa 100 tisoč kron.
Tako v Nemčiji in v Avstriji so ustanove za kontrolo valorizacije, kar je tudi priporočati.
Glede davkov bi omenili, da je v Češki še vprašanje oddaje premoženja. Vsekakor pa je to najvažnejše pri celem problemu.
Za družbe, katerih podjetja so v več državah, na velja, da vsako podjetje bilansira po zakonih države, kjer se nahaja njegov sedež.
K tem izvajanjem pripominjamo, da je češkoslovaško finančno ministrstvo poslalo proučevat v Nemčijo eksperte. Kakor sedaj poročajo iz Prage, bodo šle posebne študijske komisije v Nemčijo.
Uradni tečaji za maj 1926. Iz Belgrada
poročajo, da je finančno ministrstvo odredilo za maj 1926. sledeče uradne tečaje: napoleon-dor 218 Din, turška lira 274, angleški funt 276, dolar 56.60, kanadski dolar 56.35, nemška marka 13.50, poljski zlat 7, šiling 7.90, 100 švic. frankov 1093, 100 lir 228, 100 franc. frankov 192, 100 belg. frankov 210, 100 hol. goldinarjev 2270, 100 rom. lejev 22.50, 100 bolg. levov 40, 100 danskih kron 1480, 100 švedskih kron 1520, 100 norveških kron 1200, 100 drahem 73, 100 Kč 168, milijon mažarskih kron 7.95.
Fuzija v pivovarniški industriji Slovenije.
Kakor poroča »Narodni dnevnik« iz Maribora, je pričakovali fuzije med mariborsko pivovarno Gotz in delniško družbo pivovarne Union v Ljubljani. Novo podjetje se bo imenovalo menda »Združene slovenske pivovarne d. d.«
Mednarodni juvelirsld kongres. Te dni se
vrši v Amsterdamu mednarodni juvelirskl kongres. Kongres zlasti razpravlja o mednarodni standardni vsebini platine, zlata in srebra, nadalje o prepovedi uvoza in izvoza izdelkov iz dragih kovin ter o luksuznem in prometnem davku na drage kovine. Znižanje davkov v tem oziru v Nemčiji je posnemanja vredno.
Znižanje diskonta v Ameriki, Belgiji in Norveškem. Federal Reserve Bank v New-
vorku je znižala rediskont od 4 na 3 Vi%. Iz Bruslja poročajo, da je belgijska Narodna banka znižala diskont in lomabrd za Vi%. Di. skont znaša 7 %. — Ravnotako je norveška državna banka znižala diskont od 6 na
Švicarska zunanja trgovina. V prvem četrtletju t. 1. je Švica uvozila za 610 milijonov frankov, izvozila za 428 milijonov. V zadnjem četrtletju lani je znašal uvoz 758, izvoz pr 479 milijonov frankov.
Izboljšanje bilance ruske zunanje trgovine. V mesecu marcu t. 1. je postala ruska zunanja trgovina zopet aktivna, kar je pripisovati povečanju izvoza.
Mor s a
Dne 24. aprila 1926.
Denar.
Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili zabeleženi sledeči kura: vojna odškodnina 315 den. (310—314): devize (vse blago): Berlin 13.535 (13.515—13.555), Italija 228.65 (228—229.20), London 276.575 (275.975—277.175), Ne\vyork 56.79 (56.644—56.944), Pariz 193 (190—192), Praga 168.65 (168.125—169.125), Dunaj 8.025 (8.0053— 8.0453), Curih 10.975 (10.9557—10.9957).
Curih. Belgrad 9.1175 (9.12), Budimpešta 72.50 (72.50), Beriin 123.275 (123.27), Italija 20.82 (20.82), London 25.1775 (25.17), Newyork 517.75 (517.625), Pariz 17.40 (17.2625), Praga 15.34 (15.3475), Dunaj 73.025 (73.10), Bukarešt 2.005, Sofija 3.755 (3.74), Bruselj 18.10 (18.35), Amsterdam 207.80 (207.70), Kopenhagen 135.50 (135.50), Stockholm 138.60 (138.60), Oslo 111.25 (112), Madrid 74.375 (74.5125), Atene 6.45 (6.50).
Cerkveni vestnik
SLOVESNA TRIDNEVNICA na čast SV. PETRA KANIZIJA
v |»ro?lavo njegovega proglnšcnja za svetnika in cerkvenega nčenika v cerkvi sv Jožefa (pri jezuitih) v Ljubljani.
Nedelja, 25. aprila, praznik varstva sv. Jožefa: Ob 6 zjutraj: skupno sv. obhajilo kongrogacij in drugih. — Ob 8 zjutraj: pontifikalna sv. maša. Sv. maše bodo ta dan še ob i>ol 6, pol 7, pol 8 in 9. Ob 4 popoldne: slovesni shod vseh Marijinih družb in Kanizijevili častilcev. Drugi slavnostni govor: »Sv. Teter Kanizij in njegovo delo za Cerkev«, govori stolui župnik in kanonik dr. Tomaž Klinar. Nato slovesna procesija s sv. Rešnjim Telesom in prižganimi svečami, slovesne litanije in blagoslov.
Pondeljek, 26. aprila, praznik Matere božje dobrega sveta: Zjutraj sv. maše ob pol 6, pol 7, 7 dn pol 8. Ob pol 7 zjutraj sv. maša s petjem in blagoslovom. Ob 7 zvečer: Tretji slavnostni govor: Sv. Peter Kanizij kot apostol«, govori o. Godfrid Ploj O. F. M. Nato pete litanije z blagoslovom.
Torek, 27. aprila, praznik sv. Petra Kanizija: Zjutraj sv, maše ob pol 6, 6, pol 7, 7 in pol 8. Ob pol 7 zjutraj: slovesna sv. maša. Ob 7 zvečer: Četrti slavnostni govor: »Duh sv. Petra Kanizija«, govori vseučiliški prof. dr. Jožef Ujčič. Nato slovesne litanije. Zahvalna pesem.
(Vse te dni bo v cerkvi sv. Jožefa izpostavljena v počeščenje svetinja sv. Petra Kanizija.)
Romanje na Trsat.
Katoliško prosvetno društvo v Škofji Loki priredi o Velikem Šmarnu, 15. avgusta t. 1. romanje k staroslavni Materi Božji na Trsat nad Sušakom (pri Reki).
Iz Škofje Loke se odpeljemo 13. avgusta pozno zvečer do Ljubljane in dalje po dolenjski progi preko Novega mesta, čez Gorjance po Beli Krajini do Karlovca in dalje do Sušaka, kamor dospe-mo v seboto dopoldne, kjer si ogledamo obmorsko življenje in imamo na večer na Trsatu večernice. Na večer uživamo krasen razgled iz Trsata na Istro, otoke, na obal in morje, molimo in prepevamo. Zgodaj zjutraj na Veliki Šmaren prejmemo sv. zakramente, smo pri sv. mašah in pridigi. Med mašama, kateri opravita jKidpredsednik društva g. kaplan Kek in g. p. Mavricij, prepeva naš društveni pevski zbor. Vabimo tudi vse druge pevce. Nato pa vsi napravimo izlet s posebnim parnikom na otok Krk. Na večer pridemo s parnikom nazaj in se odpeljemo iz Sušaka proti škofji Loki, kamor
pridemo v pondeljek zjutraj. Katoliško prosvetno društvo v Škofji Loki preskrbi poseben vlak in stane vožnja za osebo 150 Din. Za parnik pa bo treba posebej plačati okrog 10 Din, kar se bo pa še točno javijo.
P. n. župne urade, oziroma društva vljudno prosimo, da v svojem okolišu agitirajo za to naše romanje. Čas priglaševanja je do 1. julija t. 1. Prijave in vplačila sprejema društvena blagajni-čarka gdč. Minka Debeljak, Škofja Loka.
Vsa podrobna pojasnila slede po potrehi v »Slovencu« in v »Domoljubu«,
Vabimo Vas kar najvljudneje na to naše romanje k Trsatski Materi, katero naj bo živa manifestacija katoliške zavesti naše lepe dekanije.
Katoliško prosvetno društvo v Škofji Loki. • • *
Izveuecrkvcni sestanek ima prihodnjo sredo dne 28. aprila zvečer ob 8. uri moška in mladeni-ška Marijina družba križanska v družbeni dvorani. Radi raznih točit, ki so na sporedu, se želi polno-številne udeležbe.
ŠMARNIČNO BERILO ZA MESEC MAJNIK
priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče:
Govori za mesec majnik. Spisal F. S. Finžgar, Din 20.—.
Lavretanske Smarnice. Spisal dr. J. Jerše. Din 30.—,
Marija in sv. maša. Smarnice. Spisal V. Bernik. Din 20.—.
Marija v predpodobah in podobah. Smarnice. Spisal J. Vole. Din 30.—.
Smarnice arskega župnika. Din 20.—. Znamenje na nebu. Smarnice. Spisal dr. J. Jerše. Din 30.—.
Marija vrtnarica našega srca ali Šmarnični misijon. Spisal J. M. Seigcrschmied, Din 25.—.
Naše difaštvo
Skupščina Akadomske zveze, ld se je imela vršiti v četrtek, bo jutri v pondeljek zvečer ob 8 v Akademskem domu. Na sporedu je govor predsednika A. Z. — Za člane društev je udeležba dolžnost. — Prijatelje vljudno vabimo!'
Seja A. Z. (širša) je istotam nato v torek.
Spori
■SK Hirija. Odborova seja se vrši ta teden mesto v torek in pondeljek dne 26. aprila ob 20. uri v klubovem lokalu. Radi izredno važnega dnevnega reda pros-im polnoštevilne udeležbe vseh odbornikov in načelnikov sekcij. — Predsednik
\
Str, a 7.
Po širnem suelu
Nekatere zanimive številke.
