List IzriMfl 'Vi oktobra 7947 kot teiimk - Od i januarja 1958 kot poltedniK — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — LA KRANJ, SREDA, DNE 12. FEBRUARJA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 12 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski.odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomaže J GLASILO SOC I A L I S T I C N E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Prešernov teden v Kranju S SVEČANO otvoritvijo Prešernovega spominskega muzeja, preteklo soboto dopoldne, so bile v Kranju zaključene prireditve v počastitev^obletnice pesnikove smrti — slovenskega kulturnega^praznika. Otvoritvi muzeja, ki pomeni eno izmed največjih oddolžitev pesnikovemu spominu, so med številnimi visokimi gosti prisostvovali Boris Ziherl, dr. Joža Vilfan, Tone kazali, da je večer uspel. Sodelovali so: Mila Kačič, Vida Brest, grenkih Cankarjevih besed, ,ki jih je zapisal ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani, če je pozneje spremenil svoje mnenje o kiparju Zajcu, mu gotovo ni bilo treba preklicati poglavitnega, o čemer je govorilo njegovo opozorilo, saj je veljalo predvsem pre- France Filipič, Branko Hofman, Janez Ovsec, France Pibernik, Bo- Fajfar in drugi. Po otvoritvi so jan Pisk, France Onič, Miha Kli-vsi skupaj obiskali pesnikovo nar, France Podbevšek, Severin Šali, Jože šmit in Branko Žužek. rojstno hišo v Vrbi. Prvi v vrsti prireditev je bil četrtkov kulturni večer v galeriji Prešernove hiše. Tistim, ki so ga pripravili (ob intimni klavirski spremljavi je bral svoje pesmi Bojan Pisk, v galeriji pa so bile istočasno razstavi j ne grafike "Milana Batiste), je treba priznata, da so imeli srečno roko. Uspelo jim je izvesti enega izmed najbolj kvalitetnih dosedanjih kulturnih večerov v Kranju. Na predvečer praznika je na pesnikovem grobu zapel zbor France Prešeren, v Prešernovem gledališču pa je skupina slovenskih pesnikov predstavila po nekaj svojih pesmi. Na večeru smo pogrešali nekatera najbolj priljubljena pesniška imena, kljub temu pa so po- dobnega »lušalci s svojim navdušenjem do- dejanja, ^rJ-kaT,:K"i^ar!li_1?_aŠ«^Y!?Ii' vladujoči miselnosti tiste dobe Čemu omenjam ravno to in ob tej priložnosti? Zato, ker menim, da tega ne gre nikoli pozabiti,-zakaj tudi ob slehernem takšnem prazniku, ko govorimo o dolgu do velikanov naše preteklosti, moramo vedeti, kaj dolgujemo in komu. Z enkratnim dejanjem ali s samo slavnost-jo, naj bo še tako lepa, ne opravimo vsega, kar moramo in moremo, če pač hočemo biti dediči najboljšega iz preteklosti, zlasti pa, l če hočemo obogatiti svoje in V tej,lapi,.stari^ IMjm}* z res- Pre^erOTpreživelvzadr:je^dnHSvo-nifeo'novim m vrednim, jega prekratkegatživljenja.ise'sre- Zrvjmo-v svetu, ki je nemiren, čujemo (na. n jegoviinjnaš^praznik kakorkoli že obrnemo smis_el te z'občut'kom'nikbli'do*kraja^popla- besede. Nemiren tudi v svojem čanega' dolga, iskateljskem hotenju, v svojem K sreči hodi ta.moralnifobču- spreminjanju in iskanju smisla tek kol Govor Bena Zupančiča ob otvoritvi Prešernovega muzeja SPOŠTOVANE TOVARIŠICE IN TOVARIŠI Razgovor z republiškim sekretarjem za industrijo Dragom Dolinškom Tradicija - cokla razvoja PRETEKLO soboto je imel republiški sekretar za industrijo Drago Dolinšek razgovor z novinarji o modernizaciji slovenske industrije. Znano je namreč, da je industrijska proizvodnja v slovenskem merilu lani povečana za 14,5 odstotka, kar pomeni, da sodimo med prve dežele, po porastu industrije na svetu. Slovenska industrija je kljub to- ru z republiškim sekretarjem za likšnemu napredku, v nekem srni slu še vedno zelo zaostala. Tu gre predvsem ža zastarelost osnovnih sredstev in kar je največje breme, miselnost, da je napredek industrije zasnovan le na tradiciji. In prav tradicija se je pokazala kot velika ovira v industrijskem razvoju. Vzemimo samo za primer tovarno NIKO v Železnikih. Ta delovni kolektiv kar tri leta ni mogel na zeleno vejo. To pa predvsem zato, ker je bila proizvodnja organizirana na zastarel obrtniški način. Ko pa je tovarna Niko začela delati v sklopu kranjske Iskre, se usmerila predvsem na sodobno proizvodnjo malih elektromotorčkov, je v pičlem letu dosegla tak porast proizvodnje, da krije danes eno tretjino Iskrinega izvoza. Podoben primer je tudi tovarna PLAMEN v Kropi, ki proizvaja v Zelo težavnih pogojih. V razgovo- za nami' zmeraj.— in .'kadar* temu ihkremu spreminjanju. Mo-i se lotimo.tak&nega ^ ali i po-»derni* človek je že zdavnaj posta-kulturno spominskega vil veU'k' vprašaj pred vse, kar je se nehote spomnimo biI° še maloprej trdno, skoroda nespremenljivo. Vprašaj postavlja znova in znova.celo\pred svoje človeško poslaništvo. Nobeno ustvarjalno dejanje fga'ne zadovoljuje več i na, star način, - največja odkritja njegovega duha ga ne morejo pripraviti do tega, da bi vsaj za trenutek počil in nehal iskati, odkrivati, se osvobajati. Nobena resnica, do katere se dokoplje, mu ne more biti več vodilo, po katerem bi se ravnal slepo ali v nedogled. Socialna, nacionalna, znanstvena, umetniška gibanja hodijo pospešeno svoja pota odkritij in zmot, predvidevanj in utvar, zmag in porazov, in človek se z velikanskimi napori in žrtvami dokopava do resnice o sebi in o svetu, do svoje človeške podobe. Vsi smo postavljeni v ta svet osvobodilnih iskanj v naj^ smislu te besede. Četudi se nam kdaj dozdeva, da smo mnogokaj Nadaljevanje □a 2. strani Ob otvoritvi Prešernovega spominskega muzeja v Kranju je govoril tudi Beno Zupančič PORAVNALNI SVETI na neporavnalnem tiru industijo je bilo še posebej pou darjeno, da je treba proizvodnjo intelektualizirati. To pomeni veli-koserijsko in masovno proizvajati ter si ustvariti široko tržišče. Po- Nadaljevanje na 2. strani »Žalila me je. Naj mi dokaže, ki so pri stanovanjskih skupno- zaostajajo zemljiški spori s 133 kar je rekla! Ne dovolim, da me stih. Tudi, če se ljudje za take primeri oziroma 13 odstotki, še v v. vlačijo po zobeh!« stvari obračajo na sodišča, jih manjšem številu se pritožujejo Tako in podobno je slišati naj- ta pošlje na poravnalni svet in ljudje zaradi ogrožanja varnosti, pogosteje spore med ljudmi. So- sodišče pride v poštev šele, če zaradi stanovanjskih sporov, za-dišča so preobremenjena s takšni- pred poravnalnim svetom ne pri- radi odškodnin, tatvin, izterjave - mi tožbami. Največ takih sporov de do sprave. dolgov in podobno. Naše ljudi * pa pride pred poravnalne svete, Poravnalni sveti so v zadnjih torej najbolj tarejo hudobni je- letih opravili veliko vzgojno delo, ziki. prihranili ljudem denar in čas ter Poravnalni sveti pa so v velikih hkrati razbremenili sodišča. To težavah. Večina Članov opravlja naj pove samo nekaj podatkov iz <*elo že 3 leta in še več. Mnogi so kranjske občine, kjer imajo 37 poravnalnih svetov. V zadnjih Kam Želijo UČenci, ki bodo dovršili OSnOVnO Šolo ne<>dločenih, 31 deklet se je odlb- treh letih so dobili v poravnavo Vi H. i i ~Ux«M: ,r 1»1 č'10 za administrativno šolo, med 984 sporov. Od tega so 53 odstot- KranjSKl ODCini VellKO prostih mest V trgO- strokami so pri njih najbolj pri- kov zadev rešili uspešno — več ljubljene trgovina, frizerstvo in kot polovico; 47 odstotkov spo-šiviljstvo. rov pa so morali odstopiti sodi Možnosti in želje se ne razhajajo vini in gumarski industriji že odstopili, ker so se utrudili dela in zamere pri ljudeh. Hkrati imajo težave z denarjem. »Predsednik sveta plačuje vse stroške kar sam.« Tako so povedali na Jezerskem in podobno je že marsikje. Gre za to, da so poravnalni KRANJ — Po prvih podatkih Zelje učencev po šolanju ali pri-odseka za poklicno usmerjanje učevanju oziroma zaposlitvi se v pri zavodu za zaposlovanje v Kranju bo v kranjski občini letos zaključilo osemletno šolanje 945 učencev. Nove tkanine Vezenina Bled napoveduje vrsto novih izdelkov -— Poslovno sodelovanje z Almiro obeta več prihrankov in novosti bistvu, ne razhajajo z zmogljivostmi šol in razpoložljivimi mesti v podjetjih. Večje težave se prično šele ob koncu leta, ko je ta ali Kokra pa po 8 oni odklonjen in začne iskati drugo možnost. Seveda.tudi letos ne bo šlo brez težav pri vključevanju otrok z manj kot 8 dovršenimi razredi, deklet, fizično šibkejših, otrok iz oddaljenih krajev in starih manj kot 15 let (to velja predvsem za tiste, ki se želijo zaposliti). Za trgovino se je doslej odlo- šču> ^r niso dose8u &Prave med *veti prfv-eč P"**?82«"1 sami sebi. strankami. Poravnalni sveti še danes ne ve- do, čigavi sq. To lahko zaključi- čilo 7 fantov in 39 deklet, prostih pa je kar 50 učnih mest. Živila nameravajo sprejeti 10 vajencev, Elita 7. Prehrana 4, Merkur in Ob tem je zanimivo, da je bilo kar 600 zadev zaradi razžaljenja časti oziroma 61 odstotkov. Daleč Nadaljevanje na 2. strani Težje je razumljivo, da sta se za tekstilno šolo odločila le 2 učenca, za gumarsko šolo pa le 3, čeprav bi jih sprejeli 50. Ker se kljub dobremu slovesu o »Savi« za gumarstvo učenci ne zanimajo, so v tej tovarni pripravili 14-dnev-no počitniško »prakso« za 13učen- BLED — Na letošnjem sejmu mode so vzbudile prav posebno zanimanje in občudovanje nekatere novosti tovarne