Glas zaveznikov
Leto I - St. 121
ormacijski dneonik A. I. S.
Cena 2 liri
TRST, Četrtek 8. novembra 1945
oIUJIjMSTVO : Via S. Peilloo 8 - Telefon št. 93864 In 84443
OGLASI ; Cena za milimeter višine (širina ena kolona); t-gcvskl C. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L 36). objav« L 9. finančni in pravni ■glasi L. 12. V vsebini lista tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnacrel. Oglase sprejema Izključno: S. P. L. Societš. oer ia Pubblicita in Halla, Trst, via Silvio Pellico št. 4, tel. 94044. Gena posamezne številk« L. 2 (zaostale L. 4 . Rokopisov ne vračamo.
ZUNANJEPOLITIČNA RAZPRAVA V ANGLEŠKEM PARLAMENTU Vladne spremembe
v Češkoslovaški
Benin in Churchill o atomski bombi ter o mednarodnem položaju
Nerazdružljivost Anglije in Združenih držav - Velika odgovornost za pravilno uporabo atomske sile • Potreba po odkriti zavezniški politiki
London, 8. novembra i Ko je v izvlečku ponovil 12 Tru-Včeraj Je bila v britanski spodnji j manovih točk, je Churchill zatrdil, ...	-	*s ’** ’•“ da Kaiser ne bi pričel napadalne
vojne zaradi dogodka na Balkanu, če bi leta 1914 podali slično Izjavo.
zbornici debata o zunanji polit-ki, posebno pa o dvanajstih točkah predsednika Trumana in o uporabi atomske sile.
Zunanji minister je pozval zbornico, naj čfckaže svojo potrpežljivost v tem Času, ki ga ie označil kot prehodno dobo. Minister je izjavil, da Velika Britanija ne namerava podvzeti nobenih ukrepov, ki bi škodili sovjetskim koristim v vzhodni Evropi, odklonil pa je mišljenje, da Veliki Britaniji ne bi bil dopuščen stik s takšnimi narodi. Enako je tudi odklonil mišljenje, da Velika Britanija ne bi smela svobodno sklepati prijateljskih zvez z deželami, na katere meji.
V	pogledu atomske bombe je minister Bevin izjavil, da želi, da bi svet verjel njegovim izjavam, da nanj ne bo nikdar pri kakšni odločitvi vplivala britanska posest atomske bombe in da bo vedno gledal na skupno korist Združenih narodov.
Ob koncu svojega govora je Bevin dejal:
«Vsekakor mislim, da je najvažnejše vprašanje, kako preprečiti nesrečo. ki bi nastala, ako bi se posluževali tega uničevalnega orožja, V imenu angleške vlade pozivam vse velike sile, da odkrijejo svoje karte. Pripravljeni smo to storiti tudi mi».
Po izjavah zunanjega ministra Bevina se je začela debata, v katero Je kot prvi govornik posegel bivši ministrski predsednik in vodja opozicije Churchill, ki je dejal:
Churchillov govor
(tOdhod ministrskega predsednika ravno od tem času v Združene države je tako važen, da smo imeli ,pa potrebno, da o tem razpravljamo.
Daši nas v notranjih zadevah deli,-globok prepad, moramo biti v od-riošajih do tujine vedno veliki in zedinjeni britanski narod, skupnost narodov britanskega imperija, ki so Sli skozi vse vojne nevarnosti nepremagani in nepremagljivi.
Naša želja je, da bi ministrski predsednik predstavljal v inozemstvu ne samo laburistično večino te zbornice — ki bo, kakor upamo, samo prehodna — ampak tudi vse stranke naroda*.
Ko Je izrazil svojo hvaležnost sovjetskemu narodu in junaškim sovjetskim armadam za njihov delež pri zmagi nad Hitlerjem, Je Churchill dejal: «Trdna želja zbornice je, da bi se prijateljska čustva, ki so se razvila med britanskimi in sovjetskimi narodi, ne samo ohranila, ampak tudi poglobila.
Rad bi izrazil veselje, ko smo izvedeli, da je generalislm Stalin še vedno čvrsto ob krmilu in upravlja svojo mogočno ladjo.
Ne morem drugače, kot izraziti Sivo občudovanje tega res velikega moža, očeta svoje domovine, voditelja usode svojega naroda v miru in zmagovitega branitelja v vojni.
Za zavezništvo s Sovjetsko zvezo
Kljub velikim razlikam političnega, socialnega in rekel bi tudi moralnega značaja, ki obstojajo med nami in sovjetsko vlado, ne sme-mo dovoliti, da bi nastalo v tej deželi duševno stanje, ki bi razbilo ali »pravilo v nevarnost to veliko zavezništvo med našima narodoma, zavezništvo, ki j<’ ustvarilo našo slavo in našo varnost. '
Menim, da Je pravično, da izrazim to priznanje Sovjetski zvezi, ki je polna trpljenja, ki je pretrpela izgube in uničenje.
Misel, da vodi Velika Britanija premišljeno protisovjetsko politiko ali da snuje druge načrte v škodo SSSR, je v popolnem nasprotju z britanskimi ideali in vestjo (burno odobravanje).
Churchill je dejal, da so i zgledi »veta z raznih stališč manj ugodni, kakor so bili po nemški kapitulaciji leta 1918 ali po versajski pogodbi leta 1919, ko je obstojalo prepričanje, da so vse vojne končane.
V	tedanjem navdušenju nisem imel takega vtisa — Je rekel Churchill — toda ta vtis je bil močnejši kot danes. Naša glavna naloga je, da bi moglo to upanje ponovno vstati in oživeti.
O Trumanovi izjavi
Merim, da predstavlja govor, ki 8a je |mei 27. Oktobra predsednik Združenih držav, prevladujoče dejstvo v sedanjem svetovnem položaju. J-« govor voditelja države, ki J® Pokazala, da je zmožna obdržati v stalni zmagoviti ofenzivi milljoue bojevnikov na obeh poloblah.
Podobna Izjava, ki bi jo med dvema vojnama, podala Zveza narodov bi dala dovolj moči, da prepreči zopetno oboroževanje Nemčije, ki
ERNEST BEVIN
je povzročilo zaveznikom toliko skrbi in nevarnosti, Nemčiji sami pa kazen in uničenje, ki mora pretresti dušo vsakega človeka.
Churchill Je dodal, da je velika dolžnost Velike Britanije, da ugodno sprejme plemenito izjavo predsednika in pojasni, da stojimo v tem pogledu »'polnim prepričanjem ob strani Združenih držav.
Ko Je govoril o potrebi, da uverijo Združene države, naj prevzamejo vodilno vlogo v svetovni politiki — kar zahteva moč in požrtvovalnost — za rešitev človeštva iz temne m grozeče doline, je Churchill dejal:
•»Izjaviti moramo Združenim državam, da bomo korakali ob njihovi strani za obrambo načel, ki jih je izpovedal predsednik Truman; da bomo pridružili svojo silo njihovi in podpirali njihove realistične napore.
Četudi bi moralo vse ostalo propasti, je to naše največje upanje na rešitev.
Čutim pa še nekaj več. To nam bo prineslo tudi varnost, z varnostjo pa večjo blaginjo.
Upoštevajoč vse to, lahko * zaupanjem verujemo, da moreta angleški imperij in skupnost britanskih narodov ob strani Združenih držav skupno postaviti za-
dostno silo za preprečitev nove podrobno razlagati. V domovino svetovne katastrofe. Dokler bomo j bi se vrnili s kopijami vseh poro-drug z drugim z dobro vero in' častno postopali, se nam ne bo treba bati nikogar In ničesar.
Angleški in ameriški narod sta si blizu po naravnem zakonu brez potrebe po kaki izvestni politiki.
Med njima vlada sporazum o večini vprašanj. Med njima ni treba političnih paktov ali trajnih sporazumov.
Vedno tesnejši in vedno bolj prijateljski odnošaji med Veliko Britanijo in Združenimi državami pa ne pomenijo sovražnega stališča do kake druge site. Naše prijateljstvo je posebno prijateljstvo, ni pa izključujoče. Popolna sloga med Anglo-Američani ravno poenostavlja vse odnošaje z drugimi državami.
Atomska bomba
Govoreč o atomski bombi, je Churchill dejal: «Po sporazumu, ki ga imamo v tej stvari z Združenimi državami, ne more nobena od obeh držav brez privoljenja druge odkriti te tajnosti tretji državi. Tisti, ki želijo, da bi takoj razkrili skrivnost atomske bombe, nam pravijo, da sovjetska vlada že pozna znanstveno formulo atomske bombe in jo bo mogla v kratkem času izdelovati. Ta trditev je v nekem smislu v nasprotju z dokazom, ki ga uporabljajo, češ da se Sovjeti po pravici jezijo na nas, po drugi strani pa istočasno pravijo, da moremo zdaj mi in Združene države nuditi svetu tako važen dar, ki bi ganil vsa srca in popolnoma spremenil položaj.
V resnici je tisto, Česar Združene države nočejo objaviti, praktični produkcijski postopek, ki so ga razvili z velikanskimi izdatki in v zelo obširni meri. Ne gre torej za znanstvenike ali diplomate, ki naj bi izročiii Sope papirjev s formulami, če bi hoteli izdati skrivnost o teh postopkih, bi to pomenilo, da bi morali povabiti znatno število sovjetskih specializiranih inženirjev in znanstvenikov na obisk v arzenale Združenih držav, kajti to so v resnici središča, kjer pripravljajo atomske bombe.
