TRST, sobota 20. septembra 1958 te‘o XIV. . št. 224 (4069) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini uredništvo* m "--------------- ——————— — ............ ■ —. - ■■— .... _ ......— .. — ... . — ----------- . .. . . —... . — ... -. . ■ - - ■ ■ II1' St. 37-338'- D_M°NTECCHI it. «, II. n »d. — TELEFON 93-108 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir -OGLASOV: Za GORICA: JUlica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — ’ CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo ~ K mm višine v iirtn, enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Logična posledica sklepov tangerske konference Uradno razglašena vlada alžirske republike kj s° jo nekatere arabske države že priznale Vladi predseduje Ferhat Abas - Prihodnji teden bo vlada sporočila svoje načrte in namene Koordinacijski odbor alžirske narod- 5°°«R>bod Z9' ~ Koord se je sestal danes zjutraj v lev začasno i- • svoiem sestanku razglasil ustanovi- ferhat Abas lrske svc>bodne vlade, ki ji predseduje časna da Je z&- v°rna Sska vlada omotom alzirct nar°dnim sve-irevzema e.-.revo!ucije in vanes i q svoi° oblast od Uti. - septembra ob 12. sedež vok Je’ da dokončni še i^Cas4nKe vlade ni bil Javil, da ie dalie iz- s Francih £Lz,lnja v vojni cilj, n J°- Dalje so sporo-ibiela svn? začasna vlada >tembra j v irvo sej° 26-1(0 bodn Kairu, potem trije v to mesto v Alžiriji! ’ ki 50 seda^ slov te t,a,nJllc.i odpravnik po-z>tske vlart°J p° ,razSlasitvi al-tiasa in obiskal Ferhata ročil mu čestital ter spo- Jredstavnilna;ie vlade- Tudi sPoročii a kairske vlade je 2nala alt, i]e ta uradno prL rninistr„b.. rsko vlado. Libijski 8la' Ferha* pradsednik je poli čestitkam^ basu brzojavko . Libii- .,n s sporočilom. CS' Iraši' priznava novo Vlahi je , *l. Predstavnik v Katarsko vi„aPOrožil Priznanje, luni?;: “o so priznale tu- ^'žirsii Poroko in Jemen, ^cetn L Y°ditelj Krim Bel-f 'rjavil1 ie sedai v Tunisu, deset 3‘j' da je več kot tri-?nati .1=; aY Pripravljenih pri-Arotf^0 vlado. Te so: dr-zvezs jr;. .** lige, Sovjetska ■ 6 drža,,11.0, vzhodnoevrop-■5'. Islana-' Jugoslavija, Indi-V^0amerJ-ail Norveška in tri r Pitl u e republike. Ka S>, j kairski list «A1 Ah-st j j, a*ZlJska vlada stopi- republike. Ka :i :a _______ _-_r. akiil.;2 drzavami bnndun-J'kv0 'n?- da si zagotovi • * tlorv ^iZnanie- Predstavil1 zitnan? ega in lslandske-v9 Zanj, J?8a ministrstva pa Ma inkaia. trditve, da Nor-Itriznai- ,.nd'’a nameravali no”atl alžirsko vlado. J1, 3 drž^ad' ie lfi ministrov nav,ni tajniki. Kakor i« ^bas o e.duje vladi Fer' ■ V’. podpredsednik - IJtapo^.. 1 minister ie Krim ttaj^cenr'*1 mmister je Krim S.fbredsfii^-i ugi ministrski T I4; Ahmed Ben ihi • lunn^-- minister: Ben ^ebapfnjI minister: La-ti,(ve: AK,n;, severnoafriške t-^nce :n 1 Hamid Mehri; j. d Fran .g0sPodarstvo: Ah-®en u’ .soeialne zadeve i*: !??d Jazi5a; informaciie: tv-^bdei ’(?ZId: komunikaci- ja«4’ Ahr» j 'd Busuf: pro-Ca' državnd Tevfik E1 Me’ Vsk^der i.mintstri: Moha-tat."b R!,j7"med Ait Hocin, o^ister'»I iPu?_abeh BA' r,°sktbo ?a oboroževanje W° Mahmud Serif. len 5 v v . _______________ r*Vniin belnlru’ raz°besili ze-.. Slu«:. zastavo alžirske ie^dne tto».edež aii-n? Poslopju, kjer L. ts v v jrske osvobodilne n b v ..“‘“cije ~ thr^Otku k° .se_ie zgodilo utaa m časnu ]e ,Ferhat Abas > 0 Usta 1 Jem sporočil b^iCrov,tpv viade- ie »* viad a mformacije alti k sni,kar^. Mohamed Jazid in „°ste vim lzlayil: «Vede-'edo- naših „ 0 naših načrtih * u?' SPaa?enih Prihodnji >ha adnim *J zadovoljite se H^lnistr°v»0roeil<)m sezna' ItitvL*’’1' kdacoski časnikar je Zid fr alzirskC a kdo bo P°’ Sftedg0v0Hl-r?7Ublike-.Ja: ■ “rtio ^ti0 povil; a sedaj nl ?*li .^'slili u ? ]a- Pozneje c9sna «a zatf1 na t0 » VPra- s&"“\««“V‘b.wdoii ? dni, ko bomo ‘H ^?-‘nenkga' T0" bo“"dolovi Prve ,a-J dn>. ko v»ii tTu-ai vlade.» ' W zasani- „Ali gtc v Jai, stani,; WAl1 Rte v S Voh- °dgov«S-i Francii0?»-Sm ditbo ° °ril: «2e štiri 5?i TodaV°j"o Proti Fran- |'fawam0da P‘ važno, da se i? pr,0- Pač ni”®?1 .stanju s 2 izlitn 8Vaio h dejstvo- da -lva n' da b0 ^uge države J« itf>ala ko ona dr- 12 tlga Rko sta' Zahti 80 izvajala po-a,i bodo Ofii.s*o li„! )em Alžirije v d' biU^o^a m daz‘d odgo- S*Lnii *aJf°da za sedai (..'btij P°lagornenega' Napre- Vo i)?81ice brez nepo- «Ta sklep je dodal, je v skladu z večkrat izraženo željo samega alžirskega ljudstva ter številnih prijateljev alžirske stvari. Na noben način ni neko nepričakovano dejanje, pač pa logična posledica sklepov, ki sd se sprejeli na tangerski konferenci aprila letos, katere so se udeležili predstavniki Tunizije, Maroka in Alžirije. Tedaj je bilo sklenjeno, ds se bo ustanovila začasna alžirska vlada, ki bi imela istočasno sedež na alžirskem osvobojenem ozemlju in v neki prijateljski državi, in to zaradi tehničnih vzrokov, ki jih narekuje nadaljevanje vojne. Zato naša vlada nikakor ni vlada v izgnanstvu. Dejansko deluje del njene službe, posebno osvobodilna vojna, že na alžirskem ozemlju, medtem ko so drugi organizmi gost a-rabskih držav; torej so v svo- ji hiši, ker Alžirija pripada ve. likemu arabskemu narodu, katerega stvarnost postaja vedno bolj vidna.« V Parizu je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva izjavil, da bi Francija imela za sovražno dejanje proti njej vsako priznanje alžirske vlade Dodal je, da bi take priznanje lahko privedlo do prekinitve diplomatskih ednosov med rTancjjt, jn -. žavami, ki bi alžirsko vlade priznale. V Parizu so politični opazovalci mnenja, da so čas razglasitve alžirske viade izbrali sedaj, zato da povzročijo čim več težav francoski vladi tik pred referendumom, ki bo v nedeljo 28. septembra. Dodajajo. da bo prišlo tudi do poslabšanja odnosov s Tunizijo in Marokom. Pričakuje se da bo francoska diplomacija začela sedaj veliko akcijo v OZN in v vseh prestolnicah, da bi preprečila priznanje alžirske vlade. Predstavnik zanodnonemšk* v ade je izjavil, da «gre z» nezakonito vlado«, in je dodal: «Mi ne zavzemamo sta-1 ..-ca do ustanovitve tuje nezakonite vlade«. V Londonu je predstavnik britanske vlade izjavil, da nimajo namena priznati alžirske viade, češ da ustanovljena vlada ne izpolnjuje pogojev mednarodnih določb za priznanje, kakor je na primer rosest in upravljanje ozemlja, nad katerim Vlada. alžirskih ministrov Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas ima 59 let. Rodil »e je 24. oktobra 1899 v Ta-herju. Leta 1925 je postal doktor farmacevtike. 2e mlad «e j? posvetii časnikarstvu :n politiki, Bil ie občinski svetovalec, splošni svetovalec, delegat alžirske skupščine 10. fr-brurja 1943, kmalu po zavez- Airiki je objavil manifest, s katerim je zahteval ustanovitev alžirske države z izvolje-c. skupščino ter je ustanovil stianko (prijateljev manifesta m svobode«. Do konca druge svetovne vojne je bil Ferhat .-\'oas vnet zagovornik alžirske - francoskega sodelovanja in dokončne združitve c Francijo. Po vojni pa se je njegovo stališča, nrav tako kakor stališče številnih alžirskih intelektualcev počasi spremenilo spričo negativne francoske politike v Alžiriji, ferhat Abas je rol poslanec v drugi francoski ustavodajni skupščini leta 1946, bil je svetovalec francoske unije leta 1947. Zagovarjal je svoj načrt statuta za Alžirijo. Ko se je začel upor v Alžiriji, se je Ferhat Abas pridružil n-svobodilni fronti, čeprav je kazal nekakšno zmernost. Od leta 1956 dalje je postal mednarodni in diplomatsk' zastopnik osvobodilne fronte. Bil je v Švici, v Kairu, na Brionih med razgovari Tito - Naser - vi8®3 naš«ln skrbno pro-Hasani. Poteze.» 4*. Seštevati ah m!s'i A1‘ 0k ver> az'd s.Prejem v kSžlntA1« V?V|I: «To bo- boi1'. bom‘ dni> teden. Ht.stVfJ^ne sk]Bsemj1 ‘isku > vejt’ ,sedaj bo ostalo t* ? s0 i^ho.i ne deluje- a,i s° biU dp Zp6asno1t?ah- ki sVnelepos]a' bi- lhalo do ali l-pflz5a' vi, «P„. e. ie » 11 ki jo bo- 6'>]bSh itn Vs*h °dgovo- žePH],atelisk,h zbA0|h rbtedet dolgo časa botho yoike. Tem \i-° a»^*tanovb. uraden H.Tir,^ Potreb druga- kali- ^ Predli 0-* VesWnderlj avnik v OZN Vv* kr .alžLr lziav'l. da ki P vlade re-‘k aT v0]‘ I** dolgo do- W°h>afc’ p,oli.tl(i" lskem okviru niškem izkrcanju v Severni iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniinnmimiiimiinuinnimumiiiiilii,innlili,nilmlllullllmmlMIIIIIIIIIII|||i|l(<^)t|)||||)||)HHt|)|lt))||i)(|||||tt)MM<||IMt|HMtHM točno določeni. Jakša Petrič i<> nadalje poudaril, da se Jugoslavija zelo veseli obiska predsednika norveške vlade Ger-hardsena, ki bo 25. t. m. prispel na uraden obisk v Beograd. (Med Jugoslavijo in Norveško obstajajo prijateljski odnosi,* je poudaril Petrič in izrazil prepričanje, da bo o-bisk prispeval k poglobitvi prijateljskega sodelovanja. Na vprašanje, kako komentira trditev prvaka ameriške demokratske stranke Slever.jo. na, da mu je Hruščev rekel: (Mi in Tito smo komunisti, bomo že na neki način uredili naša nesoglasja. V vsakem primeru, to je naša not. ija zadeva in nam ni potr. ona nikakršna pomoč,» je Penič odgovoril; «Q tej izjavi ne vem nič,« V zvezi z vprašanjem jugo-slovansko-kitajskih diplomatskih odnosov so na tiskovni konferenci padla nešteta vprašanja in odgovori; (Ali je Jugoslavija zahtevala privolitev za novega jugoslovanskega veleposlanika na Kitajskem? Ali bo jugoslovanska vlada v kratkem prosila za privolitev?« Odgovor; «Ni mi znano.« (Ali se bo veleposlanik Vu vrnil v Beograd?« Odgovor: (Obveščeni smo, da je bil razrešen funkcije in da se ne bo vrnil.« (Ali je Kitajska zaprosila za privolitev za novega veleposlanika?« Odgovor: «Ni.« (Kako komentirate dejstvo, da gospod Vu ni izpolnil svojih protokolarnih obveznosti pred odhodom iz Jugoslavije?« Odgovor: (Ne vem za razloge, zaradi katerih ni prišlo do protokolarne poslovitve.« Na koncu tiskovne konference je Petrič odgovoril na vpra. šanje v zvezi s pisanjem nekaterih avstrijskih listov, da je avstrijska državljanka Matilda Aehman v Jugoslaviji skrivnostno izginila. (Omenjena avstrijska državljanka,« je dejal Petrič, (je izkoristila gostoljubnost naše države, kot je znala in vedela in se vrnila v Gradec. Povsem jasno je. da so nekateri avstrijski listi poskusili napihniti zadevo s protijugoslovanske tendenco, kar ni prvi primer.« V Djakovici na Kosmetu so začeli danes graditi veliko tekstilno tovarno. Ob tej priliki je prebivalstvo priredilo veliko zborovanje, na katerem .ie govoril tudi podpredsednik izvršnega odbora kosovsko-metohijske oblasti Ali Sukri-ja, ki se je med drugim dotaknil ‘udi protijugoslovanske gonje, posebno pa klevet-niških trditev albanskih voditeljev in tiska o položaju šio-tarske manjšine v Jugoslaviji. (Govori voditeljev in pisanje tiska nedvomno dokazujej j.» je rekel Al: Sukrija, da za albanske v iditelje ni glavna naloga graditev socializma v Albaniji in rešitev življenjskih vprašanj albanskega ljudstva, temveč neodgovorna šovinistič. na gonja proti Jugoslaviji.