Milošnja za sv.Očeta in bratovščina sv. Mihaela. Prihodnje dni se bo od prestastitega kn. ak. ordinarijata razposlal do vaeb župnij poseben odpis v zadevi milo anj e za sv. O6eta. Ker hoče ta milošnja tudi pri nas nekako peaati, naj jo tudi nSlo v. Gospodar" svojim bralcem prav živo na srce položi, in razloge prav po domaČe pove, zavolj kterib se sedauji 6as za 8v. Očeta milošnja pobira. — Petnajst francoskib škcfov in nadškofov je izreklo sv. O6etu, Leonu XIII., v posebnem pismu svoie so6utje zavolj prevelikih bridkostij, v kterih se znajdejo ne le zavoljo težav najvišjega duSnopastirskega poklica, ampak tudi zavoljo denarstveuih zadreg, ker je milošnja vernikov, tak6 imenovaui denarič sv. Petra, ki se po katoliških deželab pobira, edini dobodek, 8 kterim morejo sv. Oče vse potroške vladarstva veaoljne cerkve poravnavati, Vprašali 80 Jih, ali bi ne želeli, ali vsaj ne dopnstili, da bi se ta milošnja po kakem bolj dolo6enem načinu pobirala, tak6 da bi vsem potrebam vladarstva vesoljne cerkve zadostovala, in sv. Očeta vseh gkrbi r tej zadevi rešila? Na to pismo in na ta vprasanja je v imenu 8v. O6eta odgovoril N|ib državai tajnik, kardinal Nina, v posebnem odpisu, ki se je razposlal tudi vsem drugim škofom; kajti kar je v tem odpisu re6enega, to zadeva v resnici pastirje in vemike vesoljnega sveta. Poglavitne izjave tega odpiaa so tele: ,,Resnica je, da najdejo sv. O6e posebno tolažbo tudi v milošnji, ktera se v premnogih škofijab za Njih zbira, kajti hvalevredna dai ežljivost, 8 ktero ne le premožni od svojega bogastva darujejo, ampak si celo ubog;i pii avojib potrebab Se denar6ek pritrgavajo, kaže očividno siuov8ko udanost in otroako ljubezen vernikov do od veeb strani stiskanega poglavarja vesoljne svete cerkve. Sv. O6e trdno zaupajo, da ta gore6noat vernikov ne bode ne opeaala, pa ne zmanjšala se, ker se tudi silne in premnoge potrebe, ktere Jim vladarstvo vesoljne cerkve prizadeva, niso zmanjsale, ampak še le pomnožile. in se še den na den množijo. Vsak lehko sprevidi, da potrebujejo sv. Oče pri vladanju vesoljne cerkve mnogih pomo6nikov v Rimu, pa tudi poslancev in pcro6evalcev po veaoljnem svetu. V Rimu se shajajo iz vseh krajev aveta prosnje pastirjev in vernikov za razne dubovne dobrote, milosti, polajšave in odveze. V Rim se pošiljajo vsi dvomi zastran vere in prava, da se razsodijo. V Rimu ae preiskujejo vsi dvomljivi, zapeljivi in krivi nauki, ki se po raznih krajih troaijo, da se čistost nauka Kristusovega ne omadežuje in edinost sv. cerkve ne raztrga. V Rimu se preiskoje in dolo6aje potreba novib škofij in veljavnost izvolitve ali imenovanja novib viših pastirjev. V Rimu se sbajajo na važnejše in najbolj zamotane tožbe in pritožbe (rakurzi) r dubovnib zadevah, da se taoikaj konečno reaijo in doIo6ijo. Kdo ne vidi, koliko raznih kancelij, koliko duhovnih uradnikov in sodnikov je treba, da se vsi imenovani poslovi redoma rešujejo! Vrh tega iniajo sv. O6e po vseh katoliških deželab svoje poslance (nuncije), ki poaredujejo med sv. Ofietotn in doti6no dežQ,lno vlado, in v mnogih zadevab tudi med hv. Ooetom in med škofi ovib dežel. Ti poslanci imajo zjpet svoje kancelije in potiebno