Ti tehniki bi morali obiskati arzenale, se dolgo muditi med napravami, ker bi jim morali vse
Madžarska na novi poti
Združene države In Velika Brila nlja bosta v kratkem priznali novo vlado Posvetovanja bodočega ministrskega predsednika Zoltana Tildyja s opozicijo
London, 8. novembra
Vest, ki jo je včeraj dobil dnevnik «New York Herald Tribune* pravi, da v «dobro obveščenih diplomatskih krogih* domnevajo, da je začasno priznanje novoizvoljene madžarske vlade s strani Združenih držav in Velike Britanije skoraj gotovo. '
Dnevnik pa dodaja, da bo treba še nekaj časa počakati, da bo nova vlada pokazala svoje zmožnosti piri vzdrževanju političnega in gospodarskega reda.
«New York Herald Tribune* dodaja, da se je voditelj stranke malih posestnikov in in bodoči madžarski ministrski predsednik Zoltan Tildy včeraj sestal z zastopniki treh najvažnejših opozicijskih strank in poizkušal z njimi doseči sporazum o sestavi koalicijske vlade
Tildy zahteva, da dodelijo njegovi stranki, ki je zmagovito izšla iz nedeljskih volitev, polovico izmed 12 ministrskih mest. Prosil bo voditelje opozicije tudi to, da mesta v, vladi vsekakor sprejmejo, da bo tako v vladi zastopstvo najmočnejših madžarskih strank.
Olajšanje napetosti na Balkana
Prvič v zgodovini Madžarske je ljudstvo izrazilo svojo voljo v popolnoma svobodnih volitvah. Odločilno večino glasov je dobila stranka malih konservativnih kmetov.
Tako so madžarski volivci prak tično izrazili svojo voljo da oslo nljo politiko Madžarske na sistem treh strank, to je »istem, ki se danes poraja v mnogih evropskih državah.
Zmaga tradicionalnih demc.erotičnih stršnk izraža zahtevo po demokrati* i politiki v zahodnem _______ ____________
smislu. Poraz meščanskih demo- j nevarnost mipite.
kratičnlh strank je jasen Izraz, da si želi ljudstvo agrarno reformo in gospodarsko politiko, ki Jo zasleduje vlada.
Mednarodne posledice teh volitev bodo znatne zlasti na Balkanu, kjer tronotno prevladuje sistem ene same volivne liste, odvisne pa bodo seveda v glavnem od zunanje politike, ki jo bo vodila vlada.
Od preudarnosti te politike pa n« bo odvisen samo notranji madžarski položaj, marveč bo morda popustila tudi neprijetna napetost ki zdaj vlada v srednji in vzhodni Evropi.
Volitve so bile popolnoma svobodne to so potekale v skoraj popolnoma mirnem vzdušju. Ker izvoli 12 tisoč volivcev enega poslanca, bo imel novi parlament 300 članov. Med politiki, izvoljenimi v parlament, so bivši ministrski predsednik grof Karody, ki živi »daj v Londonu, komponist Zoltan Kodaly, odstoplvši ministrski predsednik general Bela Mikloš to Albert von Szent-Gyorgyi.
Varnostni ukrepi v Palestini
Jeruzalem, 8. novembra
V	torek so prispele v glavno pristanišče in palestinsko pomorsko oporišče ter končno postajo iraškega petrolejskega voda Haifo nadaljnja britanska ojačenja. Menijo, da znaša celotno število angleških čet trenotno 50 tisoč mož.
V	Jeruzalemu so izdali odredbo po kateri bodo prebivalstvo opozorili na teroristične vstaje s sirenami za letalski alarm. Ko bodo za tulile sirene, se morajo vsa vozila ustaviti In smejo pot nadaljevati
šele takrat, ko bo dan zuak, da Je
ČJ, ki so jih dobili skupno z morebitnimi predlogi za i zboljšanja, ki bi jih predlagali. Upam, da v tem smislu gotovo ne bodo izvajali pritiska na Združene države,
Ako bi bite vloge obrnjene, sem prepričan, dl Sovjeti ne bi dovolili vstopa v svoje arzenale, ako bi ml ali Američani to zahtevali.
Med vojno smo zaupali Sovjetom mnogo naših tajnosti, zlasti tajnosti o «radarju*, toda Sovjetska zveza na to naše obnašanje s svoje strani ni na enak način odgovarjala. Tudi takrat, ko je bila vojna na višku, sta bili obe državi v medsebojnih odnošajih znatno rezervirani. Zato upam, da se bodo Velika Britanija, Kanada in Združene države ravnate po politiki, ki jo je proglasil predsednik Truman ter bodo imele svoja znanstvena spoznanja in praktične postopke kot skupno skrivnost, ki jo treba čuvati v dobrobit Združenih narodov.
Skrivnost ie v dobrih rokah
Kot angleškega državljana me niti najmanj Le skrbi, če pomislim, da- imajo trenotno Združene države v svojih rokah elemente tolikšnega življenskega pomena. Uverjea sem, da jih ne bodo uporabljali v nikak napadalni namen niti ne za dosego svojih ozemeljskih ali gospodarskih teženj. Združene države kot Velika Britanija ne potrebujejo in ne želijo ozemeljskega povečanja. Mislim, da morajo danes vsi biti srečni zaradi dejstva, da so skrivnosti o tem proizvajalnem postopku v tako dobrih rokah.	:
Posest tega orožja bo poma£&ffiff'“g; Združenim narodom in zaveznikom zgraditi ustroj svetovne varnosti. Posest tega orožja bo potrebno orodje za njega izgradnja Lahko pa se vprašamo, kako dolgo bodo imele Združene države to prednost?
V	debati o kronskem govoru sem trdil, da bo treba računati na tri ali štiri leta. Na osnovi verodostoj-nejših podatkov, ki jih zdaj imam, nimam razloga, da bi spremenil to trditev in zato mi ni treba govoriti o skrajšanju roka, ki sem ga predvideval. Pa tudi ko bo ta rok pretekel, je mogoče, da bodo znanstveni napredki, doseženi v Združenih državah ter — upam — tudi v naši državi, položili v naše roke večjo moč in odgovornost za uporabo tega strahotnega m nadčloveškega orožja.
Potreba po vojski
Strinjam se tudi s predsednikom Trumanom v njegovi trditvi, da se stoodstotno motijo tisti, ki mislijo, da zaradi atomske bombe ne potrebujemo več vojske, mornarice in letalstva, Vesel bi bil, če bi ministri Njegovega Veličanstva v določeni obliki izjavili, da je to tudi stališče vlade Njegovega Veličanstva.
V	zvezi z zadnjo debato o atomski sili v spodnji zbornici je Clbur-chill izjavil: «Rekli so, da bodo nekateri anglo-ameriški znanstveniki postopali popolnoma neodvisno, čeprav ne bodo vseh tajnosti o atomski, bodisi znanstvenih ali tehničnih, razkrili vsem narodom sveta, mislim, da sem razumel, da to pomeni, da bodo ti znanstveniki na ta način sporočili tujim državam skrivnosti, ki so Jim mane. V tem primeru upam, da bo zakon postopal proti njim z naj večjo strogostjo. Kakršen koli sklep bomo sprejeli v tej zadevi, sprejeti ga mora odgovorni parlament In odgovorna vlada, ne pa znanstveniki, pa naj bodo še tako odlični*.
Churchill Je nato trdil, da Je naloga znanstvenikov, kakor tudi lia-loga vseh drugih državljanov, da služijo državi,'ne pa da Jo vodijo.
O nedavni trditvi laburističnega poslanca Blackburna v spodnji zbornici o tajnem sporazumu o atomski bombi, ki sta ga sklenila Churchill in Roosevelt, je bivši ministrici predsednik izjavil, da nima ničesar proti objavi dokumenta, ki ga j® podpisal skupno z Rooseveltom, pripomnil pa je, da se to vprašanje vsekakor prvenstveno tiče ameriške in angleške vl^de ter bi bilo skrajno neoportuno, če bi kdor koli iz vajal neprimeren pritisk v tem pogledu.
Končno je Churchill trdil, da mora Velika Britanija sama graditi atomske bombe in Jih Imeti v rezervi. čeprav bi morala priti njih priprava od drugod, nato pa Je med odobravanjem zaključil svoj govor želeč v imenu vae zbornice kar največ 11 uspph ministrskemu predsedniku Attteeju pri n!ego cm silno važnem obisku v Wasbingtonu.
Praga, 8. novembra
češkoslovaška vlada Je v torek odstopila, bila pa je s samo dvema spremembama takoj spet sestavljena. Po «United Press* pomeni ta sprememba važno zmago komunistov.
Sprememba obstaja v imenovanju bivšega pravosodnega ministra dr. Jaroslava Stranskega, za namestnika ministrskega predsednika.
Mesto pravosodnega ministra je prevzel Prokop Drtina, tajnik pred-sedništva.
(tUnited Press* poroča, da Je sprememba sledila razgovorom med raznimi strankami, ki so trajali več dni. S predlogom za uravnovešen je bi imele druge tri stranke, ki sodelujejo v koalicijski vladi, enako abevilo ministrov kot komunisti, to je štiri.
Pretekle dni je krožila govorica, da bodo to uravnovečenje dosegli z imenovanjem treh novih ministrov, in sicer enega socialnega demokrata, enega češkega socialista in enega katoličana.
Novi ameriški poveljnik
zasedbenih čet Julijske krajine
Rim, 8. novembra
Za poveljnika 88. ameriške divizije «Blue Devil», ki je zdaj na zavezniškem zasedbenem področju Julijske krajine, je bil imenovan general Bryant H. Moore.