« Ali Sukrija je obtožil albanske voditelje in tisk, da s potvarjanjem zgodovinskih dejstev in lažmi hujskajo albansko ljudstvo proti Jugoslaviji in da pted svojim narodom skrivajo in ignorirajo osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov, njihovo socialistično družbeno ureditev in sistem socialistične demokracije Sukrija je z dejstvi pobil vse trditve o zapostavljanju šiptar-ske narodne manjšine in ugotovil, da se albanski tisk zavzema in brani tiste, ki so sodelovali z Gestapom in OVRO in ki so zahrbtno organizirali borbo proti jugoslovanski narodnoosvobodilni vojski in proti interesom šiptarske manjšine na Kosovem in ki so organizirali uboje številnih u-glednih Sintarjev na Kosmetu. Podpredsednik izvršnega odbora Kosmeta je na koncu poudaril, da bi bilo v interesu albanskega ljudstva, da bi albanski voditelji bolj skrbeli za notranje zadce Albanije in pustili pri miru jugoslovanske narode, ki z gnusom obsojajo njihovo gonjo B. B. MIIMIIIINIIUlMIIUItlllMIIItllllllHIIIIMIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllIMlIlIlllMlilliliiiiiiiiiiii Alžirci skušali napasti dve vojni ladji v Toulonu Odpoklic 1,1.000 rezervistov orožništva Soustclle v Alžiru PARI15, 19. — Francoska vlada je danes sklenila, da bo odpoklicala okoli 15.000 orožniških rezervistov, ki jih bo uporabila v svoji borbi proti alžirskim saboterjem in atentatorjem v Franciji. V Toulonu so alžirski bore, skušali danes napasti vojni ladji (Jean Bart« in (Bouvet«. Funkcionar pomorske prefekture v Toulonu je dal agenciji (Reuter« naslednja pojasnila: (Neki stražar, ki je nadzoroval tamkajšnji bazen, j“ videl senco, ki se je premikala v temi v bližini bazena. Na njegovo vpitje je neznanec izginil v temi. Dve uri pozneje je neki stražar vi- NEW YORK 19. — Predsedstvo skupščine OZN je zavrnilo z 12 glasovi proti 7 m 2 vzdržanima indijeki predlog, naj bi sprejeli na dnevni red skupščine vprašanje kitajskega predstavnika v OZN. Večina je zatem sprejela a-n e riško resolucijo, ki določa, da se ves čas sedanjega zasedanja skupščine ne bo upoštevala nobena pobuda, da bi predstavnik pekinške vlade ptevzel mesto formoškega piedstavnika. Za ameriško resolucijo je glasovalo 11 delegatov, proti njej 7, trije pa s« se vzdržali. Za ameriško resolucijo so glasovale; Avstralija, Formo-z.a. Ekvador, Salvador, Francija, Japonska, Libanon, Nizozemska, Pakistan, Anglija, U-r..gvaj in ZDA. Proti ameriškemu predlogu pa; Cejlon, CSR, Indonezija, liska, Nepal, Romunija in SZ. Vzdržali sta e Grčija in Mehika. V predsedstvu skupščine so predsednik in 12 podpredsednikov skupščine ter predsedniki sed mih odborov. Indijski delegat Krišna Me-r.on je pri obrazložitvi indij-sre zahteve poudarii, da je danes bolj važno ko kdaj koli, da kitajski sedež v OZN zavzame pekinška vlada, in to zlasti zaradi krize v Formoški ožini. Ameriški delegat Cabot Lod-ge pa je predložil omenjeno resolucijo, kakršno so ZDA p edložile tudi na vseh dosedanjih zasedanjih To resolucijo je podprl tudi angleški delegat. Sovjetski delegat Zorin je poudaril šibkost ameriškega stališča in je dodal, da se ZDA celo bojijo govoriti a vprašanju sprejema Kitajske v OZN. Poudaril je, da je nevarnost, da ZDA sprožijo vojno s svojimi napadi na Kitajsko, ter je dodal, d i bi sprejem pekinške vlade v OZN prispeval k zmanjšanju med-iu rodne napetosti. Predsedstvo je zatem sprejelo na dnevni red ukrajinski predlog za organizirauje mednarodnega dneva javnega idravstva in zdravniških rasti kovanj. Predsedstvo je brez debate sklenilo sprejeti na dnevni red predlog SZ za zmanjšanje vojaških prorachnov Fran-c je, Anglije, ZDA in SZ za neset do petnajst odstotkov. Sovjetski zunanji ministe-Gromiko je poslai v zvezi s it m jrredsedniku skupščine OZN pismo, v katerem pravi, da bi zmanjšanje vojaških izdatkov imelo sedaj izredno veliko važnost, ker do sedaj ni l ilo mogoče sporazumeti se o širšem razorožitveiem programu, in ker je sedaj najbolj realistično reševati to vprašanje s postopnimi in delnim' tkrepi. Zato predlaga Sovjetska zveza, naj se o znižanju vt jaških proračunov nekaterih držav razpravlja ločeno, ne da Iu ta razprava bila odvisna ud drugih razorožitvenih u-k repov. Ker predsedstvo ni končalo prej svojega dela, je bila drnašnja plenarna seja skupščine odložena. Jel na površju vode v bližini tazena vrsto zračnih mehurčkov in tedaj je vrgel v yodo rečno bombo. Zatem so poslali na kraj mornariške potapljače in danes zjutraj so skrbno preiskali trup vseh ladij, ki so v bazenu, ne da bi kaj našli. Funkcionar je do-oal: (Mogoče je, da je bil ponoči izvršen poizkus sabotaže, toda za sedaj nimamo nobenega konkretnega dokaza.« Policija je aretirala dva Al-ži'ca med akcijo, ki jo je začela, da najde osebe, ki so skušale izvršiti sabotažo. Medtem so odredili dodatne varnostne ukrepe. Ladje, ki imajo priti v pristanišče, bodo leorale javiti svoj prihod 24 ur prej. Enote vojne moma rice pa so vsidrane ob vhodu v pristanišče, da nadzorujejo nenajavljene prihode ladij. Minister za informacije Sou-stelle pa je nocoj prišel v Alžir, da govori po radiu in televiziji -----(»---- Vseafriško gibanje za svobodo KAMBALA. 19. — V Kam-pali v Ugandi v Južni Afriki so danes sporočili, da se je u-stanovilo «vseafriško gibanje za svobodo«, ki ima namen ustanoviti na vzhodnih in na o-srednjih afriških ozemljih (vlado Afričanov iz Afričanpv in za Afričane«. To je sporočil tisku predsednik napredne stranke v U-gandi Eridadi Mulira, ki je izjavil, da se je 21 delegatov, ki so prišli iz Ugande, Kenije, Tanganike, Zanzibarja in Nia-se in so se zbrali na konferenci v Mvanzi (Tanganika), sporazumelo o ustanovitvi tega gibanja. Skupna izjava delegatov poudarja, da se bo novo gibanje borilo (proti rasizmu belcev in proti šovinizmu črncev« in njegov smoter bo (svoboda poedinca v okviru zakona«. (»------- LONDON, 19. — Danes so izročili poveljstvu angleškega letalstva prvo ameriško raketo «Thor» v okviru angleško-ameriškega sporazuma ki so ga sklenili februarja letos. Ra. keto so odpeljali v angleško oporišče Feltvvell, Vreme včeraj: Najvišja tempe, ratura 23,2, najnižja 17,7, zračni tlak 101«,6, veter 4 km na uro jugozahodnik, vlaga 67 odst., morje mirno, temperatura morja 22,2 stopinje. ram v v lrza§ nevnik Danes, SOBOTA, 2». septembra Evstahij, M0?*11®.,-,,, ob Sonc« vzide ob 5.48 hij » Luni 18.06. Dolžina dneva 12.*^ , vzide olj 13.39 in zatone oo Jutri, NEDELJA, 21. septembra Matej. Mate _________________________ Pospešene priprave za volitve Demokristjani računajo s sestavo sredinskega občinskega odbora Lani pa so se vezali s skrajno desnico - Zanimanje občinstva za volilne programe strank Jutri bo prva nedelja živahne volilne kampanje. Kot smo že včeraj pisali, bodo prišli v Trst mnogi »kalibri« italijanske politike, ki bodo govorili na raznih trgih in v nekaterih kinematografsk h dvoranah. Skoraj celotno delovanje strank in gibanj, ki se udeležujejo volitev, je posvečeno pripravam velikih volilnih zborovanj, ki bodo v nedeljo in prihodnji teden, ter drobnemu organizacijskemu in propagandnemu delu za pridobitev čimveč glasov. Oglasne deske so že skoraj napolnjene z- lepaki v,se“ strank in gibanj. Na veem. nalepljenih lepakov so samo volilni ali drugi strankarski znaki. Zanimivo pa je, da se ljudje ustavljajo najraje pri lepakih, ki vsebujejo točke volilnega programa, kot na primer lepak Neodvisne socialistične zveze, v katerem poudarja, da se bo borila, da pride občina v roke tržaškega delovnega ljudstva ip.vda preneha gospodarski, politični in socialni monopol nazadnjaških, protidemokratičnih in protitržaških sil. Zato bo storila vse za iskreno in demokratično sodelovanje ter za akcijsko enotnost med delavskimi strankami in sindikati, med pripadniki socialističnih in demokratičnih struj. Za zagotovitev dela in boljšega življenja tržaškemu ljudstvu NSŽ zahteva ustanovitev integralne proste cone, finančno in zakonodajno avtonomijo tržaškega področja v okviru samoupravne dežele Furlanije-Julijske krajine z glavnim mestom Trstom, obnovitev in o-krepitev pomorskih, železniški in cestnih zvez. tako da postane tržaško pristanišče sposobno vzdržati konkurenco z drugimi pristanišči: modernizacijo in polno zapos. itev vseh industrijskih podjetij, zlasti podjetij IBI (ladjedelnic, železarn ILVA in arzenala); ustvaritev novih pogojev za zaposlitev breznnselnih Kri zaposlitvi na vseh delovnih mestih morajo imeti tržaški ročni in linici delavci prednost pred drugimi: zidanje ljudskih hiš. da ho imela vsaka tržaška družina dostojno stanoc an.ie. Na področju dejavnosti občinske uprave pa zahteva znižanje posrednih davkov, k' najbolj obremenjujejo delavske družine, in progresivno obdavčenje premožnejših slojev po načelu, kdor več ima, več naj da; razvoj in okrepitev uslužnih občinskih podjetij in ustanov: pravično in ustrezno socialno pomoč revnemu prebivalstvu: razširtev in o- krepitev zdravstvene oskrbe ter zdravstvenih ustanov: ukrepe v korist kmetijstva in zaščito malih kmetov; ustanovitev zbora mestnih redarjev in po! ixkih čuvajev; podporo ljudski prosveti, ljudskemu športu in ukrepe za razvoj turi zrn*. Za ostvaritev pogojev za mirno soždic med Slovenci ih Italijani NŠZ meni. da je treba v duhu idealov an'ifasi-stične in osvtbodilne borbe popolnoma izvajati demokratične pravice Slovencev, kot to določata republiška ustava in Memorandum. KPI bo ime/a tudi danes o-sem letečih voliinih zborovanj na raznih krajih mesta. Zvečer ob 20. uri pa bo na Trgu Garibaldi govor! poslanec Vidali. Kror.ta za neodvisnost SDoroča, da bo odprla svojo volilno kampanjo v nedeljo ob 10. uri na Trgu Ga-ilhaldi, kjer bodo govorili Varni, Borghese in Giampic-ccli Sinoči pj so se sestali kandidati KSDI in so skupno z vodstvom federacije raz-p.avljali o bodoči volilni kampanji. Tajnik prof. Lonza je obrazložil volilm program stranke. Clan vodstva Cesare na je govoril o odnosih social-di mokratov do ostalih 13 kandidatnih list. Nato je ramest-nik tajnika Pittorr obrazložil kandidatom načrt vol.lne kampanje, ki vsebuje tudi prihod v Trst nekaterih voditeljev o-siednjega vodstva. Sporočil je, da bo v nedeljo 28. t. m. g. voril na volilnem zborovanju PSDI ministe za finance Pieti, ki se sedaj ukvarja • škandalom «Giuffre». 1. oktobra bo govoril na javnem zborovanju vodja levičarske struje KSDI Zagari, kasneje pa bodo prišli v Trst se Matteo Matteotti, Vigorelli. in tajnik stranke Saragat, ki bo govoril na zaključnem zborovanju. V preteklih dneh so nekateri časniki pisal’ o možnih nevezavah Krščanske demo-k.aeije za sestavo bodočega > bčinskega odbora. V zvezi s tem je sinoči demokristjanska agencija «Giulia» objavila po-latnilo demokristjanskega vodstva. KD poudarja, da je začela sedanjo volilno kampa, nje brez kakršnihkoli obvez, nesti, in sicer brez domenjenih povezav. Krščanska demokracija pravi, da je v okviru svojega programa naklonjena najširšemu sodelovanju med »demokratičnimi silami«. KD pa odkrito odreka sodelovanje s skrajno levico in skrajno desnico ter s silami, ki so z njima povezane Menimo, da demokristjanom pj bito treba objaviti tega »pojasnila«, saj so to že večkrat povedali. Toda dejstvo je, da %o lani upravljali občino s podporo fašistov in monarhistov in da bi jo z njihovo podporo še naprej upravljali, č« ne bi nastal med misovci potranji spor, ki je povzročil, šhi ao se misovski svetovalci razdelili na dve skupini in da n ni u,pala zaradj tega ne e-na ne druga skupina prevzeti odgovornosti za še nadaljnje podpiranje Bartolijevega odbora. To so demokristjani takoj izkoristili in podali ostavko, kar je povzročilo razpust občinskega sveta in imenovanje prefekturnega komisarja. Pr drugi strani pa je treba cmeniti, da se morajo demokristjani že danes prepričati, da ne bodo mogh upravljati občine, ne da bi upoštevali posredno ali neposredno sodelovanje z levičarskimi silami, ter z uresničitvijo naprednega socialnega programa občinskega odbora. Včeraj opoldne se je sestal odbor za volilno premirje, predstavniki 11 kandidatnih list so se domenili za volilna zborovanja do 28. t. ra. V ta r.amen so bili določeni za volilna zborovanja trgi v me-* tu in okolici. Poleg tega so dciočili tudi uro posameznega zborovanja. Sestanek odbora Spor v Delavskih zadrugah Sindikati predlagajo sestanek na uradu za delo ■1 .