...ill.
UMA.
Leto xvs» St. 40 2.
PoStnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, 25. maja 1929.
V	organizaciji Je mot, kolikor moti — toliko pravice.
AMSTERDAM
OfWatitro In uprayas LJub-■haa, poštni predal 290.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dne ▼ mesecu.
Stane posamezna Številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod po 1,— Din,
Oglasi po cenikn.
Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotične organizacije.
Telefon Stev. 3478,
Ček. račun 13.562.
Iz »Bergbau-Industrile«, J. Arh:
Pred štiridesetimi leti.
Kakor blisk iz jasnega neba je prišlo v maju mesecu leta' 1889 vsled deset- in desetletnega izkoriščanja rudlarjev Nemčije 'dio za takratne razmere velikanskega izbruha ge-ner.a^ne stavke rudarjev. Že so se vršile v 70- in 80tih letih razne stavke obupanih rudarjev zaradi prevelikega trpljenja, ali tako veliko gibanje pod gospodštvom takoizva-nega; » S ozialist eng es et'z - a « je bilo nekaj novega, nepričakovanega, kot nujna 'posledica podjetniške politike, ki so jo izvajali ti že toliko let nad delavstvom:.
Od časa, odkar je nemška drža-va v .50* in 60-tih letih prejšnjega
o e tj a prepustila lastnikom rudarskih podjetij svobodno gibanje in svo odno ureditev delovnih in mezdnih pogojev delavstva, . namesto . rza,vnega sodelovanja ih. kontrole, je nastal od strani podjetnikov tako-zvani
roparski pohod na pravice, zdravje in življenje nemških rudarjev, kateri v zgodovini nima lahko primere.
V svojih bratovskih skladbicah: (Knapp scha ftskass e n) niso bili rudarji, temveč lastniki rudnikov gospodarji, v katerih so gospodarili s svojimi pazniki in uradhiki, a rudarji so dobivali le miloščino od tega, kar so sami prispevali.
Namesto že preji obstoječega 8-urnega delovnega časa je obstojal 9—10- in še več urni delovnik pod zemljo in kjer še ta ni zadostoval, se je s silo primoralo delati še nadure.
V	občevanju z rudarji je igrala glavno vlogo meterska palica paznika (Steinerja).
.Niso bili 'posamezni slučaji, ko so . 1 Odarji na ta način tepeni. Pazniki ^ uradniki so 'bili podkupljeni. Kdor je zmogel, da jim je »šmiral«, ta je ne-• °. boljše ^ stal. Lepa žena ru-S SV,°i° >>inaklonjenO'stjo« na-često n	drugim	višjim
•i-i .e ' °	igrala	v	materi-
jelnah interesih svojega moža. Na
vsem premogovnem' področju Nerate se je razpasla korupcija, da je bilo strah m groza. Govoriti o človeškem dostojanstvu rudarja ali ph svobodi, ibi bila laž. Še do
i; r-f je šel ™darski proletariat javolisce v spremstvu paznika ali svjtra mi gorje 'onemu, ki bi bil dial
V ?*£ Za beIavsko Ikto. radarja6 5^1om*fčna Pla'ča
nn stil	Mark.	Kdor je za-
n J«,; 't
reakexp z razumu stavkami, ali vse
Lil 1° breZ+ UfPeha-	Poskusi
ustanovitve strokovne organizacije
50 ISC v teh letih razbili. Leta 1876
ustanovljena »Saksonska zveza ru-
uatrjev« ,je ostala le podporna. Zveza
DoHif^6^ venoa<< v Porurju'je vsled __ letniškega terorja ih protiusta-»R mf'^u razpadila. Takozvani in !mfc^hutzvelein<< Pa se je vrgel, ir*ror«<ir>^ usPe*no' na' agitacijo za y° rud)arsikega socijalnega za-
kovn^om • ka(kšni razredni stro-govora.1ZaC1P takrat ni Wb
Pod takimi pogoji je bilo treba še samo iskre do eksplozije.
Trpinčena: in izmučena mladina j« uaja povod. Prvi so ustavili delo onjski gonjači in vozači Gelsen-
Zaupniki, vpišite soriruge in sodruiice v »Cankarjevo družbo*4 in takoj obračunajte! Rok poteka! Vsak delavec in delavka, ako imata kaj ponosa in samozavesti, morata biti člana »Cankarjeve družbe14!
V opekarni Derwuschek v Lajteršperku pri Mariboru so bili delavci prisiljeni stopiti v stavko. Kajti mezde so bile naravnost suženjske. Dosegel se je med tem sporazum in stavka je končana; mezde so zvišane od
10 do 18 odstotkov.
Uprava kemične tovarne v Mostah ne mara kolektivne pogodbe. Gospodje so naziranja, da ima delavec samo ubogati in delati. Veljati kot človek nima pravice. Delavstvo pa zahteva kolektivno pogodbo.
Tako hoče imeti gospoda!
Prosimo, gospod, poleg deseturnega dela smo že delali dve uri čezurnega. Zadovoljni bomo, če nam plačate samo eno čezuro.
kirchner družbe. Dne 3. maja je že zapustilo delo moštvo treh sosednih jaškov (Schacht). Meščansko časopisje je molčalo o tem pojavu kakor grob. A že dne 4. maja se je ustavljalo delo 'od rudnika do rudnika. Udar za udarom, kakor prerijski požar, se je razširila stavka na vse rudnike Nemčije. V Porurju samem je dne 14. maja od 110.000 zaposlenih rudarjev stavkalo že 90.000, Ta stavka je celo prešla meje Nemčije in se zarila v Belgijo in: Avstrijo.
Kdor je takrat v Porurju to doživel, se trese danes ob spominu na navdušenost borbe rudarskega delavstva.
Rudarji, ki niso zniali niti en stavek pravilno izgovoriti, so šli na govorniška mesta, kjer so s par besedami dali duška svoji ogorčenosti. Če so le rekli, »tovariši držimo skupaj, tako ne sme več ostati«, je navdih šenje rastlo v nepopisnost.
Da, in oče država je bila s svojimi protiisredstvi takoj pri rokah. Velikokrat so bila zborovanja v gozdih (ker se v javnih lokalih niso smela vršiti, op. pis.) po orožnikih in vojaštvu raz-
gnana. Dne 5. maja pa je vkorakal v Porurje 7. armadlni zbor, a v Dortmundu se je Ustoličil poveljujoči general s svojim štaibomi
Prve žrtve so bile ipri cehi Moltke in Gladbeck, 3 mrtvi in 4 ranjeni, V Bocbumu je pustil neki 19letni poročnik streljati v množico popotnikov, ki so prišli iz kolodvora, misleč, da so stavkajoči. Posledica je bila večje število mrtvih in ranjenih. Na cehi Schleswig bei Brackel sta bila1 dne 16. maja ustreljena 2 rudarja, 1 ženska in 6 težko ranjenih.
Zahteve delavstva so bile: 10— 20% povišanje obstoječih plač, odprava črtanjia vozičkov, odlprava prisiljenega dela nadur in uvedba 8-ur-nega delovnika. Za te upravičene zahteve, katere So bile v začetku stavljene lokalno, a so se pozneje centralistično stavile in bile sprejete na tozadevnih zborovanjih že v marcu in aprilu, se niso zmenili ne podjetniki ne vlada.
Šele po izbruhu stavke, dne 8. maja, so podjetniki prišli k skupnemu posvetovanju, na katerem so ugotovili, da delovni čas ni predolg in pla-
če niso prenizke. Vendar so pripravljeni na gotovo povišanje plač, a to le pod pogojem predhodne vzpostavitve dela po rudarjih.
Kakor se je poročalo, je bila zasedba izvršena brez vednosti nemškega »Kaiser-ja«, ki je bil takrat na pomorskem potovanju, Vendar, ko je za to gibanje izvedel, je takoj odposlal svojega odposlanca v Porurje, da zadevo nU licu mesta preišče. To je imelo za posledico, dla je dne 14. maja sprejel1 dapntaeijo stavkajočih rudarjev po številu treh z imenom Bunte, Schroder in Siegel.
Ta deputaicija je njemu obrazložila vse zahteve in želje rudarjev, predvsem pa je zahtevala že od njih očetov podedovan 8-urni delavnik nazaj. »Kajzer« je obljubil, da bo njih pritožbe in želje potom svojih podlre-jenih organov pustil preiskati, ter bo rezultat njim sporočil. Ako pa je to gibanje v zvezi s socijalno-demckra-cijo, potem je pa z njegovo dobro voljo pri kraju. Zakaj za njega je vsak socijaJni-dieimokrait enak vsakemu državnemu in domovinskemu sovražniku. Če se soeijalno-demokratična ideja s tem gibanjem1 meša in k proti-postavnemiu odporu podžiga, potem bo nastopil z vso brezobzirno strogostjo ter pustil tudi streljati. Ta zadnji izrek je bil od poročevalnega urada za javnost prepovedan.