V	Nemčiji, katero je poraz v svetovni vojni okrnil za Gornjo Šlezijo, Šlezvig in Al-zacijo Loreno, izkazuje štetje iz lanskega leta še vedno okrog 63 milijonov prebivalcev. V zadnji izdaji svoje zgodovine navaja Albert Wirth nekatere zanimive podatke iz gibanja prebivalstva v nemških deželah za prejšnje čase. Tedaj, tako trdi, ko je rogovilil na severu Arminij, to je leta 15. pr. Kr. je bilo v teh pokrajinah že 5 milijonov prebivalstva. Leta 1500. jih je bilo 15 milijonov, a tridesetletna vojna, lakota in kužne bolezni so zmanjšali v 17. stoletju število na 8 milijonov. Toda že leta 1720. se je število podvojilo. Za leto 1800. postavi 26 milijonov, za 1871. že 41 milijonov. Leta 1880. so jih našteli 45 milijonov. Predvojna Nemčija je štela 67 milijonov prebivalstva. Prebivalstvo Nemčije se je v zadnjih 200 letih številčno početvorilo, če tudi je dežela zdaj znatno okrnjena.
V	Ameriki se vrši ljudsko štetje na ono leta, ki končujejo s šestico; torej se bo vršilo letos. Sedaj cenijo prebivalstvo na 115 milijonov. Zanimivo je dejstvo, da je v Ameriki naseljenih v mestih nad polovico prebivalcev. S poljedelstvom se ukvarja le 45 odstotkov. V državi je danes 18 mest, ki .štejejo nad 4')0.000 duš. Nekatera izmed teh so zadnja leta neverjetno narastla. Mesto Detroit leta 1900. še ni imelo nili 300 000 duš, leta 1910. jih je štelo že 460.000, a danes je že tia četrtem mestu po velikosti. Ne\vyork šteje 6,103.384; Chicago 2,995.239; Philadelphia 1,979.364; Detroit 1,242.044; Cleveland 936.000; Saint-Louis 821.000; Baltimore 796.000; Boston 781.000; Los Angelos 727.000; Pitsburg 631.000; San Francisco 557.000; BulTalo 539 000; Mihvaukee 509.000; Washington 497.000; Nevark 452.000; Minneapolis 425.000"; New Orleans 414.000 in Cincinati 4C9.000.
Na Japonskem izkazuje zadnje štelje malo pod 60 milijoni. V zadnjih petih letih je znesel prirastek 6.7 odstokov. Na leto da to 750 tisoč. Vsled zadnjega potresa je mesto Tokio nazadovalo na drugo mesto. Danes ne šteje prav dva milijona, dočim šteje Osaka 2,114 000 duš. Nad 400.000 duš štejejo še Nagogo. Kvoto, Kobe in Jokohama.
Prebivalstvo Kitajske je v 150 letih na-rastlo za več kot 100 odstotkov, štetje izvršili v tej ogromni in neurejeni deželi bi bilo nekaj ogromnega. Zato pa tudi nimamo uradnih številk, ampak le privatne podatke. Tako privatno štelje so izvršili leta 1918. protestantski misijonarji s pomočjo kitajske pošte, ki je edini upravni organ, ki točno funkcionira. Za tapadne predele štetje ni popolnoma zanesljivo. Po teh podatkih, bi znašalo prebivalstvo Kitajske, brez, Mongolije, Tibela in Sin-Čanga 440 milijonov. V nekaterih predelih, večinoma po vsej vzhodnoazijski ravnini je naseljenost znatno gostejša, kot po. najbolj obljudenih deželah v Evropi: Belgiji in Angliji. Radi tolike množine ljudstva je pač mogoče, da se v tej deželi tako rada oglasi lakota, kar je redna posledica slabih letin, katere rode poplave. Ko bi imeli v deželi kaj zanesljivih prometnih sredstev, bi to k olajšanju veliko pomoglo. Te težke socialne razmere močno vplivajo, da se iz dežele ob spodnjem toku Konga ljudstvo kar trumoma seli v Mandžurijo. Bolje je ob Jankcekitangu, kier se bolj in bolj utrja industrija in daje ljudstvu stalnega zaslužka. V teh krajih so že močno razvite delavske organizacije, kar je za Kitajsko, ki je bila do zadnjega čisto poljedelska, nekaj čisto novega. Najbolj cvete delavska organizacija v Šangaju, kjer se mrzlično razvija industrija vseh panog.
Puška emigrantska k^i&a.
V	Pragi se je otvorila razstava te knjige v letu 1925. Ruski begunci so natisnili lani čez 1000 publikacij v vseh jezikih velike Rusije: evlikoruskem, ukrajinskem, beloruskem, gruzinskem, armenskem in celo kalmiškem. Odkod imajo ti revni begunci denarja za filozofijo, astronomijo, medicinske in tehnične časopise, politične, literarne, visokošolske in kozaške liste? Posamezniki seveda nimajo denarja za naročnino, zato pa cvetejo knjižnice in čitalnice. Leposlovje je predvsem izvirno. Prevodov je le 14 odstotkov (med tem ko jih je v sovjetski Rusiji 42 odstotkov). Politika in narodna vprašanja so na prvem mestu med knjigami. V celem je izšlo lani 618 knjig, povprečno po 9 tiskanih pol. To pomeni 72 tisoč strani. Rokopisov je seveda veliko več. Strokovni pregledi prof. Kiesevvetterja (zgodovina), Noskega (filozof i ja), Novikova (naravo-slovstvo) in drugih učenjakov v »Slavjanski knjigi« (seznamu razstave) dokazujejo visoko kakovost znanstvenih izdaj. Ruskih založb je zelo veliko, a večina živijo le kratek čas. —
(Malte 8*o1 otorai
, Boljše bi bilo centralizirati tisk. A begunci so preveč raztreseni. Do 30 odstotkov vseh knjih j je izšlo v Berlinu, njemu sledijo Praga, Pariš, , Riga, Hrabin, Belgrad in uanjši centri z 10 do 15 knjigami. 618 knjig ni dosti v primeri z 20.000, ki so izšle v sovjetski Rusiji (glej lan-| ski katalog državne založbe), a beguncev ni veliko. Pri njih tudi ni ngitacijske literature, ki prevlada v Moskvi na škodo domačega slovstva. Razstava dokazuje dušeno nadarjenost emigracije.
Socialno nwrni elementi v Rusiji.
Ruske sovjetske republike so ravnalo doklej z, zloMnci in vlačugaini jako enostavno: hajdi po odgonu čez. mejo sosedne republike! S:daj so sklen.li, da se bodo lotili tega pro-1 lerna resneje. »Narkomvnudjel« (narodni komisar za notrane zadeve) sovjetske republike dela namreč sploh precej svojo politiko ne da bi se dosti brigal za interese drugih republik ali cele Unije. Da bi se temu odpomeglo, je bila prpd kratkim sklicana konferenca teh gospodov. Kakor so se sicer malo strinjali, v enem so bili istih misli: sedanjemu sistemu deportiranja zločincev in soc'alno nevarnih elementov je treba napra-i viti konec. Ti ljudje bodo morali bivati na krajih, ki jim j'h kodo določila otlastva, in ! opravljati prisilno delo. Udeleženci konference so tožili posebno o tem. da prostitucija v Rusji grozeče narašča. Desed-njo tolerantno politiko nasproti temu zlu bodo zato opustili. Prostitucijo bodo odslej smatrali z.a scialno nevarnost in kot tako pobijali. Naj-n~varne še presiituike bodo zanaprej po sklepu kongresa »Narkomvnudjelov« internirali in tako i olirali. Sklenili so tudi, naj bo zdravljenje veneričnrh bolezni obvezno. Ta sklep je posebno važen, ker so se spolne
telj ce. Nekateri ljudje jemljejo svoje otroke s seboj na pot; potem pa ne morejo iti ne v gledališče, ne kam drugam, ker jih otroci ovirajo. Ce pa je v hotelu otroški vrtec, starši lphko o!roke tam puste pod nadzorstvom in se lahko po ves dan ukvarjajo, s čemer ho-et jo. Za p*e g~s!ov bi bilo tudi treba poskrbeli. Napravili bedo luksumiozno opremljene od del e za pse, kjer si bodo potujoči četvero-no;'ci pregan ali čas pf>d .skrbnim nadzorstvom kakega živino zdravnika. Da mora imeti vsak hotel svoj kino in svojo brezžično postajo, je samoobsebi umevno.
Najvažnejše je pa to, hotelske obede ob določenem času, z že davno zastarelo table d Iu le, ki je v dobi dirjajočih avtomobilov in ljudi., ki se jim mudi, pravi anahronizem, je treba odpravti. Gest mora dobiti hrano ob vsaki uri, podnevi in ponoči, ne pa da bi mu predpisovali ure obedov kakor v penzijah. (Skeptik bi dejal: To bo šele pogretih jedi, to!) Dalje je treba upoštevati, da ima marsikateri hotelski gost pokvarjen želodec in no mara, da bi mu ga rafiniranosit hotelskih kuhinj še b ij pokvarila; zato naj bi vsak boljši hotel imel dijetsko kuhinjo, da bi bolniki raznih vrst lahko jedli po zdravniških predpisih.
Skratka, francoski hoteli naj uvedejo vse novosti in i popolnitve, da se bo v njih bivalo kot v raju in živelo kot v Indiji Koro-man-Uji. Potem bodo hoteli uspevali in pro-cviiali.
