66. številka. V Trstu, v sredo 17. avgusta 1887. ečaj XII. Opazko. Vti dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Torrentn. 12.Vsak list mara biti frankirtin. Kokopisi se ne vračajo. Insernti (rflzne vrste naznanila in poslanice) so zaračunijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami s« plačuje za vsako besedo 9 nov Naročnino, reklamacijo in inserate prejema opravniitvo, ulica Torrente 12. EDINOST tHdinosti izhaja dvakrat na teden, vsako sredo i> ictoto ob 1 uri popoludne. Cena z a vse leto s prilogo 7 for , rm pol 3 for SO nov., za rut rt leta I for. nov — Eiinoit brez priloge stana /ii relo leto A for., za pni leta 3 for , za četrt leta I for. AO nov. — Pona-nu'zne številke se dobivajo pri oprar-ništvu, v prodajalnicah tobaka v Trsta po * nov., ^Gorici in v Ajdovščini po • nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V edinosti J« ruof« Slovenski državni poslanci, tirjajte nam vseučilišča! Spisal dr. Franc Oblak. II. Izogibajo se govoriti o tezi, za koliko smć, more ali mora znanstvo sloneti na podlagi kake včre, ne hoteč odgovarjati na mnogo drugih prašanj, ki se kot sitni upniki uierodajnim osebam prijazno priklanjajo in čakajo rešitve: morem za zdaj izreči le glavno načelo, da veda mora v celotnej vrsti rasti, kakor d a b i nastala iz enega livain tako dospeti do vrhunca, kjer znanstvo kraljuje. Glede na to načelo so v Avstriji ža-libog veljali prav napačni nazori nekdaj in veljajo še zdaj gledč učnega jezika kot tehničnega sredstva, ki se rabi pri učenju celo po ljudskih šolah. Se vć, da take hibe rasejo gledć srednjih šol in dobivajo svojo krono gledč učnega jezika po viših Mlah, kjer ima biti sreč, od kodar naj se pretaka krv vede po žilah in žilicah vsa kega izmed narodov, ki so udje tč države. Ni manjkalo glasov, ki so tirjali, naj bi ae na narodne jezike v šolah bolj obzir jemal, ko se to godi do sedanjih časov, in ti glasovi se množijo od dne do dne in sedaj še ne krepko izraženi po združenih močeh (vires unitae) so našli v srcih in prsih pravih zastopnikov slovenskega naroda na Dunaji iskren jezik, ki kmalo za vse nas Slovence ne bo tirjal le narodnih nižjih in srednjih šol, temveč tudi slovenskega vseučilišča. Ni prav, če vlada (in na to je sedaj misliti!) maši oči in ušesa za vse, kar ne prihaja iz krogov od njo odvisnih, prepariranih, kupljenih, po paaje jo slušajočih in se je boječih: prosta in navdušena beseda izda veliko več, ko vsi taki krogi, kajti ona namerava doseči, da se ustvarijo razmere, ki imajo v vseh položajih imeti same na sebi pravico do stalnosti. Take besede so bile govorjene uže o zboru slo-Tenskih visokošolcev, ki se je vršil dne 4. septembra 18(>9. v dvorani ljubljanske čitalnice, in je ta zbor sprejel rusolucijo do tedanjo (!) vlade, naj ustanovi v Ljubljani podlistekT „Angeljček, otrokom učitelj in prijatelj". Izdal Ant -n K žu\ I. zvezek. V Ljubljani, 1887. — Snuiozaložbu. Tiskala »Katoliška tiska na«. (O'MMii 1 Janko Lebaii, učitelj v Avberu). To jo naslov knjižici, katero jo pred kratkim v dežel poslal preč. g. A. Kržič in koja jo namenjena slovenskoj naš oj mladini. Slovenci so žal! ne moremo ponašati, da imamo mnogo dobrih spisov, katero damo leliko brez skrbi našim otrokom v roke, spisov namreč, kateri bi vsestransko odgovarjali namenu, ki naj bi ga imeli tako zvani „mladinski spisi". Odkar nam je k vočuemu počitku legel nepozabni blagi vladika Slomšek, bilo je to polje — mladinsko — leposlovno silno zanemarjeno. Se-le g. učitelju Ivanu Tomšiču gre čast, da se je ozbiljno jel zanimati za osiročeno našo mladino, katerej je ustanovit izborni list „Vrtec", s čimer si je pridobil stalnih zaslug, atalno čast in slavo v našoj literaturi. Toda sam „Vrtec", da-si vsestransko izboren, vender še no zadostuje našim potrebam. Treba nam jo še vi č spisov te vrste, ako hočemo zadostiti znatiželjnosti naše nadobudne mladine, katera tako silno rada čita. Ali, gospoda moja, za mladino pisati, ni baš tako leliko. V tem obziru volja pravilo: „fur dio Jugend ist daa Besto kaum gut gonug!" Veseli me, da morom konstato-vati, da so se v novejšem čaau jelo zani- slovensko vseučilišče. Pri tem zboru je namreč govoril mlad študent ta le govor: „Gospoda, prijatelji! Želč spregovoriti na tem mestu besedo za slovensko vseučilišče v Ljubljani, nočem preklicati' lanjskih tirjatev, ne izreči nezaupanja o viŠej šoli, ki se je med tem dovolila v Zagrebu : ampak še enkrat oboje odobru-jem i opombo, da smo lani premalo tirjali i bili po zgledu poslancev iz slovenskih dežel preponižni. Marljivo pretehtanje sedanje tirjatve me je dalje prepričalo, za kaj naj glasujemo, v stan pripravilo, da obrnem Vašo pozornost na ono, na kar do zdaj še niste, ali pa ste enostransko mislili. Nočem pušic na nobenega metati ne izmed, ne zunaj nas: želim pa obraniti se krivične pušice občnega mnenja, ki naravnost obsoja te. od katerih more reči, da dišijo njihovi govori po dimu nočne lampe, dobro vedoČ, da jih je malo, ki nepripravljeni morejo gladko, še manj pa pametno i tehtno i kratko govoriti. Če pa, še mladeniči, no moremo za to, da je otrpnel nam prirojeni jezik na poptujčenih ali ptujih šolah, naj nas izgovarja tudi mladost, ako drugače mislimo o dejanskem živenji, ko topi starci, še manj pa naj se nam zamerja, ako ojstrejši od boječih in pazljivih mož javno obsojujemo spoznano zlo in preto tirjamo, da se popravi; obračam ae na vladino uh6, ki je med nami, da bolj čuje na tirjano pravico, ko na to, kako jo tirjamo. Razmere na Avstrijskem so raznim narodom krivične; treba, da se prenaredč so ob času, če vlada noče spraviti državne ladje na skale, kjer so ne govori več o rešitvi, pač po o razrušenji. Vendar k stvari ! Ni se čuditi, da se študentom noče priljubiti tirjatev juridično akademije v soglasji s tabori: pač je bila ta tirjatev prej na dnevnem redu študentovskoga ahoda, ko kacega tabora, ali opustila se je, ne samo zavoljo tega, ker ne obsega cele pravice, ampak še bolj zato, ker izreja akademija enostranske juriste, malo boljše od onih, ki so se naučili državljanskega civilnega in kazenskega zakonika kot zakotni pisači, a so ostali brez znanstvene včde. Tako dobiva jurist le na mati za našo mladino prav dobre pisateljsko moči. Tu imenujem le našega dič-nega mladega pesnika učitelja Funtka, „Gregorčičevega učenca", ki je obrnol svoj lep pesniški dar tudi nožnoj našoj mladini v korist. In ako bode stvar tako lepo napredovala, nadejam se, da bode naše mladinsko-leposlovno polje k malu preorano, ter da na njem vzraste mnogo lepih plodov, ki bodo v vodrilo in kropčalo za vse lepo in dobro dovzetnej duši naših otrok! Med ranoziini druzimi, ki v novejšem času skrbć in se trudijo za našo mladino, nahajamo tudi ljubljanskega kateheta, g. Antona K r ž i č a. Tedaj nam gospod ni novinec na tem polju, Njegovo najnovejše lično opravljeno delce obsega 48 strani in pet podob. Zadržuje pa poleg uvoda te-le sestavke: Zvonček, kateri je najprid-nejši? Hvaležnost. Tabrnakelj. Sestrina ljubezen. Bratovska