čipk in vezenin z Bleda. Tovarna, ki se je še pred nekaj leti ukvarjala predvsem s čipkami in enostavnejšimi vezeninami, je na sejmu razstavljala več novosti, ki jih "doslej pri nas ni nihče izdeloval. Naj omenim predvsem barvasto vezenje na beli tkanini, izredno primerno za ženske bluze, obleke in perilo; in belo vezenje na barvastih tkaninah. Popolna novost je sintetični material (podložen s" sintetično polstjo in 'lepo izvezen) za jutranje halje, jopice, pregrinjala in vetrovke ter podobno. Ena izmed največjih prednosti tega materiala je, da ga je mogoče oprati prav enostavno. Tega materiala bodo letos predvidoma izdelali za 15 tisoči jutranjih halj in za 5 tisoč vetrovk. V glavnem so ga že odkupila nekatera podjetja za izdelovanje konfekcije. Vezenemu blagu za ženske bluze (na lahki pralni tkanini) in vezenemu blagu za žen sike večerne obleke (na volneni tkanini), ki sta si lansko leto zelo hitro osvojila tržišče, se bo letos pridružilo še vezenje na jersev blagu. Ta izdelek bodo pripravili v sodelovanju s tovarno Almira. Prav v teli dneh pričakujejo še en vezilni stroj, saij z dosedanjimi stroji tolikšnih načrtov in naročal ne bi zmogli. cev, ki ne izključujejo možnosti, Pri anketiranju učencev osmih da bi se izučili za gumarje. V teh razredov so ugotovili, da jih 100 dneh so se seznanili z delovnimi Sodelovanje z Almiro je predvi- želi nadaljevati šolanje v gimna- mesti v tovarni in spoznali uprav- deno tudi na nekaterih drugih zija (lani so jih sprejeli 99). V ni in samoupravni sistem. Prvi področjih, tako pri centralni pri- srednjih šolah v Kranju se želi vtisi so ugodni, o uspehih pa bo pravi, skupni barvarni in po- šolati 80 učencev, v srednjih šolah mogoče soditi šele, ko bodo zna- dobnem. izven Kranja pa 114. Precej je še ne njihove odločitve.' OBRAZI m POJflUl IGNiAC je , navaden 'državljan. Doma , je iblmt manjšega mesta, kjer ima ^svojo hišo, ženo z dvema?otrokoma, sam pa se ie nekaj tlet) voai z avtobusom na delo\ \Ti pnvzaprav nič čudnega, če poldvllla, kongoške prestolnice, njan skupaj s v razdobju mnogih podedovanih sporočajo o oboroženih uporih v kom Lumumbo protislovij afriško enotnost včasih pokrajini Kvilu. Vesti imajo do- vega udara se je zatekel v Stanley< vidimo bolj za lase privlečeno kot ločeno težo, ker so glavni uporni- ville in vstop'1 v vlado, ki jo je dejansko je. V političnem vrenju, ki je zajelo večino afriških dežo!, ko so odzvonili zvonovi neodvisnosti, prihaja v zadnjem času tudi do manjših oboroženih spopadov tam, kjer dediščina starih kolonialnih nasprotij še ni bila podvržena razumni politični predelavi. Seveda afriških spopadov ne smemo obravnavati z evropskimi obrazci o vzročni zvezi in posledicah. Izkušnje so pokazale, da afriške države svoje spore veliko lažje odpravijo in zagladijo. kot kjerkoli drugje na svetu. To Je ki krenili že v smeri glavnega me- sestavil GIzeniia. Po političnem sta pokrajine. Cilji upornikov so pregnanstvu Gizenge, ki ga Je preračunani na zavzetje pokrajin Adulova vlada zaprla in po odkri- Afriški spopadi Kvilu in Kasaja. Glavni cilj, ki tem preganjanju naslednikov Lu- bi ga bilo mogoče izpeljati po- mumblnega g'banja, se je večina s t oporna, pa je strmoglavi jen je voditeljev zatekla v sosedni braza- najbrž vpliv posebnega afriškega sedanje vlade Kasavubu—Aduia. villski Kongo, kjer so kmalu usta- značaja, ki se kaže tudi v polltlč- Leopoldvtilska vladna poročila si- novili novo vodstvo stranke in imajo pri ljudeh, nih zadevah. Kljub temu pa ima- cer govorijo, da so uporniki na- pred kratkim tudi vlado. O Mule- Drugi izrazitejši kongoškim prva- pokrajine Kvilu pod svojim nad- poslal« svoje državnike v etionsko V času Mobutuje- zorstvom. Leopoldvillska Vlada Je glavno mesto. Spor na meji je v zadnjih dneh poslala proti upor- privrel na dan tako nepričakova-nlkom v borbo na tisoče vojakov, no kot vulkanska lava. Domačini S posebnim načinom vojskovanja vedo sicer povedati, da so se v Je upornikom uspelo obdržati svo- mejnih predelih že večkrat poje postojanke. Izgledi upornikov prej spoprijeli somalijski in etiopski oddelki, vendar zaradi tega nI ia nihče Izgubil pameti. Prejšnji teden je v tem vročem kotlu prtilo do pravih borb, ki so privedle do težkih izgub na obeh straneh. Cenijo, da Je Število žrtev že krepko preseglo stotico. Trenutno tudi ni nikogar, ki bi lahko razsodil, kdo Je kriv in po ed v primerjavi z velikimi sred- čigavi zaslugi streljajo na meji. stvi, ki jih ima leopoldvillska vla- Obe državi sta izvlekli sablje Iz da, precej slabši, kot če Jih gle- nožnic. Katera izmedl njiju Je izdamo skozi očala podpore, ki Jo vlekla prva, je za zdaj še uganka. Pravda o tem bo trajala najbri spopad lokal- dolgo. Afriške države si prizade- Demonstracije za neodvisnost Cipra Iz Aten poročajo, da bo grška mo občutek, da so mnogi spori vadnl roparji in razbojniki, ven- leu do letos, ko se je s svojimi nih razmer se je vnel ob koncu vajo, da bi obravnavo spravil« otročje nepremišljeni in zaletavi. dar po osebnostih, ki vodijo ta uporniki pojavil v pokrajini KvI- prejšnjega tedna na etiopsko—so- pred afriško sodišče, Somalija pa Poročila o nemirih in spopadih gibanja, ni mogoče dobiti vtisa, lu, niso veliko vedeli. Leopoldville malljski meji. Odnosi med Etiopi- je ie napovedala pritožbo pret prihajajo zadnje dni iz dveh raz- da so pri ljudeh na slabem glasu, je v začetku podcenjeval njegove jo in Somalijo nikoli niso bili po- Združenimi narodi. Zapišemo lah Učnih kotičkov Afrike. Prvi koti- Osrednja osebnost gibanja Je biv- sile. Kmalu se je vojaški položaj sebno dobri. V času priprav za ko, da so na meji pokopali z veja-ček je v središču Afrike, drugI šl Lumumbln minister Pier Mule- po zaslugi Mobutujevih vojakov afriško konferenco v Adis Abebi škiml Častmi nad sto padlih vo> vlada sprejela anglo-ameriški pa ob njeni vzhodni obali. Iz Leo- lea. To Je človek, ki je bil prega- utrdil in zdaj drži Mulele tretjino so resno dvomili, da bo Somalija Jakov. \ predlog o stacioniranju vojaških__,_______;____ enot na Cipru, če bi ga odobril r , , , ... Varnostni svet ln če ne bi bilo to LJUdje Ul dOgOdKI v okviru Atlantskega pakta. Tur- m čija je predložila vrsto sprememb k anglo-ameriškemu predlogu. V Atenah Je na mitingu govoril župan, ki je poudaril, da ima ciprsko ljudstvo pravico, da samo odloča o tvoji usodi. Lludje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Liudie in do- dk • Etiopsko-Somalijski obmejni spor Predstavnik Somalije je v Varnostnem svetu zahteval, da OZN prouči spor. V Somaliji vlada izredno stanje; v Etiopiji pa samo v obmejnih predelih. Iz Adis Abe-be poročajo, da je v bojih okoli 400 mrtvih in še več ranjenih. Predsednik Alžira Ben Bela je izjavil, da bi spor morali rešiti v okviru Organizacije afriške enotnosti. • Prepoved tujih investicij v Venezueli Venezuela, ki je po proizvodnji nafte tretja na svetu, je prepovedala vse nadaljnje tuje investicije na ozemlju Venezuele. Nacionalna petrolejska družba je bila sedaj najmanj udeležena pri izkoriščanju nafte in njenih derivatov. Z najnovejšim ukrepom hoče dobiti domača' družba monopol nad domačim petrolejem. 1 GOVOR BENA ZUPANČIČA že dosegli, kar tudi smo, nas vendarle že takoj jutrišnji dan iztrez-ni in spomni, da je bilo to kljub vsemu premalo, da je v včerajšnji resnici samo pol V zahvali ob smrti Franca SaJovica, objavljeni v Glasu dne 8. februarja, sta med žalujočimi izpadla sinova Peter in Miha/ kar sedaj popravljamo. Ali uporabljamo vse svoje sposobnosti za to, da bi dosegli, kar smo si postavili za> smoter, čimprej, čimbolj uspešno, čimbolj harmoničnu? Treba je reči, da imamo čedalje manj razlogov, da bi na taka resnice, *amo ali podobna vprašanja odgovarjali 0r*ansk7"deT"vseh"in vsi toliko, da lahko iščemo današnjo s popolnim zanikovanjem ali s In jutrišnjo. slabo vestjo, zato pa tudi ni raz- To je naš človeški dolg, dolg loS°v> da bi mo«u sesti na lovo-do samih sebe in do soljudi. Take lllke in P°čivati. V zagonu nacio-vrste dolg nam je naložilo naj- nalnega in socialnega osvobojeva-boljše v naši zgodovini, z njim n'a smo si začrtali previsoke nas je zadolžil pesnik Zdravljlce, Smotre, da bi bilo moč le za tre-tak dolg nam s posebno neuča- nutek odnehati in se prepustiti kanostjo nalaga današnji dan. nedejavnemu zadovoljstvu šani podobi? In kaj se res samo za vsestranski in harmoničen raz-danes otepamo s starokopitnostjo voj sleherne dejavnosti in vsega vseh vrst in se nikoli poprej družbenega dejanja in nehanja. nismo? Hočem reči: Sleherni na- To, da postane skrb za kultur-predek s povečevalni kom odkriva nejše življenje slehernega človeka slabosti prejšnjega, da se zdi, kot integralni del slehernega človeka Vremenska slika Področje visokega zračnega pritiska se slabi pod vplivom frontalnih motenj, ki se prek srednje Ev-rope pomikajo proti jugovzhodu. Niše kraje bodo zajele s severozahodnimi vetrovi in povzročile le prehodno poslabšanje vremena. Napoved za danes in izgledi za prihodnje dni Ponoči v vzhodni Sloveniji manjše padavine, potem ponovne razjasnitve. Najnižje nočne temperature med 0 in —3 stopinjami; najvišje