«1 ------------------- e? Uslužbenci bodo na skupščini določili obliko konkretne akcije V nedeljo javno zborovanje o IRI uslužbencev trgovine V torek se bo sestal izvršni odbor federacije uslužbencev v trgovini, ki bo razpravljal o načrtu nove delovne pogodbe za te uslužbence. Načrt je pripravila posebna komisija, ka- to da bodo razpravljali o kon-tero sestavljajo predstavniki ikretnejši akciji, s katero na-raznih sektorjih trgovine. | meravajo pričeti ne gled Včeraj so predstavniki sindikatov predlagali sestanek s predstavniki urada za delci, da bi razpravljali o položaju, do katerega je prišlo v Delavskih zadrugah, kjer je direkčfjd1 grobo kršila podpisane pogodbe. Kot smo že poročali, .fr direkcija odpustila štiri uslužbence in jih takoj nato,ponovno namestila ob znatno slabših delovnih pogojih: z znižanimi prejemki in podaljšanim delovnim urnikom. Poleg tega bodo predali v privatno upravo eno mesnico, čeprav so se z delovno pogodbo od 21. januarja 1958 obvezali, da bodo ostale mesnice v upravi podjetja. Predvideva se da se bodo v kratkem sestali predstavniki sindikalnih organizacij s člani enotne notranje komisije, za- na razgovore na uradu za delo. Na tem sestanku bodo določili tudi datum ^klicanja skupščipe delavcev, kjer naj končno odločijo, kake konkretne protestne'ukrepe bodo sprel' Jeli. ______ Izvolitev odbora v podjetju Giacomelli Včeraj so bile volitve v notranjo komisijo podjetja ((Giacomelli«, ki opravlja nekatera dela v «Aquili». Delavcev je v podjetju 105, volilo je 103 in oddali so 92 veljavnih glasovnic. 191 glasov so prejeli kandidati stare Delavske zbornice, ki bodo imeli dva predstavnika, medtem ko je CGIL prejela 60 glasov in bo imela j zek-1 predstavnika. Na sestanku v Sv. Roku so razpravljali o krizi V juniju niso imeli na splavišču niti ene ladje Včeraj je bdla skupščina o-110,30 v kinu »Supercinema« sebja v ladjedelnici Sv. Roka, javna konferenca, ‘posvečena katero so sklicali člani notra- splošnemu položaju ne samo ( Spiske vesti ) Plesna čajanka; nje komisije. Na skupščini so obrazložili, kako je prišlo do sprejetja novega sporazuma o ((pomladitvi« in o pogojih, ki jih predvideva ta sporazum. Daljša diskusija se je vnela zlasti pri razpravi o položaju tega podjetja saj je znano, da ladjedelnica Sv. Roka plava že dalj časa v zelo slabih vodah. Tako po uradnih podatkih že v juniju niso imeli na spla-viščih niti ene ladje, niti niso pričeli graditi nobene ladje in niso izkoriščali niti polovice naprav. O tem vprašanju bo obširno razpravljal danes miljski ob-ičnski svet in so že vse skupine zastopane v občinskem svetu zagotovile, da bodo podprle upravičene zahteve delavcev, da se podjetje okrepi in tako zagotovi delavcem zaslu- V nedeljo pa bo dopoldne ob lllllllllllllllllillllllllHIItlinillllllltllllfllllllUlllIllllllllllllllllllllllllllfitllllHIIIIIIIIIIIIHlIllllllllllllllllilMIKIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllltltllllllllllllllllllllllllllllllKIIUUIIItllllllllllllllllllliiiliiii.iiiliillIlllililiiliillliiliilllllllltllllllllllllllllll Od srede uspvschljenvstni izpili na slovenskih srednjih šelali Doslej so bile naloge iz italijanščine, slovenščine in prevod iz latinščine - 25. t. m. se pričnejo ustni izpiti V sredo so se pričeli na slovenskih srednjih šolah uspo-scbljenostni izpiti v jesenskem roku Skupno se je pred tri komisije prijavilo 49 kandidatov in med njimi jih je največ pred komisijo na gimnaziji, kjer polagajo izpite dijaki iz slovenske realne in klasične gimnazije tudi dijaki iz Gorice. Komisiji predseduje znani slavist prof. Urbani. Izpiti so se v sredo pričeli italijansko pismeno nalogo in so teme poslali iz Rima. Naloga je bila enaka tako za lijake klasične kot realne g mnazije. Dijaki so lahko izbirali med dvema temama: 1. Povejte, katero razdobje ita-anske literature Vas je najbolj zanimalo in 2. Napredek ukinja čas in prostor in zbli-zu.e narode (Sv. Tomaž). Obe temi sta zanimivi In. dopuščata kandidatom širše razglabljanje, kar naj bi tu-<1; bil smoter moderrie šblč, »s j zlasti pri usposobljenostmi! izpitih ne gre samo za dokaz stvarnega znanja, temveč za širše obzorje, ki ga mora dijak pridobiti med študijem Prav tako so dokaj sodobno formulirane tema zrelostne r r loge iz slovenščine, ki so jo p sali naslednji dan Na klasični gimnaziji so kandidati lahko .zbirali med temama: 1. Kakšen pomen dobiva v sodobnosti Vodnikova trditev: »IAfe te Sreča., tun ti ie dan, našel je bol, ak’ n»i zaspan!« 2. Nekateri zanimivi znača-j iz; pripovednih del domačega in šolskega branja.: Na realni gimnaziji pa sta bili na izbiro temi: 1- Znanost .n tehnika -f; podlaga hoJj-'ega življenja. 2. Slovstveni vrhunci v slovenski modertil. Včeraj so pisali prav tako po temah, ki so prišle iz Rima, prevod iz latinščine v slovenščino, danes pa bo zaslužen počitek. Pismeni izpiti se bodo nadaljevali v ponede-jek na klasični s pismenem prevodom iz slovenščine v la-t nščino in na realni s pismeno nalogo iz matematike. Pi smene naloge bodo še v to-iek; grščina in tuj jezik (angleščina), 25. pa se bo pričel drugi del izpitov, ko bodo kendidati odgovarjali na vprašanja. Poleg tega obstajata še dve komisiji: na učiteljišču pi predseduje prof. Budcovich iz Ternija in na trgovski akademiji prof. Colognafti iz Trsta. Za rešitev vprašanja izplačevanja pokojnin Vprašanje izplačevanj« pokojnin INPS se je premaknilo iz tržaškega okvira in bodo o tem dokončno razpravljali v Rimu. Tukajšnja direkcija INPS je sicer zagotovila, da bo napravila vse, da se ta zadeva reši, vendar pa ni odvisno vse od njene dobre ali slabe volje. Sindikalni zastopniki u-pokojencev so zato o tem vprašanju pismeno zainteresirali centralni sedež INPS v Rimu, generalni komisariat in predstavnike nacionalnega združenja v Rimu, saj ne gre samo za lokalno, temveč za splošno vprašanje, ki ga je tako tudi mogoče rešiti. Upokojenci re namreč upravičeno razbwrj«jp, d« jim prič-no 'izplačevati pokojnine z ze- lo dolgotrajnimi zamudami, kar je popolnoma neupravičeno in kar hudo prizadeva prav tisti sloj prebivalstva, ki nikakor ne živi v ugodnih življenjskih pogojih. ija za delavce rudarske stroke V Rimu so bili sestanki med prizadetimi sindikalnimi predstavniki in zastopniki združenja industrijcev o novi ureditvi delavske pogodbe rudarske industrije. Delavci zahtevajo izboljšanje prejemkov in nekatere izboljšave normativnega značaja. Pogodbe za delavce rudarske industrije zanimajo tudi na tržaškem področju delavge številnih kamnolomov Televizijski prenos s festivala v Opatiji Dober sprejem na Opčinah in zgornji okolici Na nemških televizorjih so jugoslovanski program sprejemali na kanalu «6», na italijanskih pa na kanalu «E» - Samo še nocoj eno uro prenos 2e predvčerajšnjim zvečer so nanj nekateri čitatelji .sporočili, KI io na svojih televi-*" zjskih sprejemnikih «ulovili» neko jugoslovansko televizij-skoa postajo. Vesti, ki smo jih prejeti, so bile kaj različne: nekšteri 'so Samo «sl8ali»; ne-katg.ri so. ssupo «videli», drugi pa so spet «videli» in »slišali«. Včeraj smo se pozanimali, kaj je s to zadevo. Te dni je v Opatiji festival lahke glasbe, ki ga je organizirala jugoslovanska radiodifuzija. Vse jugoslovanske radijske postaje prenašajo program iz hotela »Kvarner« v Opatiji, ki traja od 20. do .22. ure, medtem ko prenašajo televizijske kamere samo prvi del programa, in sicer od 20. do 21. ■HiHiHioiiMmHHimmMfmmimiiiHuiiiiiMuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiMiHiHiiiiiiiiiMiiiiiiuMniMiimiiiiiiiiiiiiiiiiii minimumi. Med vojno je zbežal iz zapora v Anconi Petnajst let je živel morilec svoje žene pod lažnim imenom Sedaj so ga prijeli in bo moral presedeti 27 let v ječi Od novembra 1943. leta pa | vati. Se prej pa so mu zaple* vse do nekaj dni od tega je nili osebno izkaznico, ki mu teklo življenje 60-letnega Renata Lucidija mirno brez posebnih pripetljajev. Res je, da je bil včasih nekoliko nervozen in ni hotel imeti prijateljev, katerim bi zaupal svoje skrbi. Pred nedavnim pa se je pripetilo nekaj nenavadnega in neprijetnega. Policijski organi, ki so preiskavah preteklost nekaterih oseb ki so se v zadnjih letih priselile v naše mesto, so ga poklicali z banalnim izgovorom na kvesturo in tu je moral mož povedati vse o-sebne podatke. Renato Lucidi, je mož izjavil, da mu je ime in priimek in da se je rodil v Tropei 11. aprila 1898. leta. Telegram o informacijah o možu je romal v Tropeo, a ko je prišel odgovor na kvesturo, so se preiskovalni organi zavedli, da imajo pred seboj neko skrivnost, ki jo je treba razčistiti. Ni bilo več dvoma, da se je Lucidi skrival za lažnim imenom. Da bi ugotovili vzroke, so se poslužili zakona in ga priprli ter ga začeli zasliše- jo je 30. junija 1955. izdala občina v Tolmezzu, in poštno izkaznico, izdano 12. julija letos v Trstu. Zasliševanje ni bilo dolgo: mož je sicer spočetka zavračal vsa vprašanja preiskovalnih organov, a kasneje je naveličan klonil in priznal, da je pravzaprav Renato Pietrucci iz Rima, ki je bil 1942. leta splošno znan po svojem zločinu. s pomočjo ljubice Marije Mazza je ubil ženo Tereso Co-troneo. Kazen ni izostala in rimsko porotno sodišče ga je obsodilo na 27 let ječe. Obsodbo bi moral prestati vsaj nekaj let v zaporu v Anconi. V Italiji je divjala vojna vihra in letala so krožila stalno nad mesti in tudi nad Ancono, katero so novembra 1943 leta silovito bombardirala. Kaznilnica je bila napol porušena in Pietrucci je ranjen zbežal. Nemški vojaki so ga odpeljali v bolnišnico in tedaj si je mož, ki ga nobeden ni poznal, nadel priimek, za katerim se je skrival celih 15 let, ne da bi ga mogel sploh kdo spoznati. ............... n........ ..............................Mn............... Izpred kazenskega sodišča Proces proti grad odložen zaradi prou V prihodnjih dneh se bo tržaško porotno sodišče preselilo v Gorico Materiala v sobno anteno in ne zunanjo, ki se postavi na streho. Nanos smo nato skušali ujeti tudi na oddajnikih, ki imajo montirane zunanje antene. Toda tu je bilo slabše. Glas je bilo sicer dobro slišati, zato pa je bila slika precej meglena in nejasna. Strokovnjaki menijo, da bi bilo treba le preusmeriti nteno in potem bi tudi slika prišla bolj do izraza To kar smo sedaj omenili, velja le za zgornjo trža-^ko okolico, predvsem za Opčine, kjer smo se — kot že rečeno — sami prepričali o dobrem a^rejemu jugoslovanske televizije. V mestu pa je slabše. Tako smo na primer pri Sv. Jakobu »slišali«, v deli pa nič. Od predstavnikov podjetja «U-niversaltecnica« s Korza Garibaldi, ki je takoj začelo preizkušati razne antene, pa smo -zvedeli, da se prvi po-tkusi niso dobro obnesli. Tako so na primer na Korzu Ita-1 a dobro slišali, medtem ko ■ki se videli le medli obrisi slike. Naše čitatelje bo sedaj seveda zanimalo, na katerem kanalu lahko poskusijo »uloviti« ljubljansko tc'evizijo. Ce imajo nemški sprejemnik, te-da;' naj poskusijo An kanalu 6, če pa imajo italijanski, tedaj na kanalu E (3a). Zal se bo festival v Opatiji dams zaključil in kdor hoče uloviti sprejem, ima čas samo še danes od 20. do 21. ure. Končno naj je omenimo, da bo ljubljanska televizija začela z rednimi poskusnimi oddajami v soboto H. oktobra, in sicer ob 19.30. Oddaja bo trajala do 23. ure in se bo nadaljevala v nedeljo dopoldne ob 10.30. Do 29. novembra bodo oddaje le vsako soboto -zvečer in nedeljo dopoldne, po tem datumu pa bo začela delovati celotna jugoslovanska televizijska mreža. tega podjetja, temveč vseh tržaških podjetij IRI, in torej stanja v ladjedelnicah GRDA ter železarni ILVA. Na to važno zasedanje so povabili vse predstavnike tržaških oblasti, ustanov, združenj in tržaške poslance. Smrt dveh turistov zaradi zastrupitve z gobami Iz Postojne poročajo: V ljubljanski infektivni bolnišnici je umrla 24rletna Doro-thea Seemann in njen 25-letni soprog Helmut, oba študenta zgodovine umetnosti iz zahodnega Berlina. Mlada zakonca sta prišla na poročno potovanje v Jugoslavijo. Medtem ko sta bila v turističnem kam-pingu v Postojni, sta šla na izlet v bližnji gozd. kjer sta nabrala strupene gobe in jih pripravila za večerjo. Ko sta zakonca poiskala pomoč v ljubljanski bolnišnici, je bilo že prepozno. Lambreta podrla moža Zvečer je moral v bolnišnico tudi 50-letni Francesco Sche-rian iz Ul. D. d’Aosta, ki pa je tudi odšel domov, kjer se bo zdravil odrgnine na levi nogi 4 do 5 dni. Scherian, ki se je pripeljal po zdravniško pomoč z rešilnim avtom, je izjavil, da se je vanj. ko je hotel prekoračiti Ult Diaz. zaletel z lambre-to Lucio Contepto iz Ul. Gam-bini. -—«»------ Deske padle delavcu na rame Del žerjava, ki ga gradbeno podjetje uporablja pri delu v Žavljah, kjer gradijo novo naselje. je včeraj dopoldne oplazil zidarski oder. Trenutetk zatem se je oder z ropotom zrušil in nekaj desk je padlo na 48-letnega delavca Giuseppa Ula iz Scale Sante. Na srečo so bile njegove poškodbe na rami take, da zanje ni bilo treba sprejema v bolnišnico in tako bo nekaj počitka možu pomagalo, da ne bo več čutil bolečin in da bo zopet sposoben za delo. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 19. septembra t. l. se je v Trstu rodilo 8 otrok (1 mrtvorojen), umrli sta 2 osebi, porok pa je bilo 14. POROČILI SO SE: kapetan Mario Latin in gospodinja Rossana Delise, poštni uslužbenec Antonio Noviello in uradnica Nivea Ac. cerboni, publicist Luciano Ce. schia in gospodinja Mariagrazia Villi, trgovski zastopnik Bruno Zorzenoni in učiteljica Laura Mo. linari, bančni Uradnik Vittorio CAmbrosi in učiteljica Maria Franzi! uradnik Riceardo Porro in uradnica Evelina Aicardi, m zar Agostino Godina in uradnica Nella Giorgetti, šofer Marcello Rebec in šivilja Renata Angeli, delavec Mario Flego in delavka Angela Degrassi. delavec Leopoldu Tercich in gospodinja Flori?-na Ukmar, mehanik Renato Milkovič in šivilja Rosa Mesar, delavec Licerio Benvenuti in šivilja M-aria Margon, uradnik Ro. meo Mazza in prodajalka Pia Taucer, pleskar Marcello Zerial in gospodinja Ectda Vidali. UMRLA STA: 74-letna Marta Donatelli vd. Foschi, 74-letni Ivan Gombač. NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitembyrg, Trg San Giovann! 5 dott. Praxmarer, Trg Unita 4; Prendini, Ul, Tiziano VeceUio 24; — «»----- Valute Milan , Rim Zlati funt 6.000,- .-■-j— 6.200,— Marengo 4.600,- 4.800,— Dolar 622.- 624 — Frank franc. 133-— 137 — Frank Švicar. 144.— 146 — Sterling 1.720.— 1.750,— Dinar 80 — 83 — Sllin« 23.75 24.25 Zlato .... 706 — 708 - Zah. n. marka 148,— T149- var j ati zaradi ropa in poskusnega ropa. vdora v stanovanje | nihče ne bo odpustil bega i> ter zapravljanja vojaškega o-j kaznilnice v Anconi 'n rožja, medtem ko je Pippa stva. da se je skrival pot. obtožen tudi posesti orožja. I lažnim imenom INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V NABREŽINI Z ODDELJENIMI RAZREDI V SV. KRIŽU Vpisovanje v I., II. in III. razred se vrši neprekinjeno do 25. t. m. v ravnateljstvu v Nabrežini vsak.dan od 9. do 12. ure. • • • INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V DOLINI Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča vse prizadete, da se vpisovanje za I., II. in III. razred vrši od 1. do vključno 25. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure. ‘ ♦ VIŠJA REALNA GIMNAZIJA Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 do 25. sept. vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Lazzaretto vecchio S-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. * * * NIŽJA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št. 4, opozarja, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-59 do vključno 25. septembra 1958. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. 4» * • DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA Ravnateljstvo državne tr-govške akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja, da traja vpisovanje za šol. 1. 1958-59 do v vključ no 25. sept. Potrebne informacije se dobijo v tajništvu vsak delavnik od 10. do 12. ure. • # * DRZ. NIZ. INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorsi- no 8-III. nadstropje sporoča da traja vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 do vključno 25. septembra 1958. * * # NIŽJA SREDNJA SOLA Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu v Ul. della Scujla Nuova 14 sporoča staršem, da se rok za vpisovanje v to šolo zaključi 25. t. m. Vpisati se morajo tudi učenci, ki so delali sprejemni izpit. • * • VPISOVANJE IN POPRAVNI IZPITI NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH TRŽAŠKEGA OZEMLJA Šolsko nadzorništvo osnovnih šol v Trstu sporoča, da bodo popravni izpiti v jesenskem roku in vpisovanje v vseh osnovnih šolah Tržaškega o zemlja po naslednjem razporedu: Od 15. do 24. septembra t. 1. vpisovanje in popravni izpiti po razporedu, ki ga določi didaktični ravnatelj. V sredo, 1. oktobra se bo pričelo šolsko leto s šolsko mašo. Vsa potrebna navodila in pojasnila dobe starši pri didaktičnem ravnatelju ali na sedežu šole. • * * GLASBENA SOLA SPM Vpisovanje gojencev v Glasbeno šolo »Slov. Prosv. Matice« je vsak dan od 10. do 12. v prostorih v Ulici Machiavelli 22-11. Ponk bo za vse glasbene instrumente petje in teo. rijo glasbe. Začetek pouka bo 1. oktobra. Pred dvema tednoma je bil imenovan za novega tržaškega kvestorja v zameno dr. De Nozzi, ki je bil premeščen na ministrstvo v Rim, dr. Pasquale Buttiglione. Novi oisotci funkcionar, ki ga vidimo ob prihodu v Trst na postaji, je do sedaj opravljal svoje funkcije v Forliju. PROSVETNO DRUŠTVO RADO PREGARC IZ ROJANA-SKOHKLJE priredi v NEDELJO 21. t. m. ob 15.30 pri PISCANCIH Plesna Cajanud. >»-" |an£: cM« najmlajše: Saša Marte za-rček Svedriček«, 900 or-narodne pesmi in ,guv» k estra Ballroom« 1 posla-Strings«; 19.15 Sestane* Strings«; 19.15 jo.w šalkaini: 19.30 Pestra gla®* ^ Šport; 20.30 Teden v BaiU.^,; Vokalni kvintet «V1K,(P0piah * 21.00 Henzo „ radij*® t: KO1*!? za orkester; 22 50 Poje 2*arrl lafonte; 23.30 Nočni pl«- HADIO THS1 ^ 11.00 Helmut Za*ar Komodj5 Carl; *i.w „ KomŠS! jim orkestrom, li-Jf jan orkestrom; , r cat£ glasba; 12.10 Igra Fsposiio; 14.30 julijski » Izbor iz operet, 19j» w nit*, furlanski pevski zbori ArtPu, narodnem natečaju yjv)rjl 19.30 Guido cergoli Prl 21.00 Glasbeni variete. II. PROGRAM 9.30 Orkester Srej^v; 14.4* Pregled gledaliških ,naT7L GlasW Spored na ploščah; pitf' za vse; 15.45 Poe Gl>** 16.00 Tretja -s!r;"~, P0čitnk< ' iz vsega sveta; 19-?°r!lSoeiii Los Angelesu; 20.30 G rietč; 21.00 Mascagm. Fritz*. HADIO KOPEB 0, Poročila v slov-13,30, la 00. s1o U-3”' Poročila v ital.: 17.15. 19.15, 22.30. uren« Nli 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Pr l3.00 7.15 Glasba za dobro iu .^ Glasba po željah; 13.40 K ^ nasveti; 13.45 P0?^,mirni £ od tu in tam; 14.30 Kuh" Zornik; 14.40 Dve M^proc/Ž 1. A. Gretry: Cephal m r ,5.» 2. L. Delibes: La Sour jrVaj» Slovaške narodne 1**1 «SWf' slovaški narodni an-am (> 15.40-17.00 Prenos Rt" lvpso z ansamblom pr; 17.25 Glasbeni varietč. )n pomorske narodne Pef?ozl5^ 19.30-22.15 Prenos RL, **• na glasba. SLOVENIJA f 327.1 m. 262,1 m. U.J Poročila: 5.00, 6.00. • \0t 10,00, 13.00, 15,00. 22.00 . 22.55. . otf&Z 8.05 »Mladina Ipgj be za kitaro; 8.40 Ciganske ^ dlje; 9.00 Radijska &}K. 9.30-stopnjo: Za vesel z.ače opernega sveta; IJd .,,, (poj melodije 1958» - OP*«*,, , J* vilev 2. dela izbora *>opradi(»djIJ tečaja Jugoslovanske ik; |t zije); 11.30 Pionirski oW«t« 15 minut s Slovenskim bJgatej 12.00 Gerald Finci: •> J225J? 12.15 Kmetijski nasveti. ™j»r sani zvoki izpod zf‘e.nel,ni»w', ja; 13.30 Orkestralne T ffj 13.55 »Tuja gesta in CLi Slavni solisti pojo m 8 y Radijski leksikon; l*-ls ,j|; in Dlesu po Jugoslai L Okno v sve,: Ciper, jn0». znavajmo svet in demo* 21.08-22.55 «ZabaV» (|ja ledi je 1958» — (izbirno tekmovanje Lfjta boljšo popevko _d)0 OA DA TD /l r*A,Č i 1 rl ■ * ,M v Popevke; Tr.pOliS izjo; /.ir..- -i uv u. ilovice; 20.30 Poročila; -.jja Sichiere: 22.00 Film: ‘n klic«; 23.15 Poročila. i --------------------------^ 0- Exce'sloi. 16.00: «c^2hnk tfi- raz«, Mickey Rooney, d:no prepovedano. .Zb08«! Euperciuema. 16-OjJ:^^ jenu11 S PLESOM Nastopajo pevski zbori, tamburaški zbor, folklor, na skupina, dolinski trio ter duet Dario in Darko. PRESKRBLJENO JE 7.A PIJAČO IN PRIGRIZEK Obiskovalci se lahko poslužijo openskega tramvaja do postaje Bani. orožje«, Rock Hudson. Jon«. ,ul. d,L Fiiodrammatico. 15.9°. yuinlan», C. Heston, Strogo prepovedano svK*,ry nim. Variete: «K°n1ž Od vsepovsod in.. Po gorah: (12.) »Sauris«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 13.30 Lahke melo. mje; 14.45 Orkester Woqdy Herman; 15.00 Vaški kvintet; 15.20 Južnoameriški odmevi- 15.45 a perne arije; 16.00 Radijska univerza: Življenjepisi mislecev: (č.) »Descartes«; 16.15 Pevci lahke glasbe; 16.35 Kavarniški koncert; 17.00 Schumann: »Ljubezen Ui življenje žene« o®. 42; 17.20 I. Corcy, ues*. Alabarda. 16.30: «lJ|vJ1„ Nevvman, Lita Milam (n> y Aldebaran. 16.00: »Sa^u vjK, lika ljubezen«, Chandler. . ,,rlsKl Ariston. 16.00; »Ljub«c ^ krasen glasbeni f'1"1- «1» T Aurora. 16.30: *Lian(®'-hnic ,c j* nja», M. Michel, .eliubil*eei>l' Garibaldi. 16.00: »Moj « p. 3 bandit«, B. Stanvvj1-'*' ,, Uvan. tattc’„«a. Ideale. 16.00: «T»t on, 8 )<0jt1<1 tj. Alberto Sordi, Sylva Im pero. 16.30: «SmeJ vojii* Ke!ly. Ob 21.00 TV Ilaria. 14.30, 18.00, »*■ in mir«, A. Hepbur . j^oll* j-V. lil IH 1 I »j A * •-* - jc D I Moderni. 16 00: ‘' pori», S. Reves, fcrini Savona. 16.00: ,,»k ijencek«, M. Arena ^ II* Viale. 16.00: »Zver, » l7.h°; * fol. la svet« Vittorio Venete. luorio veneli.-. V"' V.», Laurence OljV ,,e ih Ueivedere. 16.30" feK kovi«, technicoloc. . na fk Massimo. 16.30: «08«^,, \ ell. ni*1 ih0" Yang tse«, W- Ha«" mirolf. u/vievh*!« Novo cine. 16.00: j^attl?" ^ dre košute«, loni.ra “ . Otleon. 16.00: «Capine jur< lino«, M. Belil. .0dlj*. Radio. 16.00: “* ara*1 Advson^ Rossano , Atena dei fiori. f*®- gjrrc* ' ljubezen Elisabethe kr>" uemascape. Arena Ariston.M.OO:'.Ljubih uartbaldi Kot zgora-",nd Aiih*’ Marconi. 20.00: «VJL„. SK.« V lo». Bob Hope, K-Jkorfd riston. »rlbaldl Marconi. /v.w. - ■ ne«, Louis Jound plč Paradito. 20.00: «S aV*trlJ sal med zveadain ’ film, . mu 'h Fonzlana. 20.00: * vVal* fhv pun«, technicolor, vJici ggr Roiano. 19.30: 0' a Ralstona«, C. CoU** llvan- 1«30' ■»» Secolo Sv. Ivan. 1AJ , SčjjD* ljuibi«, E. Pres1s s« , Stadio. 19.45: , tf*S. va», avstrijski flj?ŽKuS \jf Valmaura. 19.15: ;«Cir**j, " arenami«, D. M3.? ,e ICTNO MILJ CKC Europa: «Sin Car^ j) Brigitte Bardot. .4*^ Roma: »Angel se v- Brooklyn». ctrast*' (r Verdi: »Ponos in cjn2tr*» Loren, Frank Grant PRED DRUGO GENERALNO KONFERENCO MAAE Koliko je že upravičeno omenjati miroljubni atom ramdn',cialie Pogostejših med-tih i konferen- strokovni ^°ngresih Atomskih »okovnjakov sodeč, smo žarna; ! r atomski dobi- Kolen j ali , "evi atomisvi za-ti i. 2aMjučnimi referata nLvtmi nova medna-h« n,,„ otorenca atomistov neratTv °/e za d™go ge-rodne a o ° enco medna-frrgiio l lUe za aton»*° e- I. 0 od 22- t. m- do praktiLla' Ta k°nferenca bo ‘tdanu r!ep°sredno sledil« "»čnarodn pl°dni drugi v tneafcmsk' konfe- tonferin*' druge generalne cije j- Cf mednarodne a/gen. k>atko Mi!?0 energijo (na k« v sovPada neka- dvetna 1°. ’ ko se ie Pred Tod i;?‘0ma v New Yorku ■»rodna' lem« ZN zadela med- l, u,t a konferenca 82 držav Cinciip 0vitev mednarodne a-že v Za Atomsko energijo, do .pa,, °zdravnih govorih te le _ i prav gotovo največ-kier nArodne konference, >12 Jr- sc zbrali zastopniki splošna a-V\- bi*a izražena vit» ioj , da bi se straho- lt>r*bl«i -a Sila v bod°če dck s! »ključno 12 držaVeStVa' Delegac')e vseh strahotno S° se že spoznale s Pdtoirai resnico- da Atomi hkrati novo dobo, da pa jltem gr°ze vsemu člove-, v* obstoju. Ledena doba Zemlji r zavrla razvoj na 'Omska’ ga pa uničila, a-eiU vsat pa b’ mogla uni-Zemlji - Sled življenja na tirske one se izkoriščanje je- 'Aerilo ev?