ljubezen??? Šola rajske nedolžnosti. Varuj so hudega! Ta sestavek razpada v te-le manjše sestavke: 1. Greh največe zlo. Kraljica Blanka in njen sin sv. Ludovik. Sv. Stanislav. Sv. Alojzij. Delaj dobro! Ta sestavek razpada v: Dobri namen. Vso v čast Božjo! (pesen). Marija, mati sirotam, (pesen, zložil J. Krek.) Blagosrčna deklica, (pesen, zložil J. Krek), Križi in težave otročjih let. Obširnejši spis, obsezajoČ daljši sestavek z naslovom: „Sestrin varuh", ki zopet razpada na 5. oddelkov in to na dobrih desetih straneh. — Sladka kaša. — Leni dokli. Dolga zgodba. Peter čebele draži (peson po „Schutzen-gel-u). Ovčica (pesen, zložil I. Krek.) Spo- VBeučilišČu. kjer druga fakulteta drugi vzajemno pomaga. O važnosti vseučilišč priča najbolje pogled v zgodovino dolevnega razvitka sedanjih narodov; te naprave so bila ognjišča za učenost, ne hraneče, kakor samostani srednjega veka, ampak tvozeče, so prava mesta za samostalno mladenško (svo-bodnostno) in krepko (prosto) mišljenje. Ker niso vseučilišča le še zgodovinskega pomena, spozna menda vsakdo njihovo sedanjo korist za naš narod, posebno, ker se tak zavod ne da z drugim, boljšim nadomestiti. Tirjati slovenskega vseučilišč a je nam potrebno pri vseh razmerah; kdor želi, da ohranimo Slovenci svoj jezik, da si ga pilimo in mu damo višjo lite raturo, gotovo se ne bo branil naprave, ki mu edina more biti porok, da se izpolni njegova želja; spet drugi, med katere prištevati se si tudi jaz v čast štejem, ki menijo, da pri različnih socijalnih in politiških razmerah more posnemati starih Helenov mala in uboga peščica Slovencev in napraviti si literaturo onej drugih narodov enakorodno, — in to moramo hoteti, če nočemo, da z a dejansko mogočim zaostane naš ideal — mi, pravim, ne smemo se bati, da bode ta tirjatev nevarna ni južnoslovanskej ni slovanakej vzajemnosti: če hočemo biti v novih razmerah zdrav člen, treba, da smo mi, in da je zdrav in za to pripravljen priprosti narod, temelj vsacemu ljudstvu, ki pri nas še dolgo po tem ostane slo-vensk. Neopravičen jo ugovor, da se ne more ustanoviti slovenskega vseučilišča, dokler nemamo primernih tehničnih izrazov, kar bi posebno našim puristom zavoljo medicinske fakultete glavo belilo ; ve9 omikani svet ima občno poznane in pripoznane izraze iz starih jezikov: Če so drugi narodi brez zamere kot cel učni jezik rabili latinski, koliko manj si imamo mi očitati, ako le s časom nadomestimo latinske in grške izraze s6 slovenskimi ? Ker bi moralo biti slovensko vseučilišče plodno v učečih in učečih se, bi to ne čakalo dolgo. Misel, da bi rečeno vseučilišče ne bilo tako izvrstno, kakor jo beško ali praško, ne sme nas strašiti, ker bi bila tudi po- zneje vsakemu odprta pot v Beč. Prago* Gradec, Inomost; kdor si hoče če/navadno veliko znanja nabrati, temu pač ne zadostujejo avstrijske naprave, ta pojde tudi na tuje, posebno na Nemško in Francosko, da ne omenim še posebe Angleškega in Laškega, pa za nas Slovane jako važnega Ruskega." (Dalje prih.) Ilirija. mladanska (pesen s podpisom — va). Muhasti deklamator (pesen). Zakaj? Zato! (epigram) Slovesen govor. Rebus. Uganko in šaljiva prašanja. Rešitev rebusa. Odgovori na uganke in šaljiva prašanja. Kazalo. Zdaj pa poglejmo, kakšen namen je imel g. pisatelj s svojim „Angeljčkom". To nam pove ob zaključku svojega „uvodu" sam natanko. Pravi namreč: „Kakor skrben angelj varuh vas želi od hudega odvrače-vati in k dobremu spodbujati; hoče vam biti, kakor je pridejano: učitelj ter vas učiti, kako si morate tudi vi polagoma nekaj angeljskega prisvojiti. „Angeljček" vam hoče biti pa tudi še ljubeznjiv p ri-jarelj, ki vam ne bo vedno le samo resnih reči pripovedoval, ampak mnogokaj tudi v veselje in zabavo. Ker do tega mi je veliko, da ste veselega srca in obraza; seveda vso, kar je prav in spodobno in brez greha!" Ta svoj namen došeže Kržičeva knjižica gotovo, samo želel bi, naj bi svoje nauke zavijala v oblike kratkih povestic, ker take so našim otrokom mnogo ljubše in razumljivejšo. Vidi ae iz „Angeljčka", da jo g. Kržič izboren goreč katehet; zato tu pa tam na dolgo in široko moralizujo, s čimer ae popolnoma ne strinjam. Opozarjam posebno na sestavke pod naslovom „Šole rajske nedolžnosti". Težko da bi otroci čitali to dolgo razpravo o grehu itd., ker jo predolga. Sploh zopet povda-rjam, da za otroke treba pisati kratko in jedernnto; kratke, naukapolne povestice koristijo gotovo bolj, nego golo razlaganje. V podrobno ocenjenjevanje vsacega se- Sploh ae miali, da je „ilirska" ideja uže pokopana. Lahko je pa mogoče, in &9 želeti bi bilo, da se zopet oživi. Združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno narodno in politično celoto pod žezlom Ilabs-buržkim bila je glavna misel „ilirizma*. Toda Srbi so si tej ideji uže iz početka odločno uprli, Slovence pa jey od IlrvatoT politično odcepil dualizcm. Se Dalmacija prišla je pod drugo upravo. Pri tako žalostnih okoliščinah ao morali tudi Hrvatje to zadevo položiti na atran in računat« z danimi faktorji; saj jim dela nagodba z Ogersko zadosti politične preglavico. Z okupacijo Bosne in Hercegovine pa so se stvari zopet presukale. Ni misliti, da bi Avstrija kedaj Bosno zopet nazaj dala, niti Turčiji, niti Srbiji. Zdaj Bosna kakor v zraku visi, da ni nnSa, ne turška, no evropska. Tako stanje ne more večno trajati; Avstrija ai bo slednjič morala Bosno vender popolnem prisvojiti. In potem naatano prašanjc: katerej polovici naj so priklopi, ali avstrijskej, ali ogerskej? Obe polovici ste prinesli za Bosno svoje krvne in denarne Žrtve, in nobena so svojih pravic prostovoljno no odreče. Naravni nastopek bo, da se iz dualizma izcimi trializem, da se osnuje posebna južnoslovanska skupina z istimi ali podobnimi pravicami, kakor jih ima zdaj Ogerska. Na ta mogoči nastopek okupacijo je kazal uže duhoviti državnik baron Helfert, On je v dunajskih mero-dajnih krogih znana oseba, toraj je vse-kako mogoče, da so ti krogi čeatokrat ba-vijo s tem prašanjem. Zdaj nastane pra-šanje: Katere dežele naj se pridružijo tej skupini? Brez dvoma Hrvatska, Slavonija, stavka te knjige se no morem spuščati. Omenjam le, da nahajam tu pa tam marsikaj, kar bi želel, da ae odpravi. „Slovan" je v svojej 8. let. štev. piaal, da se mu zde pisateljevi otroci „preinodri". „Deklica je plela po noči, samo da bi druge prekosila, ko drugi otroci navadno spe in spati morajo; neki otrok pa zna celo psalme na pamet!" Popolnoma se strinjam s temi besedami „Slovanovimi". A še več! Nastrani 14. „ Angeljčkovej" se čita, daje omenjena deklica „vzela pletenje v posteljo in jo pri mesečni svetlob i pletla . . ."Takih reči pač ni priporočati našim otrokom v posnemanje, ker, ne le, da je stvar nenaravna, vaak tudi ve, da se pri mesečni avitlobi ne sme plesti, ker se človek s tem kvari oči. Na strani 11. pa čitam to-le: „Učenec, ki jo sedel poleg mene v klopi, imel jo v čisto ozkem prostoru zaprtih nekaj kebrov; meni pa so se živa-lice smilile, in sem mu dal dva krajcarja ter jih domu grede izpustil, naj prosto in