OVENSKI Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta S.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Kegistro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3607 Bs. Aires AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 9 de OCTUBRE (oktobra) 1937 NM. (Štev.) 40 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Reakcija demokracije Svetovna demokracija je bila že Bekaj let stalno na umiku pred fašizmom, ki je svoje metode nasil-oega. izvrševanja svoje volje, s katerimi si je bil zagotovil oblast v nekaterih državah, prenssel tudi v zunanje odnosa je, t, j. v odnošaje med narodi. Imeli smo priliko videti že premnogokrat v zadnjih ltsih, ka so fašistični državniki kršili svečano podpisane mednarodne dogovore, kakor da moral1 in poštenje fc je merilo človeka v odnošajih med posamezniki, nič ne veljajo v odnosih med narodi; imeli smo priliko videti, kako je hitlerjevskai Nemčija kršila eno za drugo vse določbe mirovne pogodbe; videli smo, kake je Japonska nekaznovano vpa-dla brez vojne napovedi Kitajsko je imel predsednik Roosevelt v torek v Chicagu, kjer je z največjo odločnostjo nastopil proti zgora|j omenjenim stvarem, ki se dandanašnji dogajajo v svetu in ki ogražajo mir in civilizacijo vseh držav. Dejal je, da je že skrajni čas, da onih 90 od sto, ki hočejo mir, nastopi proti tisti blazni manjšini, ki hoče svet pegrezniti v pogubo, da se na tak način zagotovi na vsem svetu mir, pravica in svoboda. Opozoril je na nevarnost. ki preti od fašizma tudi Ameriki in obljubil, da bodo Zdru-'že države vsikdar pripravljene podpreti akcijo onih narodov, ki žele okrepiti mir. Besede predsednika Roosevelta so značilne radi znanega stališče Združenih držav, da se nočejo vmešati v k- ji odtrgala velik in bogat del zadeve drugih kontinentov. Roose-njene zemlje; videli smo, kako je veltov govor upravičuje mnenje, da Italija na isti način napadla in pod- se bo to stališče, ki je doslej sla-jarmila abesinski narod, "kateremu bilo demokracijo, spremenilo. Nad je bi'a par let prej. s svečano po- ¡ vse pomemben pa je chikaški govor godbo, obljubil", večno prijateljstvo, driA?s gledamo, kaiko Japonci, EPet same iz pohlepa po tuji zemlji, upoi>>M[j-i\p najgrozncjSa sredstva Preti kitajskemu narodu, da bi str-K' odpor, s katerim se protivi zasužnjen ju s strani japonskega militarizma; in gledamo tudi, kako se Italijani in Nemci bore v španski zemlji proti narodu, ki jim ni storil nič zlega. Kdor je le količkaj razmišljal o teh stvareh, se je moraj neštetokrat vprašati: kako je mogoče, da druge države, ki na moralo in poštenje še fcíkaj d«jo, mirno gledajo to počesan je mednarodnih roparjev; kako Je mogoče, da se demokracija sa-1110 in vedno le nmka pred nasilnim ^oatku samo zaradi ljubega miru, ie^.*mom? če se je to dogajalo v ^ko je mogoče, da se st-lišče de-^kratičnih d^Siv ni spretmsnilo, 110 je. fašizem začel z vojno in lju-miru ni bilo več? Vzroki, da je bilo tako, so razni: v bistvu demokracije je, da je po-pTlstljiva, potrpežljiva; dejstvo je, Sadalje, da demokratične države ni-So bile dovolj pripravljene na voj-ker so trdno verovale v mir; res je končno, da je hil ves svet prepričan, da Italija ne bo nikol; zavohala Abesinije, da bo afriška "a-^tura grob fašizma, kakor da bo fašizma tudi njegovo vmešknje v «Pn/nske zadeve. to je povzročalo., da se j® demokracija umikala in se je fašizem Pir;l. Ko so pa odgovorni državni velikih evropskih diemokratič-11111 držav, Anglije in Francije, spo-J13^-. da so neutemeljena upanja, se bo fašizem sam ukrotil, da ^"ka nadaljnja, popustljivost izzi-a samo še večjo samovoljnost na ^S1 strani, so sklenili pripraviti * ** vsak slučaj, da bodo mogli, Potrebi, s svojo vojno silo pod-^ svojo politiko ohranjevanja Posledice te spremenjene taktike 0 se začele že kazati, kakor smo vi-tudi v dveh zadnjih številkah lista. Demokracija se ne u-več; ustavila se je in kažejo ^ ^n vedno očitnejši znaki proti fašizmu. Zadnji in najbolj pomemben od «»akov je veliki govor, ki ga tudi zaradi tega. ker je prišel v svet, še nobeden predstavnikov demokracije, kot je to povedal Roosevelt v torek v Chicagu. % Roosevelt je ostro obsodil diktature in fašizem. In jasno je, da so besede predsednika tako velike in bogate države, ki je brezobzirno povedal resnico vsemu svetu, naredile povsod največji utis. če je Mussolini na svojem obisku v Berlinu poudarjal, da govori v imenu sto petnajst milijonov Nemcev in Italijanov in če mu za nai me-ček vržemo še Japonce, ima vkljub temu Roosevelt mnogo več ljudi, ki so z njim, če računamo štiristo milijonov Kitajcev, dvesto milijonov Rusov ter francoski, angleški, jugoslovanski, poljski jn češki narod ter po vrsti vse ostale, ki ne želijo nič drugega kot varnost pred fašistično nasilnostjo za svoj kulturni in gespodarski napredek. Že deset let se mnogo govori in pišo proti fašizmu, ukrenilo pa. se do danes proti njemu še ni nič pozitivnega. Društvo narodov neprenehoma obsoja kršitelje mednarodnih po- pravem trenutku: v hipu, ko Fran- godb, pa se za njene besede toliko cija iž Anglija odločno zahtevata od Italije, da še- odpove nadaljnjemu vmešanju v španske zadeve. Demokracija je reagirala. Ali se bo fašizem ustavil na svoji poti samovoljnosti in nasilja? Ali bo to storil zlepai, ali pa ga bo treba prisiliti zgrda, da se ukloni? Demokratične države imajo moči dovolj, da ga k temu prisilijo. Potrebno je le, da složno in odločno nastopijo. Govor predsednika Združenih dr-'žav Roosevelta je napravil silen u-tis po vsem svetu. Tako odločno in izčrpno ni govoril o današnjih pe-r:či'h vprašanjih, ki ogrcBajo ves zmenijo kot za lanski sneg. Italija je napravila z Abesinije ,kar je hotela. Vsi protesti niso nič zalegli V Španiji še vedno t§če bratska, kri in ljudsko gorje je tyrezmeqpo. Ni nam treba poudarjati, .¿do so. krivci. Na daljnjem vzhodu japonski imperializem nenasitno sega po kitajski deželi. Roosevelt je pravilno povedal: Danes ss tako dagaja na Daljnjem vzhodu in v Španiji, jutri pa se zna enako zgoditi Franciji, Angliji in Združenim državam ali komurkoli drugod, kajti besede fašistični diktatorji ne držijo ter so vse pogodbe smaitrane samo za krpo papirja in je spričo tega vedno večja anarhija in nezaupanje med narodi. ; Doslej sta bili neprestano na po-zorišču v borbi proti fašizmu Francija in Anglija, ki pa sta bolj kot splošne koristi branili lastne interese. Odločnejše stališče je pokazala Rusija, ko so bili pričeli italijanski podmorniki potapljati angleške in ruske trgovske parnike. Predsednik Roosevelt pa je v torek odločno pozval vso svetovno demokracijo, da naj nekaj praktičnega ukrene. Zato je po desetih letih pisanja in mnogo besedičenja prvikrat pričakovati, da bodo besedam sledila dejanja. če bo Rooseveltov apel dosegel s vej namen, kakor upamo, se bo tudi narodnim manjšinam zjasnilo vreme. Zato je njegov govor velikega poniena ne samo za svetovno demokracijo, marveč tudi za našo narodno manjšino na Primorskem, ki že dvajset let ječi v robstvu. V našem listu smo že večkrat nagi asili, da se danes ne da nobeno vprašanje rešiti samo zase in tako tudi ono primorskih Slovencev in Hrvatov ne, ker se vsaka sprememba na enem koncu sveta občuti tudi na drugem. Prav tako je tudi Roosevelt pravilno povedal, da ne more vsaka država zase, marveč da morajo vse skupaj rešiti narodne, mednarodne in socialne probleme, če se hoče, da bo kdaj res zavladalo na svetu bratstvo in pravica. Izgleda, da je t?, čas napočil, kajti v osredje só stopili taki možje, katerih glas v svetu kaj zaleže. Primorci se tega veselega pojava še posebno veselimo, kajti bliža se čas, ko bo zopet svobodno zaorila pesem po naših krajih in bo naš rod na lastni zemlji svoj gospod. OBLETNICA SMRTI KRALJA ALEKSANDRA Danes 9. oktobra potečejo tri leta, odkar je. tužna vest prešinila naš narod doma in v tujini: Vladar Jugoslavije, kralj Aleksander I., ki je bil izstopil na francoskih tleh, burno pozdravljen od naroda, ki je ves čas po vojni vzdrževal tesne prijateljske stike z našo državo in ki je imel posetiti Pariz, da te prijateljske stike okrepi povodom zapleti jajev, katerih znaki so postajali vsak dan bolj vidni v evropski !' J B ^JSHH HHlv ^fHHe* mM ■Hr j •, ■K i . y* HKft- < 1 PF ajl rtíjpftJj Reorganizacija jugoslovanske vlade SEDEM NOVIH MINISTROV V NOVI VLADI DR. STOJADINOVIČA — TUJI OPAZOVALCI RAZLAGAJO REORGANIZACIJ O KOT POSLEDICO KONKORDATA IN SPORAZUMA MED OPOZICIONALNIMI SKUPINAMI Načelnik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovic je -v ponedeljek nepričakovano reorganiziral svojo vlado; sprejel je ostavko sedmori-ce ministrov, na katerih mesta so prišli drugi možje, in kraljevi namestniki so še istega dne podpisali ukaz o imenovanju novih članov k,abinetha. s čimer so spet potrdili zaupanje krone v sedanjega šefa vlade. . > Reorganizacija vlade je v zvezi z dogodki, ki so se odigrali v zadnjih tednih po odbritvi konkorda-ta 8 strani narodne skupščine. Zna-!no je, in smo o tem obširno poročali svoj čas, da je pogodba med našo vlado in Vatikanom o pravicah katoliške cerkve v Jugoslaviji naletela na velik odpor pravoslavne cerkvene hijerarhije, ki je smatrala, da se s konkordatom dajejo katoliški cerkvi v državi večje pravice nego jih ima zagotovljene po svoji ustavi pravoslavna cerkev. To se je zdelo pravoslavnemu sinodu še v tem večji meri nesprejemljivo, ker jo bila pravoslavua cerkev y prejšnji kraljevini Srbiji edina narodna cerkev ter se je identificirala z državo; da bi sedaj, potem ko je po zedinjenju zgubila značaj edine narodne cerkve, imela v nekaterih stvareh celo manjše pravice nego katoliška cerkev, tega pravoslavna duhovščina nikakor ni hotela sprejeti in tudi razumeti ni hotela, kar ji je vlada razlagala, da se vse razlike v pravicah obeh cerkva vkljub konkordatu lahko izravnajo. To nepopustljivo stališče pravoslavne cerkve niso narekovali samo verski motivi, marveč se je pravzaprav pojavilo kot posledica dejstva, da so opozicijske skupine, ki se borijo proti Sedanji vladi, videle v konkordatu izborno orožje proti njej ter so se radi tega vrgle v hud boj proti konkordatu. • Ker je že stara stvar, da se s hujskanjem v verskih vprašanjih dajo kaj rade razgibati strasti, delo opozicije ni bilo težko. Začel* se je velika agi»" tacija proti vlad^ in, kakor zatrjuje "Samouprava", glasilo Jugoslovanske radjkalske zajedni.ee, t. j. vladne stranke, "uporabilo in zlorabilo". 8f je v tej kampanji "vse, kar si more izmisliti hudobija in zloba". Značilno je, da so v boju proti konkordatu našle takoj vse opozicijske skupine,, ki so se dotlej cela tri leta brezkoristno pogajale zu skupen program, Moment za izpod-kopanje sedanje vlade se jim je zdel tako dragocen, da so se celo, kakor smo čitali pred dvema tedpoma, o-pozieijske skupine na konferenci v Zagrebu sporazumele načeloma vsaj v eni točki: da. je treba prevzeli oblast. V imenu združene opožicije je dr. Maček — kakor so zatrjevale omenjene vesti — izjavil Knezu-namestniku Pavlu, da je opozicija pripravljena prevzeti odgovornost vlade ter da smatra, da ima pravico do oblasti, ker da predstavlja večino naroda. V tej točki so si bii li edini opozicijski Srbi in Hrvati, zagovorniki demokracije in zagovorniki "krepkih režimov" — skratka vsi,'ki so proti sedanji vladi. Mi izseljenci, ki gledamo od daleč in zato brez strasti, čeprav z največjim interesom, na dogodke v naši narodni državi, bi prvi pozdravili ¿lit.jé opozicijskih strank in strančic v eno močno politično formacijo, ki bi slonela na skupnem konstruktivnem programu; po slabih izkušnjah, ki smo jih Jugoslovani imeli od zedinjenja dalje s politično razcepljenostjo na prešte-vilno vrsto malih strančic, bi takšen sporazum opozicije pomenil, da smo po zgledu velikih demokratičnih držav, kakor Anglije in Zedi-njenih držav Severne Amerike, prišli do dveh političnih sil, ki bi se edini pogajali za oblast ter ena nad delom druge izvajali potrebno in državi ter narodu koristno nadzor- politiki, je padel zadet cd roke ubi-jsfca, ki so ga plačali sovraSniki naše drŽave v upanju, da se bo razkosala, ko bo izgubila moža, ki jo je z odločno voljo vodil skozi neizbežne težave, s katerimi se mora. boriti vsaka nova državna tvorba. Dne 9. oktobra je kralj stopil na francoska tla. Grmeli so topovi, zastave so plapolale, vse je bilo v prazničnem razpoloženju, pozdravlja: joč vladarja prijateljskega naroda. Méd velikanskimi ovacijgpii je sedel kralj v avto, poleg njega pa francoski drŽa,vnik Luis Barthou in general Géorges! Počasi se je za&el sprvecd pomikati dalje in ko je šel mimo trga pred marsejlsko borzo in zavil uIÉco Kralja AJfji^ai 'jfa nenadoma, skočil iz množice' proti avfiu zločinec Kelemen ter oddal več strelov. Francoski polkovnik, ki je jahal poleg avta, je sicer pobil na tla zločinca, toda izrod je svoje dejanj« že izvršil: kralj Aleksrm-dor in Barthou sta, ležala v svoji krvi; ranjen,.je bil tudi general Ge-orges. Nemudoma so na smrt ra-, njenega kralja prenesli na prefek-turo, toda kljub takojšnji zdravniški pomoči mu življenja niso mogli rešiti, umrl je kako uro za tem. Kmalu za njim je zatisnil svoje oči tudi Barthou. Smrt kralja Aleksandra je pomenila hud udarec za naš narod, ki še vedno objokuje njegovo izgubo, nikakor pa niso zločinci želi oni sad, ki so ga pričakovali: razsula Jugoslavije. Naša narodna država, še zmerom stoji, od leta do leta trdnejša in zmerom bolj spoštovana v zboru evropskih držav. In bo stala. Kri, ki so jo prelili zanjo stotisoči in ki jo je pralil zanjo' tudi njen vladar Aleksander I., ne more biti in ni zam?» prelita. Tudi mi izseljenci se ob tej žalostni obletnici, skupno z narodom v svobodni domovini in z narodom v robstvu, spoštljivo klanjamo spomi- (Nadaljevanje na 8. strani, nu velikega Kralja-Mučenika. S uran 2 SLOVENSKI LLST Niim. (Št>'v.)