Čez dva dni nasvetuje cesar podjetniški deputaciji, da naj stopi v stik z zastopniki delavstva. Zakaj, če bi se bilo to prej storilo, bi ne bilo prišlo tako nepričakovano do stavke. Delavec, ki že danes čita časopis in vidi razliko med svojo plačo in dobičkom družb, je naravno, dai hoče imeti tudi svoj delež pri tem.
Naslednji dan pride do razgovora med delavskimi zastopniki in 'predsednikom zveze rudarskih podjetij. Važnejše, kakor dosežen sporazum tega dneva, p'a je bila izjava te zveze naslednjega dne, to je 18. maja, ko so pristali na 8-urni delovnik, brez vhoda in izhoda (praktični 9-umik). Za nadure ise ne sme več delavstvo' siliti, temveč mora biti to prost sporazum. Doseglo se je še več malenkosti in kar je glavno, noben delavec se radi stavke ne sme preganjati.
Ali v nobenem slučaju se lastniki rudarskih podjetij tega sporazuma niso držali. S čepico pod pazduho so morali rudarji prositi za delo.
Dne 19. maja se je sklenilo na podlagi sporazuma pričeti z deilom. Ali veliko število vsled stavke odpuščenih rudarjev je povzročilo tako razburjenje, d!a so že dne 24. maja na zborovanju obratnih zaupnikov v Bochum u sklenili s 69 proti 48 glasovi z nadaljevanjem stavke. Vendar temu pozivu se je delavstvo le delno odzvalo in do konca maja se je delalo že povsod, razun ogromnega števila odpuščenih. Še so po raznih krajih Nemčije rudarji skušali z delnimi staivkami uveljaviti svoj položaji. Le malokje jim je to uspelo, ali žrtve so morali doprinesti povsod1'. Še celo državna preiskovalna komisija se je izrekla v škodo rudarjev.
Tako je poteklo to veliko gibanje rudarskih neorganiziranih množic, izvedeno s težkimi žrtvami ter minimalnim uspehom, a prineslo je rudarjem
spoznanje potrebe strokovne organizacije.
Na podlagi tega spoznanja se jč v mesecu avgustu 1889 ustanovila centralna zveza nemških rudarjev. (Verband der Bergarbeiter Deutschland's.) Tisoči in desettisoči so stopili v njo. Podjetniki in državna oblast so divjali proti njej, ali uničiti je niso
Stran 2
»DELAVEC«
25 maja 1929
mogli več. Črna listal, prepoved vstopa iv javne lloikiale, vsa preganjanja in ječe iso bile brez moči proti naravni potrebi organizacije rudarjev. Žrtev za rešitev je bila doprin-ešena; odločni sistematični Iboj se je vršil za izboljšanje socijalne zaščite, plač in var-'stveno-higijeničnih odredb za rudarje. Parola je bila:
nemški rudar ne bo več za neumnega psa.
Čeprav počasi, alii vendar je šlo naprej in naprej. Državna oblast in njeno zakoniodavstv-o je moralo pričeti računati s potrebami rudarjev in ti imajlo sedla j v povojni diobi v svojih rokah, -da si zboljšajo svoj položaj v iskladu z gospodarskimi potrebami ostalega naroda v državi.
Pa še večji bi bil danes vpliv rudarske organizacije na gospodarstvo i in državo, če bi vsi rudarji v enotno- J sti svojo moč razumeli.
Če bi se hoteli vsi iz zgodovine ličiti, pa bi imeli že svojo usodo v svojih rokah.
Opomba: Takrat so tudi stavkali prvič naši slovenski rudarji v revirjih Trboveljske premoigokopne družbe in so tudi precejšen uspeh dosegli.
Dostavek: Ta članek sem prevedel prvič z namenom, da tudi mi slovenski organizirani rudarji počastimo spomin naših bratov herojev, nemških sodruigov, Iki so darovali svoje življenje v borbi za osvobojenje rudamja iklot človeka ob 40letnici te gigantske (borbe, kaitere posledice tudi za nas niso izostale. Drugič pa z namenom, da vso članstvo Zveze rudarjev častita ob priliki proslave 40-letnice obstoja naši bratski nemški rudarski organizaciji, želeč ji 'najbolj šib uspehov v bodočnosti.
Čast žrtvam!
Živela mednarodna proletarska vzajemnost!
Gospodarstvo in delovni čas.
Nasprotstvio gospodarskih ali pravzaprav kapitalističnih krogov v naši državi napram zaščitni zakonodaji obstoji tudi radi takozva-nega delovnega časa-. Zakon o zaščiti delavcev predpisuje 8- do 10-lurni delovni čas. Kakor vse vlažne določbe tega zakona, tako je tudi delovni čas lie bolj na ipapirju.
Statistika delovnega časa — in ta pove najbolj po pravici — potrjuje našo trditev.
Po podatkih Delavske zbornice v Novem Sadu velja v Vojvodini' tale povprečni delovni čas v urah:
1924	1927
Kovači
Kolarji
Kleparji
Kljiučav., mehaniki
Mizarji
Krojači
Tiskarji
‘Brivci
Strojarjji
Stavbiinski delavci Delavci in nameščenci trgovinah iv mlinih tovarnah
12
10y2
10i/2
ioy2
io>4
11 8%
12 12
io y4
101/2
10%
101/2
11
111/2
10
10
9%
10
814
11	% i2y3 10%
11
10V4
Srbija nam nudi sledečo islik-o:
Sitroka:
mietalska
Itisma
uisnjairsik-a
oblačilna
stavlbim-sika
itlrigovins^kla
tiskarska
■hotel, »kuge
živilska
Povprečni 1914 1925 IVA 11 11 9K 11 'A 10 'A 11 10
13
13 9%
14 14
11%
13 'A 9
14^
12 'A
delovni čiats 1926 1927 10% 10 9K 9 10 10 10 10 11% UK 12	12 %
10	8	K
14 'A 14A 12	13
leta 1928 9l/= 9 10 \0'A 11% 11K 8
13 % 13
Pa ibo kdo trdil, da je v Sloveniji bolje. Ne trdimo, da ni, vsaj deloma, V splošnem je pa zlasti v obrti in manjši industriji isti delovni čas, kakor po ostalih delih države.
Navedena statistika je poučna zlasti v enem oziru: Delovni čas v obrti in industriji ni rezultat socijal-nozaščitne zakonodaje, ampak rezultat borbe med delodajalci in delojemalci. Radi tega je bil krajši delovni čas že pred sankcijo zakona o zaščiti delavcev v onih strokah, v katerih je bilo delavstvo organizirano. Ko je stopil v veljavo citirani zakon, se je mogel uveljaviti z ozirom na delovni čas zopet le v tistih podjetjih, v kateril je bilo delavstvo organizirano.
To dejstvo naj bi služilo delavstvu kot kompas, in mu odprlo oči. Boljša in ilepša bodočnost za 'delavstvo gre edino ipireko strokovnih organizacij. •
Dobro je, da izpregovorimo besedo tudi o neumestni pa stalni zahtevi naših gospodarskih krogov po daljšem delovnem času. Njihovo geslo je: »Čim daljši delovni čas, tem višja produkcija!«
Kaj pravijo k temu strokovne u-gotovitve. Hiigijenski muzej iv Draž-danih je preiskoval efekt enega delovnega dneva.
(Glej sliko.)
Pričetek dela ob 7. uri zjutraj, konec s polurnim opoldanskim odmorom ob poil 6. uri popoldne. Delovno sposobnost delavčevo zjutraj ob 7. uri, to je ob nastopu dela, jie označil z 90. Akcijska sila se je stop-
nost in hitrost dela izključno od delavčeve svežosti. To pa ubija prekomerni delovni čas. Radi tega je Silno pogrešno zlasti za male obrtnike, pa tudi za vso industrijo, ako žele zboljšati svoj položaj s podaljšanjem delovnega časa. Taka m-eto-
i da pomeni prej katastrofo, kakor pa ! dvig gospodarstva.
Že to dejstvo dokazuje, da je delavska zaščita nujno1 potrebna. Dolžnost države pa je, da je ne ohrani le v s e dani jem obsegu, ampak da jo zgradi do največje potankosti.
Zaščita delavskih zaupnikov.
Tu podajamo odlok Stola sedmo-rice, ki je pravoveljaven in ki govori, da ne smejo delodajalci odpuščati delavskih zaupnikov, 'kakor bi se to njim zdelo.
1. Čl. 119. zakona o zaščiti delavcev.
Delodajalci ne smejo odpuščati niti preganjati delavskih zaupnikov izaradi pravilnega izvrševanja njih dolžnosti po odredbah tega zakona.