Moore, IJ se je boril pri Giia-daicanalu in na južnem bojšču, je nasledil brigadnega generala Jamesa C. Tryja.
MacNeil v Atene
Po poročilih «New York Timesa* bo britanski podtajnik zunanjega ministrstva Hektor Mac Neil čimpreje odpotoval v Atene, kjer se bo posvetoval z novo grško vlado o vprašanjih obnove.
Kot poroča «Reuter», je grški finančni minister Gregory Kosima-tls Izjavil, da Ima Grčija zaradi dobav ustanove UNRRA zdaj več zalog goriva, oblačil lz volne in bombaža ter usnja, kot kdaj koli prej.
Mogočne maniftsiacije v Moskvi
Doslej največja parada na Rdečem trp - Stalin ni prisostvoval torkovemu zasedanju Vrhovnega suvata
Moskva, 8. novembra Ob priliki včerajšnje 28. obletnice oktobrske revolucije so se vrs te v Moskvi velike proslave. Sovjetska prestolnica je bila vsa v zastavah, po ulicah »o se kretale velike množice ljudi.
Letošnja obletn ca je bila manifestne ja odločnega sklepa sovjetskega naroda, da doseže nove smotre, ki jih je državi nakazal v svojem včerajšnjem govoru v Kremlju zunanji komisar Molotov.
Generalislm Jožef Stalin je izdal na predvečer zgodovinske obletnice dnevno povelje, v katerem je dejal, da mora biti sovjetsko ljudstvo ponosno na samega sebe ker sta Rdeča armada in sovjetsko ljudstvo največ doprinesla k zmagi.
Stalin v torek zvečer ni prisostvoval zasedanju Vrhovnega sovjeta, na katerem so po poznih večernih poročilih radijske postaje Moskva izvolili tudi novo predsed-riatvo, upali pa so. da bo prisostvoval veliki paradi oboroženih sil in delavcev, ki se je Včeraj vršila v dopoldansk h in popoldanskih urah na Rdečem trgu v Moskvi.
Priprave za to parado so prekosile vse dosedanje. Vse mesto je bilo na dan obletnice v rdečih rastavah. Povsod so* bili veliki napisi in portreti sovjetskih voditeljev, med katerimi sta prevladovala Stalinov in Leninov.
Mimohod, ki je bil včeraj na Rdečem trgu, je bil veličasten. Udeležile so se ga najboljše sovjetske čete, ki jih je pozdravil načelni glavnega stana Aleksej I. Antonov. V svojem nagovoru je dejal: »Rdeča armada je bila ln bo predstraža vojske Združenih narodov za obrambo miru in varnost narodov demokratičnih držav.*
Na torkovem zasedanju Vrhovnega sovjeta je bilo izvoljeno naslednje novo predsedništvo: Stalin, Molotov, Kalinin, Vbrošilov, Kaganovič (podpredsednik Vrhov-
nega sovjeta), Mikojan (komisar za zunanjo trgovino), general Ge-lianov (predsednik zavezn ške nadzorstvene komisije za Finsko) m Malenkov (tajnik osrednje Komunistične stranke).
Ob priliki oble' niče revoluc'je le bilo izročenih tudi mnogo odlikovanj.
Odlikovani so bil! sovjetski poslanik v VVashingtonu Andrej Gromi-ko, veleposlanica v Stockholm j Aleksandra Kolentajev^, bivši ko m sar za zunanje zadeve Maksltn Litv'nov, dalje sovjetski poslaniki v Veliki Britaniji, Turčiji. Kitajski, Jugoslaviji in Češkoslovaški. Odlikovani so bili tudi podkemisar za zunanje zadeve Andrej Višinski, bivši poslan k v Veliki Britaniji Ivan Maiski in bivši generalni konzul v San Franciscu Jakob Lo-markin.
Attlee in Kevin Stalinu < ter Molotovu
Ob 28. obletnici ustanovitve Sovjetske države je angleški ministrski predsednik Attlee poslal gene-ralislmu Stalinu sledečo brzojavko: «Ob obletnici us*anovitve Sovjetske države vam pošiljam svoje pozdrave ln najiskrenejše čestitke. Naj Sovjetska zveza pod vas:m vodstvom uspeva, prijateljstvo mej narodi pa, ki temelji na zmagoslavnem anglo-sovjetskem zavezništvu ter na skupni udeležbi pri organizaciji združenih narodov, naj postano v bodočih letih miru vedno bolj trdno.*
Angleški zunanji minister Bevin je poslal zunanjemu komisarju Molotovu sledečo brzojavko:
«Naši skupni sovražniki so zdaj premagani, toda naše zavezništvo bo ostalo. Prepričan sem, da bo prihodnja obletnica tega zgodovinskega dneva videla naša naroda še bolj združena med seboj v mirnem sodelovanju z drugimi Združenimi narodi za obnovo in blaginjo sveta »
ZAPISKI
OB DVEH KONFEKENCAH DELA
Za splošno blaginjo
je potreben industrijski mir
Zaključek pariških razgovorov • Truman in Wallace o nujnosti sporazuma med delavci in delodajalci • Pomembne izjave ostalih predstavnikov
Pariz, 8. novembra
Mednarodno konferenco dela, ki se je pričela 15. oktobra v Parizu, so v ponedeljek zaključili. Zadnji dan so razpravljali v glavnem o pravilih mednarodnega urada dela; Sovjetski zvezi so poslali poziv za pristop k organizaciji.
Predsednik delavske zveze latinske Amerike ter delegat mehiških delavcev Vincente Lombardo Toledano je ob priliki poziva Sovjetski zvezi dejal: »To ni niti politično vprašanje niti vprašanje idealov ali načelno vprašanje. Gre enostavno za obstoj te organizacije.*
Toledano je tudi pripomnil, da vlada sicer v večini sveta kapitalistični sistem, vsaj na šestini sveta pa vlada socialistični. Po vojni ne more nobena mednarodna orga-hizaclja upati na obstoj brez udeležbe treh velesil, ki so se bojevale proti fašizmu.
Na predzadnjem zasedanju kon-
ference so sprejeli »listino o mladoletnikih*. ki je najvažnejši del poročila odbora za pomoč otrokom in mladim delavcem.
Poročilo predvideva načrt, ki vsebuje naslednje štiri točke: 1. zaščito otrok in mladih delavcev; 2. pomoč otrokom v osvobojenih deželah; 3. ureditev dela za mlade rudarje in 4. ustanovitev posvetovalnega odbora za preučevanje vprašanj mladih delavcev.
Podtajnik angleškega zunanjega ministrstva G. M. Evans je zagotovil, da bo angleška vlada podprla gornje predloge.
Konferenca v Wa«h!ngtonu
Istega dne, kot se je zaključila konferenca v Parizu, se je pričela konferenca dela med sindikati in delodajalci v Washingtonu. Otvoritveni govor je imel ameriški trgovinski minister Henry A. Wallace, ki je med drugim dejal:
«Končni smoter tega sestanka je
Prehod vojnih ladij skozi Dardanele
Waehington, 8. novembra
Ameriški zunanji minister Byr nea je izjavil na tiskovni konferenci, da so Združene države predlagale Turčiji, naj bodo Dardanele cdprte tistim vojnim ladjam, katerih države meje na Črno morje.
Združene države so predložile štiri spremembe Montreuške pogodbe, ki se tiče pregloda vojnih ladij skozi Dardanele: ožine morajo biti odprte za trgovske ladje veeh narodov v vseh časih; ožine morajo biti odprte za prenod vojnih ladij držav, ki meje na Črno morje (Rusija, Turčija, Romunija ln Bolgarija) bodisi v miru ali voj-ci; prehod skozi ožine je treba odkloniti vladam, ki ne meje na Črno morje, razen če za to. niso dobile posebnega dovoljenja in treba je spremeniti Montreuško pogodbo tako, da bo stopite organizacija Združenih narodov namesto Društva rarodov kot telo, ki nadzira izvrševanje pogodbe. Japonsko je treba izključiti kot podpisnico.
Bjrrnes je dejal, da je treba napraviti druge spremembe z* določitev pogojev In je razložil da sedenje uredbe dajejo Turčiji polnomočje, da omeji prebod ladjami
med vojno ali v primeru, če bi bila varnost Turčije ogrožena. Spremembe, ki so jih svetovali, bi »e približale tistim, ki veljajo za Sueški in Fanamski kanal. Do zdaj še niso dobili nobenega odgovora Turčije.
Soekarnov predlog britanskemu poveljniku
Batavija, 8. novembra ((Associated Press* sporoča, da so indonezijski voditelji predložili britanskim oblastem načrt za vzdrževanje miru na ozemlju.