--M_ Argentinske vesti •X. j ■ a ■ POČASTITEV OPOMINA KRALJA ALEKSANDRA 1 Jutri v nedeljo, ob ld. uri, se bo fyrala v cerkvi na Avellanedi, ul. Manuel Estevez 630, maša zadušni-ca povodom obletnice smrti kralja Aleksandra I., in ob 11.30 bo paras-tps v ruski pravoslavni cerkvi, ul. Brasil 315. Jugoslovanska koloniji ®e bo na ta način oddolžila spominu íaéegá tragično preminulega vladarja. tfTBtJE GLASOV JE KONČANO ji Končno so le prešteli glasove, oddane tekom zadnjih predsednikih volitev. Kakor je bilo že v naprej videti, je zmagala "concordancia" ter s tem zagotovila konservativcem vlado za nadaljnjih šest. let. SamWltí ^pokrajinah o^iifcma volilnih okrožjih, od petnajstih, in dobili so vsega 1,097.864 glasov, radikalom in drugim skupinam, ki so jih podpirali, so pa nítííeli 913.688 in socialistom 50.725 glasov. Concordancia je torej zmagala z večmo od 278.920 glasov. V skupščini, ki bo izbirala predsednika in podpredsednika;- bo vladni blok imel 348 volilcev,, radikali pa 128. VLada je sklicala skupščino za 20. t. m. in tedaj bo za novega predsednika izvoljen dr. Ortiz, za podpredsednika pa dr. Castillo. V zvezi z zadnjimi volitvami sč še vedno čujejo in čitajo pritožbe zaradi velikih nerednosti, ki so «e dogajale z namenom, da še vladnemu bloku zagotovi zmaga. Ljudje, ki pravijo, da so nepristranski, zagotavljajo sicer, da tudi radikali, ko so bili na vladi, niso vedno spoštovali ljudsko voljo, vendar pa se je v zadnjem času pojavilo precej močno gibanje, katerega namen je ukreniti vse potrebno, da bi vsaj t bodoče vbHtve bile poštene in ne samo igranje s papirjem in... z ljudsko voljo. Nekateri predlagajo, naj bi se spremenil in izpopolnil volilni zakon, da bi ta volja mogla lažje in varneje in tudi hitrejé priti do izraza. Tako náj bi določile hude kazni za vse volilne sleparije in štetje glasov naj bi se izvršilo takoj po zaključku volitev na vsakem volišču posebej in he kakor sedaj, ko romajo vse ža-ré v pokrajinske parlamente ter še- i zavod 1 "RAMOS MEJIA" VENEREAS ZDKAVinXX SPECI JAU8TI AJÍALUE urina brezplačno. Analiz« krri Popolno moderno zdravljenje. BBPIUa T T.eh oblikah. Popolno zdrar-ljenje na podlagi krvne (914) KOtA: Kronični izpalji, mozoljiki. Izpa danie las. TOtrariolatml žarki ELATO UZO: zdravimo trtes operacij« m kolečin. rtMiIiHA ŠIBKOST: Hitra regeneracij» po prof. Ciearellijtt, MtVCNB BOLEZNI: Novra« tenia, izgub* ■pomina in «bkoet. KBVHATOBM: kila. nadaba, gota. Ml» kost arpa zdravimo po modernem nem «kem načina. rtJV6A: Kašelj, «ibka pljuda. SEI.ODEO: opadel, raiirjenl, k««line. tel ka pmbawa. hmímn je, rane. e*BVA:> eoHtie. raZWrlenj«. kronična za poka. <»LO, NOS, 08ESA, »uetje. polipi: bre« operacije In boletín. •i Popolno ozdravljenje $ 30:— PlaéevanJ* po $ 5,— na teden. Nt» zavod a «volim! modernimi naprava mi i^ « izrT»tnlmi BPEOCLJALISTf j« ertfn: te vrat« v Argentini. — Leienje zajamčeno. ^ Ugodno tedensko in mesečno plačerante iulaild«. *> ae se ra le tam potem štejejo glasove; seveda ima tak način svoje slabe strani, ker gredo žare, potem ko so volilci vrgli vanje svoje glasovnice, skozi več rok ni so vSasi po več dni na potovanju, tako da ima izkušnjavec dovolj prilike, da syoje nečednosti Uganja jo ljudsko voljo potvarja. DIA DE LÁ RAZA V torek, 12. oktobra, se bo na slovesen način, kakor zmerom v prejijijih letih, proslavil ameriški dan — "Día de la Raza". — Temu prazniku novega kontinenta, na katerem smo tudi mi izseljenci našli svojo drugo domovino, se seveda z vso iskrenostjo pridružujemo. ZA POCENITEV KROMPIRJA Krompir, ki je bil- v zadnjem času postal zaradi navijanja cen pravcati luksuzni predmet za preproste delavske družine, je že postal cenejši in se bo gotovo njegova cena še znižala, če bodo oblasti strogo skrbele za izvrševanje in spoštovanje zakona, s katerim je vlada udarila v ti* sto gnezdo, kjer so cenam rastle peroti tako, da so se pogumno dvigale vedno drznejše višine. Krompir ima v Argentini svojo zgodovino, ki utegne zanimati tudi naše bralce. Od nekdaj je bila namreč tu navadá, da so od tega predmeta imeli koristi samo oni, ki so z njim trgovali, ne pa tisti, ki ga prideljujejó. Dogajalo se je, da so trgovci plačevali poljedelcem smešno nizke cene za krompir, naprej pa so ga prodajali s 500 in tudi več odstotnim dobičkom. Ker so polje-detet-končno zffSptT protestirati; je vlada sklenila ukaniti trgovce na ta način, da je ustanovila v Buenos Airesu "Centralno tržišče za krompir". Ves krompir je moral priti na to tržišče, kjer se je vršila vsa trgovina z njim, na debelo seveda. Ona podjetja, ki so krompir dova-žavala na trg, so morala za vsako prodajo izpolniti poseben formular, ki ga je tržno nadzorništvo potrdilo in v katerem je bila navedena cena. Na podlagi teh formularjev, ozi- roma v njih navedenih cen, so morali ti trgovci na debeló odrájtati producentom, t. j. poljedelcem, denar, po odbitku gotovega odstotka, ki je tvoril njih zaslužek.' Seveda so ti veleírgóvci (tri ali štiri veletrgovine imajo v Buenos Airesu v rokah vso trgovino s krompirjem na debelo) hudo protestirali, ko se je objavil zakon o ustanovitvi centralnega tržišča, vendar pa so se razmeroma kmalu potolažili, ker so... našli drug način za zagotovitev istega zaslužka. Na centralnem tržišču se je pojavilo vse polno prekupcev -— na debelo in rtgovina se je vršila na ta način: veletrgovec je krompir prodal na pr. po 5 ctvs. kilogram in na podlagi te prodajne cene je plačal producenta; prodani krompir pa je, zmerom na istem trgu, zaporedoma menjaval gospodarja; od tistega, ki ga je kupil za pet, na drugega, ki ga je odkupil za šest in tako dalje, dokler je cena narastla na 20, 25 in celo več, preden je šla s tržnice do prodajalca na drobno, ki je potem krompir prodajal konsumentom. Mnogi so trdili, in po vsej priliki upravičeno, da so bili ti prekupci agenti onih veletrgovcev, ki jso na ta način, vkljub zakonu, še nadalje služili o-gromne denarje. Sedaj bo tega konec. Tako vsaj izgleda. Vlada je namreč objavila zakon, ki je sicer prav kratek po besedilu, a po svoji važnosti velik: prepovedala je priekupčev&nje mal glavnem tržišču za krompir, tako da bo moral ta pridélek od veletrgovcev naravnóst do fazprodajalcev na drobno.' Prizadeti seveda spet hudo vpijejo, da se jim godi krivica. SREČA V NESREČI V vode rosarijskega pristanišča je v iiedeljo zvečer padlo civilno letalo, v katerem sta bila pilot Jorje Serigna in Angela García. Vkljub nesreči, ki ju je doletela, sta imela vendarle veliko srečo, kajti rešila sta se brez posledic iz letala in vode ter na ta način ubežala skoro gotovi smrti. POSLANCA GUGLEBLMOSLLIJA SO IZKLJUČILI Poslanec konservativne stranke dr. Guglielmelli je prišel pted meseci v navzkrižje s Frescom. guvernerjem buenosajreake province, pa ga je ta razrešil dolžnosti intendenta občine San Martin in tako se je začela med njima huda vojska. Dr. Gnglielmelli je posebno po zadnjih volitvah streljal z velikim kanonom proti gospodu guvernerju in ga celo v poslanski zbornici dolžil volilnih sleparij, nasilja itd. Posledica je bila, da so Guglielmellija sedaj izključili iz konservativne politične organizacije.' CESTA BUENOS AIRES—MENDOZA Kakor poročajo, bo še tekom letošnjega leta dograjena cesta, ki bo vfczala Buenos Aires rn Mendozo, ki bo velikega pomena ne samo zato, ker bodo pridelki te rodovitne pokrajine našli na ta način novo in ceneno pot v druge kraje države, marveč bo važna tudi za razvoj turizma, ker bo mogoče z avtom potovati iz glavnega mesta v oddaljeno in lep» podandsko pokrajino. SANCHEZ SORONDO SE JE VRNIL Dr. Matías Sánchez Sorondo, zvezni senaftor za pokrajino Buenos Aires, se je v nedeljo vrnil iz Evrope, kamor je bil šel pred več meseci proučevat fašizem; v Italijo ga je bil povabil Mussolini sam, ko je izvedel, da je senator Sánchez Sorondo velik občudovalec fašizma in hud nasprotnik komunizma, mimogredé oziroma nazaj grede pa si je imenovani ogledal tudi še Nemčijo in oni del španske dežele, ki je v rokah fašistov. Gospod Matija se je torej vrnil in novinarjem, ki so ga hoteli poslušati, je razlagal, da * je sedaj le "se bolj navdušen za fašizem ter da je skrajni čas, da se ta režim vpelje tudi v Argentini. BANKO SO NAPADLI IN OROPALI Prejšnji petek ob 10.10 uri zjutraj, so trije tolovaji napadli podružnico buenosaireškte pokrajinske banke na Gaoni št. 1364. Oboroženi z revolverji so ustrahovali navzočne uradnike in nekaj klijen- •»avia 3070 M»d Mi "•» Od 9—-21 oh »■ i mil «v«) i l? Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES 4 Ib ¥ LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi posta» ali odhod»«, sa Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko sé J« Cena znatno ínflala DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele «veta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ' » '.II ,1 ŠTEVILNO URADNIŠTVO VASE NARODNOSTI Vam je ▼ jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše posluieni. Obiščite nas in prepričali sa boste! * Nfc !i\ S *» W' * # ' wuS m ñ> i^Ü'4 t li AX r. Uradne ure: ob delavnikih od 8 1)2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1|2. iMfi >4* «fr ^taú Xfi'BL NMttv » -MW» WhWMIT/ tov, ki so se tam. nahajali, za povedali so Vsem, naj drže roke kvišku ter naj se postavijo z obrazom proti zidu- Bden izmed roparjev je tedaj planil k blagajni, pograbil kar je tam našel — 25.058.95 pesov — ter se potem skupno z ostalimi pajdaéi mirno odpravil iz banke. Prej, so tolovaji še zagrozili, da bodo streljali, če se kdo izmed uradnikov in klijentov prezgodaj obrne. Tako je minulo preciej dragocenega Časa, preden je eden izmed uradnikov dobil pogum, da se je ozrl in dal potem alarm. Prihitela je policija, a tolovajev že ni bilo več. Pozneje se je izkazalo, da so roparji prišli z nekim taksijem, ki «o ga pustili v bližini, ko so "šli n.a banko"; z njimi je bil še peti ropar, ki je ostal pri šoferju za vsak slučaj. Ko so se tolovaji vrnili * ropom, so lastniku vozila, ukazali, naj brž vozi po raznih ulicah, končno pa so mu nekje ukazali izstopiti ter so potem sami nadaljevali vožnjo. Poziieje je policija našla to vozilo zapuščeno na ulici. Drzni napad je izzrval seveda veliko sénzácijo. Ni kar tako napasti ob belem duevu banko na prometni ulici, v času, ko so v njej klijenti, in opraviti vse tako gladko in mirno, brez enega samega strela, bre« vika, krika in alarma. Policija ima sedaj mnogo dela in po zadnjih vesteh izgleda, da ima. tudi mnogo tipanja, da bo roparje prijela. STAVKA TEKSTILNIH DELAVCEV V tekstiln iindustriji, ki se je v zadnjih letih* mogočno razvila in zaposljuje sedaj že 80.000, delavcev, so delavske plače zelo mizeme. Radi naraščajoče draginje v zadnjem času je postal položaj onih, ki si v tekstilni industriji služijo vsakdanji kruhek, zelo slab in začelo se je radi tega med' prizadetim delavstvom gibanje za izboljšanje delovnih pogojev. Kakor je v takih slučajih vedno navada, so se delodajalci uprli. Delavstvo je radi tega sklenilo proglasiti 24-urno stavko, ki se je izvršila v četrtek. Tega dne' se je v Luna-Parku vršilo, in sicer s privoljenjem policije, veliko zborovanje tekstilnega delavstva, ki se je posvetovalo o nadaljnjem postopanju za izboljšanje plač. MED ZIDARJI Mešana komisija delavcev in de; lodajalcev zidarske Otroke, ki se je ustanovila z namenom, da izdela sporazum, ki naj prepreči izbruh stavke, ni prišla do nobenega zaključka, ker so gradbeni podjetniki skrajno nepopustljivi. Če svojega zadržanja ne spremene, je verjetno, da bo stavka vendarle izbruhnila, ker si delavstvo na drug način ne bo moglo pomagati. IZKUŠENA BABICA filomena Beneš de B3ek diplomiran« na nnirenl t Pragi te v Bueno» Alma. Kdravl rae lansko bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno «M». ordinlra od (9 ure zjutraj do 20 lire iveier LIBIA 1217, I. nadstr. tr. T. 28 Bueno Orden 8389 Buenos Aire« Franjo Hnspanr FACUNDO QUERO O A 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša sdravila po nizki ceni, kakor tndi brec-plačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tndi v notranjost republike. Priporoča se Núm. (étev.) 40 SLOVENSKI LIST Stran 3 .».