„too pravlln° u-"elegati 1 'akem vzdušju so letoma drzav pred dvema t> s°glasno sprejeli slovi, •favn. v a’=enciie, ki pred-lacijr, orripromisno formu-v°rov muan^b triletnih razgo-- ’ v katerih so prihajala u- za napre- ® nasprotja tako ime, politike ter »lasProtj tildi nnll I f-‘ razlike v tehtne* ?el ^ju posameznih de-Novn fia ae ”sr»ovana mednarod-1 tlogo n j!‘^a si tedaj zadala Est°dn' 130 posPe^*la med-^»niu sodelovanJe pri izko- himij.,1 atomske energije v % n. e namene; V ta na-Se vr®l medsebojna J4 0aj *^a informacij. Agenci- svoje strani načenja Tja jd'°g°oe oblike sodelova-'sem lemlje v poštev pred-t4*viti J>°tr.ebe malih in ne-'a t(1 dežel. Da bi uresniči-Sr*duL Ee’ nai Agencija po-bhijuj rt^ed manjšimi in ve-dvajtj. e2elami pri sklepanju JtbeijinS sporazumov. A-■alogj nadalje poverjena 8h Sj ’ a sprejema, kupuje !,Posojg(drebne Jedrske snovi ^ ki naj jih nato v svojih sklad’- ^ih, ki dol S-° razmeščena v svetu ■"»želu ^fenem zemljepisnem ‘Tving - meniene jedrske su-korrm t>rufinC'.ia labko tudi ne-‘ ranim n i11' aH Pa zaintere-ktoda. se r am — članicam “tvih’ veda na temelju nji-l»8cijeni °gramov, vendar pod 11 Bari,’ še nadalje ohra-l®bn0 k rstv° nad njimi, po-*'v». p.. ,gre za jedrska go-v°di s_ e ,n° strogo kontrolo t'vi, ^ C1ia nad tistimi go-' n»iroii,eL naoreJo uporabljati namene Cii* ali h'nr konferenca agen-^ katar; ° Je njena skupščina, - Ve čla^° zastopane vse dr-Pledstavli,1Ce’ po statutu ne pač -ustavil, sratuti ie ta lzvršnc telo, ,'*tu a naloga prepuščena Wletenc^erneriev- Naiv*žia ■ avanju pro-nosti in njenega gene -alne konfe- pnoračuna. Poleg tega more generalna konferenca svetu guvernerjev dajati priporočila in predloge. Svet guvernerjev sestavlja 2’ članov, ki predstavljajo skupine posebno kvalificiranih držav in nekakšno kategoriza. cijo dežel. Med posebno kvalificirane dežele spadajo ZDA, ZSSR, Velika Britanija, Francija in Kanada in še pet najbolj razvitih dežel z raznih zemljepisnih področij. Tem sledijo; države, ki proizvajajo jedrske surovine, ali države ki nudijo tehnično pomoč, ter ki nčno sedem držav iz vseh sedmih zemljepisnih področij sveta. Preostala tri mesta se dopolnjujejo vsaki dve leti z navadnimi volitvami med delegati držav-članic. To so osnovna načela statuta in nekakšna upravna razporeditev agencije. Preteklo jesen so na Dunaju imeli prvo generalno konferenco agencije. Tedaj je skupina držav skušala v diskusiji poudariti vlogo in prvenstveno nalogo agencije v odnosu do malih in nezadostno razvitih držav. Na kon. ferenci so sklenili, naj bi se posvetila posebna pozornost uporabi radioaktivnih izopo-nov in radioaktivnega žarče-pja v znanosti in tehniki. Že v prvem letu obstoja je agen-c'ja prišla do večjih količin urana 235. ZDA so ji dale 5 ton, SZ 50 kg, Velika Britanija 20 kg, Portugalska pa je ponudila 100 ton prirodnega urana. Nadaljnja dejavnost agencije se. je osredotočila na priprave ' ža sedanjo konferenco i; na izdelavo proračuna. Predloge so proučili že na junijskem zasedanju guverner, ev. Preostane torej če, da ga skupščina na sedanj' konferenci sprejme. Izdelani proračun predvideva večje investicije. Poleg tega je v načrtu ustanovitev posebnih skupin strokovnjakov, ki naj posameznim deželam posredujejo svoje strokovno znanje, posebno glede vsestranske uporabe radioaktivnih izotopov. Poleg tega ima agencija v načrtu gradnjo velikega tehničnega servisa, ki bi obstal iz velikega reaktorja in vrste najsodobneje urejenih laboratorijev. Tako urejen servis bi s’užil za nadaljnja izpopolnjevanje atomskih strokovnjakov na področju nekaterih znanstveno raziskovalnih problemov, ki jih posamezne države z lastnimi silami ne morejo i: vesti. Poleg tega bi ta tehnični servis služil za usposabljanje novih atomistov iz nerazvitih dežel. Drugo generalno zasedanje mednarodne agencija bo obravnavalo še vrsto drugih vprašanj, kot je varnost stro- kovnega osebja v laboratorjih m jedrskih centrih, takojšnja pomoč v primeru nesreč v laboratorijih, ustanavljanje novih centrov za kontrolo radioaktivnih žarkov in podob-ro. O tem bomo kaj več govorili pozneje, ko se bo kon-feienca že začela Za konec bomo omenili le to, da ima agencija vedno več materialnih sredstev, da je za prihodnje leto predvidenih štirikrat več sredstev samo za štipendiranje nov'h strokovnjakov — mladih atomistov. Kljub temu pa agenciji sredstev vedno bolj primanjkuje. Mednarodna mladinska brigada na delu pri Kronovem, na avto cesti Ljubljana - Zagreb ŠE NEKAJ LEPIH DNI, IN ZAČELI BOMO... Kdaj je grozdje zrelo? Kako ravnamo z moštom iz slabega grozdja Zadnjič smo govorili, ka- ravnanju z nagnitim grozd- - ... . tl 1 1 H, A jvacTu in ko ravnamo z moštom iz zdravega grozdja in le mimogrede omenili, kako primemo je slabše, posebno gnilo ali nagnito grozdje od zdravega odstraniti in napraviti iz njega vino posebej, da nam ne pokvari vsega pridelka. Danes bomo o-pisali postopek, kako moremo tudi iz bolj slabega, nezdravega grozdja napraviti dobro vino. Postopek, ki ga bomo orisali, bi sicer morali uvajati tudi pri zdravem grozdju, toda veliko bolj bi prišel v poštev pri nas pri iiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiniiiiiiiluiliiHiiiiiiiiilillMiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililHiiiiiiiiiililiililiiiiiMiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuuuuinunuuuunuiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitnsoiiliiiiiuiiiiiiiiiilniiiiiiiiiiiiilliimiiimiiiiiliim OB 24. RAZSTAVI RADIA IN TELEVIZIJE NA MILANSKEM RAZSTAVIŠČU Tehnični napredek italijanske televizije zahteva predvsem izboljšanje programa Te dni že milijonski naročnik italijanske televizije - Vloga «Urada za javno mnenje» in afera okoli «Odnehaš ali nadaljuješ» Na milanskem razstavišču sn te dni odprte tri državne razstave; 24. razstava radia in televizije, 6. razstava električnih aparatov za gospodinjstvo in 1. razstava obdelovalnih strojev, ki postajajo za moderno gospodarstvo vedno bolj važni. V središče Lombardije so te tri razstave privabile zopet veliko število proizvajalcev iz severnega, pa tudi iz ostalih predelov države in tudi tujce, ki se ukvarjajo z industrijo in trgovino najmodernejših strojev in aparatov naše dobe. Toda med široko javnostjo vlada seveda največje zanimanje za razstavo televizijskih oddajnikov, saj je televizija danes v Italiji prodrla že v najbolj oddaljene kraje in so v upravi RAI prav te dni zabeležili milijonskega naročnika. To je seveda še daleč od sedem milijonov naročnikov radijskih oddajnikov, toda vseeno je to število visoka številka, ki prekaša tudi francosko televizijo čeprav je slednja pričela delovati pred italijansko. Pogovori na samem razstavišču, pa tudi v tramvaju in na ulici, se nanašajo v teh dneh največ- itmmmmiiiitiiiiiiiiiiiiiimtiiniiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMtiiiiiiiiiiiHiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiti ČE SE LADJA Komu prednost V primeru, da se ladja potaplja, so pri reševanju pr ve na vrsti ženske in otroci. In če se na ladji ni pojavila množična panika, se bodo v rešilnih čolnih najprej znašle ženske in otroci in šele nato moški. To starodavno pravilo bi bilo treba po mnenju dveh ame- "'Mn """""IIIIMDIMHUMiUiNIininiinHiliHHnilluMhMHmnuHIIIUllMIIIMIIIlll« Pod stenami Prisojnika •ie ob poti na Vršič — srečanje z osličkom, ki Prevaža živila v Erjavčevo kočo (Foto Pečar — Slovenski fotoklub) riških psihiatrov menjati in spremeniti. Ta dva zdravnika objavljata v članku, ki sta ga objavila v znanstveni reviji »American Journal of Psychiatry» nekatera svoja priporočila in nasvete v primeru množičnih nesreč ali katastrof. Dr. Paul Friedman in dr. Luis Linn sta se nahajala na prekooceanski ladji «Ile de Francev, ki je 25. julija 1P56 priskočila na pomoč »Andrei Dorlav, v katero je zavozila švedska ladja «Stockholm» in jo potopila. Od 1661 preživelih so jih 770 sprejeli na ladjo «Ile de Francev. V razgovoru z njimi sta omenjena psihiatra dobila potrditev, da more geslo oziroma pravilo »Najprej ženske in otrociv imeti katastrofalne psihološke posledice predvsem pri otrocih. Najslabše in najbolj nepravilno je v primeru katastrofe oddvojiti otroka od staršev. Omenjena psihiatra se poslužujeta tudi primerov iz vojne, ki dokazujejo, da je otrok v psihološkem smislu mnogo laže prebrodil tudi najhujše dogodke, še sta bila z njim oče ali mati. Spričo tega zaključujeta, da bi bilo treba pravilo «Najprej ženske in otrocij. spremeniti v pravilo «Najprej otroci in staršiv, ne glede na to, ali gre pri tem za mater ali očeta. Razstava zagrebških umetnikov v Belgiji V Antverpnu v Belgiji &o odprli posebno razstavo zagrebških slikarjei. in kiparjev aZagreb 58». Do razstave je prišlo v okviru aosedanjih neposrednih stikov med Zagrebom in Ant-verpnom. Na razstavi so zastopana dela Murkiča, Ki-nerta, Džamonije, Stančiča, Angeli . Radovanija in Ba-kiča. krat na italijansko televizijo, na njeno tehnično in programsko plat. Morda je k temu nemalo pripomogla nekdanja tekmovalka «Odne-haš ali nadaljuješ« mlada gospa Anna Maria Barbato iz Alessandrije, ki je s svojimi nepričakovanimi izjavami podrezala v tajno zakulisno življenje te med najbolj popularnimi rubrikami italijanske televizije. Povprečen človek s ceste bi po njih moral sklepati, da je torej tudi «Odnehaš ali nadaljuješ« velika sleparija, kateri smo v najboljši veri nasedli tudi takrat, ko so se nam zdela nekatera vprašanja in postopki z raznimi tekmovalci precej neverjetni. Piavo in rdeče podčrtana vprašanja, pripravljena za bolj ali manj simpatična dekleta, to naj bi bila torej ta, nam nekdaj tako priljubljena televizijska oddaja, kateri gre pravzaprav zahvala, da si je italijanska televizija lahko odprla pot do najširše publike! Brez dvoma bodo časniki še dolgo polnili svoje stolpce z odkrivanjem tajnega življenja v televizijskih študijih Milana, Rima in Turina in morda bo prav ta bitka med resnico in »omalovaževanjem« Mika Buongior-na in ostalih režiserjev te oddaje vsaj nekoliko približala vodstvi milanske in rimske televizijske uprave. Spor med obema centroma traja r.amreč že vrsto let in vanj je moral poseči na otvoritvi 24. razstave radia in televizije celo državni zastopnik v ustanovitvi RAJ ing. Ro-din6 z izjavo, da bodo oblasti v kratkem poskrbele za ojačanje milanskega televizijskega centra in to z gradnjo dveh novih študijev in velike koncertne dvorane. Toda mnogi v Milanu so mnenja, da so to le lepe obljube, ki naj bi pomirile lazburljive duhove. Italijanska televizija naj bi po mnenju slednjih povsem pozabila na zibelko, v kateri so je rodila, ker je za rimski center, ki so ga pričeli graditi že 1954. leta in pred kratkim tudi dokončali, potrošila nič manj kot 5 milijard lir. Rim ima torej najmodernejši televizijski kompleks v Evropi, ki sestoji iz štirih velikih zgradb, dveh samostojnih električnih central, telefonske centrale s 400 številkami in neštetimi scenografskimi študiji in laboratoriji, kar daje Rimu že prirodno pravico, da si prilašča skoraj celotne programe italijanske televizije. Milanu ni ostalo drugega kakor nekaj zelo revnih oddaj in Mike Bongiorno, ki bi kmalu postal — kakor pravijo tu — »vsedržavni - spomenik«, Le izjava nekdanje tekmovalke za lahko glasbo gospe Barbato nam daje končno malo upanja, da bomo doživeli konec že dokaj dolgočasne oddaje. Pozdravila ga bo vsekakor z zadovoljstvom velika večina televizijskih naročnikov in gledalcev. Milan se bo sicer moral boriti za novo oddajo, in to vsekakor ne bo lahko, saj je tudi Torino po dolgih obljubah dosegel dva nova televizijska študija, Neapelj pa se pripravlja na gradnjo svojega centra, ki bo imel vsekakor velik pomen za razvoj televizije na jugu države. Vsa ta trenja, škandali in medsebojno tekmovanje posameznih centrov in neposredni bojkot tega (Rima) na