poštnina platana v gotovini
Stav. S58.
V Ljubljani, poncdcl>k 14. novembra 1938.
Cona Din f*-
Leto lil
Pomemben volivni govor predsednika vlade In zun. ministra dr. Stojadinoviča v Novem Sadu:
Meje Jugoslavije so s krvjo zarisane in zaradi tega nespremenljive
Novi Sad, 13. nov. Včeraj je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič imel v Novem Sadu svoj četrti veliki volivni govor, katerega je ,poslušalo 80.000 ljudi iz vse Vojvodine. Govor je bil važen zlasti zaradi tega, ker je predsednik vlade v sedanjem mednarodnem ]>olo-žaju povedal jasno besedo glede trdnosti in nespremenljivosti jugoslovanskih meja. V govoru, ki je žel ogromno odobravanje in priznanje doma in v tujini, je dejal med drugim:
»Zelo sem vesel, da sem obiskal Novi Sad, ko Vojvodina proslavlja 20-letnico zedinjenja Vojvodine s Srbijo. Ta sveta zemlja srbskega naroda se jo prej skozi stoletja imenovala Nova Raška in Nova Srbija. Sprejela je v svoje naročje kneza Lazarja in earja Uroša. Novd Sad je bil duhovna prestolnica našega naroda, ognjišče domoljubja, ki je ogrevalo naš narod. Neizmerna je bila vaša ljubezen do Srbije med svetovno vojno. Ta štiri leta borbe so razpelo našega ljudstva v Vojvodini, so raztreseni svetli grobovi ob cestah, ob zidovih, na poljanah in drugod. Pet rova radinski zidovi so bili priča mučenja, kakršnega še ni videl svet. Nazadnje pa je prišla zmaga, ki je Jugoslavijo zedinila ter ji dala narodne meje. Prav te dni pred 20 leti so prve srbske čete vkorakalo v Novi Sad. Na tem mestu je zapečateno večno edinstvo Vojvodine in Srbije.
Kakor je nekoč Vojvodina prednjačila v delu za osvoboditev našega 'naroda, tako ima danes sveto dolžnost, da prednjači tudi pri delu za konsolidacijo države,
Jugoslavija je danes stara komaj 20 let. Prebolela je otroške bolezni, ki so dolgo časa ♦rajale. Še pred tremi leti so bila obzorja pred nami zamračena.^ Danes Jugoslavija preživlja eno najnaprednejših dob svoje zgodovine. Vsa država je v znamenju obnove. Gremo nasproti veliki bodočnosti, dostojni naše velike preteklosti.
Na vseh področjih državnega dela, v kmetijstvu, v trgovini, industriji, v političnem, socialnem in kulturnem življenju so bile izvršene preosnove ter dosežen napredek.
Jugoslavija je danes močna država. Njen ngled nikdar ni bil večji kot danes. Jugoslavija je obkrožena s prijatelji in dobrimi sosedi. V svojih mednarodnih odnošajih ne zahtevamo ničesar tujega, ne damo pa tudi niti pedi zemlje, ki je naša.
Te dni ste videli, kako se meje nekaterih držav morejo v 24 urah menjati. Toda, mi nismo država, ki je bila ustvarjena za zeleno mizo, za katero so sedeli politiki in kadili. Vsemu svetli je znano, da so meje Jugoslavije pravično odmerjene, zapisane s krvjo in začrtane z mečem ter s kostmi junakov. Takšnih meja ni mogoče potegniti drugače. S sabljo carstva smo dobivali, z njo smo tudi izgubljali. S prepiri nismo nikdar ničesar dobili. Mi smo bili in ostanemo ljudstvo bojevnikov in junakov. Ni bilo vojne v Evropi, pri kateri mi ne bi bili sodelovali. Ravno zato, ker vemo, kaj pomeni vojna, iskreno želimo miru. Mi želimo miru tudi zaradi tega, ker smo dokončali naše zedinjenje ter ustvarili enotno, nedeljivo in nikdar raz-družljivo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev,
v katerih živi nad 90% Jugoslovanov, Niti z enim sosedom sc nam ni trelia pogajati o vprašanjih naših medsebojnih meja. Zaradi tega živimo in želimo, da bi tudi v bodoče živeli z vsemi sosednjimi državami v najboljših in naj-korektnejših odnošajih. (Vzkliki: Živel! Tako je!) Prijateljstva, ki smo jih pravočasno .sklenili z velikimi sosedi na naši zahodni meji, so pokazala, da so bila v zadnji evropski krizi važen steber miru v tem delu Evrope. Temu našemu pravilnemu ugotavljanju dogodkov in prijateljstvu se moramo zahvaliti, da smo lahko mirno delali svoje vsakdanje posle po mestih in vaseh. Nam ni bilo treba trošiti milijard za mobilizacijo vojske.
Zveza z Romunijo, Grčijo in Turčijo v BaJ-kanskem sporazumu nam je zajamčila vse naše meje na Balkanu. Pakt o večnem prijateljstvu z bratskim bolgarskim narodom je še bolj utrdil mir na teh mejah.
Pred kratkim je prišlo na Bledu tudi do sporazuma z našim severnim sosedom Madžarsko, tako da zdaj tudi na tej strani s pravico moremo pričakovati samo zadovoljivega razvoja mednarodnih odnošajev.
Danes, ko stojimo pred volitvami, in ko si upa stopiti pred >as razdru/ena in neudružena opozicija z raznimi kandidati, začenši z diktatorjem Petrom Živkovičem, pa preko federalista Vladika Mačka do internacionalnega socialista Živika Topaloviča, vas prosi)«, da se yprašate, kje bi bila danes Jugoslavija, kje bi bili mi in vsi, če bi sprejeli mišljenje opozicije, ki je 8. oktobra preteklo leto nasvetovala odpravo ustave in ustavotvorno skupščino na znotraj, ter brezglavo politiko zmešnjav na zunaj. Ni mi treba na široko pojasnjevati tega. če pogledamo na uspehe naše zunanje politike, ki jo jc vodila modrost prvega kr. namestnika kneza Pavla. Brez pretiravanja lahko rečemo, da so ti uspehi prav tako veliki kakor oonovno ustvarjenje Jugoslavije. Preostaja natn še dejo narodne obnove, ki še ni gotovo. Pred nami, so novi boji za napredek, gospodarski in kulturni in pri teh borbah računam na vas. Vaši predniki so s svojimi rokami izsušili to zemljišče, ter ga naredili iz pustih močvirij rodovitnega. Pričakujem od vas, da boste znali ceniti ta trud in da se boste z vsemi silami zavzeli za to, da
I	dvignete svojo domovino do višine, o kateri ste , pred stoletji sanjali.
Začetek preiskave proti dr. Benešu in njegovim sodelavcem
Praga, 13. novembra, o. Češkoslovaška vlada je eklenila izvesti preiskavo proti vsem politikom, ki eo zakrivili, da je prišlo do okrnitve češkoslovaške države.
Včeraj je bil imenovan odbor, ki naj prouči zadnjo narodno nesrečo, ki jo je mo/ala Češkoslovaška preživeti. Za predsednika tega odbora je bil imenovan senator Matoušek. Praški politični krogi izjavljajo, da bo nalo.ga odbora naslednja:
1. Odbor naj ugotovi vzroke te nesreče, posebno pa osebno odgovornost bivšega predsednika republike dr. Beneša.
2. Izvede naj se obširna preiskava o stališču bivše vlade v notranjih in zunanjepolitičnih vprašanjih. Posebno pa je treba proučiti delo tiskovnega urada, v zunanjem ministrstvu.
To preiskavo je zahteval predvsem češkoslo-
vaški poslanik v Parizu Osusky, Osusky je namreč izjavil, da je pošiljal iz Pariza obvestila in dokumente, vendar pa so v Pragi ta obvestila in dokumente 6lalno prezirali ali pa skrivali. Njegova poročila so celo sistematično zamenjavali z drugimi poročili, ki so bolj prijala duhu tedanje vlade.
Zunanji minister Chvalkavski, bivši češkoslovaški pe,slanik v Rimu, je tudi stalno obveščal vodilne člane vlade o resnične položaju ČSR v mednarodnem sv.etu. Sedaj je pa lahko ugotovil, da so ta njegova poročila popravljali z dokazili; iz drugih virov. Nikdo ni hotel vpoštevati njegovih obvestil. Zato njegova odgovornost ne more priti v poštev.
Predsednik te preiskovalne komisije senator Matoušek mora izdelati a vsem tem podrobno poročilo najkasneje v treh mesecih.
Romunski kralj in prestolonaslednik sta snoči odpotovala v London
na važna politična posvetovanja glede zvez med Anglijo in balkanskimi državami
London, 13. nov. Romunski kralj Karel "in prestolonaslednik Mihael sta sinoči odpotovala s spremstvom iz Bukarešte.
Prišla bosta jutri iz Boalognea v Dover na angleško obalo. Pripeljala se bosta tja z angleško bojno križarko, ki jo bo spremljalo nekaj rušilcev ter eskadrilja letal. Romunskega vladarja in pre-
Uspeli shodi slovenskega voditelja dr. Korošca v ljubljanski okolici
ik)rovnica, 13. aprila.
Danes dopoldne ob enajstih je bil v Borov-lici shod, na katerem je govoril naš voditelj no-ranji minister dr. Anton Korošec. Dasi shod ni oil napovedan dosti dni prej in ni bilo zanj no-oene kričave reklame, je vendar glas o prihodu 'lr. Korošca privabil toliko število mož in fantov, da je bila dvorana Prosvetnega doma mnogo pretesna za vse udeležence. Ni čuda, saj so bili Borovničani toliko bolj prijetno presenečeni, ker je dr. Korošec obiskal Borovničane prvikrat. Trume fantov in mož so se zbrale pred Prosvetnim domom in čakale na prihod svojega voditelja. Ko se je pripeljal, so mu ljudje radostno vzklikali in ga pozdravljali. Prvi ga je pozdravil župnik Ciril Jerina in v imenu vseh Borovničanov, ki čutijo slovensko, izrazil nepopisno veselje, da more v svoji sredi pozdraviti prvega Slovenca. Za njim so dr. Korošca pozdravili še župan Rudolf Telban, predsednik krajevne JRZ Jože Košir in_predsednik mladinske JRZ Turšič. Ko je dr. Korošec še stopil v dvorano, je vse zadonelo v en sam gromovit pozdrav. Zborovanje je spet otvoril župnik g. Jerina in takoj dal besedo ministru dr. Korošcu, ki je skoro v enournem govoru na priprost in poljuden in nepresiljen način obrazložil razloge in vzroke, ki so dovedli do vstopa b. SLS v JRZ, potem tvorno delo vlade, kakor ga očituje vse naše notranje-politično življenje, a najbolj uspešno pobude, ki jih je vlada dala v korist našega delovnega ljudstva in jih velikopotezno tudi izpeljala. Zborovalcem je kot še nihče pred njim pojasnil blagodejne posledice pametne zunanje politike in trud vseh odgovornih činiteljev, da se našemu kmetu in delavcu zagotovita ne samo delo in kruli, temveč tudi mir, v katerem morejo vsi svoje moči posvetiti svojemu poklicnemu delu in dolžnostim. In ko jo nato prosil zborovalce in vse volivce, naj mu ppklonijo svoje zaupanje, mu je v odgovor zadonelo odobravanje kot obljuba, da bodo vsi borovniški volivci izrekli svoje zaupanje dr. Antonu Korošcu. Za dr. Korošcem so govorili še g. Hren iz Vrhnike, g. Miloš Stare in g. Rudolf Smersu. Za zaključek pa je župnik g. Jerina izrekel v imenu
vseh zahvalo voditelju slovenskega naroda za njegovo obilno in veliko delo. Shod je bil zaključen, a zborovalci so pri odhodu spet vzklikali kialju, knezu namestniku, dr. Stojadinoviču ter navdušeno pozdravljali dr. Korošca.
Dev. Mar. v Polju, 13. nov.
Sinoči, točno ob 18, se je v naš krij pripeljal slovenski voditelj dr. Anton Korošec, da bi imel ožji volivni sestanek s svojimi somišljeniki. Toda zanimanje za besede, ki jih bo na sestanku povedal dr. Korošec, je bilo v našem kraju tako veliko, da se je napovedani sestanek spremenil v veličastno manifestacijo zvestobe do našega voditelja, kateremu bo prebivalstvo 11. decembra izreklo svoje neomejeno zaupanje.