2. Odlok Stola sedmorice odd. B z dne 9. avgusta 1927 Ut 213-27 — v pogledu zaščite delavskih zaupnikov.
Glede na določilo čl. 119. zakona o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922 Uradni list 74-211 ex 1922 je prosta uporaba čl. 17. službenega reda o dopustnosti 14dnev-ne odpovedi nasproti delavskim zaupnikom nedopustna. Razveza službenega razmerja je v takem primeru dopustna le iz vzrokov čl. 112. d) zakona o zaščiti delavcev ali čl. 202. in 203, splošnega rudarskega zakona. Če hoče torej podjetje talko službeno razmerje razvezati, mora navesti za to razlog, ki ga k taki razvezi upravičuje. Le ona je dolžna dokazati, da delavskega zaupnika ni odpustila iz službe radi izvrševanja njegovih zaupniških poslov. V večini slučajev bi zaupnik sicer ne mogel dokazati z navedbami kakih činjenic, da je bil odpuščen radii' svojih zaupniških poslov.
Zakoniti odpust zaupnika.
Podajamo izvleček iz zakona b zaščiti delavcev, da delavski zaupniki vedo, kako se jim je ravnati.
Po čl. 112. zakona o zaščiti delavcev orestane mandat delavskega zaupnika:
a) Z izgubo državljanskih pravic po polnoveljavni sodni odločbi,
b) Zbog težke kršitve dolžnosti odnosno prekoračenja dolžnosti, ako je nastala s tem nevarnost za življenje, zdravje in druge važne interese zaposlenih delavcev in podjetja, O vprašanju, ali je nastala težka kršitev dolžnosti ali prekoračitev področja, odloči na zahtevo lastnika podjetja ali dveh tretjin zaposlenih delavcev dotičnega podjetja pristojna Inšpekcija dela, zoper katero odločbo se sme nezadovoljna stranka pritožiti na ministrstvo za socijalno politiko.
P o čl. 202. in 203. rudarskega zakona prestane takoj brez odpovedi
službeno razmerje, če je zaupnik spoznan krivim hudodelstva, ;pre-greška iz dobičkaželjnosti ali zaradi dejanja, ki je v nasprotju z javno nravnostjo, ali ki je zakrivil prestopek proti varnosti osebe, čaisti in lastnine delodajalca po določilih kazenskega zakona.
Istotako sme biti zaupnik odpuščen brez odpovedi, če se ije težko pregrešil z ozirom na zvestobo, 'pridnost in dolžno spoštovanje napram predstojnikom, če se peča s postranskim opravilom, ki ni združljivo z njegovim službenim razmerjem ali če zlorablja službene tajnosti v škodo svojega delodajalca.
Po čl. 82. obrtnega reda se sme razvezati delovno razmerje z zaupnikom talko} brez odpovedi:
a) če je sklepaje delovno pogodbo prekanil imetnika obrta, pokazav-ši neprave in popačene delavske knjižice ali spričevala, ali ga je prevari! o obstanku drugega delovnega razmerja, ki ga istočasno veže;
b) če se pokaže, da je nesposoben za dogovorjeno delo;
c) če se v-dlai pijančevanju in je bil opetovano zastonj posvarjen;
č) če zakrivi tatvino, poneverje-nje ali kako drugo kaznivo dejanje, iki ga naredi, da je nevreden zaupanja: obrtnega imetnika;
e) če izda kako opravilno ali obratno skrivniost ali brez privoljenja obrtnega imetnika vrši postransko opravilo, ki ga ovira v delu pri -obrtu;
f) če je neupravičeno popustil delo, a'li stanovitno zanemarja svoje ■dolžnosti ali pa druge nomožne dp-
lavce ali domačine zapeljuje v nepokorščino, v upor proti imetniku obrta, v neredno življenje ali v nenravna ali nezakonita dejanja;
g) če zakrivi grobo razžaljenje časti, telesno poškodovanje ali nevarno pretenje zoper imetnika obrta ali njegove domačine ali zoper druge pomožne delavce ali kljub prejšnjemu svarjenju neprevidno ravna z ognjem in lučjo;
h) če ima nalezljivo bolezen ali če postane po svoji krivdi nesposoben za delo ali ako nesposobnost za delo, katere ni sam kriv, traja čez štiri tedue in če je dalje nego 14 dni v zaporu.
STROKOVNI VESTNIK.
a 10
Delovni čas
Po higijeniinem muzeju v Dresdertu.
njevala do 8. ure zjutraj na 100. Na tej višini je ostala še do 9. uire. Ob 10. uri ije že padla- na sposobnost ob nastopu v delo, to je na 90. Ob 11, uri je znašala že 85, ob 12. uri 80.
Ob pol 1. uri, to je po polurnem počitku, je delovna sposobnost zopet 90. Ob 1. uri 95, ob 2. uri istotako 95. Potem pa prične rapidlno pa!-daiti. Ob 3. uri znaša tie še 80, ob pol 4. uri 75, ob 4. uri 72, ob 5. uri 68, ob pol 6. uri 65.
Ako vzamemo za normalni delovni čas osemumik, v našem slučaju od 7, ure do pol 4. ure popoldne, vidimo, da je storitev zelo odvisna od svežosti telesa. Že pri normalnem delovnem času pade na konce dela storitvena aktivnost. Narav-
I2W I	2	3
Delovni čas
3* 4	5
Čezurno delo
nosit katastrofalen je ipa padec pri nadurnem delu.
In to je umljivo. Delavec ni namreč stroj, ki bi mogel producirati vedno večjo količino. Nasprotno vpliva na produkcijo zelo fizično in duševno stanje. Menimo, da pa ni potrebno še posebej dokazovati, da vp|liiva|(a pretirani napori nla delavca v obeh ozirih kvarno. Če je preobremenitev trajna, potem ne bo produciral delavec kljub dolgotrajnejšem delovnemu času niti toliko, kolikor bi sicer pri normalni obremenitvi.
To velja zlasti za obrate, kjer je v pretežni večini ročno delo, Pri strojnem obratovanju odločuje namreč pri produkciji tudi tempo stroja, pri ročnem delu pa zavisi intenziv-
Petdeset let obstoja Kranjske industrijske družbe.
Letos ibode .praznovala — sicer morda prav na tihem — Kranjska Imdust-r. družba petdeiset leit obstoja -železarne. Pol stoletja je v zgodovini -kaplja v morje, toda ,keir -prihaja -pri tem do iziraza predvsem mukapolno polstoieitje de1 n -dveh ig-enera-cij, katero je vstvarilo iz muzejsko-stare male, primitivne -obrti mogočno svetovno znano podjetje, je ob Vseim, če se -p-r-i tem spomnimo ma v-se številne žrtve -dela, iki so padle za to industrijo-, -pol stoletja nepopisna -zgodovina. Desetleitj-a stoji na čelu ■tej industriji že-lezni magnat, 'generalni ravnatelj Noot, -ki mu -moramo priznati, -da je z viso kapitalistično moidlriostj-o razširjali in vodili to podjetje -im ga posebno ra-zvija iin racijonalizkia zadn-ja leta pod -tehničnim vodstvom tehničnega ravnatelja Hoffmanna naprej v popolnoma -modern stil obrata težke železne industrije, ik-akoir zahteva to današnji mednarodni položaj in trg.
In -če se uživiš v -to -delo, v to vrvenje, ropot in bučanje, cviljenje, prah, vročimo, smrad in plim, la-janje iin tuljenje, v železni ■potok -iiz peči, v ropotajoče vialj-anne na Savi in Javorniku, v zvijajoče -se železo, ki igia -stiskajo tis-oče kilograim-ov težki valjarji, v ropot žrebljairskih strojev, v bučanje ži-čar,sikih bobnov in drdranje mrzl-o-valjarskiih strojev, v tuljenje glavne transmisije z vrvmi, v rjovenje turnbin im motorjev, žerjavov
in v električnega ro-boitia, ki valja železo sam in je nadoknadil -desetine nekdanjih silno mo-čnih valjarjev kakor njegov brat, električni roibot-žerjav, ki je isto nadomestil desetine delavcev, če se -u-živiš v to delo, spoznaš vso neizmerno moč delavskega razreda, vipreženega v jarem kapitalizma. Tam visoko pod -planino i-e rezenvar, -ki daje pogon s silnim vodnim pritiskom J-a-vor-miškii valjarni, tam v Vintgarju elelktrair-na -in datlje v Ra-dlovni d-r-uga, ki sta matici Savške in Jav-orniške 'tovarne, ki po-šiljata življenje delu in smrt vsakemu, če se n-e p-azi, ali ki vslied izmu-čemosti -pozabi na. ite-g-a strašn-e-g-a neu-smijem-ega -sovražnika in vendar tolikega dobrotnika človeštva. Vse te -sile biijejo in silijo železo, da se oblikuje in z njim vse druge, ki dan z-a -dnie-m, v zimi in po leti, delajj-o vedno isto, vedno enako, vedno elektriko.
