Skrb za mladi rod je ena temeljnih skrbi naroda
Te dnJ zaključujemo letošnje šolsko leto In kot radl pravlmo, bodo učencl In učiteljl odšll na počitnlce. Clsto tako seveda ne bo, saj prvlm In druglm oataja vrsta obveznostl In novlh nalog, kl so pred naml vseml. Posebno to velja za učence osnovnlh šol, kl ae morajo tako all drugače vključltl v nadaljnje šolanje ozlroma zaposlltl, kar v današnjlh razmerah nl pre-prosto. V ta čas sovpada tudl zasedanje zborov občlnske skupščlne, kl bodo nadaljevall obravnavo vprašanja podružbljanja osnovne šola, tokrat z vldlka, kako organlzaclja združenega dela, aamou-pravne organlzadje In akupnostl, staršl In občani aodelujemo prl Izva/anju njlhovega vzgojnolzobraža-valnaga dala.
Vsakodnevna praksa kaže, da šola ni in ne more biti edi-na uresničevalka vzgojnoizo-braževalnih smotrov ter nalog pri načrtni organizaciji vzgoje in izobraževanja. Ni in ne mo-re biti edina oblika načrtnega in vodenega vzgojnoizobraže-valnega procesa pouk, kot tu-di učitelj ni edini nosilec orga-niziranega vzgojnoizobraže-valnega procesa. Poslanstvo šole z vsebinsko bogatim, or-ganizacijsko pestrim in prož-nim izvajaiyem vzgojnoizo-braževalnih programov, se lahko optimalno uresniči šele, ko prestopi svoje zidove in se poveže z drugimi dejavniki družbenega življenja. Sele po-vezovarue šole z družino in okoljem, ji omogoča spreme-iyeni položaj v tem okolju in uresničevai^je temeljnega družbenega smotra, razvya-nja vsestranske osebnosti.
Posebej ve^a poudariti so-delovanje šole s svojim najož-jim okoljem, to je krajevno skupnostjo in družbenimi or-ganizacijami v njej. Enako je
pomembno njeno sodelova-nje z organizacijami združe-nega dela, kar je v naši občini zaradi raznolikosti organizacij in interesov, ki se pogosto re-alno ne pokrivajo izrednega pomena. Kot primer zgledne-ga sodelovanja naj navedemo Tehnounion, Cankaijevo za-ložbo, Slovenyales, IUV-TOZD Usnje-plast, RTV, In-tertrade, Hermes, SPIZ, Za-varovalno skupnost Triglav, Kartonažno tovarno, Rog, Commerce-TOZD Petrol in zagotovo najbolj aktivnega pokrovitejja šole v občini, SOZD Iskra-TOZD Investa. Seveda ne gre prezreti dolgo-letnega tvornega sodelovanja s predstavniki vojašnice mar-šala Tita in Postaje milice Center.
V današnjih zaostrenih po-gojih gospodarjenja, ko še vedno omejujemo skupno po-rabo, žal premalo življenjsko razmišljamo, v kakšnih raz-merah živijo in delajo učenci in njihovi učitelji. Vprašaiye družbenoekonomskega polo-
žaja osnovnega izobraževanja, še posebej premalo vrednote-nega dela učitejjev je prisotno in dosega stopnjo ko bomo morali resno nekaj narediti. Voz moramo ustaviti in ga uti-riti v bolj spodbuden način fi-nanciranja in nagrajevaiya področja ter vračaxyu ugleda prosvetnih delavcev. Vse pre-malo je ob tem naša skupna skrb namenjena posodablja-rvju pogojev dela šol in moder-nizaciji, ki pogojujeta kvalite-to pouka, saj zaenkrat tu ni-smo preveč uspešni.
Zadnja leta ocenjujemo, da je položaj na področju izvaja-nja programov v osnovnih šo-lah dober in da zadržujemo doseženi standard, s tem, da imamo 52% otrok iz drugih občin in smo tudi edini, ki imamo enoizmenski pouk. Učni rezultati so dobri. Ob vsem tem se moramo vedno znova vprašati, kje smo mi, starši in občani, ali nas življe-iye in delo osnovne šole zani-mata samo toliko časa, dokler imamo otroke v njej, ali je ta skrb širša in dolgotrajnejša, kot ena temeljnih skrbi naro-da za svoj mladi rod. Vsi sku-paj smo v tesni povezavi, s tem, da nas mladi potrebuje-jo, nas in naše vzglede in to je tudi cilj obravnave vprašanja podružbljanja osnovne šole, v organih obeh skupščin in družbenopolitičnih organiza-cy v občini.
Ob zaldjučku šolskega leta želimo učencem prijetne po-čitnice in se zahvaljujemo uči-teljem in vodstvom šol za delo in sodelovanje v šolskem letu, ki se je izteklo.
Ksenija Preželj