Pri prihodu v vas so dr. Korošca, ki je prišel v družbi kandidatov gg. Smersuja in Miloša Stareta, pozdravili župnik J. Kete, predsednik krajevnega odbora JRZ Feliks Pogačnik, župan Ivan Keber in drugi. Člani mladinske JRZ so od kraja, kjer se je ustavil avto dr. Korošca pa do Prosvetnega doma stali v gostem špalirju ter navdušeno vzklikali svojemu voditelju. Velika dvorana Prosvetnega društva je bila tako natlačena, kakor menda še ni bila nikdar. Ker ni moglo vse ljudstvo vanjo, so ljudje zasedli oba balkona, vse hodnike in stali celo na dvorišču. I’o pozdravih v dvorani je dr. Korošec z mirno izčrpno besedo orisal zunanji in notranji politični položaj naše države ter delo vlade za državo in za Slovenijo. Njegove besede so zborovalci neprenehoma ustavljali z navdušenim odobravanjem, ki je kazalo, s kakšno ljubeznijo se naš kraj oklepa svojega 'odilelja in daje priznanje njegovemu delu. Za dr. Korošcem sta govorila še gg. Smersu in Stare, na koncu pa so vsi zborovalci z velikim ognjem zapeli str.ro bojno himno »Hej Slovenci*. Z viharnim vzklikanjem kralju Petru II., knezu namestniku, voditeljem JRZ in slovenskemu voditelju dr. Korošcu se je ta izredno uspeli shod ob 19.45 zaključil.
Danes ob 11 bo dr. Korošec imel volivni sestanek v Šmartnem pod Šmarno goro, ob 19 pa na
Igu.
etolonaslednika bodo na postaji Viktoria v Londonu sprejeli kralj Jurij, predsednik vlade Chamberlain in ostali ministri, v Doveru pa ju bo počakal vojvoda Kentski.
Ob odhodu kralja Karla v London poudarja romunsko in anglešk) časopisje velik pomen tega dogodka. Ne samo v uvodnih člankih, ki nosijo debele naslove, pač pa tudi v izrednih izdajah časopisi soglasno smatrajo potovanje kralja Karla v Anglijo kot potrditev politike miru in okrepitve prijateljskih odnešajev med obema državama za mir in sodelovanje v Evropi. Prav tako listi objavljajo obširna poročila, v katerih opisujejo svečan sprejem, ki ga bodo v Londonu priredili kralju Karlu, prestolonasledniku Mihaelu in zunanjemu ministru Petrescu Comnenu.
Vesti 14. novembra
Japonski listi že priznavajo, da je zadnjih štirinajst dni vojaška delavnost Kitajcev zelo oživela.
Eno milijardo mark odškodnine bodo morali nemški Judje plačati kot kazen, da je poljski Jud Griinszpan ustrelil nemškega diplomata v Parizu. Bazen tega bodo morali sami poravnati vso škodo, ki so jo prizadeli nemški demonstranti njihovemu in drugemu premoženju, država pa bo zaplenila še vso zavarovalnino, ki bi jo Judje dobili za poškodovano in uničeno blago. Judom je odslej prepovedano vsako gospodarsko udejstvovanje, obisk muzejev, gledališč in vseh kulturnih ustanov.
Vojno stanje je spet razglašeno v Jafi zaradi zadnjih arabskih nemirov.
Ceno bencina so zvišali v Franciji za 10%.
Zveza narodov jc mrtva in jo je treba nadomestiti s čim drugim, uspešnejšim. Talu> je govoril na občnem zboru francoske demokratske zveze njen predsednik Flandin.
Predsednik angleške vlade Chamberlain je odklonil darila, ki so mu ga hoteli pokloniti Francozi za zasluge ob zadnji evropski krizi. Pariški dnevnik »Pariš Soir« je namreč razpisal zbirko, s katero bi kupili lepo vilo na francoski obali ter jn podarili Chamberlainu. Zbirka je vrgla akrog 600.000 frankov, toda angleški ministrski predsednik je sporočil listu, da darila ne sprejme in da naj list ves nabrani denar pokloni zvezi francoskih vojnih invalidov in vojnih sirot.
Pri pogrebu ustreljenega tajnika nemškega poslaništva v Parizu von Ratha je francosko vlado včeraj zastopal zunanji minister Bonnet in načelnik predsednikovega kabineta.
Pogreb pokojnega turškega predsednika Ke-mala Ataturka bo v Ankari 21. novembra. Pogreba se bodo udeležila častna zastopstva vseh balkanskih in drugih držav.
Nadzorstvo nad tujci je poostrila francoska vlada s posebno odredbo-, ki jo je izdal notranji minister Sarraut v soboto. Sarraut je bil tisti francoski notranji minister, po čigar malomarnasti je prišlo do atentata na kralja Aleksandra v Marseillu.
Madžarska poslanska zbornica je odložila svoje 6eje na nedoločen čas.
Zveza mehiških učiteljev je na svojem občnem zboru sprejela resolucijo, v kateri zahteva od vlade, naj izžene Leva Trockega iz države.
Ameriški zunanji minister Hull je včeraj sprejel nemškega poslanika in se z njim razgovarjal !?lcde ukrepov, ki jih je Nemčija izdala proti Judom. Obvestil je poslanika, da ameriška vlada ne bo uradno posredovala za nemške Jude.
Belgraiska Delavska zbomrca v rokah
Jugorasa
Zastopnik Samoslovenccv nese svoio listo za Siovenij;o v potrditev
hrvatskemu vodju
Ljubljana, 14. novembra.
V	soboto dopoldne je prišel v Ljubljano podpredsednik b. 1ISS inž. Košutič. Sklical je v pisarno odvetnika dr. Vavpetiča konferenco vseh opozicijskih skupin razen JNS. Tako so prišli na sejo dr. Dragotin Lončar, dr. Vekoslav Kukovec iz Maribora, dr. Ivan Stanovnik iz Ljubljane in znani razpustitelj slovenskih prosvetnih organizacij bivši ban dr. Drago Marušič. Dr. Košutiča je pozdravil v imenu b. HSS v Ljubl jani tajnik stranke Dobro-slav Uglješič. Na konferenci, ki je trajala vse popoldne so obravnavali vprašanje kandidatur z namenom, da bi dosegli čim večjo strnjenost med opozicijo. Zanimiva ,je bila zahteva dr. Draga Marušiča, naj opozicija zagotovi kandidaturo Ivana Kronovška, predsednika Pucljeve Zveze kmečkih fantov in deklet, v celjskem okraju. Marušič bi namreč rad zagotovil svojemu miljencu kandidaturo brez vzporednih protikandidatov na Mačkovi listi. Na seji ostali zastopniki niso bili tega mnenja, nakar je inž. Košutič izjavil, da bo odločitev prepustil dr. Mačku. Kakor se čuje, je mačkovska opozicija svoj kandidatni seznam za Slovenijo že izgotovila, ter bo dr. Ivan Stanovnik jutri, v torek, odnesel listo v potrditev dr. Mačku v Zagreb.
Italijansko cesarstvo in zasedbo Abesinije je
včeraj priznal Egipt.
77 višjih judovskih uslužbencev sta odpustili v Trstu zavarovalnici »Asicurazioni Generali« in »Jadranska zavarovalna družba«.
1088 francoskih prostovoljcev iz španske rdeče mednarodne brigade je včeraj prišlo v Pariz, kjer jim je francoski odbor za rdečo Španijo priredil slovesen sprejem.
Bolgrad, 14. novembra, m. V veliki dvorani Delavske zbornice je bil včeraj občni zbor Delavske zbornice, na katerem se je novo imenovani odbor te zbornice konstituiral. Občni zbor je vodil komisar ministra za socialno politiko pri bel-grajski Delavski zbornici Dragoljub Jovanovič, ki je prebral odlok ministra Cvetkoviča o razrešitvi dolžnosti starih članov Delavske zbornice in o imenovanju novih. Zn predsednika Delavske zbornice v Belgradu je bil izvoljen Miša Markovič, strojni slavec, za podpredsednika zasebni nameščenec To-dor Bojadžič in za tajnika zasebni nameščenec Dušan Pavičevič. Vsi imenovani so člani delavske organizacije Jugorasa. Tako je z včerajšnjim dnem prevzel Jugoras v svoje roke Delavsko zbornico v Belgradu.
Sedanji komisar Markovič je pozval novo predsedništvo, naj vsa svoja prizadevanja usmeri v korist delavstva.
S sinočnjega občnega zbora so bile poslane vdanostne, oziroma pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, pokrovitelju Jugorasa predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču in voditelju delavcev ministru Dra-giši Cvetkoviču. Zatem je novi odbor Delavske zbornice takoj odobril podporo 50.000 dinarjev za delavce, ki so zaradi požara v tovarni Boston ostali brez zaslužka.
Politične spremenbe v Turc ii
Carigrad, 14. novembra, m. Po poročilih iz Ankare, bo bivši turški zunanji minister Teviik Ruždi Ara« imenovan za novega turškega poslanika v Londonu. Dosedanji veleposlanik v Londonu Feti Okjar bo izvoljen za narodnega poslanca. Politični krogi zatrjujejo, da bo takoj po izvolitvi za poslanca dobil važno ministrsko mesto. Feti jc včeraj prispel iz Carigrada v Ankarok ter jc bil takoj sprejet v avdienco pri predsedniku republike, nato se je pa vrenil v Carigrad, Politična javnost je prepričana, da bo dosedanji notranji minister Šukri Kaja imenovan za poslanika. Kam, to še ni znano.
Otrok se ;e do smrti opekel
Maribor, 13. novembra.
Orožniška postaja v Velenju je dobila poročilo o tragični nesreči dveinpolletnega otroka, ki se je dogodila v Pesjah pri Velenju. Zjutraj okoli 8.15 je žena rudarja Marija Javornik \ kuhinji kuhala zajtrk, okoli nje se je sukal mali dveinpolletni sinček Ivančck. Mati je stopila na dvorišče, da nakrmi kokoši in se tam zadržala kakih deset minut. Ko se je vrnila v kuhinjo, se ji je nudil strahovit prizor. Njenemu sinčku je gorela vsa obleka, ki jo je imel na sebi. Fantek se je v materini odsotnosti igral okoli peči, odprl vratca ter iz peči vzel tlečo trsko, s katero si je zažgal obleko. Čeprav je mati takoj poklicala zdravnika, mu ni bilo mogoče več rešiti življenja. V silnih mukali je po dveh uruh na posledicah strahovitih opeklin izdihnil
Raznoterosti iz dnevne kronike
V	pozni jeseni smo že. Včerajšnja nedelja je Dila v Ljubljani dolgočasen meglen dan. Od jutra do večera se ljudje skoraj niso vedeli kam dati. Na izlete skoraj nihče ni mislil, ker si je vsak dejal, da je zunaj prav tako pusto kot v mestu. Pa vendar so zvečer tisti, ki so se bili dopoldne kljub megli mogli odločiti, da pojdejo na pot, pripovedovali, da tako lepega vremena že dolgo časa niso imeli. Megleno morje je segalo daleč na Gorenjsko, ko pa je nehalo, se je zableščala poznojesenska pokrajina v najlepšem soncu; bilo je prav toplo. Tisti, ki so šli na krajši izlet v gore, so pravili, da je bilo tam gorko kakor spomladi. Seveda so uganili prav, ko so šli na slepo srečo na izlet. Kdo bi si bil mislil, da drugod ni tako pusto kot v Ljubljani. Večina naših meščanov je ostala doma. Nekateri so pridno martinovali. Se pozno zvečer ste lahko srečavali skupine, ki so se vračale z martinovanj zidane volje z živimi gosmi.
Obisk v gledališču in kinu
Dopoldne se je še nekako pretrajalo. Ljudje, ki se po maši niso vedeli kam dati, so šli na matineje. Po kosilu so so začeli odpravljati v kino. Na sporedu sta zadnje čnse dva prav dobra filma.
V Matici teko »Sadovi zemlje« (listek izhaja v našem listu), v Unionu pa je čudovito delo Walta Disneya, »Snegulčica«. Tako svojevrstne stvari filmska produkcija doslej še ni utegnila pokazati. Ta film je vse dni deležen takega obiska, da so vse predstave doslej bile že vnaprej razprodane.
V gledališču je bilo tudi mnogo ljudi. Najboljšega obiska je bila deležna popoldanska predstava »Grofice Marice«, pa tudi »Potopljeni svet«-.si je v drami ogledalo veliko meščanov in deželanov iz bližpje okolice.
Dvajsetletnica svetovnega premtr a
Zveza bojevnikov je včeraj ob 11 dopoldne v frančiškanski dvorani priredila večerno akademijo v proslavo dvajsetletnice svetovnega premirja. Te akademije, ki jo je z lepo deklamacijo otvoril g. Perhačič, se je udeležilo veliko število ljudi. Za g. Perhačičem je g. inšpektor Wagner dirigiral zboru bojevnikov, ki je zapel »Oj ta sol-daški boben« in »Oj Doberdob«. Nato je g. dr. Andrej Gosar v lepem nagovoru razvijal približno sledeče misli: Tudi naš čas mora živeti v znamenju resničnosti in pravičnosti. Težke razmere, ki so se pojavile na materialnem, socialnem in moralnem poprišču, so veliko ljudi vrgle iz ravnovesja, ki je neobhodno potrebno za hojo skozi življenje in za prenašanje težav. Napredek narodov in držav pa temelji samo v medsebojnem spoštovanju, v brezpogojni resnicoljubnoeti in poštenju. Za g. dr. Gosarjem je govoril predsednik Zveze bojevnikov g. Ratej, ki je podčrtal, da so bojevniki dali za svobodo in za domovino vse. Ta rod naj se spomni in naj ima neprestano pred očmi, da smo Slovani bratje in da smo prav mi poklicani, da končno na svetu vzpostavimo tako zaželeni mir.
