PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovim £~\ [in Abb. postale I gruppo " LiCDfl IlT Leto XX. Št. 116 (5799) TRST, sobota 16. maja 1964 POROČILO DE MARTINA NA ZASEDANJU CENTRALNEGA ODBORA PSI V začetku julija bo PSI preveril veljavnost politike levega centra Pozitivna ocena je možna le, če bo parlament odobril ukrepe glede kmetijstva, vlada pa urbanistični zakon; če bodo izdelali prve ukrepe za gospodarsko načrtovanje, hkrati pa pospešili razpravo o deželnih zakonih RIM, 15. — Danes se je zače lo zasedanje centralnega odbora psi; uvodno poročilo je podal tajnik stranke De Martino, ki je poudaril med drugim, da je stranka vzdržala koncentričen napad desnice in komunistov, tudi kljub težavnemu gospodarskemu stanju dežele, ki ga je označil za zelo zaskrbljujočega, tudi če imamo nekatere znake izboljšanja. Zavrnil je tezo desnice, da so sedanje tež koče posledica napak politike levega centra in pribil, da je res prav obratno: sedaj plačujemo posledice preteklih napak in neučinkovitosti našega pro- Hruščov predlaga Ikedi skupen poziv za prekinitev jedrskih poskusov TOKIO, 15. — V pismu, ki ga je poslal predsedniku japonske vlade Ikedi, predlaga Hruščov, naj bi japonska in Sovjetska zveza objavili skupno izjavo in pozvali atomske države, naj takoj prekinejo podzemeljske jedrske poskuse. Pismo je Ikedi izročil podpredsednik vlade MiKojan, ki je na obisku v Tokiu. Hruščov predlaga, naj bi Sovjetska zveza in Japonska sklenili mirovno pogodbo za normalizacijo in izboljšanje svojih odnosov, ter vabi Ikedo na uraden obisk v Mo-, skvo. Pismo pravi, da je sovjetska mami sistema in stvarno oblastjo Palleschi, Codignola, Lombardi, Ma- ! vlada pripravljena govoriti o vseh riotti in drugi. | predlogih za utrditev miru m var- Balzamo je izrazil nezadovoljstvo r.ost1., predvsem na Daljnem vzhodu. ------- ----„_______ ...._______nad dosedanjo dejavnostjo vlade in j Japonski zunanji minister Ohira De Martino sporočil, da so dosegli1 zahteval, da se odločno prekine z : je predlagal Mikojanu, naj bi So-sporazum glede nekaterih poprav- : dosedanjo prakso, medtem ko je vjetska zveza podprla udeležbo Jakov v teh ukrepin, ki so v skladu ' Pallaschi zatrjeval, nasprotno, da se ponske na ženevski razorožitveni z zahtevami sindikalnih organizacij je treba zoperstaviti defektizrnu in konferenci. Mikojan je predlagal spolovinarjev in kolonov. valorizirati dosedanja uresničenja: japonskemu zunanjemu ministru, Na koncu je tajnik PSI potrdil ve- «Delavcem je treba pojasniti, da se naj bi Japonska imela pozitivnejšo da jo zelo skrbi morebitna utrditev ljavnost odločitve 35. kongresa, da ! komunisti borijo za iste smotre kot vlogo pri reševanju razorožitvenih politike levega centra in da je zato PSI sodeluje v vladi, ker bi se si-1 desnica, ko zahtevajo: „proč z via vprašanj in pri pogajanjih za pre-odločena povečati teikoče, na kate- ! cer ves demokratični sistem znašel do Moro-Nenni”, kakor to zahteva poved jedrskih poskusov, re ta politika naleti spričo napada j v resni krizi z nepredvidenimi po- desnica». Codignola je poudaril med j Ministra sta se sporazumela o se-desnice. Ne da bi se zmenila za raz- j sledicami. Tudi danes ne more nihče 1 drugim, da je smisel vlade levega stanku strokovnjakov za sklenitev redni značaj tega napada, KPI slabi1 nakazati konkretnih in naprednejših centra ves v reformah, ki jih je tre- letalskega sporazuma in za kulturno s svojo dejavnostjo odpornost ljud- | perspektiv niti more pokazati na ba uresničiti brez odlašanja, medtem ; in znanstveno izmenjavo med obeskih sil, ki se jih skuša prepričati, j sile, ki so potrebne za tako rešitev, ko je Lombardi poudaril, da je tu- \ ma državama da socialisti v vladi pripravljajo pot I Glede mednarodnega položaja je di dosedanja izkušnja vladne dejav- delovnih množic. Ko se je ponovno povrnil na zakonske ukrepe glede kmetijstva je izvajalnega sistema, ki ne dohaja povpraševanja po dobrinah. Deficit plačilne bilance je še vedno zelo velik in utegne prekoračiti 2000 milijard; po drugi plati pa se opaža zmanjšanje investicij, kar utegne povzročiti resno in obsežno gospodarsko krizo, če se ne bi spopadli s tem vprašanjem. De Martino je nato poudaril, da r._T . . ... , __T so potrebni energičnejši ukrepi, da .'J? dejal, da PSI ne sprejema - - .. bi zagotovili stabilnost r-pn bVari socialdemokratske koncepcije, ker je začela diskusija o poročilu De vsem pa da bi pospešili investicije ! v niei manjka povezava med refor- Martina; vanj so posegli: Balzama, in višjo raven zaposlenosti. Vsa ta Z razstave o Beneški Sloveniji, posvečene Ivanu Trinku, ki sta jo priredili študijski knjižnici iz Kopra in Gorice v prostorih študijske knjižnice v Kopru desnici. PSI ni lahko razumeti smo- ! De Martino dejal, da se proces med- ! nosti dokazala, da je treba ukrepe tiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiintiiiitiiiiiiiiriiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimitiiiM trov, ki jih KPI zasleduje s tako I narodnega pomirjenja ni zaustavil za premostitev sedanje gospodarske ; ,T svojo destruktivno dejavnostjo, ki jo in da ga je treba pospeševati s sa- j konjunkture najtesneje povezati z j mm m m m m M M M V smatra za neupravičeno in nevar-1 niostojnimi pobudami italijanske reformami strukture, kajti sicer bo- i O M------------------------------------------------------------------------------------------------------J—_____________________O___________M_______ ____________________________#_____________ B M M____________________________M — no. De Martino je zavrnil obtožbo , vlade. I mo premagali težkoče na škodo de- BmmM \K MM V MMMMMMM KM MM KM M KM M K M MM M M M MM MM TMM vprašanja pa so povezana z reformami, ker je samo na tak način . moč odpraviti pomanjkljivosti siste- ! ma. To pa zahteva politiko gospo- j darskega načrtovanja Tajnik PSI je potrdil, da bo stran- ! «a napravila v začetku julija bilanco ] Prvega razdobja vladne dejavnosti; ] ta bilanca utegne biti pozitivna le j v primeru, če bo parlament odobril zakonske ukrepe glede kmetijstva S še pred končam kmetijske letine; j če se bo pospešila razprava o de- i _ , . . . .. . . , . ... žeinih zakonih m če bodo predložili i Severnovietnamski zunanji minister opozarja na posledice, deželni volilni zakon; če bo ministr- „ , ... . , . ___. ki bi jih imel napad na Severni Vietnam - Johnson bo Uspešne akcije Vietkonga proti južnovietnamski vojski Na popoldanskem zasedanju se | lavstva in tako oslabili prav tisto ............... — silo, ki je nujno potrebna za uresničenje reform. Glede tega bodo bližnji meseci odločujoči za celotno politiko levega centra, je zaključil Lombardi. Diskusija se bo nadaljevala jutri. V poslanski zbornici je Lajolo ski svet odobril urbanistični zakon z dvema temeljnima postavkama: Posplošeno razlastitvijo in odškodnino po vrednosti, ki so jo zemljišča imela leta 1953; če bodo izdelali prve ukrepe za gospodarsko načrtovanje. Hkrati s tem pa bodo odločujoče vplivali na oceno rezultati kongresa KD, glede katerega si socialisti obetajo nadaljnjo okrepitev Politike levega centra, ne pa njeno zmerno izdajo, ker bi bilo v takem primeru nesmiselno sodelovanje socialistov. Kar zadeva vprašanje Federcon-sorzi, je De Martino poudaril, da je reforma te organizacije nujna in da le določena v vladnem sporazumu: PSI je trdno odiočen doseči uresničenje te reforme, kajti sicer se bo smatral za povsem nevezanega glede tega vprašanja: Glede PSIUP je tajnik PSI dejal, da je njegova vloga praktično le v tem, da se bori proti PSI. Kar zadeva KPI pa je dejal med drugim, padla postojanko Fuoc Tam, ki brani «strateško vas» na področju Tainhin blizu kamboške meje. Okoli sto prebivalcev «strateške vasi» (koncentracijskega taborišča), ki jim je uspelo zbežati, se je pridružilo osvobodilnemu gibanju. V Washingtonu zatrjujejo v krogih Bele hiše, da namerava predsednik Johnson zahtevati dodatna nakazila za večjo gospodarsko in vojaško pomoč Južnemu Vietnamu. Danes se je Johnson razgovarjal o zvišal vojaško in gospodarsko pomoč Sajgonu SAJGON, 15. — Danes se je zve- Južnem Vietnamu z državnim taj-delo, da je skupina južnovietnam-1 nikom McNamaro. Kakor je zna-skih vojakov padla' v zasedo 50 .ki-j no, se je McNamara vrnil včeraj lometrov severno od Sajgona, pri i iz Južnega Vietnama in je takoj čemer so pripadniki osvobodilnega i priporočal predsedniku, naj zviša gibanja ubili 50 vojakov, 10 pa jih j vojaško in gospodarsko pomoč tej pogrešajo. Včeraj je skupina pri- državi. padnikov osvobodilnega gibanja na. Sevemovietnamski minister za ‘ ' obrambo general Van Gujen Džap je izjavil, da bi za imperialiste bil samomor, če bi raztegnili vojno na Severni Vietnam. Dodal je, da, če bi ZDA poskušale tako akcijo, bi severnovietnamsko ljudstvo na- padalce strlo, južni Vietnamci pa bi jih izgnali s svojega ozemlja. «Prepričani smo, je dodal, da bi morali največji vojni hujskači med militaristi Pentagona razmisliti in zopet razmisliti, preden začnejo tako avanturistično in zanje skrajno nevarno dejanje. Na vsak način smo mi skrajno budni.» na napadalna dejanja proti Kubi v^iteri^^rašujefka^j^via^ukre- «Pre volna zanimivih zgodb in lepih opisov doživetij, ki bodo prevzele bralca. Pripovedovanje avtorja je vseskozi preprosto, brez k kih Pn' se.bnih pretenzij, na vendar taKO zanimivo napeto, in snov sili Iv elea k nenehnemu branju. Zato je to resnično zanimiva Knjigi polna prave ljubezni clo žimi im tistega humanizma, ki ,e potreben tudi pri takem delu, K.ct te o<> riva'-1 in njih prevažam?. v ujetništvo rivalskih vrtov. °ri jem je zar botro, da pisatelj iz svojih izkušenj na večih mestih poudarja, kako zm.ot-no je včasih prepričanje, da so živali samo v naravi zdrave in tepe-V naravi so mnoge divje živali bolne, polne zajedavcev, hrast m v neprestani nevarnosti pred močnejšimi vrstami. V živalskih vrtovih pa je drugače. Tgko na primer levi v naravi nimajo nikjer tako lepih griv kot jjrav v živalskih vrtovih, kjer uživaio primerno nego- Vsak ljubitelj narave in živali, pa tudi vsi priJateiU zanimivih dogodivščin iz tujih dežel, bodo našit v knjigi res obilo užitka. Zato je to več kot pnjroročljiva knfida za mladino in nič man) za odrasle, saj poleg zanim‘vosti vsebuje tudi obilo moralnih vrednot. Sl. KO» 16. maja 1964 V ANGOLI IN DRUGIH PORTUGALSKIH KOLONIJAH Policija in vojska ne zaležeta več... Salazar se jezi na Združene narode - Iz Angole, kjer se bori že 30.000 rodoljubov, se je upor prenesel tudi na druge «čezmorske province» Portugalska kolonialna oblast postaja vedno večji anahronizem na črni celini. Združeni narodi že leta skušajo izvajati pritisk na Salazarjev režim. Skoraj vsako leto se izglasujejo nove in nove resolucije, v katerih se nudi formalna podpora osvobodilnim gibanjem v portugalskih kolonijah, hkrati pa se obsoja ravnanje Portugalske. Pred dnevi je portugalski premier Salazar v razgovoru z dopisnikom angleške agencije Reuter ostro napadel svetovno organizacijo zaradi nedavno izglasovane resolucije o Mozambiku, Angoli in Gvineji. Salazar je rekel, d* so to le portugalske «čezmorske province», ki da «predstavljajo sestavni del portugalske države» in da jih nobena lizbonska vlada ne bo mogla nikoli z zakonom ločiti od «matične suverene države». «V Združenih narodih — je dodal Salazar — imajo večino majhni narodi, ti pa niso kompetentni za to, da bi vsiljevali drugim državam sklepe preko resolucij svetovne organizacije». Toda Salazar lahko govori kolikor in kar hoče o «čezmorskih Provincah», ljudstvo teh portugalskih kolonij pa ima o tem svoje in povsem drugačno mnenje. Osvobodilni val je zajel že vsa še odvisna področja in Salazarje-va vlada je prisiljena, da svojim vojaškim silam vsak mesec pošilja nove okrepitve, V Angoli, na primer, je upor stopil že v četrto leto trajanja. Kljub vsem vojaškim okrepitvam, kljub moderni oborožitvi in strahotnemu nasilju ni Lizboni uspelo zavreti osvobodilnega poleta, hi se je iz Angole razširil tudi na druge kolonije. Vlada v metropoli je zato pred dnevi začela v Angoli tudi «psihološko» ofenzivo, v upanju pač, da bo demoralizirala množice. Razpisala je namreč hokakšne volitve, ki naj razširijo udeležbo Afričanov v organih, ki Pa nimajo nikakršne odgovornosti. Ur. Agostino Neto, predsednik ljudskega gibanja za osvoboditev ^ngole (MPLA), je nedavno v intervjuju glasilu francoske ko-munistične partije «Humanite» re-hel: «V Angoli živi okoli štiri milijone in pol Afričanov in okoli 260.000 Evropejcev, v glavnem Portugalcev, od katerih so presna večina vojaki - kolonialisti, hi jih je ustvarila kolonialistična tahtika, za katero so načrt izdelali v Lizboni ... Strokovnjaki na Primer izberejo neko plodno pod-r°òje in pripeljejo tja družine kolonistov, ki jim vlada daje znat-n° materialno podporo. Sedaj je v Angoli šest takšnih kolonij.» Toda vse Salazarjeve oborožene in upravne intervencije so ostale rezuspešne. Narodna osvobodil-na fronta Angole ima danes že organizirano armado 30.000 bor-Cev- Polovica borcev se stalno bo-r' v notranjosti dežele. Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole je Pred dnevi sklicalo tudi kongres, haterega namen je, organizirati enotno akcijo protikolonialnih sil Angole, Lizbona ne more več tr-diti, da se v tej «provinci» borijo samo posamezne teroristične skupine. Podobne so razmere tudi v po Vel>kosti drugi «čezmorski provin- ni», v Mozambiku, ki že štiri sto-6 Ja živi pod portugalskim nasi-Jam. Domače prebivalstvo te ko-°nije je oropano vseh političnih Pravic. Ni mu dovoljeno, da bi de-“vaio niti v političnih, niti v sin-|halnih organizacijah. Domačin, h* je osumljen, da se ukvarja s Pnlitiko, je zaprt, ne da bi mu sPl°h sodili. V portugalskih zapo-r'h v Mozambiku je danes zapr-1 okolj 60.000 domačinov, ki so Podvrženi najbolj surovim mučenjem. domačini se v Mozambiku ne 'bnrejo gibati po deželi brez Posebnega dovoljenja. Žive v si-stemu apartheidu, podobno kot v "Pžnoafriški republiki. Prepove-®n jim je vstop v bolnišnice, ho-e'e. parke, avtobuse, vlake in v neji. Prve vesti o oboroženih spopadih so prišle v svet že leta 1961. Danes Lizbona objavlja že posebna poročila o borbah v tej koloniji. Govora je tudi o poseganju letalskih in pomorskih sil v tako imenovane «operacije čiščenja ».Proti «teroristom» niso dovolj le policijske sile. Trenutno ima Portugalska v tej koloniji od 18.000 do 20.000 vojakov. Obrambni minister lizbonske vlade je priznal, da imajo uporniki pod svojo kontrolo okoli 15% ozemlja Po vstaji v Angoli je lizbonska vlada morala računati s tem, da se bo ta razširila tudi na Gvinejo, kjer je v zadnjih 500 letih, odkar so se v njej 1446. leta izkrcali Portugalci, napredovala in se razvila edinole — varnostna, odnosno policijska služba. Toda kljub vsem vojaškim krepitvam, kljub novemu orožju, kljub milijardam, ki jih Portugalska meče za vojsko v teh kolonijah, se ji afriška tla, se ji njene «province» vedno bolj izmikajo. Prvi val upora je resno razmajal temelje portugalske posesti v Afriki. M. GAČIČ Koprski kipar Pohlen dela že leto in pol veliko plastiko (relief) iz žgane gline, ki prikazuje istrsko ljudstvo od starih časov do današnjih dni, njegovo življenje in delo, trpljenje in borbe vse do zmage in osvoboditve. Dogajanje na reliefu se razvije v petih pasovih VČASIH SE TI DAN 24 UR RAZPOTEGNE NA 35 UR Po najkrajši poti iz Evrope na Aljasko seveda, čez Severni tečaj Intervju v letalu - Japonska hostes, ki bi rada pisala - Brezuspešno iskanje raziskovalca Dohitevanje sonca, ki ga reaktivci omogočajo Da je naša doba doba plastičnih mas, ni dvoma. Pred seboj imamo uro, ki je vsa iz plastike, le električni mehanizem, ki je nekje na vrhu, Je iz kovine. Zato jo lahko zvijamo, peremo, z njo delamo, kar hočemo. Je ameriški izdelek. DO KOD VSE PRIVEDE PLEMENSKAJ1RŽNJA BRIVEC, KI DA NE ZNA STRIČI ČRNSKIH LAS celo vrsto podobnih inštitucij, ki rezervirane izključno za belce, rodajajo jih kot sužnje Južno-a riški republiki in Južni Rode-2|j*- Vsako leto se iz Mozambika J'zvozi, v Južno Afriko okoli 100 »oč. v Južno Rodezijo pa okoli •°00 mozambiških sužnjev. Ljudstvu Mozambika ni preosta-0 drugega, kot da se loti orožja. " tej koloniji smo pred splošno vstajo. To je pred dnevi potrdil ud| predsednik osvobodilne fron-te Mozambika (FRELIMO), dr. E-hard Mondlane, ki je med dru-gim rekel; «Tajno odporniško gi ar,je namerava začeti resno in ur8anwirano gverilsko borbo pred honcem sedanje deževne dobe... v vseh delih dežele,» uporniške sile se bore tudi v talt® imenovani Portugalski Gvi- NEW YORK, 15. — Vprašanje, ali je belopolti brivec dolžan ostriči črnskega klienta, grozi ? nevarnostjo, da privede do plemenskega spora v New Jerseyu. Spor je nastal pred časom, ko ie brivec iz Madisorra Philip Gat-1 ti odklonil nekega črnca, ki je prišel v njegov jsalon, da bi «o. ostrigel' Gatti je svoj sklep skušal upravičiti, izjavljajoč, da imajo črnci posebne vrste las, ki da jih on ne zna striči. T> je irekel javno, zakebno pa je priznal pravi razlog svojega ob-nasanja. Rekel je, da bi v primeru, če bi strigel Čriica,’ izgubil svoje belopolte kliente. Toda črnec se ni dal in se ie pritožil. Državni urad za državljanske pravice je začel s preiskavo. Ostali brivci mesta Madison, ki so kot v mnogih drugih mestih Amerike povečini italijanskega porekla, so izjavili svojo solidarnost z Gattijem in usta-novili celo «združenje brivcev za zaščito lastnih državljanskih pravici. TTdijo hkrati, da nimajo nikakih plemenskih predsodkov, vendar pa da «pod pritiskom mora brivec izvajati določeno plemensko diskriminacijo, kajti gr*> za osebne storitve v službi neke druge osebe». Tako zveni ta čudna in neutemeljena , motivacija. Medtem, pa se je v zar.evo vntešala skupina študentov bližnje «Drew University». ki je organizirala demonstracijo pred brivskimi saloni, da bi protestirala proti plemenski diskriminaciji, ki jo brivci izvajajo proti črncem. Neki belopolti kaplan z'omenjenega vseučilišča je v spren* stvu dveh čni.šftih študentov sti* pil v brivski saion brivca Da. e-na, predsednika strokovnega združenja brivcev, da bi ga bri-:*vec ostrigel. Toda brivec itgii-jansrfega fcbrbkla Dalena ga ‘ni hotel ostriči. Ko je belopolti .kaplan vztrajal, je brivcev sin poklical potitfjo in ta je aretirala tako kaplana kot oba njegova črnopoita spremljevalca. Medtem se je pr«d brivskim salonom zbralo veliko belopoltih rasistov, ki so polletji ploskali in vzklikali: «Are: rajte jih, aretirajte'» Na univerzi pa je vest o aretaciji povzročila žive proteste in kakih 50 z.sokošolcev je uprizorilo demonstracijo pred občinsko palačo. V mestu je ponovno zavladal mir šele tedaj, ko se je zvedelo, da je policija izpustila kaplana in oba črnska študenta. Hektor univerze je izjavil, da ne namerava ukreniti ničesar proti solelovanju študentov proti brivcem «Kar se mene osebno tiče — je r'kel — te demonstracije odobravam.» ANCHORAGE, maja. chorageu smo pristali dve uri in pol prej, preden smo se po naših urah dvignili z letališča v Kopenhagnu. Tolikšna je časovna razlika med Evropo in Aljasko. Veliko reaktivno letalo «DC-8» skandinavske letalske družbe SAS je nad 7.000 km dolgo razdaljo preletelo po najkrajši poti preko Severnega tečaja v osmih urah in 25 minutah. V simpatičnem Kopenhagnu je s črnega neba lilo kot iz škafa, ko se je ponosni «Viking», imenovan Ottar, z napisom «Prvi preko tečaja okoli sveta», odlepil od mokrega betona vzletišča. Toda še preden je trem hostes — Norvežanki, Danki in Japonki — uspelo, da nam v smislu formalnih predpisov pokažejo, kako si je treba v primeru nesreče natakniti masko za kisik in kako se uporablja reševalni pas, smo skozi plasti oblakov že prodrli do vedrega neba in do sonca. I^ekoč je Hans Christian Andersen vedno nosil s seboj dežnik za primer dežja ter debelo vrv, da bi se v primeru požara z njo rešil skozi okno. V modernem «Vikingu» ni niti dežnika niti vrvi. Potnik bo čez nekaj ur naglo in udobno prispel na cilj ali pa sploh ne bo prispel! Potem ko sta nam hostes Ulla Hval ter Kliko' Saita postregli z okusnim kosilom, sem v pilotski kabini, med raznimi ročicami, urami, žicami in drugimi inštrumenti opravil kratek intervju s poveljnikom posadke, norveškim kapetanom Finnom Thor-sagerom. Na trajno hladnih in mirnih, zračnih slojih severa je letalo slonelo nenavadno mirno. Amundsen in Nobile sta leta 1826 prva preletela polarno področje med Evropo in Ameriko. Komaj trideset let pozneje je družba SAS prva uvedla redno zračno progo preko polarne poti do Kalifornije. Leta 1957 pa je letalo družbe SAS prvič poletelo čez Severni tečaj v Ancho-rage in Tokio. Oba druga pilota, Šved in Da- V An- nec, sta molče sedela na dežurnih mestih. Zaradi varnosti in da bi bila stalno budna, sta imela na ustih masko za kisik. Šved je pravkar govoril z oporiščem na Groenlandiji. Kapetan, ki je že pet let v pilotski službi družbe SAS, je bil v času zadnje vojne norveški vojaški pilot v južni Angliji. «Danes je tehnika toliko napredovala, da se more vse voditi in preverjati s pomočjo a-paratov,» je pojasnjeval. Tolmačil je, s kakšnimi napravami se omejuje požar, in katere po potrebi izključujejo ta ali oni motor. Dvakrat na leto se morajo piloti njihove družbe podvreči strogim zdravniškim pregledom in tehničnim preizkušnjam, na katerih morajo med drugim, prisilno leteti samo z enim od štirih motorjev. «In od kod tako pogoste nesreče»? — «Vsaka, pa tudi tako popolna naprava more včasih odpovedati,» je odgovoril kapetan. «Moja največja želja je, da bi nekoč napisala knjigo. Seveda, če bi bila za to sposobna. No, lepo je že, biti novinar,» — je na koncu letala trdila hostes Japonka Kliko Saita. Družba SAS jo je sprejela v službo s še 18 japonskimi uslužbenci. Ko sem na 130 sedežih letala med 50 potniki naštel več kot polovico- Japoncev, mi je to bilo takoj ra-zumljivoi OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nekdo vam bo dal zelo koristne mfor-macije. Izkoristite jih Uredili l>... ste neko družinski, zadevo. BIK (od 21.4 do 20.5) Reševati boste mora i zelo staro in ne všečno zadevo Vest ali pismo, ki vas bo močno razveselilo. DVOJČKA (od 21.5 do 22 6) Ce se ukvarjate s trgovino bo. ste imeli opravka z nevarnmi tekmeci. Ne išči’e nove družbe RAK (od 23.6. do 22 7.) V vsak-danjem. življenju se pripetijo tudi nevšečnosti. Ena takih je danes na vrsti. Utrujeni boste LEV (od 23.7. do 22.8 > Nepričakovana pomoč, ki vam bo prišla HOROSKOP kot nalašč. Nerazpoloženi boste, toda brez vzroka. I EViCA tod 23.8. do 22 9.) Glede svojega načrta se ne opirajte na tujo ppnioč. Resno nasprotie osebe, ki je doslej soglajala z vami. TEHTNICA (od 23 9. do 23 10 * Braniti boste morali svoj položaj Nek» zamudi vas bo spravila v slabo voljo FK< JHFI.J’ tN (od 24 10 do 22 11.) Okoliščine so kai primerne. Dobre volje manjka. Otresli se boste mo. re. ki vas že nekaj dni tlači. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Spoznali boste, da neki znanec vam ni Dii prijatelj. Zvečer privoščite nekoliko zabave. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Več potrpljenja do sodelavcev, kaj ti sicer bo prišlo narobe. Tudi v čustvenih zadevah ne bo vse gladko. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pri svojem delu ste tako zavzeti, da oozahljate na zdravje Skušajte zadostiti željam ljubljene osebe. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Neznatni toda nič kaj prijetni spori Nekdo skuša podnetiti ljubosumnost med vami in vam drago osebo. Medtem smo skozi neskončno belo tišino preleteli Severni tečaj v smeri proti malemu rtu Barrov. Ploveče ledene gore, ki so se v začetku, tam okoli Spitz-bergov, še svetlikale skozi oblake, so se tu kmalu zatem že strnile v neskončno maso snega in ledu. Tu se je nekoč skozi temo in led prebijal s svojim «Framom» norveški raziskovalec Nan-sen, tod je na svoji dolgi poti s sanmi potoval osvajač Severnega tečaja Američan Peary. «Oh, kar tako — zaradi podviga.» mi je odgovoril kapetan, ko sem ga vprašal, ali ima najnovejša norveška odprava kake raziskovalne namene. Zaman smo na neskončni beli površini pod nami iskali raziskovalca Bjorna Staiba in njegove tovariše. Pravzaprav je zanimivo: ko se nekdo znajde v samoti, se vsi zanj za-majo. Ce pa živi v skupnosti, se zanj niti ne zmenijo, se nanj niti ne ozrejo. Sicer pa je tudi v tem neka) nelogičnega:: ta Staib je že četrti teden na poti, ne da bi bil doslej kam pririnil; novinarju pa, ki komaj zmore stati na smučeh, pa je kapetan izročil diplomo, da je prepotoval Severni tečaj. Prislonil sem obraz na razgreto steklo in pri tem pozabil, da ie zunaj malo manj kot 70 stopinj pod ničlo. Toda vtem. ko je spodaj, na tlah, ta Staiba dan trajal normalnih 24 ur, se je za nas v letalu zavlekel na 35 ur. Pri večerji, ki smo jo imeli še ob polnem soncu, je kazalec na uri kazal eno uro pred polnočjo. Nekaj pred 11. uro nam je bilo sporočeno, da smo pravkar prispeli do zahodne obale Aljaske. Ledena površina vse do obale novega kontinenta še ni bila razpokana. Šele v notranjosti, proti Yukonu, so se začeli izpod snega ločevati ostro ošiljeni gorski grebeni. Nenaseljeni divji kraj je pozneje začel izgubljati svojo belo odejo. Ko smo leteli z leve strani mimo najvišje a-meriške planine Me Kinnley, nas je še enkrat zajel kratek snežni metež. Cez uro letenja nad nižinskimi gozdovi in tundrami smo se spustili na osamljeno mednarodno letališče v Anchorageu. Japonski potniki so si le malo po meli oči. Zanje je to bil le kratek vmesni postanek na malo manj kot enako dolgi poti proti Deželi vzhajajočega sonca. Jaz pa sem se razveselil, ker sem tudi na Aljaski naletel na sonce. Leteli smo za njim in ga dohiteli. B. POGAČNIK IGRALNICA V M0NTECARLU SKOZI ZGODOVINO Blišč in beda dolga sto let Dobro vložen kapital - Skalovje seje spremenilo v part Oktobrska revolucija je odtegnila dotok bogatih klientov Nekega majskega večera pred sto leti je v eni izmed dvoran Casina v Monte Carlu začela drsel po roulette kroglica, ki se od tedaj ni več ustavila in ki je pogosto odrejala premike kapita-lov kot morda nobena velika evropska industrija. Danes "o igralnice že v dveh podobnih kazinih v Nici, dve igralnici sta v Cannesu in mnogo jih je še v drugih krajih .'b Sinji obali. Kazino v Montecarlo je danes le eden izmed mno-gnih, ki sprejemajo številne obiskovalce in turiste. Hazard pa ni več osnovna dejavnost kneževine Monako, ker je kneževina postala dežela mnogih anonimnih družb, ki so sem preselile svoje sedeže, da bi te izognile plačevanju davkov v last. nih deželah, predvsem v Franciji. Počasi izginjajo tudi plemiške vile z ogromnimi parki, v katerih so nekoč vrtnarji vsako noč menjali cvetje, da bi vrtovi naslednji dan imeli drugačen videz. Te nekdanje vrtove in njihov videz je danes zamenjal že-lezobeton. Samo kaka starejša dama se prikaže opoldne v tem ali onem drevoredu, da bi si poiskala malo sončne toplote. In le te spominjajo na minulo stoletje. Ta m njej podobne dame, s katerimi si izmenjuje spomine na preteklost, so protagonisti tako imenovane «belle epoque», so priče dobe, katere stoletnica se slavi letos, ta mesec. Vse se je začelo s podpisom pogodbe v Turinu leta 1861, pogodbe,, s katero se je zaključila vojna Francije in Piemonta proti Avstriji. Dve najpomembnejši mesti kneževine Monaka in s.