veselo okrog letajo." — Prav, daje človek tudi proti živalim usmiljen, ali v očigled škodljivosti kebrov ali hroščev bilo bi boljšo, da jo ta pisateljev otrok rajši dotične kebre mahoma usmrtil, nego da jih je izpustil, da delajo škodo, „prosto okolo letajoč". — Na strani 41. govori g. pisatelj o nekem „samostanskem parlatoriju*. Otrok no ve, kaj je to „parlatorij" in treba bi mu bilo to še le razložiti. — Oledč pesnic v „Angeljčku" ni nobena, da bi bila kaj posebnega. Meni se še najbolj dopada ona pa 30. strani z naslovom „Marija, mati sirotam". Sicer bodi mi do Dalmacija, Bosna in Hercegovina. Kaj pa bo potem z Istro? Kaj z Slovenci? Mnogi Slovenci sanjajo še vedno o „zedinjenej Sloveniji14. Tudi pisatelj teh vrst je gojil te želje. Pa slabi uspehi zadnjih let nas morajo prepričati, da smo mi Slovenci sami preslabi, da bi kaj tacega izvojcvali. Glas naših poslancev ima na Dunaji tako malo moči, da ga premaga na pr. v zadevi ljudskih šol izvestje koroškega dežel, šolskega sveta. Če si niti slovenskih paralclk na Celjskih latinskih šolah priboriti ne moremo, kaj hočemo potem sanjati o tem, da bi raztrgali Koroško in Stirsko?! V tej zadevi še od Čehov nemamo pričakovati podpore v državnem zboru, ne od Poljakov, kajti potem biy oni morali privoliti tudi v razkrojitev Češke in Galicije. Morda bo pa kdo mislil, da se da vsaj popolna jezikovna enakopravnost doseči? Tudi to zanikujem. Ni ga tacega volilnega reda, da bi nam večino pridobil na Štajerskem in Koroškem; dokler smo pa tam v manjšini, zastonj čakamo na enakopravnost. Naj se mali slovenski narod še tako hrabro brani, nazadnje vender omaga proti velikanskim silam nemškega in laškega naroda. Če naši Nemci in Italjani v tako ugodnem denarnem in političnem položaji uže zdaj pri svojih bratih v inozemstvu pomoči iščejo in nahajajo za svoji društvi „pro patria" in „schul-verein", kažejo nam jasno dovelj, da je za nas tudi le v tem up in spas, da iščemo pomoči pri slovanskih bratih. Najtemelji-teja pomoč pa bo, da se politično združimo s Hrvati in Bošnjaki. Tako „ilirska** ideja na novo oživi. Mi smo namreč Slovenci, Bošnjaki in Hercegovci pa večinoma Srbi, /.družimo pa se okoli Hrvatov, okoli Zagreba; to je prav isto, kar so „Ilirci" hoteli. Ako se to izvede, potem pa tudi srbska kraljevina nema pogojev obstanka v sebi: da bi bila polovica Srbov v kraljevini, polovico pa v Avstriji, to nema smisla, večja in močnejša slovensko-hrvat-sko-bosanska država tudi z naravno silo srbsko kraljevino k sebi potegne. Tako se uresniči ilirska ideja. Pa tudi ime „Ilirja", „Uirec" postane potrebno: Srbi ne bodo so hoteli zvati Hrvati, tudi nekateri Slovenci ne. Skupnemu imenu „Ilirci* pa se ne bodo ustavljali, kakor se no ustavljajo skupnemu imenu „Slovan" ali „Južno-slovan". To pa no brani, da vsako pleme ohrani svojo ime. Zdaj smo v ožjem okrogu Slovenci, v širjem Južnoslovani, v še širjenj Slovani sploh, tako smo lahko tudi potem najprej Slovenci, potem Ilirci, potem poleg Bolgarov Južnoslovani, in slednjič Slovani. Zdaj štejejo Slovenci, Hrvatje in Srbi okoli sedem milijonov duš, to število pa se podvoji, ko se Bosna in Slavonija bolj obljuditi; potem smo sedaj ni Ogerski v vsakem oziru dorasli in moramo v okviru Habsburžke dinastije iste pravice z Madjari zahtevati. Ako pa Avstrija Bosno ne združi s Hrvatsko, zna jo prej ali slej zgubiti. Srbi voljeno tu omeniti, da treba gledati tudi pri povestih, otrokom namenjenih, da so dovršene. Marsikdo misli, da za otroke jo vse dobro; a to je silno napačna misel! Ako bi hotel natanko govoriti o jeziku v „Angeljčku", napisal bi gotovo celo knjižico. V obče bodi rečeno, da jo jezik sicer domač, ali prepoln slovniških hib. Kes je pri nas Slovencih še nekam čudno uprav glede jezika. Pisatelji so si skoro v zadregi, ne vedoč, katerih oblik naj bi se držali: kajti, kar je jednemu prav, smatra drugi za pogrešek itd. Vender tudi tem neprilikam se lehko izognemo, ako le hočemo. 1'že Stritar je nekje opomnil, da imamo moža, katerega nam bo gledu jezika brezpogojno slušati, moža, za katerim je hoditi nam vsem. Niti ne dvojim, da jo tu g. Stritar mislil učenega našega Levstika, čegar slovnico bi moral natanko poznati vsakdo, ki hoče v denašnjih dneh slovenski pisateljevati. Ali žal! Koliko pa imamo mi Slovenci pisateljev, ki so temeljito podkovani v slovenskej slovnici ? Res malo! In vender, kakor mora skladatelj poznati natanko pravila harmonije in kontrapunkta; isto tako bi moral v „mezinci" imeti slovensko slovnico oni, ki hoče denašnje dni slovenski pisateljevati. Pomisliti je, da so ininoli časi bosopetega avguštinca Marka 1'ohlina in da je naš jezik silno napredoval z našim Kopitarjem, Ravnikarjem. Metelkom, Miklošičem, Ja-nežičem in Levstikom! (Konec prih.) jo zmatrajo kot svojo dedščino in bodo tako dolgo prežali na kako ugodno priliko, da jo ugrabijo. To hi bilo pa slabo za Hrvate in Slovenco. Kdor ima Bosno, polasti se ščasom tudi Dalmacije. Hrvatsko bi morda zgubilo še en kos Slavonije, koder bivajo pravoslavni, ostala bi. mala in slabotna deželica. Brez podpore od Srbov, ki Hrvatov ne ljubijo, zapadla bi Hrvatska ali madjarskej ali nemškej nad-vlasti. Tudi Slovenci od Srbov nemamo pričakovati podpore. Oni so le Srbi, črtijo Hrvata in Bolgara, še Busa ne marajo dosti, o slovanskej vzajemnosti ne marajo dosti slišati, ker sanjajo le o svojem srbskem carstvu in mislijo, da se mora Srbom pokoriti Balkan. Za osodo Slovencev bi se malo brigali, da le to pod svojo oblast dobijo, kar po njihovih mislih spada pod „srbsko carstvow. Vse drugačni so Hrvatje. Oni so bili uže volja, sprejeti ime „Ilirci", da olajšajo združenje Slovencem in Srbom; oni ne bodo zahtevali nobenih predpravic, priznajo nas kot popolnem enakopravne brate. Nekatere Slovence plaši ta misel, da bo potem v šolah in uradnijah vso hrvatsko in da se slovenščina v kot potisne. Proti temu pa se, ako bo treba, lahko ob času združenja zabranimo s pisano pogodbo. Po mojih mislih pa nikakor ne bo treba, da bi se hrvaščina šiloma širila med Slovence. Ko smo enkrat politično združeni, bode se štokavščina sama tako hitro širila med nami, da je ne zajezimo, ko bi nam prav hrvatski sabor postavna sredstva proti njej dovolil. Naš narod že zdaj umeje večino hrvatskih izrazov; toliko hitreje se bo širilo to znanje potem, ko bomo tesno združeni, ko bomo več občevali med seboj na zborih, pri kupčiji, v šolah itd. Le po glojmo prebivalce med Varaždinom in Za grebom; oni so bili kajkovci, ložej so umeli slovenski, nego srbohrvatski; zdaj so postali popolni Hrvati in to brez truda in brez upora! Sčasom se naša slovenščina napije toliko hrvatskih izrazov, da se bo zmirom manj ločila od kajkavščine, dobimo skupen jezik brez truda in napora, da sami ne bomo vedeli, kedaj. Slovenski velmožje! prevdarite ta nasvet in dogovorite se s hrvatskimi rodoljubi. F. H. Bratje Čehi v Trstu. Kdor se ne prepriča z lastnimi očmi, ne bi niti verjel, kako more uživati slo venski narod v sosednej Kranjskej popol noma svojo ustavne