LI 5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO pogajali ^ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n, iqiq. AT POST OFFI CE AT CHICAGO,ILL., UNDER THE ACT OF MARCH scd ^q. "J^fajesloga tlacij ŠTEV. (No.) 87. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 27. JULIJA—THURSDAY, JULY 27), 1922. LETO (VoL) Vm REPUBLIKANSKA STRANKA PRIČELA I AGITACIJO. Voditelji republikanske stranke zopet raztezajo svoje mehove in delajo reklamo za svojo strnjo. Y svojih trobilih so pričeli mazati o svojih glorijah in dejanjih. Yes šum, ki ga povzroča ta stara stranka je povzročen z namenom, da bi se potegnilo za sabo mnenje publike, ki bo zopet odločala pri prihodnjih volitvah. Republikanci, zlasti ti. ki jezdijo v današnjih dneh vladnega šimeljna lahko vpijejo v svet o svoji gloriji in dejanjih, toda o dejanjih, ki bi bili v korist trpečega delavstva, se pa republikanska stranka v splošnem ne more veliko postavljati. Kolik* dobrega je storila republikanska vlada za korist trpečih premolar j e\\ ki bijejo svoj boj proti brezsrčnim kapitalistom pod težo največjih preizkušenj? Je dvignila ke-ciaj svojo roko tekom tega časa, za pravice delavstva? Pač pa grozi, da bo delavce poslala s silo nazaj na delo, nazaj pod jarem kapitalizma. S tu grožnjo podpira moralno kapitaliste, da še dalje vstrajajo pri svojih tiranskih zahtevah napram delavstvu. le bi bila republikanska vlada nepristranska bi gotovo morala stopiti na stran trpečega delavstva, katero se bori za pravice do poštenega življenja. Kdor stoji danes med delavstvom in kapitalisti in ne vidi krivice, ki se godi trpečemu delavstvu, ta je ali slep, ali pa gleda s svojimi naklonjenimi očmi na stran kapitalistov. To velja tudi republikanski stranki, ki zopet prihaja na plan, da bi potegnila ljudsko mnenje za seboj. Delavstvo pa naj si zapomni vse tiste, ki so mu obračali hrbet v lirah preizkušnje, ko se je nahajalo v boju za svoje pravice. Tiste, ki niso poznali tebe v teh težkih urah, jih tudi ne poznaj tedaj, ko bodo prosili tvojega? glasu ob času vo, litve. VESTI 0 SEDAJNIH STAVKAH. ANGLEŽI DVIGNILI CENO | RAZNE N0YICE. PREMOGU. Železničarska stavka. Washington, D. C., 26. julija. — Pozorišče železuičarske stavke se je zadnje dni prav malo spremenilo v nekaterih potezah v bistvu skoro nič. Edino, kar je slišati za poravnavo stavke je od strani vlade, ki še vedno rogovili in straši, d? bo nastopila s svojo avtoriteto in končala i stavko. Toda od glavne strani od lastnikov železniških magnatov, ni slišati ne bele ne črne za "poravnavo ^ tega velevažnega perečega vprašanja. Na vseh progah je suspendiranih iz prometa že več potniških in tovornih vlakov. Za tovorni promet sprejemajo po raznih progah le že samo gotove stvari, kot živila itd. London, 26. julija. — Radi velikega naročila za premog iz Združenih Držav in Južne, Amerike, so angleške premogarske družbe dvignile ceno premogu za dva šilinga pri toni, kar nanese v ameriški valuti nekako 44. centov. To se je baje storilo zato, ker prihajajo ogromna naročila iz Severne in Južne Amerike- Južno Ameriko so pred prem »garsko stavko zalagale s premogom Združene Države, sedaj je v ameriških zalogah premog pošel in ^Združene Države so same prisiljene kupovati premog v tujini. Ameriške parobrodne družbe so ZRAČNI POŠTNI PROMET MED MEKSIKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. IZ JUGOSLAVIJE. Minister dr. Kukovec prijatelj slovenske obrti. Slovenski obrtniki7 v Mariboru so videli v ministru n. r.