škodo onega (Milana) ne bi smeli iti neopazno mimo «Urada za javno mnenje«, ki ima svoj sedež pri RAI-televiziji v Rimu, saj so vsa ta vprašanja neposredno povezana s kvaliteto programa m imajo tudi svoj odmev med televizijsko publiko. Morda bi morali odgovorni ljudje tudi glede vprašanj izvršiti podobno anketo, kakor so jo izvršili pred časom glede sestave gledalcev televizijskega programa in priljubljenosti posameznih oddaj. Anketa je pokazala zelo zanimive rezultate. Mogli so na primer ugotoviti, kako velik vpliv ima televizija na mladino, predvsem na osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Človeku bi se zdelo na prvi pogled skoraj nemogoče, toda dobri dve tretjini otrok starih od 12 do 17 let skoraj redno prisostvuje vsem popoldanskim televizijskim oddajam, v precejšnji meri tudi večernim oddajam in poročilom. In prav zato, ker se za televizijo zanima, sicer v nekoliko manjši meri, toda morda še z večjim zanimanjem, tudi polovica otrok med 6. m 12. leta (kakor je točno pokazala omenjena anketa), bi moralo vodstvo italijanske televizije bolj skrbeti za vzgojno plat posameznih oddaj. Pri odraslih je «Urad za javno mnenje« tudi nekoliko preizkusil okuse, da bi dosegel vsaj povprečno sli- ko sestava široke publike, ki prisostvuje številnim oddajam italijanske televizije. Pokazalo se je, da so gledalci najbolj navdušeni nad quizz — oddajami (85 odst.), sledijo po prednosti oddaje, ki prikazujejo novosti „in iznajdbe (72 odst.), gledališčna dela,' zatem športnr prireditve itd. Filmu na‘te-leviziji sledi komaj 28 odst., kar je treba pripisati predvsem dejstvu, da vrtijo v glavnem stare filme. Za kulturne oddaje in programe, ter oddaje v katerih gledalca seznanjajo z umetnostjo in tehniko, je anketa pokazala, da uporabljajo režiserji in drugi programski činitelji televizije preveč težak jezik in da zaradi tega te oddaje posluša le majhen krog ljudi, čeprav bi s poenostavljenjem lahko dosegli prav nasproten učinek. D. M. Mike Bongiorno: Kariera v nevarnosti? jem oziroma pri moštu iz takega grozdja. Gre za tako imenovano razsluzevanje mošta, ki se v sodobnem kletarstvu vedno bolj uveljavlja. Kaj je razsluzevanje? Obrazložili bomo to s primerom: grozdje zmeljemo, stisnemo in mošt natočimo v sod. Nato močno zažvep-lamo, še preden je pričel vreti. S tem smo popolnoma uničili ali vsaj omamili vse glivice in škodljive bak trrije v moštu, ki so posebne številne v nagnitih jagodah. In tako te glivice padajo s sluzom na dno seda. Mošt žveplamo različno, in sicer po potrebi: če imamo v grozdju več sladkorja in malo kisline, žveplamo močneje. Posebno močno zažveplamo mošt iz bolj nagnitega grozdja. Na en hektoliter takega mošta bi potrebovaii za razsluzevanje od 20 do 30 gramov kalijevega metabisulfita ali pa 3 do 5 azbestnih trakov. Ko se je v zažveplanem moštu nesnaga sesedla — od 24 do 48 ur — mošt pretočimo v drug sod in ga hkrati prezračimo. Ob tem žveplov dioksid delno izpuhti in ker so prave vinske kvasnice zelo odporne proti žveplu, se v pretočenem moštu začno ponovno same od sebe razvijati, mošt torej začne vreti, kot zdrav mošt. Veliko bolje pa je, če tako razsluzenemu pretočenemu moštu dodamo čistih izbranih sulfitnih vinskih kvas-nic. Po razsiuzitvi mošta pridejo posebno v poštev za vretje mošta selekcionirane sui-iitne vinske kvasnice, ki povzročajo počasno, enakomerno vrenje vina. Posledica tega je, da se čim več sladkorja spremeni v alkohol in da zaradi počasnega vretja dobimo v vino čim več aromatičnih, to se pravi dišav-nih snovi; vino je torej močnejše in bolj tipično. Ko smo v preteklih in današnjem članku obdelali vsa glavna navodila v zvezi s trgatvijo, se bomo tokrat u-stavili še pri trgatvi sami. S trgatvijo začnemo, ko je grozdje zares zrelo. Kako pa ugotovimo, da je grozdje zrelo? Po navadi gre vinogradnik v vinograd, pokuša tu, pokuša tam in ugotovi, da je grozdje dovolj sladko in da se sme trgati. Po navadi se vinogradniki dogovorijo za dan trgatve in začne s trgatvijo vsa vas. Prej omenjeni način ugotavljanja s pokušanjem pa je zdavnaj preživeli način ugotavljanja zrelosti grozdja. Za določitev popolne zrelosti grozdja moramo določiti odstotek sladkorja v njem in dokler se odstotek sladkorja v grozdju od dne do dne veča, grozdje še ni zrelo. Ko pa se odstotek sladkorja u- lllllllllllllllllilllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIHIIIinilHIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUllIllllflllllllllllfllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllinillllllJIllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII OBILNA BO LETOS TRGATEV V ISTRI Vagoni namesto v Mehanizacija izpodrinila primitivnost - Se več plantažnih vinogradov in sadovnjakov KOPER, septembra. — Se nekAj dni in trgatev bo tu. Istrski kmetje jo pričakujejo z vedrejšim razpoloženjem kot sicer. Vreme je precej prizaneslo. Kljub suši, bo pridelek obilnejši. V krajih, ki so izpostavljeni burji, je le-ta povzročila neznatno škodo. Največ pridelka sta pobrali bur'a in suša vinogradniškemu posestvu v Črnem kalu. Računajo na škodo okrog dveh vagonov grozdja. Vendar tudi ta škoda jih ni razočarala. Pridelek bo vseeno večji kot so pričakovali. Na 15 ha vinogiadov bodo letos prvič imeli polno trgatev. Trte so tu tako obložene, da se «paredi» naravnost šibijo pod težo velikih grozdov. »Vagon na hektar«, ji- dejal inženir Mile So-jar. To je seveda povprečje, ki niti ni majhno, niti \eliko. Ce bi se sami ne prepričali, bi ne mogli biti takšni optimisti, kot boste takoj videli. S kolegom sva ogledovala trte in s težavo našla teko, ki bi bila najbolj obložena. Zdele so se nama enake ne samo na videz, tudi po številu grozdov. Potem sva preštela grozde na eni trti. — On z ene strani, jaz z druge — dvaintrideset plus šestindvajset grozdov ir če jemljemo povprečje samo 10 dkg za grozd, je to 5,8 kg grozdji Na 60 tisoč trtah bi ‘orej potemtakem natrgali za kompozicijo vlaka s tridesetimi vo- zovi. Vendar za vinogradnika je bolje, da je pesimist. On dela vedno z rizikom, zato mu privošč mo, da bi natrgal še nad našimi pričakovanji. Zadnji dež je bil kot naročen za* vinograde. Jagode so bile začele \eneti, zlasti na hribih, zdai pa so polne sladkega soka V teh lepih ,sončnih dneh pridobiva plod tudi v kakovosti. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da daje potem. ko je deževalo, vsak sončni dan po eno stopinjo sladkobe. Zdaj se torej sok še »dela«. Trgatev so za nekaj dni odložil’ Toda priprave so kljub temu živahne. Kletarji sf. pripravljajo na predelavo in shrambo mošta, sodarji zamenjujejo na kadeh in sod h poškodovane doge. Kdor pa takim delom ni vešč in je sklenil grozd :e prodati, z nestrp-rostjo šteje dni, ki še manjkajo do trgatve. Tudi nehote ga vedno zanese korak v vinograd in znova in znova pokuša, če je grozdje dovolj sladko in če se stopnja sladkobe še dviga. Kajti čim slajše bodo jagode, tem večja bo cena grozdju. Od-kupovalci bodo letos glede cen precej enotni Plačevali bodo na osnovi sladkornih stopinj in to po šestnajstih razredih, ki določajo sorto in kakovost. To bo vsekakor spodbudno vplivalo na vinogradnike, kajti v bodoče bodo vsekakor stremeli za tem, da gojijo tiste sorte, ki največ neseio V razgovorih z istrskimi vinogradniki smo ugotovili, da večina odobrava novi, moderni način obdelovanja vinogradov, ki se ga poslužujejo državna posestva Vso potrebno mehanizacijo na velikih plantažah. S stroji je obdelava lažja in donosnejša. Navzlic temu, da so tukajšnji krai: Lriboviti, so s strojno obdelavo ure-dili že več velikih plantaž kot v Črnem kalu in na Briču. Ljudska oblast pa še nenehno investira v takik velika dela. Na gričih med Izolo in Strunjanom so že urejene terase za bodoče vinograde. Poleg sedanjih 100 ha, kolikor jih je že obdelanih v Črnem salu, nameravajo urediti postopno z velikimi buldožerji še okrog 400 ha goličavih površin. Na Briču so letos zasadili nadaljnjih 13 ha s trtami in sadnimi drevesi. Letos bo tu irvič j>oln pridelek na štirih hektarih. Na preostalih 24 ha pa bo 25-odstotni pridelek. Skupaj računajo na okrog osem vagonov vina. Včasih v najboljš letini ga niso pridelali toliko vsi kmet. je skupaj iz Koš*abone, Puč, Planjav, pa še Krkavč zraven. Vagon, kot merilo je bil zanje popolnoma tuj izraz, še na misel jim niso prišle take količine vina. In čez kakšno Jeto, ko bodo vse trte rodile, lahko mirne duše rečemo, da bodo vagoni nadomeščali «lo-drice«, kot pravijo sodom od pet sto do tisoč litrov. Da, vagone malvazije, merlota, kaberneta, refoška; vagone breskev, hrušk in marelic bodo v bližnji bodočnosti izvažali v daljne dežele, kjer vsega, tega ne pri-delujejo. Dolgoletni trud pionirjev teh ve.ikih del, ki so jih začeli s težkimi motikami in krampi, bo tedaj poplačan! Njih žulja ve ^oke že danes zamenjujejo stroji, njih pleča pa moderne škropilnice. Upravičeno si lahko ' oddahnhjo in' izpijejo poln kozarec na bodočo srečo. GILDO BARUCA stali, je grozdje zrelo in ga smemo potrgati. Kako pa določimo odstotek sladkorja v grozdju oziroma v moštu? Sladkor v moštu določamo, z moštno tehtnico, toda le do tedaj, dckler mošt ne začne vreti. Mošt najprej precedimo skozi platno. Nato uporabimo pri nas najbolj znano Ba-bevo tehtnico. Babova tehtnica kaže pravilno le pri toploti 17,5 stop. C, zato moramo mošt najprej ohladiti, oziroma do te temperature segreti. Ker pa to ni tako enostavno, si pomagamo tudi drugače. Za vsaki dve stopinji Celzija, kolikor je mošt od omenjene temperature toplejši, prištejemo eno desetinko odstotka sladkorja. Ce pa je mošt hladnejši, za vsaki dve stopinji Celzija eno desetinko odstotka sladkorja odštejemo. Primer: mošt ima toploto 27,5 stop. C, je torej za 10 stopinj bolj topel kot zahteva Babova tehtnica. Če nam na primer v tem primeru tehtnica kaže 20 odst,, sladkorja, tem 20 odstotkom prištejemo še 5 desetin in ugotovimo, da ima mošt ?0,5 odst. sladkorja, ker smo pač za 10 stepinj višje temperature dodali 0,5 odstotka sladkorja. Ko smo ugotovili odstotek sladkorja v moštu, bomo ob nm-i-iaJnem in pravilnem vretju mošta dobili določeno gradacijo vina, to se prayi odstotek alkohola v vinu. Račun pri tem je enostaven. Dovolj je, če odstotek sladkorja, na primer prejšnjih 20,5, pomnožimo s številom 0,62. V našem primeru na primer bo imelo vino 12,5 odst. alkohola ali na kratko 12 gradov in pol. Tudi če imamo vino le za domačo rabo, je prav, da verno, koliko je vino močno. Kdor pa ima vino za prodaj, mora to točno vedeti, kajti vino se danes ocenjuje ne-le po aromi, po sorti in dru-eih značilnostih, ampak tudi po gradaciji. HOROSKOP .ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Neka zadeva, ki se tiče vašega poklica, vura bo prinesla precej težkih ur. Gre za vaš prestiž. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Dan ne bo šel gladko zato ne načenjajte važnejših 'poslov in bodite na kakršen koli si.lep pripravljeni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. (i ) — Bodite do svoje okolice l>:evidni, ker bo sicer prišlo aO nesporazuma, kar pa ne bo imelo hujših posledic. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) - Ne računajte preveč na svoje prijatelje. Napaka enega sodelavca bi mogla prepre. čjt’ uspeh vaše zamisli. LEv (od 23. 7. do 22. 8.) — V nevarnosti ste, da zaradi nekoga izgubite večjo vsoto denarja. Borite se proti zavisti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Preveliko obotavljanje bi vam moglo preprečiti u-resničenje važnega načrta. Bo. čite bolj odločni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. tO.) — Ne dopusti!e, da bi se vaša notranja trenja preveč izražala v vaši poklicni dejavnosti. SKORlPIJON (o.l 24. 10. do 22. 