pravice, mej tem ko se istemu narodu na Primorju tako hudo godi. — Razvideli so strašanski ta razloček bratje Čehi, kajti s solznimi očmi smo čuli zdahnoti češkega odličnjaka: „Ubogi tržaški Slovenci!" Te besedice iz-ražujejo vse, kar koli bi se moglo govoriti o našem stanju, ta izdihljaj govori jasnejše, kakor obširna knjiga o zgodovini primorskih Slovencev. — Zadovoljni moramo biti, da so videli mili naši gostje, da žive v Trstu pravi, navdušeni Slovenci, — koji so pa žalibog uboga .... v ustavnoj državi. To so severni naši bratje spoznali in gotovo nam so no bode moglo očitati, da nismo svoje radosti jasno izjavili, ker se nam zlo brzduje kipeče slovansko srce. To resnico moro čitati med vrsticami vsakdo, koji se je zanimal za toliko važni obisk. Nam tedaj ne preostane druzega, kakor priprosto priobčiti, kako so je vršil vspored. V soboto zjutraj ogledali so si naši gostjo Lloydov arzenal v vseh podrobnostih ter je popolnoma naravno, da so bili osupli o velikanskem zavodu. — Ob enoj uri zbrala se jo večina Cehov na vrtu „Slovanske Čitalnice" k tihemu obodu, mej tem ko so so ostali izgubili po raznih gostilnah. Popoldne ogledali so si razne cerkve, znamoniteje javne zgradbe, mestna šotališča in kopelji. — Zvečer je bil koncert vojaško godbo na čitalniškem vrtu. Grenko nam je javiti, da je ista imela zapoved z višjega mesta, da nikakor no sme igrati narodnih komadov, zatoraj nas je dolgočasila s italijanskimi, madjarskimi in nemškimi komadi. — Naši čitalniški pevci so zapeli neka j slovanskih pesem, mej kojimi je Zajčeva „V boj!" posebno navdušenje probudila. — Sloveče „Kytare", katero je naše občinstvo burno izazivalo, nismo žalibog mogli slišati, ker sta dva gospoda pevca zbolela. — Proti polnoči se je občinstvo razšlo. V nedeljo zjutraj zbrali so se vb'i gostjo in nekoliko tržaških Slovoneev na parobrodu „Lucifer", koji jih je odvel na ogled cesarskega grada Miramare. — Bilo jo vseh blizo 000 oseb. Karati moramo Lloydovo upravo ker ni o pravem času preskrbela dovelj sede- žev, kajti bilo je samo 149 stolov na par-niku. — To je bilo tembolj neprijetno, ker je bilo nekaterim potnikom, koji vožnje po morju niso vajeni, uže od početka slabo. — Prišedši pod Miramare, prevažali so se gostje v čolničih do obali, kjer so se v posameznih oddelkih ogledali grad. 0 krasoti dvoran in dragocenosti tukaj zbranih zakladov vaake vrsti bili so obiskovalci osupli — Prav tako so se gostje divili prekrasnemu vrtu, senčnatemu perivoju in krasnemu razgledu na širno morje. Ob 1. uri bili smo zopet v Trstu. Ko so se povrnoli naši bratje iz Mira-mara, sešli smo se v čitalnici k banketu, katerega se je udeležilo okoli 400 osob. Prvi je napil gospod Mate Polic zdavico cesarju, ki je našla, kakor vselej v vsakem slovenskem društvu, gromovit odmev. Drugo daljo, jako lepo in jedrnato zdravico je zopet g. Polič napil bratom Če-hom, na katero se jo enako lepo zahvalil g. dr. Smaus ter napil tržaškim Slovencem ; obe zdravici ste bili pozdravljeni z burnim odobravanjem. Potem je poprijel besedo č. g. Ekert, kratko opisal triumfalno popotovanjejčehov po slovenskej domovini. Na to so je vzdignol g. urednik Srb ter s živim ognjem obžaloval, da Slovan, ki je prvi steber državi, ne sme govoriti tako, kakor mu sreč veleva in nazdravil milejšej bodočnosti. Gosp. P. je v daljšem govoru govoril o vzajemnem delovanji Čehov in Slovencev ter nazdravil odboru čeških gostov; gosp. Bunc pa je napil češkim gospem in gospicam; gosp. Karis nazdravil je pražkemu Sokolu kakor očetu vseh slovanskih telovadnih družb; g. Peterdle, ud pražkega Sokola, zahvalil se mu je jako lepo. G. Spinčič je nazadnje govoril najproj v Češkem, potem pa v hrvatskem jeziku o delavnosti češkega 1 hrvatsko-slovenskega naroda, o jadranskem morji, ki je vseh druzih, samo slovensko no, čeprav Slovani z slovanskimi brodovi od pamtiveka brodarijo po njem in iz njega po vseh morjih na zemlji ter koncem nazdravil slovanskim časnikarjem. S tem so bili končani oficijelni govori, vsi z velikim navdušenjem sprejeti. Kar naznani načelnik g. M. Polic, da so češke gospe in gospice nabralo in podarile 150 gld. fcržaškej podružnici društva sv. Cirila in Metoda. To naznanilo je vzbudilo veliko radost in drž. poslanec g. Nabcrgoj se je plemenitim gospem in gOBpic&m za blagodušni dar srčno zahvalil. Na konci so se prečitali še ti le došli telegrami: Iz Karlina (pri Pragi). — Radostnim srcem čitamo skromno vesti, kako Vas slovenski narod pov.sodi navdušeno spre-jemlja. Iz pritomno9ti se vidi, da se vara oni, koji zajema vesti iz neprijateljskih nam časopisov. Bili smo priče pri sličnem izletu, kako nas je znateželjen, iznenadjen i začuden narod pozdravljal: oni so enaki nam. Radi tega kličemo junaškim Jugoslovanom burni živili! Pexider i Ilofman. Iz Bechynja. -- Nemogoč osobno Hodelovati pri prihodu naših bratov, pošiljamo njim potem Vas tisočkratni pozdrav, živeli in na zdar. Filip i Vilim tlberhuber. Iz Kranja, — Rodoljubkam i rodoljubom češkim, zbranim na najskrajnijej tvrdnjavi Slovenstva na čarokrasuem jadranskem morju, moj pozdrav i srčni na zdar. Ivan Hribar. Iz Bolca. — Nad milih bratov Čehov slavnim pohodom slovensko domovine se tudi miy srčno radujemo tor navdušeno kličemo: Živeli, vrli bratje Čehi! Živela slovanska vzajemnost! Bolska Čitalnica. Iz Ljubljane. — Na novo Vas srdačno pozdravljam milo sjeverno bračo. Dušan Vilhar. Iz Trnovega. — Zadržan ypriti v Trst kličem iz tužne Istro bratom Čeh om srčni na zdar. Slavoj Jenko. Iz Gorice. — Slava Čeh om, bratom dragim, živela slovanska vzajemnost, poguba nasprotnikom. Bralno društvo Kozana. Iz Prošeka. — Z visočin sivega Krasa v Trst dobrodošlim češkim bratom in sestram kličejo proseški rodoljubi trikratni živio in slava! Nabergoj. Iz Sežane. — V duhu navdušeno pri-Hustvuje Sežanska Čitalnica prazniku slovansko vzajemnosti, koja naj živi, cvete, raste ter kliče zastopnikom plemenitega naroda češkega, probuditeljem i pospesi-teljem slovanske vzajemnosti srčni: Nazdar. Iz Sežane. — Slovanska vzajemnost ni več gola fraza! Dejanjem stopa na dan ! Živeli iste prvoboritelji, čoski bratje! Rodoljubi Sežanski. Iz Sežane. — Učiteljsko društvo «e-žanskega okraja kliče svojim plemenitim severnim bratom : Nazdar! Slovan povsod brate ima! Slava! Iz Postojne, — Srčen pozdrav bratom Čehom. Dr. Pitamic, Iz Lož. — Nikdar ne pozabimo prijetnega shoda z Vami v Postojni; še enkrat Vam kličemo iz svojega domovja ix daljne Ložke doline: Živeli, vrli severni bratje Čehi v Trstu, Bog Vas varuj na daljnem potovanji; na zdar! Čitalnica Ložke doline. Iz Gorice. — Zbrani učitelji pri kmetijskem tečaji¥ v Gorici presrčno pozdravljamo brate Čehe v Trstu. Izpod Cavna. — Našim bratom Če-hom v Trstu čestitamo na bratskem romanji do nas tužnih primorskih Slovencev. Kmetsko bralno društvo v Seli. S tem je bila slovesnost pri banketu končana; vse se je izvršilo v najlepšem redu, v bratovskej ljubezni, le neka tesnoba je nam srce stiskala — preveč smo bili čuvani. Po banketu bi bil po programu