Predsednik g. Ratej je potem pozdravil banovega zastopnika, referenta g. Wagnerja, podpredsednika apelacijskega sodišča g. dr. Mastnaka, načelnika socialnega odseka na banski upravi dr. Kosija, županovega zastopnika g. Bučarja, občinske svetnike in zastopnike invalidov, koroških borcev, Maistrovih borcev, rezervnih častnikov ter podobnih organizacij. Za sklep je g. Perhačič razlagal prav uspele skioptične slike, ki so lepo zaključile to akademijo.
Spet orjunske metode
Zadnje čase je spet oživelo volivno gibanje. Temni elementi, ki že od njega dni brez sramu uganjajo svoja zločinstva, so zdaj spet prilezli iz svojih skrivališč. Sinoči je štirinšestdeselletni strojevodja v pokoju Leopold Jezeršek z Aljaževe ceste št. 5 v Šiški v bližini gostilne pri »Zvezdi« zaklical »Živio dr. Korošec 1«. Kar na vsem lepem pa ga je nekdo s trdim predmetom (kot se zdi z bokserjem) na vso moč udaril v obraz. Jezerška so reševalci odpeljali v ljubljansko bolnišnco. Kakor vidimo, je drhal epet našla pot k starim barbarskim, civiliziranih ljudi nedostojnim metodam.
Po stopnicah |e padel
Enoinsedemdesetletni občinski revež Matičič .Janez iz Krakovske ulice je včeraj nekoliko posedel v kleti Konsumnega društva na Kongresnem trgu. Ko se je odpravljal domov, mu je na stopnicah nenadoma spodrsnilo. Padel je tako nerodno, da si je prebil lobanjo. Poklicali so reševalce, ki 60 nesrečnega Matičiča nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da so njegove poškodbe zelo resne.
Aretacije in zasledovanca
Služkinja Alojzija B. se je sama prijavila na policiji, da je ukradla Ivanki B. nad 1000 din gotovine ter ji poneverila tudi nekaj sto dinarjev. Istočasno pa je oškodovanka prijavila tatvino. Alojzijo eo pridržali na policiji.
Aretiran je bil neki Stanko P., ld se ga je prijel sum, da je zagrešil več tatvin. Stanko P. je bil že zasledovan. Tudi njega eo do nadaljnjega postopanja obdržali na policiji, kjer bodo ugotovili, v koliko je Stanko kriv.
Uprava policije v Dubrovniku je obvestila predstojništvo policije v Ljubljani, da sta tam opravila vlomno tatvino triindvajsetletni šofer Stjepan Čiča in osemindvajsetletni Emil Kafedžič. Obema vlomilcema se je po opravljenem dejanju posrečilo pobegniti.
Statistika razen tega kaže še nekaj manjših tatvin, brez katerih v Ljubljani doslej menda ni še minil noben dan.
Zadeva pogrebnega zavoda pred kasaciio
Ljubljana, 13. novembra. Državni tožilec je svojčas prijavil proti sodbi okrožnega soclišča v Ljubljani z dne 28. decembra 193? revizijo in priziv na Stol sedmorice v Zagrebu. Z omenjeno sodbo je bila uradnica Pogrebnega zavoda Nela Pevec obsojena zaradi ponarejanja listin po § 214. k. z. na 2000 din denarne kazni pogojno za dve leti. Oproščena pa je bila skupno s Petrom Alešem od obtožbe zaradi obrtoma izvrševane goljufije. Stol sedmorice je zavrnil revizijo drž. tožilstva, ugodil pa je reviziji obtoženke ter je 'prvo sodbo glede obsodbe na globo 2000 din razveljavil in jo oprostil. Stol sedmorice je zavzel stališče, da obtoženko Nelo Pevčevo ni smatrati kot javne uradnice, marveč je bilu zaposlena pri Mestnem pogrebnem zavodu kot trgovskem podjetju in je bila zato tam kot privatna na-meščenka. Sodba Stola sedmorice je končno pravomočna.
Lovski tatovi na dolu v Kamniških planinah
Kamnik, 12. novembra.
Krasno jesensko jutro je te dni tudi v bivši občini Zupanje-njive nad Kamnikom zdramilo nekega strastnega divjega lovca in njegova dva pomagača, da so odšli v krasno naravo, ter si za svoj lov izbrali v planinah prostor na Mokrici v smeri proti Dedcu. Sreča jim pa vseeno ni bila tako naklonjena kot vreme. Kljub vsej požrtvovalnosti sta pomagača priklicala in pripodila divjemu lovcu na cilj — le enega gamsa.
Toda ravno tisto jutro ]>a sta bila zgodaj na nogah dvorni lovec Kemperle in gozdni žuvaj M. K. Tine Uršič. Sumljiv strel v smeri Mokrice, ki je bil oddan okrog 8 zjutraj, je korake gozdnih čuvajev pospešil, da sta urno krenila na zasledovanje tega nepoklicnega lovca. Po daljšem naporu sta v resnici izsledila stajo treh lovskih tatov, ki so bili prav pustno našemljeni, ki so se pa na klice lovskih čuvajev spretno razšli in pobegnili po stezah divjačine v dolino. Dvorni lovec je tatu, kjub temu, da je bil maskiran, spoznal, nakar sta s tovarišem Tinetom krenila po drugi poti v dolino z namenom, da čim prej o dogodku obvestita kamniške orožnike. Med povratkom v dolino sta po naključju našla še gamsa ustreljenega od lovskega tatu.
Orožniška patrola je takoj po telefonični ovadbi pod vodstvom narednika vodnika g. šnabla odšla in se sestala z lovcema, ki sta podala patroli izčrpno ovadbo. Patrola je odšla v Zupanje-njive, ter okrog doma lovskega tatu naredila zasedo, nato pa hišno preiskavo, ki je dala orožnikom povod za temeljito preiskavo. Uspeh preiskave je bil, da so našli precejšnjo zalogo municije in dvocevko, katero je pa po prihodu domov takoj skrbno očistil, da bi s tem dokazoval orožnikom, da puška že dalj časa ni bila v rabi. Edina skrb mu je bila, da izbriše cevi puške, orožniki pa so ga opozorili, da ni dobro očistil puške — ker se jo je ob petelinu držalo še zelenje, kar je potrdilo tudi izpoved lovskega čuvaja, da je lovski tat, plezoč se po tleh, vlekel puško za seboj.
Tudi to mu ni bil zadostni dokaz, da je bil že isti dan zjutraj na lovu, temveč je vse očitke svojeglavim tajil ter poleg tega tudi ni hotel vedeti o kakšnem pomagaču. Orožniška patrola ga je pozvala, da ji sledi v Kamnik, s seboj pa so tudi odnesli vse, kar so našli pri hišni preiskavi. Oddan je bil v sodne zapore ter takoj po zaslišanju izpuščen. Vršila pa se bo ponovna obravnava, da se dožene, kaj je na stvari, ko je na vprašanje nekomu, kaj dela v zaporu odgovoril: »oh — zarad ene preklete koze me tku naumn preganjajo«! Ali je neumno ali ne, to bo že v bližnji bodočnosti ugotovila sodna oblast.
Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta bo danes 14. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Na sporedu so skladbe: Zika, Beethoven in Verdi. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
Zborovanje stanovanjskih najemnikov
Maribor, 13. novembra.
Društvo stanovanjskih najemnikov prireja vsako leto v mesecu novembru zborovanje najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov. Tako zborovanje jc bilo danes dopoldne v Gambri-novi dvorani. Posetilo ga je še dokaj lepo število najemnikov, ki so z zanimanjem sledili poročilom.
Zborovanje je vodil društveni predsednik Lac, ki je pozdravil navzoče najemnike in zastopnika državnih in samoupravnih upokojencev g. Vrbnjaka in zastopnika mariborskih obrtnikov g. Novaka. Nato je poročal o gmotnem položaju najemnikov stanovanj, ki postaja iz dneva v dan težje. Odkur je bil odpravljen zakon o zaščiti najemnikov, je njihovo stanje vedno težje ter se bodo merodajni činitelji morali zavzeti za to, da se to vprašanje zadovoljivo in pravično reši. Za njim je 'poročal g. Bajt, ki je v svojem referatu poudarjal, da so stanovanjske razmere najslabše ravno v Mariboru, kjer je toliko neprimernih stanovanj, ki so pravo leglo tuberkuloze, kakor malokje drugod. Omenjal je vsa prizadevanja društvenega odbora za odpravo stanovanjske mizerije v Mariboru, ki ie vedno hujša. Od mariborskih tovarn in velikih podjetij bi merodajni činitelji mogli zahtevati, da zidajo za svoje delavstvo zdrava in cenena stanovanja. Za to vprašanje bo treba čim bolj zainteresirati vso javnost, ker bodo posledice stanovanjske mizerije postale nedogledne, če ne bodo pravočasno storjeni vsi ukrepi za njeno odpravo. V imenu obrtnikov je v zaščito najemnikov lokulov spregovoril g. Novak, poročal pa je še o društvenem življenju tajnik društva najemnikov gosp. Mohor.
Pa’ačo Poko‘nrmkecra zavoda v Kran u c?rade
Kranj, ld. novembra.
V Kranju rastejo hiše kakor gobe po dežju. Gradbena živahnost še gotovo ni bila v Kranju nikdar tako živahna, kakor je v zadnjih desetih letih. Poročali smo že nekajkrat tudi o številnih javnih napravah, ki jih je že zgradila mostna občina v teku enega leta, ali pa jih ima v načrtu za prihodnje leto. Veliko delavnost in podjetnost sedanje uprave mestne občine mora priznati tudi najizrazitejši politični nasprotnik.
V koliko ima zasluge občina Kranj, da se gradi tukaj stanovanjska hiša Pokojninskega zavoda, ne vemo, vendar smo prepričani, da si je občina za to gotovo prizadevala, ko je uvidela, da’ je v mestu nujno potrebna stanovanjska hiša.
Palača bo stala na lepi in prometni točki, t. j. .na križišču Jezerske in Blejske ceste, ter bo fasada izdelana do prvega nadstropja iz naravnega kamna, detajli iz umetnega kamna, ostala pa bo ometana z žlahtnim ometom. Ta stavba bo v velik okras našemu mestu.
Pokojninski zavod je kupil letos stavbne parcele od ge. Savnikove, palačo pa je začel graditi v začetku meseca oktobra. Ker so podjetniki, ki so dobili zidarska dela, zaposlili lepo število ljudi — sedaj dela 120 ljudi — gradnja zelo hitro napreduje. Če ne bo vreme preveč nagajalo, bo stavba ob Božiču že pod streho. Pulnea je razdeljena na 5 objektov, katere gradijo trije stavbni podjetniki. V kleteh bo stanovanje za hišnika, razen tega pa pralnice in skladišča. V pritličju bo ob glavni cesti 8 trgovskih lokalov in skladišča, ob jezerski oziroma Koblarjevi ulici pa bo 5 dvosobnih in 1 štirisobno stanovanje. V I. nadstropju bo 8 dvosobnih stanovanj in dvoje trisobnih s kopalnicami in pritiklinami, prav toliko stanovanj
Razbojniški napad na premožno posestnico
Polzela, 12. novembra.
V Savinjski dolini do nedavnega kronika ni zlepa zabeležila zločinov. Zadnje čase pa so vlomi in napadi kar na dnevnem redu. Tako so bili v zadnjih treh tednih zabeleženi kar trije primeri.
V Založah pri Polzeli živi ugledna posestnica Frančiška Vašelj, ki je po svoji); starših podedovala posestvo in dve hiši v Braslovčah, od katerih je eno odstopila prosvetnemu dru-š-tvu, ki jo je preuredilo v Prosvetni dom. Vaš-ljeva živi na precej samotnem kraju, zato so jo znanci opozarjali, naj skrbno pazi, da je ne bodo morda presenetili vlomilci.