-Mexico City, Mex. 26. julija. — Kukovcu svojega posebnega zaščit-Meksikanski komunikacijski de-l nika- Ko je g. dr. Kukovec te dni partment je stopil v zvezo z ameriškim komunikacijskim departmen-tom in poganjanja se vrše, da se u-redi zračni poštni promet med Mek-siko in Združenimi Državami. Zračno črto bi se uredilo med Washing-tonom in Mexico City. Ako bo šlo vse posreči in ako boste v to privolile obe vlade, bo promet tekom dveh mesecev že otvorjen. EKSPLOZIJA V SMODNIŠNICI. East .Alton, 111. — V tukajšni smodnišnici. ki je last Equitable baje naročile nad 1. milijon tonov] Powder Co.. se je pripetila predvče- prem prevzel v Mariboru svoje stanovanje v Vrazovi ulici, je poveril slikarsko delo znanemu — Nemcu. Brez nadaljnjega pripomnimo le, da je v Mariboru najmanj 5 slovenskih slikarjev, katerih vsak bi bil rad prevzel tudi delo za g. ministra. Da so naši slikarji zmožni tudi takega dela, to so že pokazali, ko še g. dr. Kukovec ni računal na Maribor. Preveč narodnih praznikov. Tudi na Štajerskem so se zastopniki trgovine in obrti prepričali, da imamo le preveč narodnih praznikov in da se Angliji. Y angleških rajšnim ponoči eksplozija. Edward zgubi s praznovanji le preveč dela-Promet zaostajo, ameriška industn- pnsRinisflfl že ba:e čaka nad 20. < >ven, ki je delal ponoči in bil ob-j K temu prepričanju jih je privedlo ja trpi škodo radi nastalih težkoč tov )rnih ,:ldij za Prevoz premoga. J fnem nočni paznik pri smodni- v tem času brezobzirno izterjanje pri transportaciji. Železniški delav- -A"ieriški kapitalisti >e kažejo ve- šnici je bil na mestu usmrčen. Eks-j raznih novih davkov za dve leti na-!ci so predložili svoje zahteve — a ila tako silna, da je po- j za j (n. pr. vojni davek), ki preti ne-jželezniški magnatje ne dajo nobene' llbo^re^a"delavstva jih tira na naj- P<*alo več šip daleč naokoli po hi- katere manjše obrte naravnost zadu-^^^^^^^^^^^^^knižje stopnje brezsrčnosti. Rajši! j siti. Zato je bil Vidov dan za trgo a v pristaniščih od sebe, ampak samopaŠno gledajo j na ubogo delavstvo, češ. podaj se če' -reda governor naj bi šesta zpitrai nekako ob osmi uri skočila vj -r t- -, u , . , erit Kd. Haack stvar našel v nji- , hovi celici in jim seveda s tem zmešal lepe načrte. Ako sta imela jetnika tudi svoj kotliček pa poro- skozi okno iz tretjega nadstropja. BANDITI OROPALI KURIRJA Nekako i5 minut za tem je umrla.! Minneapolis. Minn. _ Včerai no- malo preveč. Pri blagoslovu ogtdnega kamena je bila še v Chikagi zdrava. Nesreč-i ., _ . nmnju i urvajauc i \ i ti i^c na -Mrs. \ ulic zapušča moža ni dvei 1-0 . . 1 . J W - Savage C o. m mu vzeli S24.C hčeri in pet sinov m očeta Mr. [os.I__. ^ - - -r, • - ,, ... ^ . . - v gotovini. Banditi so izginili v a Speliča. — Žalostni družini naše iskreno sožalje. Večja tatvina železnih nagrobnih križev se je izvršila v noči od petka na soboto na pokopališču pri sv. Križu. Ker so pa bili tatovi gotovo pre-podeni. so skrili križe v bližnje žito in pobegnili. Proti jutru so se pa vrnili z voznikom in odpeljali križe. Zasledoval jih je upravitelj pokopališča g. Zorman, ki jih je dohitel v Smartnem. Tatovi so pobegnili in tomobilu in za njimi ni r i kakega se skrjli v fjtn> VOZnik je ostal in je sledu. :eraj popoldne so štirje maskirani roparii ODSLOVLJENI RADI POMANJKANJA PREMOGA. Omaha, Neb. — Tukajšna Ford Motor Company je danes odslovila 115. vposljencev. V kratkem bodo odslovili še več delavcev, vsled pomanjkanja premoga. ir naša vlada sejete med vrste premogarjev. dobro voljo in seme bra-tovske ljubezni, pa ne bo dolgo, ko bodo skupaj in napravili vsestransko zadovoljivo pogodbo. Michiganski premogarji zavrgli apel governerja. Saginaw, Mich., 26. julija. — Michiganski governor Groesbeck se je te dni razkoračil in poslal posebni šteno delo! apel na vse premogarje države Michigan, kjer jih poživlja, da se takoj vrnejo na delo. V