izlet k Sv. Ivanu, kjer so vrli naši okoličani okrasili travnik pred cerkvijo z mnogo-brojnimi zastavami in izbrali poseben odbor, da pozdravi brate iz Češke. — Žalibog je v zadnjem hipu oblast sprejem prepovedala ter odredila, da se imajo zastave takoj odstraniti. — Ob 4. popoldne ulil se je dež, kakor da bi imel nastati drugi vesoljni potop. Vsled tega prišlo je samo kakih 40 gostov v gostilno k „Aurori" pri Sv. Ivanu, kjer se je zbralo tudi domačega slovenskega občinstva, da se je vse trlo. — Slučajno navzoča improvizirana glasba igrala je izključljivo narodne komade, kakor je znala in vender navdušila je vse navzoče; vrli okoličanski pevci pa so peli narodnć pesmi, da je bilo veselje. — Na to prikorači kakih 20 slovenskih deklet v lepej narodnej noši, njim na čelu gosp. urednik Mandić, koji jih je v češkem govoru milim gostom predstavil povdarjajoč posebno, da brani vreme — in oblast, da dokažejo vrli okoličani svojo ljubezen sorodnim slovanskim bratom. — Deklice so delile za tem češkim goBtom dišeče šopke, koji prizor je probudil brezkončno navdušenje. — V imenu Čehov se Je na lepem sprejemu zahvalil gosp. dr. Smaus in posebno povdarjal vzajemnost severnih in južnih Slovanov. Zagotovil je tudi, da češki narod ubogih svojih bratov na jugu nikdar ne pozabi. — Govornik je žel burno odobravanje, — Nato napije gospa Neureiter-jeva v češkem govoru boriteljem Slovencem ter se zahvaljuje dekletom slovenskim za toliko ljuboznjivost ter zagotavlja, da tudi ženstvo na Češkem ne zaostaja v ljubezni do sorodnih slovanskih narodov. Ta napitnica je probudila brezkonečen: živeli Čehi, živela vzojemnoBt! — Prav ko so se gostje mislili posloviti, nastopi delalec Jos. Negode in tolmači v jedrnatem govoru, da smo vsi Slovani sinovi ene matero Slave, dasi-tudi nas nasprotniki naši cepijo v brez-brojne pokrajine ter nas z stoterimi imeni nazivajo — mi vender oBtanemo Slovani. Lepšo res svojega govora ni mogel skle-noti kakor z Striterjevimi besedami: ,,Na svetu ena bode naj družina, Rešitelj sveta bode naj — Slovan!" Konečno jo še g. Čok predstavil gostom deputacijo Sv. Ivanskega pevskega društva „Zora*, izrazajoČ svoje obžalovanje, da nemile nam okolnosti no dovoljujejo pozdraviti javno milili bratov iz Češke. — Gospića Kobalova jo v slovojše nazdravila češkemu ndrodu v imenu primorskega žonstva, na kar so se gostjo so solznimi očmi in stoterimi „Z Bohern!", „Živeli Slovenci!" poslovili. Slovensko občinstvo jih je spromljevalo z burnimi: „Živeli Čehi! Z Bogom! Na svidenje!"...... Točno ob polunoči nam je odvel parnik „Lucifer" mile naše brate v Benetke. — Parobrod bi imel uže ob 10. uri zvečer odpluti, toda v interesu potnikov je Lloydovo upravništvo odhod preložilo, da ne bi potniki prorano v jutru v Benetke prišli. — Na obali „S. Carlo" zbralo se je obilo slovenskega občinstva, kojo je z burnimi „Živio"-klici pozdravljalo odpotujoče brate, koji so so nam v tako kratkem času tolikanj priljubili. Bog daj, da se skorom zopet snidemo, ter da nas severni slovanski rod ne najde več v takem položaju, ampak kot prosti narod, koji more prosto in ponosno klicati: „Jaz sem Slovan! To jo iskrena želja tržaških Slovanov, katerim bod o vender kmalu z pomočjo svojih bratov zasijalo solnoe svobodo. — Vrli Cehi pa nam ostanejo v vodnem spominu in se zlatimi črkami ta obisk vpiše zgodovina tržaških Slovencev na nezvenljiv list."— So enkrat kličem« tedaj! Živeli Čehi! Živela vzajemnost severnih in južnih Slovanov! Politični pregled. Notranje dežele. Važnih političnih novic je jako malo. Diplomati v vročini nemajo volje, beliti si glave, kako bi si na škodo sosedov kaj pridobili, in ker zdaj ni v nevarnosti mir, počivajo v senci ter si v kopeliščih zdravijo putiko in nadomeščujejo iz možganov izhlapeli fosfor za nove diplomatične borbe. — Naš naučni minister je tudi šel na počitek, če pa se res spočije, ali morebiti celo pošlje v počitek, to je prašanje. Če bere češke in tudi poljske časnike, ni mu na počitek misliti, ker ti ga hudo vlečejo za „frak" zarad znane naredbe, vsled katere omiki slovanskega naroda preti velika zguba. Mislimo tedaj, da gospod minister pojde v počitek, ker boljše je, da trpi eden, nego vse ljudstvo. V Spletu so bile 12. t. m. volitve v občinski zbor, narodnjaki so odločno zmagali, izvoljenih je bilo 30 narodnjakov in 6 Italijanov, Naš minister zunanjih zadev se neki v malo dneh snide z Bismarkom, a ni šo določeno, kde in kdaj se to zgodi. Bolgarsko prašanje so je zadnjo dni zopet bolj zamotalo. Koburški princ, če tudi od Turčije za bolgarskega kneza nepriznan in od velevlasti nepotrjen, vendar je prišel na Bolgarsko ter izdal svoj manifest in so vede, kakor deželni knez. Princ je bil nagel, ker v mladeniškej navdušenosti i neizkušenosti ni pomislil, da nagli viharji kratko vladajo. Ne bomo popisovali njegovega sprejema, njegovih nagovorov, tudi se nam ne zdi potrebno, navajati lepodonečih njegovih manifestov na novo njegovo domovino, ker najbrže pr&v bolgarski knez nikoli ne bode, toliko manj, ker je razdražil vso velevlaBti, daje brez njihovega dovoljenja odpotoval na Bolgarsko. Zastopniki vseh velevlasti so uže dobili ukaz, da z njegovo vlado ne smejo občevati. Ruska vlada je Turčiji uže naznanila protest zoper njegovo volitev i njegovo vlado ter ta protest poslala vsem velevlastim. Da se temu protestu pridružijo tudi druge vlade, ali vsaj njih večina, to je gotovo. O francoskej vladi ni dvomiti, o Nemčiji tudi ne, ker Bismark, kakor je uže sam v nemškem državnem zboru izrekel, ne seže v žrjavico po kostanj za bolgarskega kneza; Bismark ima strah pre l rusko-francosko zvezo in zato vse stori, kar bo v tej zadevi zahtevala Rusija. Da se pri tem takem tudi Avstrija — kljubu Madjarom — no bo mogla potezati za bolgarskega novopečenega nazovi — kneza, to je očevidno, in to toliko manj, ker tudi angleška vlada, kar so jo sklenola pogodba o rusko-avfganskej meji, polaga na prijateljstvo z Rusijo največjo važnost, kar se jasno vidi iz mnogih izjav angleškega ministra zunanjih zadev, Salisbury-a, v parlamentu i na javnih zborih. — Ostane še sama Italija. Ona bi uže s Koburžanom zadovoljna bila, a kaj hoče sama P Plesati bo morala tako, kakor bodo drugi godli. Ker tedaj ni pričakovati, da bi Turčija Koburžana pripoznala in ga velevlasti potrdile, čemu je tedaj Šel na Bolgarsko P Rekel je neki, da se iz Bolgarijo dogovori z velevlasti, da ga potrdč, a to je prazno sanje i toliko manj mogočo, ker ^jo samovlastno odpotoval v Bolgarijo in s tem velevlasti, vzlasti Rusijo razžalil. Knez tedaj, kakor stojč sedaj etvarf, nema dolgega obstanka v Bolgariji i lahko so zgodi, da ga odvedo iz Bolgarijo, kakor so njegovega prodnika Batem-berga. Mogočo jo le to šo, da bolgarsko veliko sobranje, ko bo videlo, da velevlasti kneza nečejo potrditi, okličo Bolgarijo in vshodnjo Rumelijo za neodvisno, ter kneza proglasi za bolgarskega kralja. Kaj pa so potem zgodi, to vedo bogovi, najbrže volika vojna, ki bi konec storila turškoj oblasti v Evropi in tudi v