Če -se vživiš v ta zn-o-jna telesa, robotov, -o-d potu ipremoiče-nimii, mokrimi srajcami, oljnata, umazana, divigaijoča dnevno tisoče črn tisoče kilo-g-ramiov železne teže, stoječa pred -pečjo z železnimi -dno-gi, preid pečjo, v kaiteri je 1200 dio 1800 in mlorda nad 2000 -stOT>inj vr-oičimie, -ali- zopet v one v \aljarni, ki s -klešami tr-d-o vsak d-an grabijo zm-ojni, -da, tedaj, kadar .to razumeš, -razumeš, ker si vse -to sam delal, sam preizkusil, trpel in se ,potil in šel živalsko izmučen in -gladem domov, -da drugi -dan zopet pričneš, da, kadar to razumeš in -se v to
25 maja 1959
»DELAVEC«
uživiš iin veš, da bi bil svet v železne ■obroče dejan, če bi vlekli železni pas, iz te tovarne, da bi bil svet, zemlja cela povezana z žico, kakor poveže Ribničan pisker, ako bi vso žico, katero *o naši ži-čarj.i že izgotovili v itej tovarni, povili krog sveta, da, potem veš, kaj je železarna Kranj, induistr. družbe. Petdeset 'let bode praznovala, p ol s t o 1 et j a obstoja in vendar je .ta proslava tuidii žalosten spomin na vse tiste strašne žrtve dela, tki so padle zia to1 industrijo pri -delu;
njim gre v prvi vrsti nad vsem priznanje. Da, Bradla&kui, ki se je živ spekel med žellezmitmi inguisi, svetniku dela maše mantiname in drugim, ki so strašno trpeli in ponesrečili, poginjali med jermeni y transmisijah, zmečkani od težke, vroče železne mase, ki jim je bila vlečena skozi živo meso, ki so v turbinah poginili vsled defekta ponorelega stroja, da vsem tem neznanim, pozabljenim priznanje. Ob tem spominu bode praznovala naša tovarna ipolstoletaicio. Ali bo poidjetje vendar razumelo ceniti junaka vstvarjene veličine vsega tega, delavstvo, ali bode imelo pogum odkloniti malenkostno zahtevo, katero je slavilo delavstvo za enkratni izvan-redni nabavni prispevek in če ne ibode, tedaj 'bode ‘delavstvo in oralo najti način dn sredstva, .dia prisili kapital, da da malenkostne ° *re s ti naše dote. Kovinarji KID zavedajte se pomena te polstoletnice in praznujmo 1° tudi mi tako* da foodie sleherni stopil v vrste ^ skupne organizacije in da bodo zanamci lepše, z lepšimi spomini praznovali tričetrtsioiletje.
Tuleča sirena vas kliče, vsaki dan k strojem in vselej, kadar vas, zavedajte se tega, da vas kliče tudi v vrste bojne fronte a' v vrste organizacije probujajoičetga velikana dela.
Sekcija težke železne industrije Jesenice.
Kakor stno zadnjič poročali, ’ je nase članstvo aprila sklenilo, da bodemo s samopomočjo si odpomoigli za upokojenima stanovanj. Z veseljem danes že lahko P čarno, da je velik del članstva temu sklepu talkoi zadostil in podpisal izjave za tozadevne odtegljaje od plače. Toko so se posebno sodrugi nia Javorniku odzvali in ze dlo^ sedaj v velikem številu podpisali sv°>c .'z;ave. Isto so se sodrugi na Dobravi odtajali, poživili sebe 'in sklenili, zopet v večjem številu vstopiti nazaj v organizacijo. Saj je .pa na Dobravi .tudi zadnji čais bil; prvi uspehi so povolj.n.i. Tamkajšnjim zaupnikom pa priporočamo nevklonljivo vztrajnost, ker kljer iso dobri in vztrajni zaupniki, je tudi idobna in vztrajnia organizacija), to je nepobitna istina. Vsem pa, ki "to akcijo izadržuijejo, kličemo, da mlaj ise vendar vsak zavedla, da ije le v skupnosti zajamčen uspeh. Vsak sklep, ki .se napravi, te treba prav osti v 'dejanja, sicer je od-v.ei: 'da Rovarimo, če sklepam ne iboido slednla dejanja. Vsak naj se vendar tega zaveda, .da (brez žrtev ni niobenih uspehov in da uspeh prihaja do izraza žele tedlaj, kadar se delavstvo dejansko v masaih v tisočih oklene dela .in izvaja svojo solidarnost potom različnih skupnih žrtev, katere tej skupnosti donašajo potem čudežne sadove solidarnosti v obliki matcirijelnih in kulturnih dobrin. Jeseničani, Javorničani in Doibiravčaoi, otresite se enkrat vendar svoje prirojeno®ti v ‘tem, dia ne bodete sami sebe z Oibljubamii pitali, to se pravi, napravljali lepe sklepe, zanje 'glasovali, potem pa “go v ^ žep in že druigi 'dan postali figa-.mož. tvare'di vendar vsak s seboj enkrat obračun in skleni: jaiz 'hočem, jaz monam, mi “očemo, mi bomo, mi ismo!
^ Tistim toiraj, ki nais zadržujejo, velja m™, VS, ,eEa dolžnost ije, iz solidarnih ožini n.S- j !emt! sklepu, Zatoraj, ikidor še iijavo, od zaupnikov .predl-•	, lmpreje; čim prej e, tim preje bomo
s prvimi uspehi zrušili vse omahljivce, ko bode stala prva stavba te velike solidarnosti. S ponosom bode vsak gledal nanjo z zavestio, da smo ustvari« to mi, mi nema-nici s svojo solidarnostjo.
Treba pa je povedati še onim nekaj, ki z raznimi izgovori hočejo ustvarjati nezaupanje v to akcijo, osoibito onim, k j še vedno s temno propagando odbijajo kovi-&r,]e Savi, Jiavornikiu iin Dobravi od or-ST”™ ,akciie ®aže^a ata» in Doma ei!oi;'stt^,C>,eniš ,a -stano-ranja, da vam vaše 1 M' ° 111 ^kjodljirvio idelo me .bodic uspe-. - j ' stn'° oia pohodu, naše vrste se mimoze ■ evno, v našem delavstvu je prodrlo pravtno Pojmovanje strokovne, delavsko-razre ne organiziacijj.e. nagj zaaJI>niflki delajo stalno na to, da ,e položaj oW za nas vse na bol,se. Zapiski zbor šteje že 140 mož; v vseh oddelkih je zopet zasidrana nasa organizacna, povsod smo prodrli, povsod se vracaio k,er so že bili. Zakaj oe, sa, nas pa tod* ničesar ne loči; vseh "»as stremilienje gre pred vsem za ,tem, da »e preko nas in brez »nas v tovarni ne bo nioglo več delati in nas uproipage,^ tieles-i ", ln 'duševno, .da se vzdržijo zakonite in ^oiektivne' meje, 'da branimo delovmi čas, »o S’1z*>0l^aII|o položaj, osobito onim, iki prizadeti in v največji bedi, da darsl'',z las't,nib žrtev skupne gospo-strok .0l°r™ei 'da postanemo ne samo nVi	zagrizeni v obraitma vpraša-
k.nt'	'se izP°P|ol|nimo z dejanji
ml t' T,Uzin®i’i_ >n pričnemo igos.podarslk.o s Pravimi mairksiiistiično-m.ateriiajfi.-stičnimi .očmi okrog sebe. Da začnemo
*r’Y U ^ za sebe, da se z lastnim gospodarstvom uveljavimo in dokažemo sve-. a nismio volini več mehko postiljati sa-Z°n d™«lra' tem-vce, ,da vcmo, kaj pomeni-«ilp a V ma ?m m 'Ve,likcm idnužimo svo-jle lniV.lL 3 ,S sT°io skupnostjo in solidarno stij o
i° '1’arlamo čudežne stavbe in o grom-Pri	^oris^i' 2500 delavcev nas je
svn, m j6 ,Ilas dvaitisoč od teh spozna sm >0 in 0,s'>0'oarsko moč in pomislimo, da
0	10 let zgubili v agoniji ne pojmovanja
te lastne sile, tedaj hočemo sedaj to nadoknaditi; 'da, mi hočemo, ikajti mnogi so podpisali ne le en delež, celo dva in tri, ker imajo nezlomljivo vero in voljo v samega sebe in skupnost. Mi smo dozoreli 'gospodarsko, mi hočemo z lastnim ustvarjanjem in lastnim gospodarstvom dejansko pokazali vsakemu, da je naš denar zajamčen in skrbno upravljan kot	skupna last	in	bodemo v
tem	poigleidu	sknbeli ®a	to,	da vsako naj-
manjše nezaupanje odpade, ker naši zaupniki že sedaj kot strokovničarji tudi v gospodarskih organizacijah upravljajo vzorno in z vso previdnostjo milijonske vrednosti. Tistim pa toraj, ki še naprej trdoglavo dvomijo', ni druge pomoči, kot da jih pustimo, da počakajo, da bodlo videli .dejanja', sicer pa jiim	svetujemo,	da	ne drže križem
•rok	v senci	z upanjem	na	Mesijo, ker ga
ne bo. Mesija je v nas: Vstanite sužnji iz duševnega prokletstva, saj bratje smo, da, in vsi enalki, toda bodimo bratje dejansko. Solza sočutja ne da kruha gladujočomu otroku; brez usmiljenja je tudi obraz, ki tsolze zavrača, da pa z desnico kar more, to je brat — bratu. Zatoraj, ne .kremžite se in ne laigajte sami sebe, rešitev nas je zadeva nas samih.