V soboto zjutraj okrog treh je Vašljevn zaslišala še napo! v spanju šum in ropot. Takoj si je dejala, da gre brez dvoma za vlomilce. Vstala je in poskusila pobegniti iz hiše. V tem pa ji je na hišnem pragu že posvetil v obraz ter ji zustavil s samokresom pot neznani moški, ki je zahteval denarja. Vnšljeva se je ustrašila ter mu dala dvesto dinarjev, potem pa mu je ponudila še hranilno knjižico, ki je »a vlomilec ni hotel sprejeti. V tem je zaslišal ropot tudi najemnik, ki stanuje v gospodarskem poslopju. Pritekel je k hiši in pogledal skozi okno. Neznanec je takoj dvakrat ustrelili proti oknu, k sreči pa ni zadel. Vašljeva je v tem dramatičnem lypu pobegnila iz hiše, neznani vlomilec pa je še nekaj pobrskal in tudi izginil v temni noči. Orožniki so ukreniti potrebne korake in bodo tej nadlogi že v kratkem napravili energičen konec.
Oiroka je pustila« da se je zadušil
Služkinja Magerl Ivana iz Selnice ob Dravi je rodila dne 26. maja 1938 otroka, ki ga je izročila v oskrbo 48 letni posestnici Karolini Gradišnik iz Črešuevca. Rednica ji je obljubila, da bo za otroka vestno skrbela. V noči na 19. avgust pa je otrok vso noč prejokal. Zaradi tega je mož Gradišnikove zahteval, da mora spraviti otroka na vsak način od doma. Gradišnikova se je zaradi tega odločila, da bo otroka vrnila ali materi ali pa otrokovi botri Angeli Lakner. Dne 20. avgusta je otroka položila v voziček ter ga je odpeljala Laknerjevi. Pustila je voziček pred hišo, sama pa je šla na razgovor^ k Laknerjevi. Prosila jo je, naj ima otroka še dva dni, da bo obvestila otrokovo mater, ki bo potem prišla po dete. Laknerjeva je po tem razgovoru odšla od doma; Gradišnikova pa ni hotela več otroka imeti, pa ga je pustila z vozičkom vred pred Laknerjevo nišo in enostavno odšla. Med potjo jo je Laknerjeva srečala ter jo opozorila, da je otrok sam in da naj gre po njega. Gradišnikova pa se je samo nasmejala ter nadaljevala svojo pot. Ko pa je Laknerjeva prišla zvečer domov, }e našla otroka v vozičku mrtvega. Zadušil se je zaradi rute, s katero je bil pokrit in ki mu je zdrsnila na obraz tako, da mu je zaprla usta in nos ter ni mogel več dihati.
Gradišnikova je prišla zaradi svoje malomarnosti danes pred okrož.no sodišče v Mariboru. Razprava ob času poročila še traja;;fl"',Ttmr.‘ ____________________________________vonibar
c—l——.......................———
kakor v T. bo tudi v II. in III. nadstropju, da bo skupno 29 dvosobnih, 6 trosobmh ji! efto‘' štirisobno stanovanje ter 8 trgovskih lokalov. Večsobna stanovanja bodo imela tudi sobico za služkinjo, v vsakem stanovanju pa bo kopalnica in balkon na cesto.
Kako potrebna je gradnja stanovanjske hiše v Kranju, sc vidi že iz dejstva, da se je že sedaj zanimalo veliko ljudi za stanovanja.
Bol osmih najboljših šahistov sveta
Od prvih petih iger |e Ftne izgubil samo pol točkel
 	m a	..a	«	.	••	1	i	tr«	•	•	v I i f ■ M _	Irnl/t
Na Holandskem šahovskem turnirju, na katerem se bori osem najboljših šahistov 6veta za pravico, kdo bo smel igrati prihodnji dvoboj s sedanjim svetovnim prvakom dr. Aljehinom, bodo danes začeli igrati že šesto kolo. Kakor je pokazalo prvih pet kol tega turnirja, si ba to pravico priboril zelo verjetno Američan Fine, seveda če ne bo popustil in hitel tako kot zdaj od zmage do zmage.
V	četrtek je bilo odigrano tretje kolo tega turnirja v Amsterdamu. Aljehin je premagal Eu-weja, Botvinik Reshevskcga, Keres in Flohr ter Fine in Capablanca pa so zaslužili vsak po pol točke.
Četrto kolo 60 igrali v soboto v Gromingenu. Fine je spet zmagal, in sicer kot črni nad dr. Eu-vvejem. Flohr in Aljehin sta remizirala, prav tako Botvinik in Capablanca, Keres in Reshev6ky pa igre nista dokončala. Keres stoji nekoliko boljše.
Včeraj se je začelo tudi že peto kolo, in sicer v Zwollu. Včeraj je končal svoj partijo samo Fine, in sicer spet z zmago nad Flohrom. Aljehin je igral s Keresom. Težko je trditi, da ima kdo kakšno prednost, vendar se Aljehin še namerava zediniti za remis. Partija Botvinik — dr. Euwe stoji približno enako, 6 Capablanco pa Reshevvski nekoliko bolje.
Danes dopoldne se bo začelo šesto kolo in bo potem po naslednjem kolu polovico turnirja že končanega. V šestem kolu bo igral dr. Euvve z Reshevvskim, Keres s Capablanco, F'?hr z Botvi-nikom, najvažnejša pa bo partija Aljehin — Fine, kajti od nje bo v največji meri odvisno, če se bo Aljehinu sploh še posrečilo dohiteti Fineja.
Stanje po petem kolu je sledeče:	Fine	4	in
pol, dr. Aljehin 2 in pol (1), Botvinik, Capablanca
2	(1), Keres 1 in pol (2), dr. Euwe 1 in pol (l), Reshewsky pol (2).
Warren Dufff — Robert Buckner:
SADOVI ZEMLJE
Roman s slikami
Prodajalci listov so na vseh voglih ponujali svoje blago in na ves glas vpili v svet vesti, ki so bile z debelimi črkami tiskane na prvi strani, da so vsakomur na prvi pogled udarjale v oči:
»Delnice Golden Moona so narasle za 18 točk ...
»Silen skok delnic Golden Moon v enem dnevu... ,
Delnice rudnikov Inspiration in Sun--•t padajo, ker je novi nasip družbe ' len Moon ogrozil oskrbovanje teh rudnikov z vodo ...«
.San Francisco, 6. marca.
,■> Danes stno izvedeli za senzacionalno novico o delili, ki jih je začel in v glavnem tudi že končal sindikat rudnikov Golden Moon. Postavili so ogromen jez v Tenspotu. Ta jez bo z drugimi nasipi in deli preprečil oskrbovanje rudnikov Sunset in Inspiration z vodo, ki je pridobivanje zlata v Sacramentu neizogibno potrebna. Zaradi tega grozi nasprotnim družbam polom in delnice Inspira-tiona ter Sunseta naglo padajo, na . kar naše bralce, ki so v posesti orne njenih delnic, opozarjamo.«
Ob istem času, ko so listi nesli zlob-i vest med tisoče in tisoče bralcev po
mestu, se je pa že začela zmeda na borzi. Zmeda ni ostala v začetnem obsegu, ko so poznavalci denarnih razmer pri raznih družbah menili, da padec delnic ni navsezadnje nič tako hudega in da ga je treba smatrati samo za trenutno prikazen, ki ni na borzi nič novega. Niso verjeli, da bi družbi Sunset in Inspiration bili res pred polomom, saj ni bilo dozdaj nič slišati o tem, da bi bili zmanjšali ali pa celo ustavili proizvodnjo. Po mnenju strokovnjakov je bilo zlatih zalog na ozemlju, kjer sta družbi imeli svoje rudnike, še ogromno, , tako da ni moglo biti govora o kukcin izčrpanju.
Toda zmeda je bila predobro in prc-skrbno organizirana, da bi bila ostala v navadnih mejah. Zn to so poskrbeli I-Iarrison in njegovi pomočniki, ki jih je Golden Monn dobro plačal! Na borzi je mrgolelo njihovih agentov, ki so na ves glas vpili dobre vesti o svojih gospodarjih ter z omalovažujočimi pripombami ponujali delnice Sunseta in Inspirationa. Vrednost teh delnic je padala od trenutka do trenutka, začelo pa se je veliko povpraševanje po vred notnicah Golden Moona.
V	nekaj urah so delnice onih dveh družb izgubile dve tretjini vrednosti. Na ogromnih črnih deskah, ki so bile razpostavljene povsod po borznih pro-
storih in bile podobne velikim, mračnim razpetim netopirskim krilom, so pisali vsak trenutek druge in drugačne številke o stanju te ali one družbe. S številk na deskah je bilo jasno razvidno, po kaki lestvici in v kakšnem razmerju rasejo ene delnice v nedogledno višino, druge pa hkratu padajo in izgubljajo vrednost.
Žulostno je bilo, da vsa ta igra številk in posledic, ki so jih številke rodile za lastnike delnic, ni izvirala iz stvarnega stanja in poteka gospodarskih možnosti, marveč so to delali plačani agenti Golden Moona.
Igra je bila mojstrsko pripravljena. Vsepovsod po borzi so stali navidez nedolžni, zaskrbljeni ljudje, ki so zasledovali porast in padec številk na deskah z izrazom obupa in presenečenja na obrazu. Tak izraz jc znan vsakomur, ki obiskuje borze:	kažejo
ga ljudje, ki pričakujejo, da bodo veliko zaslužili, v resnici pa nalete na nesrečen dan in morajo videti, kako pada vrednost papirjev, v katere so stavili vse svoje upanje. Prijemlje se
i'ih obup, izgubljajo mir in razsodnost, :i sta ob takih prilikah edino na mestu. Ne morejo več pregledati in premisliti položaja ter se odločiti za tisto, kar bi jim v tem ali onem stanju najbolj in najprej pomagalo.
Druga vrsta ljudi na borzi pa je tista, ki pri takih špekulacijskih dirkah obdrži hladno kri in mir, ki je zn denarne posle neizogibno potreben. Ostanejo stvarni in lahko trezno presojajo, kaj je treba storiti. Ti so vedno ' v boljšem položaju in bolj gotovo kuj
zaslužijo ali pa vsaj ohranijo tisto, kar so imeii.
Toda danes so ti trezni obrazi docela izginjali v zmedi razburjenih in zmešanih ljudi, ki so begali po borzi sem in tja ter z gnečo, ki je zaradi prerivanja in premikanja nastajala, še večali zmedo, ki se je začela takoj, ko so bili to jutro borzo odprli.
Ko so izšli listi, se je novica o padcu delnic Sunseta in Inspirationa po bliskovito ‘raznesla po mestu. Sprva so bili na borzi povečini samo plačanci Golden Moona, potem so pa pritisnili še drugi lastniki padajočih delnic, tako do je bila v pol ure borza natlačena z razburjenimi ljudmi, ki so trepetali, vpili in obupavali.
Zmeda jc rasla, čim ohiipnejši je bil boj številk, ki je kazala, kako ’sta se danes spopadla zguba in dobiček. Po zakajenih borznih prostorih so se gnetli prepoteni, drhteči ljudje plašnih, tes-nobnili pogledov ter iskali novih številk na črnih deskah. Vsi, ki so imeli kaj Sunsetovih ali Inspirationovih delnic, so preklinjali sami sebe in dan, ko so bili tako nespametni, da so kupili te ničvredne papirje, katerih se danes niso mogli znebiti za pametno ceno.
Agenti Golden Moona so namreč imeli nalog čakati, da bo zmeda pri-kipela do vrha in bodo nasprotne delnice padle na nič. Šele potem jim je bilo naročeno, naj začno previdno in počasi ter v majhnih množinah kupovati delnice nasprotnih podjetij pod pretvezo, da so lastnikom Sunseta in Golden Moona dolžni in bi se radi po-
ceni, z delnicami odkrižali svojih obveznosti do njih.
Vse je to jutro igralo na banko, zakaj nihče, ne tisti, Ki so prodajali, ne oni, ki so kupovali po lastnem premisleku, niso dobro vedeli, kako je stanje.
Agenti so vpili:
»Kupite delnice Golden Moona!«
Na ponudbo se je oglasil drugi krik:
»Prodajam 600 delnic Golden Mo-ona.«
Lastniki Sunseta in Inspirationa so se brž zavedli, kaj je začel proti njim na borzi nasprotnik. Tudi oni so ukrenili vse, kar so mogli, da bi preprečili in odbili naskok na svoje delnice. Toda nasprotnik je bil bolje pripravljen. Njegovih delnic ni bilo moči dobiti nikjer, zakaj agenti Golden Moona so bili že pred dnevi dobili povelje, nai pokupijo najprej vse delnice lastne družbe, da bi se konkurenca ne mogla rešiti z njimi.
Zato je ponudnik s svojim šeststo delnicami Golden Moona ostal osamljen. Njegovo ponudbo so takoj zadušili glasovi agentov in drugih ljudi, ki so na vseh koncih borze ponujali papirje Sunseta.
»Prodajam 300 kosov Inspirationa!«
»Tisoč delnic Sunseta po toliko in toliko!«
»Tristo delnic Sunseta... po...!«
»Dvesto Inspirationa!«
Čeprav je bila zmeda velika in je hrušč rasel, so vendar tenka, na nevarnost pripravljena ušesa ljudi na borzi slišala sleherni vzklik ter vedela, kaj ponujajo v tem, kuj v onem kotu.