Aziji ter promenila meje te ali one države v Evropi, prav lahko mogoče tudi Avstrije. Mej Francozi i Nemci dan na dan rasto sovraštvo, časniki so si vedno bolj v laseh; uže bi bila vzropotala divja, ljudoinorna vojna, da no bi vladal strah na obeh straneh; a vojna no izostane, pri prvej ugodnej priliki planejo Francozi na Nemoo, ali Nemci na Francoze; to grozovito vojno zadržuje le Rusiju; če pa se unamo, uniči Nemco ali Francozu, ker srditost jo prevelika. Italiji jo srce v hlačo palo. Ko so Abisinci Italijane pri Masavi dobro potolkli, , razlegalo no jo po Italiji: Maščevanje, maščevanje, maščevanje! Italija jo poui- žana, osramočenja ! V ta rog je trobila tudi italijanska vlada in italijanski državni zbor, ki je vladi potrebna sredstva dovolil. Nu, Italijanom se je naglo kri ohladila, zdaj uže iščejo poti, kako bi se z Abisinci mirno pobogali, ker boje se nove sramote. DOPISI. Iz sežanskega okraja, 12. avg. (Suša.) Kaj bode, kaj bode z nami P tako praša naš ubogi kmetič svojega sodruga, in ta mu skoraj z obupnim srcem odgovori: Slabo, slabo ! Strašne besede, kaj ne P Dfc, res je, ubogi kmetič, tebi preti hudo leto. Samo z veliko težavo bodeš mogel pre-živiti družino, in kje pa so druga opravila, kje so davki P Sušo, katera te je letos obiskala, čutil bodeš gotovo več let. Se celo stari ljudje ne pamtijo tolike suše, kakor je letos. Že sena je bilo jako malo, druzega pridelka pa, t. j. ajde, repe, otave itd. ne bode prav nič. Tudi na vinsko trto se ni zanašati, kajti grozdje je že iako suho, da je jako dvomljivo, ako ga vsaj nekoliko ostane. Za čisto vodo je velika zadrega, ubogi ljudje jo morajo več ur daleč do-važati, in tudi laže so skoraj prazne. Nedavno so pogoreli v Sepuljah pri Tomaju trijo kmetje, ker ni bilo vode takoj pri rokah; pogorela bi gotovo bila vsa vas, ako bi ne bili hitro vrli Križanje in nekateri Tomajci prihiteli, ter ogenj pogasili. Ubogi Kraševci! Iz Kanala dne 10. avgusta 1887. — (Stare, nove, drobne in debele novice kanalske). — Pred nekaj leti ubil se jo voznik zaradi prestrmega klanca pri Bodrezi, a cesta med Kanalom in Avčami je šo vedno stara. Pred mesecem je umrla ženska na kanalskej Idriji na porodu z otrokom vred zaradi pomanjkanja zdravnikove pomoči, a občinskega zdravnika nemamo še. V Kanalu imelo se je zidati novo šolsko poslopje, pa je izostalo zato, ker naši očetje so zadovoljni z javnim vrtom „giardino pubblico" in da so tam vsadili tuji kostanj v blagost občine in sicer za one osebe, ki trpijo na bolezni madron. Suša vzame en kos kruha, moča dva, pravi pregovor. Tako je tudi pri nas, tako Blabo ne bo, če prav nam je suša polovico jesenskega pridelka pobrala, po zadnjem dežju so zelišča izdatno oživela, nadejamo se toraj, de ne bo tako slabo, kakor smo pred zadnjim dežjem mislili. No bojimo se velike draginje, ker pri nas v Kanalu dobivamo od dne do dne več prodajalnic raznega blaga ter novi kupci konkurenco delajo drug drugemu tako, da je blago ceneje nego v Gorici; zdravlje in kebrov nam Bog daj, le zaslužkov nam manjka, ako tega ne dobimo, prisiljeni bodo bolj ubogi dolgove delati, temveč ker po no vej postavi nam ne bodo smeli upniki zadnje krave po eksikucijskej poti iz hleva vzeti, prav tako nam ne vsega premakljivega blaga, vendar pa naj se vsakdo varuje, kar le mogočo, dolgove delati, kajti mirno počiva, kdor dolga nema. Domače vesti. Njegovega veličanstva rojstveni dan se bo jutri slovesno praznoval po vsem cesarstvu i na milijone zvestih Avstrijcev bode prosilo Boga, naj milega cesarja ohrani in blagoslovi. Tržaško namestništvo je poslalo vsem uradnijam vabilo, naj se ta dan ob 9. uri dopoludne udeleže slovesne sv. mašo v katedralki sv. Justa. t Gosp. Anton Dejak. poznati rodoljub, umrl je nenadoma dnč 14. t. m. na svojem posestvu v Ilrpeljah. — Rajnki jo bil pred nekaterimi leti tudi mestni zastopnik, toda kmalo so je odpovedal političnemu delovanju ter živel kot zase-bnik. — Kder koli je mogel, podpiral je narodno stvar in žrtvoval po avojej moči za naša povzetja. — Lahka mu zemlja! Članove delalskega podpornega društva pozivamo, da se vdelože v mnogo-brojnem številu slavnostne svete mašo v 'nedeljo 21. t. m. ob 8 uri zjutraj v no vej cerkvi sv. Antona. Odbor za osnovitev domače hranil-j niče v Trstu bodo imel v nedeljo 21. t. m. ob 10. uri svojo sejo v prostorih de-, lalskega podpornega društva. — Prosimo vse gg. odborniko, da pridejo gotovo k tej jako važnoj seji. Shod jugoslovanskih Sokolov na Kr-ikem dne 14. in 15. t. m. bil je jako sijajen. — Bilo je poprečno 100 Sokolov iz vseh jugoslovanskih pokrajin pričujočih. — Prvi dospel je na Krško „Sokol Ljubljanski". Po kratkem počitku šel je do Zadovinjeka svojemu najmlajšemu bratu »Sokolu Novomeškemu", nasproti, ki je dospel z godbo in z mnogimi odličnjaki i narodnjaki iz Kostanjevice, kjer je preno-nočeval. Po pozdravu bil je vkupni vhod v mesto, malo pred 9. uro zjutraj pa sta oba „Sokola" odkorakala na videmski kolodvor pričakovati „Sokola Hrvatskega", koji je prispel ob 9. uri 46. m. zjutraj. Združeni Sokoli — 46 iz Ljubljane, 20 iz Rudolfovega, 24 iz Zagreba in deputaciji iz Trsta in Mozirja, vsih 100 mož — njim na čelu vrla novomeška godba, Erikorakali so proti 10. uri čez most na ranjsko stran, kjer je bil oficijalni pozdrav. Nagovoril jih je poslanec in župan g. Pfeifer, iz vrste belo oblečenih deklic pa je stopila gospica Mencigerjeva, ter s kratkim nagovorom izročila Sokolu Ljubljanskemu krasen šopek, doČim so druge gospodičine za vsako zastavo poklonile vence, posameznim Sokolom pa šopke. Odgovorila sta starosta zagrebškega in ljubljanskega Sokola. Došli Sokoli in drugi gostje okrep čavali so se potem na g. Gregoriča lepem, senčnatem vrtu, a ne dolgo, kajti ob 10. uri bila je napovedana telovadna poskuš-nja, ob 11. uri sv. maša, opoludne pa pevska vaja. Po končani sv. maši, pri katerej so Krški pevci prav dobro peli in po dovr-šenej pevskej vaji, zbrala se je večina občinstva zopet na Gregoričevem vrtu, kjer je bil prirejen banket za 120 osob, za ostale goBte pa je bilo kosilo pripravljeno po drugih krčmah! Pri banketu je bilo kakor navadno, mnogo govorov in napitnic Prvi oglasil se je g. župan in poslanec g V. Pfeifer, pozdravil vso goste v imenu mesta, govoril o pomenu telovadnih dru štev, naposled pa napil presvetlemu ce sarju. Napitnica ta vsprejela se je s tri kratnimi živio-klici, godba pa je svirala cesarsko pesem. Potem bilo jo še mnogo napitnic, zabava postajala je vedno živah-neja, dokler ni prišel čas, ko je bilo treba oditi na prostor, za „besedo" odmenjen. — Ta prostor pa je bil v istini krasen. Gospod Stanzer je namreč svoj lepi vrt, na katerem ima par tisoč ijudij prostora, blagovoljno v ta namen prepustil. Vrt bil je nalašč za veselico pripravljen in kmalu nabralo se je razun uže prispelih gostov še druzih iz Brežic, Sevnico, Vidma, Mokronoga in iz raznih sosednih občin. Vspored se je prav točno izvajal. V prostih vajah nastopili so vsi Sokoli in lepo je bilo glodati odbrano krdelo 100 mož, kako