I Rrat^r revitarshi molster J. 911 a § V. 8 v Ljiiblionl. Breg i
priporoča veliko zalogo damsUlh, moških otroških in drugih čevljev
-f- Davek na brado. Ruski car Peter Veliki je uvedel davek na brado. Taksa je bila zelo viso' a. Radi tega so nosili brade le bo-
boie^ni v ^Ruš^r neverjetno razpasle" Presti- j ?atl 1-'ud-e- V tisti dobi ie b:,a brada znak tucija je najbolj razširjena v republiki dalj- j ^gasiva in P^padnosti k aristokratskim
njega vzhoda; ta redko naseljena republika ,
ima toliko javnih hiš, kakor vsa ostala Unija i x + Mod™ bolesen. V Moskvi so zednje
čase ugotovili več slučajev takozvane >modre
skupaj. Vzroka iščejo v tem, da je v tej republiki precej manj žensk kakor moških; poleg tega prihaja sem obalo trgovcev iz osre:'nje A ije — baje okrog šestdesettisoč na leto in ti tvorijo večino gostov v javnih hišah.
Samo pri GOI2CM!
Palača Ljubljanske Kred tne banke
Angleški kralj f latalist.
Angleški kralj Jurij V. je strasten in resen zbiralec znamk. Ko je bila dražba znamk, ki so se našle v podstrešju neke hiše v Londonu in ki so svoj čas stale 40 funtov, jih je Icralj izlic.tiral za 5359 funtov ali en milijon in pol dinarjev. Eno polo znamk iz Ceylona, ki so stale pet šilingov (70 din), je kupil za 650 funtov (170 tisoč dinarjev). Zbira pa samo znamke iz angleškega imperija, tujih ne mara. V vseli 300 v usnje vezanih albumih ni najti niti ene ncangleške znamke. Pred več leti je kupil eno redko Mauritius-znamko za 1400 funtov (400 tisoč dinarjev), ki je pa danes vredna en milijon 200 tiseč dinarjev. Med drugimi ima tudi zbirko znamk, na katerih so tiskovne pomote; med temi je ena ki ima napis penoe, mesto pence. Kar se sedaj dogaja z našimi znamkami, da vrednost spremene s pretiskom, to se na Angleškem vsakokrat zgodi, kadar ena vrsta poide. Tudi te zbira kralj in on edini ima eno, na kaleri je pretisk natisnjen z glavo navzdol. On je tudi dotični, ki ie pričel z dandanes splošno razširjenim zbiranjem štirih znamk 'skupno v četverokotu.
FRAN KOROŠEC, urar Ljubljana, Rarvarska steza 6/1.
(dohod Iz Poljansko cesto ob hiSi Stev. 7.) sprejema In popravlja vsakovrstne ure trpežno hitro in ceno ter dajo 1. lelo Rarancije. Nadalje izdeluje vse Spc-cljalne dele za ure Itd.
Indija Kcromandija v hoteiih.
Giusiilo francoskih hotelirjev »Hotel et Tourisire« po :iva lastnike hotelov, naj izpopolnijo svoje obrate, če hočejo obdržati goste. Od svojih tvarišev v švici, Avstriji, Nemčiji, Italiji in — seveda — predvsem v Ameriki bi se morali učiti, kako se hot .obrat tako izboljša in i popolni, da je res prijetno bivati v hotelu.
List potem navaja razne udobnosti, za katere naj hotelirji skrbe. V Nemčiji n. pr. so v rabi si roji za snaženje čevljev. 150 parov čevljev na uro osnaži in zlika, da je veselje. O' rog'e krtače in krtačice, ki jih premika elektrika, si dele delo. Stroj prihrani mnogo časa in rečnega dela — ter denarja, seveda. Ta stroj morajo francoski hotelirji brezpogojno vpeljati. Potem morajo imeti hoteli otroške vrtce, ki jih bodo vodile i;prašane udi-
bole ni«. To je neka tropska bolezen, ki se v zmernem pasu jako redko pojavlja. Glavni znak je, d-i bolnkova koža pomodri. Pravijo, da bolezen ni nalezljiva.
+ Gledališče brez vstopnine. Uprava angleškega mesta Leeds je vpeljala novost: neko n estno glcdal;šče ne pobira vstopnine, ampak le prostovoljne prispevke. Drugo prispeva občina.
-f- Popolna izdaja latinskih in grških klasikov, O priliki proslave 21 aprila je itali-irnski ministrski predsednik Benito Mussolini odredil, da se izda nova popolna zbirka vseh latinskih in grških klasikov v najstrožji znanstveni redakciji.
+ Fordova markacija za aeroplane. Ford je naprosil agente Ford Motor Cy-je, ki jih je na t;soče, naj naslikajo na strehah svojih hiš z velikr'mi črkami ime kraja in zraven orjaško jiuščioo v smeri proti severu. To bo markacija za zračni prmet, za katerega se Ford zelo zanima.
-f- Prvi brezžični ček. Iz Ne\vyonka brzo-javljajo: Bankers Trust Cy. je sprejela in iz-pla"ala ček za tisoč dolarjev, ki ga je potom hre žične telefotografiije poslal iz Londona predsednik Radio Association. To je prvi slučaj te vrste čekovnega prometa.
4- Nesrečne kaste. »Izvestija« pišejo o procesu proti članom ravnateljstva državne petrograjske tovarne z.a igralne karte. Novi ravnatelj Baturlov je nastopil službo pred dvem letoma. Našel je v skladiščih tovarno
41 tisoč kart. Pričelo se je veselo življenje: karte so se predale pod roko, za denar pa so kupili vima, hiše, konje, dragulje. Naročila se niso izvršila. V teku dveh let so bile ukradene vse karte. Državna kontrola se je pričela zanimati za stvar takrat, ko je prenehala tovarna plačati prometni davek, češ da je brez sredstev. Baturlov je dobil 10 let ječe. drugi voditelji tovarne, oziroma njenih prodajaln v Moskvi, Kijevu, Harjkovu, Minsku pa po 8—5 let.
+ Predstavljanje odveč. V Angliji se je pred kratkim rodila in se vedno bolj uveljavlja praktična modna novost, ki naj odpravi tisto največkrat nerazumljivo godrnjanje, ki mu pravimo predstavljanje. Namesto na jeziku bo nosil odslej svoje ime in priimek — čitljivo vgravirano v zlato, srebrno ali platinasto plaketo — gospod v gumbnici, dame pa kot brošo na prsih.
-j- Čudna gostilna. V Buenos Ayres se nahaja restavracija ali bolje rečeno »pajzelc«, ki gotovo nima para na svetu. Na ognjišču stoji velik lonec, en meter premera, a poleg tega pa vise velikanske vilice. »Jed« se pripravi zelo enostavno. Lastnik »restavracije« nalije v lonec vodo, spusti nekaj kosov mesa in kosti na dno, potem pa prilije nekoliko barvila, deloma zato, da je vsa stvar bolj mi-sterijozna', deloma pa zato, da ni mogoče videli, kaj je na dnu lonca. Nato se pod lonccm zakuri in ko »brodlja« zavre, obesijo nad vrata
T vsakem tisočem komadu prlinaneca gospodinjskega
mila »Gazela" se nahaja Blatnik za lO frankov.
Pomnit« pa tudi, da je to milo
najDoltše med na|l>olf$Hnl.
ki jo po svoji kakovosti ua-prekosljivo, v ceni pa uii drnije kot druga mila.
1*1 BLO GAZELA
4 za nakup moških, fantovskih in otroških oblek, površnikov, dežnih » plaščev in drugih oblačil ji In ostana edinole Detajlna trgovina
Najceneii v
KONFEKCIJSKE TOVARNE m\\ DERENDA & CIE
v IjuDijaiii. Erjavčeva cesto i In GraMSCe Sle*. 4
Predno hupKe. prepričajte se o nlzhih cenah nase trgovine f
tablo z napisom: Kosilo, ali večerja ali pa malica je gotova. Vsakomur, kdor plača 5 centov, izroči »restavrater« velikanske vilice, katere jc ta upravičen enkrat pogrezniti v lonec. Če ima srečo, natakne nanje kos mesa, katero jc potem njegovo, če pa ne, plača zopet 5 centov za drugo »tunkanje«, seveda če jih ima.
+ Skrivnostno sredstvo proti kačjim p> kom. Semindski Indijanci v Floridi, kateri pa izumirajo in jih je samo še par tisoč, poznajo sredstvo proti kačjim strupeni, ki je popolnoma zanesljivo, a nobenemu belokožcu ne povedo, kako je prirejeno. Indijanci nikoli ne odrečejo pomoči belokožcu, če ga je pičil« strupena kača, toda vsa vprašanja, iiodkupo-vanja in razne zvijače ne pomagajo nič, da bi izdali skrivnost. Tako sigurno je to mazilo, da Indijanec ne posveča več pažnje kačjemu piku kot navadni praski. Tudi tega mazila n eprodajo in ne posodijo, da bi se analiziralo, sicer pa pomagajo brezplačno.
Pristna švicarska vezenina
se dobi v izdelovalnici najrazličnejšega
perila
M, JMsSpvec,! i"hHana
Cankarjevo nabrežje L
Noviteta v vezenini in perilu.
"Drobne vesli
Človek zakopan v sneženem plazu, natančno sliši vsako besedo svojih reševalcev, a njegovo vpitje ne prodere niti 30 cm snežene odeje.
Na Angleškem je 20.328 milj železniških prog ali 32 tisoč kilometrov.
Janez Friderik, vojvoda brunšviški je bil 8 čevljev in 6 eol visok, istotako je bil v pruski gardi vojdt, ki je meril 8 in pol čevljev t j. natančno dva metra in 59 centimetrov. 0'Brien. čegar okostnjak imajo shranjen v zdravniški zbornici v Londonu, je imel dve coli manj.
>Hansard< je ime družbe za avtori/.irana poročila londonskega parlamenta. To pravico si je pridobila leta 1800 in še danes je edino ta firma upravičena objavljati uradna poročila angleških zbornic.
Sto ton premoga da eno tono saj.
Prve klobuke je 1. 1404 izgotovil v Partizn neki Švicar. V Angliji so jih pričeli izdelovati šele 1. 1510, tam je bil od 1. 1784 do 1811 tudri bo obenem svarilo pred pregretjem, gleži jim pravijo »dimniki«) so se pojavili l. 1820.