dnevne med 5 in 8 sto-pin jami. Se naprej bo suho, temperature brez večjih sprememb. Stanje vremena ob 13. uri Lesce oblačno 3, Planica oblačno 2, Jezersko oblačno 1, Triglav Kredarica pretežno oblačno —10 stopinj. i> 1 Naš današnji dan še toliko bolj, ker se moramo še zmeraj otepati ništvom, ker smo hkrati izobliko-s hudim in vsestranskim zamud-vali samosvoj družbeni in humani smoter, ker smo torej sami v sebi prisiljeni premagovati staro, hkrati pa kolikor se da uspešno uresničevati nove in nove možnosti, da bi bil sleherni naš človek s svojim svetom vred vsak dan svobodnejši in bolj človeški. Iz teh naših daljnosežnih prizadevanj, iz neprestanega nezadovoljstva tudi z najboljšim, kar dosežemo, je mogoče razbrati ustvarjalno hotenje osvobajajočega se človeka. Ob tem si lahko tudi na praznik, kakršen je Prešernov, zastavimo vprašanja: Kaj smo storili, da bi poravnali dolgove, s kakršnimi so nas zavezali Prešeren ln drugi? Ali smo resnično izkoristili sleherno dano možnost? Glejte: Ta čas, ko družba za izobraževanje in kulturno vzgojo več kot kadarkoli poprej, se marsikomu zdi bolj kot kadarkoli poprej, da je vse narobe. Ta čas, ko se znanstveno raziskovalno delo razvija pospešeno in vsestransko, imamo nenadoma opraviti s strahom pred znanostjo — kakor da bi bila sama znanost tista, ki naj se je bojimo. Ta čas, ko si prizadevamo, da bi v slehernem delovnem in družbenem organizmu vzbrstela skrb za vsestransko kulturno življenje ljudi, se mnogi kulturni delavci zaskrbljeni sprašujejo, ali je tej naši komuni sploh kaj verjeti? Ta čas, ko si naše gospodarstvo na vse kriplje prizadeva, da se izkoplje iz obrtniške zastarelosti, se že bojimo totalne tehnizacije — kakor da bi bila naša družba, kakršno uresničujemo, že od nekdaj zamišljena po abadonsko. da so od danes. Zato si tudi ne moremo privoščiti nikakršnega intelektualnega nojevstva. Nikakršnega humanizma ni mogoče uresničiti v gospodarsko ali politično ali kulturno zaostali družbi humanizma namreč, ki bi bil anski del vseh in vss vseh naših dejanj, ne samo posameznikov in njihovih stvaritev. Nobenega osvobajanja človeka ni mčč doseči s kulturno izolacijo ali monopolizmom ali aristokra-tizmom. Te besede niso naperjene zoper visoke ustvarjalne umetniške am-; naša mc'Je posameznikov, ne zoper kakršnakoli raziskovanja fundamen- Snežne razmere v petek ob 7. url Kranjska gora 20 cm, Vršič 40 cm, Tamar 40 cm, Komna 30 cm, Bohinj 25 cm, Sport hotel Pokljuka 35 cm, Lesce 9 cm, Jszersko 21cra, Brnik 17 cm, Tiha dolina 10—20 cm, Ljubljana 6 cm Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij GOZDNEGA GOSPODARSTVA KRANJ razpisuj• prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE na gozdnem obratu Tržič. POGOJ: dovršena administrativna šola. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta talne narave, ne zoper kulturne dejavnosti, ki jih je dolžna spodbujati celotna družba — zakaj nikoli nismo trdili, da bi lahko zato, ker vztrajamo pri tem, da bodi skrb za kulturo in znanost in slehernega delovnega ali družbenega organizma, to je v bistvu naš osnovni družbeni in kulturni dolg. To je edina pot, ki nas lahko kam pripelje. To je pa tudi dolgotrajna pot, zato pa uspešnejša od kakršnihkoli čudežnih ukrepov ali urejanj. Zavoljo vsega tega sem govoril več, kot bi se morebiti spodobilo, o dolgu tudi ob tem spominskem in kulturnem dejanju, za katero gre zahvala Kranjčanom, njihovim kulturnim delavcem, Gorenjskemu muzeju, njihovi občinski skupnosti, vsem posameznikom in institucijam, ki so kakorkoli prispevali svoj delež, da se to zadnje Prešernovo bivališče in pribežališče ohrani njemu v spomin in nam v spodbudo. Upam, da izražam željo vseh, če zaželim temu muzeju, da bi ne bil samo razstavišče, samo zbirka, doma v vsaki delovni organizaciji ampak živ organizem, iz katerega ln vsaki komunalni skupnosti, bodo prihajale nove in nove po-družba kot celota opustila skrb bude in kulturna dejanja. 2 TRADICIJA — COKLA RAZVOJA membna značilnost pri vsem je tudi industijsko oblikovanje in funkcionalnost vsakega izdelka. Orientacija na potrošnika je izrednega pomena, zlasti je treba gledati, da bi se servisna služba še izboljšala. V zadnjem času se je tudi pokazalo, da konfrolna služba v ne- 3 PORAVNALNI SVETI mo po mnogih razgovorih s predsedniki svetov in tudi iz pregleda, ki ga je o tem napravil občinski odbor SZDL v Kranju. Hkrati pa si poravnalni sveti marsikje delajo preveč preglavic zaradi oblike poslovanja. Močna je namreč misel, da bi morali reševati stvari v skladu z zakoni in si zato belijo glave s predpisi civilnega in kazenskega prava, namesto da bi po človeški logiki katerih Gorenjskih podjetjih zelo Nikakor nimam namena trditi, šepa. Kontrola na vsak način ni da vzrokov za take vrste ugovo- zadostna samo, ko izdelek zapusti rov, pomjsjekov ali bojazni ni — tovarno, marveč je nujno da se življenjsko skušali doseči pobotanje v sporih med ljudmi. Misel vodi tudi dlje, da bi namreč morale biti razprave bolj »reprezentančne«, »avtoritativne«, od strank pa bi naj zahtevali nek prispevek in podobno. Večina se strinja s tem, da je treba čimperj izvoliti nove poravnalne svete ali vsaj imenovati nove člane za tiste, ki so že od« stopili. V okviru občine morajo sveti dobiti tudi več pomoči, da bodo lahko uspešneje opravljali svoje vzgojne in družbene naloge. K. M. nasprotno, dosti jih je in celo okrepi vmesna kontrola. Nasled- preveč in koristno je nanje opo- nji pomemben činitelj, je študij zarjati. Vendar se je treba mimo- dela. Problem za sebe je interni grede vprašati še kaj: Kje smo transport, saj se je pokazalo, da bili še včeraj? Ali smo res že po- nastane z neurejenim transportom polnoma zamašili vrzeli stoletne- med oddelki, ali med različnimi ga zamudništva? Ali ni pospešeni delovnimi mesti, tudi do SOodst. razvoj vrgel na površino mnogo stroškov za posamezni izdelek, več, kot bi pričakovali, tistega, Prav tu so notranje rezerve v kar smo po tuji ali tudi po lastni vsakem- delovnem kolektivu, ki še krivdi zamudili, zanemarili ali za- zdaleč niso izkoriščene. Pomemb- pravili? Vse tisto, o čemer smo na je tudi kadrovska služba, dol- dolga desetletja zaradi nacional- goročno planiranje, smotrne in- ne sramežljivosti neradi govorili, vesticije in izobraževanje, zdaj pa se je pokazalo v neolep- M. Z. Ali je Marija Benedičič napravila samomor ? Na dopustu v smrt Truplo je ob progi opazil strojevodja brzega vlaka Pretekli petek okoli 23.30 je strojevodja brzovlaka, ki je peljal iz Ljubljane proti Jesenicam, opazil med železniškima postajama Skofja Loka—Zabnica ob progi truplo. Vlak je ustavil v Zabnici in o dogodku takoj sporočil naprej. Ko je prišla na mesto, kjer je ležalo truplo, komisija, so ugotovili, da gre za 21-letno Marijo Benedičič iz Martini vrha nad Železniki, ki je stanovala v Selcah Padec vinjenega kolesarja Na esti III. reda v Lesah, pred gostilno »Majdnek« je v nedeljo popoldne padel kolesar Stanislav Dvoršek. Pri padcu, ki mu je botrovala močna vinjenost, si je zlomil roko in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. CRno na eeLem in bila zaposlena v tovarni »Niko« v Železnikih. Ni še pojasnjeno, ali gre za samomor, ali samo za nesrečen primer. Pokojna Marija Benedičič je prav v teh dneh zaprosila v tovarni za 14 dni dopusta z namenom, da se bo poročila. Pred poroko je s svojimi prijateljicami organizirala tudi majhno zakusko. Potem se je napotila k svoji sestri Urški v Zabnico. Tu je bila vse do tragičnega dogodka. Svoji sestri je dejala, ko je odšla, da gre na avtobus na Trato pri škof ji Loki in naprej domov v Selca. Iz Zabnice je šla po bližnjici, ki nekaj časa vodi ob železniški progi. Pri prelazu čez tire je naredila samomor, a!i pa se je ponesrečila. Vendar so preiskovalci mnenja, da gre za samomor, ker je pred tem dajala ljudem nemogoče izjave o poroki. Znano je, da pokojna sploh ni imela fanta. Verjetno bo ostala skrivnost, zakaj ni prišla na avtobusno postajo na Trati. Sirile so se tudi govorice, da je noseča in da si je zaradi tega vzela življenje. Vse to pa ni res. Pokojna Marija Benedičič je na progi ležala več ur, saj je po mnenju železničarjev, napravila samo- mor že v zgodnjih večernih urah in je čez njo peljalo več vlakov. Strojevodja brzesa vlaka jo je opazil, ker je imel zelo močne luči na stroju. M. Z. 