število uraduikov. Tak papežev posianec biva za naše ceaarstvo v Be6n. In vfe te alužebnike v Rimu in po tujih krajih moraio sv. 06^ iz 8yojega vzdrževati. Koliko atroskov piizadevajo sv. Očetu misijoni med krivoverci in neverniki! Iz vaeh krajev, iz Amerike, iz Afrike, Avetralije, itd. prihajajo prošnje, naj bi 8v. Oče poslali luisijonarjev, akofov, pa tudi denarstvene pomo6i za vzdržavanje misijonov. Pa kako more 8v. Očetu srce krvaveti, da Jim mnogokrat ni mogo6e poslati ne enega, ne drugega. Denaratvene pomo6i ne, ker ao sami vsega oropani, pa tudi niisijonarjev ne, ker nimajo 8 6em vzdrževati misijonakih semenišč; zlasti ker se tudi bratovščinam, ki miaijone podpirajo, po mnogib deželab stavi veliko zadržkov. Vrh tega: koliko nemškib in drugih akofov, in na tisoče dubovnikov, menihov in nun živi sedaj v pregnanstvu na tuji zemlji, kterib muogi druge pomoci nimajo, razun one, ki jim od sv. Očeta pribaja! Na Laškem dostopi še to, da vlada tirja od vseh novih škofov in župuikov, da bi mogli njej in njenim postavam pokora6ino prise6i. Ker pa tega po svoji vesti storiti ne morejo, jim zapiia vlada vse dohodke, tako da vsi ti, razun milodarov od posebnih dobrotnikov, le od miloanje sv. O6eta žive. Slednji6 se mora ae omeniti poaebna vrsta potroakov, ki ae sicer od leta do leta manjaajo, pa 80 sedaj vendar ae jako veliki. Papeži namre6 so kakor vladarji Riinske države imeli drugim vladarjem enako tndi veliko 8vetovuih, se ve da ve6idel ožeujenih, uradnikov v raznih državnib službab. Ko je zaeela italijanska vlada pokojnemu papežu dežele ropati, niso hotli prav runogi uradniki papežu prisežene zvestobe prelomiti iu se novi krivični vladi zapriseči. Vsi ti uradniki in njili vdove oiorajo do smrti piejemati, 6e tudi male, vendar tolike penzijono iz blagajnice sv. Očeta, da zamorejo živeti. Dokler so imeli sv. O6e še Rinisko državo v posesti, so vse čiste dobodke obračali za potrebe vladarstva vesoljne cerkve; kajti prav v ta namen so nekdaj pobožni kralji in cesarji to dižavo rimskim papežem darovali in za vse prihodnje čaae slovesno zagotovili. In kakor 80 pri nas gore6i kristijani zidali cerkve in samostane, drugi zopet cerkvam darovali zemljia6a, ae drugi napravljali bogate ustanove ali -štiftinge" v denarjih: se je vse to enako in še le v ve6i meri godilo tudi v Rimu. V teku dolgib stoletij se je tamkaj postavilo mnogo velikanskih cerkev, aainoatanov, semeniš6 in misijonakib sol, kterini so dobrotniki darovali bogata poaestra za cerkvene potrebe, drugi jim zopet izročili bogate denarne ustanove: ustanove za misijone, za izrejo duhovnikov, za šole, za božjo službo itd. Najve6 teh uatanov 80 napravili, se re da, papeži sami. Id prav od teh ustanov so popiej po ve6em živeli tisti duhovni pomočniki 8v. Očeta, o kterih smo od začetka govorili. Ali Bogu bodi potoženo, kako se je zadnja leta vse to prežalostno spremenilo! Sedanja italijanska vlada je pograbila eno papeževo deželico za drugo in 1. 