••. .. .. ... - . ■ ■■ J»HlKIWllnw» v—ji» '• i m i a- ^ - ^ ^ t V esti iz organ .'....... ..... . - - ,.. .• ! t' i i z a ci í 'f i ? < \ Potrudimo se* razumeti V teh časih, ki so polni negotovosti in borbe za obstoj posameznika in vse človeške družbe, ni men--da nič težjega kot dajati ljudstvu pravilnih navad!!, potom katerih-hi se po najkrajši poti in z najmanjšimi žrtvami prišlo do končnega cilja socialne pravičnosti. Naj še tako dokazujemo kvarne posledice, ki bi brez dvoma nastale, če bi se ljudstvo cepilo, imamo večkrat utis, da se resnično izživlja le tedaj, ko se medsebojno nasprotuje. Ta bolezen pa se ne drži samo n?s Slovencev, marveč ljudstva vsega sveta. Glavni vzrok temu je brezdvoma nepoglabljanje pojmov za pravilno razumevanje nujnosti, ki v tej ali °ni obliki vsakega, Človeka sili k Ovijanju. Vsak človek ima v sebi prirojen nagon za razne pokli-^ ki jih izvršuje po svojem mišljenju v prid človeške družbe. Se-Ved" ni mišljenje nobenega človeka popolnoma svobodno, kajti vseh ®as veže nek višji skupni ideal, ki se pač ne more trditi, da ga vsak posameznik enako pravilno ali celo nepravilno razume. Vedno so se ro-d^i msd človeštvom geniji, ki so visoko nadkrilili ostaje. Ti so ustvarjali ideale: eni v obliki vere, drugi socialne pravičnosti in tretji prodirajočega znanja na vseh poljih narave. Prostor nam ne dopušča!, da bi se natančneje bavili, kako so nastale razne vere; kakšna nujnost je rodi-a razne soaialne reforanatorjte in *eleume. Ugotavljamo samo, da je VS€ rodila potreba, ki so času in snanju primerno ljudem oznanjali resnico. Vse ideje, ki temeljijo na tem ali °nem izoblikovanju resnice, se da-•>0 spraviti v koristno sožitje. Ima-1110 celo nekaj značilnih poizkusov: °bisk kardinala Pacellija v "brezbožni" Franciji; sodelovanje sovjetske Rusije z ostalimi demokratični državami; enotne fronte levi-®.rskih strank v Franciji in Spanji ter drugod po svetu, itd, Samo navedeni prikazi so dovolj govorna priča, da se razne ideo-je skušaj oprilagoditi eno dru-četudi morda: s prikritim name-®0ni, da hi ena podvrgla drugo. H «oncu vseh koncev je to samo posebna borba za skristaliziranje čim ePšega in popolnejšega ideala, ki ' bo vsak človek po svojem no-. njem nagibu oklenil. bi kdaj vsi ljudje enako mi-ni pričakovali ter bi bilo tudi »"Volj Žalostno na «vetu. S tem pa ak°r ni rečeno, da se moramo ^dsebojno sovražiti'im celo dovo-ltl- dv ñas kot divje živaK vodijo s,a b°jne poljane, kjer se za čast in *&v° domovine mesarimo.,. , Dana3nje «rtrankarak® borbe in bojnih nasprotovanjih ne bomo tega nikoli dosegli, pač pa si moramo v skupnosti bistriti duha, da bomo spoznali in skrótaiiairáli Najboljši ideal, ki nas bp družil za skupni napredek. . >- . <.:.•. n.f- < vojtie j. niso nič drugega, kot-izrab-Jaaje pojmov posamzeri&a in celo-/7 v koristolovske švrhe posiamez-ov in kapitalizma, Vsi svetovni Tg®0*. navidez še tako lepi in pra-80 se prej ali slej morali pri-j«£ctitti namenu izkorff Sevalcev ^dstva. Tako izrabljajo Kristusov jot izrablj?' faš^em patri- in po poročilih ogromnih JWavljety y Rusiji, tudi komuni-ideologijo skušajo pos?mez-Prilagoditi .sebi v prid. M WavtecLeno nam daje jasen i» ' da noben svetovni nazoj- «i ^f bo ddber za koristi človečke O če 8e ne potrudimo dvigni-Kto ljudsko i*obra«bo. In kot 0 v začetku povedali, v modso- NEKAJ NOVEGA ' Nekaj novega za argentinsko javnost, pa tudi za našo, bo prireditev ki jo pripravlja društvo Tabor za 6. novembra t. 1. v lepi dvorani Sanche? na Paternalu, ul. Donato Alvarez 1549. Namen te prireditve bo namreč seznaniti tukajšnje ljudi vsaj deloma z našo kulturo. Paternal je najstarejša slovenska naselbina v Buenos Airesu; že leta in leta žive naši ljudje v istih ulicah in tudi, v istih hišah z Argentinci, ki nas poznajo bolj z naše slabe strani; kot ljudi, od katerih je živela cela vrsta gostiln, kjer se je pretakalo — posebno v prejšnjih boljših časih — vino kar v potokih ne samo v grla, marveč včasih tudi po tleh.... kot ljudi, ki so se včasih od vinskega navdušenja hudo drli * j cele popoldneve in tudi pozno v noc, itd.; da bi ^se pa seznanili, s kulturnim delovanjem naših društev, t. j. z onim, kar imamo tu dobrega v naši paternalski koloniji, za to jim doslej še nikoli ni bila dana prilika. To priliko jim bo sedaj dalo društvo "Tabor", katero pripravlja prireditev z izbranim sporedom, ki bp obsegal, poleg drugega, nekaj najlepših naših pesmi in pa eno našo spevoigro, prevedeno na kasteljan-ski jezik. Če se popolnoma ne varamo, bo to sploh prvikrat, ''odkar svet stoji", da se bo nekaj našega dajalo na odru v kasteljanskem jeziku, kar že samo po sebi opravičuje naslov, ki ga nosijo te vrstice; prireditev bo nekaj res omembe vrednega in novega tudi za našo kolonijo. Zato že sedaj opozarjamo nanjo. ČLANSKI SESTANEK DRUŠTVA "TABOR" Pojutrišnjem, t. j. v .ponedeljek. 12. oktobra, ki je državni praznik, bo v dr&štvu Tabor članski sestanek, na katerega se pozivajo tem potom vsi člani društva. Začetek ob 4.30 popoldne. — Odbor. DOMAČA ZABAVA V SLOV. PROSV. DRUŠTVU -Kot je bilo javljeno, se je vršila preteklo nedeljo domača zaba- va v Slovenskem prosvetnem društvu; ki-Jé btta kot vedno dobro obiskana. r.'i išaioigra Nemi .godeč ' Je bila v; splošnem precej dobro podana. Lju"; dje so se nasmejali do solz, kar je bil glavni namen in vsebina igre. Pri prosti zabavi je igral znani slovenski orkester, ki se je vršila v najlepšem razpoloženju do običajne enajste ure. DAROVI Naš odlični rojak G. M. Jug je daroval knjižnici Slovenskega prosvetnega društva 50 izvodov "Izseljenca". Za lep dar se mu tem potom toplo zahvaljujemo. ** ■ ..... f ■ Naše knjižnice se je spomnil tudi naročnik Slov. Lista. Franc Oigo j,. ki ji je daroval šest knjig med katerimi je tudi prelepa povest "Dekle z biseri". Najlepša hvala! ** * . , Naznanjamo, da smo sprejeli od g. G. M. Juga nekaj in sicer zadnjih izvodov knjige "Izseljdnec" za v razprodajo. Cena je $ 1.50. Na to knjigo opozarjamo vse rojake zlasti s kampa, ki so nas že večkrat vprašali, če imamo knjige na prodaj. Naroča se pri Slovenskem prosvetnem društvu, Grál. Cesar Diaz 1657, Buenos Aires. ŠOLSKO DRUŠTVO NA PATERNALU naproša svoje člane redne, kakor tudi podporne, katerim..je zapadla članarina, da isto "(čimpreje obnove, ker izdatki za vzdrževanje šole..so veliki £ dohodki jpajhni. Obenem prosi tudi vse .¿iste, kateri še niso oddali svojjh prispevkov, da jih lahko oddajo vsak dan v šoli na Paternalu, kakor tudi posameznim članom odbora. Lahko še pa tudi vplača komu je bolj priporoč-no, pri g. Franc Laknerju v. Banki Germánico, ali pa pri g. Andrej Škrbcu v Banki Holandés. Vsak f H'. tudi najmanjši dar je dobrodošel. Neverjetno pa resnično je, da med tolikimi tisoči Slovencev v Buenos Airesu in okolici ni 300,' ki bi prispevali po $1.— na mesec. Ali fes mora vse breme ležati na ramah par desetin Slovencev? Zadnji čas je, da se tudi med nami začne kaj koristnega. Šola je prva in -najvažnejša ustanova vsakega naroda, ki hoče živeti kot tak. Zato jp moramo vsi podpreti in pomagati vsak po svoji moči. Dragi rojaki! Pomagajte edini slovenski šoli! Tudi iz notranjosti, SLOVENSKO ŠOLSKO DRUŠTVO,mJPATERNALU 7 VABI NA JU| I \ DRUŽINSKO ZABAVO ki se bo vršila v NEDELJO, dne 17. OKTOBRA t. 1. ob pol 5 ipopojd. v šolskih prostorih, uJ. PAz' r»v-*■ .... ..'OC S P O R E D 'Ptfzdrav, tda Pečenko. srl . ' ■ H . 2. f'Zbogoin átek, mamica",'poje-Branko Ližfeh. . '■ "Ena miška neučena"; poje- Dolores- Lukelič.lt> "Snegulčica", izvaja otroški yrtec.. •; - • .£,••!.■■ '■'Vprašapje soflčecu"- (dek'lam'acíja)' ílajd^ Px^zeíj,. "Ciciban", poje. Lakner Anica. ' ... "Mala miška je dejala" fdéklaniaeija) Mozetič Angel. "MAÜICE IMAJO TUDI SOBO"', komičen prizqr v 1 dei.; Sodelujeta društvi Prosveta in Tabor ter znani kvartet "Jadran".1 3. 4. 5. 6. 7. 8. Po končanem sporedu prosta zabava, srečolov in ples. Za pijačo in jedačo bo preskrbljeno. r: . ■. « i -V J " ' K obilni udeležbi vljudno vabi vse rojake in rojakinje ODBOR ŠOLSKEGA DRUŠTVA. kjer je kaj bolje stoječih Slovencev, naj pošljejo svoje prispevke. Prosimo pa, ne pošiljati denarja v navadnih pismih, Vse prispevke je poslati na naslov: Sociedad Escolar Eslovena, (Yugoeslava), calle Paz So¡4án 49&A,, Buenos Aires, Odbor,.Slov. Šole ,na Paternalu. SO£OL KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Sokol Bs. Aires I. in Sokol Dock Sud-Boca bosta priredila v nedeljo, dne 10. oktobra t. 1. ob 4. uri popol. v tokolski dvorani, .»lica Ing- Huer-go 1144 na Dock Sudu, v spomin na obletnico tragične smrti našega bla-gopokojnega kralja Aleksandra, pre dajanje, na katero vse Jugoslovane vljudno vabita. • DOMAČA ZABAVA V TABORU V nedeljo 24-, oktobra se bo Vršila od 5. ure pop. dalje, domača zabava v društvu "Tabor", ul. Paz Soldán 4924. že sedaj so vljudno vabljeni na udeležbo vsi člani in prijatelji društva Poskrbljeno bo, da se nihče bd udeležencev ne bo dolgočasil, marveč da bo v prijetni domači družbi preživel par1 uric v vsem zadovoljen in lepo postrežen. Odbor. NAROČNIKI Poglejte na ovitku poleg naslova, do kdaj imate poravnano naročnino. Če izkazuje datum, da je že potekla, tedaj napravi, svojo dolžnost ter poravnaj čim pre je,, dokler se ne r izčrpa nfiše potrpljenje. Ko pa list i ustavimo," je zopet največja zamera, češ, nobenega, zaupanja nimajo, da si jih nimam namena za šest borih pesov prikrajšati. SAMO ZA VAS smo napravili to krasno reorganizacijo, nad katero se divijo tisoči naših klijentov .-•> GOTOVOST — HITROST — NIZKE CENE i' 'nudijo Vanif ' ' - n NAŠE DENARNE POŠILJKE NAŠA HRANILNICA NAŠA PRODAJA LADIJSKIH LISTKOV NAŠE RAZPOŠILJANJE IZSELJENIŠKE POŠTE AKO STE VI ZADOVOLJNI se mi veselimó, ker smo remični Vaši prijatelji in smo zidali NAŠO NOVO PALAČO ravno radi Vaše udobnosti ko nas obiščete, da Vas posltrežemo •,. • rvkakor zaslužite kot velikrprijatel j - naše b?nk«». , Prijazno Vas vah^io » OBIŠČITE NAS — V VAŠO KORIST — DA VIDITE KAKO STREŽEMO u: SLOVANSKI » ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO CENTRALA " Bmé. Mitre 234 SUCURSAL BUENOS AIRES PODRUŽNICA Corrientes 1900 Iz Ville Devoto ZNAČAJ NAŠEGA DRUŠTVA - V zadnjem ^asu se je pričelo iskati vzroke, vsled katerih da niso naša društva dosegla vsega onega, kar bi lahko. V zadnji številki Slo-' venskega lista je napisal lep čla-pek neki član Prosvete, kr stavi :¿a vzgled naše društvo v Villa DevottJ. Ker pa pride iz Devota zelo malo vesti v .javnost o delovanju tega mladega društva, si kot član istega, čutim dolžnost, da po mojih skromnih močeh nekaj napišem o ppčetku in njegovem razvoju, n'y v Naša naselbina v Villa Devotu 'JefJ ena največjih v Buenos Airesu. To je bil eden glavnih vzrokov za u-Stanovitev društva. Že na prvih se-«tjürukih smo razmotrivali; kakšnp' naj bo društvo in kakšen temelj ! na.j mu damo. Večina članov se je udejstvovalo >' že v.¡prej obstojftčih društvih v ka* i. terih so. se marsikaj: koristilega naučili za poznejše delovanje;. Ktfpili1 so si v, Villa Devota košček zem- ; 1 je na katero; s^ ^iz postavili skrom- I no ..hišico,. Viečina : tukaj naseljenih so tudi druižin| več-adi-manj vidnega po- ' Mitičnega ozadja, ne xgp&afe s^lp- t Sne simpatije pri ljudeh. Zato se je .vključilo člen v' na »a rnia'M,^ m ;žabra§i^jje iviiiiesovaijjfe: i To bi bile najvažnejše po^ze za razvoj in vpliv druKpj»>,i *. ' .H Vsi poizkusi, das bi-se-dalo-, na- . , ■ Tf. . . y 1 POZIV STARŠEM . ,.. ,5«j iuiid j dift « M« Odbora šolskega áVetá f Viíjí Devoto, izvoljen iz srede staršev na sestanku dne 25. Septembra t. 1., poziva vse starše na vpisaiije za šolo doraslih otrok obojega spola %a' nedeljo dne 10. oktobra 1.1. od 9 do 10 ure dop. v prostorih GPDS v nI. Sini* brón 5148i Ker se gre ža to| da damo iw¡si mladini v ViUi ifcvoto in. okolici pouk izobrazbo ter znanje materinskega jezika, upamo, da bedo nas poziv vsi starši pravilno rasumfli ter prav vsi iz Vilic Devoto vpisali svoje qftroke n slovensko šolo. Vsi oni, ki Imajo še od pfej šolske knjige/so naprošeaii, da jih ta dan prinesejo s seboj. - Odbor š. S. -a Stran 4 SLQVJSNSKI UST Num. (štev.) 40 Slovenci doma in po svetu t? KRUŠNE MOKE ZMANJKUJE Ilirska Bistrica, avgusta 1937. — Pri nas že 10 dni primanjkuje krušne moke. Vse lirgenee trgovcev so zaman. Že dvakrat só se mero-dajni Činitelji obrnili na prefekturo na Reki s prošnjo, da bi ukrenila potrebno. Trgovci so dobili nalog, da smejo prodati le' po pet kg moke ši organizaciji politični pečat te ali one barve, se ni obnesel. Članstvo je sl^j ko pjrej odklanjalo vsak politični vpliv. Da smo bili v pravem riam nudi dejstvo, da vsak dan prihajajo v naše vrste novi člani. • .