-cer Roecabruna ter Mentone sta izkoristili priložnost in zahtevali priključitev k Franciji, Napoleon III. ni hotel izgubiti priložnosti. Ozemlje, ki je pripadalo družini Grimaldi, se je tako zmanjšalo za štiri petine, ker mu je ostalo samo ozko obalno kamnito področje brez vegetacije, na katerem se je dvigal dvorec Monako. Da bi knezu dal nekakšno odškodnino za izgubljeno zemljo, mu je Napoleon III. izplačal tri milijone zlatih frankov, kar bi v normalnih razmerah ne bilo dovolj, da bi se vzdrževala kneževina, ki ni imela nobenih drugih dohodkov. In knez Carlo III. je , tedaj razmišljal, kam naj vloži ta kapital, da bi od njega imel čim več dohodkov. In rešitev je našel v — industriji hazarda. Tedaj se je rodila tudi pobuda za gradnjo kazina, vendar se je v začetku zdelo, da bo podvig obsojen na polom. Edino razpoložljivo gradbišče je bil mali prostor ob morju, ki je do tedaj služil za smetišče. V kneževino si mogel tedaj priti le z ladjo, ki je zjutraj odplula iz Nice in sc zvečer vračala. Palačo so gradili tri leta, med katerimi so druga za drugo propadla kar tri podjetja, ki so dobila koncesijo za gradnjo. Ko je bila palača 3. aprila 1864. leta vendarle dograjena, se je zdelo, da noče nihče prevzeti rizika. Mo-nakovskemu knezu ni preostalo drugega, kot da pošlje po mednarodno znanega avanturista, nekega Francois« Blanca, ki je vodil hazardno igralnico v Luksembur- gu Bil je to nenavaden človek. Do svojega 57. leta je opravljal že \se mogoče poklice. Bil je j-trok učiteljske družine iz nekega naselja blizu Burdeauxa in je 'e v svojih otroških letih zapus'il dom. Po mnogih pripetljajih se je lotil hotelirske kariere kot dO-močnik v kuhinji, nato je postal agent v neki menjalnici valute, toda njegova prava kariera se ie začela šele tedaj, ko je postal croupier v neki igralnici. Blanc je posel začel v velikem obsegu; za dobo, ko so železniško progo šele gradili, je najel kar 50 kočij, ki so prevažale goste iz Cannesa v Nico, kjer :o jih prekrcali na celo brodovje čolnov, da bi jih prepeljali v Monako. Nato je dal zgraditi ceste, velike hotele, vile. i-al je pripeljati sem cele gore zemlje, da ti z njo prekril kamnita tla in jih posadil z drevjem in cvetjem. V nekaj letih je zraslo tu čudovito mesto, ob katerem je ostalo staro naselje. V cast kneza Cana III. je mesto dobilo ime Monte Carlo. Trije milijoni zlatih frankov, ki jih je Napoleon III. dal knezu za odškodnino, so predstavljali začetni kapital in omogočili začetni zalet, ki se je spremenil v vrtoglavo poslovno igro. Knez Carlo III. je razpolagal že z o-gromnimi dohodki in Francois Blanc ga je nagovoril, naj svoje maloštevilne državljane oprosti plačevanja davkov. To je bil tudi eden izmed razlogov, da je kneževina Monako dolgo let bila v nekakšni hladni vojni s Francijo. Čeprav je kneževina ohranila v svoji deželi mir, je vendarle pogosto .mela težave s sosedi. Brž ko se je začel uspeh Blan-covega podviga kazati, so listi Nice dvignili proti igralnici v Monte Carlu ostro gonjo. Pisali so o truplih samomorilcev, o ljudeh, ki da jih j« hazardna igra finančno uničila, o čolnu, ki da dvakrat na teden ponoči tajno odpluje na odprto morje in tam odlaga v morje mrliče.., Bilo je v tem veliko pretiravanja, pa čeprav so bili tudi primeri samomorov. Omeniti pa je treba tudi to, da so vse najbolj slavne lepotice iz dobe «belle epoque» pripomogle, da je Monte Carlo postal mednarodno shajališče, kamor so prihajali številni evropski plemiči in mnogi ameriški milijarderji. Kneževina Monako je kmalu postala znana tudi po tem, da je bila vzrok za polom mnogih zakonov. Propadanje igralnice se je začelo istočasno z revolucijo v Rusiji. To pa iz enostavnega razloga ,ker so razlaščeni ruski knezi, ki so bili njeni najboljši in najbolj zvesti klienti, izgubili svoje vire dohodkov, ki so jih prej prinašali sem. Nekateri od teh so se v Monte Carlu vrnili koj po prvi svetovni vojni, toda brez denarja. In tem je sin Fran-coisa Blanca, ki je svojega očeta zamenjal v igralnici, dodelil simbolične «plače» kot «tehničnim svetnikom» Tudi lepa Otero — znana lepotica iz Monte Carla >* dobe «belle epoque» — ki je danes stara 87 let, živi še vedno v Monte Carlu, toda kot podnajemnica v skromni sobi. Živi od pokojnine, ki ji jo daje igralnica Casino. ■HHMn g Y//M///A V, '////MM, Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11,30 Šopek slov. pesmi; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Podobe iz narave; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 GlasDa po željah; 14.40 Pesmi za tercete; 15.00 «Volan» oddaja za avtomobiliste; 15.30 «Telefon kliče popoldne», 16.10 Orkestri; 16 45 Mali koncert; 17.20 Vatikanski koncil. 17.30 Glasbeni kalejdoskop; 18.0Ó Iz zgodovine slov. književnosti; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Jazz; 19.00 Pianist Feyer; 19.15 Družinski obzornik. 19.30 Lahka glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Zbor «E-mil Adamič»; 21.00 Za smeh m dobro voljo. 21 30 Ples; 22.30 Godalni orkestri; 23.00 Simf. glasba. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 V diskoteki; 14.10 E. Vittorio; «Spiritual»; 14.30 Tržaški narodni motivi; 14.45 Dantejev «Raj». SOBOTA, 16. MAJA 1964 Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pezdrav; 9.00 Strani iz rike; 10.15 Pihalni orkester; 10.35 Estonska in letonska glasba; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Vedri zvoki; 13.30—14.35 Glasbeni sejem; 14.35 albuma; 9.15 Popevke; 10.00 Oper- 13.30—14.35 Glasbeni sejem; 14.35 na antologija; 10.30 Sola; 11 15 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Ital. pesmi; 11.30 Haydnova Sini- Zabavna glasba; 15.40 Zbor «Du-fonija št, 92; 13.30 Večni motivi; šan Jereb»; 16.00 Vsak dan; 17.05 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Gremo v kino; 17.35 Pesmi jug. Likovne umetnosti; 15.30 Jutriš- narodov; 18.00 Aktualnosti; 18.10 nji šport; 15.50 Oddaja za bolni- Sopranistka Kirsten Flagstad; ke; 16.40 Operna glasba; 17.25 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glas- Izžrebanje loterije; 17.30 Schu- bene razglednice; 20.0Q Z obiska bertove skladbe; 18.45 Ples; 20.00 na Jesenicah; 20.20 C. Brown; U-Giro d’Italia; 20.25 J. Constant: sodni Toledo; 21.08 Sobotni ples; «General Friderik»; 22.00 Zgodo- ‘”"n 1_“”------ OQ nK Koper 8 15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 m 12.50 Glasba po želji; 13.40 Ritmi; 14.00 Popevke; 14.30 Kulturni zapiski; 14.30 Odmevi z Jadrana; 15.30 Zabavna glasba; 16,15 Pevci; 18.30 Dogodki in odmevi; 18.45 Album klasikov; 17.00 Izbrali ste; 17.40 Koktail; 18.00 Prenos RL; 19.00 Toni Reni»; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ples. vina Italije 1915—1943. II. program 8.00 Jutranja glasba; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove pesmi; 11.10 Giro d’Italia; 11.20 Vesela glasba; 12.05 Orkestri; 14 00 Pevci; 15.00 Glasbe program; 15.15 Najnovejše plošče; 13.45 Koncert; 16.10 Rapsodija; 17 05 Ples; 18.35 Tenis; 18.45 Vaši izbranci; 19.50 Giro d’Italia; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Mozart: «Cosi fan tutte». III. program 18.30 Ruska kultura; 18.45 Skladbe bratov Menilo; 19.00 Prejeli smo; 19.20 Kino in publika; 19.30 Koncert: 20.30 Revija; 20 40 Vivaldi; 21.20 Angleški pesniki; 21.30 Koncert. Slovenija 8.55 Radijska šola; 9.25 «Majski lllet» 9.50 Ritmi Latinske Ame- 2210 Oddaja za izseljence; 23.05 Za konec tedna. Ital. televizija 8.30 Sola; 15.00 Giro d’Italia; 18.00 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.20 Oddaja za delavce; 20.10 Sport; 20.30 Dnevnik; 21.00 II cantatutto; 22.10 Dom v Ita-, liji; 23.15 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 TV priredba «Dolga noč»; 22.45 Giro dTta-lia. Jug. televizija 18.00 Poročila; 18.05 «Gledališče ob 18.05» — mladinska oddaja; 19.00 Naš teleobjektiv; 19.20 Oddaljeni kraji — reportaža; 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna odtaja: 20.45 «Strehe» — zabavna oddaja; 21.45 «Osamljeni» — film; 22.35 Poročila. Vreme včeraj: najvišja temperatura 25, najnižja 16.9, ob 19. uri 20.3; vlage 44 odst., zračni tlak 1022.4 raste, veter 12 km severovzhodnik, nebo 2 desetini pcoblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 16.4 stopinje. 5 Tržaški dnevnik Danes, SCUOTA, 16. Janez Nep. maja Sonce vzide ob 4.33 in zatone ob 19.30. Dolžina dneva 14.57. Luna vzide ob 8.46 in zatone ob 0.39 Jutri, NEDELJA, 17 maja Mojca PRESENETLJIV REZULTAT RAČUNOV CENTRALNEGA VOLILNEGA URADA PRI bo imela v deželi svetovalca ki ga izgubi PLI v Pordenonu Vabilo PSDI za sodelovanje KD in PSI v deželnem odboru Danes sestanek deželnega vodstva PSDI, v ponedeljek K D in v kratkem PSI ■ Stališče deželnega tajništva KPI volilnega | ral sporo. I Predsednik centralnega urada dr. Palermo je včeraj sporo, čil dokončne uradne rezultate o razdelitvi mest v bodočem deželnem svetu, iz katerih izhaja, da so bili prvotni računi napačni in da bo prejela PLI samo 3 mesta, medtem ko bo eno mesto prejela PRI. Po prvih računih bi namreč morala prejeti PLI iz ostankov dve mesti medtem ko PRI nobenega, sedaj pa se je izkazalo, da znaša ostanek PLI 6.348 glasov, medtem ko «naša ostanek PRI 6.798 glasov. Na tej osnovi torej ni izvoljen predstavnik PLI v pordenonskem volilnem okrožju Barzan, temveč bo izvoljen predstavnik PRI v trža. škem volilnem okrožju dosedanji podžupan prof. Cumbat. S tem pa se je tudi število svetovalcev, izvoljenih v tržaškem volilnem okrožju, zvišalo z dosedanjih petnajst na šestnajst. Centralni volilni urad je imel prvenstveno nalogo, da razdeli sedeže v deželnem svetu, ki jih niso razdelili neposredno v posameznih volilnih okrožjih. Volilni zakon namreč predvideva dokaj zapleten postopek, tako da v vsakem volilnem okrožju najprej ugotove kvorum glasov (ki je v okrožjih različen) in so na tej osnovi določili okrožni volilni uradi 47 izvoljenih deželnih svetovalcev. Včeraj pa je centralni volilni urad, ki je pri trža. škem prizivnem sodišču, dokončno razdelil še preostalih 14 mest iz tako imenovanih «ostankov«). Iz skupnega «kotla» je centralni urad dodelil naslednje število sedežev: KPI 2 (Gorica in Tolmeč), PSIUP 1 (Pordenon), PSI 3 (Trst, Pordenon in Videm), PSDI 2 (Tolmeč in Gorica), PRI 1 (Trst), KD 1 (Videm), PLI 1 (Trst), MSI 2 (Trst in Videm) in SS 1 (Trst). Z izvolitvijo deželnih svetovalcev bo nujno moralo priti do določenih izprememb tudi v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu ter v miljski občini. Tako bo moral odstopiti z mesta podžupana prof. Cumbat, istočasno pa bo moral zapustiti mesto župana v miljski občini Pacco, katerega bo po vsej verjetnosti nadomestil sedanji pod. župan Gastone Millo. Pri obeh iz-premembah gre seveda za sklepe občinskih svetov, ki morajo sprejeti izpremembe v odborih. Prav tako bo dal ostavko pokrajinski svetovalec KPI prof. Sema, ki bi ga moral nadomestiti dr. Siškovič, ki pa je prav tako izvoljen v deželni svet in ga bo verjetno zamenjal neodvisni kandidat Rocco. Po vsej verjetnosti bo dal ostavko tudi socialistični svetovalec v tržaškem občinskem svetu Pittoni, ki je preobremenjen z delom v stranki in kot deželni svetovalec. Vzporedno s to tehnično platjo pa se pričenja tudi politični razgovor raznih strank o bodočem deželnem odboru. Prvi uradni korak so napravili socialdemokrati, ki so uradno povabili KD in PSI na razgovore o sodelovanju v deželnemu odboru. V Rimu se je namreč tajnik stranke Tanassi sestal s poslancem Ceccherinijem, ki se bo danes vrnil v Trst, kjer se bo sestal deželni odbor PSDI. V ponedeljek se bo sestal deželni odbor KD, ki bo uradno imenoval štiri predstavnike stranke (po vsej verjetnosti posl. Berzanteja in tri politične tajnike), ki bodo pooblaščeni za razgovore. Tržaška federacija PSI je že preučila izide volitev, v ponedeljek pa se bo sestal pokrajinski odbor, ki bo razpravljal o volitvah in o bodoči deželni upravi. V kratkem se bo tudi sestal deželni koordinacijski odbor, ki bo o tem vprašanju odločal tudi na osnovi posveto. vanj z vsedržavnim vodstvom. V kratkem bo PSI sklicala skupščino slovenskih članov, vpisanih v stranko v tržaški in goriški federaciji, ki bo razpravljala o perečih vprašanjih slovenske skupnosti v zvezi z deželo. Tri četrt stoletja gledališkega igralca Antona Požarja Pri Slovencih sicer ni navade, da bi slavili svoje zaslužne može že za življenja. Če se pa katerega posebej spomnimo ob znamenitih ob letnicah, že mora biti precej za služen. In tak je gotovo gledali ližki igralec Anton Požar, ki te dni praznuje petinsedemdeset let življenja. Hkrati praznuje letos tudi šestdesetletnico, odkar je začel delovati v gledališču pri Narodnem domu v Trstu. «Obiskoval sem otroški vrtec v stari Ciril-Metodovi šoli,» pripoveduje Požar, «tja sem hodil tudi v osnovno šolo, pozneje pa v mesto v pripravnico in nato v gimnazijo. Medtem sem pel pri cerkvenem zboru, študiral petje in dramatiko in leta 1904 sem stopil v teater v Narodnem domu.» Predolga bi bila vrsta, ko bi hoteli naštevati njegove večje ali manjše vloge pri gledališču v Narodnem domu do vandalskega požiga tega slovenskega kulturnega središča v Trstu in po vojni pri Slovenskem narodnem gledališču; omenimo le, da tudi za časa nij-hujšega fašističnega divjanja njegovo gledališko delovanje ni povsem prenehalo. «v dobi fašizma,» pripoveduje dalje, »smo tu pa tam skrivaj uprizarjali kakšne skeče in za Silvestrovo v najhujših letih fašizma smo pri Lovcu v Gerdolovi dvorani igrali igro s petjem »Kovačev študent». O tem je zvedela policija m nekateri so drago plačali svoje navdušenje za gledališče, n. pr. Andrej Čok, ki je v zaporu umrl. Tričetrt stoletja je nekam neza-okrožena doba, zato želimo Antonu Požarju še dolgo let tako zdra svoji Tajništvo deželnega komiteta KPI | prispevka sil, ki jih predstavlja se je sestalo 15. maja in sklenilo j KPI z več kot 140.000 volivci, sklicati v petek 22. maja deželni ' odbor ter komunistične deželne svetovalce. Razpravljali bodo o pobudah, da