1870 zasedla cel6 rimsko mesto, ter sv. Očetu pustila le dve pala6i: Vatikansko in Lateransko; v prvi prebivajo sami in ob enem v obeh ve6i del Njihovih duhovnih pomo6nikov. Vlada je pregnala vse menibe, izmed ktciib je poprej mnogo opravljalo brezpla6no dubovne službe za vesoljno cerkev. Mnogo samostanov je spremenila v kasarne in mnoge dubovne šole v državne brezverne šole. Vrh tega je slednjič do malega pograbila cerkvena posestva in cerkvene uatanove. Tako pa je prišlo, da so sv. 06e zaporedoma zgubili vse pomo6ke in aredstva, kterih so poprej obilno imeli za potrebe vladarstva vešoljne cerkve, in česar še nikoli nismo slisali, to smo zadnja leta doživeli, dasezasv. O6etamiloanjapobira! Kea je sicer, da ponuja italijanska vlada sv. Očetu bogato letno odškodnino, ako se Tsem pravicam do rimske države odpovejo in veljavnost aedanje vlade pripoznajo. Pa prav tega ne morejo in ne sinejo nijeden papež storiti, ako uečejo svoje vesti oskruniti s največiiu grehom izdajstva božjega: kajti rimska država ni papeževa država, kteri bi se zamogli papež tako odpovedati, kakor se kteri drugi kralj svoje države svobodno odpove; ampak rimska država je, kakor smo že sliaali, cerkvena država, to je, papežem le zavolj potreb vesoljne cerkve v varstvo izročena. Iz vsega tega pa je razvidno, da so sedanji papež, ako izvzamemo male takse, ki se od nekterib duhovnih pisem v Njibovib pisarnah pla6ujejo, brez vseh dobodkov. Njibovo bogastvo je pievidnost božja, ki ni in ne bo nikoli cerkve Kristusove zapustila. Njibov edini dohodek pa milošuja ali denaric sv. Petra, ki se po katoliškib deželab za Njih pobira. Pri tako bridkih razmerali sv. Očeta naša radodarnost do Njih ne sme pešati, kakor se je žalibog zadnja leta v nekterib škofijab pokazalo, ampak se mora le še pomnožiti. Res je; leta so trda in pomanjkanje denarja vseobče: vendar kdor je Bogu hvaležen za dar prave sv. vere, iu sv. 06etu v resni6ni ljubezni vdan, si bo vsako leto parkrajcarjev gotovo ae pritrgati zamogel, da jih za st. Oceta, ali prav za prav za potrebe vesoljne cerkve daruje. V Lavantinaki škofiji je že od leta 1860. družba sv. Mihaela v ta namen vpeljana.*) Bodi v imenu sv. Očeta vsem bratom in aestram te družbe izre6ena srcua zahvala za vse milodare, ki 80 jih dosihmal z otroško Ijubeznijo darovali. Naj ne opešajo tudi v pribodnje! Daj pa ljubi Bog, da bi to pojasnjenje razmer sv. 06eta še mnogim iu prav iunogim srce omeb6alo in voljo nagnilo, da bi tudi v družbo sv. Mihaela stopili in miloanjo Lavantinske škofije za sv. 06eta pomnožili! Ker pa vendar mnogini ne bo volja ravno v družbo stopiti, pa6 pa so rade volje pripravljeni vsako leto za sv. 06eta kolikor toliko darovati, so naš milostljivi knez iu škof zaukazali, da naj sicer družba sv. Mibaela, kakor dosihmal, tako tudi za naprej po navadi, kakor je v vsaki fari vpeljana, svojo milošnjo zlaga, vrh tega pa bo zanaprej trikrat v letu aplošno cerkvenodarovanje za sv. 06eta, iu sicer: prvo nedelj o po 20. februarju, kteri den so Leo XII. bili za papeža izvoljeni, potem na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, patrouov katoliške cerkve, in 8lednji6 v nedeljo po godu sr. Mihaela, v cigar varstvo je denari6 sv. Petra v Avatriji postavljen. Milošnja za sv. Očeta se bo tudi zanaprej po dekanijskih uradih do škofijstva pošiljala. "¦• "PrlmerTDrobtiiiict 1. 18G4 stian 3—45.