Čeravno smo porabili več kot dve leti za utrditev gospodarskega temelja društvu, da pride 'do lastnega zemljišča 'iri doma, nismo pozabili na kulturno asadj«. Vendar, dokler nismo bili . gospodarsko tako na trdnih nogah ter se pismo osvobodili pnih, ki nas gospodarsko doma vpropaščajo in jih ravno mi tukaj z našimi kulturnimi prireditvami gospodarsko podpiramo, nismo mogli kaj večjega pokazáti. Zadnje čase pá se je odbor z vso vnemo vrgel še na drugá vprašanja, ki Čakajo rešitve. Društvo je poskrbelo svojim čla» ném dóbrega in zanesljivega zdravnika v osebi Dr. Boaedilla, ki je poznan naš inaselbini kot zelo vesten zdravnik. Postali pa smo tudi na dramatičnem polju bolj agilni z^ kar gre predvsem zasluga Metodu Kralju. Mešan pevski zbor je vedno- močnejši in popolnejši. Zraven pa iipa-mo še mladinski odsek, ki se bo jutri ponovno predstavil naši javnosti. - .«. 'Tovariši! Le riaprej po začrtani ppti. Okiepimo se društva, da bo ■nam v čast in naši naselbini v Villa Devota- v ponos. Obenem pa nam bo tudi v' veselje m V poinoč v -bolezni etr y splošne kulturne in gospodarske koristi. Pristopite vsi zraven, ki š£ niste. Pripeljite s seboj' tudi vaše otroke, ker kot vidite bomo prav kmalu pričeli s poukom. Učimo ter vzgojimo tudi naše male V pó'nofne fante in dekleta ter V žnačajne ljudi, da še bodo znali'dostojno predstaviti, ko bodo prevzéli krmilo za nami. tn če bi jih usoda Življenja zanesla kamórkoli po svetu, kot je *nas, da si bodo znali še veliko bolje I&staviti in pomagati nego se moremo mi. 6-Ü. na družino. Zaradi pomanjkanja mo ke je zmanjkalo tudi kruha in: peki že nekajkrat niso mogli postreči svoje odjemalce. SMRT NAŠE ROJAKINJE V REKI BOSNI Dne 26. julija t. 1. je nažla smrt v valovih reke Bosne pri Zenici naša rojakinja 19-létna Štefanka Ken-da, rojena v Idriji. V Zenico se je priselila z očetom že v letu 1931. Pokojnica je sestra Vladimirja Ken-de, ki je bil obsojen od fašističnih oblasti na 18 let ječe in je zaprt v rimskih zaporih- Kako je bila pokojiia Štefanka priljubljena med tamkajšnjimi priseljenci in domačini je pokazal pogreb, katerega "so se udeležili vsi člani emigrantskega društva. "Gor tan-Bazovica" in veliko število drugih meščanov. - 'Pokojnici naj bo lahka zemlja, prizadeti družini naše iskreno soža-lje I ' - • — Karabjnerji so prijavili oblastem Skupka- Miroslava, starega 20 let iz Št. Vida nad Vipavo radi kraje, groženj ter rabe orožja. Ko so ga hoteli aretirati, je nameril na agente revólver in se počasi oddaljeval, nakar jim je zbežal. Dogodek j« precej zanimiv in -se je naglo razširila yest o njem. Skupek, za katerim je bila izdana sodna tiralica se je nahajal v času, ko so ga hoteli aretirati;1 v hiši Stanka Kobala. Policijski agenti, ki so obkolili hišo in prišli v stanovanje,« so bili presenečeni, ko jim je ISkupek z Orožjem v roki zagrozil, da jih pobije. če se kdo gane. Iznenadeni nad tem, ihiso agepti mogli preprečiti beg^ tatu, ki Se je s hrbtom jproti Vratom" umikal-in na pragu naglo, skočil na dvorišče ter brez sledu izginil. Še sedaj ga iščejo brez uspeha. — Ko se j« 17-letni Konstantin Trpin iz Vrtojbe kopal, je zadel s krampom na granato skrito v zemlji, ki se je razpočila in ga zelo težko ranila, — Velik spomenik, ki bo obenem grobnica, bo kmalu končan na Osla-vju. V njega bodo spravili 50.000 padlih vojakov. — Goriška kvestura je prijavila oblastem Urško Vonóinov'o poroč. Štrukelj iz Gorice zaradi mazaštva. Njenemu zdravljenju so prišli na sled. po neki Genovefi Valdevit, ki je imela splav. Na podlagi preiskave so dognali, da se Vončinova u- GOSPODARSKO PODPORNO DRUŠTVO v VILLI DEVOTO VABI cenjene rojake in rojakinje na veliko pomladansko prireditev, ki ae bo vršila 10. oktobra ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih, ulica Simbrón 5148 (V. Devoto). SPORED: I) Otvoritev: Godba. 2) Ferjenčič: V mraku; poje moški zbor. 3) Vokrič: Večerni zvon, poje mešan zbor. 4) Gregorčič: Na nebn zvezde sevajo, poje mešan zbor. 5) Gregorčič: Soči, Deklamira Kristina Pečenko. 6) S. Gregorčič: Ciganček deklamira Zúlenla Forčie. 7) S. Gregorčič: Svet vedno ednak, deklamira Andrejček Colja. 8) S. Gregorčič : Opomin k veselju, deklamira Suzanka Lokar. 9) Lipa} narodni motiv s petjem, izvajajo deklice. 10) Luknja v namiznem prtu. Igrokaz v enem dejanju, izvajajo deklice. II) Tihotapci; šaljiva igrica v enem dejanju, izvajajo dečki. Po končanem vsporedu prosta zabava s plesom. Društveni bufet bode kot vedno dobro založen. Vstopnina: Prosti prispevki. . • V slučaju slabega vremena se prireditev vrši nedeljo pozneje. K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR kvarja z nedovoljenim zdravljenjem na podlagi lastnih zjdravü. Za želodčne bolečine je uporabljala kuhane velike mrvalje in bezgov sok. Za oči pa je predpisovala "žavbo" iz strupenih gob in masti merjasca. KONFINACIJE Gorica, septembra 1937. — Od oseb, ki so bile aretirane v Kamen-ščkovi gostilni na Kornu v Gorici je bil gostilničar Kamenšček konfi-niran na dve leti, od prisotnih gostov neki Kumar pa na štiri leta. Štiri druger osebe so bile pokvarjene in postavljene pod strogo policijsko nadzorstvo. Ostali so bili o-proščeni. ZLOČINSKI UMOR V MILJAH -. . - • i .., ..' -" - Poročila o umoru Marjana Rosse* ttija v Miljah si sicer precej nasprotujejo, a dejstvo je, da iz nobenega poročila ni mogoče zvedeti točno za vzrok ten;a zločniskega dejanja. Eno poročilo pravi, da je Rossettija ustrelil miličnik Venosa v prepiru, ko Sta se vračala, iz gostilne, dočim d tuga, poročila smatrajo kot vzrok politično, nasprotstvo. Vsléd tega u* mora je nastalo med ljudmi veliko razburjenje, tako, da so bile oblasti prisiljene izdati prepoved udeležbe pri pogrebu. To dejstvo pa je še slabše vplivalo na.razpoloženje ljudi; Ker se je pogreb vršil ob času, ko so bili možje na delu, so se skušale udeležiti pogreba le ženske, ki so hotele na vsak način priti do pokopališča. T» je prišlo do spora med stqpio in. ienskai»!, ki so kréle od oblasti izáano prepoved. Ker ženske le vztrajale pri svoji odločivti in jih stražniki niso mogli pomiriti, no -¿ih-priitf-li. polag-oma aretirati in spfiiVljitti v 'zapore. NemaloWese-ne&ni so zvečer možje, ko so prišli z déla, zvedeli za dogodek. Razburjeni so šli skupno pred občinslke zapore, in zahteval^ da izpuste njihove žene. Toda zgodila se je haš nasprotno in pomnožen»-straža je tudi ve-, čino njih vtaknila v zapore. Število vseh aretiranih se je, povzpelo tako okoli 140. Kakor pa poročajo z druge strani, je bilo razburjenje ljudi precej veliko. Padli so celo vzkliki, ki v Italiji danes niso dovoljeni. Tako so vzklikali proti fašizmu in za republikansko Španijo, vmes pa tudi za Rusijo. Če je to res, bodo oblasti gotovo proti prizadetim postopale z vso strogpstjo, kar da slutiti zopet velik proces pred posebnim sodiščem. JUGOSLOVANSKI LISTI V ITALIJI trst, avgusta 1937. — Fašistična vlada je dovolila, da se smeje pro- sti listi, tako n. pr. "Šloveiiec", "Novosti", in "Politika". V zadnjih dveh mesecih je tudi ljubljansko "Jutro" zopet dovoljeno, in siceT ta v zameno za tržaški "Piceolo", ki sme zopet v JugOslayijo. Toda s tem, da so Omenjeni list.i dovoljeni, nikakor ni še rečeno, da jih slovanski črtatelji v Julijski krajini svobodno lahko čitajo. V tem pogledu očitno veljajo za različne kraje različni predpisi in zakoni. Dočim namreč v Trstu celo v kavarnah, kjer je bilo pred vojno zabranjena slovenska beseda,, sedaj se .lahko jugoslovanske liste, delajo širjenju teh listov na deželi, zlasti pa v Istri, kar največje ,težko<če. Veliki predeli Is-' tre so za te liste, docela zaprti..Toda. tudi tam, kamor lahko, pride tak list, so čitatelji izpostavljeni veliki nevarnosti. Tako je te dni v nekem kraju v slovenskem delu Istre, ki ga iz umljivih razlogov ne moremo imenovati, fašistični tajnik pozval k, sebi nekega našega človeka, ki kupuje slovenski list in ga na. željo posoja tudi sosedom, in ga posvaril, naj ne dela jugoslovanske propagande z jugoslovanskimi listi. Ko mu je naš človek pojasnil, da so ti listi vendar dovoljeni in da živimo sedaj v prijateljstvu s sosedno državo, mu je fás. tajnik rekel, naj pazi, kaj dela, kajti sicer utegnejo ga poslati na otoke v konfinaeijo. PREKORAČENJE MEJE IN NASILJE Trst, avgusta 1937. — Italijanski listi poročajp o nekem čudnem incidentu, ki se baje odigral na državni meji pri Podbrdu. Pretekli teden so finančni^, *fraž" nfki presenetili; 24-íétnefca Avguština Bizjaka in 37-letno Marijo Biz-jakovo, oba iz Grahovega, ter 29 letnega Ludvika Rakarja, ko so hoteli prekoračiti mejo, "da bi sc tam sestali z nekaterimi neznanimi osebami na jugoslovanskem ozemlju". Kljub pozivom finančne straže se niso ustavili, temveč prešli na jugoslovanski teritorij. Istega dne pa so se vrnili in prav isti finančni stražniki so jih zopet presenetili. Finančni straži Marturanu se je celo posrečilo, da je ustavil Bizjaka, ta pa se mu je uprl in oba sta se zvalila po strmem pobočju. Pri tem je Silar-turano udaril ob kamen in obležal v nezavesti. Bizjak je uporabil priliko in zbežal. Marturanu so priskočili na pomoč njegovi tovariši in so ga spravili v neko hišo v bližini. Proti Bizjaku in ostalima dvema, ki so vsi utegnili zbežati, je bila vložena tožba radi nasilja proti javnim organom in radi nedovoljenega pre- dajati v Italiji nekateri jugoslovan-stopa državne meje. — Neznani avtomobilist je hudo l-anil 30 íétno°JE*&vtó Aferam iz Solkana. Dobila je težje notranje poškodbe. —Goriška reševalna družba "Oroce Verde" je v prvih šestih mesecih t 1. prepeljala v bolnišnico 1941 ponesrečencev. od teh 1.184 brezplačne. Rešilni avtomobili, ki so last društva, ?o prevozili 31.043 km, — 19-letni Srebrnič'Franc se je udeležil izleta s svojimi prijatelji v goriške hribe. Pri tem'Je hbtél"'nabrati nekaj ciklamov iri se je za to povzpel na strmino, kjer "iri u' je spodrsnilo. Po sreči pa je padel* ná neko drevo, ki ga je zadržalo!, 'da rir padel v prepad. Pri tem je zádóbil težko rano nad ušesom. ' —r Goriška kvestura j« kaznoval» Marijo Lutman, lastnico kavarne "Verdi," ker je v odsotnost i prepustila vodstvo kavarne Mariji Rusjan, ne da bi ji izposlovala tozadevno dovoljenje. .... . • — Josip špacapan, Franc Mervic in Venceslav Špacapan,. vsi iz Qzelja" na so bili obsojeni vs$,k na 100 lir pogpjno, ker so kopali staro železo v zasajenem državnem gozdu v P*" npvéu'i .• .. "'„•. : — V bližini Renč tía odprtem polju so našli mrtvega Josipa Vičiča, starega 40 let'. Vzrok smrti ni znan- — V tržaški prosti Inki se je zgo" dila težka nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. 33-letni Cermelj Josip iz Rojana, je hotel pred hangarom št. 24 preiti med vagoni-na drug» stran tira. V istem trenutku pa Je potisnila vagone lokomotiva in Oer-meljn so zmástílí "odbijali va^otiov. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. — Iz Rusije se je vrnil po 23 letih ujetništva bivši avstrijski vojak Sil* vester Godina iz Škednja pri Trstu. Leta 1914 so ga Rusi ujeli na gališk' fronti. — Legionar Faletič Ignac letnik* 1913 iz Ravni pri Livku je dobil vo*-jaški križec za hrabrost pri osvajanju fašističnega imperija. Martin11* Karel iz Idrskega je dobil vojaško odlikovanje, ker se je junaško bo' ril v Abesiniji. Vojaški križec j« dobil tudi Hrvat Ivan iz liivka. ... V . < . *«r»J« v* . '"< — Sodišču je bil predan Joffl? Peršelja, star 20 let, iz Kojskeg»' ker je zbežal v Jugoslavijo.«! r — Na 1 leto zapora pogojno bil obsojen Ludvik Krapš iz Idrije, ker ni prišel na «nabor. — V Podkraju so našli mrtveg» CA.CENTRAL EUROPEA 469 5AN MARTIN 469 Núm. (Štev,). 