Neki Šved je izuašel barvo, ki se izpre-minja z nastopajočo temperaturo. To odkritje bo velikega pomena za barvanje strojev, ker bo obnem svarilo za pred pregretjem
Skladiščnik Jurij Locker v Londonu ima brke, dolge 20 eol od enega konca do drugega, to je pol metra in 8 milimetrov. On trdi, d? nima mikdo daljših na svetu.
Nedavno so na Angleškem tekmovali, komu bo z enim zažigom tobak v pipi najdalje gorel. Prvenstvo je odnesel oni, ki mu ni ugasnila 1 uro in 32 minut. (To je moral biti gotovo lonec in ne pipa.)
V Nemčiji so pričeli izdelovati vagone, kateri imajo pod iz. betona
Kitajci použijejo 4000 ton lilij na leto kot salato špecialiteto. Japonci pa jedo krizan-teme.
Dva in pol miljona let bo minulo, predno se bo dog dilo, da v enem celem mesecu ne bo polne lune. (Če pa spremene leto v 13 mesecev?)
Neka žena v Londonu je Izvršila samomor zato, ker so ji z 49 letom začeli lasje siveti.
Neki Bavarec je leta 1903 izedelal stensko uro, na kateri se je. kadar je ura bila, prikazala podoba angleškega državnika Chamber-laina v pozi govornika. To je videl neki Aiv glež in eno prinesel s seboj na Angleško. Bavarec je na mah prejel naročilo za 22 tisofl komadov.
Priporočamo
Kolinsko cikorijo
Športni /eden
Mednarodnemu olimpijskemu odboru, ki bo začel zborovati danes teden v Lizboni, je poslal holandski olimpijski odbor sledeči program la olimpijske igre 1928 v odobrenje: 20. do 29. junija nogomet; 30. jun. otvoritvene svečanosti; 1. do 8. julija nadaljevanje nogometa; 2. do 7. julija hockey; 5.—19. julija sabljanje; ti,—15. julija lahka atletika; 15. julija maratonski tek; 7.-8. julija težka atletika; 9.—15. julija rokoborba; 9.—13. julija moderni petoboj; 14.- 21 julija jadranje; 16.—28. julija plavanje; 18.—22. julija telovadba; 18. —23. julija boksanje; 19—22. julija veslanje; 20.—22. julija kolesarske tekme; 24. julija zaključna slavnost. — Mednarodna nogometna iveza zboruje 3., 4. in 5. maja v Rimu, o olimpijskem kongresu v Lizboni smo pa pisali včeraj. — V Schone-bergu (Berlin) bodo na več šolah vpeljali vsak dan eno uro telesnih vaj.
Hakoah je v Ameriki že igrala, a le v treningu. in je zmagala. Sedaj se bo zares začelo.
Kehrling pravi, da je Suzana danes najboljše, kar v tenisu obstoja. Če bo pa \Vdllsova pridno vadila naprej in bo svojo prirojeno moč združila z inteligentno taktiko, bo lahko že v enem letu boljša kot Suzana. VVillsova ima prednost mladosti in boljših živcev, zaenkrat je pa Suzana v igri bolj izvežbana in inteligentna. — Amerika bo branila Davisov pokal od 9. do 11. sept. v Filadelfiji, nekaj ameriških igravcev bo pa prišlo igrat tudi v Wim-bledon.
Založba UUstein na Nerciikem je omogočila z olimpijskim darilom velepotezne prireditve kot pripravo za olimpijske igre v Amsterdamu. V teh dneh, 21.—24. aprila je kot prva porabila del darila nemška lahkoatletska zveza iu je pod vodstvom dTŽavnega športnega učitelja Waitzerja priredila v frankfurtskem stadionu poseben kurz za spninter-je. Udeležili so se ga tudi Btichner, Ilouben, Carts in Wege. Včeraj je bila v stadionu kot zaključek velika športna prireditev. O uspehih bomo pisali danes teden. — Ilouben in Schiiller bosta prišla v maju na Dunaj in v Prago, Osborne v avgustu na Angleško in morda tudi na Dunaj. Gotovo je, da bo v avgustu Osborne tudi v Stockholmu in se bo boril tam za prvenstvo v desetoboju s Hoffom, Klumbergom in Yrjolo. V Ilavani je zadnjič enkrat od osmih tekem zmagal v šestih. — Že omenjeni Erirson naj nam bo opomin, da ne obupamo. Leta in leta je frčal diskos iz njegove roke 41 do 42 m daleč, nikdar dalj; no, in sedaj ga je zalučil 44.8 metra daleč. — Paddock spet pridno trenira. — Francoz Guillemot je prorabil v Monte Carlo za 5000 m 15 :17, brez hude konkurence. — Iloffov zgled mika in vleče; olimpionik Barnes je skočil ob palici že 4.11 m, Harrington 3.99 m itd. — Ameriški dijak Everard je v boju za prvenstvo šol skočil v višino 1.86 m. — Največ pa beremo te dni
0	novem maratonskem rekordu, ki ga je napravil Amerikanec Miles (majlz) v Bostonu; ca 42.2 km dolgo progo (natančno 26 milj in 385 yardov) je pretekel v 2 : 25 : 0.4 ter je s tem izdatno zboljšal rekord Finca Kohlemainena iz 1. 1920., 2 : 32 : 35.8; zanimivo je, da je tudi drugi tekmec, znani Sten-roos, porabil manj časa kot dosedanji rekord, 2 : 29 : 40. Kako hudi morajo biti ti boji, nam kaže majhna razlika v času. Ameriški maratonski rekord je bil doslej 2 : 48 ■ 23.8, imel ga je od leta 1923 naprej Michelson.
Dunajski težki atleti prav pridno delajo; Becker je s prostim dvigom do prsi spet 140 kg sunil, Friedrich z neprostim 150, Aigner 158; hkrati je Aigner tezno dvignil 120 kg, torej prav malo pod svetovnim rekorom. — Nemci so pa Francoze pošteno porazili; v Mannheimu so se udarili in so v vseh petih težah zmagali; dosegli so 1927 in pol kilograma, Francozi pa samo 1691 kg. Sicer bi bili Nemci tudi sicer odnesli zmago, a ta velika razlika gre na rovaš Francoza Viberta, ki je popolnoma odpovedal in je zaostal za Zinnerjem (lahka srednja tež«) za celih 127 kg. Reinfrank (lahka teža) je dvignil nemški rekord v obojeročnem potegu od 92 in pol kg na 95 kg, Vogt (težka srednja teža) je zopet tezno dvignil 105 kg (za yt kg manj kot je lastni njegov sv. rekord). Monakovčan Strafiber-ger (težka teža) je potegnil 80 kg, obojeročno 100 kilogramov, je tezno dvignil 107 in pol kilogr., sunil pa 135 kg (prosto).
Nemec Steinke je v prosti rokoborbi premagal v Ameriki znanega Poljaka Ciganjevica v
1	: 2 : 49, pa je bil po boju tako zdelan, da je kar na tleh čepel in je moral par minut počivati, preden je vstal. — O Rusu Poddubniju piše zjiame-niti nemški športnik V. D o r r : Najmočnejši rokoborec zadnjih dveh desetletij je bil Rus Pod-d u b n i j, ki v letih 1906 do 1909 ni dobil na vsem svetu sploh nobenega pravega nasprotnika; nasprotnike ja kar enostavno skupaj stisnil. Pri veliki tekmi sem ga vsak večer opazoval iz najbližje bližine in sem se uveril, da je Poddubnij nadčlovek, mož take naravne moči, kakor je v takem obsegu nI imel noben atlet nove dobe. Kljub svoji starosti — P. bo v novembru 55 let star — je P. sedaj v Ameriki dobil skoraj staro formo nazaj. V najboljših njegovih letih ga ni mogel nihče premagati.« Ali ni to najlepše priznanje? V petek bomo pokazali v Ljudskem domu razne skioptične športne slike in binno videli tudi tega veleorjaka; p« še Ciganjevlča in Sandowa itd.
Dempsey je v ekshibicijskem boju v enem večeru »odpravil« šest nasprotnikov. Samo eden
6 prišel do druge runde. Slabše se je pa godilo empseyu v boju s policistom, ki ga je zasledoval osem kilometrov zaradi prehitre vožnje; moral je plačati.
V Ameriki je veliko plavačev, ki plavajo 100 metrov pod eno minuto; tako piše Rademacher: »Vsako društvo, ki hoče v plavanju kaj pomeniti, mora iimetl vsaj štiri člane, ki preplavajo 100 m
prej kot v 1 minuti. Plavajo prosto, ln imam zato tako malo tekmecev.« Amerikanec Bronson je plaval 50 y v 22.2 in je napravil nov ameriški visokošolski rekord na 100 y v 53.4; študira na univerzi Yale, plaval je pa v New Havenu.
Francoz Fonck je že odšel v Ameriko, da uredi tam vse potrebno za svoj polet preko Atlantika. Drug Francoz, Latapie, je letel po Srednji Franciji s hitrostjo 223.14 km na uro. »Norge« bo splavala ob ugodnem vremenu naprej na Svalbard. Tole smo brali: »Dosedanja vožnja ni še noben dokaz, da bo »Norge* v poletu na tečaj in čez njega imela uspeh. Ladja bi morala leteti brez prestanka čez razdaljo, ki je enaka razdalji Svalbard—tečaj—Grenlandija. Dosedanje proge so vse prekratke, da bi mogli kaj pravega povedati, čudno je to, da so jo morali tako v Pulhamu kakor v Oslo na novo napolniti, in v Gačini tudi. Prav tako smo se čudili, da se je morala »Norge« pri pristajanju boriti zmeraj z velikimi težkočami in so ji morali vselej pomagati. Kako bo na ledu, ko ji nihče ne bo pomagal? Trdimo, da je njen polet proti tečaju izredno riskantno podjetje, ki se zna posrečiti le v prav ugodnemu slučaju.« Tudi drugi pravijo tako. Še bolj riskantno je seveda Wilkin-sovo podjetje.	v. g.