Od tu in tam
Silno razgibana jc združena opozicija v Ljubljani. Sprva je bilo pričakovati od napovedi raznih opozicionalcev samih, da bo vsa ta pisana druščina iz vseh vetrov»znešenc opozicije sestavila eno samo listo, v kateri bi lep delež imeli potegnita tudi ljudje, ki so bili v zvezah z dr. M a oko m že več lot. Tekla so v to smer tudi pogajanja, vendar pa so se razbila zaradi prevelikih apetitov posameznih skupin. Tako bo bržkone vsaka-skupina postavila svoj seznam na listi dr. Mačka, svoje kandidate bodo postavile skupine dr. Stanovnik—dr. Brecelj, dalje petomajski ban dr. Puc s pomočjo Marušiče ve skupine, skupina ljubljanskih ljoti-čevcev, skupina svoječasnega bojevniškega gromovnika .Staneta Vidmarja in skupina dr. Kramerja. Proti vsem. tem razdrobljenim skupinicam pa postavlja svojo strnjeno listo JRZ z nosilcem notranjim ministrom dr. Korošcem. Podobna slika sc pojavlja tudi v ljubljanski okolici.
Senzacionalno vest o nekem zdravilu, ki z
vso gotovostjo zdravi tudi najlnijše primere jetike, prinašajo belgrajski časopisi. Neka Vera Jovanovič iz Skopi ja, ki je bila sama jetična
Obe točki smo obdržali doma
Ljubljana, 14. novembra.
Maček se tako igra z mišjo, kakor so se danes v prvem polčasu igrali Ljubljančani z Zemunci. Kako sijajen je bil pričetek! Do dvajsete minute prvega pejčasa so belozeleni že vodili s 3:0! Čudo čudovito glej, so si dejali gledalci, ki doslej v ligaških tekmah v Ljubljani česa podobnega še niso doživeli! »Se golov, golov,« so vpili in od navdušenja cepetali. Ljubljanski napad je igral imenitno., grmadil je šanso za šanso, strašil nasprotno obrambo ter ji neprestano pripravljal peklenske muke. Toda že proti koncu prvega polčasa so postali utrujeni najvažnejši možje, ki so začeli čutiti, da niso v treningu in da je tekanje huda stvar, ki človeku šine v noge. Vse moštvo se je počasi razbilo. Še 60 prihajale šanse, toda 6mola in utrujenost sta bila faktorja, ki nista dovalila, da bi Ljubljančani zvišali rezultat. Sreča se je nasmehnila Sparti. Znižali so najprej na 3:1, proti koncu pa na 3:2 — in čudno, da niso prav v zadnjih minutah — kljub sijajnemu začetnemu 3:0 — izenačili. V nogometu )e že takoj včasih se žoga salabolsko čudno o,brne, tako da se človeku kar lasje naježe od strahu. Srečno smo prestali tesnobne minute in se oddahnili, ko je sodnik zapiskal kraj, ki ga je večina gledalcev pričakovala
in ni bilo zoper njeno bolezen nobene pomoči I že z veliko nestrpnostjo, več, j« slučajno našla zdravilo in se z njim ■ popolnoma ozdravila. Jovanovičeva je sestavila neke vrste tekočino, katero mora bolnik piti prve tri dmi po pol litra dnevno, naslednje tri dni po tri čeirt litra, a “naprej po liter na dan. Svoje zdravilo je preizkusila tudii na drugih bolnikov in povsod dosegla popoln uspeh.
Do sedaj je tako ozdravila štiri ljudi, ki so nad njimi zdravniki tako rekoč izrekli že smrtno obsodbo. Kot petega pa zdravi nekega Kara-
Razdelftev premoči in goli
Po bleščečem uvodu so Ljubljančani že v 4 min. po Lokenbauerjevem avtogolu prišli v vodstvo z 1:0. Po tem uspehu se je belozelena četa vrgla v boj še z večjo vnemo. In v 9 min. se je Smiljanovičeva mreža po Grintalu že vdrugič potresla (2:0), Pa še to navdušenje se ob neprestanih imenitnih potezah ljubljanskega napada ni utegnilo niti dobro poleči, ko je že Grintal povsem
ja>neviča iz Skoplja, čigar stric je zdravnik, j nepričakovano tretjič vznemiril Špartance (3:0). KarajaneviČ je že pet let bolan na jetuki ter H poslej eo Zemunci začeli nekoliko bolj dihati — se je precej časa zdravil tudi na Cjolniiku. Vsa ■ kakor bi se bili šele zdaj spomnili, da jih misli zdravniška pomoč in sanatorijska nega mu ni- | Ljubljana nažgati V 14 min. drugega polčasa je sta mogli bolezni pregnati. Letos se mu je foo- I Lazič z zelo lepim strelom znižal na 3:1, končno le>£en poslabšala, nastopil je silen kašelj in pa H pa je v 39 ni in. še Majer z najlepšim strelom na vii	,	•	t	*	"	~	~	tej tekmi znižal razmerje na 3:2. Pri tem je tudi
ostalo. Ljubljana je sicer tudi v drugem delu igre imela dokaj šans, ki pa jih ni znala izkoristiti. Kot celota pa moštvo v drugem polčasu ni več ugajalo. Vse linije, najbolj pa napad, so se razbile, igra je postala neokusna, nespretnosti in brezplodno igračkanje so občinstvo čedalje bolj nervi-rale. Vzrok za to razbitost pa leži na dlani: nove moči v napadu še nimajo povsem ustrezajoče telesne kondicije.
bljuvali ie krvi. Jovanovičeva ga je začela zdraviti in že po štirinajstih dneh dosegla tolikšen uspeh, da se je kašelj polegel, a bruhanje krvi je popolnoma pojenjalo. Ko je časnikar, ki o tej zadevi poroča, vprašal Karajamevičeveiga strica zdravnika, je ta potrdil, da se je bolniku stenje dejansko zboljšalo im da je nastopil preobrat, ki se ne da utajiti. Sestavim zdravila l a Jovanovičeva ni hotela iz razumljivih razlogov izdati. Kakor se zdi, se bo morala medicina začeti baviti s tem pojavom in izreči svoje mnenje. Dokler merodajni ne izrečejo svoje besede, bi bilo prenagljeno vse te vesti sprejemati kot popolnoma točne. Da le ne bi prišla na dnevni red spet podobna zadeva kakor je bila pred dobrimi desetimi leti z zdravili uči-čitolja Poljšaka, ki je izzvala po časopisju toliko prahu.
Državni upokojenci, ki so zborovali v četrtek in petek v Belgradu in izglasovali resolucijo, v kateri prosijo vlado, naj izboljša materialno stanje upokojencev, so po zaključku svojega kongresa izvolili posel-)no odposlanstvo, ki je obiskalo predsednika vlade dr. Stojadino-viča. V tem zastopstvu so bili tudi nekateri Slovenci, tako na primer dr. Vrtačnik. Dr. Sto-jadinovič je odposlanstvu obljubil vso pomoč.
, Pfa kolikor toliko poštene tatove je naletel belgrajski trgovec Dragan Antič. Pred dvema tednonia je dobil precej zabojev raznega elektrotehničnega materiala ter ga prekladal y svoje skladišče. Kor je delavce, ki so opravljali to delo, zadela noč, so nekatere zaiboje spravili v lopo in odšli. Sredi noči pa so prišli neznanci in nekaj zabojev ukradli. Trgovec je bil prepričan, da so mu ukradli le dva zaboja. Pred nekaj dnevi pa je pripeljal pred njegovo trgovino voznik in oddal tri zaboje. Presenečen jc bil trgovec, ko je ugotovil, da so mil tatovi vrnili vse blago, torej tri ukradene zajboie in ne dva. kakor je bil sam mislil. Povabil je ikoč.ijaža v hišo, da mu je povedal, kako je prišel do teh zabojev. Slednjič je trgovec poslal poziv po časopisju neznanim tatovom, naj pridejo k njemu na gala večerjo, ker se jim hoče zahvaliti za »poštenost«, da so ukradeno blago, katerega ne ni mogli porabiti, nepoškodovano poslali nazaj. Do sedaj se še nihče od tatov ni oglasil na to povabilo.
Svojemu sinu jc prevzel ženo Huso Kese-rovič iz Bosanskega Novega. Huso se je bil s svojo staro ženo sprl in jo nagnal. Pa je nagovoril svojega sina llimzo, naj se oženi. Ta jc res pripeljal domov mlado /eno, a je moral kmalu potem od doma zaradi dela, ki ga je dobil v drugem kraju. Ta čas pa mu je oče prevzel ženo. Ko je sin izvedel za novico, je prihitel domov in skušal očeta pregovoriti. Toda naletel je slabo. Mlada žena je dejala, da bo kar ostala pri starem IIusu.
Svojega svaka je umoril inkasant Ivan Sinkovi? iz Zagreba. Kolarski mojster Šoban, poročen s sestro Ivana Sinkoviča, se je zadnje čase preveč vdajal pijači in grdo ravnal s svojo ženo in pastorko Emilijo. Nazadnje se je Se spozabil nad 16 letno pastorko, kar je silno ogorčilo njegovo ženo. Prepiri so privreli do vrhunca. Ko sta se Sinkovič in Šoban sredi noči srečala v gostilni, je začel šoban napadati in izzivati svojega svaka, tz gostilne sta šla vsak zase, toda v temni ulici je pijani Šoban dohitel Sinkoviča in se začel zaletavati vanj. V obrambi je Sinkovič potegnil nož in zadal šobanu več smrtnih ran. yes krvav se je pojavil pri svoji sestri — Šobanovi ženi in ji povedal, kaj se je zgodilo. Preoblekel se je in se Sel nato sam javit policiji.
Nemci v Djakovu bodo postavili svojo listo za decembrske volitve. Nosilec bo Anton Fleit. Kandidat bo vezal svoj seznam na listo dr. Stojadi-noviča. To je menda ena od prvih nemških samostojnih kandidatur. Svoj čas smo poročali, da je nemška skupina, katero vodi senator dr. Kraft, sklenila opustiti lastne kandidature, in pozvala svoje pristaše, naj glasujejo za kandidate dr. Sto-jadinoviča brez ozira na to, če je kandidat nemške narodnosti ali ne.
Za usodo 12 letnega vajenca Viljema Majerja
se zanima vsa Sremska Mitroviča. Učenček je moral pri svojem mojstru pretrpeti hude stvari. Ne toliko mojster, kolikor pa pomočniki so ga tepli in mlatili, da je bil deček kar zmešan. Nečloveško pa ga je pomočnik premlatil, ko mu je ukradel kovača. Nekega dne pred dobrim mesecem je deček izginil brez sledu. Vse poizvedbe so ostale brezuspešne. Policija domneva, da je vajenca ubil eden izmed pomočnikov in nato truplo skril. Priča za to je neka soseda, ki je finla iz delavnice klicanje na pomoč, nato pa hropenje in slednjič le pritajeno zdihovanje, ki je kmalu utihnilo. Od tistega dne pa soseda ni vaienca več videla.
Domači in gost!« it Zemuna
Domači so začeli prav dobro, s koristnimi potezami so po dolgih prizemnih pasovih naglo prihajali do nasprotnega gola, kjer so neprestano
ustvarjali kočljive situacijc. V prvem polčasu so si napravili celo kopico zrelih šans, ki pa jih v učinkovitejši meri niso znali izkoristiti. Premalo se še poznajo napadalci med seboj, pomanjkljiva je fizična kondicija nekaterih, prave skupnosti še ni med njimi. Vse to se bo popravilo prav gotovo v zaporednih tekmah. Zvezama bi bilo očitati, da sta prekmalu zalezli v staro hibo in začeli ob šibkem nasprotniku igrati globoki »dvojni vč« sistem. Čemu to spet včeraj? — Napačno bi bilo tudi, da se je prekmalu opustilo koristno in uspešno nizko prizemno podajanje, da je igra zrasla v višino ter se ustalila v nekakšni polvi-soki maniri, v kateri so bili gostje prav dobro doma. Krili sta bili v hipih dobri, le prepogosto pa sta kiksirali. Čudno, Erber in Janežič 6ta v polju prav dobra, pred golom pa nobeden ne vč, kaj bi v danem primeru počel z žogo, ali bi jo oddal, ali bi streljal. Če že streljata, potem pa streljata z zares vzgledno netočnostjo. Zdaj nam je jasno, zakaj Ljubljana na tujih terenih ne more zmagati. Če bi druga krila imela toliko stoprocentnih šans, potem bi bilo za Ljubljano gorja preko glave. Naši dve krili se bosta morali v tem pogledu na vsak način popraviti. Halfi z vodjo Šercerjem so bili v redu, le da so se, čim sta zvezi zaSeli igrati defenzivno, še sami pomaknili za odgovarjajočo parcelo bliže k domačemu golu ter so na ta način prepustili gostom preveliko besedo v polju. Obramba je bila prav zanesljiva. Posebno na mestu pa je bil danes Bertoncelj Stanko, ki je kazal čudovit instinkt: vselej s© , je postavil tako, da je žoga morala priti do njega. V splošnem bi bilo priporočiti, da vodstvo, če 6e le količkaj da, obdrži to postavo, da se bo lahko še primemo, izigrala. Napad je z Grintalom odlično pridobil na učinkovitosti.