40 -•*»• i naWMMMMBMHHi SLOVENSKI LIST r Stran 5 na seniku 21-lfetnega Josipa Sajovi-«a. O vzrokih smrti ni ničesar znanega. — 15 oseb iz Bili je bilo naznanjenih oblastem, ker so kopale na zmeljižču industrijalca Mozetiča Josipa in iskale staro železo. -r- paradi tihotapstva žganja je bil prijavljen oblastem- Beguš Rudolf iz Rut pri Grahovem. ANTON CAHARIJA OPROŠČEN Reka, avgusta 1937,— Tu je bila 29. julija razprava o zadevi pred časom aretiranega Antona Caharije, bistriškega računovodje, ki je bil a-retiran in odpeljan v tukajšnje zapore. Kot je naš list že poročal, je bil obdolžen nepoštenosti pri ravnanju z občinskim denarjem in kraje nekih dokumentov. Vsa obdolžitev proti Cahariju se je takoj vsakomur, ki je poznal raz: mere na bistriški občini in pa aretiranega Caharijo zdela, da, visi le nekam preveč v zraku. Zato je bil vsak prepričan, da je to samo obdolžitev, brez vsakršne dejanske pod stave in da bo Caharija spet nova žrtev laških kapric. Vendar se je vsa stvar pred sodnijo lepo iztekla in Caharija je bil oproščen vsega, kar mu je obtožnica predbacivala. Na razpravo je bilo pozvanih nad 40 prič, ki šo vse, bodisi Italijani ali pa Slovenci izrazile svoje mnenje v korist obtoženca. Med drugimi pri- Fotografija "LA MODERNA Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROOENI • Najbolj« In naJtrajnaJH spomin Je topa ta dobro izdelana povečana slika, ki Vam Jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene i velikim popustom z o žirom na Številno slovensko klijentelo. Poštne slike od 9 5,— dalje ducat. ObUčete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tndi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires čami je bil tudi zadnji slovenski župan v Ilirski Bistrici Anton Ličan« ki je poznal Caharijo kot pridnega in vestnega občinskega tajnika, ki si ni nikdar prisvojil občinske lastnine niti za. stotinko,' čeravno je bil dejanski gospodar vsega. To je tudi izjavil pred sodiščem. Ravno tako povoljno in pohvalno se je izrazil o obtožencu tudi bivši podešta ¡.Karel Ognibene, ki je Caliárijo pohvalil kot pridnega ih vseskozi vestnega ter zaupanja vrednega uradnika. Tudi vse ostale priče niso vedele prav ničesar povedati kar bi obto žeiica obremenjevalo. Takoj po razpravi je bil- Spuščen na svobodo, .sod niki' šo mu' priporočali, da nastopi shižbo takoj, občinskemu podeštatu, dr. Bordona' pa, ki je zastopal občinsko upravo kot tožiteljico, da mora: Caharijo sprejeti takoj v službo, mil poravnati škodo in stroške, izplačati plačo za čas, ko je bil v zaporu ter proti tijemu postopati tako, kot še postopa s poštenim človekom. Namignili so mú tudi, da i--majo sicer še dovolj prostora v zaporu. ■"•': Tako je bilo vsaj enkrat? dano n šemu človeku popolno' zadoščenji Enemu izmed mnogih na sličen ali drugačen način obdolžeiiih se je posrečilo dokazati; dá je nedolžen, da je pošten in vreden zaupanja bolj kot 'Vsak od priseljencév. Naših ljudi jé še malo po pisarnah občinskih in drugih uradov. Povsod so jih nadomestili s' priseljenci. Le ponekod so se še obdržali in to zaradi svoje pridnosti in inteligence, v čemer se lahko kosajo z vsakim priseljencem. Dejstvo je tudi. da se kjer so ostali naši ljudje še v občinskih pisarnah, ne dogajajo razne kraje in poneverbe kot lam, kjer so nastavili priseljence. Izjemo delajo naši ljudje,-le tam, in oni, ki so se spozabili, da so Slovenci in sledili obnašanju lahko privoščijo take .prireditve, na zobozdravnika t Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure donato alvarez 2181 U. T. t>a - i 723 in življenje priseljencev.. Toda Jakih slučajev ni veliko, in če so kje, naredili kakšno škodo, so jo mojšali tudi poravnati sami ali pa sorodniki, med tem ko Italijani v takih primerih odhajajo in pvtščajo za seboj" velike dolgove. vojaške vaje ob meji Ljubljana, avgusta 1937. — Vojaške manevre imajo te dneve italijanski vojaki ob gornji Soški polili; in njenih grebenih, ki mejijo na MiaSp ozemlje. Vsak" dan se sliši čez mejo ropojanje strojnic in brnenje zrakoplovov. Večja, števila italijan-, skih vojakov pa prihajajo na mejo ob dolini triglavskih, jezer. Dogodi, se pa tudi, da reflektor italijanske vojske posveti na naše ozemlje. v snežniških revirjih nadaljujejo z utrjevanjem Št. Peter na Kras-u. avgusta 1937. — Tudi letos nadaljujejo z utrjevanjem v snežniškem ih zavomi-škem obmejnem pasu. Gotovi predeli,- poleg že utrjenih so nedostopni Vsakemu civilistu, v katerih dan in noč vrtajo in gradijo. Vse dneve se sliši močne poke, ki jih povzročajo z razstreljevanjem in ropotanjem strojev. Vsi. predeli, /v katerih so deLa v teku, so močno zastraženi. vrtna veselica italijanskih oficirjev Št'. Peter na Krasu, avgusta 1937. — V Knežaku so priredili- oficirji 8. t. m. veliko vrtno veselico,-kateri je prisostvoval tudi Teški prefekt, general, poveljnik-fašistov, itd. Naš človek nima. niti za sol, kaj šele za kruh, medteln ko si ljudje te vrste katerih zapra-vljajo na lahek način pridobljeni denar. Zgleda, ko da nameravajo . s takimi veselicami izzivati našega človeka, ki so ga oropali vsega, kar je imel. en Mrtev in en ranjen zaradi eksplozije granate Že zopet moramo poročati o novi nesreči i razstrelvom, ki.je zahtevala novo mlado žrtev. To pot se je -zgodila, nesr.eča v Št. Mavru pod Sa-botinom. 32-Jetni Anton Pavšič iz Gorice je našel granato in jo je hotel odpreti. Eksplozija ga je takoj ubila. :Nesreča je hotela, da se "je nahajal v bližini 3^-detni Ambrozij Križan iz Gorite. Zračni pritisk ga je vrgel ob tla in pri .tem je. dobil veliko rano na- glavi. Z rešilnim av-. tem so ga prepeljali v goriško bftl-. nico.;.::: ..-'••: =>i ¿r ; m •»- ' -v.,- zopet aretacija v trstu ü gorici .....' ■ < • ' ' iS.'- : -.-.: ■ Trst, avgusta 1937. — Preteki teden so .aretirali v Trstu privatnega uradnika Miroslava Stoparja, ki je bil pred nekaj leti konfiniran. Policijski organi so prišli kar v u-rad, kjer je zaposlen in so ga odpeljali na kvesturo in odtam v zapo-, re. Zakaj so ga aretirali, ni znano. Približno istočasno so aretirali varnostni organi v Gorici trgovca brata Breščaka: Tudi o vzroku te aretacije ni nobenih podatkov. IttHKHKHÍÍttHWreHKH^^ Ako hočete piti dobro vino in j poceni obrnite se do mene, ki ga dostavim tndi na dom. FRANC KURINČIČ ¡GARAY 3912, Bs. Aires ^OOOOÍ5H!H3tt5HJOOO0ak, da s«m pustil svoje ljudi zgoraj", je za mrmral. "Ali'jih nfe bi ^kllcálTÍ!. Toda kaj bo, če mi izpodletl?.. . Sramo trepetal Je ob skrbi da bi se ne skosal. "Pričakoval sem vas", Je povzel, "A-y U bi bila dvojna!..." Pardaillan mu Je cltal te dvome tia obrazu. Začutil J«, da so ga Bussi-Leclerc boji, čeprav Je priklenjen. Vz-°Ute rekli, da me bodo mučili? Sodeč t>o vašem posetu krvnik ne more biti tfaleč..." . "A, tako!'' je. dejal Leclerc.^ "Ne dragi gospow, nocoj ne bo krvnika, fie h Jutri ob solnčuom vzhodu pride to vas.'f.• ■ .. •• . . "TfedaJ še Jé ne sviti?" "Ne. bodite bieis skrbi.' živeti vam je se uekaj ur. . . Nu. kaj ¿nislite o mp-jeni predlogu? Ali pristanete na re-Vanšo?" "Uvažujte vendar", je rekel Pardal-lian. na tihem drhteč od upanja, "da «eni v veliko neugodnejšem poloiaju od vas".' "V'raga!" je óotólíl Btts^!-lec*erc. • 4 -jjr»- ..... "»aj baš nu to se zanašam..: In še boji se me! Nu. ttVaia Bogu. izgubljen je!.. . " Umakull is je za štiri kovalfe n premeril z Očmi razdaljo, ki je bila potrebna za nezaslišani boj. Pardaillan 'se je vstopil s (tvojimi ukleujenitni nogam', kalcov ju vedel ia znal. Ko je bil náred za borbo,' je ua-lašč zastokal. "Nu, nu", je resna dejal i.eclerc. "zdelo l>i se, da itujUa dobro!" "Oh. narobe! Strašno uerodno ml je..." "Kaj bi neki! Jaz nisem v nič boljšem položaju od vas, Res ne ve;n( zakaj se pritožujete." 'S6J se ne pritožujum", je rekel Pardaillan. Toda vse je kazalo, (la se boji!... Bussi-Leclerc se je zasmejal, kakor da sam ne ve. čemu. in je dvakrat zaporedoma udaril z uogo. " "Prli.ravljena sva", je zarenčal. "U-dariva!-' "Evo a. ;> J V dejal Pardaillan. Meča sta Z-ivenketala drug ob dru-eem. Pardaillan j» poizkusu ukano, s katero je razorožil LcalcroA v mlluu Sv. •HoltVZ.i'rasi»t Mi-" v^l.w oreovi roki je o*tal neoaúij$ui, .. b- ■ J'JoJ I" . ... "Naučil se ■■ "Alj'ji! ' - i ;!* ."ni'jit i.-'.í-.'ii'j :'.agroho: tal Leclerc. "Da, odkril sem"Vašo pre-| "Trikrat bedek,' Nisem se mogel u-kleto zvijačo! In še'ene sem''1 Se naučil.' preti želji, da ga osramotiin na prvi Ali 'naj vam jo pokažem?" j mah... Zdaj je vse izgubljeno! že gre- ' Tako govorit je ..pobosil konico k do!... Odšel bo! Pogúbila me je ba« tlom. Pardaillan je Storil takisto. havost..." ' ''- ' "Joj meni!.." Je. ponovil-kakor v in res' je prinltei'Comtols z arkebu-brezmejni osuplosti. '-'•:"■ ' • zirji meneč, da gre guvernerju za ka- Buási-L^clerc se Jfe divje grohotal: to. .BuskioLecleiv^zaripel .kakor :po-_ tonika in-od sramu' ves-. pijan, je . naglo pobri.1 3YOj tneč, vtaknil ga v nožnico 'iu -odprl v ra a t, Pardaillan se Je ugriznil v .^»est. ,•« • ..¿^ ''Ž v:ne! " --je iarjovsl Bussl-iLpclerc. '"Psli Obešenjaki!.- Kdo. va¡i je klicali,',' "Misliji smo, vaša Svetlost..," "Kdo vam je rekel misliti. Kaj vo- Ta minuta je-bila izmed najsrečnejši^ kar Jih Je doživel. Pol zadoščenja j« bilo že dobljeuegá, ker je vitezova u kana izpodlétela. (>: bl bil hladnokrv-nejši, bi se !bil imorda i'tj'udil n£f spretnosti, ki Jo je »okazal Pardaillun. Toda Bussi-Leclerc ni m!slll tako daleč, "Zdaj vam izbijem meč", je povzel. "Razorožim vas. gospod de Pardai- \ hunite tod. Nazaj, mrhovina! Poberi-llan, kakor ste vi razorožili mene. Ker te se, 0d koder 8te prišli!.. ." pa potrebujem vidnega dokaz;., da "Otet sem!'' je «amriural Pardal-raniti... zakaj ubiti vas ne smem... Han, naslanjaje se ob zid in drhteč qd sem vas i.remagal,',.vas moram tujli brezumne radosti.. . A kam naj vas rantifi. .. Že vem: naj- Arkebuzirji in ječilr so jo Odku-bolje bo v ' čelo. . .'-Velja. Nastop!... riii še hitreje, nego so bili pritekli. Dvojni apel!... Prima... sunek na- "Više!" je kričal Leclerc ža njimf. ravnost!... Evo!..' 01^ satan!.....V više! Prav na dvorišče!T' Poslednji dve besédi ata se 'zlili v Ko ni slišal ničesar več, se je vr-beaen krik togote i«' t>č"adenja. VI tre- ¡ nil v celico, zaprl vrata ter spet obe-nutku. ko je Bus»! da bi iadal sil svetiljko in kljue na žrebolj. Nato Pardaillanu napovedan sunek, mu je ' Je vnovič izdrl rapir, zletel moč Iz roke!, i. Nezmagljivi Lecl^i-i je bil že; drugič razorožen!. . . Njegovo tuljenje' se je razleglo po hodnikilj kakor tAtljenje poKubljenlli v peklui', Pardaillan se ni ganil. t; "Poberite svoj m«v, gospod".! je ve le! z mirriTm glasom, ki ga je: delala notranja »»petost še tem hladnejšega, "líe moren» vam btaniti; priklenjen MJegova-pravn iuiml pa 'Je bil? dru- bijal njegove napade. "Tako mi mrtve matere!'' je zaroh-uel s pridušenim glasom. "Naj reče krvnik kar hoče... poginil boš od mo je roke!.. ." lu že je naskočil. -T0 pot ni slo več za dogovorjeno bol4 bo. Nič več -ni stal na mestu, kakor je izi-rva satu ponudil. Zdaj ga je hotel ubiti!' Skakal Je na levo, nu desno, na prej in nazaj, zaganjaje se v Pardal-llana, ki je vzlic sponam ua nogah od- Ka: Jearjeva leščerba je medlo brlela v temo. Bus^ijfty, meč Je švigal, proti vitezovim prsim kakor blisk... Bil Je pflzor, da bastiljske temice še niso videle enakega do tiste noči... . Prišel Je trenutek, ko se je Leclerc iznemogel naslonil na vrata. "Ob", je zainrmral, "zakaj sem mu dal orožjfc. v roko!" , NRi, misel na umor neoborpženega se mu ni i^piral^ v tem obupu... t'JIbjy ga moram!" mu je tolklo v m^žganih. "Ako ne nalokam njegove krvi, naj rajši takoj poginem!..." ^ Udaril Je s spočito močjo. V strašni tišini celice se je slišal samo žvenket ostrin in sikanje zveri, ki Je hlepela po krvi, Pardaillan Je yopustií; Umaknil se Je v kot, kakor da omaguje. ' "Držim ga!" je zarohnel l.eclerc, podoben tigru, ki se pripravlja, dá bi zasadil žrtvi kremplje v vrat. Zaletel se je prav do njega, da bi mu onemogočil rabo meča in bi ga zaklal •i bodalom. "Držim te!" je tulil. "Zdajle te pribi-jem na zid!" Tedajci pa je zkhropel i-n odprl ustaf da bi zakllcal na pomoč. Toda klic se je izprempnil v grgranje živali, ki jo daviš. .. In res! Ko se je Bussi-Leclerc v slepi -togoti zagnal proti Pardtillanu, ga je mahoma objela dvojica silnih rok; omahnil je, zabropel in glava mu je pala na ramo. Pardaillan je odnehal. Spustil je Leclerca na tla, sklonil se k njemu ter mu položil roko na srce. "Ni mrtev!'' Je rekel sam pri sebi. "Prav. žal bi mi bilo. Kadar se drugič srečava, naj se lup loti y tretje, ako ga bo.še volja..." Nato je vstal in -nategnil verigo, kar Stran 6 SLOVENSKI LIST Núm. (Štev.) 40 714 0pp ZAPOSLENIH DELA V J—. M ^ . . 1- . ----■ .« . . Pravkar objavlja Osrednji urad za zijv^dvanje delaveev v Zagrebu podatke o številu zavarovancev pri itokrofcjMh uradih in zt»sebnodrustve-jftih blagajnah za mejsec ;junij 1937. •4z teh podatkov je razvidno, da je étttviio zavarovance? naraslo od ma-jri do junija 1937 «d 693.973 na 313:535, torej, aa 20,862-¿tonov.' Od, junija na letos pa znaša prirastek 83.115 delavcev ali 13.18 o|o. 8 tem .je število zavarovancev doseglo: višek, katerega že^doigo »e poznamo.^ — V naslednjem podajamo- podatke o i številu zavarovancev iti povprečni mezdi za zadnja leta v mesecu juniju? i' : '• tZavarovancev mezda junija 1930 . 654.948 26.59 din jueijft 1933 537.195 33.27" junija 1935¡, 585.130 21.56 " junija 1936 630.720 21.56 " -juiiija 1937, 713-835 22.73 " Iz teh podatkov je razvidno, da je je zaposlenost, dosegla najnižje stanje leta 1933, od tedaj naprej pa se je stalno dvigala. Najvišje stanje je bilo pred krizo leta 1931 doseženo septembra. 1930 s'654.966. Ta višek pa smo prekoračili že novembra 1936,-nadalje aprila, maja in junija letos dosegli najvišje stanje, ki se pa po verjetnostnih računih še lahko poviša. Kajti v naslednjih mesecih od junija dalje se običajno število zaposlenega delavstva le zvišuje. Po industrijskih panOgah izkazu-' je v primeri z junijem, lanskega leta največji prirastek število delavstva, I za po:? lenega pri gradbi železnic, cest in, ..vodnih., zgradb z 12,i>38 dejavni, nadalje pri gradbah nad zemljo 10.970 in v gozdtiOágfarski industri ji «772. Če upoštevamo samo-odstotj na števila,-dobimo največji prirastek .pri gradbi železnic in ct«st z 49.4% in pri gradbi prevoznih sredstev s 36.