DANAŠNJE PRV. N0G0M. TEKME.
ASK Primorje: SK Jadran. Največje zanimanje vzbuja današnja tekma med navedenima klu-i homa. Res je, da se Jadran v zadnjih tekmah ni I izkazal, toda pomisliti se mora, da je v vseh tekmah nastopil nekompleten. Za današnjo tekmo se je brezdvomno zelo pripravil ter nastopi v svoji najjačji postavi in z vsemi svojimi kanoni v for-wardu.
Seveda ne sme ASK Primorje svojega nasprotnika podcenjevati, ako hoče, da ne bo presenečenj. Želeli bi, da bi se obojestransko predvedla igra kakoršna zna vabiti, a ne odbijati športno publiko.
Tekma se vrši na igrišču SK Ilirije in prične ob 16.30. Tekma med rezervnimi moštvi obeh klubov se odigra na igrišču ASK Primorje s pričet-kom ob 14. uri.
ŽSK Hermes: SK SVOBODA. Prv. tekma med navedenima kluboma se odigra na igrišču ASK Primorje in sicer ob 15.30. Šance za zmago se pripisujejo Hermesu, vendar bo mlada Svoboda skušala svojemu protivniku posel otežkočiti.
Dunajski Aniateur - Sportverein gostuje v Ljubljani. Pogajanja SK Ilirije z dunajskimi Ama-terji so končala uspešno; kompletno I. moštvo j Amaterjev, najboljše nogometno moštvo Dunaja in j eno čelni hinoštev kontinenta odigra v Ljubljani j 1. in 2. maja dve tekmi z Ilirijo. Eno obeh tekem , namerava Ilirija odstopiti reprezentančnemu moštvu podsaveza, ki ima igrati čez nekoliko tednov za kraljev prehodni pokal. Gostovanje Amaterjev utegne biti epohalne važnosti za naš nogomet, kakor pred desetletjem gostovanje enako znamenite praške Slavije. Dunajčani predstavljalo najvišjo jklaso« in še povsod, kjer so gostovali, je njihova igra fascinirala in navdušila poznavalce kot širšo publiko. Znana je njihova precizna, skrajno rafini-rano zasnovana kombinacijska igra, vsak posameznik v moštvu je pravcati umetnik na svojem mestu. Moštvo tvorijo sami reprezentativni igrači avstrijskega saveza, celo tri rezervne moči, ki spremljajo moštvo na potu Budimpešta—Subotica—Ljubljana, so znani avstrijski internacijonalci. — Pridobitev Amaterjev je spojena za Ilirijo naravno z znatnimi gmotnimi obveznostmi. Koristi pa naj celemu našemu nogometu. Športna in tudi širša publika naj bi to upoštevala ter se oddolžila Iliriji z mnogo-brojnim posetom obeh tekem.
Današnje nogometne tekme SK Ilirije. I. moštvo igra v Mariboru z Rapidom prijateljsko tekmo, rezerva nastopi ob 15. uri na domačem igrišču proti mlademu SK Trbovlje, junio>sko moštvo pa pred tem, ob 13.30 proti SK Mladiki.
Brez posebnega obvestila.
Moda
Tužnim srcem javljamo bridko vest, da nas je naša ljuba žena, mati, hči, sestra, teta in svakinja, gospa
Pavla Gabrič
rol. Sinkovič
danes po večletnem mučnem trpljenju udano v božjo voljo v 26. letu starosti za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojndce bo v ponedeljek, dne 26. aprila pop. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Rogaška Slatina, 24. aprila 1926.
Albert Gabrič, pošt. uradnik, soprog. Pavlica, Bertl, otroka ter sorodniki.
TRAKOVI NA OBLEKAH.
Ze od nekdaj so uporabljali svilene trakove (»porte«) za okrasitev oblek, posebno pri takih modah so bili ti trakovi v navadi, če so hoteli imeti obleke bolj živahne in je bdi kroj sicer zelo preprost. Tudi letos ima moda trakov lak namen. Dandanašnja moda je taka, da skuša poživiti enakomerne črte kroja za obleke z različnimi našitki iz trakov in pa s plisiranjem kril in navideznimi gubami. Najbolj pripravni se zdijo letošnji modi našitki svilenih trakov, ki se prav dobro skladajo z gubami kril. Največ teh okraskov vidimo na črnih in temno-modrih suknenih oblekah in na plaščih. Časih je obleka ali plašč tako bogato obložen s svilenimi trakovi, da je komaj videti pravo blago pod njimi. A teh okraskov nimajo le volnene obleke, temveč jih uporabljajo tudi pri svilenih ali sicer tanjših blagovih. Na takih oblekah vidimo trakove na rokavih, ovratnikih, krog pasu ali spodaj na krilu. Trakovi se morajo seveda skladati z barvo obleke same. Prav neokusno je, če se barva trakov in barva obleke »tepeta«, da kar zaboli v očeh. Pričuječe slike pokažejo, kako moreš uporabiti na raznih oblekah različne trakove, ki niso vsi svileni in enako široki, temveč so tudi bombažasti, volneni, so široki in ozki, ploščati ali bolj okrogli.
»SMOKING« ZA ŽENSKE.
Amerika je bila ie od nekdaj dežela presenečenj in čudovitih navad, pa je prišlo letos Ame-rikankam na misel, da bi zahajale na večerne prireditve skoraj tako oblečene, kakor so moški. Zato so spravile v modo »smoking« ta ženske, ki je časih prav tako iz črnega sukna kot moški in imajo ženske pri tem tudi trd ovratnik in črno ovratnico, vse kot gospodje. Američanke imajo pa tudi bolj ženske »smokinge«, iz svetle, živahne brokatne svile ali je pošit z zlatimi trakci Tudi rokavi so ženski, ki imajo v zapestju čipkasto obliko pahljače. Zdi se, da se te vrste obleke vendar ne bodo udomačile ne ondi in še manj pri nas.
Naprsnik z ruto krog vratu je tudi nova iznajdba teh dni. Vsako obleko utegneš okrasiti s tem naprsnikom iz svile, ki je na njem prišita ruta, katero zavežeš v široko, dolgo pentljo. Take obleke pokrivajo radi rute seveda ves vrat in so pripravne za potovanja ali za nošo pod plaščem. Za te obleke so najlepše barve: črna in bela, črna in rumenkasta, črna in lilasta ali zelena in rjavkasta ali temno-modra in sivkasta. — Vse tako in podobno predpisuje in zahteva moda; če utegneš in zmoreš sredstva in nimaš drugih skrbi, jo boš poslušala.
Vremensko poročilo
MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dne 24. aprila 1926. Višina barometra 308'8m
Opazovanja		Barometer	loplote .C	Rel. vlaga	Veter ln brzina v m	Oblačnost	Vrsta padavin		V Ljub-
krat	čas					0-10	ob opatove nju	v mm do 7»	ljani je
	7	762-1	9-4	98	mirno	10	megla	dež o-7	a"
LJubljana (dvorec)	8	762-0	9-8	97	WSW 1-5	10	»		® a
	14	758-0	17-5	71	mirno	10			IS
	21	755*4	16-1	76	SE 0-5	9			s « £13 «._
Zagreb	8	760-5	16-0	89	mirno	10		0	
Belgrad		761-8	22-0	48	SSE 10	3		0	& — ©
Sara|evo		759-9	20-0	53	ESE 5	9		0	a *o
Skoplfe		766-2	17 0	54	NVV 1-5	0		0	K ° H H
Dubrovnik		759-6	18-0	61	mirno	3		0	
Praga	/	7625	9-0	—	SE 1-5	10		dež 0-2	
ua mule™ jjmuiuu. — >laum uotui iiaK ^uaroraeier naa /Do mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 75» do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
MALI OGLA
Vsaka drobna vrstica Din t*50 aH vsaka beseda 50 par. Noj-manjii i. Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamkol
mMHnMBHI
Vajenca
•prejmem. Hrana in stan. r hiši, - Anton Stajer, Vaše pri Medvodah.
Starejša OSEBA
gre krpat perilo k preprosti družini. Naslov v upravi pod itev. 3662.
KOT SLUGO
•prejmem 16—18 letnega pošUnega fanta, ki mora biti vpšč vseh domačih del, kukor pospravljanja •ob itd. Naslov v upravi Usta pod ita vilko 2777.
URADNIK
z devetletno prakso in prvovritnimi referencami IŠČE stalno mesto. Zmožen vteh pisarniških del, kakor tudi vodstva pisarna. Položi kavcijo. Cenj. pitma na upravo pod iifros »Uradnik« 3750.
MEHANIK
za popravljanje pisarniških STROJEV, se takoj
VAJENCA
za mizarsko obrt sprejme takoj Karol Magister, Št. Vid 59 nad Ljubljano
IŠČE SE VERZIRAN PREDDELAVEC
(nadžagar) za večjo žag o v Sloveniji. — Prednost imajo tisti, ki so bili sami Žagarji in so delali pretežno v smreki. Ponudbe na Dolenc, Hudo-vernik, Javornik, Ljubljana, Beethovnova ul. 6.
Pletilke
ter pripravne UČENKE za pletenje sprejme stara tovarna pletenin Franzl Sinovi, Privoz 10.
Mesečno SOBICO
Mizar, vajenca
poštenih staršev, sprejme takoj F. ZAVODNIK — »Lipa«, Št. Vid n. Ljubi).
MLAD, IZOBRAŽEN NOVELIST
UČENEC
z dežele sc sprejme v špecerijsko trgovino. — Stanovanje in hrana v hiši. Pogoj poštenih staršev. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »2 srednji šoli« 3789.