'tipi i Zaradi malomarnosti 4 milijone škode V tovarni verig »Veriga« v Lescah, v obratu težkih verig, je v soboto ob 6.40 nastal požar. Vnel se je težki mazut, ki ga uporabljajo za ogrsvanje peči »Cer«. Prek noči se je težki mazut v ceveh s trdil. Oddelkovodja Janez Šolar je cevi ogreval tako, da je okrog njih ovil čistilno volno, prepojeno z nafto in jo zažgal. Pred tem pa je odstranil ventil na dovodni cevi — skozi odprtino je pritekel staljeni maziit in se vnel. Zublji rdečega peteljna so se hitro širili po tleh, zakaj bila so prepojena z nafto in mazutom. Požar so pogasili poklicni gasilci z Jesenic, kakor tudi tovarniški gasilci. Komisija, ki je prišla* na kraj dogodka, je ugotovila, da je do požara, ki je terjal več kot za štiri milijone dinarjev škode, prišlo zaradi šolarjeve malomarnosti in nepazljivosti. S Gorenjska cesta je 'na nekaterih odsekih nemogola. To nam potrjuje tudi posnetek. Povrhu vsega ■e najdejo še neobzlrnl vozniki motornih vozil, ki dobesedno divjajo, čeprav cesta tega ne dopušča. V ponedeljek bi kmalu prišlo do prometne nesre&e na ozkem cestišču v Podbrezjah. Le spreten voznik avtobusa Jo Je preprečil s tem, da Je zapeljal tik ob škarpi ln z desno stranjo avtobusa t i ti podrsal. Potniki niso mogli drugače iz avtobusa, kot skozi okno pri zadnjih vratih. — Skoda Je neznatne Foto: F.Pavdan iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun Zapis ob »dnevu prosvetnih delavcev« Dan prosvetnih in kulturnih de- sestaviialci programa niti izva-lavcevj- občine Škofja Loka, ki je jalci programa na dan, ko pra-bil v soboto v Loki je izpolnil znujemo obletnico Prešernove čudno vrzel. smrti in kulturni praznik niso Kulturni program, ki so ga iz- spomnili našega velikana. Čudna vajali učiteljski pevski zbor iz in neodpustljiva napaka, ki ji ni-Kranja, recitatorja Vladoša Sim- kakor ne moremo najti vzroka, čičeva in France Presetnik, har- prav gotovo ni v čast tistim, ki monikarski in simfonični orkester so program sestavljali. Učiteljski domače glasbene šole, moramo pevski zbor je pel v glavnem do-oceniti kritično. Predvsem ne mo« bro, vendar ni mogel zakriti ne-remo mimo dejstva, da se niti katerih napak. Prav nič dobrega pa ni mogoče reči o napovedovalcu KOMEMORACIJA *e£a zbora- Njegovo kvaliteto bi 7A ITAAAVriTVTTivnJl/I lahko merili edino na način m z M KAMNI 1 N1KUM merili, s katerimi so nekoč ocenje- V nedeljo je minilo dvajset let, vali in poveličevali Koseškega, odkar no streli iz okupatorjevih Oba gosta recitatorja Vladoša pušk za Kamnitnikotn pretrgali Simčičeva in France Presetnik sta Življenja petdesetih svobodoljub- dokazala da sta člana poklicnih nih škofjeločanov. Žalostno oblet- gledaliških ansamblov. Kvaliteta nlco so škofjeločani dostojno po- izvedbe je bila v primeru z drugi-častili. mi točkami vsekakor mnogo bolj- Ze pred deveto uro so se na ša. Pričakovali bi, da se bo vsaj Mestnem trgu v škofji Loki pri- eden izmed njiju spomnil na Pre-čeli zbirati številni občani. Ob de- šerna. Harmonikarski in simfonič-veti url se je pričel sprevod, v ni orkester glasbene šole sta se katerem je bilo več kot tisoč lju- predstavila lepo in ubrano. Reci-dl. Pomikali so se z Mestnega tr- tatorja in oba orkestra sta vsaj ga, prek Stare Loke za Kamnitnik, nekoliko zabrisala in ublažila mu-kjer stoji spomenik tragedije... čen vtis, ki ga je napravil napo- Ob spomeniku »ta žalostinki, ki vedovalec pevskega zbora. Jo je zaigrala loška godba na pl- Predsednik občinske skupščine hala, sledila pesem pevskega zbo- Milan Osovnikar je podelil pet nara" »Ivan Cankar« iz Virmaš In grad zaslužnim delavcem na po-zborna recitacija. Janko Berčič, dročju kulture in prosvete. Olga član občinskega odbora ZZB škof- gmid je dobila nagrado za dolgo-ja Loka, je obudil spomin na kr- letno šolsko in izvenšolsko delo vavi obračun. Častna četa pripad- v svojem kraju, Cveta Žargi, prav nikov JLA je izstrelila salve, nato tako za uspešno in kvalitetno šol- bo predstavniki 10 družbeno-poli- sko delo, Mara Jelovšek pa za ste novinar, kajne? čudne stvari pendlje.« tičnlh organizacij položili vence Filmi, ki jih gledamo KRVAVI KAPETAN Špan.-dtal. barv film, Režija: T. MENICHELI Igrajo: Secn I'lyn, Ann Todd Naslov filma je gledalcu mnogokrat najboljša orientacija za osnovno določitev kvalitete in zvrsti filma. Pravilni prevodi tujih in ustrezni naslovi domačih filmov morajo nalogo orientacije kar najbolje izpolnjevati. Saj vemo, da so naslovi znanih filmov že kar pojem v svetovni filmski produkciji in kot taki že sami, brez kakršnekoli druge reklame zagotavljajo kvaliteto. Zvestoba tem nenapisanim načelom je v našem primeru kršena v korist zvočnosti naslova, prav nič pa v korist pravilnega obveščanja. Čeprav je Krvavi kapetan povsem nepomemben film in tudi z napačnim naslovom nič ne pridobi, je vseeno dokaz razvade naših distribucij, razvade, ki dobrim, znanim filmom lahko zoži krog gledalcev. Krvavi kapetan ni ne .prvi in verjetno tudi ne zadnji film na gusar-sko temo. Spreminjajo se samo tipi filmskih gusarjev. Razvoj je začel pri Douglasu Fairbanksu in je sedaj pri moderno lepem mladeniču v Krvavem kapetanu. Mimogrede, Med podeljevanjem nagrad škofjeloškim kulturnim delavcem. Predsednik Osovnikar izroča priznanje ta lepi fant,sploh ni nikak krvavi 1 Andreju Pavlovcu Pa ne zapišite mojega imena Gospodična štipendistka s. Š. Popravek V razgovorih pod naslovom: »Ločani imajo dovolj kisika«, je Se je prav pod njegovim vod tiskarski škrat spremenil Ivanko stvom povzpel na raven pomemb Košenina v Anko Bračko. Prav ne kulturne ustanove, tako drugi potres v škofji Loki ni bil leta 1865, temveč leta 1895. Janez Eržen kapetan, je le sin poštenega gusar* ja, kapetana Blooda (blood - angle* ško kri). Da je tudi sin pošteni gusar, ni treba omenjati. Ker pa je film polovico španski, je ta avantgardna poštenost blagoslovljena s prav tako napredno, skoraj revolucionarno, božjo pomočjo Srečen konec je samo še stvar časa. Smo pri najboljšem delu filma. Ko je spopad med dobrim in zlim na višku, se zemlja zatrese. Rušijo se hiše in cele pokrajine pogrezajo ONDAN me ogovori občan: »Vi najsttlsoč) dinarjev mesečine šti- zveze neugodne. Zeli svoje stano- - Saj to je vse v redu vanje in pravi, da bi poučevala uspešno delo v šoli in s krožki, se dogajajo pri nas. Kar zapišite in lepo. — »Ze, že, toda ko je po- samo na Trati ali v škofji Loki. Poldka Štiglic je bila nagrajena si, to je treba dati v časopisi« Pri- godbeni rok potekel, še nI dlplo- Skrajno Izigravanje, izsiljevanje in za dolgoletno uspešno režisersko sluhnem in beležim. »Veste ena iz- mirala in je zaprosila za podal j. neupoštevanje uslug skupnosti.« v morje. Med ljudmi ni več sovražiti igralsko delo, Andrej Pavlovec med učiteljic na osnovni šoli v Ze- sanje pogodbe. Tudi to ji je bilo — Ja, vrniti mora štipendijo. — nikov. So samo še bitja, ki Si z na-pa je bil nagrajen za znanstveno leznikih je nekako po dveh letih ugodeno, do februarja.« — Mar tu- »Saj jo tudi bo, toda to trenutno ravo bore za obstoj. Redkokdaj smo in muzeološko delo v muzeju, ki poučevanja izrazila željo, da bi še di v tem roku ni končala, posta- ni najhuje. Na šoli v Železnikih videli elementarno nesrečo filmsko študirala na višji pedagoški šoli ja nasilna poklicna zvedavost? — so težave, štiri tovarišice so na tako močno prikazano. Barve in ši- v Ljubljani. Občinska komisija za — »Seveda je.« — Potem je pa vse bolniški, od tega dve na porod- roko platno, pa še zvok in množica, štipendije je ugodila njeni želji, v redu. — »No, zdaj se šele zače- niškem dopustu. To je vse. Zdaj so ustvarili prizor, ki ne spada v si- Za čas od 1. IX. 1961 do 30. VI. nja tisto, kar sem hotel povedati, pa naj še kdo očita nerazumeva- cer ozko kvaliteto Krvavega ka- 1963 ji je odobrila 14.000 (štiri- Vse bi bilo v redu, ko bi prišla nje (beri: strah) za štipendiranje, petana. Zaradi solidne obrtniške iz* učit. V začetku drugega polletja še to: pa ne zapišite mojega ime VZROKI IN MOŽNOSTI STANE ŠKRABAR delave in kočno tudi zaradi odličnega prizora s potresom, film ni najslabši med spektakli. bi morala začeti s poukom.« Morda se je ponesrečila pri smučanju; bo že sporočila. — »Saj tudi je.« — Potem pa je res vse v redu. — »Da, toda vsebina njenega pisma, tovariš. Veste kaj pravi v Aktualen problem zadnjih dni t- bi bila notranja razmerja v de- vedo, kje te rezerve so — ali pa pismu gospodična štipen-mesečni osebni dohodki proizva- litvi osebnih dohodkov res toliko naj ugotove, da teh rezerv ni. d i s t k a : Na edino prosto mesto ic1C€Viotki" n°- presega'° zneska pretirana v korist enih in škodo Druga stvar je usmeritev na v Železnikih pa ne želim iti. Za 25 tisoč dinarjev. Toda — ali je drugih (kar pa je le malo ver- perspektivnejšo proizvodnjo. Tudi vraga, saj to je omenjala pogod- j r*t 5r«i iT Problem sa™° jetno), ali pa da bi delovne orga- tu smo v teritorialnih skupnostih ba.