Mii hočemo, mi bodemo, mi moramo! Tako naprej!
Kaj pa pomeni v črno zavita rdeča zastava na Delavskem domu?
Tako so se spraševali naši kovinarji dne 14. maja, ko je plapolal žalni znak iz Delavskega doma. Kmalu na to pa se je raznesla vest, da je prejela podružnica br-izojav, da je preminul prcdscdnik Saveza Metalskih Radnifca Jugoslavije,
i
sodrug Jankovi? Kčlljan.
!
Težko nas je pretresla ta tužna vest. Jankoviča ni več med niami; baš sedaj, ko bi ga tako trebialo, pa je podlegel. Neverjetni smo strmeli v brzojavko., iki nam je povedala: Jankoviča ni več!
Slava mu!
Naš Savez zaznamuje zopet novo veliko izgubo človeka, sodruga, ki je, moramo priznati, za naše razmere nenadomestljiv. Bil je viesten in vnet ter do skrajnosti požrtvovalen in storil je vse, kar je 'bilo v njegovi moči, za povizdigo in pojačanje položaja kovinarskih delavcev v Jugoslaviji, Po poklicu je bil livar. Ko smo se uijedinulli, je odlše'1 v 'Beograd kot prejšnji blagajnik Osrednjega društva kovinarjev in prevzel mesto centralnega blagajnika našega Saveza. Sedaj, na zadnje, je ibil uradnik pri beograjski Delavski zlbomici, istatdstikar, in je zasedel najvišje mesto, kar ga ima naš Savez: prevzel je predsedstvo Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije. Bolj tiho je bilo njegovo delo, zato pa toliko težje in niaiporno. Blag spomin nam ostane na njega; kot vzgled je 'bil vsakemu v neumornem idelu za organizacijo. Težko ga pogrešamo. Zapušča ženo in sinčka, katerima izrekamo naše igloboko sožalje.
Bodi m.u zemljica lahka!
Sekcija težke železne industrije Jesenice.
Žalostna usoda proletarske žene.
Dne 8. maja t. 1. je ob 6. uri zjutraj peljal bolniški kontrolor Šlibar ženo Ivano tovarniškega delavca Jakoba Lega/ta iz Javornika v Ljubljano v bolnico. Med potom pa je izdihnila pred kolodvorom Žirovnica, kjer iso jo takoj izložiM in prepeljali na njen dom v Rodne.
Kakšna izobrazba pa je to?
Pri »Kranjski industrijski družbi« imamo ‘tesarskega mojstra, ki rad pozabi na ■dostojnost in nahruli stare delavce z govedom ter vsiljuje svojega sina na prva mesta in na ta način povzroča spore. Mi mu priporočamo, da naj bo dostojen, sicer bomo primorani še kaj več povedati, čeprav ba to neljubo, toda me nam . . .
Odprto pismo gospodu inšpektorju »Inšpekcije dela« v Ljubljani.
Gospoda inšpektorja prosimo, da vzame na znanje, da je položaj vajencev v mali obnti v radovljiškem okraju obupen. Z malimi izjemami iso vajenci popolnoma brezpravni. Takio na primer morajo vajenci delati iod 4., oz. 5. ure zjutraj pa do 10. in 11. ure zvečer in to telo ob nedeljah. To ipa prekaša vendar vse meje izkoriščanja. Konkretno navajamo sedaj samo en ugotovljeni slučaj. Tako se godi pri g. Jožefu Sta-rotiu, mizarskemu mojstru na Rečici pri Bledu, kar .smio izvedeli od zanesljive osebe, ki to opazuje. Apeliramo na 'gospoda inšpektorja, ida pošlje v ta okraj izvidnika, da se bo ta na licu mesta prepričal o nedopustnem trpinčenju vajencev in vajenk pri raznih šiviljah in drugih mojstrih. Vse delavstvo pa poživljamo, da nadzoruje mojstre, ter naj vsak sličen slučaj prijavi svojemu zaupniku v tovarni KID. V naši idržavi .še ven/dar veliia Z/aikon ter je tjeba' poskrbeti, da se tako brezčutno izlkiOtrišča-nje eksemplarično kaznuje po zakonu o^ zaščiti delavcev, če ne, bo res kakšen mojster mislil, da smo na Kitajskem. Mi vemo, da se vajenci sami navadno ne .bodo upali povedati, kako .trpijo in delajo, zato pa je treba, ida istariši tudi sami nastopijo in se pobrigajo zia svojo nesrečno deco; kakJni pa bodo ti izmučeni otroci, ko dorastejo? Vsaka stvar mora vendar imeti svoje meje!
S. M. R. J, podružnica Jesenice.
Za smeh in kratek čas.
Par let je preteklo, odkar je enkrat na Silvestrov večer Ambrožič Vincenc prav prijetno zabaval jeseniške kovinarje s ku-
pletom, katerega dve kitici priobčujemo za spomin Ambrožiču, ki je odšel tja, kamor je naslovil ta 'kuplet:
Zdaj vam povedal bom tako, naj se ne čudi temu nikdo.
Če k'terega kdaj zadene kaj, koj sebi v »varžet* dene naj.
Vse po vrsti bom obral, kar ne zdi se nekaj mi prav.
Če v drugo spet bom kdaj vam pev pa prid'te vsi, da slišite odmev.
Procesija iz cerkve je prišla, pred njo je igrala godba.
Za godbo is svečami so šli, sociji in komuni vsi; to bilo je strašansk' lepo, za Skrinjico prvo se je šlo.
Če šlo bo to tako naprej,
ibo bič zapel kot še niklol' poprej!
In v enem verzu pravi Ambrožič: »Res čudno se m'i na svetu zdi, da smola vedno se me drži.« Da, da, sedaj sta odšla oba »smolarja« im Ambrožič lahko zapoje: Povprašam vas, al' nisem mar' pomilovanja vreden jaz smolar . . . Glejte, isodrugi, take stvari so nam mnogo škodovale, dasi so bile v zabavo, vendar ni bilo umestno, dia se je žalilo verski čut posameznikov. Kaj pa bi Ambrožič sedaj rekel, da bi kdo sestavil tlak napev, ki bi se nanašal nanj in na njegovo udeležbo pri velikonočni procesiji? »če ibo šlo tako naprej, bo bič zapel, kot še nilkiol' poprej!«
Drugim za vzgled!
Danes se je zglasila enia izmed naj-starejših^sodružic T. pri meni in mi pomolila' 4 Din. Ko jo vprašam, za kakšen namen, mi ipr.avi: »No, 'jaz hočem dati iza zaplenjeno majsko številko »Svoibo-de«, katere tisk bodo morali 'gotovo kljub temu plačati.« Posnemajte isoidruigi in sodružice, toda predvsem pa se sedaj odzovite s pristopanjem k ‘»Cankarjevi 'družbi«; vsak član Saveza Metalslkih Radnika Jugoslavije na Jesenicah', Javorniku in Dobravi naj bo tudi član »Cankarjeve družbe«. Dalje opominjamo vse članstvo, da naj vsak pravočasno poravna vse prispevke za mesec maj.
Za »Stan in Dom« se bode pričelo odtegovati prispevke s 15. junijem. Vsak naj se potrudi im maj pri svojem zaupniku čim-iprej podpiše tozadevno izjavo. Kot vzgled za to naj vam zopet navedemo, da sto se zglasili trije vajenci iz žrebljame in so tudi podpisali za »Stan in Dom«, kar se jim seveda mi odreklo. In če viaij-cmci tako idealno razumejo solidarnost, tedaj jih .smemo vendar upravičena staviti delavcem za V7'gled. Tudi veliko število delavk se je že priglasilo; značilno je tudi, da so vsi organizirani delavci »iz prostora« tudi že podpisali izjave. Kje pa ste druigi, ki vam ne gre tako trdo, kakor slabo plačanim ženskim delavkam, vajencem im pomožnim delavcem? Besede mičejo, dejanja vlečejo; posnemajte jih!
Predsednik.