11.) — Ce posodite denar, bosie težko prišli spe* do njega. V družini ne bo vse najbolje, le da je stvar le prehodna. STRELEC (od 23. U. do 20. .2.) — Vaši predstojniki zahtevajo od vas veliko, naj vas to ne spravlja v slabo voljo, ker gre le za preizkušnjo. KOZOROG (od 21. 12. do 2<>. 1.) — -Ne iz-tivajte sreee, ki jo uživate. S seboj sicer liiste povsem zalovpljni, toda to je le vaša krivda. VODNAR (od 21. 1. do 19. bo. 2 ;, — Težko boste ustregli vs,m obvesnustim* vendi >esedo J6b Iržali, i 3E (od 20. ;>. do 20. 3.) piko naj sodijo prav vaše,; sie besedo RIBE tod - Kako _____ sposobnosti, če jih celo sami podcenjujete. Tehtajte vsako svojo besedo. — Poglejmo, če ste mi sledili pazljivo: Kdo je opazil usodno napodo, ki sem jo namerno napravil med op e ra« igo? Goriško-beneški dnevnik Pred novo kulturno sezono Ugoden razvoj dejavnosti na prosvetnem področju na Goriškem V nučrtu so številne prireditve v mestu in po vosek Poletje je že pri kraju in ljudje si že iščejo nadomesti to za poletno zabavo na mor. ju ali v hribih. In to nadomestilo se lahko dobi samo v kinematografskih ali gledal i-ikih dvoranah. Kinematografi so že pričeli s predvajanjem dobrih filmov, televizijska mreža pričenja ponovno s svo jimi uspešnimi oddajami, pridela se je tudi že gledališka in koncertna sezona. Prav v četrtek smo imeli v Goric' pričetek koncertne sezone v Verdijevem gledališču. Prav je, da pričnemo tud' iiSŽo slovensko kulturno sezone. Najprej pa se moramo cvreti nazaj in pogledati Kaj smu na tem podiočju napra vili v pretekli sezoni. Slovensko kulturno življenje se je na Goriškem v zadnji sezoni zelo razmahnilo. Predstave Slovenskega narodnega gleda 1 šča iz Trsta so vedno bolj cbiskane in ta odlična gledališka skupina si je pridobila že krog stalnih obiskovalcev Vendar pa bi bilo po našem mnenju potrebno izvesti pro pagandno akcijo za poveča uje števila obiskovalcev n> nuditi določene olajšave dija-tK' mladini, ki se na žalost ne zanima preveč za to vrsto umetnosti. Slovensko narodno gledališče je letos poleti šlo prvič tudi v slovenske vasi na Goriškem in priredilo po nekaj predstav v Sovodnjah Doberdobu, Standrežu in n* Oslavju. Prebivalci teh krajev so zelo hvaležno sprejeli tržaške gledališčnike, vendar smo slišali marsikje željo, da bi jim bilo dano gledati kakšno domačo igro. Ne smemo namreč pozabiti, da so bili prebivalci goričkega podeželja dolga leta odrezani od vsak* ga kulturnega dogajanja, med tem ko je SNG opravljalo •HMIIIHHimtIIIIIMIIIIIIIIIIHIIlilMIIIHIIIMIUIItOlIfllllnilllllHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIMMIMIIimMH Sporočilo prosvetnega ministrstva V Gorici bodo ustanovili oddelek industrijske šole Doslej so morali hoditi dijaki v Trst in Videm Tajništvo pokrajinske uprave nam je včeraj sporočilo, da je prosvetno ministrstvo v Rimu odredilo, da se otvo-ri v Gorici ločeni oddelek srednje industrijske šole «A. Volta# iz Trsta, To odločitev ,e sprejelo ministrstvo na podlag' že lani vložene prošnje za ustanovitev srednje industrijske šole v Gorici. Goriške oblasti so sicer pričakovale, da bo ustanovljena samostojna šola, ne moremo se pa j-iitoževati, ker bo mnogim goričkim mladim ljudem dana možnost študiranja na industrijski šoli. Seda> mora veliko število Goričanov dnevno v Trst ali v Videm v industrijske šole. Telegram ministrstva zagotavlja, dt se bo v.uk pričel že v tem šolskem .'etu. Ni še znano, kakšni od--l- Iki bodo otvorjeni in koliko bo razredov. Goriška jav-rest bo brez dvoma sprejela i zadovoljstvom to novico. «» . Nov kvestor Danes prispe iz Trsta na r.cvo službeno mesto novi go-riski kvestor dr. Giuseppe Testa. ki je bil do sedaj pod-kvestor v Trstu. Novemu kve-storju želimo obih> uspešnega dela v našem mestu. Obvestilo visokošolcem Danes popoldne ob 14.30 do 1630 bo predstavnik tajništva tržaške univerze na razpolago goriškim visokošolcem r.a sedežu Akademskega krožka na jCnrzu Italia 10-111. Tu bodo visokošolci lahko vložili prošnje za izpite v jesenskem roku in dobili bodo vse potrebne informacije o štud ju na tržaški univerzi in o vpisnih pogojih. —— Izlet na Slavnik Se danes in jutri se lahko vpišete v kavarni Bratuš za izlet, ki ga prireja Slovensko planinsko društvo v Gorici prihodnjo nedeljo 28 t'. m na Slavnik in na grad Socerb v slovenski Istri. Program izleta je zelo pester in zanimiv. Izletniki bodo odpotovali iz Podgore ob 545, s Travnika ob 6. uri zjutraj, nato se bodo peljali skozi Trst in Bazovico, skozi blok Pesek do Kozine, od koder bodo, vedno z avtobusom, nadaljevali pot' do vasice Podgorje. Od tu je kratek sprehod na vrh Slavnika, kjer je nova planinska koča in od koder je krasen razgled po Istri in morju. Po kurilu, ki si ga mora vsak izletnik prinesti s seboj, bo- do šli na Socerb na državni meji med Italijo in Jugoslavijo, s katerega je krasen razgled na Trst. Voznina bo za člane 600, za nečlane pa 700 1 i. Na razpol igo je .še ne- ka., praznih mest' v avtobusu. Zaradi tega pohitite s prijavami, «»— Koncert orkestra tržaške filharmonije Četrtkov koncert orkestra tržaške filharmonije v gor: škem gledališču Verdi je doživel precejšnji uspeh, čeprav bi bil lahko obisk zaradi niz kih cen večji. Občinstvo je izvajalce nagradilo z aplavzi posebno po krasni izvedbi Dvorakove «Iz novega sveta#, kjer je češki glasbenik izpovedal svoja čustva, doživeta na potovanju po Severni Arne riki. Prireditelj koncerta. Zavod za kulturne prireditve »Citta di Gorizia# je napovedal za prihodnji četrtek drugi koncert, na katerem bo nastopil kot dirigent istega oitkestra Alberto Zedda; kot gost bo nastopil tudi violinist Uto Ughi. Program drugega kon certa je naslednji: Schubert — Rosamunda, uvertura; Beethoven — Koncert op. 61 za violino in orkester; Confalonie-ri — Hilaria. suita; Mendels-shon — Simfonija št. 4. O Danes popoldne se bo sestal ob 16. uri pokrajinski svet, da nadaljuje razpravo o vprašanju cestnega omrežja v naši pokrajini. O Včeraj zvečer se je sestal občinski odbor, na seji katerega so razpravljali p šte vilnih točkah dnevnega reda seje občinskega sveta, ki bo prihodnjo sredo. svoje poslanstvo na Tržaškem z velikim uspehom. In še dru go željo bi izrazili za v to aoče. SNG naj bi v mestu pri :rjala vse igre, ki jih ima na repertoarju, medtem ko se to ri zgodilo v prejšnji sezoni Tudi druge kulturne prireditve so imele velik ispeb Vesele planšarje iz Ljubljane je prišlo gledat toliko ljudi, da je bila dvorana kar natr pana. To nam dokazuje, da se je tudi na Goriškem zelo razširilo zanimanje za tipične slovenske moderne pesmi in it bi bilo slabo, da bi se podobne prireditve .še kdaj po r.ovile v Gorici. Posebno pa bi bili dobrodošli avsenikovei Z veseljem smo nadalje u gotovili, da se je tudi pro sv etno delo precej razgibalo po dolgoletnem mrtvilu. V Tem prednjačita Sovodnie in Doberdob. Tu je nastal močan pevski zbor in nastala je tudi majhna umetniška skupi na, instrumentalni kvintet, ki je že n fr več prireditvah, zla-na oni pri Doberdobskem jezeru, vžgal poslušalce. Kvin-ei si je pridobil že tak sloves, da bo jutri nastopil na socialističnem prazniku v Ma-janu v Furlaniji. Potrebno bi bilo torej, da bi se takšna dejavnost čimbolj podpirala, zajti ima Že vnaprej zagotovljen uspeh. Kar se prihodnje kulturne sezone tiče smo se obrnili oo tajnika Prosvetne zveze Mila-cina Černeta, ki nam je dejal, da bo tudi letos SNG nasipalo v Gorici, tako kot v prejšnjih letih, in da bodo v poletnih mesecih verjetno se 'azširili dejavnost tega gle dališča. Sezono pa bo otvorila <:dalmatinska grupa#, folklorna skupina Iz Zagreba, ki šteje 23 ljudi in ki bo nastopila v gonški prosvetni dvorani v soboto 4. oktobra. Brez avo-nr-tt bo ta skupina doživela velik uspeh, saj smo bili pred !r ;i priča uspehu, ki so ga dosegle domače fo klorne sku p ne. Tov. Černe nam je dejal tudi, da bodo letos sku-‘f.li oživili folklorne skupine, ki , so delovale pred dvema letoma, zlasti tisto v Sovod-niah. Tu bo verjetno pričela z vajami tudi dramska družina. Predvideni so tudi nastopi kakšne večje skupine iz Jugoslavije. Pod okriljem koprskega radia pa nameravajo prirediti v tej sezoni revijo pevskih zborov s Tržaškega ,n Goriškega ter jugoslovanskega obmejnega področja. Prireditve naj bi bile v Gorci, Trstu, Kopru in Novi Gorici. Mož padel s skale in se hudo ranil Včeraj popoldne okrog 13. ure so morali gasilci v Ulico (legli Scogli, kjer sta dva dečka videla izgini, i moža in sli-ša.a nato udarec na spodnjih SKaiah pri Soči. Z neke visoke skale je nesrečno padel petnajst metrov globoko 54-ictni Jožef Gravner iz Ulice Sile 9. Gasilci so takoj prišli tla kraj in po polurnem delu jim ie uspelo dvigniti Grav-nerja, kt so ga takoj peljali v bolnišnico Brigata Pavia. Pridržali so ga v bolnišnici, ker si je zlomil lobanjo in debil druge rane po raznih delih telesa. Njegovo stanje je eelo resno. * «» ----- O V preteklem tednu so po navodilih prefekture odvzeli šofersko knjižico Goričana Giuseppu Cicuti in vozni dovoljenji za motocikle Romanu Coderinu iz Gorice in Ma riu Mavroviču iz Tržiča. Seja pokr. odbora V četrtek zvečer se je sestal pokrajinski odbor. Najvažnej ša točka na dnevnem redu je bilo razpravljanje o popravilu mosta čez Figariolo na o-balni cesti Belvedere-Gradež, kjer bodo prekinili težki promet za dobo treh mesecev. Stroški za novi most bodo znaša 13.500.000 lir. V ponedeljek bodo sklicali na sedežu pokrajine sestanek ustanov in podjetij, ki se zanimajo za promet na tej cesti, da bi sporazumno uredili to važno vpra šanje. Istočasno je odbor o-pomnil trgovce v Gradežu. naj si zagotovijo rezerve blaga, kajti težki kamioni ne bodo mogli za dobo treh mesecev voziti po omenjeni cesti. Nato so razpravljali o poteku del komisije za ureditev staleža pokrajinskih uslužbencev in o nekaterih pokrajinskih ustanovah. - -«» - Smrt odvetnika Devetaka 'OTZ. Viktorja V četrtak je v Gorici umri v starosti 68 let odvetnik Viktor Devetak, ki je dolga leta poučeval na slovenskih sred njih šolah v Gorici. Pokojnik je že dolgo časa bolehal. Po greb bo danes ot 14.30 iz bolnišnice Brigata Pavia. Sinu inž. Darku izrekamo iskrem-sožalje. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 26,6 stopinje ob 13. uri. najnižjo pa 16 stopinj ob 4. uri. S prvim kolom v A, B in obeh C ligah Italijansko nogometno prvenstvo bo začelo jutri svojo dolgo pot Triestina v Milan brez Brunazzija in Rimbalda Jutri se bo začelo italijan- . sko nogometno prvenstvo v | vseh treh glavnih skupinah: A, B in C ligi. Na igrišča se bodo spet zgrinjali ljubitelji nogometa po vse j Italiji, se navduševali, jezili in obupavali nad svojimi izvoljenci, kakršna bo pač njihova igra in njihovi uspehi. V bodoče bomo skušali vsako soboto dajati 'našim čita-teljem čimbolj stvarne napotke za sestavljanje športnih stav, za danes pa je bolje, da se omejimo le na splošen pregled položaja v A-ligi. fci nas letos, ko se je Triestina po enoletni pokori n B-ligi spet vrnila vanjo, še posebno zanima. Zaradi številnih in tudi radikalnih sprememb posameznih enajstoric je njegoua realna moč za sedaj še povsem ne. znana in bo neznana najbrž še nekaj časa. ne glede na rezultate, ki oo do doseženi v prvem, drugem in morda še tretjem kolu. Potem bo seveda nujno moralo priti do selekcije in takrat bomo imeli lažji in jasnejši pregled. Seveda pa na splošno velja kot vsako leto tudi letos, da bodo najmočnejše tiste enajstorice, ki so finančno najbolj čvrste oz. ki Danes otvoritev V veleblagovnici Standa oddelek za sam Prodajali bodo jestvine - Protesti ostalih trgovcev Danes bodo otvorili nov oddelek za jestvine s samopostrežbo v veleblagovnici Stanca. Prostore za novi oddelek so zgradili v zadnjem času in pravijo, da bodo ljudje dobili v njem vse vrsle hranil v že npravljenih vrečkah. Trgovina bo prva te vrste v Gorici, medtem ko jih imamo že celo vrsto v drugih italijanskih mestih in tudi v sosedni Sloveniji. Kupec dobi pri vhodu v trgovino železen koš in si nato sam izbere to kar ho-čt kupiti, pri izhodu pa mu l-.agajničarka sestavi račun. Veleblagovnica Standa upa, da si bo na tak način pridobila novo klientelo. Škodo bodo imeli seveda o-stali goriški trgovci z jestvi-n:-mi, ki jih je v Gorici precej, več kot sto. Ti so se na vse mogoče načine borili proti temu, da bi ta trgovina ne dobila obrtnega dovoljenja, a kljub negativnemu odgovoru občine je prefektura že pred več kot letom dni izdala po-tiebno dovoljenje. Kot smo izvedeli, so nameravali nekateri trgovci zapreti danes svoje trgovine v znak protesta, a vodstvo Zveze trgovcev je razposla-o vsem članom okrožnico, v kateri odsvetuje tako akcijo, ki ne bi prinesla nikake koristi. «Šajra» v Moši Toplo vreme dovoljuje 5e vedno vaške «šagre» in druge praznike po okoliških vaseh. Teh pra-znikov je bilo' precej v vseh vaseh naše pokrajine, tudi v slovenskih, le ; (Ben.) z zaostankom j- 3. In 91 * Brasolin 34”; 4. 