« — Zakaj pa noče v Zelezni-zadnjih dni? Nedvomno ne! Pač nizacije reševale vprašanje nizkih in v podjetjih ostali le bolj pri ke? — »Pravi, da so avtobusne pa je dejstvo, da smo se prav osebnih dohodkov na račun besedah, medtem ko ni podrobnih zadnje dni kampanjsko (spet) skladov. analiz o tem, katera proizvodnja 7arnt\\\\ hndn zagnali v reševanje tega proble- in povzetek iz doslej navedene- in v kakšnem obsegu je perspek- ^8 , ,V.vy ma, medtem ko smo prej gledah ga? Predvsem to, da se bomo tivna in katera ne. Tej hibi po- Športno kegljišče na tako nizke osebne dohodke lahko pogovarjali o realnih mož- dobna je naslednja. Pred sleher- BESNICA — Pred dnevi je bil v skoraj kot na nekaj povsem lo- noslih za zviševanje nizkih osebnih no rekonstrukcijo, v tem ali onem Besnici redni letni občni zbor kra-gicnega. dohodkov samo tedaj, ko bomo podjetju, smo polnili časopisne jevne organizacije ZB Besnica. Po Nekateri podatki kažejo da sta- ustvarili večji dohodek. Odprto stolpce s pokazatelji uspešnosti poročilih se je razvila živahna raz- d motovili premajhno roo- tistiika tudi na Gorenjskem ne pismo, ki ga je občinska s.nd.kal- poslovanja pred rekonstrukcijo. pravaf v katero je poseglo tudi ne- J™ S£? ijT^nSSS^leme skopari s številkami, ki povedo, n, svet v Tržiču pred nedavnim Toda ko je bila ta končana, ni kaj predstavnikov političnega in S£ IfrK d» koliko proizvajalcev prejema še naslovil na vse sindikalne po- bilo mogoče dobiti podatkov o družbenega življenja kraja. l^^nri^L^Antr^n^ST vedno manj kot 25 tisoč dinarjev družnice in svete delovnih orga- tem (ker ni bilo temu ustreznih mesečnih osebnih dohodkov. Sa- nizacij v tržiški komuni, uvodoma analiz), koliko so predvidevanja mo primer! Po stanju v novem- povsem pravilno ugotavlja, da o povečanju proizvodnje, produk-bru preteklega leta je bilo v go- vprašanje urejanja osebnih do- tivnosti itn. postala stvarnost, spodarstvu tržiške komune kar hodkov najnižjih kategorij (mi- Tudi te analize bi bile potrebne, 27,8 odstotkov vseh zaposlenih, ki mogrede: sam izraz »osebni do- iz njih bi se nedvomno lahko preso prejemali manj kot 25 tisoč hodki najnižjih kategorij« ni po- cej naučili. Ne samo za konkreten dinarjev (v tovarni usnja Runo vsem umesten, ker ne loči proiz- primer, temveč tudi za prihodnje. 32,8 odstotka, v BPT 28,6 odstot- vajalcev v kategorije delo, tem- Precejšen del razprav in komen- ka, v PEKO 18,2 odstotka, v to- več osebni dohodki, zato bi bil tarjev glede zvišanja osebnih do- d» izboljšati hrano in jo oboga- vi j i, kjer poklicno usposabljajo Najbolj vneti obiskovalci Bleda varni kos 24,6 odstotka itd.). Bist- primernejši izraz »kategorije z hodkov nad 25 tisoč dinarjev pa tui z vitamini. Naučili so se, defektno mladino. To usposablja- so Ljubljančani. Teh, in še drugih veno drugače verjetno ni tudi v najnižjimi osebnimi dohodki«) ne skuša najti rešitev tega problema kako se nudi prva pomoč. Potem nje pa je izrazito obrtniškega ljubiteljev lepote, razvedrila in ostalih gorenjskih občinah. smemo razumeti kot socialno ak- pretežno le v sami notranji (in- Pa so sledila predavanja delavske tipa, in sicer deficitarnih obrti sonca je vse zimske nedelje zelo cijo, temveč kot sestavni del na- temi) delitvi dohodka, preveč pa univerze iz Kranja: šola za živ- (pečarstvo, pletarstvo, pleskar- veiiko. Zaradi varnega gibanja se ljenje in za starše. Poleg preda- stvo). Celotna koncepcija pa se je po ledu razpasla prava motori-vanj smo za mladino organizirali nam ne zbno, več nudili in ne samo teoretizirali. — Vlado Rozman časneje prihajamo do trdnih stališč. Prepričani smo, da je treba Izobraževalno delo rehabilitacijo duševno manj raz- r-, .i vitih otrok na Gorenjskem iskati na IrStenlKU predvsem v smeri priučevanja v TRSTBNIK — Letošnjo zimo so industriji, začeli na Trsteniku s tečajem o v Hrvatski so šli v drugo smer. debela do 40 cm. Lepa fcedelja je zdravi prehrani. Tečajniki so do- Imajo že dva zavoda za vajensko na Bled spet privabila številne bili precej nasvetov, kako se mladino, ki sta edina v Jugosla- obiskovalce. Sonca in razvedrila — dovolj BLED — Tudi zadnja nedelja je na Bledu potekla v pravem zimskem razpoloženju. Še vedno je ledena plošča na nekaterih mestih porov za [TV]tnt-%v?V^X r^mYiaT/eistvo'dajeustvar" da ie 25 tisoč dinarjev (ali še "Ja na vseh Področjih delovnih Janje dohodka primarno in nje-manj) mesečnih osebnih dohod- organizacij, gova delitev sekundarno dejanje, kov zaradi naraščanja življenjskih Te napore za boljše gospodar- Ustvarjanje možnosti za odpravo stroškov res skromen zaslužek, Jenje lahko načelno razdelimo na mesečnih dohodkov pod 25 tisoč ki se ga da (po višini seveda) pri- iskanje notranjih rezerv v pod- dinarjev lahko torej v bistvu po. merjati z mezdo v kapitalizmu. Jetjih samih in na usmeritev na men. ustvarjanje možnosti za Ni pa prav da zahtevo po zvi- perspektivnejšo proizvodnjo. Na višje osebne dohodke na sp osno. sevanju teh nizkih osebnih do- splošno pri nas že vrsto let ugo- Samo s takim pristopom k odhodkov pojmujejo zgolj kot neko tavljamo, da morajo podjetja po- pravljanju nizkih osebnih dohod- drQČju tržiške občine je po nesorazmerje v sami delitvi oseb- iskati svoje notranje rezerve. To kov bodo odpad e tud. vse bo- izvQZa na prvem mestu Posebno pozornost je vzbudila Manj zabavno pa je menda za znana defektologinja Emilija Ko- prebivalce, ki stanujejo v nepo- vačevič iz Zagreba. V semestra'!- »redni bližini obale. — J. B. nih počitnicah je prišla v Kranj, kjer smo organizirali tridnevni Občni zbor seminar iz metodike računstva in ; spoznavanja prirode za posebne na Smarjetni gori osnovne šole. Predavateljica je SMARJETNA GORA - V nede- . Ponesla s seboj vrsto zelo zanimi- ]J0) 16 februarjai bo na šmarjet-nih" dohodkov - torej kot bolj naj bi bila tudi ključna pozicija jazni, da bi se glede oseomn ao- ^{^""""dVnlca1" in tkalnica y'h učmh Pripomočkov. Obrazlo- n, gori redni letni občni zbor ko. administrativen sno- za prehod na 42-urni delovni te- hodkov v podjetjih pojavile urav- »»» » I izvozila za Zlla \e, metodični postopek pri ordinacijskcga odbora mladinskih uporabi posameznega učila. odsekov planinskih društev Go- tudi plesne vaje in za najmlajše smučarski tečaj. F. C. BPT najmočnejši izvoznik TRZIC — Med vsemi izvozniki drsljaj v pravilniku o delitvi den. Skratka - razpravljanje o miovke. Takšna bojazen se v na- ? čistega in osebnega dohodka. iskanju notranjih rezerv je po- sih delovnih orgamzacijan ze po- g5Q dolarjev> jja letos pa Naši defektologi niso samo po- renjske, na katerem bodo pre- . ... ... stala pri nas že pravcata lajna, javlja, pri tem pa prav tako ze dvid da bo ,j7.voziia za 964 slušali njena izvajanja, ampak so gledali delo v preteklem letu in čeprav res ni veliko (al. sploh Da _ in skoraj nic več! Delavski opozarjajo na pogosto nizke raz- * dolariev Na drugem mc- sami izdelovali učila ter ponazo- plan dela za letošnje leto, predre) podjetij, ki bi vzroke za tako sveti v podjetjih naj že enkrat like v startnih osnovah za visoko- * nekoliko ža predilnico, je rila, ki jih je prinesla s seboj, vsem skupna srečanja mladih pla-n.zkc osebne dohodke utemeljeva- zadolže strokovne komisije (po- kvalificirana, kvalificirana in na- Jtu^ncKoineo za^r ^ Ja, pa jih je nedvomno veliko, ki ucjarjamo strokovne!), ki naj po- vadna opravila. — P. s svojima zahtevami in samim načinom odpravljanja nizkih osebnih dohodkov kažejo, da vidijo prav tu vsebinske vzroke. Ali si je mogoče drugače, kakor tako, razlagati sedanjo »kampanjo« za zvišanje teh nizkih osebnih do Najprej 45-urni delovni teden TRŽIČ odstotkov) izvoza v preteklem letu v primerjavi z letom 1962. Ostali tržiški izvozniki pa se na lestvici uvrste takole: na tretjem mestu je Združena lesna industrija, na V tržišklh delovnih V večini tistih podjetij, kjer so četrtem tovarna kos in srpov, na hodkov ob nenadni zahtevi, da je kolektivih so sicer že formirali že relativno dobro proučili mož- petem tovarna usnja Runo itd. P. treba povišati osebne dohodke, komisije za proučitev možnost za nos« za uvedbo 42 urnega deI?v-Povsem prav! Toda te zahteve uvedbo 42 urnega delovnega ted- nega tedna, so priš i do zakl učka, Irzvene nribllžno tako kot da le na, vendar pa hkrati tudi ugotav- da ne bo mogoče takoj preiti od ir«SJ. ««Srk.r■£* Sž. Seve- IJajo, da bi se morale te komisije sedanjega 48 urnega tednika na da - to bi bila vsekakor naj- bolj povezovati z ustreznimi stro- 42 urnega, temveč da bo treba do-boljša rešitev. Vendar je to ne- kovnimi službami v podjetjih in ločeno predhodno obdobje delat mogoče- mocoče bi bilo ob oveh o svojem delu obveščati organe Po 45 ur na teden. V Bombažni ^edpo^avka^Tin sicer tedaj, če samoupravljanja. predilnici in tkalnici predvidevajo, devajo, da bi za potrebe stanova- prcn>pa..iav* ki je naj no je namreč, da se v Jugoslaviji vcčji kori,ttlik zclezniških trans- surovine polizdelki in izdelki vo- portnih us| v Sloveniji. Ta od zijo predaleč Povprečna potoval- nos ureja ebna pogodba> ki na pot tone blaga je 245 km, med- določa da je razkIadalm rok več_ tem ko je v Angliji, ki je pn- u 7a 4 ure od QStalih koristnikov. Sli £° e5.ak°, T611'1"3, Ie/ekaj "ad. Leta 1960 postavljen rok 8 ur je 100 km. To dolgo prevažanje draži bil tehnično nevzdržen, zato ;• , naše proizvode. Zato na eni stra- BLED — Meseci februar, marec slehernemu afcčanu, ki dela na je in izobraževanja. Na Bledu so ni m ka,- ugovarjati uvajanju !n april pomenijo za turizem in omenjenem področju^ dopolnilno pripravili seminarje za turistične ekonomskih tarif,'če pa upošteva-lostinstvo menda najmanj razgi- izobraževanje v teh strokah ne- vodiče in organizirali tečaje za mo obstoječe razmere, se bojimo Iv^.no obdobje. To pa le na videz, obhodno potrebno. prebivalstvo. Na osnovi doseda- da ne bi prevozni stroški posa- jrističnega prometa v tem času To je sicer splošna ugotovitev, njih izkušenj nameravajo v pri- meznih surovin le preveč narasli, je sicer razmeroma malo, zato pa k'i pa je za konkretne razmere hodnjih mesecih prirediti ločene