Kovinarji, člani Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnic Jesenic, Javornika, Dobrave, Lesc, Most, Ljubljane, Celja, Guštanja, Mute, Tezna, Maribora, Fale, Žreč, Štor, vpišite se takoj v »Cankarjevo družbo«! Zaupniki, poberite članarino za »Cankarjevo družbo« in jo pošljite »Cankarjevi družbi«!
Člani in članice »Splošne delavske zveze Jugoslavije«, podružnice Ruše, Maribora, Hrastnika, Celja, Most, Medvod-Gori-čan, Kranja, Tržiča, Ljubljane, Šoštanja, Ptuja in Mojstrane, ali ste že člani »Cankarjeve družbe«? Kdor še ni, naj takoj pristopi! Zaupniki, skrbite, da bodo vsi člani! Naša »Cankarjeva družba« mora biti mogočen spomenik Ivana Cankarja. Letos bode izdala krasne knjige z lepimi povestmi in slikami.
RUDARJI.
Rudarji Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Srne pri Prevaljah, Leš, Velenja, Zabukovce, RajhenburgrSenova, Kočevja, Mežice, ali ste že člani »Cankarjeve družbe«? Zaupniki, vpišite vse, ki Se niso vpisani in pošljite članarino! Naš ponos je »Cankarjeva družba«.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Maribor—Lajteršperk.
Stavka opekarskih delavcev v Lajterš-perku zmagovito končana. V Derwuschkovi opekarni v Lajteršperku se ije hotelo z začetkom letošnje seziije idelavstvu njihove že itak nizke mezde še znižati. Podjetnik je lanski dogovor glede mezd kratkomalo razveljavil ter vsiljeval znižanje. Delavstvo si je potom svoje strokovne organizacije sestavilo svoj predlog ter ga potom iste predložil podjetju. Ker pa je podjetnik njihiave zahteve odklanjal in zahteval za zmanjšane mezde celo več dela, je delavstvo seglo po zadnjem sredstvu in dne 8. t. m. stopilo komipaktmo in solidarno v stavko. Prva pogajanja, ki so se vršiila v Mariboru dtae 10. t. m. pri Inšpekciji dela, so bila brezuspešna. Dne 14, t .m. pa se je solidarnosti organiziranega dlelaivstva moral podjetnik » udarti ter ®e je isklenila kolektivna pogodba, s katero se zvišajo mezde od 10 do 18 odstotkov, V pogodbi so dalje zapo.padema1 mmio-ga viažna socijalna viprašanja in natuiralne dajatve, kakor: 'Stanovanja, kuinvo, razsvetljava itd. Stavko je vodlila Splošna delavska zveza in so na pogajanjih sodelovali poleg zaupnikov še Jakomin, Haramina, Čeh, inž. Šorli in srezki poglavar g. dr. Ipavic. Delavstvu k njihovemu uspehu čestitamo; delavci iz driiigih podjetij pa naj vidijo, kaj zmore organizacija, solidarnosti
i	in zavednost.
Usnjarski delavci v Mariboru.
Odkar se naši usnjarski delavci ne brigajo v taki meri za svojo strokovno organizacijo, kakor so se pred leti, nam je marsikatera pridobitev, ki smo jo priborili, bila odvzeta. Da bi pa to le ne šlo predaleč, smio za idne 15. t. m. sklicali sestanek, da se pomenimo o naših razmerah in težavah. Na sestanku je poročal s. Jakomin iz Ljubljane o potrebi organizacije in to tako temeljito, da je nam le žal, 'da ni vse usnjarsko delavstvo bilo navzoče na tem lepem sestanku. O poteku stavke v Derwuschkovi opekarni je poročal sodrug Dvoršak in povdaril, kaj zmore organizirana volja in solidarnost. K besedi se je oglasil tudi sodr. Malo Kiš in pozval delavstvo, da mora napraviti sklep, da vsi navzoči gredo na delo za pridobivanje članov im okrepitev svoje 'organizacije.
Mojstrana.
Dne 12. it. m. se je vršil pri nas ustanovni občni zbor naše srokovne organizacije. Mi smo sicer imeli že prejšnja leta or-iganizacijo, ker pa je tovalmia cementa obratovanje pred par leti ustavila, je s tam prenehala tudi strokovna organizacija. Občni zbor ije posetilo lepo število članov, in je za pripravljalni odbor poročal o vsem dosedanjem 'delu sodr. Ivan Beznik. O položaju delavstva in nalogah strokovnih organizacij je poročal tajnik sodr. Jakomin iz Ljubljane.
V	odbor so bili izvoljeni naslednji ss.: Predsednik Ivam Bern'-c, podpredsednik Janša Ivan, tajnik Rabič Ivan ml., blagajnik Krznarič Pavel; odborniki: Šifrer Anton, Krznarič Mihaeli, Sodja Anton; nad-i zorstvo: Šifrer Franc, Polda Pavel in Hrastar Franc. Novi odbor ima nedvomno pred seboj veliko perečih stvar', katere čakajo, da se ijih nekdo loti im tako izvede, da bo delavstvo imelo od tega koristi. Nič se pa ne bo moglo izvesti, če me ho vse delavstva 'organizirano kakor en mož. Zato mora vsak delavec takoj postati član svoje organizacije. Zavedlaje se, da kolikor moči in 73-« vednosti, toliko pravic!
Podružnica papimičarjev v Sladičem vrha.
Pri nas smo dne 5. t, m. imeli talko le-t po zborovanje, da si takih želimo večkrat.. Skoro vse delavstvo »Sladkogorske tovar-i nc« se je zbralo; nas vse je prevajal duK enotne volje, združitve v svojo obrambo, žal ,je bilo marsikomu, dia ni že poprej vstc-1 pil v vrsto orgamiziramih bojevnikov. Taj* nik s. Jakomin ije v slovenskem jeziku ori* sai v pomembnih besedah polomij delavstva ter dokazal nujnost, da si c'elivstvoi ustvari organizacijo in izboljša svoj mizer-* ni položaj. V nemškem jeziku je za tem s. Čeh iz Maribora obrazložil stvari, katere so aktualne iim pozval delavstvo, da se vse do poslednjega organizira.
H koncu se je poverilo več zaupnikov, da pripravijo vse potrebno za občni zbor, kateri maj bi se vršil tekom prihodnjega meseca. S tem bode pri nas zopet upostavljeno redno poslovanje naše strokovne organizacije. — Sodrugi, le pridno na delo in uspehi ne bodo izostali!
LESNI DELAVCI.
Lesni delavci iz Ljubljane, Maribora, Ptuja, Celja, Križ, Rakeka, Starega trga pri Rakeku in drugod! Rok za vpis v »Cankarjevo družbo« poteka. Vpišite se! Zaupniki, pozovite še tiste člane, ki se še niso vpisali, da postanejo člani »Cankarjeve družbe«.
Živilci.
Peki Maribor.
Pevski odsek pekov v Mariboru priredi vsako leto svoj izlet. Lansko leto so obiskali sodruge v Grazu (Avstrija), letos pa posetijo Ljubljano.
Ob tej priliki priredi Zveza živilskih delavcev Jugoslavije v Ljubljani dne 8. junija 1929 ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice »Pevski koncert«, pri katerem sodelujejo:
Pevski odsek pekov Maribor.
Pevska odseka pekov in mesarjev Ljubljana.
Pevsko društvo »Cankar« Ljubljana.
V	nedeljo, dne 9. junija 1929 ob 3. url popoldne se vrši velika vrtna veselica ▼ hotelu »Tivoli« (Švicarija) s petjem, godbo, plesom, srečolovom itd.
Vabimo vse ljubljansko delavstvo, da se udeleži koncerta in veselice, posebno pa se poživlja delavstvo, da se udeleži sprejema mariborskih sodrugov t soboto, dne 8. junija ob pol 6. uri zvečer na glavnem kolodvoru, ko dospejo z brzovlakom.
Stran 4
»DELAVEC«
25. maja 1929
Kdi od članov živilske organizacije (peki, piivovamarii, mesarji) še ni član »Cankarjeve družbe«, naj takoj pristopi, ker rok za priglasitev poteka. Naš Cankarjev spomenik »Cankarjeva družba« mora biti lep in velik. Zato naj ne bo nobenega, ki bi ne bil član!
Pivovarji.
Razmere, v katerih živi pivovarsko delavstvo, so isto prisilile, da prično trezneje gledati in, si ustvariti močno organizacijo. V preteklem letu se je organizacija pivovarjev, tako v Ljubljani kakor tudi v Mariboru, po članstvu znatno zboljšala. Saj je pa tudi že zadnji čas, kajti na zadnjih sestankih tako v Mariboru kot v Ljubljani se je pokazala vsa beda pivovarskega delavstva. Na eni strani skrajno inizerne plače in na drugi strani šikane od predpostavljenih so prisilile delavstvo do sklepov, da si svoj položaj na vsak način zboljša in uredi. Pravilno je povedal nek sodrug na sestanku, češ: doma beda, v tovarni bič, za tvoje žulje vlečejo kapitalisti mastne dividende: če temu ni pomoči, je-li to pasje življenje vredno še človeka? Res je, da tako življenje ni življenje človeka, zato si ga bomo složni in močni zboljšali. Osvojiti si moramo geslo: eden za vse — vsi za enega in so-dnigi po njem se ravnajte!