56”; ]• 6- 5. Ciulli 51 Bernardelle 1’04’ ti 1T0”: Diviero: boks ST. PAUL (Minneso^p* — Amerikanec Del * Bj ve je sinoči v dvoboju. , 5ve ljal 'za naslov, Pr Jnielat1^. tovnega prvaka sr^!ržil» ^ kat. Amerikanca VUB kinsa. ri zasledovalcev so bili krona Začetek balkanskih atletskih iger v Sofiji Jugoslavija po prvem dnevu vo® z eno samo točko pred Romunijj? Jugoslovanska ekipa okrnjena zaradi zakasnelih prijat atletov ■ Štirje novi balkanski rekordi SOFIJA, 19. — Pred 40.000. (nov balkanski relkord), gledalci so se danes popoldne I Cakanikas (G.) 15,90, 3. Iva- na stadionu Levski začele balkanske atletske igre, na katerih nastopajo atleti Jugoslavije, Romunije, Grčije, Turčije in Bolgarije. Zmaga Jugoslavije je kljub vodstvu z eno točko po prvem dnevu zelo problematična, ker zaradi nemarnosti vodstva jugoslovanske atletske zveze, ki ni pravočasno prijavila vseh atletov, jugoslovanska ekipa ne bo mogla nastopiti v vseh disciplinah. v nekaterih pa bo zastopana samo z enim tekmovalcem. 2e prvi dan tekmovanja so bili doseženi nekateri zelo dobri rezultati in med njimi tudi štirje novi balkanski rekordi. Tehnični rezultati: Višina: 1. Sahiner (T.) 2,01. 2. Velčev (B.) 1,99, 3. Knaler (R.) 1,96. 4. Marjanovič (J) 1,96, 5. Šepa (J.) 1,93, 6. Ti-midescu (R.) 1,93. 100 m: 1. Bačvarov (B.) 10”4 (nov balkanski rekord), 2. Lorger (J.) 10”5, 3. Georgopu-los (G.) 10”5, 4. Oner (T.) 10”6, 6. Kolev (B.) 10”7. Kladivo: 1. Krumov (B.) 61,63. 2. Račič (J.) 60,51, 3. Bezjak (J.) 60.48, 4. Konstantin (R.) 53,68. 5. Ivanov (B.) 53,12, 6. Kuosjanis (G.) 52,11. 400 m ovire: 1. skupina: 1. Oslujen (T.) 53”6, 2. Evange-los (G.) 54”1, 3. Stanel (R.) 54”0, 4. Vučelič (J.) 54”4; II. sku.: 1. Savel (R.) 53”0, 2. Campadelis (G.) 55'T, 3. Čen-ger (B.) 55”7. 000 m: 1. Murat (Jug.) 1’50”0 (izenačen balk. rekord), 2. Va-mos (R ) 1’50”2, 3. Konstanti-nis (G.) 1’51”3, 4. Kočak (T.) 1’51”4, 5. Depastas (G.) 1’51”4, 6. Važič (J.) 1’51”8. 10.000 m: 1. Grecescu (R ) 30’24”0, 2. Mihalič (J.) 30’25”6 3. Vasiliu (R.) 30'47"0. 4. Bar-čev (B.) 30’49”0, 5. Vučkov (B.) giano, in pa krilec Rimbaldo, I 31’04”6, 6. Kepinar (T.) 31'17”0. ki je prav tako poškodovan. I Krogla: 1. Todorov (B.) 17,6 nov (R.) 15,78. 4. Radoševič (J.) 15.46. 5. Kolejev (B.) 15,36, Skiljevič (J.) 15,16. Tekmovanje v deseteroboju je v času poročanja še v teku. STANJE PO PRVEM DNEVU: Jugoslavija 35, Bolgarija 34, Romunija 20, Grčija 10, Turčija 13. Rezultati v ženski konkurenci: 100 m: 1. Kolarova (B ' 12”0, Tihajna (R.) 12"2. 3. Sikovec (J.) 12”2, 4. Tonšova (B.) 12”3, 5. Maiksvei (R.) 12”4, 6. Pav-lovič (J.) 12”7. Disk: 1. Manoliu (R.) 46.46 (nov balkanski rekord). 2 Simonescu (R.) 46.43, 3. Mihaj-lova (B.) 45,55, 4. Borovec (J.) 44.58. 000 m: 1. Zirai (T.) *’10"9 (nov balk. in turški rekord), 2. Dimitrescu (R.) 2’12”9, 3 Sajeva (B.) 2’13”6. 5. Slamnik (J.) 2’15”8, 6. Rajkov (J.) 2’23”6. STANJE: Romunija 20, Bolgarija 10, Jugoslavija II, Turčija S. —— «»------ Waern • nov rekorder v teku na 1000 m ABO, 19. — Šved Dan Waern ie na atletskem mitingu v Abu na Finskem postavil nov svetovni relkord v teku na ,,h prej8* 2. 1000 m s časom 2’18 *• a,j(jOi nji rekord so imeli z časom Waern. Boysen Rozsavoelgy (Madz‘’ KOI.KSAHSrVC Tudi Louison Boh#t premagal Baldinii*^, CHAMBERY, 19. son Bobet je na kole v kriteriju v ChambdTJ jjrc°T trostni vožnji premaS3 la Baldinija. Bobet J? .. g*1" v prvi in v tretji voz*1-1 1 ^ dim pa v drugi. uatovorsi Bred®’* STANISLAV KEhi* ^ Tiska Tiskarski zavod TA .m0} predvaja danes "k(oS ob 20. uri VVarner «• barvni film: M0BY DICK Igrajo: G. PEČK, K. j« SEHART, L. GENN O. WELLES Kiitc na predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 13- ur' in na prostem ob 20. uri Technicolor f'lm' Gospa zločinov (Signora omicidi) Igrajo: ALEC CUINNEN in CECIL PARKER ’» MIKULA LETIČ INTERNA TjD Ker Je Netopil videl, da se zabavam in šalim gledajoč, ako izginjajo porcije v njegovem nenasitnem želodcu, se je junačil in stopil k meni: — Imam veliko prošnjo, samo ne vem, če mi jo boste oteli izpolniti. — prav rad, Netopil, če le morem. Kar govori! *— Morete, samo če hočete Vi imate strašno radi psa chwarza. On je moj velik konkurent. Prosil bi vas, če bi ilo mogoče, da prej jaz oberem kosti v kuhinji in potem »le Schwarz. ' - . , — Ampak, Netopil! Ali ti res ni n:koli zadosti? Vsi so atdovoljni in nihče se ne pritožuje. Ne rečem, da je hrana gvno odlična, ampak zadosti je Je za vsakega. — Kaj hočete? Vedno sem pri apetitu, je pač tako. — Mnogo koristi ne boš imel, ker kuharji kasti skrbno trebijo. Toda če misliš, da ti je s tem pomagano, meni je rav in rad ti ustrežem: Prvi boš ti in potem pride Schwarz. Kadar je bilo meso za obed, so od zdaj naprej kuharji oložili kosti na mizo na poseben kup in jih niso več metali tchwarzu. Brž ko je bil obed končan, je prihajal Netopil ter ačel obirati in gristi. Schwarz je zaman mahal z repom: letopil ni poznal usmiljenja. Navadno sem posedal v kuhinj! ib kozarcu vina in cigareti ter opazoval ta prizor. Schwarz e gledal Netopila s sovraštvom, jezno je lajal; potem ie ibračal k meni začudene oči z vprašalnim pogledom, toda ki bilo pomoči; La najtrše kosti, ki jih Netopilove čeljusti niso zmogle, so ostale še za Schwarza; o kakem mesu ali mozgu ni bilo več ne duha ne sluha. — Polagoma smo sprevideli, da z Netopilom ni bilo vse v redu. Vedno je pripovedoval o hudičih in pošastih. Tudi smo spoznali, da ima halucinacije in sploh da m pri čisti pameti. Ko je prišel med nas v Casoli zdravnik za duševne bolezni dr. Peter Držaj iz Ljubljane, je napravil korake, da je bil Netopil poslan v norišnico v Teramo. Ob slovesu mi je dejal: — Poznam že to. Nisem jaz nor, drugi so nori! čez mesec dni bom zopet tukaj. Tako se je tudi zgodilo, še nekoliko prej Je bil spet med namii. Ko me je pozdravil, mi je dejal: — No, kaj sem vam bil rekel? — Netopil živi svoje mirno življenje med nami. Nikogar ne nadleguje, nikogar nič ne vpraša. Nikogar ne ogovori; če mu nasloviš besedo, je lakoničen. Ne pozna ne skrbi ne nervoznosti ne internatite. Vsako jutro prav zgodaj, še v mraku, obide taborišče, brska po vseh kotih in pobira čike; cigarete zvija v časopisni papir. Ob mrazu in grdem vremenu je ves dan v postelji, ob lepem vremenu pa leži v travi tam na koncu dvorišča pod oljko, sam samcat, gleda v zrak, se smehlja in kadi. — Ko se je nekega jutra približal moji postelji, da pobere čike iz pepelnika, sem opazil, da jih spravlja v notranji žep suknjiča, medtem ko je druge spravljal v hlačne žepe. Vprašal sem ga za pojasnilo. S tajinstvenim glasom je odgovoril: — Vaši čiki so boljši, zanje in še za nekatere druge imam poseben žep. Imam več vrst tobaka kakor v trafiki. Nimate pojma, kako slab tobak nekateri ljudje kadijo, človek bi obupal. Tudi hrana tu v Casoliju je slaba. Ni ga čez Corropoli. Tam se je živelo! Da bi se le vojna kmfclu končala in bi šel v Capeto- vn ... V trenutku, ko to pišem, sedim na toplem pomladanskem soncu in vsako toliko prekinem pisanje, da mi se pogled izgubi tja doli proti morju po lepi dolini Aventina. Evo, tam v travi vidim Netopila. Bos je, na sebi ima samo svoje stare razcefrane hlače in luknjasti jopič; povsod mu gleda ven koža. Leži vznak ter puha oblake dima proti nebu. Nič nima, ničesar ne potrebuje. Ali ni to živa ilustracija znanega črnogorskega pregovora: Sretan je onaj, koji nista nema i ništa ne treba?! Ko moje misli hitijo preko gora in voda in se ukvarjajo s stisko, v kateri sta družina in domovina, so pa njegove misli gotovo v daljnem Capetownu, kjer stoje sami zlati gradovi in kjer je najbolje in najlepše na svetu, kakor mu to neki notranji glas pravi... Kadar mu bo zmanjkalo tobaka, bo vstal, napravil obhod po taborišču, pobral čike in se zopet zleknil v travo; sam zase se bo smehljal, pušil in čakal na večerjo. — Netopil, zavidanja si vreden! ' ' PILANI Redki so ljudje, ki imajo tak obraz, tak izraz v očeh in posebno tak nasmeh, da nikoli ne ves, ali so prefriganci ali telebani ali so resnični norčki ali pa imajo ves svet za norca. Tak človek je bil Giovanni Pilani, delavec iz Milana, star kakih 3-> ‘e*;‘ Kdaj in kako sva stopila v osebne stike, se ne spominjam. Internacijsko taborišče je kakor hlev: Spustiš novo ovco med stare, pa je takoj domača. Prisegel bi pa, da sva se s Ptla-nijem pobliže spoznala, ko me je nafehtal za cigareto, in to kaj kmalu po mojem prihodu. Res je to, da sem se nekega dne zavedel, da mi ta človek dnevno odšcipne več cigaret. Nadalje sem opazil, da neprestano kadi, čeravno nima nika-kega denarja. Kmalu sem tudi spoznal, da ravno tako pri mnogih drugih tovariših redno »dviga# cigarete; skratka: Imel sem opravka z dobrodušnim in vztrajnim žicarjem. Drugi so ga imeli za nadležnega, nekateri celo za zlobnega. Jaz pa ostanem pri svoji sodbi: Dobrodušen je bi: in mnogo zabave sem imei z njim. Le v tem si se danes nisem na jasnem, »li Je W1 tepček ah prebrisanec Njegovo glavno zanimanje je veljalo cigaretam. Toda tudi drugih zadevščin ni puščal v nemar. če si imei kos kruha in sira v roki, se je že prikazal Pilani in ti prijazno voščil: “ Buon appetito! (Dober tek!). — Grazie, Pilani! (Hvala, Pilani!). čez minuto se ti je spet priklonil: . ,i — Ho detto: Buon appetito! (Rekel sem: Dober teK- pjs> Ako je bilo treba, je to ponovil še tretjikrat, r>o&e — razumel. Dovolj mu je bil grižljaj, potem je šel, ^ kako drugo žrtev. Kdorkoli je dobil paket od doma, je lahko prisegel' brez Pilanija ne bo odpiral, če si sedel pri vinu, se -J okrog tebe kakor luna okrog zemlje. Kadar je bn» vjj)0 posebna prilika in se je zbrala večja družba, tako da J j* teklo, tedaj Pilanija ni bilo mogoče odstraniti. Zgodi* s0jjei nekoč, da je bil petkrat poslan, bolj ali manj nežno, toda petkrat se je vmil vedno z istim svojim nas** ki bi delal čast vsakemu patentnemu registru. nza***’ Ker smo Slovenci veseljaki ter se ne branimo in ker smo — vsaj v Corropoliju — še precej »skep s0ij°) kakor je dejal naš Tonček, smo se večkrat zbrali s Pf.. pš* posebno dokler je bilo vino po štiri lire. Pilani j®.h peS^ stalni gost m da se nam prikupi, se je naučil več nas* ter krepko pomagal s svojim tenorčkom. — . .pg& Nekoč sem sedel, s knjigo v roki, na svojem mestu za corropolijsko Badijo. Razdal sem bil že nekaj m končno pride - seveda - Pilani. Nastavil je svoj sm ki je spominjal na Leonardovo Giocondo: — Ali motim? — Kaj pa hočeš? — Samo cigareto. gl ie — Motiš. Poberi se! — (Onoriova šola iz Trsta-nisem pozabil). Brez besede, toda nikakor ne brez svojega nasm® je odstranil. čez dobro uro se je vrnil: — Prišel sem vprašat, če še vedno motim. bo1’’ — Da, motiš. Pusti me v miru! Do svojega miD* vendar imel pravicol . (Nadaljevanje sle