^7%. Med ostalimi panogami izkazuje številčno še'znaten prirastek' tekstilna industrija, ihdustrijá kameli ja in zemlje, trgovina,'strojna; in kovinska industrija. Med posameznimi uradi izkazujejo največji prirastek: Belgrad 14-760. Ljubljana 11.563 iii Zagreb 7832; ,;v odstotkih pa je najvišji prirastek'v Ban jaluki 28.26%, na Su-šaku 23.91% iñ v Sarajevu 19:11% Padec izkazuje Okrožni urad v Splitu zaradi štrajka v cementni industriji s 1660 delavci ali 6.25%. Povprečna dnevna zavarovana mez d-a narašča že od lanskega leta sem. V primeri z majem se je povečala za 0.29, din, v primeri z junijem lani pa za 1.17 din. Skupna zavarovana mez- i da je znašala junija letos 406.55 milij. d:n, maja 1937 388.82 miiij. din in junija lani 339.89 milij. din. V teku enega leta se je skupna zavarovana mezda in zaradi povečanja števila članov in zaradi samega dviga povprečne zavarovane m'ezde dvignila za 19.32%. NATEČAJ ZA NOVE KOVANCE Finančni minister razpihuje natečaj za izdelavo novih kovancev, ki se ga imajo pravico udeležiti vsi umetpiki, državljani kraljevine Jugoslavije, Umetniški eptečaj obsega tele .točke: }. y^atecaj za izdelavo . označbo leta, in pod grbom vrednost lika Nj, Vel. kralja Pet*w II z« j^. d™din-). Na rtbtf otTrti "Sre-1 ee srebrnikov po 50 in 20 din. — j brnikov bo pa napis: Bog i-uva Ju-2. Natečaj za :i¿delavo:; kritiziranega goslavijo. Víík napisi^á srebrnikih: grba kraljevine Jugoslavije ža hVb; j po 50 din bodo v cirilic',"na M-ebr-tno stran srebrnikov po 50: in 20 nik'ih- po 20 din pa v laftiiieu Pri din. 3. Natečaj za izdelavo: stili- s .. - • • '*■,•■ • ' : ■ ; 1 v . , . s;' t • • '. . ■ f ' zira'né krone s števikniin napisó'm in okvirnim sfHiziranim vencém za niklasti den'ar po' 10 diii. '—' 4. Na-; tečaj za izdelavo serij alegoričnih slik za denar po 10, 2, 1 in pol dinj t'metn'.kom, ki bodo ■ sodelOvaii pri natečaju bodisi pri ¡vseli ali samo pri posameznih točkah, se prepušča popolna svoboda glede zamisli in obdelave umetnine, tako da se upošteva njihov osebni namen; pač pa se morajo pri izdelavi modelov pod ena in dve držati določil čl. 6 zakona o izločitvi kovancev iz prometa in o kovanju novih kovancev: Ta člen se glasi: Srebrniki po 50 in 20 din bodo imeli tole ' obliko: na sprednji strani (licu) lik Nj. Vel. kralja Petra II., okoli njega pa napis Peter II., kralj Jugoslavije, na zadnji (hrbtni) strani pf^ na sredi grb kraljevine in na levi strani številko 19, na desni grba pa 1937 za modeTO natečaja pod 4i""se" imafa jtvsedi "dinar" in "para" izpisati hrez; skrajšanja. Nagrade za po am zpe na; <><"•;$ jq so tel?: . - ¡liaíi pateóaj pod Pr\a,nagrada liO.OI'O.djn,.druga,h grada 6.000 dir., tretja nagrada 4.000 din,, in ir.i ,to-1 ajine,,nagrade po 1.500 din.; ad natečaj pod 2.: prva nagrada 6.000 din. druga nagrada 4.000 din. tfretja nagr..da 2.000 din. in dve tolažilni nagradi po 500 din. ad natečaj pod 3.: prva nagrada 6.000 din. druga nagrada 4.000 din, tretja nagrada 2.000 din in ,dye tp-lailtii nagradi po 500 din; ad natečaj pod 4.: prva nagrada Í5.C0 din, druga nagrada 8.000 din. in pet tolažilnih nagrad po 1..200 d n. Predložena dela po ocenilo posebno razsodišče, v katerem so: g. Ni- IZ BRAZILIJE že več let, ni bil pri dobrem zdravju oseta letni .sinček g. Franca Tro-jer iz lleqč, sedaj pa ga je pograbila luglavsmrt/Pokopali so ga dne 22. t. m. Naše iskreno sožalje! ## Te dni sta otvorila gg. Iva'd Tro-jér in Alojz Arčon bar in' pokari-jo." Želimo mnogo uspeha! ' ' . * m KROJA(NICA "PRI ZVEZDI" DONATO ALVABEZ 2 p 5 9, pol kvadre od Av. Sari Martin, — Bs. Aires ? ll i . Ti . 1 5< Vg^n sporoča, da je prispelo novo angleško sukno za spomladanske in letne obleke po zelo ugbdnih . • • . eeriah. ■M-v !"„;•• ;i C".!:*?*'' «7* . ■ • k* t V. r 4 ; ¿ ~ ■ r — Obiščite me, da se boste sami prepričali. — < >Ji 'i. STANISLAV MAURIČ Velika moderna krojačnicat HERMINIO BIDINOST ' Excortador de el Jokey Če hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj ? se sam. AV. SAN MART|N 1544 Buenos Aires kola Stanarevič, načelnik bančnega Pri "Ornu.su" y slovenskem tečaju se je povišalo število otrok. Kako bo. za naprej, bomo videli. Dose-daj smo samo ugotovili, da učna moč ne obstoja z "gospe in gospodične". V S. Paulu nimajo -Jugoslovani nobenega zakonitega predstavnika. G. Todič, dopisnik ministrstva soc, politike je pred meseci odpotoval v domovino. Prihajajo zopet samovoljni "predstavniki". Konzula pa že sedem let pričakujejo iri se to~ lažijo: "Brzo vreme če doči"! *' ** * in valritnega oddeika, in g. Zarije Starčevič, svetnik finančnega mini- 25. t. m. jé češka naselbina pri' rtdila komemoracijo pok. Masary-ku-Osvoboditelju Malo je bilo čeških prireditev, da bi bile v tako ve- »jtrstvá; dr. Jovan Lovčevič, prvi vi- likem številu obiskane kot to potr ceguverner, in dr. Momčilo Mokra-! kar pomeni, da je bil pokojni Ma' •i i ¿ "GORICA" VAkn nudi vsakovrstno blago za obleke in povr-nike po najnižjih cenah Delo j^rvoetno. Se^priporSča rojakotn FRANC LEBAN Warnce 2191 Buenos Aires pjac, šef oddelka za proučevanje žlahtnih kovin, in umetniki - Djordje Juvanovič, akademski kipar, Robert (Frangeš, Mihanovič, prof. umetniške akademije v Zagrebu in dr. Franc .Stelc, konzervator Narodnega muzeja v Ljubljani. Vse nagrade se bodo izplačale v navedenih zneskih. Plastično v mavcu odlite modele v. premeru 15 cm je treba poslati bančnemu in valutnemu oddelku finančnega ministrstva. saryk pri vseh zelo priljubljen. Žal da nas je Jugoslovanov bilo zelo lria-lo navzočih. ** * Dan bazoviških žrtev je že za nami, rojstni d'a.n jug. kralja tudL Slovenci in Jugoslovani v Braziliji 6e nismo spomnili ne enega in ne drugega. Bliža se 1 december, dan Zedinjenja. Gotovo bodo društva po .Južni Ameriki praznovala ta naš skupni narodni praznik. Kaj pa društvo "Ornus" v San Paulu? .iii Dr. J. HAHN Zdravnik bolnišnice Durand NOTRANJE BOLEZNI: — Srce — Slabokrvnost — Naval krvi.— 2ENSKE BOLEZNI: — Vnetje — Neredno perilo — Beli tok. — Sprejemanje strank od 3 do 8 ure. — Nizke cene na tedensko plačevanje. TÜÓUMAN 2729 esq. Pueyrredón. — U. T. 47, Cuyo 7601 '*•'' Buenos Aires ---¿j — ——. Je najdelj,moge]-, Jiea..se am je.posier iilo, da. je dosegel ključe. Ključavnici na sponah^ ki so mu uklepale noge, sta bili odklenjqpi kakor bi trenil. 2e Je hotel planiti k vratom, ko ga Je prešinil divji obup. . . , .Pardaiiian se Je ustavil v prvem po4" zemlju, pred celico, v kateri je moral b:ti Karel, ako mu je Maurevert povedal resnico. S strašno mirnostjo, ki ga je odlikovala v skrajnih trenutkihj I je Jel izbirati kljufe in odrivali zapa- Pardaillan nI mogel več hoditi. Ba»' he, kar seveda ni šlo brez škripanja. Izza vrat se Je slišal glas, podobem bes- toli^o ^a se je dr^al na nogah, , . Slabost ga je obhajala. Pomislil je nato. kaj ,bo, ako se zgrudi in obleži po)eg Bussija-Leclerca. Guverner, se je moral če z nekaj minut zdramjti iz pmc dleviee. ... in t^daj,. ^ Pal je na kolen^. Kakor neliote ¿t zgrabil bodalo (^negveščenega pasprot nifca in g» je krčevito, stisnil v desniei. r.i ~ ij* 1 *. 'i * ^ Prešlo Je pet minut. V nobenem j med bojev, kar Jih jp dotlej bojeval nI potrosil vitez toliko srdite volje kakor v teh minutah, ko se Je boril .z omedlevico ter {biral süq za poslednji, rešilni raapor. '•• • n ¡ In. re^. Moči so se jele vračati. Cu- ; . * < 1 i • ■. ' t, * teč( da mu odlega, je } omočil roke v lužo, kiv je stala na tleh, Jn si je osvežil obraz. Nato Je vstal. "Hočem." Je, ponavljal s stisnjenimi z ob rut. "Hočem, zato tudi morem. Hoditi hočem. Oditi hočem... Živeti hočem . . ." Čudež volje se je zgodil. Perdaillan, onemogel, od izgube krvi, Pardaillan, ki so mu bili pozabili prinesti košček kruha. Je zdajci odločno krenil k vratom, snel leščerbo z žreblja In »topil iz svoje grobnice. . . in ko je trikrat < * i. obrnil ključ da >ne bi mogel Leclerc za njim, kadar se osvesti, se je oddahnil kakor še nikoli ne. . . Proin0 Je odhitel pp stopnicah na vrh. Zgoraj, na dvorišču, Je čakal Je čar Comtoig z arkebuzirji. . . ' nému bropenju. Baš tisti mah, ko Je odklenil, j.a je udarilo iz spodnje celice zamolklo vpitje ln razbijanje: Bussi-tLeclerc se je obudil iz omedlevice. "Moral bi ga bil zadaviti", je po-jnis-'lil Pardaillan. "Vse mi lahko lz^od-leti zaradj njega..." A v tem so se vrata odprla. Naglo je vstopil ter Jih zaprl za seboj. Ko Je posvetil z leščerbo, ki Jo je drial v roki. je zagledal pred seboj mladega človeka, vsega razcapanega< vsega krvavega. z brezumnimi očmi in spač.enlml usti sredi obraza, ki v svoji blazni to-,got ni bli več človeški obraz... To bitje, ki ga Je vitez komaj Ae " ' ' ' "i'; , \ spoznal, se je brez besede ziaprašilo vanj in ga Je oberoč zgrabilo za grlo. "Evo ga.'' je zahroj.lo z jedva razumljivim glasom. "Vsaj enega. Pogirai, lopov..." "Karel. Sinko" je zastokal Pardaillan. "Molči, ali pa sva izgubljena..." "O Violetta", je zahropel mladi voj voda. "Odpusti mit da zadavim samo enega.v odkup za tvojo smrt..." Pardaillan se jc obupno branil. Ni ga smel ne ubiti ne raniti, in vendar Je vedel, da Je to edino, kar ga more oteti... Bussi v svoji celici je tulil čedalje glasneje. Gotovo »o zgoraj Je-čarji prestrašeno poslušali ta hrup in «o se odpravljali gledat, kaj je, ie- prav Jim je.bil .guverner^repovedal. .. Treñúl^'je "Vi^sfrašga. 2e se Je izpolnjevalo, česar se je. vitez bal: Com-tols in arkebuzfrji só prihajali... 'Pardaillan je čul nji&ovo klobtfStranje po stopnicah... 1 A prav tedaj se niu jé posrečilot da' je odtrgal Karlove roke, ki so ga stiskale za grlo. S čudnim, komaj slišnim smehom je dejal: "Ta bi bila lepa. Pardaillan zadavljen po sinu Marije Toucbetove.'' Karel je čul te besede. Ni jih 'razu mel. Toda spoznal je vitezov smeh. . . Odskočil Je, lzbulil oči in z noižreklji-v'.m zaudenjem pogledal moža, kateremu Je hotel zaviti vrat. . . Da, bil le on. Mladi vojvoda se je vrgel na kolena . .. Hotel Je zavpiti, zagnati krik, s katerim bi izrazil svoje obžalovanje in presenečenje, svojo radost in obenem strah da ne bi bil ta poset samo privid jetniške groznice. . . Toda Pardaillan se Je po bllskovo sklonil k nJemu in mu Je pritisnil roko na usta: Cóm-tois in arkebuzirji so baš ta trenutek tekli mimo vrat... " j "Na pomoč. Na pomoč!" je tulit guverner v Pardaillanovi celici. "Evo nas, guvernerC* Je zavpil Coni tois. Zdrevill »o mimo!... Párdailla/n si ul utegnil obrisati znoja, s katerim mu je strah oblival čelo in sence. Zgrabil ie Karla za ramena, postavil ga na noge in šepnil: "Tiho!... V ime Violet'fe, ki" ii^l,' molčite! '." ' ' Violetta živa! Pred Karlom bo pño kakor raj... Brez odpora in'brez «ilasu ne je dal potegniti iz celllc..'. Me' nekaj trenutkov in bila sta na vrhu 'živa!.. . Druga, bolj nujna vprašanja-' so vstajala pred prijateljema v tej mi^ iuuti pravljičnega, nezaslišanega bega fz smrti v življenje svobodnih ljudT. Bila sta- na tésnem dvorišču pre'd; Severnim stolpom.' Onkra j tega dvorišča so bila druga. Vedela sta. 'da najdeta na svoji poti jeíárje, straže, da, vso posadko'. Vse njuno orožje pa Je bilo bodalo, ki ga je vitez potegnil Btissl-ju-LecIftrcu izza tasu. . .• * Pardaillan" Je dvignil obraz proti kOščku neba,' ki se Jé videlo nad Vidovi. Po soju zvezd Je sodil, dk Jima o-' stane še nekaj ÚV 'nocli- '• ' V trenutku, ko je Pardaillam prenil-: slil ogromnost svoje naloge,' da ivi pripelje Karla iz Éastlíje, Je' tudi prisluh-"'' nil razsajanju JečaTja in arkebuzlrjév za trlkračt zaklenjenimi vrati.' "" " ^túpnic. Pardaillan je počasi zaprl vrata Severnega stolja i-n trikrat obrnil ključ!'. Bil je skrajni čas. Vitez šc ni uteg-Mll izdretl ključa, ko so čuvaji vsi zbegani píídirjali nazaj in so se z glavami zaleteli v notranje okove... Pardaillan se je naslonil na vrata, da bi še oddahnil. Karel je iznova pa! na kolena in ga prijel za roke. "O, Párdaillan'^ je zaihtel, "aH mi thorete odpustiti, da sem vas udaril. .'. Ho{ei sem vas zadaviti... vas, svojega bfftta im varuha!... Blaznel sem, Pardaillan! Mešalo se uil X- o:tl"ob'u-| pn.. . "Prav. prav ', je rekel Parlarían. "Z-daj; l:o sva že napol svobodna, ima-vt nekaj mfnut časa zá neumnosti. Ivar izjiiuznit«» málhoj Svetlost. . . Oh, koliko boljši je zrak pod mil m nebom!" Tako govoreč je globo'bo zasopel. "Pardaillan". je povzel vojvoda, "sin Karla ÍX. bo klečal pred Vami, dokler mu ne odpustite. .'.'' "Lopovi!" je zamrmral. "Se mrtvega bi ¿budili. Kako ne bi zbudili strar . ie." '" " ' ' ' '' '' Na srečo je bilo severno dvorišče do- , kaj d'airic od čbvajnic, posebno tudi od ■'.■ara,! • • -v: tli..-.* r ■';(.