Predsednik Soekamo ln zunanji minister Soebardijo sta predložila generalu sir Philip Shristisonu, zavezniškemu poveljniku v Nizozemski Indiji, načrt po katerem bi otok Java razdelili v več pokrajin in v vsaki teh pokrajin bi ustanovili zvezni urad, sestavljen iz domačih Indonezijskih voditeljev ln britanskih častnikov. Soekamo Je dejal, da bi na ta način lahko Angleži Izvrševali svojo dolžnost, ne da bi s tem prišli navskriž z Indonezijci, ker bi vsako razliko že prej ugladih s pomočjo zveznega urada,	*
pomirjenje med delodajalci in delojemalci. Takšno pomirjenje pa ne sme biti vsiljeno niti s strani ene stranke drugi, niti s strani vlade obema strankama. Dolžnost udeležencev konference Je, da med delodajalci in med delojemalci vzpostavijo trajne zveze, ki bodo koristite obema strankama in javnosti. Glavna naloga konference je, da najde način za pričetek skupnih pogajanj za dosego boljših delovnih pogojev in za pospešitev proizvodnje ta potrošnje.*
Wallace je pozval navzoče zastopnike delodajalcev iji delojemalcev;-' »Ce vam ne bo uspelo najti trajnega sporazuma na podlagi medsebojnega razumevanja, boste izbrali pot, ki vodi do socialne zmešnjave. Druga pot pa je pot industrijskega miru, ki je koristna vsem in je potrebna za splošno blaginjo. Dosegljiva pa bo te s čim višjo proizvodnjo in višjimi mezdami.*
Na otvoritvi konference je govoril tudi predsednik Truman. Pozval ie delavce,, naj najdejo pot za iz-glajenje vseh sporov tako, da se proizvodnja ne bo ustavila. Za rešitev mnogih vprašanj je uspeh odvisen od zasebne pobude.
Ce bo konferenci uspelo, da bo našla način za rešitev industrijskih sporov, bo to pomenilo pomemben korak na poti do industrijskega miru. To bo osnova za dobo blaginje in varnosti.
Truman Je pozval delavce in delodajalce, naj vzajemno delajo za razvoj narodnega gospodarstva tako, kot so med vojno delali za isti smoter, ko so vse sile vlagali v delo za varnost naroda,
Narod ne more upati na polno zaposlitev delovnih moči ln na dosego izboljšanja življenjskih pogojev, dokler ne bo industrija preurejena za mirnodobno proizvodnjo. Delavci in delodajalci se morajo med seboj Iskreno pogajati za izključitev vseh nesporazumov. Ce bi kolektivna pogajanja propadla, se bodo morali zateči k nepristranski oblasti.
Češkoslovaška
Prvo razdobje vzpostavitve demokratičnih političnih dejavnosti ne Češkoslovaškem Je zaključeno, piše londonski »Times*.
Začelo se je teni v septembru, ko so k.ajevni narodni sveti, ki so se večinoma ustanovili, še preden so Nemci odšli, dohili od vlade nalog, naj se javno sestanejo in izvolijo odposlance, ki so jih imenovali «elektorj;», kar pomeni volilne može. štirinajstega septembra so se tl volilni možje sestali in izvolili predstavnike v okrajne odbore in le-tl so 30. septembra izvolili okrožne odbore. Izmed teh so izvolili 160 delegatov, jim dodali še 40 predstavnikov različnih organizacij in vae skupaj poimenovali »Začasno narodno predstavništvo*. To predstavništvo se Je prvič sestalo 28. oktobra na češkoslovaški narodni praznik.
Od ostalih organlzaoij, ki so zastopane v začasnem narodnem predstavništvu, imajo delavske in poljedelske 12 članov, kulturne 8, mladinske ter telovadne in druge podobne organizacije 8 članov. Nekateri predstavniki, posebno mladinski, so bili zares izvoljeni. Toda pri drugih ni bilo volitev ter je mogoče prej govoriti o izbiranju. Zastopnikov niso narodni sveti niti izbrali, kajti določili so jih predstavniki štirih dovoljenih strank, ki delujejo v narodnih svetih. Vsaka stranka je dobila enako predstavnikov to takšno razmerje je tudi v začasnem narodnem predstavništvu.
Ta razvoj ima svoje vzrokeV tajnosti odporniškega dela. Češkoslovaška vlada v Londonu je imela člane razdeljene med štiri stranke, Čehov ln Slovakov je bilo enako števila Krajevni narodni sveti pa so na Češkem pogostoma predstavljali samo eno stranko. Ponekod je bilo celo več narodnih sve-tev. V enem primeru (telo pet takšnih svetov in vsak je trdil, da oredstavlja večino prebivalstva ▼ kraju.
Večino teh odborov so zdaj že odpravili in jih zlili v enega, v katerem so predstavniki vseh štirih strank.
Preden bo mogoče vzpostaviti resnične demokratične svoboščine, predstavljajo ti odbori najvažnejši vladni instrument na deželi, To je razumljivo, ker so bili tudi ustanovljeni z namenom prevzeti oblast, potem ko se bo okupator umaknil. Dober odporniški bojevnik pa ni vedno tudi dober upravni u-radnik. Zato je veliko teh, odborov kaj kmalu obtičalo v različni upravnih zagatah: prehrani, zdravstvu, obnovi, splošnih občinskih zadevah to celo pri imenovanju upravnikov podjetij to tovarn, ki jih je prevzela država.
Štiri dovoljene stranke so (od desnice proti levici): ljudska stranka, češki socialisti (ki so se pred vojno imenovali Beneševi narodni socialisti), socialni demokrati in komunisti. Delegati, ki so določevali zastopnike, so imeli najmanj 18 tet In zastopniki 21 let. Ljudi so vabili, da prisostvujejo tem »volitvam*, kjer so z vzkliki izbirali «kandidate». Ker nikoli ni bilo dvoma v končni izid, seveda tudi ni bilo velikega zanimanja. Poteg 200 čeških zastopnikov so določili tudi 100 slovaških, tako da ima začasno narodno predstavništvo 300 članov.
Odlok, s katerim so ustanovili to začasno narodno predstavništvo, dovoljuje kaj ozko delovno področje. Vendar predstavništvo zamišljajo kot polnovredni parlament. Ima nalogo potrditi predsednikovo delovno dobo ter spreleti ali zavreči različne dalek^sežne ukrepe^ ki Jih je vlada sklenila v dobi po osvobojenju. Predstavništvo bo tudi imelo zakonodajno oblast.
Lord Haiifax
o Attleejevem obisku v Washingtonu
Washington, 8. lovembra
Lord Hal fax je imel v torek eno uro trajajoč razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Byr-nesom. Razpravljala sta. o atomski bombi.
Lord Hall faz Je Izjavil tisku, da so pr: prave za sprejem Attlee ja v \Vashingtonu v teku. »Bivanje britanskega ministrskega predsednika v Združenih državah — je co-<Jal lord Halifaz — bo kratko ln predvsem namenjeno Trumanu in Byrnesu.»
Lord Halifaz Je nadalje izjavil, d& v razgovoru z ameriškim ministrom za zunanje zadeve nista razpravljala o vprašanju odaosajev z Sovjetsko zvezo.
Sovi newyprškl žagan
New York 8. novembra Po izidu volitev, ki jih še niso uradno potrdili, je bil imenovan za novega newyoi škega župana brigad-nl general Odjer, po rodu Irec. Iz. voljen je bil z 1,119.225 glasovi Zmagal je z večino 685 000 glasov proti nvnbi'' iTisi-prrm kandidatu sodniku James Polistam
NDrnberškl proces
Numberg, 8. novembra »Intematior.al News Service* po roča, da je zavezniško sodišče z vojne zločine odbilo prošnjo neir škega obrambnega sveta, naj bi s pričetek procesa proti 23 nacisti; nlm kolovodjem preložil na decerr be- ali januar.
Poročilo dodaja, da bodo pro ces preložili '-večjemu za en teder
Ryti pride pred sodišče
Helsinški, 8. novembra »International News Service: poroča, da bo sodišče sodilo bivšegi predsednika Finske Rysta I»ytiji In 6 drugih finskih voditeljev, k so obtoženi, da so Finsko privedi v vojno. Prva razprava bo 15 no vembra v Helsinkih.
*
§OTJ£T8KI MA1RŠAJL
Georgšj Konstantinooič Zukoo
»Spasitelj* Moskve se J« rodil v kmetski hiši — Stopil je v vojsko, toda obenem tudi v komunistično stranko — Dober komunist, ki ne veruje v Boga
Kar koli se bo v bodočnosti zgodilo, maršal Georgi j Konstantinovi Zukov bo ostal v zgodovini zapisan kot eden izmed največjih generalov druge svetovne vojne. Kajti Zukov ima za seboj vojaške uspehe, ki jim v moderni vojni skoraj ni para.
Ni mogoče najti ne pri zaveznikih in ne pri sovražnikih generala, ki b{ imel toliko različnih nalog na svojih ramenih. Njegovo vlogo lahko pravilno cenimo, če si zamišljamo, da je bil Zukov častnik, ki Je*imel v sebi združene odgovornosti, kakršne sta imela general Eisenhower in maršal Montgomery vsak zase. V štirih letih vojne je bil stalno na poti med Kremljem in rusko fronto,
Zukovljeva strategija
Po Zukovu mora biti napadalna strategija gibčna In premakljiva; prave ofenzive ni mogoče Izračunati in spraviti v tek samo v pisarni glavnega stana. Zato so Zukova vedno videli na bojiščih, kjer se je Izpostavljal velikim nevarnostim, kajti hotel Je videti sam, kakšni so premiki čet in primerjati frontne taktiko s pisarniško strategijo.
Najbolj dramatično vlogo je Zukov odigral leta 1941, ko so Nemci stali pred Moskvo. Moskovčani mu pravijo «Spasitelj», ker Jih je rešil nemške okupacije. V pozni jeseni 1941 so Nemci Moskvo skoraj obkrožili. Tedaj je maršal Stalin postavil dotedanjega šefa generalnega stana Zukova za branilca Moskve. Zukov je šel takoj na delo in izdal nalog: cNltl koraka več nazaj!*
Sovjetski umik se Je ustavil In Kukov je pridobil na času, da Je lahko zbral močne rezerve. Namenoma Je speljal nemško vojsko v mišnico. 27. novembra pa je začel • protinapadom, ki je zlomil na-cistični klin in pognal SO nemških divizij v beg proti zahodu.