se uresniči program stranke za deželo zlasti glede deželnega načrta za socialni in gospodarski razvoj, pri čemer poudarjajo pomen zakonskega predloga o državnem prispevku 400 milijard lir. Deželno tajništvo KPI je na svoji seji ugotovilo napredek KPI, in to v objektivno težavnih okoliščinah. Volilo je namreč 44 tisoč volilcev manj kot 28. aprila lanskega leta, pri čemer gre v prvi vrsti za emigrante in vojake ter je torej dvig odstotka glasov, oddanih za KPI, bil mogoč samo, ker so za KPI glasovali številni novi volilci. Deželno tajništvo KPI nato ugotavlja, da utrditev KPI, uspeh PSIUP, znižanje glasov strankam levega centra in ošibitev desnice zahteva politiko globoke demokratične pre-osnove, ki pa je možna samo z večino, ki bo imela za osnovo enot. nost strank, ki se sklicujejo na delavski razred. To pa zahteva opustitev kakršnega koli antikomunizma, saj ni mogoča politika stvarnega demokratičnega razvoja brez Seja pokr. odbora Pokrajinski odbor je m. _____ zadnji seji razpravljal o izidih deželnih volitev in sklenil da skliče sejo pokrajinskega sveta šele v prvih desetih dneh prihodnjega meseca. Odbor se je odločil za poznejše sklicanje seje pokrajinskega sveta zato, da bo svet lahko zasedal v polnem številu, se pravi, da bo do tedaj, komunistični svetovalec Sema, ki je bil izvoljen v deželni svet, podal ostavko, in da bo na njegovo mesto imenovan drug komunistični svetovalec, ki je dobil za Šemo največ preferenčnih glasov. Tržaški avtomobilski klub gpo-roča, da bo od'18. maja veljal v njegovih uradih pri okencih naslednji! urnik: ob delavnikih (razen ob sobotah) od 8.30 do 12. in od 17. do 18.30. Ob sobotah od 8.30 do 11.30. Javni avtomobilistični register bo odiprt od 9. do 12. ure. Sklenitev pogodbe za trgovinske uslužbence V Rimu so na ministrstvu za delo po posredovanju podtajnika Calvija končno sklenili in podpisa. Id delovno pogodbo trgovinske ■stroke. S to pogodbo, k’i se tiče okrog 800.000 trgovinskih in turističnih uslužbencev se spopoinju-je pogodba, podpisana decembra lani. Pogodba določa razna normativna in mezdna izboljšanja, ki se tičejo dobe vajenstva, napredovanja prodajalcev, uvedbe posebne doklade za blagajmičarje, novih kvalifikacij (modelov, urejevalcev izložb) poenotenja plač z Vključitvijo 20 točk dra,grajske doklade, določitve novih sorazmerij plač med raznimi kategorijami itd. Obe stranki sta se tudi obvezali, da bosta uredili do konca junija vprašanje notranjih komisij. Novo pogodbo so podpisali vsi sindikati in je začela veljati že z včerajšnjim dnem. Vrenje med delavci podjetij IRI Med delavci vseh podjetij IRI vlada veliko nezadovoljstvo, ker nočejo pristojna vodstva urediti vprašanj akordov proizvodnih nagrad itd. Na enotni skupščini so delavci sklenili, da bodo počakali na ureditev teh vprašanj še do tolika, Ce ne bo do takrat nobene pozitivne vesti, bodo delavci začeli stavkovno gibanje. V tem smislu so tudi poverili sindikatom nalogo, naj izberejo čimbolj primerno Obliko stavkovne borbe. V prostorih Komunalnega zavoda za soc. zavarovanje v Kopru Odkritje spominskega reliefa posvečenega uporu v Marezigah Skupno s predstavniki oblasti so se udeležili slovesnosti tudi štirje udeleženci upora Karlo Babič, Josip Krmac, Viktor Sabadin in Karlo Sabadin, udeleženci upora leta 1921 v Marezigah Včeraj ob 11. uri je bila ob 43. obletnici upora v Marezigah v dvorani Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru proslava z odkritjem spominskega reliefa, posvečenega temu uporu in ........ni'».•»««••■it....... STRAŠNA PROMETNA NESREČA SINOČI OPOLNOČI Tri osebe mrtve pri trčenju avtomobilov v Miramarskem drevoredu Na mestu sta bila mrtva ravnatelj prodajnega oddelka pivovarne Dreher in njegov šofer - V bolnišnici pa je podlegel ranam šofer drugega avtomobila - Še en ranjenec se bori s smrtjo, druga dva pa bosta okrevala v 40 dneh Sinoči nekaj minut pred polnočjo kljub hitri zdravniški pomoči je ne- vega n j a. in humorja polnega življe-IVAN SAVLI se je v Miramarskem drevoredu v neposredni bližini barkovljanskega pokopališča, dogodila strašna prometna nesreča, pri kateri so se ubile tri osebe, dve drugi sta lažje ranjeni, ena pa se v bolnišnici bori s smrtjo. Približno ob tisti uri so se v avtu fiat 1100 TS 43509 iz Feltre, kjer so bili na nekem pogrebu, vračali proti Trstu 76-letni direktor prodajnega oddelka pivovarne «Dreher» Luigi Secondo Ghiglione iz Ul. Pindemon-te 14, njegov 43-letni šofer Silvio Hribernik iz Ul. Ponziana 4 in dva uradnika, 30-letni Claudio Moliteni iz Salite di Gretta 1/1 in 41-letni Giordano Dougan iz Ul. Giulia 43. Ko so privozili do omenjenega pokopališča. je nasproti njim privozil avto «anglia» TS 55574, ki ga je šofiral 30-letni fotograf Femando Sa-lusti iz Ul. Paisiello 7 in zraven katerega je sedel 29-letni sprevodnik Bruno Pellegrini iz Ul. D’Alviano 31. Policija ni še dognala, kako se je mogla dogoditi tako strašna nesreča. Zdi se, da je Saiusti hotel na lahnem ovinku prehiteti dva avtomobila, zato je z vso brzino zavozil na levo stran ceste, kjer je baje izgubil nadzorstvo nad avtom. V tistem trenutku je opazil nasproti vozeči fiat 1100 In je skušal zavreti vozilo, toda po približno 50 metrov dolgem zaviranju je z vso silo čelno treščil v fiat 1100, tako da sta se oba avtomobila dobesedno skrotovi-čila, medtem ko so se razni deli obeh vozil razleteli širom po cesti. Pri trčenju sta bila Ghiglione in Hribernik na mestu mrtva, Ghiglione zaradi prebitja lobanje, Hribernik pa zaradi hudih notranjih poškodb. Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli bolničarji z več avtomobili RK, gasilci in agenti cestne policije, ki so takoj uvedli preiskavo. V bolnišnico so nemudoma prepeljali Salu-stia in Pellegrinija ter Ju oba nujno sprejeli s strogo pridržano prognozo. Salustia so pridržali na ortopedskem oddelku zaradi hudih ran in udarcev po glavi, zloma desne rame, desne noge in leve stegnenice, toda srečnež izdihnil približno eno uro po sprejemu v bolnišnico. Na nevrokirurški oddelek so sprejeli s strogo pridržano prognozo tudi njegovega sopotnika Pellegrinija, zaradi ran in udarcev po glavi, zatilju, čelu, prsih nogah in hudih notranjih poškodb. Potnika, Ki sta se vozila skupaj z Ghiglionejem in Hribernikom so tudi nemudoma prepeljali v bolnišnico z avtom RK, kjer so Molite-nija sprejeli na ortopedski oddelek, s prognozo okrevanja od 20 do 40 dni zaradi ran po glavi in udih ter verjetnega zloma desnega komolca, Dougana pa so pridržali na pljučno- kirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni zaradi hude poškodbe na desnem očesu in udarcev po prsih. Na kraju nesreče je trupli Ghiglio-na in Hribernika pregledal sodni, zdravnik dr. Reich in šele pozno ponoči, ob uri ko poročamo, so ju odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer so na razpolago sodnim oblastem. Pozno ponoči so odstranili razbitine obeh avtomobilov, medtem ko so agenti cestne policije še dolgo v noč nadaljevali s preiskavo, da bi ugotovili prave vzroke strašne nesreče, ki je terjala tri človeška življenja. iiMiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiimiii VPRAŠANJE CEN MESA Pokrajinski odbor za cene se bo sestal v sredo Težave tudi pri uvozu mesa Sinoči riata za se je na sedežu komisa-prehrano sestala posvetovalna komisija za cene, ki je podrobno proučila položaj na trgu z mesom, spričo nedavne zahteve mesarjev po povišanju cene v prodaji na drobno. Na sestanku so Sklenili, da predajo celotno vprašanje pokrajinskemu odboru za cene, ki se bo sestal prihodnjo sredo ob 11. uri pod predsedstvom podprefekta dr. Pasma. Podrobnosti o priporočilih odnosno nasvetih, ki jih bo komisija sestavila za pokrajinski odbor za cene, niso znane. Toda znano (e stališče mesarjev, ki zahtevajo povišanje cene govejega in telečjega mesa, češ da so se cene pri grosistih povečale; znano je stališče grosistov, ki trdijo, da imajo vedno večje težave ne samo pri iskanju goveda v državi, temveč tudi pri uvozu živine zlasti iz Madžarske, kjer se zdi, da nimajo več na razpolago živine za izvoz. Isto se zdi, da velja tudi za Jugoslavijo, kjer iiiiiiiiiiiiraiiiitiHHliiiiiMiiimilictiftilimniffiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiaiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiHiiiiii IZ SINMKALMIM ŽIVUBDA Danes tretja stavka pristaniških delavcev Preklicana stavka spediterskih uslužbencev Danes bo že tretja enotna stavka pristaniških delavcev po vsej državi, ki se bo pričela ob 8. uri zjutraj im bo trajala do jutri ob 8. uri. Kot zadnjič stavkajo delavci proti tako itnenovan im «funkcionalnim avtonomijam». To je že tretja stavka v tem tednu in sedma letos. V zvezi s temi stavkami so se včeraj sestali na trgovinski zbornici predstavniki špediterjev, brodarjev, podjetij, ki delujejo v pristanišču, pomorskih agentov itd., ki so razpravljali o posledicah stavtke za tranzitni pristaniški promet. Prav bi bilo, da bi priporočili osrednjim organom v Rimu, naj ne skušajo odvzeti pristaniškim delavcem pridobljenih pravic, tako ne bi bile potrebne stavke. Stavka se tiče samo trgovskega pristanišča, medtem ko bodo v industrijskem redno delali. Sindikalne organizacije pa so včeraj preklicale stavko uslužben. cev spediterskih družb, ker so delodajalci popustili im se bodo v sredo pričela v Rimu pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe. Danes se bodo ma uradu za de-•lo nadaljevala pogajanja o odpustih v podjetju Lucky Shoe. Delavec padel z zidarskega odra Žrtev nesreče na delu je postal včeraj zjutraj 52-letni miner Piero Scattolin iz Caerana di San Marco pri Trevisu, Ul. Lavaggio 115, ki je uslužben pri podjetju CESICA iz Pordenona. Scattolin je okrog 10.30 stal na zidarskem o-dru na gradbišču nove cerkve v Griži pri Kontovelu, ko je nenadoma spodrsnil na železni cevi o-dra, izgubil ravnotežje in strmoglavil z višine 4 metrov. Pri padcu se je Scattolin pobil in ranil po palčni mišični blazini, levi nogi in po spodnji strani hrbta. Na prmoč 60 mu priskočili delovni tovariši in mu nekaj minut pozneje pomagali v rešilni avto RK, s katerim so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico. Scattolina so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti en teden. so baje že izpolnili celoletni izvozni plan goveda. Zaradi vseh teh težav m zaradi vedno večje potrošnje zlasti boljše vrste govejega mesa, pravijo strokovnjaki, se cene govejega mesa tako na trgu na debelo kot tudi na trgu na drobno stalno višajo in se bodo zlasti v prihodnjih poletnih mesecih še povišale. Toda razlogi visoke cene mesa ne tičijo samo v tem, ampak tudi, kot smo že večkrat omenili, v predragi razdelje-valni in prodajni mreži, ki bremeni cene mesa s sorazmerno visokimi maržami. Zaradi tega je treba sedaj pričakovati, da se bo tudi pri nas cena mesa v najkrajšem času povišala. Neuravnovešen položaj na finančnem trgu Uradni podatki o delovanju tržaške zastavljalnice, kreditu, tržaški borzi, in meničnih protestih kažejo izpreminjajočo se sliko in odražajo neuravnovešen položaj tržaškega finančnega tržišča. Število zastavljenih predmetov se je 31. marca znižalo za 0,4 odst. medtem ko se je njih vrednost zvL šala za 0.9 odst. in je število zastavljenih predmetov znašalo 95 ti-soč 438, njih vrednost pa je dosegla 758 milijonov lir. Vloge lastnikov hranilnih knjižic pri ljudskih posojilnicah (niso vključeni sodni depoziti) so znaša, le ob koncu februarja 2.979 milijonov lir in dosegle ob koncu marca 3.007 milijonov lir, medtem ko so znašale 31. marca lanskega leta 2.492 milijonov lir. Kredit na osnovi poštnih vrednostnih papirjev je dosegel letošnjega 31. marca 6.176 milijonov lir, med-tem ko je znašal istega meseca lanskega leta 5.884 milijonov lir. Na osnovi hipotek so bili marca izdana 103 posojila v vrednosti 1.272 milijonov lir, medtem ko \e bilo v prvem tromesečju izdanih 305 posojil za 8.241 milijonov Ur (lani v istem razdobju 312 posojil za 1.591 milijonov lir). Vest o ameriškem posojilu Italiji, kot že februarja izprememba davka na vrednostne papirje, ni povzročila izprememb na borzi. Se vedno so vsi vrednostni papirji na najnižji ravni in so dejansko nižji, kot so to predvidevali najhujši pesimisti in dejansko na niž. ji ravni, kot bi bilo to gospodarsko utemeljeno. Marca so tržaški davkoplačevalci vplačali 1.809 milijonov lir posrednih davkov na poslovni promet, medtem ko so vplačali istega meseca lanskega leta 1.148 milijonov lir. NESREČA Z MOTORJEM Še en mrtev Na začetku Drevoreda D’Annunzio se je ponoči okrog 2. ure smrtno ponesrečil 24-letni Riccardo Paolet-ti iz Ul. Flumiani 13, ki je z motor, jem privozil navzgor po Ul. Oriani in se z vso silo zaletel v drog semaforja. Paoletti je podlegel nekaj minut po sprejemu v bolnišnico. Pijan je obležal na pločniku Ni imel sreče 43-letni trgovec Salvatore Tammaro, po rodu iz Neaplja in stanujoč v našem mestu v Ul. dell’Acqua 62. Predvčerajšnjim ponoči okrog 0.45, je večkrat globoko pogledal v kozarec, zato se je vračal proti domu na ne preveč trdnih nogah. Na vogalu Ul. Nordio in Ul. Ginnastica je Tammaro izgubil ravnotežje, padel ter obležal na pločniku. Tam ga je videl nekdo, ki je takoj obvestil agente letečega oddelka policije. Agenti so prišli na označen kraj, pobrali Tammara in ga sp.