Železarna namreč nima druge so ti meseci najprimernejši za zelo značilna Ne moremo sicer tečaje za gostinske delavce, zapo- možnosti kot dobavljati rudo iz nrišlo Ho 7^fr>iev 7* Hrvvo, n,H, priprave na sezono, za potrebne trditi, da doslej ni bilo dobrih slene v trgovskih podjetjih, za po- Ljubije koks iz Lukavca ali hodo ^ ,otranje ureditve v hotelih, za pobud in predlogov, veridar je nudnike turističnih sob in za dru- se orientirati na uvoz. Ker dejan- D?oučdi možnostnabave snccil uristično propagando in ne na- bila uresničitev razmeroma skrom- ge prebivalce Program obsega ski stroškj preyoza ge ^ J™«" „^e^0Snnti ■adnje tudi za vzgojo in izobraže- na. Za prihodnje pa se v tem po- 40 ur teoretičnega obravnavanja čunani, bi bilo še preuranjeno cimvecje nosilnosti, vanje gostinskih, turističnih in gledu obetajo boljše perspektive, turizma kot glavne panoge gospo- trditi> da bodo ekonomske tarife Branko Blenkuš Irugih delavcev ter ostalega pre- Pobudo za izobraževanje prebi- darstva v turističnih krajih; zaje- > hivalstva v turističnih območjih, valstva in delavcev v gostinstvu, ma pa tudi zgodovinske in arheo-. .. turizmu, trgovini sta prevzela ob- loške posebnosti kraja, kulturne Prizadevanja o turistični vzgop činska turistična zveza in delav- spomenike in zanimivosti, prebivalstva so bila doslej prema- ska univer7a v Radovljici. Pripra- V Bohinju, v Radovljici, v Les-lo načrtna. Med ljudmi, zaposle- vila gta načrt za izobraževa11jie v cah in drugod so se letos odločili, nimi vaurizmu in sor°dnin vejah, letošnjih mesecih (februar, ma- da bodo pričeli z rednimi tečaji, rec, april). Sodelavci delavske uni- na katerih bodo obravnavali po-verze pa so po splošnih tezah dobno snov kot na blejskih, le da sestavili programe turistične vzgo- obsega program 25 ur. — J.B. Dopolnilno izobraževanje kadra v gostinstvu in sorodnih panogah Obdobje priprav na sezono : ie bila leta 1963 sklenjena pogodba, ki določa, da je vagone treba vrniti v 10 urah. Ob velikem pomanjkanju vagonov lani so za skrajšanje razkladalnega roka v železarni uvedli posebne premije, ki so pripomogle, da vse leto ni .e ni uveljavilo prepričanje, da je Uspela proslava Prešernovega dne v Kropi V Plamenu presegli mesečni plan KROPA — V tovarni vijakov Plamen v Kropi so v mesecu januarju 1964 presegli družbeni načrt po količini za 6,5 odstotka in izdelali 39 ton raznih izdelkov. Proizvodnjo po količini so povečali v primerjavi z januarjem preteklega leta za 52,5 odstotka. Glavni vzroki, da ni bila proizvodnja v januarju 1964 še večja, je bilo veliko število bolnih. V januarju je bolovalo 124 zaposlenih, skupaj 866 delovnih dni. Delno pa je vplivala na proizvodnjo tudi omejitev električne energije in večje število rednih dopustov, ki so jih zaposleni nastopili konec leta 1963 in zaključili v prvi po-loviei januarja 1964. V Plamenu imajo v zadnjem času dosti naročil, zato si kolektiv prizadeva, da dvigne proizvodnjo. C. Rozman Živahno kulturno življenje v^ohinjski Srednji vasi SREDNJA VAS — V nedeljo je ramska sekcija uprizorila Strind-. jovp dramo »Oče«. Igra je za-ievna in so morali igralci nokauti veliko sposobnosti. Za pustni »rek so pripravili Goldonijevo - - edijo »Zdravnik po sili«. Ven-ir s tem še niso zaključili. Prijavljajo se že tudi na 8. marec — dan žena. Za konec sezone bo-Jo uprizorili še Klinarievo dramo -Mejniki«. Tudi na drugih področjih so zelo aktivni. Aktiv ZMS predvaja ob sobotah in nedeljah ozkotrač-ne filme. Imajo pa tudi televizijo. >4t Ko sta dekleti odkrili svoji maski, smo se lahko prepričali, da se pod krinkami skriva marsikaj simpatičnega KROPA — Čeprav ima kulturno- bombastičnim efektom recitiral umetniško društvo »Stane Žagar« Justin Ažman. Vmes sta bila vple- v Kropi glede na vsakoletne pro- tena soioSpeva Gregorja Šolarja slave Prešernovega dne že bogate in t- Matevža Fabj . izkušnje, je letošnja proslava pre- «,. , . . segla vsa pričakovanja. udx, ding,t?! n?oškl komorm in Pričel jo je mladinski pevski zenskl Pevskl zbor- zbor osemletke pod vodstvom Jo- V priznanje prebivalstvu Krope žice Solarjeve, sledil je prolog in okolice pa je treba ugotoviti, Vaštetove »Visoke pesmi«, ki jo da je kot vselej ob takih prilož- je zrežiral 'Jože Šolar. Uvodno nostih, tudi to pot kljub vstopnini besedo o kulturnem pomenu pes- do zadnjega napolnilo sedeže pro- nika je imel prof. Cene Znidar iz storne dvorane in z izrednim za- Kranja. Spored je obsegal razen nimanjem sledilo pestremu pro- skioptičnih slik iz pesnikovega gramu. — J. A. življenja in njegove dobe tudi recitacije. Svojevrstni kontrast tem recitacijam je bila Koseškega pesnitev »Kdo je mar?«, ki jo je z Pozabili so na našega največjega pesnika JESENICE — Kot osrednja počastitev 115-letnice smrti dr. Franceta Prešerna, je bila v nedeljo dopoldne v Čufarjevem gledališču na Jesenicah glasbena matineja RTV Ljubljana. Komorni zbor in mešani zbor RTV Ljubljana, solisti ljubljanske opere Rudolf Franci in Marcel Ostaševski ter violinist Rok Klopčič so izvajali "rešernove uglasbene pesmi ter •-»rogram, ki je obsegal v glavnem nekatera glasbena dela iz Prešernove dobe. Tako kvalitetne proslave v počastitev našega največjega pesnika na Jesenicah še ni bilo. Svoboda »Tone Cufar« ki je organizirala tokratno matinejo RTV Ljubljana v počastitev obletnice smrti Prešerna, je poskrbela za lepo proslavo, toda obiskovalcev je bilo zopet malo. U. • MEJDUN, tc dpi ho rim praznoval mo} god, mc Marjan* skoraj ni pustila iz hise. Hvala vsem za voščila! Nekateri, ki so se troštali, da me bodo metali v bavo, zažigali k»t coprnice in pokopavali, se naj kar pod nosom obrišejo. Ker ni denarja za take reči, bom kar naprej razsajal in zbadal. • NA JESENICAH sem hotel ozdraviti mačka. Zavil sem v kavarno Korotan, v zgornje prostore. Iznenadila me ie samopostrežna restavracija. Usedli smo se, čakali, klicali, iskali okrog, a nobenega človeka, ki bi postregel! Ob odprtih steklenicah in kozarcih, ki so se kar sami ponujali, sem se znašel, da gre za samopostrežno točilnico. Ker pa do danes nisem naletel na takšna gostišča in se ne znajdem pri tqčilni mizi, sem se po dolgem času odločil, da grem drugam, ker mi točajke same na-točijo. • TUDI z elektrifikacijo železniške proge skozi Radovliica nisem bil zadovoljen. Prav zda) na zimo so zaprli čakalnico in zunaj na mrazu smo čakali vlak. Vso zimo je tako. Ljudje se jezijo. Tudi jaz sem razpršil bodice. Pa nisem vedel proti komu. Zato sem jo odkuril v Kranj. • V KRANJU sem se hotel skopati. Če že ne zaradi umazanije pa iz radovednosti, kako je v novem zimskem kopališču, ki so ga slovesno odprli lantkt 29. november. Bral sem o tem v časopisih. Pa ni bilo nič. Povedali so mi, da je tudi s kopališčem tako kot z letališčem v Br-nikih, s stadionom in drugimi objekti. Slorvesno so ga odprli, možje so se razgovorih in trčili s kozarci. Če pa je potem objekt uporaben ali ne, ni važno. • POT SEM končal v Škofji Loki. V restavraciji Turist sem se ustavil zvečer. Pa sem se hudo kesal. Mraz je bil kot v Sibiriji. Popoldne, kot so povedali, nimajo centralne kurjave. Če pa se hočejo gostje ogreti jim prinesejo vroč čaj. Marsikoga ogrejejo tudi cene. • SE NA ŠPORT hotel na Pokljuki sem pozabil. V njihovi oglasni omarici na hodniku sem si prepisal vozni red avtobusov. Pa so se mi začeli smejati! Kar za klobuk naj si vtaknem vozm red, so mi dejali, ker je vozni red še iz 1961. leta. Ker ne nosim klobuka, sem listek nabodel na najdaljšo bodico in užaljen odšel. Lepo vas pozdravlja Vaš BODIČAR Bil je že med mrtvimi NE, NI BILO to v času vojne. Dogodilo se je pri nas v mirnem času — pred mesecem dni. Po Kranju, Radovljici in drugod se je med ljudi raznesla vest, da je umrl, zadet od kapi, priljubljeni natakar Vinko iz restavracije Park, nazadnje zaposlen v Podvinu. Vest se je razširila po mestu in okolici kot prah jeseniške železarne, zakaj Vinka res mnogi poznajo. Marsikdo je ob tem izrazil svoje začudenje in obžalovanje. Potem se je vsa stvar znova polegla kot je to v navadi. V resnici pa je šlo za pomoto. Res je bilo, da je od srčne kapi umrl kletar Vinko Podjed iz Parka, ne pa natakar Vinko Mulej. Ker pa kletar ni bil tako znan med ljudmi kot natakar, je normalno vsakdo brž pomislil na njega. In tako je šlo od ust do ust. Pred dnevi sem se srečal s še živim prijaznim Vinkom v Podvinu pri njegovem delu. Sprijaznil sem se, da ga ni več med živimi, pa me je doletela skoraj ista usoda kot nesrečnega kletarja. Luči so zaplesale okrog mene in v ušesih je šumelo. Ko je nasmejani Vinko prišel znova naokrog, sem se zbral. # Ali nisi umrl? »Vsa stvar je bila smešna in tragična. Ljudje so telefonirali, spraševali za pogreb, sorodnikom so izražali in pošiljali soialja, se pripravljali na pogreb. BiH so celo na poti, da me pridejo kropit.« # Kakšen občutek si imel ob tem? »Sprva zelo neprijeten. Zlasti še, ker sem bil prav tiste dni doma v postelji z gripo.« # Je bilo dosti ljudi, ki so verjeli v tvojo smrt? »Veliko, veliko. Zdaj se je stvar že umirila. Ko sem prišel v službo, so me nekateri objemali, božali po rokah in me gledali. Vem samo to, če bi vse tiste, ki so o meni spraševali, izražali sožalje in podobno, preštel, bi imel zelo lep pogreb.