so precizno rešili svojo nalogo. Pri skakanji v višavo in pri vajah na drogu pa so se ukazovali le predtelovadci iz Zagreba in iz Ljubljane, ter s svojimi težavnimi in vratolomnimi vajami vzbujali neprestano odobrovanjo in ploskanje. Mej telovadbo svirala jo godba, pevci so poli par krepkih zborov, občinstvo pa jo bilo v najboljšej zabavi in na večer razvilo bi se bilo najveselejše življenje na pre-prijetnem vrtu, da ni prišel hud vihar in silovita ploha, ki je goste stisnila v ozke prostore pod streho. Skupne zabave bil je konec, občinstvo razkropilo se je na več strani in si pomagalo, kakor si je moglo. V g. Gregorčiča hiši bil jo živahen ples, drugod se jo pelo, govorilo, dokler ni prišel čas odhoda. Sestanek na Krškem je v zadnjem dolu vreme pokvarilo, sicer pa je bil lep in je znamenitega pomena. Uplival je močno na ljudstvo, dal jo priliko bratiti so z Hrvati, spoznati Sokole iz Rudolfovega, ki so v ta dan bili obilo in jako častno zastopani, poleg tega pa pomagati po svojih silah po toči poškodovanim Dolenjcem, za katero je po odbitih troških ostalo blizu 140 gld. Bog daj, da bi se južni Sokoli šo tesnejše združili ter vzajemno in krepko delovali na širokem polju slovanske ideje! Tržaške novosti: „U Piccolo" je bil obsojen radi članka, v kojem je govoril proti slovenskim napisom na hrpeljskem kolodvoru v Trstu na denarno globo in sicer odgovorni urednik na 60 gld., odnosno 12 dni zapora, vodja tiskarne pa na 30 gl. globe ali pa 6 dni zapora in na povrat Bodnij-skih stroškov. Poskušen samomor. 26-letni trgovski agent Franjo Valenčič iz Postojne ustrelil bo je sinoč ob pol 9 uri na trgu bolnice 2 krat v prsi. — Odnesli so ga takoj v boluico toda ukljub prizadevanju bolnikov bode težko ozdravel. — Nagib poskušenemu samomoru so neki rodbinske neprijetnosti. Sodnijsko. Mlekar Angel Cleva je dobil 2 meseca ječe radi tatvine. — Ukradel je namreč svojemu pajdašu Ljudevitu Miani 12 gl. iz zaprtega kovčeka. — Težak Josip Galiazzi je ukradul dne 7. julija nekemu gospodu srebrno tobačnico iz žepa. — Včeraj je dobil 18 mesecev težke ječe. Lloydovi kurjači so se najprej v Trstu, potem pa tudi vsi oni, ki so prišli s popotovanja. odpovedali delu. Porazum mej njimi in Lloydovo upravo se ni mogel doseči; vBled tega je Lloydu s kurjači začasno pomogla vojna mornica. Llovd pa je na mestne hišne ogle nabil vabilo, naj se oglase oni, ki hočejo prevzeti kurjaško službo na ladijah. Čujemo, da se je Lloyd obrnol tudi v Italijo za kurjače ter jih je mnogo od tam uže na poti. Iz Nabrežine nam pišejo: Tudi Na-brežinci sprejeli so vpo svoji moči Častno svoje severn brate Čehe. Koj po 6. uri zbrala se je lepa množica ljudi na tukaj-šnjej postaji. Ko se vlak prikaže, začeli so streljati. Na stotero rok pozdravljalo je goste mohaje z robci in klobuki z burnim klici : Živeli in na zdar. Ko se vlak za par minut ustavi, pozdravi došlo brate tukajšni župan, gosp. Janer Baharija v imenu Nabrežinske občine, na kar se voditelj Čehov lepo zahvali. Naši vrli pevci so pa pri prihodu in odhodu krepko peli. Podali smo si roke in med burnimi živio-klici in pokanjem topičev oddrdrali so naši bratje proti Trstu. Malo časa, le 2 minuti, bili smo skupaj, ali tudi ti nam ne izgineti iz spomina. Odpisavanje davkov pri elementarnih Škodah. Tržaški mestni magistrat opominja, da se po obstoječem zakonu mora škoda, storjena po ognju, napovedati v o siril h dneh pri oblastvu, ki davke predpisuje, ali pa pri mestnem magistratu, in v štirnaj-stih dneh pri škodi po toči ali povodnji, da se davki odpišejo. To škodo mora napovedati poškodovanec sam, če jo pa več zadetih, dva izmej poškodovan-iev izvoljena moža. Lošinjska vzajemna zavarovalnica za trgovinsko mornarico, ki je nekdaj tako slovela, napovedala je likvidacijo. To jo žalostno znamenje, kako propada naša trgovinska mornarica. Filemon Zalewski je srečno prispel iz Amerike v soboto v Bremen. — Ko je pobegnol s tolikimi tisočaki, gotovo so ni nadejal, da ga bodo na nemškej obali po tako kratkem času pričakovala avstrijska „deputacija" dveh policistov, koja sta mu zvezala roki ter ga spremila na Dunaj. — V nedeljo so ga užo otdali de-želnej sodniji. Stritarjevih zbranih spisov izšel jo 8. snopič, v katerem so končajo Stritarjevi pesniški proizvodi. V vseh 8 zvezkih jo 115 pesnij, zadnja jo „Slovanska pesen", Z 8. snopičem dovršen jo prvi zvezek, za kateri sta založnika priredila prikladne, elegantne platnice; najfineje od platna so zlatimi vtiski po 45 kr., platnice od francosko poltelečje kože so zlatimi vtiski po 70 kr. Z 9. snopičem prično izhajati „Pripovedni spisi". Nova trtna bolezen. Na Francoskem uže tretje leto napada trte neka bolezen, katere bistvo je popolnoma neznano. Letos je začela strašno gonobiti trte, v okrožji Avejron je popolnem pokončala na široko vse trsje. Bolezen je tako huda, da od 24 do 48 ur zamori vsako trto, naj bo ka-koršne koli vrste, celo amerikanskim, ki so najvstrajnejse, prav nič ne prizanaša. Imo-nujejo jo „black-rot." — Bog nas varuj še te nesreče. Marija Stuart svetnica. Časniki poročajo, da papež okliče za svetnico nesrečno škotsko kraljico Marijo Stuart, katerej je angleška kraljica Elizabeta, ko jo je dvajset let držala v ostrej ječi, ukazala glavo odsekati. Papež Benedikt XIV. je užo pripoznal, da ima Marija Stuart vso lastnosti, ki so potrebno za mućenico. Marija Stuart je gotovo ena najbolj tragičnih osob, trpela je silno, ostala pa zvesta katoliškoj veri, zarad katere jo jo Elizabeta zelo sovražila, morebiti tudi rablju izročila. Na gori Athos (svetoj gori) so roparji izropali na samem stoječ samostan. Trdi se, da jih je samostanski gvardijan skrivaj v samostan pustil. Roparji so po storjenem ropu pobegnoli v bližnjo sotesko, katero so zaprli turški vojaki. Priloga. Denašnji številki dodali smo obično sobotno prilogo, katera zadnje sobote ni izšla. Si- IZKAZ doneskov za Dolenčev spomenik. Nadalje so poslali te-le gospodje: Dr. 1). Vitezie državni poslanec Krk....... Andr. Einspieler Celovec Jože Živec posestnjk Skopo . Dr. Mate i D. Trinajatić Krk Dr. Fran Volarič Krk . . Dr. Niko Fabianič Krk . . Ivan Sile, trgovec Trst . . Po zadnjem izkazu Skupaj . . . gl. 790.— Za prijete darove srčno se zahvaljuje in priporoča za nadaljne doneske. V Trstu 6. avgnsta 1887, A. Truden, blagajnik. 20.— 10.— 5,— 5.— 3.— 2.— 2._ 743.