-e-mili v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi udarca ra čelu in pijanosti. Vendar m bilo še konec Tammarovih nesreč, ker so ga agenti prijavili sodišču zaradi pijanosti. In vse to se je zgodilo na trinajsti dan v mesecu. Tammaru trinajstka, kot dobremu Napolitancu, res ne prinaša sreče. borbi istrskega ljudstva proti fašizmu. Napis zanj je sestavil pisatelj Ciril Kosmač in se glasi: «Ta hiša je bila od 1406. do 1923. last Hranilnice in posojilnice. V njej sta bili tudi Čitalnica in Ci-rilmetodova šola. V najhujših časih zatiranja in potujčevanja je bilo pod to streho žarišče slovenskega gospodarskega in kulturnega življenja v Istri. Tu je gorela iskra, ki je 15.V. 1921 vžgala zgodovinski upor v Marezigah. Zadušili so ga v krvi, a oznanil je boj, ki nas je pripeljal do širokega svobodnega obzorja.» Proslave so se udeležili štirje domačini, ki so se pred tolikimi leti udeležili bojev proti fašistom, in sicer: Karlo Babič, Josip Krmac, Viktor Sabadin in Karlo Sabadin ter predstavniki oblasti. Glavna govora sta imela tov. Franc Čehovin, ravnatelj zavoda, in tov. Pavle Pečar, predsednik občinskega sindikalnega sveta, ki sta v kratkih besedah orisala zgodovino nepozabnega upora v Marezigah. Nato so trije koprski dijaki recitirali nekaj pesmi in s tem je bilo slavje zaključeno. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo 17. t. m. ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu //. REVIJO PEVSKIH ZBOROV Nastopili bodo zbori z Goriškega in Tržaškega ter moški zbor iz IZOLE Vstopnina 300.— Dijaki 150.— Prodaja vstopnic uro pred začetkom BRENDAN BEHAN TALEC Izvolitev odbora reprezentativnega organa visokošolcev Sinoči je bila na univerzi razburljiva seja reprezentativnega organa univerzitetnih študentov. Mi-sovci so ponovno povzročili zgago, ki bi se lahko spremenila v pretep med njimi in člani Intese ter UGI. Zaradi lažnih obtožb misov-skih predstavnikov proti demo-kristjanskim študentom, se je seja dolgo zavlekla in je tudi včeraj pretila nevarnost, da ne bodo izvolili odbora reprezentativnega organa ter predstavnikov v vse o-stale organe univerzitetnih predstavništev. Končno pa so se fašisti in liberalci le odločili, da zapustijo sejo, tako da so jo člani UGI in Intese lahko nadaljevali. Zato je bil odbor reprezentativnega organa izvoljen v mirnem vzdušju predstavnikov dveh skupin in «Adrie». Novi odbor je sestavljen iz predstavnikov UGI in Intese; nato so izvolili člana UGI Ghersija za delegata pri vsedržavni organizaciji univerzitetnih študentov UNURI; v odbor podporne ustanove (Opera Universitaria) pa so bili izvoljeni: Valentino (Intesa), Benoni (UGI, iz Vidma) in Kosmina (UGI). gostovanje Drame SNG iz Ljubljane 23. in 24. maja 1964 v Avditoriju. Brezigar in Mander včeraj v «Verdiju» Glavna privlačnost včerajšnjega koncerta Tržaškega filharmoničnega orkestra je bil nastop klarinetista Giorgia Brezigarja. Solist, Tržačan, je I. klarinetist orkestra tržaškega «Verdija». Kot član tria «Ars Nova» je nastopal že v mnogih državah, kot solist Pa je igral že v Benetkah, Trstu in Ljubljani. Za včerajšnji koncert si je izbral Mozartov Koncert za klarinet in orkester, delo, ki ga je avtor napisal nekemu svoje, mu prijatelju klarinetistu malo pred smrtjo. (V Trstu, je bilo včeraj izvajano prvič-) Brezigar, ki smo ga imeli že tolikokrat priliko občudovati pri igranju krajših solističnih partij pri mnogih koncertih, se je včeraj še posebno izkazal. Iz svojega glasbila izvablja krasne tone, predvsem pa je njegova igra polna mehkobe in miline. Tehnične težave — če bi bile še tako nevšečne — Brezigarju sploh ne predstavljajo nikake-ga problema ali ovire. Za svojo umetnost je Brezigar požel mnogo odobravanja publike, ki jo je njegov nastop očitno razveselil. Na začetku koncerta je bil na sporedu Vivaldijev Koncert za dve violini( godala, čembalo in orgle. Uveljavila sta se kot violi, nista Baldassare Simeone in Mario Del Rosso. Drugi del sporeda je izpolnila Brahmsova II. simfonija, ki je dirigentu Francescu Manderju še posebno dala priložnost, da pokaže svoj temperament in uveljavi svojo interpretacijsko voljo, kar mu je v veliki meri uspelo. Nezadovoljiv odgovor poslanki Bernetičevi Poslanka KPI Marija Bernetič je postavila ministru za državne udeležbe Boju vprašanje v zvezi s postopnim krčenjem ladjedelnice Sv. Roka v Miiljah in je prejela naslednji nezadovoljiv odgovor; «V zvezi s tem vprašanjem je treba pripomniti, da je postala ladjedelnica Sv. Raka v Miljah po njeni združitvi s Tržaškim arzenalom v okviru reorganizacije ladjedelništva del arzenala samega. V fazi uresničenja te preureditve je bilo pač potrebno preme, st iti mizarski oddelek iz ladjedelnice, ne da bi povzročili prizadetim delavcem škodo. Delavcem sta bila zagotovljena isti delovni položaj in plača .poleg tega pa še jamstvo večje trajnosti zaposlitve. Ti ukrepi ne morejo imeti nobenega negativnega vpliva na krajevno gospodarstvo spričo dejstva, da je Tržaški arzenal blizu Milj. Kar se tiče drugega dela vprašanja, sporočamo, da pristojni tehnični organi še vedno proučujejo položaj ladjedelnice Sv. Roka. Ne glede na sklep, ki bo sprejet, lahko zagotovimo, da se. bodo zavarovali interesi delavcev miljske. ga in tržaškega področja.» Iz ministrovega odgovora lahko sklepamo, da je prihodnost ladje, delnice še vedno na kocki. t«i>aiiiiiiiMiiiaiMiJiiiaiiiaiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiaiiaMiM>aiiiif>iaiaiiaMaiia«iiaii*MMiMaiaiiiMiiiaiMiv«iMiiifiiMiiiiiiiiariaiiiiiiiiiiaailtiiiaiiiiiiiaiiiiiiaii|l||BAiaiil|ai|||||||,|l|||l|, NERAZUMLJIVO ZAVLAČEVANJE 0DČINSKE UPRAVE Kdaj bodo začeli proizvajati plin z manjšo količino strupenosti? Mestno podjetje Acegat razpolaga z ustreznimi napravami že od konca meseca V zadnjih mesecih je gorilni plin usmrtil pet oseb, tako da je od leta 1956 do sedaj število smrtnih primerov zaradi zastrupitve s plinom naraslo na več Kot 230 žrtev. Samo ta številka bi morala vsakogar, ki se ukvarja s proizvodnjo in razdeljevanjem gorilnega plinu potrošnikom, strogo opomniti, da je treba v najkrajšem času prebroditi vse zapreke za čimprejšnji začetek proizvodnje plina, ki bo vseboval zelo nizek odstotek (zdi se okrog 5 odst.) ogljikovega oksida. Čeprav takšen plin še ni popolnoma nestrupen, je vendar potrebno dolgo časa, preden se oseba z njim hote ali nehote zastrupi, kar bo seveda zmanjšalo na najnižje število zlasti primere smrtnih nesreč z zastrupitvijo s plinom. Pred nekaj meseci smo pisali, da bo podjetje Acegat začelo proizvajati in dobavljati potrošnikom plin z okrog 5 odst. ogljikovega oksida že proti koncu preteklega aprila ali pa najkasneje v prvih dneh tega meseca. Doslej pa potrošniki še vedno dobivajo plin, ki vsebuje 15 odst. ogljikovega oksida, se pravi zelo strupen in nevaren, ki lahko povzroči smrt v zelo kratkem času. Zaaeva o napravah za proizvodnjo «nestrupenega» plina se v zadnjih mesecih vedno bolj zapleta. Podjetje Acegat je že svoj čas kupilo potrebne naprave, ki jih je tudi že namestilo v plinarni v Ulici Broletto. 2e glede nakupa teh naprav in njihove namestitve je nastal spor med upravo podjetja m občinsko upravo zaradi nekaterih «kompetenc», češ da podjetje ni reševalo tega vprašanja v dogovoru z občinskimi upravitelji, ki imajo nadzorstvo nad delovanjem Acegata. Končno pa se je izkazalo, da je bil baje pristojni občinski odbornik o vsem tem podrob- no obveščen, samo da ni ničesar poročal občinskemu svetu. Po daljšem prerekanju med Acegatom In občinsko upravo se je že preteklega februarja zdelo, da je bilo vprašanje rešeno in da bo podjetje začelo proizvajati in dobavljati «nestrupeni» plin potrošnikom proti koncu preteklega aprila. V zadnjih dneh se je zvedelo, da je podjetje Acegat dobilo odobre-nje za proizvodnjo plina z novimi napravami od vseh pristojnih državnih organov. Kljub temu pa nove naprave še niso začele obratovati. Kje je sedaj vzrok za to zavlačevanje? Zdi se, da ima ponovno pri tem prste vmes občinska uprava. Naprave so bile nameščene in kolav-dirane že proti koncu meseca marca. Strokovnjaki so ugotovili, da delujejo dobro in da bi lahko takoj začele proizvajati plin. Tedaj pa Je bilo potrebno, da bi občinska uprava takoj naslovila preko tržaške prefekture na ministrstvo za Industrijo prošnjo, za nakup goriva po nižji ceni, kot to predvideva neki ministrski dekret za podobne potrebe. Acegatu je bilo tudi zagotovljeno, da bo zadevna prošnja rešena v najkrajšem času, tako da bodo nove naprave lahko začele s proizvodnjo čimprej. Na žalost pa občinska u-prava doslej te prošnje še ni predložila in zato nove naprave stojijo v plinarni neizkoriščene, ker se podjetju ne izplača proizvajati plin v napravah «cracking» z bencinom po tržni ceni. Kot torej vidimo, je celotno vprašanje dobave «nestrupenega» plina potrošnikom ustavljeno zaradi običajnega birokratskega zavlačevanja občinske uprave. Da bo slika o tem važnem vprašanju, ki zanima večino mestnega prebivalstva, bolj jasna, naj še ome- nimo, da Je podjetje Acegat že sklenilo novo pogodbo z «Italsider» za nabavo določene količine plina, ki ga proizvaja tržaška železarna, in da se ta pogodba naslanja prav na lastno proizvodnjo plina z novimi «cracking» napravami. V tej pogodbi je določeno, da bo «Italsider» dobavljal Acegatu plin s 7 odst. ogljikovega oksida, nove Ace-gatove naprave pa naj bi proizvajale plin samo s 3 odst. ogljikovega oksida. Potem ko bodo v plinohranih Acegata obe vrsti plina pomešali, bo mešanica vsebovala okrog 5 odst. ogljikovega oksida, kar je za 10 odstotkov manj kot ga vsebuje sedanji plin. Zato bo tudi novi plin mnogo manj nevaren kot sedanji, čeprav, kot smo že omenili, ne bo popolnoma nestrupen. Avto je podrl dečka na prehodu za pešce Včeraj je avto na Opčinah podrl 7-letnega učemca Borisa Sfiligoja iz Ul. Commerciale 190. Boris se je skupaj z očetom vračal od pogreba naše zavedne razna-šalke Milke Ferlugove in je pri postaji openskega tramvaja prečkal Narodno ulico na prehodu za pešce, ko je nenadoma z avtom TS 43976 v smeri proti Obelisku privozil 25-letni Fabio Petrucco in Borisa podrl. Nesrečnega fantiča so prenesli v bližnjo lekarno od koder so poklicali rešilni avto RK. Borisa so malo potem odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Boris se je pri padcu ranil po desni strani čela, po desni strani čeljusti, levem komolcu in zapestju ter po kolenih. VERDI V sredo ob 21. uri bo v gledališču «Verdi» deseti koncert sim* fonične sezone, ki ga bo dirigiral Pietro Argento s sodelovanjem klavirskega dueta Zafred. Na sporedu bodo skladbe Malipiera, Zafreda, Liadova in Hrenikova (novost za Trst). Danes se prične pri gledališki blagajni prodaja vstopnic. Nazionale 14.00 17.45 21.30 «Cleopatra» Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton. Arcobaleno 15.30 «Sfida all’O.K. Corrai» Technicolor. Burt Laccasier, Kirk Douglas. Excelsior 16.00 «Biliy Kidd (Furia selvaggia)» Paul Newman, Lita Milan. Fenice 16.00 «I due mafiosi» East-mancolor. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Grattacielo 15.30 «ili Processo» Anthony Penkims, Jean Mo reac. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 «Spionaggio a Gibilterra». Alabarda 16.30 «David e Lisa» Keir Duellea, Janet Margolin. Filodrammatico 16.00 «Il ladro di Damasco» Technicolor. Tony Russel. Aurora 16.30 «Monsieur Cognac». Cristallo 16.30 «Intrigo a Stoccolma» Technicolor. Paul Newmann. Capitol 16.30 «Un buon prezzo Per morire» Technicolor. Lee Remick. Garibaldi 16.30 «Psyco» Anthony Per-toins. Vera Miles. Prepovedano mladini. Massimo 15.30 «I leoni di Castina» Technicolor. Teresa Velasquez. Impero 16.00 «La ragazza di Bube». Moderno 16.00 «La ragazza più bella dei mondo» Technicolor. Doris Day. Astra 16.00 «Hud H selvaggio». Astoria 17.00 «Il coltello nella piaga» Sophia Loren, Anthony Per-kins Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 16.00 «Rodaggio matrimoniale» Jane Fonda, Anthony Franciosa. Abbazia 16.00 «I guerriglieri della jungla» John Ireland. Ideale 16.00 «Dove vai sono guai» Technicolor. Jerry Lewis. Marconi 16.00 «Winchester 73» James Stewart, Rock Hudson. OSNOVNE ŠOLE V TRSTU prirede v nedeljo 17. maja ob 1*-uri v dvorani Avditorija SKUPNO ŠOLSKO PRIREDITEV J.."1: Na sporedu so: recitacije, prizori, petje in narodni plesi. Ljubitelji mladine vljudno vabljeni. — Sindikat slovenske šole v Trstu. Tržaški filatelistični klub «L. Košir» bo imel jutri, 17. t.m, redni sestanek od 10. do 12. ure, v Ulici del Montecdhi 6 (klubski sedež). TRŽAŠKA KNJIGARNA Trsi - IH. u\. Frančišku it« Telclou «1-7»a N O V O : Bojan Pisk: Upadla gladina L 450 Prosvetno društvo Andrej Cok 1 Opčin priredi v nedeljo 7. junija o-nodnevni izlet na Slavnik in v Škocjan z ogledom znamenite Škocjanske jame. Vpisovanje pri Draščkovih. V nedeljo, 24. t.m. priredi SPDT Izlet na Učko. Prijave v dnevnih lirah v Ul. Geppa 9. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. maja 1964 se je v Trst* rodilo 8 otrok, umrlo Pa je .1® 0510 UŠ-.tU SO: 51-letna Emilia Milko vic por. Ferliuga, 7 8-1 et tri Pid” Scher, 81-letni Giuseppe De Bortoli 26-letni Gianni Lucchesi, 75-letna An tonia Toskan vd. Mauri, 78-letni R° AMERIČANKE, Italoamerlčanke, Avstralke, Francozinje, na letovanju v Italiji, bi se v naglici poročile-Pisati «Eureka» — Casella Posiate 5013 — Roma. americane, Italoamerlcane, Australiane, Francesi, villeggianti ln It1"*' sposerebbero rapidamente. Scrivere «Eureka», casella 5013, Roma. mano Bergamasco, 61-letnl Antoni* Carnelos, 66-letni Carlo Filippi; 71-letmi Giuseppe Rizzo, 82-letna Giustina Desetim a nn vd. Saxida. 58-letf1 Luigi Sofia, 50-letni Danilo Vidonas, 78-ietha Antonia Ghersinlch vd. »-coviti. DNEVNA SLU2BA LEKARN Ul. — 17.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevoren XX. Settembre 4; Alla Maddalena. Ul. dell’Istria **• dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero *> dr, Gmetner, Ul. Giulia 14; P12*1*' Cignola, Korzo Italia 14; Prendine BI. T. Vecelllo 24; Serravano, Tr* Cavana 1. NOČNA SLU2BA LEKARN <11. — 17.) Dr. Gmetner, Ul Giulia 14; P*2' zul-Cignola, Korzo ‘Italia 14; Prendi-ni, Ul. T, Vecelllo 24; Serravano. Trg Cavana 1. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Včeraj na vrsti sleparija s kotlom za ogrevanje v splošni bolnišnici Ce pojde tako naprej, bo traja! govor državnega pravdnika vsaj še dva tedna Tožilčev obtožilni govor na obravnavi proti dr. Stenu, inž. Cisi-linu, industrijskemu izvedencu Cergolu in ostalim soobtožencem zaradi znanega škandala v Združenih bolnišnicah napreduje s polževo hitrostjo. Kot smo svoj čas poročali, vsebuje obtožnica 29 točk, *e pravi prav tolikšno število dejanj, ki jih je preiskovalni sodnik rubriciral pod večjim številom prekrškov kazenskega zakona. V resnici je torej število obtožb precej .večje ter se giblje med HO in 150. Vključno z včerajšnjim dnem je dr. Visalli obravnal šele prve tri točke obtožnice, se pravi skupino devetih obtožb. Kdaj pa bo zaključil svoj govor, se seveda ne more predvidevati. Če bo nadaljeval s sedanjim tempom, bo obtožni govor trajal še najmanj dva tedna. *' Na včerajšnji obravnavi je iav-‘ni tožilec obravnaval dve ločeni skupini dogodkov, ki so privedle današnje obtožence pred kazenske sodnike. Na em strani gre za dobavo in postavitev večcevnega par-'iiega kotla za ogrevanje v splošni bolnišnici, a na drugi strani za dobavo šestih medjedrskih ojačevalcev, ki bi po mnenju dobavitelja in odgovornih funkcionarjev v združenih bolnišnicah morali znižati v precejšnji meri porabo goriva pri ogrevanju prostorov v splošni bolnišnici ter v bolnišnici pri Magdaleni. Kar se tiče dobave in postavitve parnega kotla za ogrevanje v splošni bolnišnici, je treba omeniti, da se zaradi zadevnih prekrškov morajo zagovarjati inž. Cisi-lin, dr Steno, podjetnik Giuseppe Rancan. Vsi trije se morajo zagovarjati. ker so baie zagrešili prekršek goljufije pri javnih doba-yah, navadno goljufijo in ponarejanje javnih listin, Javni tožilec je v tej zvezi analiziral izredno bogato dokumentacijo. ki jo sestavljajo številne pogodbe, pisma, zapisniki, izjave prič, uradnega izvedenca in podobno. V tej zvezi je omenil predvsem, da je upravni svet združenih bolnišnic svoj čas sklenil, naj se poveri dobava in montiranje avtomatskega sistema odpihovanja sai podjetju «Bohm». Zakaj pa je dr. Steno nenadoma odločil, naj dela prevzame podjetje Fatis iz Verone? Po tožilčevem mnenju ie odgovor enostaven; v združenih bolnišnicah so vedrili in oblačili razni Steno. Cisilin in podobni ljudje, ki so vsiljevali upravnemu odboru svojo voljo. To svojo misel je javni tožilec ponovil večkrat v teku svojega včerajšnjega govora. Vsaki-krat je skušal prikazati posebne pogoje v katerih so določeni ljudje ustvarjali mnenje upravnega sveta ,kj je pasivno odobraval sklepe, ki so jih sprejeli dejanski u-Pravitelji ustanove. Čeprav je pogodba med podjetjem Fatis in upravo združenih bol-nišni^ predvidevalo, da se morit!-ra pri parnem kotlu avtomatski aparat za odpihovanje saj. so dejansko vgradili ročni aparat. Zakaj? Raje so nekateri trdili, da avtomatski aparat sploh nt potreben in da ročni stane nekaj čez 200.000 lir manj. «Pa četudi se ne zmenimo za očitno kršenje pogodbe — je dejal javni tožilec -- si moramo na vsak način i nsmviti vprašanje; kam pa se e »z»’» lb tistih 200.000 in še več lir prihranka? Ali so jih morda odbil- od Skupne vsote, ki jo je pod etje prejelo po ooravljenem delu? Ne. lo Se ni zgodilo. Na vsak način e C’-Silinov izgovor, češ da ne juhi avtomatizacije, jalov. Vse to je sa- dejal tožilec — so bile zahtevane naprave plačane z «dobrim» denarjem, ki je pravzaprav državni denar, denar vse skupnosti, denar vseh nas.» V nadaljevanju svojega govora je dr. Visalli prikazal stanje gradnje parnega kotla v juliju leta 1956, ko bi bila dela morala biti pravzaprav že končana. «Sedmega ali 9. julija — je dejal tožilec — z deli sploh še niso začeli, kar dokazujejo številne brzojavke, ki sta si jih stranki izmenjali v septembru istega leta. In vendar so odgovorni funkcionarji združenih bolnišnic in Rancan trdili, da je bil parni kotel postavl’en že 7. julija. V pogodbi pa je bilo napisano, da bo dobavitelj plačal 12.500 lir za vsak dan zamude po izteku roka izročitve objekta. Končno se je dr. Visalli vprašal, če se je podjetje Fatis vsaj držalo ostalih pogodbenih ob.veznosti. Pogodba je predvidevala, da bodo delavci združenih bolnišnic porušili stari parni kotel do temelja, toda vsa ostala dela bo opravil zakupnik. V resnici pa se je zgodilo, da niso delavci združenih bolnišnic samo demontirali stari parni kotel, temveč so zgradili tudi betonski temelj za novega. Poleg tega so opravili še vrsto drugih del, ki so spadala v pristojnost zakupnika. Pri tem-so porabili tudi večje količine materiala, ki je bil last združenih bolnišnic. V tej zvezi je dr. Visalli omenil pričevanja uradnega izvedenca inž. Tassina-rija, delovodje Bana in šefa strojnice Forestija. V drugem delu svojega govora je javni tožilec obravnaval na dolgo in široko vprašanje nakupa štirih medjedrskih ojačevalcev, ki so jih združene bolnišnice odkupile od podjetja Meli iz Bergama, čigar predstavnica v naši pokrajini je Marisa Grani iz Gorice. Zaradi dveh prekrškov, in sicer aktivnega in pasivnega podkupovanja javnih funkcionarjev ter goljufije, se morajo zagovarjati o-menjena Grani, Leo Barchi, dr. Steno in Gergol. V svojem govoru je 'javni tožilec skušal dokazati, da je uprava združenih bolnišnic izgubila 3 milijone lir z nakupom omenjenih aparatov, za katere se je že vnaprej vedelo, da ne koristijo pri izgorevanju nafte. «Danes ti aparati ležijo , kot staro železje v zatohli shrambi. In vendar gre za 3 milijone lir, za. denar skupnosti, ki je bil zavržen zato, da' se okoristijo nekateri ljudje,» Javnemu tožilcu pa ni uspelo dokazati, da je bil dr. Steno déjanskb podkupljen ter je zato v -zvezi-s to obtožbo zahteval, naj ga oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov. iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii Pogojna obsodba šoferja ki je do smrti povozil zensko Nesreča se je pripetila lansko poletje na obalni cesti Goriško-beneški dnevnik Pred kazenskim sodiščem (predsednik Franzot, tožilec Pascoli, zapisnikar De Paoli, obramba Jacuzzi, zastopnik zasebne stranke Agnelet-to) se je moral zagovarjati 62-letni Mario Celin iz Ul. della Pietà 4, ki je bil obtožen, da je na večer 22. julija lani nenamerno ubil jugoslovansko državljanko Nadeždo žežev-sko por. Serafimov. Obtožnica ga je dolžila tuoi prekrška cestnega zakona, ker ni zmanjšal hitrosti svojega vozila, odnosno ga celo ustavil, ko je opazil, da pešci prečkajo cesto. O dogodku, ki je Celina pripeljal pred kazenske sodnike, smo /.e obširno poročali v naši kroniki. Bilo je okoli 20.30 zvečer 23. julija lani, ko sta se jugoslovanska zakonca Serafimov vozila z avtom proti Seslja-nu. V avtu sta bila tudi njuna dva otroka in neka sorodnica. Vsi so si hoteli ogledati moije v večernem mraku ter so zato zavozili avto na teh dneh, pa je bil prisoten ter je ponovil prejšnje izjave, ki jih jc podal preiskovalnim organom. Med drugim je trdil, da se je peljal z zasenčenimi lučmi, s hitrostjo kakih 60 ali 70 km na uro, ter da je zagledal pešca šele, ko je bil 7 ali <1 m oddaljen od njiju. Obravnavi je prisostvoval tudi Serafimov. Ker ta ne govori italijanščine, so ga sodniki zaslišali s pomočjo tolmača. Zaradi nesporazuma med njima je prišlo celo do krajšega zastoja. Nesporazum pa je pojasnil zastopnik zasebne stranke odvetnik Agneletto, ki zna dobro srbohrvaščino. Serafimov je med drugim izjavil, da se on in žena nista obotavljala na cesti. Celinov avto je pridrvel s tako hitrostjo, da sploh nista imela časa za premisljanje. On sam se je skoraj na čudežen način rešil, toda žena je na žalost izgubila življenje. . „ .___,,,., Sodniki so spoznali Celina za kri- desno stran ceste r,a parkirni pi o- cenrav so menili ria noi, n ina cinr ti ie tit oh irìaetii -nate va. iesa> čeprav so metilu, aa po«ojna štor, ki je tik eb odseku ceste za Križ. Stopili so iz avta ter prečkali cesto, da bi si ogledali čudovit, pogled na Jadransko morje ob sončnem zatonu*- V tistem trenutku )e prišlo do nesreče- Iz Sesljana je privozil, verjetno s precejšnjo hitrostjo, omenjeni Celin, ki ie vozil avto znam ke Ford Taunus z evidenčno ta ulico iz Vidma. Gotovo je, da sta fle-rafimova prečkala cesto istočasno, saj sta se držala za roko Ko je mož opazil prihajajoči avto, ;e sicer skušal potegniti ženo za sabo, toda ta je spustila njegovo roko ter za trenutek zastala. Serafimov je nenadno odskočil, da bi ga avto ne podrl žal pa je podrl na tla njegovo ženo, ki je za kratek čas ob- , visela na sprednjem pokrovu in vre- t nutek pozneje padla na cesto, kjer trm „„ 1 je obležala v nezavesti. Se preden he t»K^ bn^Sjiif iff. Serafimova nosi pri ìesreci 10 i d-stotkov odgovornosti. Obsodili so ga pogojno in brez vpisa v kazenski list na šest mesecev zapora. Poleg tega bo moral plačati pokojničinemu možu Blagoju in sinovoma Iliju in Vasilu odškodnino, katero bo določilo pristojno civilno sodisče Zastopniku zasebne stranke bo moral plačati vsega skupaj 130 000 lir, a zasebnim strankam (trem po številu) po pol milijona lir vsaki. 0 POROČILU ŽUPANA K LETOŠNJEMU PRORAČUNU Pogumne županove izjave o perspektivah Gorice kot posrednika med dvema svetovoma Žal se sploh ne omenjajo prisotnost naše manjšine in njene potrebe Prvič po 1057. letu bodo občinski svetovalci v Gorici imeli letos pred seboj proračun, ki nima uravnovešenih dohodkov in izdatkov. Z razliko od poprejšnjih izkazuje leto'mji proračun za 340 milijonov lir primanjkljaja, tki ga bodo krili z najemom posojila. Primanjkljaj bo sicer večji’ (znašal bo 527.6 milijona), vendar bodo en del (187.6 milijona) krili z dodatnimi davki na trošarino. Tudi prejšnja leta so primanjkljaj krili z dodatnimi davki na trošarino, ker pa so bili primanjkljaji nižji, so jih v tej obliki v celoti krili. Takšna finančna politika goričke občine pomeni hvale vredno novost,’ ki jo bodo pozdravili vsi tisti občinski svetovalci, zlasti levičarski, ki so proračunske izdatke podrejali splošnim občinskim potrebam, zlasti pa družbenemu pomenu ustanove. Med vsako diskusijo proračuna so ti svetovalci zahtevali, naj se najdejo sredstva za številne potrebe na najrazličnejših področjih. Vse kaže, da je občinski odbor končno ubral to pot. Zupan dr. Gallarotti, ki objavlja svoje poročilo k računskemu delu proračuna, opravičuje sedanjo finančno politiko z odločitvijo občinske uprave, da noče stisniti davčnega vijaka, s katerim bi iztisnila iz žepov občanov sredstva za kritje primanjkljaja. Slednji je nastal zaradi povečanih izdatkov za plače osebju, konglabacije in vključitve dnevničarjev v orga nik. Zelo zanimiva so stališča, ki jih zagovarja v tistem delu svojega poročila, kjer nakazuje perspektive našega mesta, geografsko ekscentričnega, in zaradi tega v objektivno slabših pogojih od mest z zaledjem. Tokrat prvič slišimo, da občinska uprava ne izkorišča tega položaja za politiko prosjačenja pri osrednjih o-blasteh, ampak vidi tudi v tem položaju elemente, ki morejo in morajo omogočiti vsestranski razvoj našega mesta. Zupan pravi, da moramo našo izolacijo premagati z aktivno vključitvijo v novo deželo in z okrepitvijo naporov, ki naj zavržejo dosedanji pesimizem, za gospodarsko in kulturno posredništvo našega mesta med dvema različnima svetovoma. Nekoliko dalje zagovarja že ob. ravnavano tezo o Gorici, vzhodnih italijanskih vratih, ki je nedvomno realnejša od stališča socialdemokrata Zucallija, ki hoče po vzgledu skrajnežev napraviti iz Gorice «izložbo proti Vzhodu» kot je Berlin. Zupan zavrača politiko tarnanja, ki ne prinaša nobenih koristi ter nakazuje stvarne pobude (tesno povezavo z avtomobilsko cesto pri Villesah z Ljubljano in okrepitev železniške zveze med Gorico in Novo Gorico, ki mora preseči lokalno obeležje), za o-krepitev stikov z Vzhodom, za i-skanje novih perspektiv, ki bi s pozitivno dinamiko omogočile boljšo prihodnost našemu mestu. S tem v zvezi poudarja razmah obmejnega prometa, sodelovanje in stike ob meji, ki obetajo prinesti nadaljnje gospodarske in kulturne koristi. V tem smislu poudarja županovo poročilo, Gorica ne zasleduje samih svojih po. treb, ampak mora nuditi tudi svoj dejanski prispevek stvari miru in napredka. Te perspektive se morajo okleniti vsi meščani, ki nočejo živeti ločeno od realnosti, ki jih obkroža. Dasiravno ne bi imeli kaj oporekati smernicam, ki nakazujejo izhod iz začaranega kroga, v katerega so nas pripeljali poprejšnji občinski upravitelji, ki so svo. jo politiko gradili na nerealnih o-snovah, se nam vendarle zdi, da je poročilo odmaknjeno od realnosti zaradi izogibanja vprašanj, ki se tičejo naše manjšine. V njem se Slovenci sploh ne omenjajo, čeprav je 15 odstotkov občinskih svetovalcev pripadnikov slovenske narodnosti in precej več kot 15 odstotkov slovenskih občanov v Gorici. Želimo poudariti to šibko stran županovega poročila, ki nas zares moti; objektivno zmanjšuje moč vseh poprejšnjih argumentacij. SINDIKALNE VESTI CGIL 3 CISL 2 odbornika v notranji komisiji SAFOG Jutri v Corallu skupščina delavcev spediterskih in prevozniških podjetij V livarni Safog so se zaključile I la s 5o glasovi. Skupno z delavce-ili+wo -a nntranin lrnmisiin V. ^ mn ho- imela CISL tri odbornike. volitve za notranjo komisijo, razliko od poprejšnjih let so za delavce vložili samo dve listi, in sicer FIOM, CGIL in FIM-CISL.; Niso se predstavili UIL, CISNAI. in avtonomni tovarniški sindikat. Volilno pravico je imelo 597 volivcev, volilo jih je 513. Oddanih; je bilo 484 veljavnih, 17 neveljavš nih in 12 belih glasovnic. Med delavci sta listi prejeli naslednje šte-J vilo glasov (v oklepajih lanski glasovi). CGIL 290 ali 59,91 odst. (295 ali 55,66 odst.), CISL 194 glasov ali 40,12 odst. (193 ali 26,22 odst ). CGIL ima v novi notranji komisiji 4 (3) sedeže, ClSL pa 2 (1). CGIL bodo zastopali v odboru: Giordani Tonet s 146 preferencami, Livio Ceccherini 97, Virgilio Viola 89 in Renato Zaleteu 32. CISL: Luciano Bressan 78 in A-dolfo Cornei 54. Pri uradnikih se je predstavila sam^ CISL, k! je izvolila Maria £a- Jutri ob 10.30 bo v Corallu skupščina vseh šoferjev, skladiščnikov in delavcev v delavnicah, zaposlenih pri spediterskih in prevozniških podjetjih. Na skupščini bodo proučili položaj, ki je nastal po vsedržavni stavki, proglašeni zaradi obnove vsedržavne delovne pogodbe. Nove knjige v državni knjižnici Pred dnevi smo objavili seznam slovenskih knjig, ki jih je pridobila državna knjižnica v Gorici v zadnjih dveh mesecih. Danes objavljamo seznam nekaterih italijanskih novosti te knjižnice, ki so na razpolago čita-teljem med uradnimi urami ob delavnikih, od 9. do 12.30 in od 16. do 19 ure. . _____________ __ Filozofija in pedagogika: CIONE: niiiiiiiiiiiii'Hiiiiuiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiniiiiimiimiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiipiiiiuuiiii)iiiiimiiiirtiiiiiiiimiimiiiinmmiiHtiit>iiiMiii!