OBLAČILNI DELAVCI.
Članom v vednost!
Velikokrat se dodaja, da posamezni člani zlorabljajo pravilnik in zahteva/jo od zaupnikov brezposelne znamke, dasiraveno nimajo za to nobene pravice. Radi tega je centralni odbor na svoji seji- sklenil sledeče: Pravilniku se doda pri 5. točki:	aiko
član zasluži tedensko manj od 150 Din, nima pravico do brezposelne znamke. Nadalje še sledeče: V času sezijie, to je od 15. marca pa do 15. julija ter od 1. oktobra 'pa dio 31. decembra se izdajo brezposelne znam-ek, alko (je član zaposlen pri mojstra ter zasluži manj kot 150 Din le vsak drugi teden. A ko pa ima član več, še neizgotovtjenih kosov v tednu, v katerem je prejel le 150 Din zaslužka, pa ima pravico do brezposelne znamke. Brezposelni člani, kateri niso pri mojstru, imajo pravico do brezposelnih znamk v vsakem času. Centralni odbor ije ‘bil prisiljeni sprejeti ta sklep, ker so nekateri člani tudi v najboljši seziji zahtevali brezposelne znamke, kljub dobremu zaslužku in ima tako marsikateri član v celem letu le po par plačanih prispevkov. Kateri član bo hotel še nadalje izrabljati brezposelne znamke, ga blagajnik lahko izbriše iz seznama društvenih članov. Poživljamo zaupnike, da se točno po tem sklepu ravna'jo.	Centralni odbor.
Oblačilni delavci Ljubljane, Maribora in Celja, tudi mi bodimo člani »Cankarjeve družbe«! Kdor se še ni vpisal, naj se vpiše takoj! Za letos je že zadnji čas.
STROJNIKI IN KURJAČI.
Sodrugi strojniki in kurjači! Vpišite se nemudoma v »Cankarjevo« družbo«. 20 Din članarine letno Vam prinese v jeseni 4 krasne knjige. To je naša družba in zato naj bo vsak naš član tudi član »Cankarjeve družbe«.
MONOPOLCI.
Savez Monopolskih Radnika i Radnica
je poslal ministrstvu iinanc in centralnemu tajništvu Delavskih zbornic vlogo glede pravilnika o delavskih kategorijah in plačilnem sistemu, ki je stopil v veljavo 1. aprila t. 1. Med delavci vseh monopolskih podjetij je izzval ta pravilnik veliko nezadovoljstvo. Iz mnogih monopolskih podjetij je delavstvo poslalo brzojave finančnemu ministrstvu, ministrstvu za socijalno politiko in narodnegia zdravja ter miomopolski u-pravi.
Vloga, ki je bila poslana od centralne uprarve Saveza monopolskih radnika i radnica, govori o tem pravilniku sledeče:
Iz .pravilnika in navodila, kako se ima izvajati, vidimo, da so interesi delavstva s tem pravilnikom zelo poslabšani. Medtem, ko se je prejšnji zaslužek sukal od 25—45 dinarjev dnevno in se izplačeval v večjem delu delavstvu dekad no (10 dnevno), bo sedaj po novem pravilniku ta zaslužek mnogo manjši in se ibo izplačeval samo za one dni, katere se dela, ker delavci tretje kategorije ne morejo nikdar postati polu-mesečarji. Dosedanji način dela je omogočal delavstvu, da svojo minimalno plaičo poveča z večjo količino produkcije in tiako za gotiov čas mezdo dvigne do 40 in 45 Din.
Kakor govori pravilnik, so delavci razdeljeni v tri, odmosno štiri kategorije. Delavci IV. kategorije imajo osnovni dnevni zaslužek, kakor delavci III. kategorije in dobe osebno doklado. Vsaka kategori'a šteje osem stopenj (stepeni), po katerih se plača osnovni dnevni zaslužek. Ogromna večina delavcev in delavk, katerih mezde so že naprej Aznešne, prihajajo v III. kategorijo in njihov osnovni dnevni zaslužek izgleda tiako:
Stopnja:	leto	službe:	dnevno Din:
1
2
3
4
5
6
7
8
do izpolnjenih od 5—10 od 10—15 od 15—20 od 20—25 od 25—30 od 30—35 od 35—40
10,-
12,-
13.-
14.-
15.-
16. 17-18,-
K temu ije še dodati osebno doklado, ki znaša dnevno 16 Din. K temiu treba takoj povdariti, da je pni novih delavcih in delavkah, ki stopajo v službo, določena -učna doba 8 tednov. Za ta čas do izučitive (ospasobitve) dobiva samo 75 (odstotkov 'določene minimalne mezde — a ta doiba, »do osposobitve«, je doba, za iklatero se ne ve, kaiko je dolga.
Kakor se iz tega razvidi, lahko doseže delavec in delavka maksimalno dnevno > plačo 34 Din še le po dopolnjenih 35 letih službe v monopolskem podjetju; in še to hi sigurno.
Res je, da so v pravilniku še nekakšne doklade, kaikor:	začasna doklada, družin-
ska doklada in delovna doklaida. Ali, kakšna korist od vseh teh doklad, ko oni ve-Ijajo za posameznike, a za ogromno večino so, kakor dial niti ne obstojajo.
Delovno dokladlo (doklado na delo) dobi tisiti delavec, ki sioglaisno navodila položi predpisani izpit. Dalje se daje lahko onim kvalificiranim delavcem, ki so podjetju potrebni, a jim po pravilniku določeni največji dnevni zaslužek I. kartegorije ni dovoljen, da se s tem poveča mezda, ki jo 'ije imel tak delavec dteugoid.
Začasna dioikiaidia bi se imela dati vsem starim delavcem iin delavkam, katerih mezde so pri prevedbi novega pravilnika pri-zadiete, To se pravi — imela bi se nadomestiti tista razlika v zaslužku, ki so ga imeli delavci in delavke pred pravilnikom. Kakor pa določajo navodila za sproved-bo pravilnika, se vidi, da vsi tisti delavci, ki bodo delali za akordno premijo, ne bodo dobivali talkie doklade.
Napredovanje v višjo stopnjo zaslužka se ne vrši avtomatsko, nago po dobri oceni. Oceno podpisuje direktor ali njegov zastopnik. Proti oceni »slab« se laihko vloži pritožba na upravo ‘državnih monopolov. Ocena »slab« preprečuje napredovanje v višjo stopnjo za eno leto.
Po pravilniku in navodilu, kako se ima izvajati, se akordni sisitem ukinja in se u-vaja sistem dnevnice z akordno premijo.
Kakor smo že prej povdarili, prejšnja ■dnevnica delavca in delavke je bila odvisna od izdelane količine. Medtem je da~ nes določena minimalna dnevna izdlela/va za 8 umi delavnik. V slučaju, dla kdo ne doseže minimalne količine izdelave, se mu po pravilniku ima staviti rok največ mesec dni, da doseže potreben minimum, a v nasprotnem slučaju se mu odpove služba.
V pogledu upeljave sistema akordne premije vidimo, da je ta sistem za delavstvo najslabši in najnesrečnejši.
Poleg tega, da se delavstvo pri item sistemu naglo fizično izčrpava, ne daje to naporno delo tudi nobene maiterijalme koristi. Z upelijavo tega sistema je namen delodajalca, da bi dosegel čimveč zaslužka za sebe, ker se delo za .premijo plača mnogo manj e kakor sicer, ko ®e dela normalno. Primer je viden iz sledečega: Minimal-
Jfaročnjte si I«
ptich kolesa
ki so najboljša! Dobe se po solidni ceni in tudi na obroke le pri tvrdki
3g. Dok, Cjubljana
Cavčarjeva ulica it. 7.
Popolnoma zastonj
dobi vsak prvovrsten trielektronski aparat, ki sprejema skoro vse evrop. oddajne postaje, kdor kupi naš prvovrsten kvalitetni zvočnik, ki ga dajemo po zmernih cenah. Samo kratko dobo za vpeljavo. Garancija: Kdor ni zadovoljen, dobi denar nazaj. Ne zamenjati s konkurenčnimi ponudbami! Zahtevajte nemudoma in brezplačno slike in prospekte. Dobava sledi tekom 10 dni po naročilu.
Fa. Graeb, Berlin-Pankow, Talstrasse la.
na dnevna izdelava za 8 ur: Flor de Ha-vanna 130 komadov. Akordna premija: Za 100 komadov 7 Din.