Zakaj so Nem d morali bežati izpred Moskve
Tedaj je Zukov dal novinarjem Izjavo, v kateri je povedal vzrok nemškega poraza. «Bill so vajeni lahkih zmag. Za nje je bila vojna doslej samo manevsr. Nimajo ne konjenice in ne smučarjev in njihovi tanki se v snegu ne morejo premikati. Nemci se krčevito branijo v naseljih. Seveda, ker nočejo iz toplih hiš na ledena polja!* -Ko Je Nemce na osrednji fronti zaustavil, Je Zukov šel v Stalingrad, ki so ga ogražale armlje generalov von Paulusa ln von Mannstetaa. Eplčnl boj za Stalingrad je trajal 21 tednov ln je v divjosti prekosil vse dotedanje bitke. Pod Zukovim poveljstvom se je dozdevni sovjetski poraz lzpremenll v veliko zmago, ki je bila skupaj z zmago pri El Alamelnu odločilna za potek vojne.
Stalin je potem Zukova poslal 4 Leningrad, kjer je organiziral napad, ki je mesto rešil blokade. Nekaj tednov pozneje je bil imenovan za maršala Sovjetske zveze; prvi general, ki Je dosegel to čast.
Sovjetska protiofenziva S Stalinom In Vorošilovom Je Zukov leta 1943 naredil načrta za poletno ofenzivo, ki je Nemce odnesla od Kurska, Orela, Belgoroda, Harkova, Smolenska in Jih potisni la čez Dnjeper. teta 1944 Je geni ral Nikolaj Batutin padel kot poveljnik ukrajinskega sektorja. Zukov je sam prevzel poveljstvo.
Vse Je bilo proti Zukovu. Naato pila je odjuga mnogo prej kot običajno In sovjetski vojaki so gazili blato do kolen. Toda važno bilo hiteti. Četrtega marca Je Zukov odprl topniški ogenj vzdolž vse fronte, potem zo na širini 280 km tanki drli čez blato ln proti Nemcem. Po dveh dnevih hudih bojev je Zukov uničil 12 nemških divizij in sovražnik Je moral bežati proti Poljski. Za to zmago Je vrhovni sovjet odlikoval Zukova z redom zmage, ki ima za 100.000 dolarjev diamantov, rubinov ln platine.
Zadnji napad
' Letos 12. januarja je Zukov čel z zadnjo ofenzivo na Berlin. Pripravil je 200 divizij — dvakrat toliko kot je bilo zavezniških dl vizij na zahodu. Glavni napad šel ob avtomobilski cesti Varšava-Prankfurt-Berlin.
Sovjetske divizije zo napredovale SO do 40 km na dan. Ta končna zmaga je v glavnem zasluge Zukovljeva, ki Je dobro preštudiral von C!ausewitza in druge vojaške pisatelje. Zukov Je tudi strokovnjak za presojo Hanibalovih vojnih pohodov. Večkrat se mu je posrečilo prevarati najbolj premetene nemške generale.
Vojne prevare
Pozimi leta 1943 n. pr. Je zasedel Ržev, kjer je ukazal inženirskim četam, da zgradijo »nevidni most* čez reko. Zgradili so ga čez noč in to tako, da je cestišče bilo nekaj centimetrov pod vodo. Ko Je Zukov sprožil napad, je nacistična posadka v Rievu strmela, ko Je videla sovjetske tanke voziti »po'vodi*.
drugič so Nemci prt umiku našli za svojim hrbtom sovjetske vojake, ki so btll že dobro zakopani in založeni z orožjem. Zukov je poslal posebne oddelke skozi močvirja Nemcem za hrbet ln jim pri umiku prizadejal strahotne iz-gubt*
Kdo je Zukov.
Zukov je vojak od glave do nog. Govori naravnost, ostro ln mirno. Trdovratno zna braniti svoje poglede, navzlic temu pa sprejme tu-nasprotno mišljenje.
Rodil se je kot kmetski sin v vasi Strelkova leta 1898. Solo je kmalu opustil ter postal krznarski vajenec. V prvi svetovni vojni je služil dve leti, potem so ga zara-boleznt odpustili. Ko je ozdravel, je bila Rusija že iz vojne in Lenin Je bil na vladi. Ker je vojaško življenje Zukovu prijalo, je opustil trgovino s kožami in vstopil v Rdečo konjenico. Vstopil je istočasno tudi v komunistično stranko.
Njegove sposobnosti so napotile njegovega poveljnika, da so ga poslali v Frunzejevo akademijo — t, J. sovjetsko kombinacijo vojaške akademije In generalštabne šole. Naslednja leta se je Zukov mimo temeljito pripravljal za bodoče odgovornosti. NI imel veliko prijateljev in v prostem času se je bavll čltanjem marksistične literature, pisal je taktične naloge in se učil tujih jezikov. Govori nekaj špansko in nemško, dočlm zelo dobro obvlada francoski. Nekaj časa je tudi poučeval na Frunzejev! akademiji. V času pred Hitlerjem je na kratko obiskal Nemčijo in poslušal predavanja nemškega glavnega stana za sovjetske In kitajske častnike. Leta 1986 ga je Stalin poslal v Španijo kot glavnega sovjetskega vojaške-ga opazovalca.
Spopad s Japonci
Ko so v maju mesecu 1936 Japonci napadli Mongolijo, so Sovjeti poslali več tankovskih divizij Mon-goloem na pomoč. Zukov je bil poveljnik zovjetske odprave.
Skupina sovjetskih novinarjev je tedaj prvič opazila, kakšne sposobnosti ima Zukov. Na mandžur-skl meji jih Je sprejel v neki koči. Sredi razgovora sta planila v kočo dva ku-rirja in javila, da se Japonci na veliko pripravljajo za napad. Novinarji so pričakovali poplavo vznemirljivih ukazov. Toda Zukov je popolnoma miren dejal, da Japonci ne morejo dosti narediti. Res se je nekaj dni pozneje zgodilo, da so čete pod njegovim poveljstvom popolnoma potolkle japonsko šesto armijo prt Halka Golu. Ta zmaga je pripomogla, da je Stalin začel gledati v Zukovu vojaškega genija. Takoj je napredoval.
Nemce je vedno sovražil
V znani finski odpravi je Zukov bil na delu v Timošenkovem stanu. Po vojni je postal poveljnik kijevskega vojnega okrožja. Takrat je že imel čin armijskega generala, prvega za maršalom.
Naredil je načrte za reformiranje Rdeče vojske, V govoru na neki konferenci komunistične stranke je brez oklevanja napadel politične komisarje v vojski, ker so se vtikali v popolnoma vojaške zadeve. Svoj govor je zaključil z opozorilom, da se mora Sovjetska zveza paziti pred nacisti, čeprav je bil takrat v veljavi Mo-lotov-Ribbentropov pakt o nenapadanju med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
Pozimi 1940-1941 je Zukov reorganiziral sovjetsko vojsko v dobro urejeno armado,- ki je zdaj bolj disciplinirana kot katera koli vojska v ruski zgodovini. Sedanja vojska je čisto nekaj drugega kot vojska, ki so si jo v sanjah zamišljali prvi komunistični bojevniki.
Rodbinsko življenje
Čeprav je Zukov dvakratni »junak Sovjetske zveze*, ga sovjetski državljani preveč ne poznajo. Tudi o njegovem rodbinskem življenju vedo kaj malo.
Zukov ima lepo, temnolas« ženo, 13 letno hčerko in dva sinova, 12 ln 9 letnega.
Na fronti živi Zukov po špartan-sko. Navadno dela vzdržema 12 ur in ne kosi. Radi telesnih vaj se prav rad sablja s svojimi pribočniki. V tem športu je zelo vztrajen.
Ker je sam do sebe strog, je strog tudi do vojakov. Zahteva ve-jrico disciplino v vojski, vendar se sam tudi zanima za dobrovit vojaštva. K srcu si je vzel Suvorovlje-ve besede: »Brez ozira, kaj se meni zgodi, vojak je več vreden kot jaz.,. Ne bom niti spal in ne počival, samo da bo lahko moja vojska spala in počivala*.
Zukov je dober komunist. Ne veruje v Boga. Toda veruje v zgodovino, napredek ln osebno poštenost. Za te stvari, piše nemški novinar Richard Lauterbach, ter za svoj dom, ženo, otroke ln Rusijo se je bojeval v tej vojni.
Dkaz Zavezniške vojaške uprave
o vrnitvi na delo delavcev in zaupniških odborov
“Politika na sme igrati nobene vloge v razmerja med delodajalci in delojemalci*', je izjavil podpolkovnik Smuts voditeljem tržaškega delavstva
Otroci do 3 mesecev nimajo solza, če se jokajo. Krepost trna malo privlačnosti.
George Bernard Shaw
GOSPODARSTVO
reforma na Poljskem
ne obljublja dati tistih uspehov, kot so Jih napovedovali njeni zagovorniki. Stanje poljedelstva v deželi je obupno, ker je Poljska izgubila 40% obdelovalne zemlje, ki ji Jo je vzela Sovjetska zveza. Med vojno Je ie izgubila trt četrtine živine in skoraj vse poljedelske stroja Naseliti bo mogla samo 870.000 novih kmetov, kar pomeni S odstotke poljskega kmetskega prebivalstva Poljska bo lahko srečna, če bo pridelala polovioo normalnega pridelka,
Del živil, ki so bila prvotno namenjena za britansko vojsko, bodo, po izjavi angleškega ministra za prehrano, sir Ben Smitha poslali v Nemčijo, da bi pomagali tamkajšnjim zasedbenim oblastem v boju proti boleznim, ki grozijo zaradi pomanjkanja hrane.