>'"i*"i|i"l‘'"i«iii Fede e ragione nella storia. Filosojia ìircTi |7 DAI UlCillftE (La) Prima dei Greci. GLASENAP. ■ Coll IL BULNIOnibt , | Fede e culto nelle religioni evolute. PETRINI: Comprendere per educare. SNELL: La cultura greca e le origini del pensiero europeo. Slovstvo: CORO: della guerra. GALLO: Storia della letteratura spagnola. Storia letteraria degli Stati Uniti. Gospodarstvo, politika in sociologija: EMANUELLI: 1000 milioni di uomini. PERKINSON: Come si sale al vertice. POMA-PERRONE: Quelli della lupara. ROSSI: I nostri quattrini. SCHWOEBEL: Kennedy e Krusciov. SYLOS-LABINI: Oligopolio e progresso tecnico. Zgodovina: COOK: I Gregi fino ad Alessandro. HEURGON: Vita quotidiana degli Etruschi. MAUROIS-ARAGON: USA-URSS. SALVATO- RELLI: Pensiero e azione del Risorgimento. MASERATI: L’occupazione jugoslava di Trieste. THOMAS: Storia della guerra civile spagnola. Znanost: Fortuna di Gallileo. GAM-BA-VALLAURI: Testi di fisica elementare. ROSTAND: Lazzaro Spallanzani. Pri cestni nesreči na Livadi hudo ranjen Rihard Orel Zaradi padca z lestve se bo zdravil 20 dni - Žena iz Pevme se je ranila s koso Včeraj nekaj pred 12. uro se je pripetila na križišču ulic Mi-ghetti, Orzoni in Campi prometna nesreča, pri kateri je bil hudo ranjen 82-letni didaktični ravnatelj Rihard Orel, ki stailtije v Ul. Buffoliini 36, in je znan slovenski javni delavec in publicist. Orel -e .ie ob tisti uri vrača! iz mesta proti svojemu domu na kosilo. Prav v trenutku, ko je prečkal Ul. Mighetti blizu hiše št. 29, pa je privozil iz te ulice v smeri pro- mu sotrudniku, želimo, da bi čim-prej okreval. Alojz Kumar pa je dobil pri nesreči le manjše poškodbe na levem kolenu in številne praske ter so mu nudili samo prvo pomoč s prognozo okrevanja v sedmih dneh. Ob 16. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico tudi 9-letnega Tullia Terpina iz Gorice, Ul. Campobasso 18, kateremu so ugotovili udarec na levi nogi in precejšnjo rano na levi roki, Ul. Orzoni na svojem skuterju | ki si j0 je povzročil v Ul. Trapa- v avto in oba z ženo sta padla na tla. Z avtom Zelenega križa so ju odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so Mlakarju ugotovi-zlom desne roke v ramenu in druge poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti 30 dni. Njegova žena pa je dobila poškodbe po nogah, ozdravljive v osmih dneh. Oba sta zaprosila, da so ju po prvi pomoči prepeljali v bolnišnico v Šempetru, kjer so ju pridržali na zdravljenju. Avtomobilist je o-stal pri trčenju nepoškodovan. ?5-letni Alojz Kumar -,i Podsabo-tina št. 52 v Tugoslaviji. SkiUerist ni mogel preprečiti trincia in je pešca podrl. Pri tem je padel tudi sam in z avtom Zelenega križa, ki so ga poklicali tisti, ki so bili priča nesreče, so odpeljali o-ba v goriško civilno bolnišnico. Orlu,'ki je bil ves čas nezavesten 60 -ugotovili udarec v glavo s pretresom možganov in so ga pri-držali na opazovanju, ker je njegovo stanje precej resno. Rihardu Orlu, našemu dolgoletne- •iimiiiimiiiiiiiiimiiiiHiiimiimimtiiiimiiiiiiiimiiimimmiiitiitmiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii VESTI IZ NOVE GORICE Dr. Visalli ie nato nanizal v svojem govoru celo vrsto naprav, ki jih po negovem mnen'u niso vgradili v celotni sistem parnega vo-I'a. ampak so jih-zamenjali z dru-fiimi cenejšimi. «In vendar — ie Na 30 tisoč stotov je predviden letošnji pridelek češenj vavitev. Obravnava se je začela že v februarju letos, toda takrat so jo mo Na* ponovni’ obravnavi' kf'je bilà^v lega naj bi izvozili okrog 20 lisoč stolov hliso PR OS K K -K OI\ TO V E L predvaja danes 16. t. m. ob 19.30 uri film: «LA CIOCIARA» Igrajo: SOPHIA LOREN, RAF VALLONE in J. P. BELMONDO Mladini pod 16. letom vstop prepovedan imena immite predvaja danes 15. t. m. ob 18. uri film: «Le french can can» du Moulin Rouge de Paris. Goli modeli montmar-trških slikarjev. Prha s šampanjcem. «PARIGI NUDA» (GOLI PARIZ) Mladini pod 18. letom vstop prepovedan Letos napeljava vodovoda v Podrago V začetku tega tedna so tudi na trg v Novi Gorici pripeljali prve češnje, ki so jih prodajali po’ 399 din, se pravi mnogo cenejše, kot so bile prve češnje prešnji teden na trgu v Gorici, kjer so jih prodajali po okrog 1000 lir in še v ponedeljek po 500 lir. Najprej so češnje dozorele okrog Lok in Šempetra, sedaj pa jih vozijo že tudi iz Brd. Na spodnjem Vipavskem, v Brdih in okrog Nove Gorice računajo, da bodo letos nabrali okrog 36 tisoč stotov češenj ali morda tudi več, ker kar lepo kažejo. Kmetijski zadrugi v Novi Gorici in v Dobrovem v Brdih sta že pripravili vse potrebno za odkup tega prvega spomladanskega sadeža in predvidevajo, da jih bodo lahko odkupili okrog 20 tisoč stotov. 04 tega naj bi šlo v izvoz okrog zaposliti pri tem delu okrog 100 sezonskih delavk; kakih 15 pa iih nameravajo stalno zaposliti. Pia čevali jih bedo po učinku in računajo, da oodo delavke lahko zaslužile okrog 150 din na uro. Določili so ludi že odkupne cene pri proizvajalcu, ki bodo znašale po 80 din za kg češenj prve vrste, za slabše vrste pa bo plačeval: od 40 din navzgor. Kmetijska zadruga iz Nove Go rice je v ponedeljek poslala zaboj najlepših prvih češenj tudi r.a mednarodni sejem Alpe-Adria v Ljubljano. Napeljava vodovoda po Vipavskem se bo tudi letos nadaljevala, za kar se brigajo predvsem pri občinski skupnosti v Ajdovščini. V ta namen nameravajo potrošiti letos 20 milijonov din za napeljavo podnanoškega vodovoda v Po- r MIHO «IBIS» PBOSEli Predvaja danes, dne 16. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film «KALI YUC LA DEA DELLA VENDETTA» (KALI VUG BOGINJA MAŠČEVANJA) Čarovna in skrivnostna Indija v ljudezni in smrti!!! Igrajo: LEX BARKER — SENTA BERGER — PAUL GUERS 10 tisoč stotov. Za izvoz bodo pc-1 drago. Pozneje je v načrtu nape-pravili češnje v centrih v Novi ljava vode tudi v druge vipavske Gorici in Šempetru in nameravajo * vasi, kot na pr. v Manče, Lože, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif Hlinil OPOZORILO VINOGRADNIKOM Rdečega in rumenega pajka je treba takoj zatreti Primerna škropiva in navodila za uporabo dobile v trgovinah s kmetijskimi potrebščinami V zadnjih dneh se je pojavil po nekaterih vinogradih v Brdih, zlasti na področju Steverjana tudi letos rdeči in rumeni pajek, že lani so te škodljivce opazili v večji množini v nižjih predelih, letos pa so se razpasli že tudi v višjih legah. Njihovo število za enkrat še ni takšno, da bi lahko spravilo v krizo letošnji vinski pridelek, vendar pa je treba upoštevati, da se *i škodljivci zelo naglo razmnožujejo, saj imajo na leto kar po štiri rodove. Zato morajo vinogradniki, brž ko opazijo to zalego v svojih vinogradih, takoj poseči po učinkovitih ukrepih. Rdečega in rumenega paj- trgovinah s kmetijskimi potrebščinami, kot so v Gorici Vinoagraria na Travniku in Agrarni konzorcij v Gorici ali v Standrežu. Tam vam lahko dajo tudi potrebna navodila glede izbire škropiva in njegove uporabe. Prav bi bilo, >e bi tudi pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo dalo vsem vinogradnikom primerna navodila in nasvete proti tem in drugim škodljivcem, kt se pojavljajo po vinogradih in ogrožajo trto. V ta namen bi bila morda potrebna poučna predavanja. Seveda bi v Brdih morali predavati vinogradnikom v njihovem jeziku, da bodo lahko Slap in Goče ter bodo v ta namen potrebovali najmanj 70 milijonov lir. Celotna gradnja ponn-noškega vodovoda, ki ga gradijo že četrto leto, pa bo predvidoma stala 150 milijonov din in ko bo dograjen, bo v glavnem rešen pro. blem preskrbe z dobro pitno vodo na tem področju. Doberdobci pozdravili izvolitev svojega vaščana Ko so bili znani volilni rezultati za izvolitev novega deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine in je bil izvoljen v goriški pokrajini tudi slovenski kandidat Jože Jarc se je precejšnja množica Do-berdobcev zbrala na zborovanju v vasi, ki ga je priredila komunistična partija. V uvodu se je volivcem zahvalil za izkazano zaupanje svetovalec Jože Jarc, ki je obljubil, da se bo po svojih najboljših močen boril za slovenske narodne pra vice, demokratični napredek ter socialno pravičnost v novi upravni enoti. Govoril je tudi pokrajinski tajnik stranke Menechino, ki je prikazal napredek KPI, nazadovanje KD in izvolitev slovenskega deželnega poslanca na Goriškem, ka. kor je stranka obljubila. Poudaril je potrebo po enotnosti delav skih sil, ki bodo mogle, samo če bodo dovolj močne, preprečiti nevarnost desničarske diktature. Opozoril je tudi prisotne, da so industrijci čakali na konec volitev, preden so začeli z odpusti v številnih manjših industrijskih o-bratih naše pokrajine. Do tega pojava je prišlo predvsem zaradi tega, ker so jim odtegnili kredite. V nedeljo popoldne tekmovanje v briskoli, v ponedeljek zvečer tekmovanje v valčku ni, kjer je hotel preplezati neko žično ograjo. V bolnišnici so ga pridržali za 15 dni. Ob 12.45 so sprejeli v bolnišnico na zdravljenje tudi 24-letno Lidijo Mavrič iz Pevme št. 3, ki se je ranila na domu s koso na kazalcu leve roke. Pridržali so jo za 12 dni na zdravljenju. Okrog 15. ure se je moral zst» či po pomoč v bolnišnico tudi 56 letni Renato Gurtner iz Gorice, Ul. Cadore 5, katerega je malo prej ugriznil neki pes v levo nogo. Okreval bo v petih dneh. Zjutraj ob 9.30 pa so pripeljali tudi 55-letnega Enrica Padovana iz Medeje, kateremu so ugotovili Zlom reber na desni strani in druge poškodbe, ki si jih je povzročil, ko je padel z lestve na domačem dvorišču. V bolnišnici bo ostal 20 dni na zdravljenju. Včeraj okrog 13. ure se je s kolesom ponesrečila 15-letna Ida Bonan iz Gorice, Ul. G. Papa 25. Pri pregledu v bolnišnici so ji u-gotovili udarec na levi lopatici in so ji nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 6 dneh. Dekle je povedalo, da se je s kolesom zaletela v heki avto, ki je parkiral v Ul. Br. Pavia. Prvo pomoč so ob 14. uri nudili tudi 31-letnemu Adu Rinaldiju iz Sedegliana, ki se je z nekim ostrim predmetom ranil na nosu pri delu blizu mostu IX. Agosto pri Ločmiku. Okreval bo v 5 dneh. Skuter v avto pri Rdeči hiši Včeraj zvečer okrog 19. ure se je peljal 26-Tètni Giovanni 'Bisesi doma iz Gorice Ul. Campì 20 z avtom Fiat 500 po Ul. Cravos proti Ul. Giustiniani. Ko je prečkal križišče pri Rdeči hiši, pa je privozil po Ul. Alviano v smeri proti Rdeči hiši na skuterju 34-letni Silvester Mlakar doma iz Ajševice št. 57, ki ]e imel na zadnjem sedežu svojo ženo 30-letno Frančiško Tušek por. Mlakar. Na križišču je skuterist zavozil IIIIIIHIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllHIIIIIUIIHIIIIIIIimtllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIHIIIII lini iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiimiiiiiiiiii iiiii Mmiuiiiiiiii n tumuli iiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii DANES, JUTRI IN V PONEDELJEK Tri dni zabave in plesa na «brjarju» v So voda j ab Po lanski nadvse uspeli tridnev. nj zabavi, ki jo je sovodenjško prosvetno društvo Vrba priredilo na nogometnem igrišču, . bo danes, jutri in v ponedeljek na i-slem prostoru v Sovpdnjah tridnevna zabava s spomladanskim plesom, ki jo priredi domače spÀrtno društvo. Prireditelji so si pošteno zavi-haji rokave ter zelo okusno okrasili prostor in uredili vse potrebno» za tako veliko prireditev na prostem. Dela so se oprijeli mladi-in stari, vsi, katerim ie pri srcu' ime njihove vasi. Že nekaj večerov so zaposleni s poétavlja-njgm odra, stolic, krasitvijo pro. stqra, napeljavo električne razsvetljave, da bi se udeleženci kar najbolje ^očyiiU. Poskrbeli bodo tudi za parkiranje vozil. Skoraj na- vsjph takšpih prireditvah po staja parkiranja vozil zapletena vprašanje^ . ker javnega prostora m : dovoli na razpolago, privatnega' pa tudi ne. V Sovodnjah v tem pogledu nimajo težav, ker imajo poleg nogometnega igrišča velik travnik, kjer bo dovolj pro. Končno naj omenimo, da bodo za točilnimi mizami postregli z vsakovrstnimi pijačami, že od da. leč pa bodo udeleženci mogli po vonju ugotc ziti, da jim bodo na voljo tudi okusni čevapčiči. Požrtvovalni sovodenjski organizatorji plesa vas vabijo, da jih obi ščdte. Pciieg^pTesa, ki bo v soboto, ne"- ' Slovensko gledališče v Trstu deljo in ponedeljek zvečer, bo v nedelj» popoldne & pričetkom ob 14-30 tekmovanje v briškoli za na. grade, v ponedeljek zvečer pa tekmovanja, v valčku. Takšno tekmovanje v valčku so, Sov ode n j ci priredili tudi lansko leto. Vsi sò bili z njim izredno zadovoljni. S tem hočej« prireditelji vnesti v poletne zabavne prireditve svojo n°t 63. CHIAPPANO 64. CIOLLI 113. EVERAERT (Fr.) 114. GRAIN (Fr.) 65! CORNALE 115. IGNOLIN (Fr.) 66 DAGLIA 116. LUTE (Hol.) 67. DURANTE 68. FERRETTI 117. NOVAK (Fr.) 118. ROSTOLLAN (Fr.) 69. MARCOLI 