Gostje so zanesljivo, izredno bo.rbeno in kar vzgledno vigrano moštvo, ki bo morda že konec letošnje sezone postalo prav nevarno za slednji ligaški klub. Posamezni igralci imajo lepo tehnično znanje, so hitri in odločni, najmočnejše njihovo orožje pa je sijajna fizična kondicija, za katero jih naši igralci lahko z vsem srcem zavidajo. Svoje najboljše moči so imeli v obrambi, dalje v cen-terhalfu Letiču, v desnem krilu Majerju in v pridni zvezi Gregoriču ter v odličnem centerforu Laziču, ki pa ga je sodnik proti koncu igre zaradi prevelike modrosti in klepetavosti izključil. Spar-ta je Ljubljančanom včeraj prav lepo dokazala, kaj pomeni vigranost in kaj premore odločna volja, ki dobiva zunanjega izraza v zagrizeni, nepopustljivi borbenosti.
To tekmo je pred dobrima dvema tisočema gledalcev zelo dobro in objektivno sodil zagrebški sodnik g. Bašant, ki se je dozdaj brez dvoma od vseh zagrebških sodnikov v Ljubljani najbolje odrezal.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
								
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe« raturu v O1		aj C > > — CC 38	C h š=	Veter (smer, iakost)	Pada- vine	
		i 03	03 , ur. D e				a B	vrsta
Ljubljana	776t	13-3	5-2	91	10	NNE-.	—	—
Maribor	776-6	6-5	3-0	80	10	w.	—	—
J' Zagreb	775-3	9*0	4-0	90	10	0	—	—
Belgrad	775-0	150	6-0	90	5	SSEa	—	—
: Sarajevo	777-1	130	-1-0	90	10	0	—	—
! Vis	7711	u-o	9-0	90	10	NW»	—	—
Split	772-1.	170	10-0	70	0	NES	—	—
Kumbor	770 5	17-0	8-0	90	2	N.	—	—
Rab	773 1	15-0	9-0	90	0	nnw7	—	—
Ou&ro>nm	770-7	15-0	10-0	8J	0	NES	—	—
Vremenska napoved: Večinoma oblačno vreme. ~ Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od sobote do danes: V soboto je bilo iz noči do 10 popolnoma oblačno. Ob 10.10 se je oblačnost pretrgala, posijalo je sonce, ostalo pa je še dalje pretežno oblačno. Ob 14 se je pričela oblačnost naglo manjšati, ob 14.30 je bilo že večinoma, ob 14 pa popolnoma jasno. Najvišja temperatura je znašala 14 stopinj Celzija. Ponoči je bilo jasno. — Včeraj je bilo v zgodnjih jutranjih urah nekoliko megleno, nato pa ves dan dblačno vreme. Najnižja temperatura zraka jc znašala 5.4 stopin Celzija. Ponoči je bila visoka megla, iz katere je rahlo pršilo.
Pod udarom kazenskega paragrafa
Ljubljana, 14. novembra. Pretekli teden so se razvijale večje razprave pred okrožnim sodiščem. Tako so sodili sodnik-poedinec, dalje veliki in mali kazenski senat. V petek popoldne je bila druga razprava pred velikim senatom zaradi zločina po čl. 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Izrečena je bila oprostilna sodba. Kazenski sodnik-poedinec je nadaljeval razpravo zaradi obtožbe o prestopku zastrupitve iz malomarnosti in neprevidnosti.
Oprostilna sodba
Poročali smo že, kako je bil trgovec Miha Pangerc, stanujoč na Rečici pri Bledu, obtožen prestopka po §-u 177-2 k. z., da je 3. decembra lani posestniku Ivanu Tavčarju v svoji trgovini namesto pravega domačega žganja nalil kozarec oetove kisline, ki je nevaren strup. Posestnik Tavčar je kmalu začutil hudo bolečine v želodcu, s težavo je prišel domov in začel tožiti, da je zastrupljen. Na pomoč poklicani zdravnik dr. de Gleria je odredil takojšen prevoz Ivana Tavčarja v ljubljansko bolnišnico, kjer je 11. decembra umrl zaradi zastrupitve z oetovo kislino. Prvotno j 7. aprila letos je bil Miha Pangerc na št. 79 opro- • ščen od obtožbe. Na priziv drž. tožilca je apelacij-sjko sodišče v Ljubljani oprostilno sodbo razveljavilo in odredilo novo razpravo, da se na tej izvedejo razni dopolnilni dokazi.
Zato je bila za 20. oktober razpisana proti Mihi Pangercu nova razprava, na kateri je sodnik zaslišal razne obremenilne in razbremenilne priče. Obtoženec se je zagovarjal, da sam ni dal pokojnemu Tavčarju oetove kisline, najbrž si jo je sam vzel, ker je imel navado, da si je dostikrat kar sam natočil žganje. Po pomoti je vzel steklenico, ki je bila ločena od drugih v kotu. Ta razprava je bila prekinjena. Na drugi razpravi je sodnik zaslišal še nekatere priče in izvedence. Sodnik g. Joža Kokalj je v drugič oprostil trgovca Miho Pangerca, da bi bil iz malomarnosti in neprevidnosti povzročil zastrupitev posestnika Ivana Tavčarja.
Na latoienje obsojen
Odkar je od 1. 1930 uveljavljen pri nas novi, enotni kazenski zakon, so redki primeri, da bi bil kak junak noža obsojen na »zatočenje«, to je kazen, da obsojenec preživlja zapor v posebnem zavodu, kjer ima gotove olajšave. Tak primer obsodbe o zatočenju je bil te dni pred malim kazenskim senatom.
Letos 25. marca ob policijski uri je prišlo v gostilni Jerneja Cerarja v Volčjem potoku, okraj Kamnik, do incidenta, ki ga je izzval samski mizarski mojster Egidij Kavčič iz Volčjega potoka. Ta je prišel v Cerarjevo gostilno in začel sitnariti. Celo grozi) je. Domači so ga skušali odstraniti iz gostilne. Kavčič je potegnil iz žepa revol-
ver ter začel streljati. Z enim strelom je pogodil Ivana Cerarja v levo bedro in ga lahko ranil, z drugim str|lom pa je zadel Jakoba Cerarja v leva prsa tik pod srcem. Krogla je Cerarju obtičala zadaj in Jo še do danes niso mogli izvleči. Poškodba je bila smrtno nevarna.
Zločina hude telesne poškodbe in prestopka lahke poškodbe obtoženi Egidij Kavčič se je pred malim senatom branil, da je streljal v silobranu, naposled se je zatekel k izgovoru, da je bil že več let v umobolnici in da je živčno silno razdražljiv, da je dedno obremenjen in zato za kaznivo dejanje ni odgovoren. V gostilni je kričal:- »Nosim kožo na prodaj!« Ko je Jakoba Cerarja obstrelil, je na tleh ležečemu zavpil: »Sedaj imaš dosti.«
Kavčič Egidij je bil zaradi omenjenih kaznivih dejanj obsojen na 1 leto in dva meseca zatočenja, na plačilo 500 din povprečnine in mora plačati obema poškodovancema primerno odškodnino za bolečino in stroške. Sodišče je upoštevalo obtožen-čevo veliko razdražljivost, vendar je smatralo, da je bil kljub temu odgovoren za dejanje. Branilec dr. Aleš Peršin je prijavil proti sodbi revizijo in priziv.
Roparski napad pri belem dnevu
Moravče, 13. novembra.
Posestnik Samšek iz kolovraške župnije se je vračal na Martinovo domov iz moravskega sejma po bližnici čez hribe. V samotnem gozdiču blizu Hrastnika, nedaleč od Limbarske gore, ga je nekako ob treh popoldne ustavil neznanec ter ga močno udaril po glavi. Nato mu je vzel iz notranjega žepa pri'suknjiču usnjeno denarnico, v kateri je bilo kakih 1000 din gotovine. Obenem mu je izpulil iz telovnika srebrno uro z verižico, izpod pazduhe pa zavojček blaga za obleko, nakar je pobegnil s plenom v goščavo. Napadenec se je vrnil ves preplašen nazaj v Moravče in javil napad orožnikom, ki so takoj preiskali označeno okolico, napadalca pa niso izsledili. Poizvedovanje je otežkočeno, ker je bil rop izvršen z vso naglico v hipu, ko je bil Samšek omamljen od udarca in ne more dati zadostnega pojasnila. Vsekakor je moral zločinec opaziti svojo žrtev že na sejmišču; sicer bi ne bil mogel vedeti, v katerem žepu hrani denarnico ter bi bilo iskanje trajalo dalj časa.
Koledar
Danes, ponedeljek, 14. novembra: Jozafait. Torek, 15. novembra: Leopold.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 13 in inr. Komotai, Vič, Tržaška cesta.
Ljubljanski komorni kvartet bo izvajal drevi ob 20 tri sijajna dela komorne literature. Iz novejše češke literature bo na sporedu godalni kvartet Riharda Zike, znanega bivšega primarija Zi-kovega-Praškega kvarteta. Nato sledi Beethovnov klasični kvartet v e-molu in Verdijev krasni kvartet v e-molu. Ljubljanski kvartet je sijajni interpret komorne glasbe, kar je ponovno dokazal na svojih dosedanjih koncertih velike in prave umetniške vrednosti. Zato opozarjamo na koncert mladih izvežbanih koncertantov, drevi ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice so v predprodaji Glasbene Matice, ob pol 8 zvečer dalje pa pri večerni blagajni.
Novo karoserijo za gasilski avtomobil in tudi za reševalni avtomobil potrebuje gasilski urad ter izide razpis licitacije v prihodnji številki »Službenega lista«. StroSki so preračunani za obe karoseriji na skupno vsoto okrog 80.000 din.
Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani priredi drevi ob osmih v frančiškanski dvorani ski-optično predavanje »Človek in priroda ob Sredozemskem morju«. Ob Številnih krasnih skioptičnih slikah bo predaval docent dr, Valter Bohinec. — Vstopnice po 3 din v predprodaji »Pax et bo-,/ num« v frančiškanski pasaži. Člani popust.
Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek, 15. novembra predava pod okriljem Prirodoslov-.jj nega druStva v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi eden izmed najvidnejših in naj-agilnejših naših pionirjev letalstva g. dr. Stane Rape o temi: »Opazovanja letalca v zraku«. Znano je, da se v zračnih višavah pri silni hitrosti, mar- . sikaj drugače dogaja, kakor na trdni opori zemlje. Koliko, kaj in kako, bo zanimivo vedel povedati gospod predavatelj. Začetek ob 18.15 minut.
Večerni tečaji za rokodelske pomočnike. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani priredi za rokodelske pomočnike zimske tečaje, ki se bodo vršili na tehniški srednji šoli od pol 19 do pol 21 zvečer, pričenši s ponedeljkom, 28. novembra t. 1. Tečaj bo trajal skupno 100 ur. Poučevalo se bo po eno uro na teden oblikoslovje, računstvo in geometrijo, knjigovodstvo in zakonodaja. Za primer, da se prijavi iz ene stroke večje število pomočnikov, se more za te stroke predavati iz stavbarstva in kalkulacije po eno uro tedensko. Prijaviti se je do 23. novembra t. 1. s točnim naslovom gori imenovanemu zavodu, ki bo obvestil prijavljence o sprejemu in dal na željo podrobnejša pojasnila.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 14.: zaprto.
Torek, 15.: zaprto.
Sreda, 16.:»Labodka«. Premiera. — Premierski abonma.
Četrtek, 17.: »Car Fjodor«. Red Četrtek.
Petek, 18.:ob 15 »Izsiljena ženitev, ljubezen zdravnik«. — Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol.
Opera. — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 14.: zaprto.
Torek, 15.: »Tosca«. Gostovanje ge Lj čič iz Belgrada. Red B.
Sreda, 10.: »Don Kihot«. Red Sreda.
Četrtek, 17.: Poljub. Red A.
ZZD edina brani prekmurske delavee
Samo v zadnjih dveh Setih so bili delavci odškodovani
za 360.000 denarcev
Svo o mater e pel al v smrt
Maribor, 14. novembra.
Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je zagovarjal delavec Ivan Vigec iz Zg. Radvanja zaradi usodne vožnje s kolesom, pri kateri se je ubila njegova mati Jožefa Vigec. Dogodek se je pripetil pred dvema letoma. Takrat je bila pokojna Jožefa Vigec pri svoji hčeri na obisku v Počehovi. Za njo je prišel tudi njen sin Ivan, ki se je pripeljal s kolesom. Ko sta zvečer odhajala domov, je sin pregovoril mater, da se mu je vsedla na kolo ter sta se oba peljala po Aleksandrovi cesti. Ko sta pa prišla do palače Ljudske samopomoči, se je kolo prevrnilo in oba sta padla po tieh. Pokojna Vigec Jožefa je priletela z glavo na rob pločnika ter si je prebila lobanjo. Čez štiri dni je v mariborski bolnišnici umrla. Sin Ivan je sedaj prišel pred sodišče zaradi prestopka zoper varnost javnega prometa. Vožnja dveh oseb na kolesu je namfeč prepovedana.
Razprava ob času poročila šo traja
Murska Sobota, 12. nov.
Te dni je imela krajevna organizacija Zveze združenih delavcev avoj občni zbor. Ta delavska organizacija ni bila ustanovljena šele pred kratkim, pač pa je s svojim dosedanjim delom že dovolj pokazala, kakšne cilje zasleduje in da se v resnici prizadeva na vso moč, kako bi izboljšala žalosten položaj, v katerem so do zdaj živeli naši delavci.
Delavci pri nas še posebno slabo zaslužijo, če imajo sploh še to srečo, da kaj zaslužijo. Niso redki primeri, da delavec pri nas zasluži na mesec komaj 250 din (dvesto petdeset dinarjev). Vzemimo za primer samo podjetje Šiftar, kjer delavec 78 svoje vestrjp in trdo delo dobi na teden komaj (30 din. Za te delavce se je potegnila ZZD ter izdelala osnutek kolektivne pogodbe. Predložila ga je podjetju s prošnjo, naj pristane na pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe. S to pogodbo bi se vsaj v neki meri zboljšali delovni pogoji okoli 300 delavcev in delavk v obeh tukajšnjih podjetjih in sicer tako, da bi bili v skladu /. najnujnejšimi delavskimi potrebami in obenem tudi z obstoječo socialno zakonodajo
Toda podjetje je imelo gluha ušesa za takšnt prošnje, čeprav tako nujne, in je povrhu še odpovedalo službo 24 delavkam, ki so članice ZZD. Obenem je obvestilo ZZD, da še ni preštudiralo osnutka kolektivne pogodbe in da zato zaenkrat še ne more pristati na pogajanja.
Razumljivo jo, kako veliko ogorčenje je izzvalo takšno postopanje podjetja. ZZI), v kateri je delavstvo iz Murske Sobote kompaktno včlanjeno, odločno zahteva, da je treba čimprej sklicati poravnalno razpravo, da se uredi to neznosno vprašanje.
Ni čudno, da se je naše delavstvo tako strnjeno zbralo v organizaciji ZZD, kajti kmalu po njeni ustanovitvi je spoznalo, da se bo le ona resnično zavzela za ubogo delavstvo ter za to, da se bo bolj spoštovala socialna zakonodaja, posebno pa še uredba o najmanjših prejemkih, o zaščiti delavcev in o plačah za nadurno delo. Delavstvo raznih krajev v Prekmurju je bilo samo v zadnjih dveh letih oškodovano za celih 360.000 din, ker ni dobilo izplačanega pribitka za nadure. Upamo in popolnoma zaupamo v ZZD, da bo s svojim odločnim posredovanjem dosegla nujno zboljšanje obupnega delavskega položaja.
BSS&SSiK >:;
'
Hcrvcy Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Seveda, spočetka so prišli skrbi polni štirje meseci, v katerih se mu je zdelo zelo dvomljivo, če bo sploh kdaj kaka ladja^ vsi-drala ob Gallegovini. Stari Mongo Tom mu je tudi povzročal težkoče, kjerkoli je mogel — sedaj pa ga je že, ukrotil, in sicer po vsej verjetnosti za sedaj in za vedno! Lahko bi se reldo: dogodila se je i Iropa dogodkov, odkar je ;Ariostatica« pred tremi leti vrgla sidro;
—	grmada dogodkov!	i
Naslonil se je v prostorni stol iz bambusovih palic in vrgel svoj palmov klobuk na zemljo. Bil je vroč dan, a on je pregledal vse nasade. Jesensko deževje bo Sele čez dva meseca nastopilo, a zemlja je bila suha. Velikanski nasadi so prinašali dober denar. Sedajle pa je bil primeren čas za kopel in za požirek, odnosno še boljše: pogoltnil je požirek takoj. Sl u žab ni št vo v hiši, ki je s Kube prišlo za njim, se je imelo pri vsem tem predobro. Manjkalo jim ie gospodinje.
>Chicha!<	•
>Da, da, gospod!«
»Rum in limonin sok!«
»Da, da!«	..
To je bil pa zares pravi Cibo. ki je poslal dekle za njuni! Seveda. on je laka darila labko tvegal. Imel je svoj delež pri številnih lepih ladijskih pošiljkah. Štirinajst ladij je bilo v treh letih! In petnajsta je ležala spodaj na tem, da vrže sidro, namreč »La Fortuna«, novinec v poslu. Bržkone Cibo ni pozabil poslati pravega blaga. Kljub bližajoči se deževni dobi je za tein pričakoval karavano a zaloge v skladiščih so se močno skrčile. Niti enega sužnja niso imeli na razpolago, tudi Mongo Tom jih ni imel niti petnajst skupaj, pa še ti 60 bili skoraj vsi stari! Bližnja okolica je bila ze do zadnjega izčrpana.
V	nekaj tednih se je brezoblačno nebo čislo neopazno nekoliko zameglilo. Že sedaj so se ponoči megle nad reko zgostile. Od dne do dne so se zatem oblaki kopičili v debelino v ogromnih zasekali in gorah tako neznansko visoko, da se je pogled na njih kar izgubil. Tonoči se je začelo od časa do časa bliskati, a od daleč je bobnelo grmenje. Končno je naraslo ponoči bobnenje kakor v bitki, ki je trajalo ves naslednji dan, nato pa je prišel dan, ko so se oblaki nagrmadili drug na drugega in se stisnili. Stopili so se drug v drugega, stvorili eno samo sivo mrlvaško pregrinjalo, nekaj kap-
ljic je padlo, nato curek in končno, kakor bi zgoraj izbili zamašek I iz luknje za veho, nenehno prasketanje dežja, ki je trajalo mesece I dolgo. Ni bilo več dežja v kapljicah. Tri mesece dolgo je tolkel la zastor navpičnih besnečih vodnih curkov, kakor da bi vsak posamezni curek padal iz posebne neizčrpne odprtine na nebu.
Toda tokrat bo boljše. Bila je prva deževna doba, od kar je bila nova hiša zgrajena. Tokrat mu bo ostal tudi čas za Ncleto. Ni se mu bilo treba več tajno shajati z njo, ker je bil bratovski ponos Ferdinanda le v tej stvari občutljiv. Od slej naprej bosta skupaj stanovala v novi hiši, pa naj brat Francois še tako zavija pri tem obraz. Neleta bo postala oskrbnica hiše — oskrbnica! Smeliljal se je ter se prepustil svojim blodnim mislim.
Da, bil je tukaj gospodar, bogat gospod, to bi se lahko reklo
o	njem. Ce pomislimo, da je prišel še pred tremi leti semkaj, da bi iztirjal za mistra Bonnyfeathera neke dolgove — in sedaj... Pogled mu je švigal čez prostrane nasade, ki so se začeli prav na podnožju hiše. Dobro preračunano je začel tukaj graditi hišo, nekoliko pod grebenom gričevja. Tako je imel zaradi sence, ki jo je zjutraj metal grič, še dve hladni uri več. In njegovi nasadi so vsi krasno uspevali: kava, kakao, riž, jam, zraven buče, kumare, krompir, zelje in okra. Vse je dajalo bogate dohodke, pa ni potrebovalo niti dosti nege. Naslednje leto ho poskušal povečati plodno površino z nasadi indiga, bombaža, sladkornega trsa in ingverja, tudi manioka v zadostni množini, da bo oskrbel ves obrat. Seveda bo rabil nekaj poljskih delavcev več, vendar pa se mora ne glede na to končati, da bi sužnje do zadnje ženske in do zadnjega otroka, [kolikor so jih prignale karavane, pošiljal naprej v Havanno.
Naslednja pomlad, čudovita pomlad po deževju, ko se bo zrak | izčistil in se bo zdelo, da sonce vleče iz zemlje vse rastline pri ; listih, la pomlad naj vidi Gallegovino kot resnični mali raj. Noben prostor na obali mu ne sme biti enak, a on bo tukaj z Nelelo še naprej zbiral bogastvo. Nekega dne se bo potem vrnil domov, on bogataš. V Londonu ali Parizu si bo najel stanovanje, a gospod in gospa Davili Parish bosla prišla k njemu na kosilo, k zelo obilnemu kosilu pod venčastimi lestenci v krasnem stanovanju s hišnimi dvorjaniki in lakaji in z grbom hiše Bonnyfeather. Morda bo na drugem koncu mize sedela celo Dolores — zakaj pa ne?
Divji ptiči so jadrali sedaj na jug. Pravkar se je dvignila velika jata iz rečnega korita spodaj in odletela v smeri proti Cappalmas Male skobce, ki so stanovali na obronku skale za mangrovnovimi drevesi, se zdi,	da vremenska	sprememba kaj malo razburja.	Ostali	bodo
tukaj, a s spomladjo bodo prišle spet številne	race in	veliki	črni
labodi. Dež	že ni mogel	bili več daleč.
Saj res.	na krščanski	koledar je že povsem	pozabil.	Računal je
čas le še po poteku letnih časov. Po šviganju in vračanju ptičjih vlakov po nebu pred in po deževju,,, po počasnem nihanju in izli-| vanju oblakov, po vrtinčenju vetrov, po splošnem ginevanju živahnega gozdnega zelenja pod njegovo hišo, če je naraščala suša. Celo
zvezde so bile nezanesljivi vodnik v teh širjavah. Bile 60 vse preveč urejene, mnogo manj veličastne, kakor zvezde na severu. Le zvezde uremičnice in mesec so nastopali kot stari prijatelji. Sonce pa je ,>ilo morilsko, čisto drugo sonce, kakor pa je mislil nekoč. Le počasi. se ga je bil naučil poznati: kako blagodejno in kako ubijajoče je lahko bilo.
Izpraznil je svoj kozarček, ta zgodnji večerni pozarček, ne da bi mu bilo zadosti. Njegov obraz je izgubil nekaj svojih napetih potez in nekaj na svojem mišičastem izgledu. Rumena polt je izginila pred rjavo od sonca ožgano barvo. Očesi sta se bliskali, a rdeče žilice v njunih kotičkih so se nekoliko napele.
Redko je bilo: dnevi so bili sedaj zmerom prekratki/nikoli ni mogel priti do konca, za kar se je bil prejšnji večer po večernih požirkih zavzel, da bo izvršil. Preteklo leto je šlo vse to drugače! Pa vendar, kaj se je mogel kdo bolje počutiti kot on? Vsa postava kakor iz brona, niti dekagrama maščobe v telesu! Odložil je kozarček in se zabulil v sončni zahod. Spanec ga je prevzel. Temneče se modro nebeško domovje s črtami, ki so jih zarezovali v obzorje za obema morjema ptiči, ki so se potapljali in spet dvigali, je izgubilo svojo barvo. Tak videz je že bil, kakor da bi ptiči drseli iz kupole ogromno skodele v giobino. Zatisnil je oči.
Čez. dobre pol ure se je zbudil, tresoč se zaradi hladne morske sape, ter šel v hišo, da bi slekel mokro obleko. Treslo ga je nekoliko.
V	vlažni obleki sedeti na hladnem vrtu, to je bilo seveda najbolj pogosto, kar je mogel delati! Bilo je približno temno! Zvezde so stale na nebu. Gledal je skozi okno na rečne meglice, ki so se spodaj družile in zgoščevale. Že ga je zgrabila mrzlica! Vzel je svojo pijačo iz kinarinde — odvratno, trpko stvar. S krepkim požirkom konjaka je poplaknil prejšnji okus. Sedaj mu je postalo zopet £orko. Skočil je naglo v svojo večerno obieko iz temnega bombaža ter si zavezal ruto krog vratu. Kapitan »Fortune« je prišel k večerji. Prvič je bilo, da je Neleta sedela z njim pri mizi. Kaj bo neki rekel k temu Ferdinando — in kaj brat Francois?
Skomizgnil je z rameni in odšel navzgor v jedilnico
ŠTIRIDESETO POGLAVJE.
Gospodar Gallevine.