Novo Posojilo v višini 80 milijo nov dolarjev je odobrila ameriška (Sbcport Import Bank* nizozemski vladi za nakup ameriških izdelkov, ki jih bo rabila za obnovo Nizozemske. Pretekli mesec so odobrili podobno posojilo.
Prenos nekaterih riemakih vojaških industrijskih naprav v Veliko Britanijo Je napovedal trgovinski minister Stafford Crlpps.
Sovjetska zveza je Izdelala pet letni načrt za zgraditev postaj, ki so jih porušili Nemci. Načrt predvideva 1266 stavb; stroški bodo »n«i„U več kot 600 milijonov rubljev. V tem letu bodo zgradili 162 postaj, med katerimi bodo v Talinu, Minsku in mnogih drugih nove lepše od predvojnih. Postaja v Harkovu bo največja v Sovjetski zvezi.
Prve pošiljke ustanove UNRRA so prispele pred dnevi v Prago, Pošiljka, ki vsebuje žito in sladkor, je odšla pred tedni iz Bremena ln Hamburga po rekah proti Češkoslovaški.
Bojazni zaradi Inflacije v Grčiji so popolnoma neutemeljene, jo Izjavil Jackson, podravnatelj ustanove UNRRA, ker so velike količine živil, ki jih prodajajo po nizkih cenah, najboljše jamstvo za grško valuto. Grčija je prejela 1.400.000 ton živil v vrednosti 78.000.000 funtov.
Po Izjavi dr. H. O. M. Čase Ja, načelnika poljedelstva pri ustanovi UNRRA, bo treba poslati pred prihodnjo žetvijo v dežele južne ln zahodne Evrope B milijonov ton živeža, Če naj preprečijo lakoto teh deželah. UNRRA je doslej poslala v te kraje več kot milijon ton živil.
Pristanišče Brest, ki so ga Nemci popolnoma uničili, je spet uporabno. Pristanišče sc očistili min, druga izboljšanja pristaniških naprav so predvideli, toda rabili bodo leta, pred«n bo pristanišče spet v pred-k vojnem *t‘T|rT
NEMŠKA BEGUNKA
NA AMERIŠKI UNIVERZI
'jfc -»
Raziskovalka dr. Lise kateri je kot prvi uspelo razbiti atom urana, je dobila profesorsko mesto na katoliški univerzi v iVashingtonu. Predavala bo o energiji atomskega jedra. Učenjakinja je bila pred Hitlerjevim nastopom dolga leta članica znamenitega znanstvenega zavoda rKaiser Wilhelm Institutu v Berlinu in je sodelovala pri prvih atomskih poizkusih v Nemčiji. Ob nastopu 'Hitlerjeve vlade se je zatekla kot Židinja na Švedsko, kjer je nadaljevala s svojim delom na Nobelovem zavodu, od koder je poročala o svojih raziskovanjih v Združene države, ki so jo končno povabile na ameriSke univerze.
Zavezniška vojaška uprava v Trstu je danes po odpustu 41 mož
dela v dveh tržaških tovarnah takoj podvzela potrebne ukrepe prozi orabam demokratičnega postopka, ki naj vodi razmerje med delodajalci in delojemalci. Odpuščeni delavci naj bi bili soudeleženi pri uradno dovoljenih manifestacijah na dan Sv. Justa v Trstu. Njihov odpust je bila posledica priporočila, ki ga je skupina delavcev predložila njihovim, delodajalcem, katerem je zahtevala, da se odpuste.
Delovni urad v Trstu je z ozirom na dejstva, da je dejanje te skupine predstavljalo neposredno uporabo pravic delavstva za združevanje kot zlorabo v politične s vrhe, takoj obvestil delodajalce, da morajo vse odpuščene delavce postaviti nazaj na njihova delovna mesta v 48 urah. Ko je včeraj zjutraj ta rok potekel, niso bili vsi delavci postavljeni na svoja delovna mesta, Na podlagi popolnoma pogrebnega tolmačenja namenov Delovnega urada so včeraj delodajalci dveh tvornicah odpustili člane zaupniških odborov. Zavezniška vojaška uprava je takoj odredila zopetno namestitev teh delavcev.
Celotni položaj je bil pojasnjen včeraj opoldne, ko je polkovnik J, C. Smuts. namestnik višjega častnika za civilno upravo pri Zavezniški vojaški upravi v Trstu sklical sestanek zastopnikov obeh strokovnih organizacij delavcev to delodajalcev, na katerem je povda-ril, da politične akcije niso predmet, • katerim bi se mogle pečati demokratične strokovne organizacije delavcev in delodajalcev. Rekel ,|e nadalje, da ne bo dovoljeno, da bi politična vpraSanja postala predmet razmerja med delodajalci in delavci v Julijski krajini. V tej zvezi, je dodal, sc bili odpusti omenjenih delavcev v prvem primeru popolnoma napačni. Prav tako so popolnoma napačno odgovorili s temi odpusti delodajalci pod pritiskom nekaterih skupin delavcev. Polkovnik Smuts je Pov" darii, da je izdal navodila, da morajo vsi odpuščeni delavci biti sprejeti nazaj na delo do včeraj zjutraj. Prejel je obljubo delo-’ dajalcev, da mu bodo predložili seznam imen vseh delavcev, ki bi ne bili na delu ob določenem času. Prav tako je zaprosil strokovne organizacije, da ne bodo ponovno v službo sprejeti delavci naleteli
pri vrnitvi k delu na nobene ovire,
Ostro je obsodil delodajalce zaradi njihovega »prenagljenega ln neumestnega odpusta članov ea-upntških odborov, ne da bi predhodno vprašal za svet bodisi Zavezniško vojaško upravo ali delovni urad*. Rekel Je, da morajo tudi delavci biti sprejeti jutri zjutraj nazaj na delo in da morajo razen tega zadržati svoj položaj kot delavski zaupniki.
O vprašanju ali so današnji zaupnlški odbori pravilni Izraz volje delavstva, bodo odločali pozneje na primeren način.
Na podlagi današnjega sestanka bodo delodajalci v kolikor mislijo, da je kateri koli izmed delavcev, ki so zahtevali odpust 41 sodelavcev, kriv, da bi bil 'odpuščen, pripravili poročilo, ki se bo tikalo vsakega krivo* posebej. Ta poročila bodo predložili Delovnemu uradu to častniku za delovna razmerja pri Zavezniški vojaški upravi, ki bodo zadevo preiskali in izdali odločitev o nadaljnem ravnanju.
Za hrvatsko Solo
Na ponovno ieljo st ar Sev hrvat-ske narodnosti za otvoritev razredov s hrvatskim učnim jezikom, vabimo starie hrvatskih otrok, da iste prijavijo med 11. in 12 uro pri slovenskem Šolskem nadzorniStvu ulica Duca D’Aosta 4/II. Prijave bomo sprejemali do 15. novemba. Slovensko šolsko nadzomlštvo
Mngieikl častnik,
doktor tržaškega vseučilišča
KMEČKIM DELAVCEM
Raztegnitev plačila posebne doklade
Izplačilo osvobodilne nagrade
Začetek pouka ua slovenskih srednjih šolah
Na vseh slovenskih srednjih Šolah v Trstu se prične redni pouk v ponedeljek dne 12. novembra, v ulici Corsioa 11/11. po sledečem razporedu:
I., II. in III. razred nižje gimnazije ob 9, uri, vsi razredi viSje realne gimnazije in trgovske akademije pa popoldne ob Z.30 uri. Učenci naj prinesejo s seboj zvezke, pisalne potrebščine in po možnosti slovenske čitanke.
Izdajanje osebnih Izkaznic
Urad za izdajanje osebnih izkaznic sporoča, da so začeli Izdajati v ulici San Casio št. 2 Izkaznice osebam s priimkom z začetno črko «G»; nadaljujejo pa tudi do sobote 10. t. m. z Izdajanjem izkaznic osebam s priimkom z začetnimi črkami »C* ln »K*.
V uradu v ulic* delta Vatle na-dajujejo z Izdajanjem osebnih Izkaznic osebam s priimkom s začetnimi črkami «D», «E», «F».
PREHRANA
'L .	^
Stotnik John Davie, doma iz Gla-sgoiva, častnik britanske vojske, je doktoriral na filozofski fakulteti tukajšnjega vse/učillSča. Razpravo je branil pri profesorju Glorgiu Ro-lettu z zanimivim razpravljanjem o sedanjosti in bodočnosti Indije. Pri tem se se je posebno bavil s pravnim položajem indijskega cesarstva, z nacionalističnimi gibanji, z vpra Sanji o kastah in z zahtevami različnih panindljskih kongresov. Razprava daje obSirno sliko o ustavi iz 1935 in o novih predlogih podkralj„ TVavella. Po končani razpravi in proglasitvi novega doktorja so Številni poslušalci priredili novemu doktorju filozofije prisrčno manifestacijo, pri čemer mu je neka vseu-čiliSnica po starodavnem običaju položila na glavo lovorjev venec z zlatimi jagodami. Novemu doktorju k njegovemu uspehu iskreno čestitamo.