Osnovna tendenca tega pravilnika je v tem, da se ,z njim hoče predstaviti, kaka so z njegovo odredbo interesi delavstva popolno zaščiteni, dasi se v praksi dose-zajo popolnoma diruigi rezultati. Določenai minimalna izdelava je nastala, kot rezultat prejšnje povprečne 'izdelave in zato sedanje dnevnice delavca in delavke pri današnji minimalni izdelavi daleč zaostajajo za prejšnjo izdelavo in zaslužkom. Imamo že poročila, v katerih ise slika, da delavke, ki .delajo že dve leti v podjetju, ne morejo doseči potrebnega minimuma in da jim ije radii tega dnevnica od prejšnjih višjih zaslužkov padla danes na 17 dinarjev. Ako je stvor s starimi delavkami in delavci taka, kako .je potem z novimi, ki komaj stopajo na delo v tovarni in kako bodo oni izdela vali potrebni minimum?
Katko vzporedno z minimalno dnevno izdelavo gredo tudi dnevnice, imajo za veliko Večino delavstva predvidene maksAJ malnc 'dnevnice značaj nekaj fiktivnega, nekaj, kar se obljublja, a se ne daje. A dla je to točno, se vidi po tem, 'da predvidene dnevnice neče dobivati niti velika večina starih delavcv in delavk, a novi sploh nikoli.« —
Absolutno neopravičeno poslabšanje položaja delavcev in delavk monopolskih podjetij zahteva kakor socijalno tako tudi moralno obvezo, .da se uvedba tega pravilnika odloži. In to tem preje, ker je pri njegovi izdelavi pogažen § 39. Zakona o zaščiti delavcev, ker isti pred sankcioniranjem ni bil predložen Delavskim zbornicam, ki bi se o tej zadevi posvetovale z zastopniki strokovnih organizacij monopolskih delavcev in delavk.
Anketa zainteresiranih bi 'bila razumljivo najboljša pot, da se doseže zadovoljstvo in 'Zatio tajništvo Deavslke zbornice zahteva:
1. Da se odloži uvedba Pravilnika;
2. da se skliče anketa delavcev in delavk monopolskih podjetij, kjer se Pravilnik izpopolni in spremeni;
3. da se pred sankcioniranjem novega Pravilnika dostavi na mišljenje Delavskim zbornicam — kakor predpisuje zakon — in strokovnim organizacijam.
Sodražice in sodrugi, tudi mi zavedne tobačne delavke in delavci bodimo člani »Cankarjeve dužbe«! Rok poteka, zato, kdor se še ni, naj se takoj vpiše. Zaupniki in zaupnice, storite svojo dolžnost in poberite članarino! Dobre proletarske knjige so nam potrebne in za članarino 20 Din letno nam jih »Cankarjeva družba« da.
ORGANIZACIJA TAPET-NIKOV.
Člani vseh strokovnih organizacij so že vpisani kot člani »Cankarjeve dražbe«. Gotovo ne boste zaostajali tudi Vi, sodrugi iz strokovne organizacije tapetniških pomočnikov. Za 20 Din letne članarine prejmete jeseni 4 zanimive in lepe knjige. Vpišite se, sodrugi!
HOTELSKI, KAVARNIŠKI IN GOSTILNIŠKI USLUŽBENCI.
»Cankarjeva družba« Vas vabi, da postanete tudi Vi, uslužbenci hotelov, gostiln in kavarn njeni člani. Članarina 20 Din ni velika in za to prejmete v jeseni 4 lepe knjige z bogato vsebino in slikami. Ne odlašajte, nego se vpišite takoj, keT čas je že kratek.
Razno.
Kongres »Svobode«, žarišče delavske kulture, se je vršil 12. maja 1929 ter pokazal, kako velike važnosti je ta naša kulturna centrala. Kongres je razpravljal z velikim elanom in delegati iz cele Slovenije so se vrnili v svoje kraje z novimi podkrepitvami in z zavestjo, da mora in bo »Svoboda« v novem letu še bolje razpela in razširila svoja krila. — Pozivamo vse strokovno organizirane sodruge in sodiružice, d>a je potrebno in nujno, da so člani »Svobode«.
Potrebno knjigo za delavce je izdal Okrožni urad za zavarovanje delavcev in se imenuje: Pomoč delavcem. To so praktična navodila o pravicah in dolžnostih zavarovanega delavca in delavke, kako je postopati v slučaju obolenja in nezgode. Knjiga je pisana zelo poljuidino in stane sa-nno 4 Din. To knjigo si naj nabavi vsak delavec in delavka, Dobiva se pri uiprav-ništvu »Delavca«. Denar se ima poslati naprej.
Človek — stroj.
Eksploatacija sile človeka je prignala znanost že tako daleč, da so se učenjaki lotili preračunavanja, kako deluje človeško telo in koliko sile uporabi za to ali ono delo. Prišlo je že tako daleč, da se trudi v Parizu — medtem ko izdelujejo v Ameriki že stroje, ki izvršujejo na telefonsko povelje razna človeška dela, tako rekoč strojne ljudi — tih učenjak, prof. Lefevre, že dolgo vrsto let, da bi natančno določil vse fizično delo, ki ga zmore človeško telo, rekli bi mehanske funkcije človeškega telesa. Francoska država je spoznala dalekosežnost Lefevreovih raziskovanj in mu je dala na razpolago vsa potrebna sredstva. Lefevreov laboratorij ali »Bijoenergetski zavod« deluje že tri leta in, je dal pobudo za osnovanje sličnih zavodov tudi drugod.
Lefevre izhaja z načela, da ni človeško: telo nazadnje nič drugega nego kompliciran stroj, ki ga pa goni toplota kakor vse stroje. Toplota nastaja po zauživanju jedi in pijač, ki igrajo vlogo strojnega kuriva. Pro-izvajana toplota se spreminja v mehansko delo in to zopet v toploto. Ista količina toplote daje vedno isto količino dela in narobe. Delo izmerimo torej lahko, če izmerimo toploto, ki je potrebna za vzdrževanje telesa v različnih njegovih funkcijah.
Prvi, ki se je bavil s takšnimi merjenji, je bil ustanovitelj modeme kemije Lavoisier. Njegov merilnik »kalorimeter«, je bil nekakšna kovinasta puščica, v katero je zaprl miš. Telo miši je bilo obdano z ledom Lavoisier je meril množino leda, ki se je stajal v dotiki z mišjo in je primerjal-količino toplote, ki je stajala led, s količino-po miši vdihanega kisika in zaužite hrane, Razumljivo, da uspehi tega primitivnega, merjenja niso bili bogve kako točni.
Kakšnih 30 let pozneje pa je začel Američan Atwater meriti delo človeka z aparatom, ki je bil sestavljen po istem principu, samo popolnejši. Bila je to celica z dvojno steno, med obema stenama je krožila voda 0 stopinj C. V celico hermetično zaprti človek je dobival od zunaj telefonska povelja, kako naj se vede, n. pr. naj vstane, naj se vleže, naj opravi neko količino dela z vrtenjem posebnega kolesa. Kalorije vdihanega kisika in zaužite hrane-je bilo mogoče natančno preračunati, isto-tako pa tudi toploto, ki jo je produciral človek v celici, saj ni bilo treba drugega nego preračunati segretje vode med dvojno-steno; delo pa se je dalo ugotoviti po številu obratov kolesa v celici.
Na ta način so dognali razmerje med hrano, dihanjem in proizvedenim delom. Lefevre je bil prvi, ki je Atvvaterove metode prenesel v Evropo.
Iz tega se delavec lahko prepriča, kako-bi kapitalizem delavca rad postavil popolnoma na stališče stroja.
Svon k suojim!
Delavski gospodar, delavska gospodinja kupujeta pri tvrdkah, ki inserira-Jo v našem listu.
■■■■
Kmiimrii m Tm ln Mariboru.
Tajništvo posluje na Ruški cesti štev. 5 vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne in vsako sredo od 18. do 20. ure zvečer. Člani dobe istotam vse informacije.
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
MESTNI TRG 15
Na malol
Dežniki
USTANOVLJENO 1839
Posredovalnica za sluibe v Beogradu
Organizacija hiš. poslov Jugoslavije v Beogradu je osnovala svojo posredovalnico za službe. Vsi oni, ki žele stopiti v službo kot hišni posli v Beogradu, naj to javijo posredovalnici. Posredovanje se vrši brezplačno, samo za pismeni odgovor jei potreba priložiti poštno znamko. Naslov: Organizacija Hišnih Poslov Jugoslavije, Beograd, Nemanj ina 34 (II. nadstropje).
V	lam Strokovne komisi) e kot oblastnega odbora Z. D. E- Z. J« izdala in nrelule ter za tiskarne odsovarla Josip O itak v Maribora. Tisk Ljudske tiskarne v Mariboru.