ABSOLVENTINJA
trg. licejskega tečaja išče mesta kjerkoli. Ponudbe na upravo pod »Vestna«
Trgovski pomočnik
specer., manui. in želez.,
išče takoj mesta. Naslov v upravi pod št. 3787.
sprejme. Ozira ie 1« na cisto in mirno, išče na prvovrstno moč. Ponud-,Vlču drž. uradnik v pok b« na poitnl predal 76,'za 1. maj. Ponudbe' na 3767'upravo pod »Čista soba-
dober organizator, zmo-1 žen pisarniških in tudi
■	stavbeno - tehničnih del,
■	išče začasnega mesta. Ponudbe na podružnico »Slovenčevp« up-ave T MARIBORU pod šifro:
i »M K.«	2765 I zariaio.
ČEVLJARJI, POZOR!
Dn« 39. aprila ob 8 dop.
se vrši na Marijinci
PRODAJALKA
vešča samostojno voditi trgovino, prevzame HU-jalko ali mesto prodajalke z garancijo. Cenj. dopise prosim pod šifro: »Agilna« na upravo lista
PRODAM ~5Tš0"
pripravno za obrt ali za trgovino, ob drž. cesti, blizu kolodvora. Stanovanje takoj. Cena 65.000 Din. Takoj potreben kapital 25,000 Din. Drugo po dogovoru. Iv. Planin-šek, Št. Vid n. Ljubljano.
Dražba
pohištva, knjig etc. I
Dne 29. aprila ob 8 dopoldne se vrši na Marijinem trgu št. 2 dražba
trgu št. 2 dražba USMJA raznovrst. bol fega PO-ir. čevljarrkih potr ' ž* n 'TIŠTVA in OPREME z« na kar te kupci opo- trgovski lokal, na kar 2754 ' te interesenti opozarjajo.
HARMONIKO
(Lubas) in violino prodam po 1500.— Din. — PUH, Kopališka ulica 2.
M L A TI L NI CA
nova, se proda. Jc tipa »Komet« za gepelj ali motor, na kolesih. Cena
f)o dogovoru. Ogleda se ahko vsak dan v skladišču »ZORA« — poleg »Kolinske tovarne«.
KLAVIRJI!
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstn. instrumentov razi. tvrdk, kakor tudi lastni izdelkil Poteben oddelek za popravila. Utflaševanje in popravila za Glasb. Matico, Konservatorij in dr. institute izvršuje moja tvrdka, Točna postrežba, zmerne ccne; tu^i na ob-rokol bdclov. klavirjev R. Warbinck, Hilšerjeva ulica 5, Ljubljana.
Trgovski LOKAL
z inventarjem in delavnico ozir. SKLADIŠČE se odda v najem. Zelo ugodno se proda tudi zaloga čevljar, potrebščin, čevlji, stroji in nekaj usnja. M. Blaznik, Škofja Loka.	2769
Poravnajte naročnino!
NAPRODAJ
električen MOTOR, A%
KS, 220 voltov, enakomerni tok, CIRKULAR-KA, dvigalo (Fhschcn-rug), VOZ za ležke vožnje. zložljiva decimalna TEHTNICA ter KOTEL za kuho prašič.m. fzve sc natančneje: Prečna ulica 6, Llubliana. 2738
F. MicHelitscH, Maribor
Telefon Bt. 12S Gosposka ulica 14
Telefon it. 138
Modna trgovina la dame in gospode.
Velika izbira damskib in moških nogavic. MoSko perilo in kravate.
Manufnkturno blago. Solidna postreibat	Zelo primerne eenet
krompirja
reč vagonov, proda FR. DEČMAN — Stožice pri Ljubljani.	2811
ODDA SE TAKOJ
STANOVANJE
obstoječe iz 2 sob in kuhinje, ali samo 2 meblir. »obi. - Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 2804.
3 OLEANDRI
naprodaj. Dunajska c. 63, pritličje, desno. 2807
15.000 DINARJEV
kavcije položim sladšči-čarni ali delikstes. trgovini, kjer dobim službo prodajalke. Ponudbe na opravo »Slovenca« pod šifros »Poštena« 2806.
STANOVANJE
»obo in kuhinjo, ali vsaj veL »obo s štedilnikom, Uč« mirna stranka brez otrok takoj ali pozneje. Plača 3 mesece naprej. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Mir« 2810.
Hrast, letvice
ta ograj« in vinograde, 27X27 in 27X54 mm debele ter od 1—1.60 m dolge, nudimo po Din 0,50—1.— za komad. — Parna žaga »ZORA«, d. i o. z., Črnomelj. 1536
PRAZNA SOBA
•e takoj odda dvema osebama. Praša se ob Tržaški cesti, »Stan in dom«, 2. hiša, desno.
MOTOR
na sesalni plin, »Ganz-Danubius«, stabilen, z origin. generatorjem, 24 KS, malo rabljen, brez napake, je ceno naprodaj (event. na obroke). — »Perun«, Križevci, Hrv,
SANSKO K O Z O
pravo, kupim. Ponudbe a ceno pod štev. 20 na npravo lista.	2803
PONUDITE povzorčeno zaostanke
GOB
»Fructus-u«, Ljubljana
KLAVIR (SalonflugelT.
dobro ohranjen, prodam za 3000 Din. Naslov v upravi pod itev. 2302.
IŠČEMO več tisoč
di žal za krampe in lopate.
Prosimo cene in vzorce na naslov: »VILA« d. d., Zagreb, Primorska uL 12.
Naprodaj v Radečah pri Zidanem mostu po zelo nizki ceni enonadstropna |i[Č A (event. tudi « illdM pohištvom), z večjim vrtom. Samo pismene ponudbe pod šilro »Ugodnostni nakup« 2788 na upravo »Slovenca«.
MLIN 10 oral po3estva, 110.000 Din. — Gostilno, hišo, vilo, prosta stanovanja, 75 raznih posestev proda ZAGORSKI, Maribor. Tatenbahova ul. 19
hiša'TTkofji Loki
Spodnji Karlovec št. 28 se proda 26. aprila
na javri dražbi (ne dne 6. aprila).	2550
Velikolaiogo
modernega pohištva nudi po znatno znižan, cenah MATIJA ANDLOVIC, Vidovdanska cesta 2.
Semenski fižol
ribničan, mandalon, koks, na roko izbran, se dobi pri FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska c. 36
Eiektro-motor
za vrtilni tok 12—15 PS napetost 380 voltov — kupimo. Ponudbe na upravo p od »ELEKTROMOTOR« št. 2780.
POZOR ! POZOR ! OSTANKI za perilo
po polovični ali zelo znižani ceni. — Resljeva cesta 30, I. nadst., desno. Ne zamudite ugodne o r i 1 i k e I
zahvala.
Podpisani se iskreno za-
hvaljujeve Slov. podpor, društvu sv. Jiineza Krst. št. 106, ker sva prejeli vso ostalo posmrtnino po pok. očetu in možu Lojzetu Dcbeljaku. Obenem se zahvaljujeve tajniku št. 106 Daviš Leop. Je-ranu, ker se je toliko potrudil in nama poslal ves denar. — Mici in Marija Debeljak, Olševk.
Marija ROGELJ
raanulakturna trgov.
LJUBLJANA Sv. Petra cesta 26
priporoča avojo krasno zalogo blaga, štota, caj-ha, klota, kambrika, de-lena, etamina, šifona, bele, plave in rujave konte-nine, nar. oblek, perila za dame in gospode, domačega izdelka, vse potrebščine za krojače ia šivilje. — Blago dobro, cene nizke.	2831
Mlekarsko
podjetje v Belgradu.
NAPRODAJ JE moder-no mlekarsko podjetje, opremljeno z vsemi modernimi stroji za predelavo mleka in mlečnih izdelkov. Edino te vrste v Belgradu ter zaradi tega brez konkurence. -Pogoji ugodni. - Vpraša naj se v pisarni Miroslava N. Nikoliča, Skop-Ijanska ul. 6 - Belgrad.
Inventar konkurzne MASE »JUHANA«
z registrir. marko vred se bo prodal v petek,
dne 30. aprila na javni dražbi ob 3 popoldne pri »Kameniti mizi«, Zgor. Šiška štev. 17. Najvišji ponudek se mora izplačati takoj pri dražbi.
Po ugodno nizki ceni so proda več parcel, travnikov, njiv, gozdov ter
DVE HIŠI
ob glav, cesti, vse to v Št. Vidu n. Ljublj. Posredovalci so izključeni. - Poizve se v Št. Vidu nad Ljubljano št 17.
Detel jo za krmo
la vrste, prešano, vagon Slovenjgradec založeno, proda L VREČKO, Šmi-klavž — Slovenjgradec.
Nndim večjo množino lepega, zdravega, štajersk.
krompirja
fco Ljubljana, kg 1 Din. Naslov v upravi št. 2821.
opalograf
rabljen, 22 X 18, kupim. Naslov v upravi št. 2822.
Mestni stavbenik
PAVEL BREN
Novo mesto. - Projektira in izvršuje vse nadtalne in sorodne zgradbe. Delo solidno. Cene zmerne. P. Gradac, Belokrajina.
Mlinarji pozor!
Prvovrst. mlinski KAMNI »Moschaling Natinsteine« za koruzo, zmes in oves se zopet izdelujejo. — Pojasnila daje:
Ivan Hutter
parna žaga Dol. Briga p. Kočevju
Istotam se lahko ogleda 1 garnitura, 35 teh kamnov v obratu. - Pri normalni hitrosti zmelje v eni uri 100 kg žita. Za vsak komad garancija.
JEDILNA SOBA~
oprava iz trdega lesa, kredenca, velika miza, 10 stolov, vsled pomanjkanja prostora naprodaj za 2000,— Din. Anton Dernič, izdelovalec orgel Radovljica, Sloveni|a.