Don Ruiz de la Matanza, kapitan »Fortune«, je bil iz stare rodbine v Toledu, ki je videla že lepše dni. S svojim sedanjim položajem v trgovski mornarici se je bil šele potem sprijaznil, če se je spomnil na neko sodbo vojnega sodišča, ki je bila izpadla zanj nad vse prizanesljivo, s Kajti celo v španski vojni mornarici niso mogli trpeti, da je kdo prodajal topove vojnih ladij kot staro železo. Pa • tudi nevolja vrhovnega poveljstva je bila takrat tako visoko priki-
I	pela, da je bil don Ruiz takoj odstavljen od svojega položaja, ne da bi mu pustili lastni meč, da bi si z njim branil svojo užaljeno čast.
»SlotenBkl dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6'IM Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva aliea 6
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože Košičelr	...................
kršna nosijo navadno letalci. Čeprav je morala svoja očala odložiti, je vendar — tako odločno zatrjuje — mogla čisto dobro videti, kaj se dogaja pod njo na tej ubogi zemlji. Prav nič pa se ni zavedala, kako visoko in kako hitro leti. Ni se bala, uiti razburjena ni bila čisto nič. Imela je občutek, kakor da se vozi z avtomobilom. Ni se mogla nikdar dovolj zahvaliti letalcu, ki jo je vzel sseboj v višine in ji vsaj na stara leta pokazal to veliko čudo, pokazal, kakšna je zemlja, če jo kdo gleda iz oblakov.
Ta rekord je med ženskim svetom vzbudil ne samo velik ponos, pač pa tudi nekako nevoščljivost. Takoj se je oglasila neka Elizabeta Hatfield, ki bi rada kljub svoji starosti ICO let odletela tako visoko. Toda do zdaj še ni mogla najti nobenega letalca, ki bi jo hotel vzeti s seboj. Pravijo, da je tudi ona pri svojih 100 letil še izredno dobro ohranjena in zato ni čudno, če ji letalska strast roji po glavi.
Če je nevesta premlada
V	Ameriki imajo zopet senzacijo. Belijo si glave z vprašanjem, ali je zakon 'srečen ali ne med možem in ženo, katerih razlika v starosti je velika. Pravijo, da navadno ni srečen. Vprašanje končno še ni tako brezpomembno, vendar pa ni nastalo morda iz kake znanstvene pobude, ampak slučajno.
Onkraj »luže« torej živi mož, ki je po poklicu kovač. Ko je dopolnil 34 let, se je spomnil, da človeku ni dobro samemu biti in je sklenil, oženiti se. Začel je metati oči po dekletih. Končno mu je oko obviselo na dekletcu, ki ji je bilo komaj deset let. To pa je bilo napak. Čeprav so Amerikanci navajeni vseh mogočih izrednih stvari, tega pa vendar niso mogli prenesti, kar je res »nenavadno«. Ko so ga posvarili, je rekel, da je ni stvari, ki bi ga mogla odvrniti od tega. Po pristanku matere in dekleta sta se vzela. Tedaj je pa počilo. Prebivalci dotičnega kraja so se pritožili in cela Amerika se je zgražala nad to zvezo. Celo zadevo je poprijela sodnija v roke, zaprla nevesto in njeno mater, ženin pa je zbežal v hribe, od koder grozi, da jim bo že dal in da bo svojo nevesto ugrabil. Zdi se, da bo to zakonsko zvezo težko razdreti.
Kakor je stvar malce nenavadna in smešna, je vendar resna. Vsekakor ni primerno, da bi tako dekletce, še otrok, sklenilo tako zvezo. Mati pa, ki je to dopustila, zasluži nekaj drugega.
Zakaj? — Zato. »Gospodična-zdravnica, zakaj se pa ne omožite?« — »Saj imam tri živali, ki so mi za nadomestilo: pes mi vsako jutro renči in godrnja; papiga vsako popoldne preklinja, maček je pa vse noči zunaj.«
Očetov sin. Učiteljica vpraša kar prve dni šole, ali zna kateri izmed učencev šteti. Oglasi se gostilničarjev Franček in šteje: »1, 2, 3, 4, 5, 6.« — »Dobro,« reče učiteljica, »ali znaš še dalje?« — Franček: »7, 8, 9, 10, fant, ober, kralj, svinja.«
Radio
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, H. novembra: 12 Za vegalje in zabav«, (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koncert Radij. orkestra — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena ura: O prebavi (ca. Božena dr. Zajc-Lavričeva) — 18.20 Maurice Pavel: Dafnla in Kloe, simf. pesnitev (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: Narodopisne starine v Kamniku (g. Rudolf Postal) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Koncert Radij, orkestra — —21.10 Komorni trio (gdč. Fr. Orni-kova, jrir. C. Šedlbauer in prof. M. Lipovšek) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emona«.
Orugl programi
Ponedeljek, U. novembra: belgrad: 20 Gledališki prenos — Zagreb: 20 Igra, 20.30 Vok. koncert, 21 Klavir. 21.30 Iz ruskih oper, 22.20 Plesna glasba — Sofija: 19.30 Klavir, 20 Vok. koucert- — fariava: 19.15 Pisan koncert, 21 Ork. koncert, 22.25 Klavir — Trst-Milan: 19.45 Ritmična glasba, 21 Simf. koncert — ftim-Bari: 21 Opereta — Dunaj: 20.15 Vesel koncert, 22.30 Plesna jrlasha — Hamburg: 20.10 Ljudski koncert — Koln: 20.10 Violinski koncert — Monakovo: 10.20 Plesna m zabav, jrlasha, 21.20 Italijanske skladba — Strasbourg,- 20.10 Gledališki večer.
Nov velikanski most grade čez reko Aaro pri Bernu v Švici. To bo most z največjim lokom
v Evropi
Tajnik nemškega poslaništva v Parizu von Rath, na katerega je izvršil atentat Jud Grynszpan
Dvanajsta ura bije zlasti Franciji
Vedno manj otrok - lev, ki glasno rjove in postaja močno nevaren
sebe nad 200 družinskih članov. Seveda so to osamljeni primeri, ki nimajo na celotno propadanje nobenega vpliva.
Vzroki propadanja in zboljšanje
Vzroki propadanja so mnogovrstni. Glavni vzrok ni bolezen, kajti uspehi modernega zdravilstva so tolikšni, da se je srednja starost pomaknila od 45. leta na 60 leto! Samoljubje samcev, odnosno družin brez otrok najlepše kaže stanje kot je, vzrok tiči precej v nezadostnih življenjskih pogojili pri številnih družinah. Zgodi sc, da edini od staršev, priklenjen na posteljo, ne more skrbeti za družino, ali da n. pr. mož nenadoma umrje in pusti družino nepreskrbljeno. Torej tudi tak strah pred uboštvom je eden od vzrokov.
Poli k zboljšanju je več. Treba bi bilo urediti vprašanje državne podpore za družine, urediti vprašanje doklad, dati mladoporočeniin posojilu (kar je v Nemčiji uspelo) i. dr.
Tako Francozi. Mnogo se trudijo in izdajo za zboljšanje, vprašanje pa je, ali bo vse to kaj has-nilo. Vzrok propadanju so v glavnem socialni momenti. Da s skrbjo gledajo v bodočnost, je verjetno, ker ta lev glasno rjove in postaja močno nevaren.
Tudi pri nas se to zgodi
Zadnjič sta se vozila dva, ki sta doifla v Jugoslaviji, prvi Slovenec, drugi pa Srb, z vlakom iz Italije nazaj domov. Govorila sta o vsem mogočem, kar jima je le prišlo na misel. Pogovor je nanesel tudi na to, kako točni so v Italiji vlaki. Tisti Slovenec je posebno navdušeno pripovedoval, da se mu ves mesec,* kolikor se je vozil po Italiji, ni nikdar zgodilo, da bi moral kje na kaki postaji čakati zaradi zamude vlaka. Vselej je vlak privozil in spet	odpeljal točno	—
tako kot stoji v voznem redu.
»Tudi pri nas v Jugoslaviji	se	to zgodi...«
je hudomušno odvrnil Srb.
Mesar, kateremu so na dražbi prodali mesarijo, je nekega jutra srečal znanega dimnikarja, ga ustavil ter vprašal: »Povej mi no ti, za kom pa ti žaluješ, ko 6i vedno v črnem?«
»Za tvojo mesarijo,« ga je ošvrknil dimnikar ter šel za svojim poslom.
Jud Grynszpnn, ki je zaradi svojega atentata na von Ratha povzročil zadnje odločne ukrepe proti vsem Judom v Nemčiji
104 letna starka gleda zemljo z oblakov
O letalskih rekordih ne govorimo samo tedaj, kadar je ta ali oni letalec s svojim najnovejšim tipom letala, ali pa morda colo na kakšnem starem »stroju« doscge.l do zdaj še ne doseženo hitrost, ali pa — pri vztrajnostnih poletih — daljavo, ne da bi se med potjo kje spustil na zemljo za nekaj ur. Svojevrsten letalski rekord je pred nedavnim postavila ženska Aline Adcock, in sicer ne rekord v hitrosti ali v vztrajnenv poletu, pač pa s tem, da je kot 104 letna stara ženska prvič v svojem življenju sedla v letalo in se odpeljala
—	seveda ne sama — na krajši polet.
Kljub svoji visoki starosti je Adcock še vedno kar dobro pri močeh. Vedno si je želela, tudi zdaj, ko si je naložila na hrbet že toliko križev, da bi »zemljo mogla opazovati iz oblakov«. Končno se je njena želja le uresničila. Čeprav je trajal njen prvi polet z letalom le dobre četrt ure, je za to starko pomenil vendar veliko doživetje, o katerem neprestano pripoveduje, pa se ji vselej zazdi, da je nekaj še pozabila povedati. Preden je vstopila v letalo, si ga je od vseh strani dobro ogledala. Med vožnjo jo je nekoliko zeblo v ramena, kakor pravi; slišala pa je dobro tudi br-* nenje motorjev, čeprav je pri teh letih že nekoliko naglušna. Kdo naj bi tudi ne bil. Sama sebi se je zdela smešna, ko si je nataknila očala, ka-
Nazadovanje rojstev spada med največje in najresnejše probleme vsakega naroda. Na vse načine si države pomagajo, da bi zajezile to pogubo. Ti napori pa so dvomljive vrednosti. Če pomeni gospodarska kriza dobo slabega gospodarskega stanja v neki dobi človeške zgodovine, tedaj pomeni nazadovanje rojstev stalen propad in poti nazaj ni. Gotovo je, da je tudi gospodarska stran temu vzrok, edini pa ne. Če pogledamo n. pr. ki-kajskega ali japonskega povprečnega človeka, vidimo, da je njegova življenjska raven precej manjša, vendar se tema narodoma ni treba beliti glave s takimi problemi. Če pa pogledamo evropsko sliko, tedaj vidimo obratno, če poleg tega izvzamemo tiste, ki jim je družina in otrok nikdar doživeto bistvo, tiste, ki jim je otrok nezaželen privesek« in tiste, ki jim je zakon legitimna pretveza za razvratno življenje.
Ena teh držav, ki jo skrbi bodočnost naroda prav za prav tega vzroka, je tudi Francija. Poleg zunanjih in notranjih težav, političnih in socialnih, sc s skrbjo sprašuje, kaj bo s francoskim narodom čez 50 let, če bo šlo tako naprej. Zato se je zbralo na kongresu v Limagesu, kjer je raz-motrivalo to vprašanje na stotine mož in žena, med katerimi je bilo mnogo sedanjih in bivših javnih delavcev, ki se že dolgo bore za pravice in ugled družine.
Presenetljive številke
L. 1876 je v bilo Franciji 1,022.000 rojstev, leta 1930 750.000 in 1. 1937 616.00. V sedmih letih so rojstva padla za 18 odstotkov. Že tri leta je umrljivost za 14.000 večja od rojstev (vštevši ino-zemce, ki živijo v Franciji) in za 30.000, če štejemo samo domačine. Če bo šlo tako naprej, bo Francija izgubila v petih letih letno 100.000 prebivalcev, v 40 400.000 in čez pol stoletja jih bo 12 milijonov manj. Iz tega sledi, da bi Francija na ta način prenehala biti dežela velikega naroda.
Če primerjamo Francijo, Italijo in Nemčijo, vidimo, da v 1. 1937 beleži Francija 6)6.000 rojstev, Italija 885.000 in Nemčija 1,361.000. Zlasti nekatere francoske pokrajine so v tem pogledu napredne«. Lahko hodiš kilometre daleč, pa ne srečaš živega bitja. In 1. 1925 je nekdo upravičeno zapisal, da če bo cela Francija sledila mrtvaškim vezem doline ob Garonni, ima najlepšo priliko, da izgine iz zemljevida. Ob Garonni so še kraji, ki si v tem oziru lahko podajo roke.
Seveda, poleg teh pokrajin »smrti in starčkov« so še kraji, kjer se prebivalstvo hitro množi. V nekaterih krajih dobiš družine, ki imajo po 18 ali celo 19 otrok in povprečno število otrok je ponekod 5 do 6. Omembe vredno je, da je neki ded zbral ob priliki družinskega praznika okoli