« Potem se je nasmejan zavrtel s prtičem prek roke in se izgubil med mizami zakajene sobe. K.M. SR KIM', fž. Prodam dva mlada kmečka konja m prašiča za zakol. Naslov v oglasnem oddelku 465 Prodam 5000 kg repe. Veleso-vo 18, Cerklje 430 Prodam usmernik za polnjenje 6 in 12 V akumulatorjev. Naslov v oglasnem oddelku 468 Prodam repo, peso ln seno. Visoko 58, Šenčur 529 Prodam novo originalno pogonsko gred (blajerco) ln zaganjač za Vespo tipa 1953. Naslov v oglasnem oddelku 530 Prodam 2000 kg repe. Zgornji Brnik 28, Cerklje 531 v Prodam tračno žago. Naslov v oglasnem oddelku 532 Prodam posamezne dele pohištva. Murnik, Hrib, 9, Preddvor 533 Prodam osebni avto Fiat 600. Ogled AMD Kranj 534 Prodam z macesnovim lesom 6 dobro ohranjenih zasteklenih oken 110 X 72 z okenskimi mrežami (gavtrami). Zgornji Brnik 73, Cerklje 535 Prodam hišico pri Sv. Jakobu za 150.000 dinarjev, primerno za \veekend in z lepim razgledom. Cuderman, Breg 1, Preddvor 536 Prodam prašiča, 100 kg težkerra. Zalog 48, Cerklje 537 Prodam dvostanovanjsko hišo v okolici Kranja. Naslov v oglasnem Oddelku 538 Prodam kompletno lanzovo kosilnico v zelo dobrem stanju in 15 ton krmilne pese. Naslov v oglasnem oddelku 539 Prodam dobro ohranjen moped. Prašnikar, Smledniška 1, Kranj 540 Prodam tudi na obroke, dobro ohranjen moped in žensko kolo. Janez Lukančič, Stražišče 17, Kranj 556 Prodam 12.000 kosov zidne opeke. Naslov v oglasnem oddelku 557 Prodam hišo z gospodarskim posBopjem in garažo. Cesta na Klanec 18, Kranj 558 Prodam 2000 kg repe. Markič, Strahinj 70, Naklo 559 kupim Kupim otroško posteljico in deske za^ betonske opaže. Naslov v oglasnem oddelku 495 Takoj kupim parcelo okrog 800 do 1000 m2, v bližini Kranja, z elektriko in vodo. Ponudbe poslat; pod »Sončna lega«. 4^5 Kupim brejo svinjo. Leopold Kalan, Praprotno, Selca nad škof-jo Loko 541 Kupim rabljeno zidno opeko. Voklo 38, Šenčur 542 Kupim ali zamenjam prašiča za brejo svinjo. Visoko 20, Šenčur 543 Kupim slamo aH zamenjam za repo. Visoko 20, Šenčur 554 Kupim motorno slamorcznico s puhalnikom. Zlate, Praše 22, Kranj 555 Kupim enostamovanjsko hišo v Kranju ali okolici, dograjena ali nedograjeno ali samo polovico hiše. Plačam takoj. Naslov v oglasnem oddelku 560 OBVESTILO Elektrogospodarska skupnost Slovenije obvešča vse potrošnike električne energije v SR Sloveniji — glede na to, da je elektroenergetska situacija v državi izredno kritična — na podlagi čl. 85 tč. II Zakona o elektrogospodarskih organizacijah in v soglasju z Republiškim sekretariatom za industrijo SRS; o naslednjem: 1. Vsa podjetja, industrija, obrt in drugi notrošniki morajo takoj začeti skrajno varčevanje z električno energijo. Pri izvajanju te zahteve o varčevanju lahko vsak odjemalec zmanjša dnevno porabo vsaj za 10%. Zmanjšanje porabe bodo distribucijska podjetja ugotavljala pri obračunu. 2. Opozarjamo, da je še vedno v veljavi prepoved ojsnre-vanja poslovnih in društvenih prostorov, izdana dne 23./I. 1964 ter objavljena v »DELU«, »LJUBLJANSKEM DNEVNIKU« in »VEČERU«. Izjemna dovoljenja glede uporabe peči dajejo na podlagi zadostne utemeljitve distribucijska podjetja na svojem področju. 3. Večerna javna razsvetljava cest in ulic se omeji na obseg tako imenovane celonočne razsvetljave. . 4. Zunanja svetlobna reklama se povsem ukine. Razsvetljava izložb se reducira na minimum, povprečno najmanj za 50*/0. V kolikor kdo ne bo izpolnjeval gornjih določb, ga bo zadela možnost popolne izključitve električne energije in še posebej kazni za prekršek. Istočasno pa priporočamo, naj vsa gospodinjstva in razni domovi skrajno varčujejo z uporabo električne energije (pri razsvetljavi, kuhanju in ogrevanju vode, posebno pa pri ogrevanju prostorov). Prav tako je treba varčevati z razsvetljavo poslovnih in društvenih prostorov. Izvajanje zgoraj navedenih obveznosti in priporočil atopl v veljavo takoj in velja do preklica. V Ljubljani, 7. februarja 1964 ELEKTROGOSPODARSKA cKiTDMOfT «lOVFMTTF, Nujno Iščem enosobno ali večje stanovanje kjerkoli od Ljubljane proti Gorenjski. Naslov v oglasnem oddelku 487 Marija in Majda iz slaščičarne — Kavarna, poslovalnica II (bivša slaščičarna Bučar) iščeta sobo. Ponudbe oddati v slaščičarni 544 Gostinsko podjetje Turist Lesce sprejme polkvalificirano aH priučeno kuharico za poslovno enoto Podnart 545 Izgubil sem ročno uro iz Moš do Kranja. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne na oglasni oddelek proti nagradi 546 Sprejem vajenca aH delavca za avtokaroserijska dela; s hrano in stanovanjem. Jože Legat, Naklo 132 547 Oddam garažo. Drinjakovič, Meša Pijade 24, Kranj 548 Podpisani D. V. iz Poženka pre-klicujem žaljive in neresnične besede, ki sem jih dne 7.2.1964 Izrekel-o miličniku Milanu Danilo-viču 549 Našel sem denarnico na živilskem trgu. Tržničar, Kranj 550 Iščem upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Nudim stanovanje in hrano. Več se poizve pri Ivanki Justin, Koroška cesta 25 a, Kranj, od 15 ure dalje 551 Solidnemu moškemu oddam opremljeno sobo. Poizve se v oglasnem oddelku 552 Stanovanjska skupnost Blejska Dobrava nroda iz svojih osnovnih sredstev dva šivalna stroja znamke »Bagat«. Stroia sta popolnoma nova z desetletno garancijo. Prednost nakupa imajo podjetja in ustanove. Rok prijava je do 28. februarja 1964 553 objave 1. Avto-moto društvo škofja Loka — šola za voznike motornih vozil AB kategorije obvešča interesente, da organizira nov tečaj za voznike amaterje. Prijave sprejema tov. Jesenovec v trg. PEKO, Škofja Loka. 2. Avto-moto društvo škofja Loka — šola za vo/nike motornih vozil prireja tečaj za mopediste. Prijaviti se je pri tov. Jesenovcu AMD ŠENČUR SPOROČA AMD Šenčur ima svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR v soboto 15. februarja 1964 ob 18 30 v Zadružnem domu na Visokem. Za Člane udeležba obvezna, ostali vljudno vabljeni. AMD Šenčur obvešča, da se prične tečaj za šoferje amaterje A in B kategorije v torek 18. februarja ob 17. uri v prostorih društva> Šenčur 224 Gibanje prebivalstva V KRANJU Poročili so se: Janez Plestenjak, delavec in Marija Pik, delavka; Vinko Oštarijaš, gradbeni delovodja in Julka Dobnikar, predilka; Jože Rezar, lesoindustri jski tehnik in Ana škrab, nameščenka; Ciril Zan, avtomehanfk in Ana Je-lovčan, tovarniška delavka; Ivan Šifrer, kmet in Veronika Jamnik, gospodinja; Vladimir Toporiš, mizar in Ana Fabjan, uslužbenka; Vladislav Sotelšek, uslužbenec in Marjeta Marčun, vzgojiteljica; Adolf Košenina, šofer in Rozalija Jezeršek, tovarniška delavka, Ivan Glastovec, tovarniški delavec in Marija Zupin, tovarniška delavka; Franc Bogataj, apreter in Ana Per-šolja, šivilja; Stanislav Obed, tovarniški delavec in Jožefa Štopar, tovarniška delavka; Peter Marko-vič, soboslikar in Marija Brzin, prešivaika; Milan Pečnik, konstruktor in Ana Krajnik, tovarniška delavka; Andrej Verbič, ključavničar in Marija Zura, gospodinja; Franc Dolinšek, kmet in Marija Vrhovnik, tovarniška delavka; Aleksander Lapajne, tovarniški delavec in Jožefa Guzelj, tovarniška delavk.", Andrej Kokot, nameščenec in * dmila Friško-vec, trgovska p'v^nksa; Franc Teran, šofer in * ' * --lava Zirov-nik, prirezovalka; Franc Peternelj, kovinostrugar in Doroteja Fla,n-der, tovarniška delavka; Alojz Udir, lesni manipulant in Bogomila Balanc, tovarniška delavka; Frančiška Jane, tekstilni mojster in Neža Udir, uslužbenka; Frančiška Zlate, trgovski poslovodja in Ivana Ješe, tkalka; Anton Ribni-kar, traktorist in Vida Ribnikar, kmetovalka; Janez Jagodic, nameščenec in Vida Oman, nameščenka; Jože Pire, čevljar in Antonija Paurič, tovarniška delavka; France Dobnikar, mizar in Ljudmila Petere, nameščenka; Ivan Prosen, mizar in Mihaela Dernač, tovarniška delavka; Jože Lešnjak, električar in Angela Urbane, nameščen-Alojz Bogataj, strojni ključavničar in Angela Urbane, nameščenka; Franc Gorianc, delavec in Vida Saje, tkalka; Janez Žlindra, čevljar in Ana Vrtač, prirezovalka. Umrli so: Elizabeta Petrak, uradnica, stara 48 let; Vinko Glo-bočnik, mizar, star 60 let; Frančiška Pernuš, gospodinja, stara 56 let. Rodile so: Andjela Simonišek — dečka, Terezija Trček — deklico, Marija Kodrič — deklico. Neža Jelovčan — deklico, Frančiška Bi-dovec — deklico, Angela Božič — dečka, Margareta Valant — deklico, Angela Zadražnik — deklico, Marija Hain — dečka, Margareta Beree — deklico, Ivana Krajnik — dečka, Veronika Čenčič — delčka, Ana Petek — deklico, Marija Pogačnik — deklico, Kristina Ah-čin — deklico, Marija Pičman — dečka, Frančiška Koželj — dečka. Vukca Kutnar — deklico, Marjeta Bevk — dečka, Bernardka Legat — dečka, Ana Avžin — dečka. V TRŽIČU Poročili so se: Anton Hočevar, delavec in Katarina Valjavec, delavka; Andrej Ahačič, avtomeha- ZAHVALA Ob nenadni smrti našega moža, očeta sina, brata strica, bratranca in svaka FRANCA PRESTORJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja in številne poklonjene "vence ter vsem pogrebcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala ZB Šenčur, gasilskemu društvu Srednja