Okrožni urad za delo . v Gorici sporoča, da Je Z. V. U. dovolila prlčenši s 1. septembrom 1945, kmečkim delavcem, bodisi stalnim in nestalnim, plačilo mezd v smislu dogovora, ki so ga sklenili delodajalci in delavci, slednji zastopani po Enotni strokovni zvezi delavcev in nameščencev v Gorici, kakor sledi:
čl. I. Posebna doklada pripada kmečkim delavcem, stalnim in nestalnimi, kakor je določeno v naslednjem čl. 2.
čl. 2. Navedena doklada za omenjene delavce je določena na podlagi delavne plače na uro, kakor je predvideno po sledeči razpredelnici:
A. Nestalni delavoi: moški od 18 do 68 let 8 lir plače na uro in posebne doklade 9 lir na uro (1800 lir mesečno); od 16 do 18let 6.40 lir plače na uro in doklade 8 lir na uro (1600 lir mesečno); .od 14 do. 16 let 3.80 lir plače na
Oblasti, državne ustanove, urade in združenja vabimo, da svoja sporočila in vesti oddajo v uredništvu najkasneje do 13. ure. Uredništvo za Gorico je na kor-zu Verdi St. 30. prvo nadstropje.
se upošteva kolektivno pogodbo za ftmečke delavce za goriško pokrajino z dne 13-8-1938 in naknaden dogovor z dne 14-8-1944.
Zastopniki delodajalcev in delavcev, upoštevajoč, da je večina kmečkih delavcev sodelovala pri osvobodilni borbi, in z ozirom na dejstvo, da so skoraj vse Gospodarske kmečke ustanove prostovoljno plačale svojim uslužbencem osvobodilno nagrado, so sklenili, da predlagajo vsem ustanovam, ki še niso do danes tega storile, da plačajo svojim nastavljencem osvobodilno nagrado določeno v razglasu št. 4. Z. V. U. pod pogoji in izjemami določenimi v istem razglasu in tozadevnem pravilniku.
. M ED TRSTOM IN RIMOM
PRIHODNJI TEDEN
Razdeljevanje testenin. Jutri, v petek 9. t. m., bodo začeli Izdajati potrošnikom H., HI., IV. to V. skupine po 1 kg testenin. Konec razdeljevanja bo 17* t. m.
V	nedeljo 11. novembra Bo pričel nov avtobus a tedenskimi vožnjami med Trstom to Rimom ter nazaj. Voznina je določena 3000 lir na osebo v vsako smer ter običajnih 6% od voznine. Tedensko službo med Trstom in Rimom opravlja zdaj družba Rondine iz Rima. V kratkem bo pričela oprav ljati služim med Trstom ln Rimom še neka druga družba.
Nadaljnja avtobusna služba * Rimom, ki jo je dovolila Zavezniška vojaška uprava družbi S. A. T. v Trstu, je ena izmed mnogih, ki so se že pričele, ali ki jim je .dovoljen, pričetek obratovanja v zadnjih tednih.
V	torek, dne 13. novembra, bo I. N. T. v Trstu uvedla avtobusno zvezo z Verono. Avtobusi bodo vo zill dvakrat na teden. Prihodnji teden — 18. novembra — bo pričela s trikratno tedensko službo med Trstom in Bellunom 'družba S. A. R. A.
Pričakovati je, da bo Grattoni v Trstu opravljala redno avtobusno službo s Puljem to Sežano.
Zdaj vozijo iz Trsta naslednji avtobusi:
S. A. R. A.: Trst-Milano, trikrat tedensko; Trst-Pordenone, dnevno; S. A. T.: Trst-Benetke, trikrat tedensko; I. N. T.: Trst-Bologna, dvakrat tedensko; Trst-Buje-Oma-go, dnevno; Trst-Cittanova, dnevno; Grattoni: Trst-Benetke, trikrat tedensko; Trst-Reka, dnevno: Sonnl: Trst-Milano. tedensko; Ribi: Trst-Gradež, dnevno; Trst-Go-rlca, dnevno.
Splošno dovoljena cena za voznino z avtobusi je tri lire na kilo-meter na osebo in 6% dodatek k skupni voznini.
Neki častnik Zavezniške vojaške uprave pri oddelku za transport je danes izjavil, da nikomur ni dovoljeno opravljati avtobusnega
prometa brez dovoljenja Zavezniške vojaške uprave.
Več ljudi spreminja tovorne avtomobile v potniške — na ta način, da namešča nanje lesene klopi. Ti ljudje morajo takoj prositi za dovoljenje za opravljanje avtomobilske službe. Ker je Zavezniška vojaška uprava pripravljena in zares želi dajati dovoljenja za nadaljno transportno službo, je potreben opomin. Vedno Se traja skrajno pomanjkanje plaščev za avtomobilska t kolesa in ni verjetno, da bi jih mogli lastniki avtomobilov dobiti. Dovoljena voznina za tovorne avtomobile spremenjene v potniške znaša 2 liri na kilometer.
uro ln doklade 6 Ur na uro <1200 Ur mesečno); ženske od 18 do 58 Št 8.60 Ur plače na uro ln doklade 7 lir na uro (1400 lir mesečno); pod 18 leti in nad 58 leti in moški nad 65 leti 5 Ute plače na uro in doklade 6 lir na uro (1000 Ur mč-sečno).
B.	Periodični delavci: moški od 18 do 65 let na uro 7.20 Ur plače ln posebne doklade 9 Ur na uro (1800 lir mesečno); od 16 do 18 let na uro 5.80 Ur plače ta doklad« 8 lir na uro (1600 lir mesečno); od 14 do 16 let- na uro 4.36 lir plače in doklad^ 6 Ur na uro (mesečno 1200 Ur); ženske od 18 do 86 let rta uro 5.08 Ur plače in doklade 7.76 lir na uro (mesečno 1400 Ur); pod 18 leti ln nad 55 leti ter moški nad 65 leti na uro 3.60 plače to doklade 6 Ur na uro (1000 lif mesečno).
C.	Delavci z mesečno plačo: za to kategorijo delavcev je. določen povišek 28% na uro, kakor po
Otvoritev slovenskih srednjih Sol
Na razna vpraSanja staršev javljamo, da se bo pouk na slovenskih srednjih Šolah v Oorid začel v najkrajšem času. Dan vpisovanja in otvoritve Šolskega leta bo pravočasno Objavljen v dnevnem časopisju.
Otvoritev Šolskega leta se je zakasnila radi popravljanja Šolskih poslopij.
Sprejemni izpiti na slovenski nižji srednji Soli
Dijaki, ki se iz katerega koli vzroka niso Se javili k sprejemnemu izpitu za 1. razred slovenske nižje srednje Sole v O-ori-ci, naj to store naknadno dne 9. t. m. Ta izpit za zamudnike bo kakor izpit za vse druge, v Šolskem domu, ulica Cro-oe 3, ob pol 9. uri. Ce Se niso vložili kolekovame proSnje za pripust k temu izpitu, naj jo prinesejo s seboj. Predhodno naj plačajo, kakor vsi drugi, izpitno takso na tekoči račun Štev. 11/Z70 na postnem uradu, in sioer dečki 110 lir, deklice ISO lir. K izpitu naj prinesejo Se SS lir za izpitne pristojbine.
Vsak dijak naj prinese k izpitu polo črtanega papirja, polo risalnega papirja, pero, črnilo, svinčnik in radirko.
Opozarjamo tise, da je to tadnji rok za ta izpit; naknadnih izpitov ne bo več.
Obvestilo
Po ukazu Zavezniške vojaške uprave št. 25 z dne 31. okt. 1945 so dolžni vsi lastniki ali posestniki motornih vozil za prevoz blaga, katerih nosilnost je eno tono al! več, prijaviti svoja vozila noVo ustanovljenemu »Uradu za avtomobilski promet v Julijski krajini* v ulici Dante, št. 5. n. nadstr.
Vse javne ustanove, ki razpolagajo s taksnimi vozili, so prav tako dolžne odzvati se temu pozivu.
Lastnike al) posestnike takšnih motornih vozil opozarjamo, da je zadnji rok za Izpolnitev prijavne dolžnosti 15. novembra t. 1., po katerem bodo v primeru prekrška Izpostavljeni globi in kaznim, ki jih predvideva označeni ukaz št. 25.
Svojci talcev, ki jih je usmrtila SS policija v Trstu, so vabljeni na sestanek, ki bo v Trstu, v domu luških delavcev (Časa del Lavora-tore Portuale), Piazza Duca degll Abruzzi, v nedeljo 11. novembra cb 10. uri.
Odbor za počastitev padlih talcev
| ' — T .MV** — “	-—        —
točki A, računajoč delo 6 ur dnevno ta 25 dni mesečno.
D. Posebna dela: Navadni delavci brez vsako kvalifikacije, ki bodo zaposleni pri obrezovanju, cepljenju dreves ln za dela v vrtovih, imajo pravico poviška 20% za dobo, dokler izvršujejo ta posebna dela, in sicer na plače, označene pod A) in B), razen če kolektivna pogodila ne določa drugače.
čl. 3. Za plačilo stanovanja za tiste kategorije delavcev, katerim ne pripada stanovanje na podlagi obstoječe pogodbe, računajo 10% od tozadevne plače. Plačilo za hrano bo določeno osebno med strankami in bo vpisano v smislu čl. 3. obstoječe kolektivne pogodbe, v smislu zadnjega odstavka čl. 13 iste pogodbe.