V najem se odda takoj ugodno obratujoča
žaga na turbino
z enim gatrom, sekular-jem ln s samico v Zgor. ^ Savinjski dolini. - Vzrok oddaje iste v najem je pomanjkanje kapitala. -Ponudbe pod: »GATER-j ŽAGA« Itev. 2776 upravi i	»Slovenca«.
HRASTOVE
PARKETE
po konkurenčnih cenah prodaja »Tovarna parke-tov« SV. PETER v Sav. Dolini. — Izvršuje tudi polaganje.	2744
pohištvoT"
Zaradi preselitve prodam salonsko garnituro, pisalno mizo, posteljo, več omar (pripr. za pisarno), krcdenco, ogledalo itd. M. Bohinec, Dunajska c. št 17 (Medjatova hiša), II nadstr., 2. stopnice.
Po ugodni ceni se proda dobro ohranjena, lepa
JEDILNICA
iz hrastovega lesa. Istotam je naprodaj mostna TEHTNICA z natezalom, v dobrem stanju. - Informacije: restavracija Legat, Lesce.	2756
Vsakovrsten,
ŽAGAN IN TESAN
LES
(suhe deske, trami), za
mizarje in tesarje, vsako množino po najnižji ceni, dobite vsak čas v največji zalogi pri tvrdki
FRAN ŠUŠTAR
lesna industrija, trgovina in parna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta štev. 12.
flehantcno umetno vezenje l
z&btornv, pregrinjal, perila, monoarramov, oblek Itd., i? flnobelulnbarvaiitoentlanje.aiurlranje, prod I Iskan Je j«
Plateh A PllhcS, Ljubitona i; Dalmatinova ulica itev. is j?
Edlnobrezkonknrenfno podjetje.najfinejša IzvrSltov [7 najnižje cene In najknlantnejša postrežba! r/
AVTO VOŽNJE z oseb. In tovor, vozovi prevzema Franc Kristan, meh. del., Ljubljana, Dunajska c. 47.
kovačija
dobro idoča, se želi kupiti ali vzeti v najem. Ponudbe na IVAN KOS, podkov. in vozni kovač, Gorenjavas n. Šk. Loko.
nove"orgle~
prospektne piščali, nove registre, električ. ventilatorje in vsa popravila orgel izvršuje strokovno v lastni delavnici po nizki ceni Anton DERNIČ, izdelovalec orgel, Radovljica (Slovenija). 2743
tovorni-auto
1 in pol tonski, znamke »FIAT « v najboljšem stanju, poceni naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2674.
Ti M NI ČE
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr. tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetnikn, Krekov trg št 7 (poleg Mestnega doma). 1172
ZLATNIKE
plačam 10 kronske po 100 Din in 20 kronske po 200 Din. Množine boljše I — Naslov: Poštni predal C, Prevalje.	2498
Mlek. zadruga v Črnomlja išče stalne odjemalce
^ MASLA.
Cnhn mesečno, me-OUMU blirano, išče mlajši sodnik, samec. — Ponudbe z navedbo cene upravi pod: Sodnik 2669.
Abadie - stročnice
št. 3 prodaja trafika KLANDER, Kolodvorska
8 (naspr. hotela Štrukelj).
PREDTISK ARIJE
lajmoderneie sestavljene, strokovno sortirane, dobavlja najceneje Samuilo Leopold, Senta (Bačka).
stampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora
»ILIRIJA«. Kralja Petra trg št. 8, tel. 220.
premog, drva,
KOKS, CEMENT. 1241
Okrogel les
smrekov in jelkov, raznih mer, kupi po ugod. dnevnih cenah. - Gradb. podjetje G. Tdnnies, d. z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta 25.	2747
!»KKMOO-CEBIN
\Vollova ulica l/ll. - Ieltlon .V
Vsakovrstno
po najvišjih cenah Černe, iuvelir, Ljubljana
\Volfova ulica štev. i
Sfselc
prlorota boli {a. ntanbur.ee, r« tlture, strune, sol« la r« potrebHlna la via glasbila
S1SŽ5 Odlikovan aa parUkl Cen ki Iranko. razstavi
ZNOVA ZNIŽANA
je najemnina za lep poslovni lokal v pritličju Pokojninskega zevoda v Ljubljani, Gledališka ul.
Lokal sestoji iz dveh poslovnih prostorov, ki se oddasta tudi posamič, K enemu pada tudi stranska soba.	1568
Vlsck
zaslužek
nudimo prodajalcem prvovrstnih srečk na obroke. Kavcije zmožni agilni zastopniki naj se javijo v upravi »Slovenca« pod: Bančni zavod«. 2722
i
APNO, CEMENT
traverze in vsake vrste železnina po najnižji ceni. — Železnina IVAN KORAŽIJA, MARIBOR, telefon št. 313.
Gričar & Mejaš
Šelenburgova ulicn.
Pravi angl. gumiplašči od 209.— Din naprej Nepremočljivi lodni za , pelerine, plašče in športne obleke.	1286 i
Kolesa Peugeot
BICIKLI, v kvaliteti in
ceni brezkonkurenčni
LAHKI MOTOCIKLI
HP. . . Din 6975,-2% HP. . . . Din 12250,— Izdelki staro znane svetovne znamke. - Dobava promptna od glav. zaloge:
O. ŽUŽEK, Ljubljana,
Tavčarjeva ulica štev. 11. Samoprodaja se odda za razne kraje Sloveni'e pod ugodnimi pogoji.
ZELENJAOHA
SEMENA
z n«|<ef]o kaljlvostlo ter na|2lahtna|Se vrite FIŽOLA In GRAHA dobite pri tvrdki
JO SiP GAGEL, LJUBLJ4NA
Hotel Uoyd).	Zahlevaite cenik.
Kanarčke
dobre pevce, kupim. — Vinko Vidmar, pekarra, Zelena jama štev. 197.
Pisalni stroj
dobro ohranjen, sc kupi. Ponudbe z navedbo zn. pod »Stroj« na upravo.
Najvišji zaslužek
nudi zastopnikom, agentom itd. prvovrstna tvrdka Ponudbe, podprte s spričevalom o neoporečnosti, naj se pošljejo na upravo lista pod šilro: »Ohne Kapital und Vor-kenntnisse 512« na »PU-BLICITAS« d. d., Zagreb, Gunduličeva U. 1818
slamniki
pajnove|še oblike — po
konkurenčni ceni se dobijo, kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni ALOJZ ŠKRABAR, Domžale.
"krompirja
belega, prebranega, kupim 5 vagonov in tudi manjše količine. - Samo liksne ponudbe z navedbo najnižje cene in množine na upravo pod šifro »Krompir« itev. 2739.
f"* pečata ^
oraverstvo, etikete
^SITAR a SVETEK
ljudljana S» _	.r
Vpok. višji deželnosodni svetnik
lir. ivan MODiC
je okori; svojo ocivetn ško pisarno
v l,iuh?rnnl,	*t. to
(poleg Dramskega gledališča).
ob deželni cesti, pol ure od postaje Št. Janž na Dolenjskem, ugodno naprodaj. Je ca. 40 oralov krasne bukovine za sečnjo in ca. 70 oralov zasajenega gozda z ca 20 — 30 let starimi smrekami, ter ca. 60 oralov zemlje posekanega gozda. Vse to je skupno ena parcela. Natančnejša pojasnila daje iz prijaznosti tvrdka
Fr. Prijatelj v Trž&su.
T
Tiskarna in Ltografični umetniški zavod j. Elasnika nasledniki v Ljubljani javlja žalostno vest, da je dne 23. aprila preminul njega dolgoletni, marljivi in vestni sodelavec, gospod
Frančišek čarman
tiskarniški strojnik v p.
Pogreb pokojnika se vrši v nedeljo, dne 25. aprila ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, Ižanska cesta 27, na pokopališče k Sv. Križu.
Možu neumornega dela bodi ohranjen časten spomini
Ljnbljana, dne 24. marca 1926.
Popolnoma varno naloiite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
t Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
paitigodneiše.
Varnost nudiio lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Pozor I	Pozor I
Radi ugodnega nakupa surovin nudi po izredno znižanih cenah vse
vpvopshB lastne izdelke iz dolge konoplje,
kakor vrvi za stavbe, perilo itd., štrange, ujzde, cungelce, oprti, trtne, tesarske in zidarske vrvice, šmis, motvoz (šp:igo) itd.
Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnin«
Ivan N. Adamič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31 Maribor, Vefrinjska 20
Teloion 441
Na debelo I
Kamnik, Čutna 4
Telefon 494
Na drobnoI
Iz konkurzne mase Marije Stermaun v Ljutomeru
proda se
HOTEL
z gostilno, kavarno in mesarijo ter moderno hladilnico na električni pogon.
Hotel je enonadstropna nova stavba z 9 sobami za tujce, 2 gostilniškima sobama ter veliko kavarno, vse novo slikano in z elektr. razsvetljavo. Celo podjet e se proda z opremo ali brez iste.
Vabim interesente na ogled in ponudbe.
Upravitelj konk. mase: l>r. Grossmann.
NajboijJa so ie vedno
PUCH-kolesa
z Micheiin pnevmatikol Solidne cenel Plačljivo na obroke!
IGH. VOK, l.'U&LJ&NA
Podružnica: NOVO MESTO
NAPRODAJ:
Po izvršeni rekonstrukciji so ceno naprodaj Bil IIICI/I CTDfl II • naslednji nadštevilni, dobro ohranjeni kILIIiIOIM OlfluJl.
4 komadi centrifugalnih čistilcev, vreteno 700 X 2000 rur.i 2 kom. mlev. cilindra, premer vretena 950, 4 m dolga, z vinkelrad-predležjsm 2 komada, kompl. mlevski opremi, 48" premera, s kamni 1 komad »Monarchmiihle« štev. 20.