vas, upokojencem iz Srednje vasi, ZMS Srednja vas, pevskemu oktetu DPD Svobode Šenčur. Gorenjskemu ti**"" nik in Margareta Hudovernik, trgovska pomočnica; Alojz Mali, poljedelski delavec in Angela Košir, tovarniška delavka. Rodil se je: Anton Košir. Umrli sta: Frančiška Janša, oskrbovanka; Marija Pole, tovarniška delavka. Upravni odbor podjetja »PUŠKARNA« KRANJ razpisuje sledeča prosta delovna mesta: — več VK in KV strugarjev — več VK in KV orodjarjev — več VK in KV rezkalcev — več kvalificiranih brusllcev — enega skladiščnika kovinske stroke za samostojno vodenje skladišča surovin. Nastop službe po dogovoru! Ponudbe sprejema Uprava podjetja — Kranj, Ješetova3, do zasedbe delovnih mest. Stanovanjska skupnost Tržič — Center razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA za UPRAVO SERVISOV TRŽIČ Pogoji za sprejem so sledeči: Srednja ekonomska šola in vsaj tri leta prakse na vodilnem pložaju v gospodarski organizaciji, ali visoka kvalifikacija z najmanj 54etno prakso na vodilnem mestu v gospodarski organizaciji. Prijave sprejema tajništvo stanovanjske skupnosti Tržič -Center, Koroška cesta 19, do 1. marca 1964. VESELO PUSTOVANJE so vam pripravil! V HOTELU EVROPA KRANJ V RESTAVRACIJI PARK V KRANJU V sredo, 12. t. m., bo v restavraciji PARK ribji dan — v hotelu Evropa pa Slanikova pojedina Komisija za razpis delovnih mest pri SGP GORENJC, Radovljica sprejme več KV soboslikarjev-pleskarjev in 1 KV buldožerista Prijave sprejema Sekretariat podjetja do zasedbe delovnih mest. Veletrgovsko podjetje »KOKRA«, Kranj komisija za sprejem in odpovedi delovnih razmerij razpisuje naslednja delovna mesta: 1. poslovodje v trgovini z izdelki domače in umetne obrti »LIPA« Kranj 2. trgovskega pomočnika, tekstilne stroke Pogoji: Pod 1 visokokvalificirani trgovski delavec z znanjem nemščine ali angleščine; pod 2 kvalificiran trgovski delavec manufakturne stroke z vsaj triletno prakso v tekstilni stroki. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje se vlagajo v tajništvu podjetja v roku petnajst dni po razpisu. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij komunalnega podjetja »VODOVOD« Kranj, Koroška cesta 41 razpisuje prosta delovna mesta za: 25 kvalificiranih ozir. polkvalificiranih vodovodnih instalaterjev, šport • Sport m Sport • Sport • Sport • Sport • šport • šport # šport • šport # šport • šport • šport ® šport • šport • šport ® šport * Spo looo predolimpijjskih pisem Telefonski razgovori z znanimi športniki, ki jih je v zadnjem času izpod peresa ALEKSANDRA PA-STERNJAKA objavilo Delo, so v širokem krogu bralcev vzbudili precejšnje zanimanje. Predstavljajo namreč novinarsko zvrst, ki pri nas še nima globokih korenin; je pa s svojo neposrednostjo (vesti »iz prve roke«, kot pravimo) in aktualnostjo izredno privlačna. Avtor sam pravi o tem: »Pošta in telefon vsakemu novinarju kar ponujata neomejene možnosti, da se uveljavi v svojem poklicu. V svetu je namreč toliko uglednih ljudi -— strokovnjakov najrazličnejših področij, ki radi povedo svoje mnenje o stvareh, ki jih zanimajo. Ko pride v stik z njimi, zve še marsikaj takega, kar bralci ne vedo, pa je prepričan, da jih bo pritegnilo. Le malo truda je potem treba, da nastane dober prispevek ..« S kolegom Pasternjakom sva se o tem tako razgovorila, da mu bom pravzaprav storil krivico, ker bo iz vsega tega objavljen le kratek razgovor, medtem ko mi je povedal precej več. Sicer pa je prav, da bralcem postrežemo le z zanimivostmi, ki se dogajajo ob robu njegovih razgovorov in dopisov, drugo pa bo tako sam porabil v svojih prispevkih. # Kako je bilo z idejo o telefonskih pogovorih s športniki? »V uredništvu smo že dalj časa govorili o tem, da moramo popestriti' športno rubriko. Evgen Ber-gant se je spomnil na telefon, vendar smo morali idejo »skrivati« do novega leta, ko smo s prostorom za športno rubriko dobili možnost, da jo uresničimo. Sklenili smo, da najprej pokličemo velemojstra GHgorlča, ki je igral na turnirju v Has-tlngsu. Ker sem za Delo pisal o šahu, je bila vrsta na meni. Ko sva z Gligoričem končala, je razgovor nadaljeval Talj, ln je tako nastal dvojni razgovor. Naj povem, da sem Talja nagovoril v angleščini, pa je dejal: Možemo na srbohrvatskome! — Uspeh je bil tu. Dobil sem veselje za tovrstne razgovore in se v naslednjih tednih pogovarjal še z Matanovičem v Kecskcmetu; še enkrat z Gligoričem in Taljem ter z Gaprindašvilijevo v Revkjaviku; s Keresom in Portischem v Bevervvijku; s Tringovim, Pachmanom in Bilekom v Kecskemetu; vmes pa s smučarjema VVernerjem in Saubertovo ter kanadskim hokejskim trenerjem Bauerjem.« v # Kako poteka tak telefonski razgovor? / »Težave imamo s telefonskimi številkami; ko jih dobimo, gre stvar takole: dan pred razgovorom naročimo telefonski razgovor, intervjuvancu pa pošljemo telefonsko pozivnico. Navadno se dogovorimo za večerno uro, ko so boljše telefonske zveze. Popoldne se na razgovor, ki traja od 5 do-15 minut, dobro pripravimo — in naslednji dan je v časopisu. Odgovore pišem ali pa si jih zapomnim. — Doslej pri tem nismo naleteli na posebne težave, le hokejist Almetov Je odgovoril, da zaradi priprav na olimpiado dva meseca ne more dajati izjav (!), VVerner pa Je sporočil, naj ga kličemo dve uri kasneje.« • Koliko pa je »vreden« mednarodni telefonski razgovor? »Menda je bil najcenejši doslej 7.000 dinarjev, najdražji pa kakih petkrat več. Sicer pa smo izračunali, da je bil na primer razgovor z VVernerjem kljub temu cenejši kot pa bi bila Tanjugova vest o pripravah ameriških smučarjev na olimpiado.« #Razeri telefonskih si s športniki navezal tudi pisemske vezi. Kako je s tem? »Ko sem se popolnoma živčen vrnil z nekega šahovskega turnirja, sem nekaj časa živel v brezdelju. Prijatelji so me dražili, češ: tak novinar, ki mu celo Bobby Fischer ne piše več! Zjezil sem se in bolj za šalo kot zares napisal deset letalskih pisem, na katera so mi (na moje veliko začudenje) vsi po vrsti odgovorili. O njih sem že pisal, razposlal pa sem že nova pisma. Če boš kdaj potreboval kaj podatkov o znanih športnikih, se kar oglasi, saj imam svojega arhiva že toliko, da bom vsak čas moral najeti »uslužbenca«, ki mi ga bo urejal.« 0 Zakaj v torkovi »mednarodni športni korespondenci« Dela za hokejistom Hullom ni bilo napovedanega razgovora z nogometašem Matthevvsom? »Zal mi je, toda izpasti je moral zaradi olimpiade, s katere je bilo kar naenkrat preveč gradiva. Bo pač ta torek prišel na vrsto.« 0 Kaj pripravljaš? »V času pred olimpiado v Tokiu bom imel kar precej dela, saj bom skoraj vsem favoriziranim športnikom poslal pismene intervjuve. Pisem bo več kot tisoč. Razen tega pripravljam feljton o plavalcu Schollanderju, nadaljeval pa bom tudi razgovore z Nobelovimi nagrajenci v TT; za »junaki miru« bodo prišli na vrsto še fiziki, kemiki, medi- Novinar Dela A. PASTERNJAK pravkar pregleduje pošto lz San Francisca. — Dve veliki fotografiji košarkarja Chamberlaina z avtogramom in spremni dopis, v katerem pravi, da na tovrstna vprašanja ne odgovarja... In kaj pravi na to Pasternjak: »Odnehal pa ne bom; mu bom pač pisal še drugič!« cinci in literatje. Med drugim sem tudi stavil s prijatelji, da bom do konca letošnjega leta dobil Intervju s Picassojem in igralcem Belmondom, ki sta zaradi »skromnosti« pri novinarjih na najslabšem glasu.« # Pa še tvoji'osebni podatki? , »Star sem 24 let, doma iz Maribora, sicer pa tudi študent ekonomije.« — J. 2. SMUK moški J1?0 m i Zlmmerii ;inn 2 1».16 VELESLALOM ženske - 1350 m 1. M. Goitschcl 1:32.23 28 Lakola 2:27.82 25. Ankele 2:01.81 SLALOK noški 93*0 m 1 Stiegler 131.191 32. Lakota 146.24 zaostanek /a finacovavrcm »ostanek zai zmagov'avcemj zaoManek zai zmagovavcem) 96 metrov ^^^^^ 1 Zlinmennann 1 LAKOTA ^^^a^^|M Goltschel ^^^^\ A X K RLE ^»»^TSlicgler Tlakota "V < DI SLALOM 2eo9ke • 700 m VT < (SMUK ženske - 2450 m 1 llaas I5S.39 33. Ankele 2;04.46 ■A VELESLALOM aoški - 1500 a 1. Bontlcu 1.46.71 33. Lakota 2:00.98 o 1. Ch. Gottachel 89,86 23 Ankele 110.98 •A O zaostanek za ' 'i' I" i zaostanek za zaostanek ta zmagovavcem »78 metrov zmagovavcem zmagovavcem V olimpijskem smuku sta se oba naša najboljša predstavnika alpskega smučanja — PETER LAKOTA in MAJDA ANKELE solidno uvrstila. Lakotovih nekaj več kot 9 sekund zaostanka za najboljšim pomeni dober rezultat, ld — preračunan v odstotke — znaša 6,9 slabši čas. V isti panogi je Ankeletova zabeležila 7,9 odstotka slabši čas kot zmagovalka Haasova Veleslalom se je bolje končal za Ankele t ovo, saj je za 1350 metrov dolgo progo porabila le 9 sekund več časa kot najboljša. Zaostanek je torej 8,5 odstotk, medtem ko je pri Lakoti 13,4. Naj izračunamo še, koliko sta naša tekmovalca zaostala za M. Goitschelovo oziroma Bonlieujem? — Majda 120 metrov, Peter pa na nekaj daljši progi 176 metrov. Slalom je panoga, ki terja največ priprav, zato smo tu od naših vozačev pričakovali najslabše rezultate. Vendar ni bilo tako. Peter Lakota se je s solidnim 32. mestom in 11,4 odst. zaostankom zelo približal drugorazrednim asom, medtem ko je Majda dosegla 23,4 odstotka slabši čas kot najboljša, vendar Je osvojila 23. mesto