fl Narodni ornamenti izvirajo iz rok našega naroda in so preprosti v obliki in barvi. Motivi so navadno vzeti po cvetju. Posebno rado se upodablja srce in to v različnih delih. Bolj redki so ornamenti s ticami. Pri ženskem ročnem delu priliafatav poštev križ in zvezda v raznovrstnih konibinacijah. Vodilne barve o narodnih. ornamentih so: rdeča, modra in zelena na beli podlagi. Sem in tja pa vidimo poleg omenjenih še rmeno in vijolično. Po uporabnosti delimo predmete z ornamenti na: Ženska ročna dela, mizarska in tesarska dela, kovaška in kamnoseška dela. Med ženska ročna dela spadajo vezenine, pletenine in kleklanje. Zadnje je doma v Bohinju, še bolj pa v Idriji, kjer se je pospela ta obrt do umetnosti in prinaša pridnim prstom zlato nagrado. Od pletenin bi omenil zimske volnene jopiče, aci jih izdelujejo na Gorenjskem iz domače volne iia pa čarape, ki so še precej dotna v Belikrajini. Narodnih vezenin je pa žalibog že prav malo pri nas. Pri starkah Belokranjicah so še v čislih, mlade se pa že nosijo Bpo modi". Niso pa izgubljeni lepi belokranjski vzorci. Naša pridna tovarišica Poldka Bavdkova na Vinici ob Kolpi je ohranila krasno zbirko pristnih narodnih vezenin. Koliko truda in pridnosti je veljalo vse to, ve le tisti, ki je videl to njeno zbirko. Koliko vbodov je napravila pridna roka z drobno iglo in pisanim koncem v belo platno! V deželnem muzeju je zbralo ravnateljstvo lepo zbirko narodnih vezenin. Le žal, da hodijo obiskovalci muzeja mimo teb lepih stvari brez kakega zanimanja. Le tujci cenijo pridnost ženskih rokl Vojna je otežkočila nabavo raznih tkanin. Ne rečem dvakrat, da ne bodo naši ljudje takorekoč občutili krvave potrebe pridelovanja lanu. Lahko še dočakamo, da bodo naša dekleta zopet poiskala na podstrešjih zaprašene kolovrate in da se bodo začela vretenca zopet vrteti! Lepo bi bilo, ako bi zopet oživele lepe vezene noše, ki bi svedočile o pridnosti naših žen in deklet! Svet se bode umiril. Iz razvalin poru šenih dotnov, ki jih je uničila zlobna roka kletega sovražnika, se bodo začeli počasi dvigati novi domovi. Obrtniki bodo našli dovolj zaslužka. Zakaj se ne bi zidale hiše v narodnem slogu ? Zakaj ne bi pričali novi domovi o narodni zavednosti, ki je ni moglo uničiti najhujše zlo! Zakaj ne bi dičili hodnikov zopet lepi srčasti ornamenti in zakaj nas ne bi zopet pozdravljali raz hišne line in iz oken veselo kimajoči rdeči nageljni, kot simbol goreče domovinske ljubezni! Treba je zbrati vse ostanke narodne •ornamentike in jih zopet prenovljene dati v celoti narodu, ki jih je ustvaril. Iz nabranega bogatega zaklada bi potcm obrlue šole črpale snov in jo podajale gojencem pri pouku. Zidarji bi se priučili narodnemu slogu hiš, rnizarji bi delali pohištvo, kamnoseki portale, nagrobne spomeniKe in kapelice. Ključavničarji in kovači okove vrat in skrinj ter omrežja oken. In skoro potem bodemo zopet videli tiste lepe hišice po sedaj razdejanih krajih, kakor jih zaenkrat vidimo le na lepib Gasparijevih slikah. Piof. Sič izda v kratkem delo o narodnih ornamentih.*) Naj bi potem ta tovariš zbiral in zbral vse gradivo, ki bi prišlo v uporabo obrtno -strokovnih in drugih šol. Tako bi prišli ornamenti po obrtnikili zopet med narod, iz katerega so izšii! Božo Račič. *) To delo je že v tisku.