119. ALTIG W. (Nem.) 70. PERETTI 120. ZIMMERMANN (Fr.) športni vodja: Eberardo Pavesi športni vodja: Raffaele Geminiani FLANDRIA ROMEO rdeče-bela majica 121. ZILVERBERG (Hol.) 122. DE LOOF (Bel.) 123. OGENAE (Bel.) 124. BRANDTS (Bel.) 125. HOEVENAERS (Bel.) 126. BOUQUET (Bel.) 127. JONGEN (Bel.)' 128. VYNCKE (Bel.) 129. REYBROECK (Bel.) 130. VANDENBERGE (Bel.) športni vodja: Brick Schotte Lanski zmagovalec Balmamion NOGOMET NOGOMET ANTWERPEN, 15. — V finalni tekmi za pokal pokalnih prvakov je lizbonski Sporting premagal MTK iz Budimpešte 1:0 (1:0). * * * LIMA, 15. — Včeraj so odigrali dve tekmi predolimpijskega turnirja južnoameriške cone. Izida sta naslednja : BRAZILIJA-KOLUMBIJA 1:1 (0:0) URUGVAJ-EKVADOR 1:1 (1:1) * * V KJOBENHAVEN, 15. — Tehnična komisija za sestavo evropske nogometne reprezentance, ki bo 20. maja nastopila v Kjobenhavnu proti izbrani enajstorici Skandinavije, je izbrala šestnajst igralcev. Kot se je izvedelo, je tehnična komisija dokončno že določila igralce obrambne šestorice. Ta del moštva Evrope bodo sestavljali: Jašin, Wilson, Bomba; Voronin, Popluhar in Baxter. VATERPOLO RIM, 15. — Za priprave za nastop v vaterpolu Italija-Jugosla-vija, ki bo 30. t.m. v Genovi, je italijanska zveza stavila na razpolago tehničnemu komisarju in zveznemu trenerju Zolyomyju naslednje igralce: Alessandrini, Bardi, Barlocco, Rossi, Cevasto, Lavoratori, Merello, Pizzo, D'Altrui, Dennerlein, Gualdi, Guerrini, Mo-roli, Spinola, Vassallo, Lonzi in Parmeggiani. Vsi igralci bodo skupno trenirali v Genovi-Nervi od 18. t.m. dalje. SZ BOR ATLETIKA Na tekmovanju, ki bo jutri v Tr. stu, bodo nastopili naslednji atleti športnega združenja: Sedmak E., Švab D., Sancin S., Furlanič I. in Žerjal B. Atleti naj se zberejo ob 8.30 na občinskem stadionu pri Sv. Soboti. KOLESARSTVO MADRID, 15. — Današnja 16. etapa kolesarske dirke po Španiji od Valladolida do Madrida (209 km), se je končala z zmago Španca Antonia Barrutio. Francoz Raymond Poulidor je ohranil prvo mesto v splošni lestvici. TELOVADBA Prijateljski nogomet Danes nastop Tarcentine v Novi Gorici Z lanskim prvim nastopom Novo. goričanov v Tarčentu, so nogometaši teh krajev navezali med seboj stalne prijateljske vezi. Danes, v soboto popoldne bo na novem stadionu v Novi Gorici drugo srečanje, s katerim bodo igralci Tarcentine vrnili obisk svojim nogometnim tovarišem v Jugoslaviji. Za srečanje med članom italijanske C lige Tarcentino in članom slovenske nogometne lige Gorico je na Goriškem izredno zanimanje in sega tudi v zamejstvo. Organizator, ji so prepričani, da bo obisk rekorden in se bo na igrišču zbralo toliko gledalcev kot le malokdaj doslej. Znano je, da so v prvem sreča* nju v Tarčentu zmagali igralci Tarcentine z rezultatom 3:1. Tokrat imajo prednost domačega igrišča in občinstva Novogoričani. MONTCEAU LES MINEŠ, 15. V ženskem telovadnem dvoboju je ekipa Sovjetske zveze premagala. Francijo s 383,10:373,70. miiHiiiuiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiuiiiiiiimuiiiiiiiiiiiHiiiuiuiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMl Tako jutri moštva na igriščih JUVENTUS Anzolin, Gori, Leoncini, Castano, Salvadore, Sacco; Dell’Omo-darme (Stacchini), Del Sol, Ne-nè, Sivori, Stecchini (Menichel-li). BOLOGNA Negri, Furlaois, Pavinato; Tum-burus, Janich, Fogli; Perani, Bui-garelli, Nielsen, Haller, Pascutti (Renna). MILAN Ghezzi, David, Pelagalli; Trapat-toni, Maldini, Lodetti; Mora, Sani, Altafini, Rivera, Amarildo. FIORENTINA Albertosi, Marchesi, Castelletti; Guarnacci, Brizi, Pirovano; Ham-rin, Canella (Maschio), Nuti, Be-naglia, Semonario. SAMPDORIA Sattolo, Vincenzi, Tomasin; Bergamaschi (Delfino), Bernasconi, Morini; Wisniescky, Tamborini, Toschi, Pienti (Salvi), Barison. ATALANTA Cornetti, Pesenti, Nodari; Nielsen, Gardoni, Colombo; Domen-ghini, Christensen, Mereghetti, Nova, Magistrelli. SPAL Patregnani, Oliveri, Fochesato; Bertuccioli, Muccini, Bozzao; De Bemarsi, Massei, Bui, Micheli, Nopelli. BARI Ghizzardi (Mezzi), Baccari, Panare; Buccione, Magnaghi, Bo-vari; Rossi, Visentin, Galletti, Fernando, Vanzini. LAZIO Cei, Zanetti, Garbuglia; Governato, Pagni, Gasperi; Maraschi, Landoni, Galli, Mazzia (Morro-ne), Mari. INTER Sarti, Burghnich, Facchetti, Ta-gnin, Guarneri, Picchi, Jair, Mazzola, Petroni, Suarez, Corso. CATANIA Branduardi, Alberti, Rambardel- iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii DVE KOLI PRED KONCEM V SEVERNO PRIMORSKI NOGOMETNI LIEI Velik naskok ajdovskega Primorja Do konca prvenstva v severno-primorski ligi nas ločita vsega še dve koli. Rezultati zadnjih dveh kol so bili naslednji: Adria-Primorjff-0:l, Rudar-Anhovo 0:2, Tolmin-Tabor 6:0 Postojna-Vipava 3:3, Primorje-Postojna 6:1, Vipava-Rudar 3:2 in Anhovo-Tolmin 5:2. N nas i lestvici še naprej z velikim čokom vodi moštvo ajdovskega Primorja. Naskok igralcev iz Ajdov-ščire, ki znaša pred drugo uvrščeno jnajstorico Tolmina sedem točk, je ako velik, da je Primorje dve koli pred koncem zasluženo že postal? prvak severno-primorske nogometne lige. Uspeh Ajdovcev je toliko pomembnejši, ker skozi celotno prvenstveno tekmovanje niso izgubili niti enega srečanja in so v vseh 12 kolih, kolikor so jih dose-daj odigrali prejeli samo 11 golov. Uspeh ajdovskih nogometašev odkriva temu moštvu nove možnosti, od katerih je uspeti v kvalifikacijah za slovensko ligo nedvomno tiha želja vseh ajdovskih nogometašev. I-gralci Tolmina so v drugem delu nekoliko popustili in so prav žara. di tega odpadli kot resen konkurent za prvo mesto. Kljub temu, pa so se s prednostjo treh točk lepo usidrali na drugem mestu in kaže, da jim mesto «vicešampiona» tudi ostalih mestih je pred koncem prvenstva bolj ali manj razčiščen. Do večjih sprememb ni prišlo. Z nenadnima porazoma v zadnjih dveh ko. lih je morda idrijski Rudar nekoliko prenizko zdrgnil na tabeli; sicer pa obstajajo možnosti, da se do konca tekmovanja v sredini lestvice lahko še kaj spremeni. Tega pa ne moremo trditi za zadnji dve mesti, ki sta že oddani mirenski Adriji in sežanskemu Taboru, ki tokrat ne bo ušlo. Tudi položaj na I sta svojo usodo že zapečatila. li; De Dominicis, Lampredi, Magi; Danova, Cinesinho, Fanello, Turra, Battaglia. MANTOVA Zoff, Morganti, Schnellinger; Tarabbia, Pini, Cancian; Mazzero, Jonsson, Nicolè, Simoni, Pellizzaro. LR VICENZA Luison, Zoppelletto, Savoini; De Marchi, Carantini, Stenti; Vasto-la, Menti, Vinicio, Dell’Angelo, Campana. ROMA Cudicini, Ardizzon, Corsini; Ma-latrasi, Losi, Angelillo; Orlando, Carpanesi, Manfredini, De Sisti, Leonardi. MESSINA Geotti, Dotti, Stucchi; Derlin, Ghelfi, Landri; Benetti, Fascetti, Morelli, Brambilla, Morbello. GENOA Da Pozzo, Bagnasco, Calvani; Colombo, Rivara, Fossati; Bicicli (Dalmonte), Locatelli, Meroni, Pantaltoni (Baveni), Bean. MODENA Gaspari, Aguzzoli, Longoni; Bal-leri, Panzanato, Chirico; Conti, Merighi, Brighenti, Toro (Bru-els), Tinazzi. TORINO Vieri, Poletti, Suzzacchera; Cella, Rosato, Ferretti; Puia, Ferrini, Hitschens, Feirò, Moschino (Crippa). Catania - Mantova X 1 Juventus . Bologna X 2 LR Vicenza • Roma 1 Lazio - Inter X 2 Messina - Genova 1 Milan . Fiorentina 1 Modena - Torino 1 Sampdoria - Atalanta X 1 Spai - Bari 1 Varese . Napoli 1 Verona - Cagliari X 1 2 Arezzo - Livorno X 1 2 D.D. Ascoli - Sambened. 1 y 03 1 g 1 f j i. — prvi 1 X drugi X 1 2. — prvi 1 X drugi X 1 3. — prvi 1 drugi 2 4. — prvi 1 drugi 2 5. — prvi X 1 X drugi 1 X 2 6. — prvi X X drugi 1 2 JOÌA HOR VA T: ******************** 1 M Nekdo odpre vrata in vstopi. Snop svetlobe naznani dan. Ta, ki je stopil na skedenj, je takoj šel k lestvi in je brez obo-tavljnja začel plezati po nji. Kapara dene prst na usta, da opozori domobrana, naj ne golsne... Med klini se pokaže najprej šlem, takoj nato mrk obraz pa ramena pa karabinka. Ko je priplezal do vrha, ustaš stopi nekaj korakov, in za hip obstane, dokler se mu oči ne navadijo na temo Potem razširi roke, se skloni, da zagrabi seno, a ko se je nagnil, ga Kapara takoj pričaka v objem. Z levico ga stisne pod šlemom in ga bliskovito zgrabi za usta. Podre ga z močnim zamahom in globoko v hrbet mu zasadi nož.., Dihala sta težko. Klečala sta zraven trupla in si brisala znoj. — Ni se veliko otepal! — šepne Kapara. — Saj ni mogel, ko sem ga pa držal za noge. - Ti si ga držal?!? — Jaz. Kapara zazija od začudenja. Viš, malo je manjkalo, da te nisem ubil, nedolžnega človeka! Tako malo je bilo treba, da mu vzamem življenje, vse je viselo na niti, kmalu bi ga bil z nožem, on je pa držal noge in mi pomagal zaklati pravega prasca! Občuti olajšanje, zadovoljno se nasmehne, mu navihano namigne in ga potreplja po ramenu. — Ali sva ga, a! Domobran pokima. Ko se človek otrese zla, ne misli takoj na drugo zlo, ki ga čaka. Kapara vendar čuti, da so minute dragocene. — Kako ti je ime? — Smokvina Franjo. Pa tebi? — Meni je ime Kapara Ilija Kapara... Franjo, zdaj pa naglo! Snemi mu šlen in si ga povezni na glavo, jaz mu vzamem puško. Le hitro! Vzela bova vsak svoj zagrabek sena in pojdeva dol. — Kam dol? V jasli? — Ne v jasli. Na dvorišče. — Med nje?! — se prepade domobran. — Da, med nje! In čimprej! če se ne podvizava midva k njim, se bodo podvizali oni k nama, ko bodo iskali tistega svojega Ne boj se! Kar za mano hodi in delaj, kar ti bom rekel. Jutro se je komaj naredilo, malo se vidi, pomešala se bova med nje in poiskala rešitev, če prnde do streljanja, beži, kamor moreš. — In ko vidi, kako se trese, ga še enkrat ohrabri: — Ne boj se, bodi miren, drži se mene! Hotel je ustašu preiskati žepe, pa si je s krvjo umazal pr ste, zato se tega ni lotil. Vendar mu naglo izvleče listnico in ko jo je tlačil v svojo torbo, opazi v torbi pismo, tisto slavno pismo, ki ga z njim komandant brigade pošilja na štab zagrebškega oddelka. Kaj bi s tem pismom? če pade, naj vsaj to ne pade v roke sovražniku! Naglo ga izvleče iz torbice in ga neopazno porine pod seno. Na srečo se spomni tudi zvezde. Da, na levem rokavu bluze nosi rdečo zvezdo, znak dezerterja. Z enim zamahom si jo odtrga in spravi v žep. Potem zagrabi naročje sena in pogleda domobrana: — Si pripravljen? Drug za drugim se spuščata po lestvi. Ko prideta do vrat, ki so ostala zaprta, jih Kapara sunkoma z nogo odrine in se odpro na stežaj. Pred njim se pokaže slika: ustaški težkomi-tralješki oddelek je zasedel prav vse dvorišče. Vojaki pod šlemi, konji, tovori, zaboji s strelivom, stojala in trakovi za mitraljeze... Z enim samim pogledom Kapara objame vse to in se zdrzne, če ne konča zdaj, ga ne bo konec nikoli. Nazaj se ni dalo več in Kapara odločno stopi naprej in malo vzdigne zagrabek, da kolikor toliko zakrije obraz... Naprej! Pred shrambo opazi ustreljenega psa v mlaki krvi. Pobliska se mu: eden leži tu, eden na skednju. Malo dalje se je stiskal kokošnjak, svinjak, vrt... Vrt! Tam je rešitev, samo tam! Za petami mu je sledil domobran. Zagrabil je celo kopo sena, pokril z njim šlem in glavo, ne vidi se izpod njega, buta v hr-bet Kaparo kot tele v mladovno kravo. Nekdo od ustašev zvonko zapoje: «Ne reci mi, draga ,zbogom!...» Kapara gre mimo vojakov, ki so se motali okoli orožja in oprave, in vrže seno konjem, ki so bili najbliže vrtni ograji. Z nogo še malo poravna seno, potem pa se brez naglice približa ograji in malomarno odpre vrata. V ustih občuti grenkobo, v trebuhu strah, Ko bi pljunil, bi izpljunil srce! Komaj se je obvladal, da se ni spustil v brezglavi beg. Pred njim se Je širil vrt, poln sadnega drevja, in steza, obrasla s pohojeno in suho travo. Za Kaparo koraki... Franjo... in hrup. Ustaševa pesem je še vedno tako zvonko in hrepeneče odmevala. Kapari so klecala kolena in ga je oblival znoj. Se mu bo posrečilo, bo vzdržal? Sadovnjak se je polagoma spuščal navzdol do roba vinograda, ki se je tu pogrezal — v svobodo. Ko bi mogel vsaj do tja priti, prej ka- kor opazijo, da onega ni! Najstrašnejše je bilo to, ker je vede da se ne sme ozirati, ker ni mogel videti, kaj se dogaja na dv rišču. Morda je ravno v tem trenutku kdo vzdignil puško in g vzel na muho? Teči... teči...! Ne, ne... mir... mir...! P časi, le mir...! Saj je za njim Franjo, če ustrelijo, bodo mei da njega najprej... Samo še kakih deset korakov samo š pet! Zdaj ali nikoli...! Dosegel je rob in se zrušil. Zrušil se je od sreče, obupi od onemoglosti, od veselja, zrušil se je, vrgel se je med plani vinograda polnega grozdja, a komaj se je dotaknil s telesoi tal, se je že vzdignil, se pogrbii in kakor zver udaril v tek. Mei dral je trte, prevračal kole, preskakoval jame, padal, se sp tikal, se drsal, se zopet vzdigoval, tekel brez prediha dalje, ks moč dalje in dalje ko je tekel, vse bolj se Je v njem gub strah in se kazal bes, bes obupanca, zdelanega, izmučeneg človeka, ki ga prekleto življenje ta usoda gonita po tem Zi gorju in mu na vsakem koraku pretita s smrtjo. In ko sta m grenkoba in bes nekam enako premagala razum ta strah, f Kapara naglo ustavi, se obrne k sadovnjaku, dvorišču in va: in rdeč v lica zagrmi kolikor mu je dalo grlo: — Oca vai i majku ustašku! Gnoj fašistični... Vi da bi Kaparo?! — obema rokama se je zagrabil v koraku, potresel svojo moško: in zakričal: — Tole vam... tole! To vam... nikoli tae bost ujeli Kapare, nikoli...! — Kričal je, da so mu nabrekle z> na vratu, malo da mu niso skočile oči izpod šlema, kričal J kot brez uma strašno, kakor da Je ob pamet. Mimo Kapai steče domobran bled ta brez diha, a se ne ustavi. Pohiti d podnožja in jo ubere ob živi meji, da bi bil kar najdalj o nesreče, ki se ji je po čudežu izognil... (Nadaljevanje bledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 8 -II TELEFON 93-808 tn 94-838 - Poštni predal 569 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l-II Tel®fo" ~ ,UPR?UnA^™ST -^.,N^?£NINA: mesetna 800 ^ ~ Vnaprej: četrt- s -Wm sra