■ ., :. l1 •' stražnice pri velikih vratih, kjer je bi- ; Tedaj se je vitez sklon!!. Vzdigni; Je |£> Ved;o prlpravijcnih'do pet'deset mož. v^6do in ga Je stisnil rta Príl. ^ 8e ^ nc » ¿' ' jal: rlom bo'je'óá- .'"Dete!" Jfe znmrmral. "Neslametno dete! Odkar mi Je oče mrtev, sem ž! vel 'ob golem sovrištvu. vse dokler 'ni-Nt(ih srečal vas. Tedaj "sem spotfnai, da nU obeta življenje vsaj še prijateljstvo, č? Žt! ljubezni ne vec. Verjemite, da íiúin vam večj! dolžnik nego v! meni. Afi nfíté'rekll( da imam brata. Jaz, ki do n'éttavna'nisem !tnel svojih ljuifl. . /" ¡"Da. Pardaillan", je vroče pritrdil ¿4md! moži'"brató, k! se vprašuje, ali Je VreÜén 'Vaše zvéstobe!'' j Violette Karel ni omenil. Pardailla- nbva besedi mu je zadoščala: b lu Je '■ n «'li !. • • r. psa uieneš s tem ± ^ /*Vf-^ ri^i nego o^ii laja. če "Pravijo, da kričiš glasneje, simo'!"' ■ /» Z vso silo je potolkel io vratih ln ' ' . i r , ■ v, zavpil: "Hoj! Ali ste mar ¡¡besneli. X»a Člp-,,,; vek ne bi smpl spati zaradi vas! A)( afjjr. {.okličtjio, stražo, da vam zamaši usta.i' T^ groittjtt je 04';ividnQ prostrajrlll» nomti»te^ in volfllke. Mrtv^Akl mffUl J«; •< zavladal po Pardal liano vih .besackah. (Nadaljevanje) Núm. (Štev.) 40 SLOVENSKI LIST Stran 7 Veliki rog Alsina in argentinska nevesta Zvit kot. rog... Tako se je reklo doma. kjer je bila koza poznana žival in kozji rog tudi. V naši tukaj-čnji govorici pa to že ne more povedati Bog ve kaj. ker kzoe in kozje rogove je mogel vedeti le tisti, kdor je imel čas in dva pesa za vstopnino na "živinsko razstavo", ki je bila pred mesecem v Palermu. Tukaj bi nemara bolje zadel, če bi rekel: zvit kot so ulice v Valentin Alsina, tam čez most Alsina, od Nove Pompeye tja ven v provinco proti Lanusu. Jaz sem to skusil oni dan, ko sem obiskal znanca iz Metlike v Wilso-aovi klavnici in se potem vozil in vozil tako dolgo, da sem po neštetih ovinkih in zavojih mesto na Avella-nedi stopil iz onega zelenega omnibu sa, ki je kot nekaka predpotopna porast. nekak "plesio zauzus" kot bi «i ga prestavila domišlija-dolga. zelena pošast... Mesto, da bi se zna-Sel na Avellanedi, so me postavili na Lanus Oeste... Skoraj bi bil človek hud... In nemara bi bil, če bi mi tako zagodil kdo drug... Pa sem si je bil sam kriv. Poglej no, sem si pomislil: kako 3mo ljudje pristranski t Kako drugače sprejemamo to, kar nam drugi ^akrive. kot tisto, kar je posledica lastne neprevidnosti... Sicer sem se tega dejstva že zavedal od preje, toda oni dan sem se pa še bolj živo 'domislil te resnice, ko sem si predstavil, kako bi me pogrelo, če bi mi tako skuhal kdo drugi... in če bi ! mi jo nalašč... Zato se pa kar nič nisem razburil, temveč stopil sem par stopinj, da obiščem kake naše rojake. Saj živi tam tudi vsaj kakih 10 družin. Največ so Prekmurci. Krrv kot so pota po Alsin»... tako bi bilo res dobro povedano... Pa sem konečno le našel vrata z napisom "Frigorifico Wiison". Neke metliške novice sem imel in znanec Tone se mi je docela izgubil, tako da ni kazalo drugače, kot da ga poiš-čem in se z njim pogovorim. Kmalu so našli iskanega Antona, ki je za gasilca v klavnici. Ni pogle-dal tako začudeno on, kot so me razgledala razna zijala, ki so odhajala prav tedaj iz dela... Kdaj se poročiš, rubija.?... Vsi pogledi so viseli na moji suknji... Nekako tako kot v... Kozji rebri, kjer so vsakemu tujcu pogledali vsi prav od blizu če ima res nos sredi obraza. To boš imel siromak jutri ote-] panja z odgovori na sto netečnili vprašanj teh zijalistih bab? Ali ne! No ne bo sile. Sem čisto nakratko j z njimi. Zakaj, če kateri le odgovor dam, že me narede drugi dan za "ženina". Sem mislil, da so babe čenče samo tam pri nas doma. Sedaj Agencija PIIT N t K SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U» T. 31 - 8759 Samo pri nas dobite najceneje ladijske Brtke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito AGENCIJO "PÜTNIK" Lastnik: Anton Kolungja pa vidim, da so tukaj še slabše. Zadnjič je moj tovariš skpro službo zgubil radi takih čenč. Takole se človeku obesi kako tako bitje. Moj prijatelj ki sva si bila sicer dosti zaupna, me je kar iz-nenada povabil na "svatbo"... Kje imaš pa nevesto? Jo boš že videl. Res sem jo videl, je nadaljeval Tonev Argentinka? Kaj pa hočeš. Lepa je, dobra je. A'i se ti dopade? če je dobra zate. ki jo boš vzel, bo zame tudi Kaj bi ti prerekal. Svoj gospodar si, Ali je delavna? Ali ni zapravljiva? To se mi zdi važno vprašanje. Seveda, kako pa! Vse bo naredi-'a, kar ji bom rekel. Bog ti daj srečo! Toda, tole, Jože, da moramo mi radi nje kar vse po argentinsko govoriti... če ona to zahteva!... To mi pa kar nič ni všeč! Kar zameril mi je Jože, ker mu nisem tako vsega pohvalil, kot je on želel; tako je Tone nadaljeval. Samo da ne bilo tako, kot se je primerilo nekemu drugemu znacu. lipam, da si ti boljše izbral. Naj ti po- V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprta tndi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140Í U. T. 22 - 8327 " DOOE SUD M EXPRESO "G0R1ZIA" FRANC LOJK Calle VELJiAROEIi 147« U. T. 54 Darvrtn 5172 in 2094 vem, kako sta kupovala. Ljubeznjivo je vihala nos To je zame prekmeč-ko, to je zame poniževalno, bolj razkošno ... revež! Tako varčno je gospodaril preje, sedaj pa... Kar jokalo mu je srce, ko so se tajali sto-taki kot nič. Ona pa: "Prav nič rad me nimaš"... Tole resnično zgodbo sem to povedal. Želim le in upam, da se Jožetu ne bo tako zgodilo. Takole se človek da pod peto. Zato pa skušam biti jaz bolj previden. In ne dam prav nobeni več kot vljuden pozdrav Morda Se kak dan srečam s kako Slovenko. Argentinke se pa bojim, da me bo ukanila, zakaj premalo znam po argentinsko —če prav ne znam manj kot Jože— da bi ji mogel pogledati tudi v tisti kotiček njenega srca, kjer je skrita lenoba, lahkomišlenost, domišljar-vost. Če se bom kdaj ženil, se ne bom zato, da bom ženo kazal in nosil, marveč zato, da si bova eden drugemu življenje lajšala. Tako je Tone modro razlagal. Pa tndi po tem je vredno vprašati, kako vero ima. Zakaj, če. smo mi moški bolj trdi za božje stvari, potem je zelo naopak, če se človek še na ženo take vrste nameri Zakaj te-ge spet ne bi želeti mogel, da Boga izženeva iz hiše. Kaj pa drugih naših je káj v tej mesnici? Malo. Menda smo le trije vsega. So dcnnaüini, Poljaki in Litvindi. Poznam prav vse, do zadnjega. Pa tudi tu okrog ne vem. če bi bilo.kaj rojakov. Jaz malo grem ven. Kaj pa drugo nedeljo, to bo 10 CERKVENI VESTNIK To nedeljo maša na Avellaaedi ob 10. uri, (Manuel Estevez 630, blizu La Blance), .vpomin obletnice smrti pokojnega kralja Aleksandra. Udeleže se ttidi zatapniki oblasti, odpravnik poslov dr. Želalič in društva. Molitve so na Paternalu. 17. okt. maša, na Paternalu za rajnega Jože Komel. Molitve na Paternalu. Slovesnost prvega svetega obhajila se bo vršila na Paternalu dnt 19. decembra. Doslej je prijavljenih ¿e primemo število, otrok. Nujno prosim Vse slovenske starše, katerih' otroci so že v dobi (8 let), naj mi sporoče, da se Omogoči tudi njim da ta dan prejmo prvo sv, Obhajilo. Sporočite na naslov: Hladnik Janez, Caseros 2780, Capital. Hladnik Janez. >kt ? Menda -se bomo. videli na Ave-lLanedi. Je tam naša. Na Manuel Estevez 630 Bo tndi spomin tre je smrtne obletnice rajnega kralja A-leksandra ■> Prav. Č«bom le kako mogel. To-•. da za Novo "Vompeyo, kot sem zvedel za zadnjo nedeljo v oktobru, to je menda 31 okt.. popoldne ob 4 uri prav gotoVo pridem. Saj mi je blizu. Samo tjale čez most Alsina, pa sem že v cerkvi. m. Torej na veselo svidenje čim preje. Hladnik Janez. Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO tenik« bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Bpecija- Uiti za pljučne, srčne, iiv revmatične bolezni _____ fARKl X - DIATERMIA - ANALIZE Sprejema »a od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 CARIČIN LJUBLJENEC _ ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 68 — Ubijte blodnici! — zavpije Ogromna množica. — Žrle so, pile so, naše žene so pa stradale1. — Doj 9 knezom, proč s Daškovim! — 2 bliskovito naglico navali množica na obe ženski. Komaj sta. se «avedli, že je padalo po njih. Neki orjaški človek dvigne z obe-nia rokama kneževo prijateljico, le-Po Gregorjanko, in jo z vso silo. trešči ob zid. Glava se ji razbije. Prikažejo se. možgani pomešani s krvjo. Druga ženska pa pade na kolena, je dražestno dekle iz kirgiške ^Pe, ki ni razumelo ruski. Šele po dogodkih okrog sebe in po kretnjah aajbližjib nasprotnikov je spozna-'a> da »e nahaja v smrtni nevarnosti. ' ' ' deklica dvigne roki in pokaže na Daškova, kakor da bi hotela reči: —- Ta me je zapeljal, — jaz ni-kriva, temveč on, — on sam je kriv!___ ®ilo je zaman. Neka visoka žena iztrga najbližjemu moškemu dolg oster nož. Z njim zamahne nad srlav olepe Kirgizinje in zavpije: Truplo nesrečnice se zvali knezu pred noge. Ko je knez zagledal, da, je mno žica začela s prelivanjem krvi, prime z obema rokama kapetana Golinskega in začne stokati: — Goliuski, dragi Golinsiki, v ( imenu božjem, rešite me — kri! — Kri — umoriti me hočejo. — Saj jaz sem knez Daškov! — Golinski, dragi Golinski, povejte tem norcem, da sem poveljnik trdnjave. — Če me bodo umorili — se bo carica grozno maščevala, — carica-- V tem trenutku pretrese ozračje strašen grom. Zdelo se je, kot da se bo trdnjava zrušila. V dvorišče, ki so ga oreuburski meščani zapustili, je padla granata in se z vso silo razpočila. — Prakar ste govorili o carici, knez Daškov, — zagrmi načelnik, — poglejte, sedaj vam odgovarja upornik Pugačev! — Carica nam ne bo pomagala! — Carica, ki nam je poslala takega zaščitnika, kakor ste vi. — vladi rica, ki svojim podanikom kljub stradanju in nevarnosti ni poslala hrane in pomoči, taka ženska ne bo več naša eariea. — Če bomo branili to trdnjavo še v naprej, jo bomo branili s£»mu S knezom si jedla paštete in ™to. ker se nočemo združiti s Eu- Pila kavkaško vino, moja oba ótro-pa gta umrla od gladu tam do-na dvorišču! — Nista še pokopana! r- Plačaj ie ti! — Rdeče vi-no. — rdeča kri, taka je pravica [ Visoka žena prereže z enim sa-mi*n ndarcem grlo mlade deklice. gičevim, s tem razbojnikom! Golinski si z n>HW* zakrije o-braz. , . :>■,.<> Čutil je. da ne in o iv rediti piče, sar več. — Toda še enkrat hoče poskusiti. Množico zaprosi, naj pusti kneza Daškova pri življenju. — Naj si ne umaže rok z njegovo krvjo. — Ne, — ne, on mora umreti! — so vpili ljudje vse vprek, vsaki "ne" pa je padel kot kamen na Daškovo glavo. — Ima.te prav, prijatelji! — zakliče Golinski. — Ta človek si je zares zaslužil samo smrt. Toda vi ga ne boste sodili! — Zaprite ga in ga oddajte v Petrograd, opraviči naj se pred carico!, Pod našimi udarci mor., izdihniti! — Ne. ne! — sodili ga bomo mi! — Darujte mu vsaj en dan, da se bo pripravil na smrt 1 — — Medtem bomo pa sestavili za pisnik, dokaz, da nismo delali kakor divjaki in razbojniki! — — Ne, ne! — on mora takoj u-mreti! — — Pustite mu vsaj toliko časa da si bo izprosil pri Bogu milosti' Ali hočete grešiti? — Brez izp vedi in obhajila vendar ne sni poslati človeka na dragi svet! — — Ne, — ne! Vemo, kaj je zakrivil. Duhovniku bi mogel edino le reči, da je bil lopov, dokler je ho* hil po svetu. — Bog noče. da hi tak grešnik molil pred .smrtjo! — ■ — Potem ga vzemite! — reče Golili-ki z grozo. — Imejte z nj'ni vsaj malo sočutja in ga ne imtčite! Ubij-ite ga hitro! — In zopet so padale^ besede kakor Ježko železno kladivo in udarjale ob Daškovo glavo. — Ne, ne. naj trpi, saj srno trpeli tudi mi'/— Ilitra smrt b( bih. zanj dobro delo! Ne poznamo usmiljenja, tudi on ga ni poznal! — Golinski zagrabi kneza Daškova in ga trešči med razburjeno množico. — Tukaj ga imate! — zavpije Golinski. — Ubjite ga — mučite ga uiiičte ga! Saj nisem jaz kriv! Storil sem vse, kar je bilo v moji moči. da bi ga rešil! — Daškov vzkrikne v smrtnem strahu. ko še je znašel v sredini ljudi, ki so zahtevali njegovo smrt. Ljudje izdero svoje nože, sekire se dv gnejo. Že sedaj bi ga bili ubili, če se ne bi v zadnjem trenutku prerinil načelnik skozi razjarjeno množico in s svojim telesom zakril sivega kneza. — Počakajte, ljudje, — zakliče načelnik. — Svet naj ne poreče, da smo ga umorili! Saj nismo morilci, — bodimo njegovi sodniki! — Vemo. kaj dolgujemo oblasti. Toda .samo skrajna sila nas opravičuje. da ga sodimo sami 1 — Umaknite se, meščani! Tega ničvmlneža bomo sodili. Za kar se bo izreklo sodišče, to se bo zgodilo! __ če ga bo sodišče oprostilo, ga bomo izpustili. Če bo pa obsojen, ga umorite takoj! — _ Jaz bom tožnik, obrambo pa naj prevzame kapetan Golinski. — _ Kapetan Golinski, ali hočete braniti obtoženca? — "■ — Hranil ga bom! -- V sobi je naenkrai zavladala grobim tišina. -padla na tla. Načelnik da znamenje in v ospredje pride okoli dvajset najodjičnej-(h orenburških inešfcanov. 