Razni »polži» v različnih dolžinah in premerih, jcrmenice v raznih dimenzijah, »Ringschmierstehlager«, »Hangelager«, vezni deli v raznih premerih, »Walzensthulzahnrader«, »Mischliefervvalzen«, »Luftabschlussliefervvalzen«.
Vprašanja naj se naslove na:
»DOMOVINSKA INDUSTRIJA MLINA«, d. d. Vel. Bečkerek.
REMG
»Itanl i
Prometni zavod za premog <i o. v i fuMian*
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih renah premogovnikov w domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
na debelo
ieozemski premog ln koks
vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-bIov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in hrikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d.
v LJubljani, Miklošičeva cesta Stev. 15. II.

Vsemogočni je poklical v boljše življenje našo srčnoljubljeno »oprogo in najboljšo našo mamo, staro mamo, sestro, taščo
Marijo Bonač roj. Vidmar
ki je včeraj dne 23. aprila ob pol 7 zvečer, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 74 let, v Bogu zaspala.
Pogreb blage rajnke bo jutri v nedeljo dne 25. aprila 1926 ob 4 popoldne na domačem pokopališču.
Priporočamo jo viem sorodnikom, prijateljem in znancem v pobožen spomin in molitev.
V Begunjah nad Cerknico, dne 24. aprila 1926.
Žalujoče rodbine BONAČ in PREMROV.
Edino največje in 1* mum	Telefon Interurban 476
in najmodernejše	M PiPOl 11« K S	B"°jawi5
podjetje spscielno	w toIH^B H lli I««i w w	Neznarii Maribor
te vrste v Sloveniji	MailiariČ KatiO, Mdl1foOrv Glavici trg 21 Trgovci, zahtevajte ponudbe!
Lahko
liujo ima iu polno torbo denarja «i
prihrani vsak, kdor kupuje fiov Ije v veletrgovini
Radi preselitve F.& m. rozman
znaken popust!	UUBtJANA, Židovska ulica 4
Moške srajce, volnenina pod lastno ceno.	==
UiMKI, GbHb št. 18
T.astnt izdelek, kakor tudi izdelek naJslovitcjSih tu-iu inozemskih tvornlc. Cene siloo znižane: moSki ali ženski iz kravine 150, iz teletine 155. iz boksa 1«5. nizki iz boksa 175, tz Sevr. 205. iz laka 270, otroSki kozine 30. iz teletine 41, iz boksa BO Din. Vzorci oi! i-azne manufakture sepoSljejo v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami pa zastonj. Kdor pride vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev volni Trtrovci enirro e.ene.
Un% zi^lsiina, sfmnmz
kupite najcenejše pri
Hutotl LSČHlilft, CeHB.SIawij«r«!4
Največja zaloga švicarskih ur, lastna delavnica
Kupuje staro srebro, kovan star denar, zlato, briljante in drage kamene po najvišji ceni
ivan Kratos Ce hočete Vaše oči varovati
Maribor, Alcksandiova 13
poslužujte se samo lepo n n C 8 n ll n i h l/nšm kl llh ,zde,u,e po in pregledno črtanih POSlOV Hlll KfliIQ nizkih cenah
Knjigoveznica K. T. D. v Ljubljani
Zaloga vseh vrst usnjatih torbic, kovčkov, gamaš, nahrbtnikov, oprem a kome. kakor tudi pritiklin, Kovčki za vzo»ce in potnike se izviše natančno po naročilu v lastni torbarski delavnici.
En grfis
Kopitarjeva ulica 61II
En detai!
GRlCfiR & MEJRC
Samo Selenburgova ul. 3
najsolidnejša ter znano najcenejša moška in damska konfekcija.
Več mizar, strojev, najboljše nem. znamke, po- ' polnoma novi, se skupno |lf$ 5 4 II ali posamezno prodajo. - j Vprašanje pod šiiro: »Mi- ; Bj t'i3 fcj | zarski stroji« upravi lista. I
ALUMINIJ
kompl. garnitura 12 kom. kakor na sliki fr anko dom
samo Dl« 3&0'— proti predplačilu ali povzetlu
Corkvent zvonovi, armature tn surovi odlitki
Poslovni lokali
nasproti sodišču, obstoječi iz 5 sob, jako pripravni za odvetniško pisarno, se skupno odnosno tudi deljeno v skupinah 2 oziroma 3 sob oddajo s 1. V. 1926 v .na jem. Naslov v upravi pod št. 25S0.
_s
n«7AJ»
Indirn-
motorno kolo 5/7 HP s priklopnim uoz^m se ugodno proda.
Naslov:
Ti*E REK & G, Mnb^ans, Gradišče 10.
|-TOVARNA POHIŠTVA |
H.AMSNN-TRŽIČ
specialni obrat za fino In elegantno
_ POHIŠTVO _
Morsko kopališče na otoku Krh
Divno ležeči
Hotel ..VELEBIT"
z novo depandanso na najlepšem obrežju Kvarnera — Prvovrstna slovenska kuhinja — Električna razsvetljava — Zdravnik v hiši — Komoditeta v vsakem oziru — Cene od 50 do 60 Din — Pijače ohlajene na ledu —
Priporoča se Slovencem ter daje brezplačno pojasnila lastnik hotela
Ante Tudor.
Torrika H1.TEHSHH o Ljubljani vljudno naznanja SMT preselitev na Kongresni trg 14
(od Nunske cerkve desno navzdol) — ter se priporoča za nadalje cenjenim odjemalcem.
T
PREDNOSTI NUDI TRI.
T R i razkroji sam od sebe vso nesnago ter ter vsled tega olajša pranje.
TRI prištedi 30% mila in 50% časa.
TRS podaljša za 30% trpežnost perila; men-canje in drgnenje, ki pokvari perilo, postane nepotrebno.
TRI je za najfinejše perilo neškodljiv, zajamčeno ne razjeda tkanin, ker je produkt nafte.
TVflRNItE
ZLAlOROO
Brzoiav. naslov: Gospobanka
Ljubljana, Miklošičeva cesta IO
Račun poštno ček. urada št. 11,945
Trpomožnih-pomočnica
Špecerijske in manutakturne stroke, prost vojaščine, zmožen za samostojno vodstvo prodajalne, DOBI MESTO pri I. delavskem konsu unem društvu v Ljubljani. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na naslov: »Konsam, Kongresni trg štev. 2, Ljubljana«.	2761
Modne kamgarne
in še vil o te
v veliki izbir! po ugodni ceni
mr najdete
v oble znani nad 50 let obstoječi manufak?urnl trgovini
R. Mikiauc, „pri sW,
Zunanjim naročnikom se pošlle tudi po pošti
Nagrada novo duokolo ■II
otrolkl ipertnl voiKaki
Kdor kupi ali posreduje, da proda podpisana tvrdk« II novih dvokoles ali otroSkih vozičkov v totošnjem letn, dobi za nagrado novo dvokolo. kompletno s angleško pneumaliko ali otroški Športni voziček. Zahtevajte cenik. Prodaja na obroke. Največje skladišče dvokoles, otroških vozičkov in pneumatike.
ilfil
tovarna dvokoles ia otrolkih vozUltov
Karlanka J
»t 4
cesta
Priporoča se Vam za nakup in izvršitev
spalnic, jedilnic, gosposkih sob
pisarniške oprave, kuhinj in drugega pohiitva,
katero imam vedno v zalogi prvovrstno blago, za katero se jamči. - ANDREJ KREGAR, mizarstvo in zaloga pohištva, nasproti kolodvora Vižmarj*. St. Vid nad Ljubljano.	Zahtevajte ceniki
Lepo posestvo
ca. 40X00 mJ, obstoječe iz vinogradov, njiv, travnikov in sadnih vrtov, c ie novimi gospodarskimi poslopji, ležeče ob cesti, 4 km od kolodvora, v sredini industrijskega kraja v Sloveniji, ugodno naprodaj. Ponudb« na upravo »Slovenca« pod številko 2770.
Pozor krojači, šivilje in nešivilje z dežele!
Popolnoma urezati obleko po vsakem modnem "stu sc naučiš v Krojni šoli na Starem trgu 19 v Ljubljani. Tečaj se prične 3. maja. Za krojače pouk o čepicah. Izdaja modnih listov s slovenskim učnim poukom; cena 120 Din polletno. Absolvent tečaja ima ugodno priliko skozi šolo dobiti ceneje šivalni stroj na ugodne plačilne obroke. Vpisovanje celodnevno. - Krojni pouk potom pošte. — Revnejšim učencem tečaj ceneje.	2819
VRTNAR
oženjen, z manjšo družino, pošten in vesten, se takoj sprejme na GRADU SV. KATARINA pri Tržiču. — Oglasi na: GOZDARSKI URAD BARONA BORN-/ V TRŽIČU« — Slovenija.

OTVORITEV t Slavnemu občinstvu nazna-
. l c. u V - ■ ' "Vam' da »tvorim 2. maja t. 1. v Stobu-Domzale poleg »Gas. doma« svojo last.
urarsko delavnico
V zalogi imam razne ure, zlatnino in srebrnino, očala, termometre, barometre, merila za žganje, vino, mleko ter sploh vse v to stroko spadajoče predmete. - Vsa naročila in popravila izvršujem najtočneie in po solidnih cenah. - Za mnogobrojeni obisk in nakup »e priporočam z velespoštovanjem udani IVAN ŽLEBNIK, urar, Stob - Domžale.
banka a. a.
Telefon štev. 57. 470 in 979
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šlbenlk. Ekspozitura - Bled Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000—, vloge nad Din 200.000 OOO--
knjižice. - Dire^"Vfedn0Stnih ^ ^ ^ ^ «»	^ *	vloge na tekoč, račun in v.ožne _IzTri'uie VSC banČnC b0r7"e transakc"c na.ugodnejžim, pogoji. - Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Če&
Izdajatelj; dr. Fr. Kulovec.
Urednik: Franc Terseglav.