— Javna /ahvala. Podpisano naeelništvo čuti se prepri-jetno obvezano izreči tim potem predragim češkim gostom svojo najtoplejšo zahvalo na velikodušnem daru, katerega so izvolili pokloniti našej podružnici. Posebna hvala gre pa še vrlima rodoljubkama, pre-blagorodnima gospema Neureiterovi in Preieovi, ki sta to idejo sprožili in tudi sami nabrali 150 f. za našo družbo. Zatorej njima in vsem skupej še enkrat: presrčno hvalo ! Načelništvo podružnice družbe ss. Cirila in Metoda. V Trstu dne 16. augusta 1887. Dunajska borsa dne 9 avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 81 „ v srebru — — — „ 82 Zlata renta— — —-____ — „113 5°/o avstrijska renta — — —--„ 94; Delnice narodne banke--— — „ _ Kreditne delnice — —----„ 2sž. London 10 lir sterlin--— — — n 155, Francoski napoleondori — — — — C. kr. cekini — — _____ — 5] Nemško marke — — — — — — — g |. o0 80 25 4*> ao 85 9« I Ljubljanski Zvon. | 4 Gld. 4.60. $> I Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. g LINIKAS: spolne in žtilo.i-ve bolesti, naaiop« okuŽetij* i oslabeli]« rnožk'} Hlabosti, polucij*. žgečo vodo. močenje |»wtelje, DUS^anje krvi, zabi-je v. dn, in za vse bolr-ziii mehurja, droba In žive. v. Tudi pismeno po najnov^jSem znanstvenem po*to atiju t neškodljivimi sredstvi 25-48-104 C. Strastzfl, specijalni zdravnik Uman am Bodsnsee Donar ^ zasebniki in častniki uc,iai tudi na deželi od 300 gld. naprej od 1 —10 let; tudi proti povratu v malih obrokih. Naslov: F. Gurre, Credit-Geschiift, Graz. 7-25 Riunione Adriatica di Sicurta \ T r ni u Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na Živenje v vsih kombinacijah Slivnica in reserva društva dne 31. dooeMbr« 1883 Glavnica druStvn gld. tt,300.000'- Reservni fond o<- dobičkov • 536.632 03 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na živlienje irjO.OOO* — Re/ervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 1H1 ."<00- — 1'remiina reserva vseh oddelkov . 7.342.7SO'3ti Reserwa za Škode > 2t>7 GU1-- V portfelju: Premije, ki =e imajo potirjati v prihodnjih letih . » 16,954.118 57 Skupni znesek v: b Skod plačanih od I. lc>38 do 1883 gld. 114.949 847 01 Urad ravnateljstva 16 Via Valdirivo, Jt,'2(v lastrnj iii&i) Kisla voda, kopelliis i RADENCE J vnio j. ko obilo m»tro-llthioii-kiallno«. (iaro-dovi l>' k»si so doka->1 , (In je nffljenn-Icluli iLilhlon« pri i,rutinskih bol»-fiiiiih najbolj«« I dr. v Ho. "V »I Pil o iliiira 'iif-IjeiKiktillkH, ntitrmi i in H-thlniia i« r«d-• Himku kM» voda k I gpncilikum pri: prdi u. kminjiv »nlfli, ni liurji m li-dvl-«*aii, »liti lili. bmtii liorli',1 1>I ah ril, si nt Tlilii. S-lort«-l*nih lhd"iiiih n pri kutAruh y obfie. Niijiij»uriie.iSe vj,-____ proti koleri in utrilici, Kupelji, stanovanja, restavracija ceno. 1—16 POSLANO, Postavno zavarovani elegantni BLOCK-KOLEDARJI se oglasi so sprejemajo za reklamo trgovskih tvrd k itd. tui izdelovanje. g'rt^ Cena veliko manjša >._ji-m kakor splosnn. Pobliže in uiorci na zuhtevnnje zastonj in franko M'oiMn-En'dilioii MIZ STKIIN% IIim, Vallzeile 24, Postavno zavarovan Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako posiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-59 Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. JM eizocj-ik>ljivo! Svak dobije ijuos natrag, kod koga bi moj Higurno djeljući ROBORANTIUM larndatvo zu bradorast) besuspjeSan ostao.Isto tako sipurrio djeluje prvtit ćelavosti, tspa-danju kose peruti i osedenju Uspjeh viSf-putnim trenjem zajamS^m. Originalne boce po 1, for. uu nč. i bore za probu po 1 for šalje 50—9 J. Grolich u Brnu. U Trstu samo kod A Praxmarer. P. Prendiiii; v Ljubljani Edv. Mahr-u-v Gorici iekur C. Cris.offoletti, B. Pontoni lekar, A. Hermanek drogar ; v Reki lekar J. Gnjeiner; v Celjl Ed. Pelle: v Mariboru J Martinz; v Gradci Kasp. Koth, Murplatz 1. flV Tamo se možr takodjer dobiti Ean de Hibe, izto5no sredstvo ljepote, koje uidrži Nviežost i bie-lodu |iuti. Ciena 85 novčića. — fj/JT NI sleparija! Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih Hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKARO u trstu mF* Torren te 12 Ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vrsti kiijigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ovo vrsti tis-kanic kao n. pr.: za Župne urede, okružnice, računB, list. artiju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješća, zaključne račune, ročištnike, punomoći, oienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nnm biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Očekujuč, da če podpisanu si. občinstvo svakom prigodom svojimi vclocienjenimi naručbami počastiti, preporuča sliedeće, njonom nakladom izašlo knjigo : r.Kmetijsko berilo", za nadaljevalno tečaje ljudskih sol in gospodarjem v pouk. Napisal E. Kramer, ravnatelj kmetijske gospodarske šole v Gorici. Cena: Tvrdo vezano po pošti 75. nč., a mehko 55. nč. — „Obrtnijska postava in Cegnarjev životopis", cena 20, nvč. — „Filip", žalostna igra. Spisal Vittorio Alfieri. Poslovenil J. Križman, cena 25. n6. — „Antigona", poslovenil J. Križman, ccna 20 nvč. — „Viljem Teli", poslovenil P. Ceguar, II. izdaja, cena 40 nvč. — „Sodni obrazci", spisal Bogdan Trnovec, cena 25 nvč. — Zgodovina Trsta in okolice", spisal ,T. Sila, cena 50 nvč. — „Malostranske pripovedke", češki spisal Jan Neruda, poslovenil Ljut devit Furlani, cena 20 nvč. — „Ljudmila„ roman, poslovenil J. Loban, cena 4-0 nč. — „Postava o črnej vojski41, cena 5 kr. Kod naručivanja tiskanica molimo naznačiti točno naručbu, dotično naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Torrente 12 u Trstu. Znlnjra: P. 1'l.mt« v Ijubljuui, P. Soli n»rer ria fepp» ^ ' r«:u. A. Mh/.*«.11 » Oorici v Celju in Marinom. ; tod iiigsaigaip^sassiEi JULIJU G RIM M, dežnikar, Barriera Vecchla št. 18 je zelo bogata zaloga solnčnikov za pospe, za jako nizke cene. — Solnčniki za gospode od 90 novč. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospo, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volno in bombaža. Sprejemajo so popravki za jako nizke cene. 104—104 lilSHSiilfMJMdS SSSd'll Block-koledar za hotele se naznanili. Vsi.'d dogovorov posestniki hotelov nn Dunaju, V Brnu, Pragi, Budapeiti, Drazdenu, Breslavi, Stotinu, Hamburgu, Bolonju iM. in v kopoljlh: Baden, Vćslau, Karlovih varlh, Francevej kopolji bodo obešeni ti kolfiiurji v vsili sobah zu t .jo, 7H^ftsno samo v gori navedenih nt «t,ih in to pri zvonu, kjur s« gost mnra zftHržavar.i. Rudi lega oglasom na ovih Block-koleda-jih VHpeb otov, ker »o razobešeni v sobah. Frost'»r a oglase j*3 omejen, ker se more samo 10 tvrdk si.rejHti, ter t-o tvr«ike konkurence popolnoma izKljučetie. Cena rglasa za prostor 40/35 min je zu svMki » 6t»fl za relo leto od f. 3'5u—40 — (15— 'il nč. za vsako roI»o na celo leto.) — Ponudbe se imajo posla i liu Anooncen ■ Expedition Mori z Stern VVien, I„ Wollzeile Nr. 'M kje ae izvč pobiižje in se dobe na zahtevanje uzor.-i SREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja VVilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karol Kreikcnbaum 12 Braunschweig. 20—52 ® ©i©®®®®® A. Bonne krojač, trg Sv. Katarine št. 1. ^ao^aa izdeluje vsakovrstne fine, cene obleke po najmodernejšem kroju. (Preseli se 24. avgusta t. 1. na Corso št. 4, II. nadstropje, nad uredništvo lista „II Piccolo".) FILIALE IN TRIESTE deir i. r. priv Stabilinjento austr. di Credilo per Commercio ed Industria. Vemamentl in contanll. Banconote: annuo interisse verno preuvvisodi 4gio-n 2'/« ■ . . . 8 . a • » • • » 3) • Napoleoni: 7'V/o annnointeressrt verso prravvigodi 4 giornl • » » • 3 me« « • » • » • 6 m Banco Giro: Baneenete 27« "opra qnainnque aomma Napol««nl senza intereaai Assegni