'Past a-\ij ose v polkrogu okoli kneza. Daškov "je sta! med njimi, na če pojavile debele Slišali bi iglo če bi lu so se mu pa znojne kaplje. •■ Oblečen j® bil v svojo dragoceno domačo Obleko, ki jo je imel n'a sebi, ko je kartal s prijateljicama. Oškropljen je bil S krvjo umorjene Kirgižinj«. Ko je slišal, da ga mislijo soditi, se je zaiskril v njegovem srcu plamen upanja, na rešitev. Njegov pogled postane naenkrat oblasten in zapovedovalen; v njem pa se izno-va porodi njegova stara predrznost. Najstarejši orfenburšfci meščan začne razpravo: — Meščani in meščanke orenbur-ške! — zakliče. — Človek, ki ga bomo sedaj sodili, je bil mogočen in oblasti željan gospod. Carica Katarina ga je poslala k nam, da bi sodil, vodil pOsle in s pomočjo vojske skrbel Za varnost naših krajev. -t— Kaj hočete reči, javili tožitelj? Načelnik odvrne: — pbtožujem ga, da nas je zapustil v najnevarnejšem in najobiip-nejšem položaju. — — Namesto da bi poslal, kakoi je bila njegova sveta dolžnost, n<. razbojnike vojsko, je prepustil knez Daškov naše hiše, cerkve in šo .. . ' ■' upornikom, da. delajo z njimi kar jim zljubi. — Vsi smo postali ! rači po njegovi krivdi. Toda to se ni vse: , — Zagrešil je: še slabše in podlej-še dejanje kakor je ta lopovščina^ Pred nam! je dal neusmiljeno za-, preii vrata te trdnjave. — Šele po dolgih prošnjah nam je dovolil, da se lahko skrijemo za zunanjim obzidjem. Tu smo preži- SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSOROIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 1657 \ 1 Buenos Aires TAKIFA REDUCIDA Concesión 1551 (Nadaljevanje s 1. strani.) stvp, To bi bilo največje jamstvo za vedno lepši razvoj Jugoslavije. . Skupnega programa, ki bi se nanašal na državo, opozicija doslej ni znala najti; sporazumela se je. kakor izgleda, samo glede vlade, t. j. za prevzetje oblasti.- Kraljevi namestniki so bili najbrž mnenja, da bi takšna sprememba oblasti ne bila koristna, ker bi se kaj kmalu morala pojaviti med skupinami, na katiere bi se vlada opirala, ona nesoglasja. in razlike, radi katerih se opozicija tekom treh let ni mogla sporazumeti za skupen program. Zato ponudba opozicije ni bila sprejeta, pač pa je dr. Stojadinovic bil pooblaščen, da reorganizira vlado. Po mnenju tujih listov je reorganizacija politična poteza, ki ' ima vzeti opoziciji, ono, kar jo je sedaj začasno združilo: konkordat. Predvidevajo namreč, da bo nova vlada opustila konkordat vsaj začasno, najbrž dokler se ne odstranijo one razlike med njim in ustavo pravoslavne cerkve, ki so vznemirile pravoslavno duhovščino. Za novega ministra pravosodja in ver je bil imenovan dr. Milan Subotic, ki je bil že večkrat prej na istem mestu v vladi in je v najboljših odnošajih s .pravoslavnim svečeništvom. Poleg g. Subotica, m> vstopili v vlado, na mesro odstopivših ministrov: Bogoljub Kujundžic kot mi- nister za šmr. in rudnike, Dobrivo-je Stošovitj za javna deL;. Vojko čvrkic za pošte in brzojav, Veko-slav Militic za fizično vzgojo, Dimitrije Magarasovic za pro>veto in Niko Xovakovic kot minister brez ■ portfelja. Pričakovali je; da se bodo sedaj pomirili duhovi in se bo zato ustva-j rila atmosfera, v kateri bo mogo-; če izravnati zgoraj omenjene raz-1 like med konkordatom in ustavo pravoslavne cerkve ter bodo s tem 1 izginili povodi, ki so dali opozici" ¡ ji priliko za- zadnjo kampanjo. Po- . tem se bo tudi vprašanje konkor-data moglo urediti na miren in pameten način. Nova vlada očividno smatra, da je napetost, ki je bila nastala radi opozicijske akcije, že prenehala in je zato dr. Stojadinovic sklenil, da odpotuje prihodnji teden v Pariz, kjer bo za nadaljnjih pet let podaljšal pogodbo s Francijo, katera te dni zapade. NOVI PRISELJENCI BANCO GERMANICO de la América del Sud. Avenida L. N. Alem 150. Buenos Aires, naznanja vsem ce'njenim čitateljem SLOVENSKEGA LISTA, da v pondeljek, 11. t. m. ob uri zjutraj prispejo z motornikom NEPTTJNLA sledeči naši rojaki in rojakinje, za katere so bile ladijske prevoznice izsta- Prva slovenska krojačnica LEOPOLD UŠAJ Katera vam mudi v vsakem oziru vedno najboljšo postrežbo za Velika izbira najmodernejših vzorcev blaga angleških tovarn Camper m Saifield GARMENDIA 4947. — LA PATERNAL yljene potoni zgoraj omenjenega bančnega zavoda: Slokovič Marija iz Pazina, Godi-na 'P:a iz Tista, Saiusa Jožef i/. Malih Munj, Janež Ivana, Janez iva in Janez Peter iz Pohjbina pri Tolminu, Škerjanc Albina ' in Škerj ne Marija iz Poreda pri Divači, Jejčie Jožef iz Velikih Žabelj, Hrova.i'o Vili iz Šempasa, Kocjančič Ruge-ro in Kocjančič Adela iz Vižiriade, Barut Albina iz Dolenja pri Her-peljah, Kožuh Alojz iz Oseka, Su-kovič Cecilija iz Botonega pri Pa-zinu Okroglič Vilibald iz Podgore, .Gei;b c Marija i?, stanjela, Adreja-sič Marija in Andrejašič Vladimir •'z Vei. Brez,. Ladi.č Marija in La* dič Da-iijel ter L ulic Karla iz Ra-čic pyi Novemgr dii, Hvala •!alija iz Lokovca pri Čepovanii. 1'atrot -Jordan in Jugovic Katica iz Jugoslavije. Razen imenovan h p-jtijikov potuje vež potnikov italijanske narodnosti, katere ne priobeujemo, ker našo javnost iu zanima. RAZŠIRJENJE LJUBLJANSKE POSTAJE KEMIČAR IN LEKARNAR J diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in zakonito preizkušen v Argentini. Hh. Mr. Franciško Huspaur JADRANOV KONCERT V soboto 23. oktobra priredi kvartet Jadran svoj prvi koncert, za katerega že sedaj veliko zanimanje, ki jé povsem razumljivo radi velike priljubljenosti, ki si jo je Jadran pridobil s svojimi posrečenimi nastopi v radiu in na celi vrsti naših prireditev. Koncert se bo vršil v Poljski dvorani na Dock Sudu, ul. Facundo Quiroga. Prometni minister je odobril kredit 3,040.589 din za odkup zemljišča za raširitev ljubljanske železniške postaje. POZOR! HOČETE BITI DOBRO, MODERNO IN POCENI OBLEČENI? Obiščite novo slovensko moderno krojačnico "TRST" Gabrijel Milic Avda. DEL CAMPO 1080 Bs. Aires (Paf^rínal) Vam pripravi vsevrstne kemične analize v Vaši potrebi za zdravje. Predno delate stroške — večkrat brez uspeha — z vašim trdoprisluženim denarjem, obrnite se po nasvet do mene. Mladeniči/ Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe .vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Quiroga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Airee EIVŠ I KROJAŠKI KROJNI MOJSTER TVRDKE HENRÍETTE HARR0DS izdeluje üenskd suknje in obleke po zmernih cenah. J. PIK EILLINGHURST 2416. — Bs. AIRES U. T. 72 - 1043 Krojačnica Mozetič če si rameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsako vrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnÜsji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi sr?jce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje, — Pridi in prepričaj se sam! SEBASTIAN MOZETIČ OSORIO 5052, (Paternal), Buenos Aires veli deset strašnih dni. — Spali smo na kamenju, hranili so nas kakor živali, niso nam dali dravnikov in sovražne krogle so padale in pobijale naše otroke. Samo ena njegova beseda hi nas rešila tega trpljenja. Toda ne, on se ni zmielil, da bi jo rekel. — Vrhunec moje obtožbe pa vsebuje zapoved, «ki jo je izdal pred pol ure. — Zapovedal je s.treljati na nas, na podanike carice Katarine. Če bi ta človek ne Zakrivil drugega, temveč izdal samo to zapoved, bi zaslužil smrt! Prijatelji, zato Vam predlagam: — Ubijmo kneza Daškova in sicer takoj. Toda. smrt ne sme biti poštena vojaška smrt, ker ta človek ni vreden smodnika in krogle. Z enim udarvem mu razbijmo g'i vo, v kateri se je porodilo to hudobnih in podlih misli! — . Množica soglasno pritrjuje. Kn^« Daškov dv gne svoje drhteče roke h Golinskem'u, toda kapetan mu o-brae hrbet. — Kapetan Golinski, — ga vpraša, najstarejši meščan, — kaj odgovarjate na obtožbo kot branilec tega človeka? — — Nočem, — odgovori kapetan Golinski, — pobijati niti ene obtožbe'. — — Tudi sani sem bil priča in vem, kako je bil knez Daškov napram Vam trd in neusmiljen. Sam sem slišal njegovo zapoved, da naj streljamo i^a Vas, Če bi poskušali s silo udreti. Toda zagotavljam Vam, da bi se to nikdar ne zgodilo. Vo- jaki bi prej obrnili puške proti njemu ,kakor pa da bi streljali svoje brate. Njegova okrutna zapoved Vam torej ni škodovala. — — Opomnil bi Vam rad, da gre za starčka, ki si je pridobil v svojih mladih letih veliko zaslugo za domovino. . — Carica Katarina ga rii zastonj odlikovala z visokimi vojaškimi častmi. Toda to ni več oni Daškov. ki je vodil nekoč svoje vojake od zmage do zmage. — Daškov je sedaj otročji, neumni starček! — Človek, ki si je z vinom in grešnim življenjem •■ uničil svoje živce. — Brez dvoma bi ta človek ne bil tako okruten, če bi bil popolnoma zdrav. — Hočete-li norca umoriti? — Prosim vas, da kneza Daškova zaprete in ga pustite v zaporu, dokler bo trajalo- obleganje. Potem ga bomo poslali v Petrograd in ga predali vojnemu sodišču. — Bratje, — konča kapetan Golim ki svoj govor, — živimo v težkih dneh. •— Ne dajte, da bi sledila tej nesreči, ki je nismo sami zakrivili, druga še hujša, ki bo pa ležala na naših dušah. Sodite po svoji vesti! — Prosim vas, prijatelji, ne ubij-te in se ne maščujte nad tem neumnim starcem! — Grobna tišina je zavladala v sobi, ko je kapitan Golinski končal, — Sodišče, ki je izbrano izmed meščanov se. bo posvetovalo in odr ločilo o usodi kneza Daškova, — javi najstarejši meščan. Čez malo časa odide dvajsetori-ca mož v sosedno sobo na posvetovanje.. Vrata se za njimi zapro. Človek pa, ki bo v kratkem, času slišal svojo obsodbo, ostane od strahu drge-taje med množico. 58. POGLAVJE Obsodba Nesrečnež se Golinskemu z.-.smi-li. Kapetan pokliče nekega častni: ka in mu zapove, da prinese stoi knezu Daškovu. — Sedite! — mu zašepeta kapetan. Knez Daškov omahne na stol. — Kapetan Golinski, — reče .tiho Daškov, — ah, dragi moj kapitan Golinski, da bi vas b 1 vsaj ubogal! — Ali pa, da bi vsaj ne prišel v ta prokleti kraj! — Toda carica me je poslala sem Ona je želela, da bi se nikdar več ne vrnil v Petrograd. Sedaj je dosegla, kar je hotela! — Ali mislite, da me bodo ti grozni ljudje zares ubili? —■ Mi*lite-li. da se bodo upali ubiti mene kneza Daškova? — — Gospod — odvrne zamolklo, Golinski, — dobro bi bilo, d > bi, se spravili z Bogom. Grešili s^e, tem nesrečnežem ste prizadejali marsikatero krivioo. Igrali ste se z ljudmi. ki so bili obupani do brezumja, sedaj boste pa šami zgoreli v plamenu, ki «te ga zanetili! — — Umreti — zastoka Daškov. II-morili me bodo — To je strašna usoda. Dragi kapetan Golinski. še noben Daškov ni umrl 111 tako sramoten način. Jaz sem prvi! i — Saj nisem storil ničesar hudega ! — zakliče strahopetec. — Mar sem se v čemer pregrešil? Kdo mi more kaj dokazati? — Kdo se predrzne trditi, da sem s svojimi podlo-' žnimi kedaj nečloveško postopal? — — Spomni se na Olgo! —• mu ne-n doma zašepeče neznani moški glas v uho, , Diskov se zdrzne. Obrne se in o-pazi mladeniča, ki ga je z na prsih prekrižanimi rokami poKjgljivo motril. i Ta mladenič je bil gluhonemi Kola. Mar ni ta t'loyck g uhonem ? Daškov ni mogil odvrniti svojega pogleda z mladeniča. Zdelo .sc mu je. j kakor da je njegove u&ode, njegove •»ramo t ne usode kriv ti. človek. Morda je slutil tudi resnico. Kola je razjaril i:i opogumil rano* ž'co na dvorišču. Kola je bi! pogumni mladenič, ki je že pred nekaj ! dnevi pozival orenburške meščane na upor proti nečuvenim odredbam kneza Daškova. Kola .ie bil prvi, ki je navalil s sekiro na glavna vrata notranje trdnjave. Kola je bil duša celega upora. Odkar je zapustil lYrk'n-n in prise' v trdnjavo, je. bil njgeov edi-r; Cilj, ki ga je zasledoval v. vso vnemo svojo mlade duše. dvigniti narod proti poveljniku Daškovu. Spominjamo se še. k.ko je Kola p*r'£el ouemogel v Orcnbur¿ s Per-k'nso'y'rn1 pismom, v katerem naznanja ¿tari Anglež knezu Daškovu. da' fo Olgo ugrabili uporniki. Častniki se postavijo v kot sobe-< Morali so se odločiti, kaj jim je storiti s trdnjavo, ko kneza Daškova ne bo več. Kdo izmed njih naj prevzame poveljstvo? Tudi ostali navzoči, kopica ljudi v sobi, niso posebno pazili na kneza Daškova. Prepričani so bili, da ji® ne more uiti. Tedaj se mu približa Kola. Kola se dela. kakor da bi ee hotel posloviti od svojega nekdanjega gospodarja. M!«denič poklekne, —-pograbi Daškove roke in jjh dozdevno ponižno prinese k svojim ust nicam. - f V tem trenutku zašepeče Kola I Daškovu t — Ali se še spom njaš, kako- si takrat, za turške, vojne, dni s sito privesti v svoj šotor neko lepo Tur-kinjo? — Imenovala se je Zuleina! — Bila je hčerka ugledne družine. — Njena lepota te je omamila in zapovedal si kozakom, da jo ugrabijo in pripeljejo k tebi. — Ti si jo osramotil in onečastil! — Potem pa si jo izgnal iz šotora in jo hotel darovati svojim vojakom ! Toda ueki stari vojak se je je usm lil, in jo odpeljal nizaj v njeno domačo hišo. — Po dolgih devetih mwiecih je ona rodila. -- Dečka. — Ta deček sem jaz. Na-svoji smrtni postelji me je prcsila, da Se maščujem nad njenim zvodnikom. Mati je prosila sina, da maščuje njeno čast! (Dalje prihodnjič.) -J