51. 4. Ako je iz obstoječih pogodb in tozadevnih pravilnikov določeno delavcem plačilo tudi v živilih proti plačilu, ki se mu odtegne na plači, morajo vrednost teh predmetov računati po tekoči ceni ali po ceni določeni v uradnem ceniku.
čl. B. Nagrade, ki Jih mora delodajalec dati delavcem (pastirjem, hlapcem in kravarjem) na podlagi določil čl. 13; št. 1, 2 in 3, stran 16, kolektivne delovne pogodbe za kmečke delavce gorlške pokrajine objavljene v uradnem listu št. 13 iz dne 13.8.1938, bodo računali s r° viškom 400% nagrad določenih > omenjeni pogodbi.
.čl. 6. Vse kar je določeno v tem dogovoru, ima veljavo od 1. septembra 1945; za vse drugo, kar v teh členih ni omenjeno, je potrebno, da
Nove osebne izkaznice
Danes izdajajo v Gorici — pri pristojnem uradu, nameščenem v poslopju trgovske Sole, v ulici Roma št. 3 — osebne Izkaznice ose bam s priimkom z začetnimi črkami od N do O; v petek 9. novembra bodo izdajali, izkaznice osebam priimkom z začetnimi črkami oo PA do PER.
Človek, ki dela s rokami, je delavec. Tisti, ki dela z rokami in glavo, je težak. Tisti, ki dela z rokami, glavo in srcem, je umetnik.
» • •
Na svetu je le en lep otrok in vsaka mati ga imal
Japonski pregovor
JR A D I O
Petek, 9. novembra
6.30 glasba za dobro jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 10 prenos iz Vidma; 12.45 poročila v slovenščini; 13 poročila v italijanščini; 13.15 jazz orkester Lutazzi; 14 pregled vesti, krajevni pregled, predavanje; 16 prenos iz Vidma; 18.30 obvestila svojcem; 19.30 komorna glasba - sopranistka Viezzoll; 20 poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini 20.30 angleška lekcija; 21.20 komorni zbor radio Trsta (slov.); 21.50 slovensko predavanje; 22.30 plesna glasba; 22.16 Cecchelin; 23 vesti v ltalijansčin •; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 oddaja za internirance ir Angliji.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
CARLOS P. ROMULO
10.
PADEC FILIPINOV
Ne vem niti, ali je bila zoprna meni samemu, Predstavljal sem si generala Hom o, kako hodi iz sobe v sobo očarljivega stanovanja, k: Je bil tako lep izraz osebnosti generala MacArthurja, njegove prijaznosti ln prisrčnosti. Tam je stala knjižnica, prav gotovo najboljša zbirka vojaških knjig na svetu. Predstavljal sem sl generala Homo to častnike njegovega glavnega stana, kako listajo po izrednih izdajah najboljših del in se z zadovoljstvom čudijo, kakšen. Izreden plen jim Je prišel v roke.
Velika vaza, ki je stala na častnem mestu v sprejemnici, je tr.orala povzročiti mešane občutke r srcih gostov-zavojevalcev. Na rjenl površini so bil« vrezane besede zahvale v japonščini ln angleščini, besede nesmrtne zahvale Japonske prestolnioe generalu Mac Arthurju za njegovo »takojšnjo ln velikodušno pomoč* ob velikem jiOtrosu,' ki Ja zadel mesto,
Naslednji dan sem stal pred vhodom v bolnišnični predor ter vdihaval sveži morski zrak. Delo v zatohlih hodnikih naa Je delalo omotične, zato smo vsaki dve uri odšli na sveži zrak, da sl prezračimo pljuča. Nazlvall smo te odmore »sončne kopeli*.
Predsednika Quezona so pripeljali na vozičku prod vhod k šotoru. Šotor je Imel streho, toda nobenih sten, da je lahko predsednik užival sveži zrak.
Toda zveži zrak Je prav nekaj takega kot vse drugo na Oorre-gldorju, samo pobožna želja. Oblaki prahu, pomešani z bencinskimi plini, katere so dvigali tovorni avtomobili, tanki ln motorna kolesa, ki ao stalno dirjala sem ter tja, so se'spuščali proti vhodu v predor. Quezon, ki j* Ml prehlajen, se Je kmalu vrnil na svoje mesto v predoru.
Pravkar sem hotel posneti nje-
ko je zarjovela sirena in naznanila prihod sovražnih letal. Mogoče so ljudje na svetu, ki lahko takoj prenašajo ta neznoani glas; toda jaz tega nisem nikdar dokazal.
Bolničarke ao pritekle iz predora. Nosile so rumene vojaške obleke, nekatere so bile v dolgih hlačah. Preden so utegnile odpeljati svoje bolnike na varno v predor, sem Ugotovil, da so med njimi nekatere zelo lepe. Možje so šepali mimo mene ter se ozirali proti nebu. Tovorni avtomobili ao se ustavili na cesti in delo na otoku je obatalo. Vsakdo na otoku Corregldorju je prekinil svoje delo, naj Je že delal kar koli ter je stekel proti vhodu v predore.
Ne vsi, ne vsi možje! General MacArtbur je bil kot navadno prod svojo kočo, s palico pod pazduho ln s čepico, ki jo je porinil nazaj ln ogledoval aovražna letala tako mimo, kakor da bi prisostvoval nogometni tekmi.
Val na otoku niso mogli v predor, Toda vsak, ki je lahko našel prostor v predoru, Je Ml gotovo tam, ko so sovražna letala ropotala nad otokom. Nato s« Je zaslišal glas eksplozije, prve, druge, tretje... Stene hodnikov so se tresla, videti Je bilo, kot da bi se pod udarci
gov vzgled ter »e vrniti v predot\ 'bomb moral majhni otok potopiti
v Manllski zaliv. Ret naslednjih ur smo ostali v predoru, ki se je stresal, kej je šestdeset japonskih bombnikov odiagalo svoj tovor bomb polagoma na različnih mestih otoka, ki se je lomil v svojih temeljih.
Nekaj dni po prvem napadu sva se z majorjem Sauerjem ojunačila kljub japonskim zračnim napadom in zlezla na vrh otoškega grebena, ki se imenuje Malinta. Slišal sem, da so tam postavili topove ln vežbajo topničarje. Imeli so pri sebi tudi velik daljnogled, ki je stal poleg topov. Ko sem pogledal skozenj, sem prvikrat videl porušeno predmestje Cavite, kjer so Japonci gradili svoje topniške položaje, iz katerih so nameravali z dalekosežnlmi topovi obstreljevati naše položaje rta Corregldorju.
Nekoliko sem obrnil daljnogled to pred menoj je ležala Manila, oddaljena pa vendar zaželena kot žena, ki vam je pustila lepe spomine. Toda komaj sem pogledal dobro skozi daljnogled, sem že odskočil. Zagledal sem hotel Manila med zelenjem dreves, hotel, lz katerega general Homa ukazuje svojim četam, kako naj nas napadajo.
Nad hotelom je vihrala največja zastava, kateAj »m kdaj koli videl.
Rdeča proge na' beli podlagi, veliko japonsko sonce.
Ko sem stopal navzdol po pobočju hriba, sem imel v očeh solze besnosti.
Od Bataana je prihajalo regljanje strojnice. Tam so se razvijali boji. Naenkrat sem se zavedel, da mi položaj ujetnika na Corregldorju povzroča boliščine. Tukaj si Imel občutek nesposobnosti in ponižanja. Ni bilo mogoče odgovarjati na napade sovražnika, kakor bi človek želel. Morali smo mimo sprejemati, kar so nam Japonci vsak dan pošiljali to tega ni bilo mašo — nismo mogli pa udariti nazaj. Takšno priliko bi rad doživel.
Naslednji dan sem bil že na poti na polotok Bataan. Z menoj je bil grtneral Basilio J. Valdes to polkovnik Manuel Nieto.
• • •
Preko pet kilometrov širokega zaliva' med Corregidorjem to Ba-taansklm polotokom smo prevozili z motornim čolnom. Bilo Je kratko, toda nevarno potovanje. Japonska letala so imela navado, da so se spuščala nad gladino in napadala naše motorne čolne, ki *o vozili sem ter tj« preko morja.
Na arečo se ni nobena sirena oglasila na Corregldorju, Nobenega
sovražnikovega letala- to jutro ni bilo na nebu.
Poslali so me na Bataan kot nekakšnega zveznega častnika med ljudmi v rovih in glavnim stanom. Vojaki na bojišču niso imeli časopisov, niti radia. Poročila, ki so jih prejemali 1« zunanjega sveta, so bila ustna poročila, katera so prihajala često izmaličena ali celo napačna, ker se je vrinil med poročevalce kakšen vohun ali izdajalec.
General MacArthur ml je dal dovoljenje za gibanje med Bataanorn to Corregidorjem kot sem želel-Bil sem njegov glaBnlk, prav tako kot predsednika Quezona na boji-Ahi, ker so me tudi tam imenovali »Glas svobode*.
Prinesel sem s seboj dobro novico za naše vojake na BataanO' katero smo prestregli na Corregi' dorju, proden sem odšel. Bila Je t® vest, katero je predsednik Roose' velt dal po radiu iz Waahtogton*'
sSvet bo dolgo pomnil, kaj ste ri-narodl Filipinov, storili in kaj vedno izvršujete, odkar se 1* vojna »ačela. Ponavljam vam svečano obljubo, da bo vato da znova vstala in da bo ^ neodvisnost obnovljena in zo* na. (Nadaljevanje pritoodnJ