svojem apela navaja nujne potrebe države Michigan v industrijskem vpogledu, kakor tudi raznih zavodov, kot sirotišnic, bolnišnic itd. vsled pomanka-nja premoga. Toda, njegov apel ni našel nikake simpatije v vrstah premogarjev. Vsi lokali so proti in so za nadaljevanje stavke, dokler se iste ne izvojuje. vil tudi enak apel in naslikal v njem potrebe in skrajno bedo premogarjev, ki se morajo mučiti globoko poo zemljo v vedni smrtni nevarnosti, za svoj borni kruhek in naj bi ga poslal premogarskim baronom. Njih zakrkana srca naj skuša omehčati, da bodo dostopna pravicoljubnosti in da bodo pri volji dati tudi trpinu delavcu, kar mu gre za njegovo po- Vse prav, lepo je, ako slikate potre- zna ! Hoover pravi, da bo vlada kontrolirala razdeljevanja premoga. Washington, D. C.; 26. julija, — Tajnik Hoover grozi, da bo vlada zasegla s svojo roko vsa premogar-ska skladišča in da bo premog razdeljevala pod svojo kontrolo. To je vse dobro, vlada naj le zaseže vsa skladišča, ampak vprašanje je, ako je v teh skladiščih kaj premoga. Čudežev pa vlada delati ne VLAK SE PREOBRNIL. Alsuma, Okla. — Na progi Kansas & Texas se ie te dni preobrnil potniški vlak. Strojevodja in še neki drugi železniški delavec sta bila na mestu mrtva. Več potnikov je resno poškodovanih- Krivdo te nesreče se pripisuje neizkušenim na-stavljencem na tej progi radi stavke. znan. DELAVSTVO V MINNESOTI ZA LAHKA PIVA IN VINA. Crookston, Minn. — Delavska Federacija države Minnesote je na svojem zborovanju enoglasno sprejela rezolucijo, v kateri se. zahteva prodajo lahkih vin in piva. Rezolucijo bodo odposlali v Washington pred kongres. CENA GASOLINU ZNIŽANA. Chicago, 111. — Standard Oil Co. je te dni znižala ceno gasolinu za 2. centa pri galoni. To sicer ni veliko, vendar vesela novica je za automo-biliste- Imeniten tajnik. V ministrstvu za socialno politiko v Belgradu imajo ministerijalnega tajnika, ki je te dni polagal izpit za prvi gimnazijski razred. Včasih je bilo treba imeti maturo, vseučilišče, pet let državne službo z izborno kvalifikacijo in potem šele je smel državni uradnik tipati na krasni naslov "Ministerialvi-cesekretaer" z zlatim ovratnikom. Pred vsem je bilo seveda treba mnogo protekcije in zelo močne in visoke protekcije. Koliko protekcije je treba šele danes, da dobi tako mesto človek, ki v gimnazijo še niti pogledal ni? Trahom v Dalmaciji. O priliki poslednjih naborov v Dalmaciji so u-gotovili, da je med tamkajšnjim ljudstvom zelo razširjen trahom, nevarna očesna bolezen. Ta težka bolezen je tudi ena slabih posledic vojne, ko so vojaki umetno povzroče-vali trahom, samo da so se rešili fronte. EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press X849 W. 22nd Street, Telephone: Canal'98. Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Entered as second-class matter October 11. 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Slovenska zavednost. izjavil da od njegove nove maše j So. Chicaška naselbina v velikem kurilnicah in delavnicah. Slovenci sem, se ni imel pred seboj tako krasnega "pušelca." kakor ga je prejel od dobrih So. Chicaških fa-ranov. Xekako ob 8. uri m zvečer se je banket formalno otvoril. Otvoril ga je sedanji cerkveni odbornik dobro-znani navdušeni $0. chicaški rojak Mr. Mrgole, ki je v navdušenem govoru obrazložil zgodovino, skozi katero je jadrala ta župnija. Pozdravljal je navdušeno novodošlega preč. g. župnika p. Benvenuta Win-klerja. Končno se je zahvalil vsem navzočim za sodelovanje pri banketu in za radodarnost vseh faranov ki so tako navdušeno prispevali skupaj, ko se je kolektalo za odplačilo i- veselju ta velepomembni večer, ki Hrvatje, ki so bili zaposljeni po teh se je vršil zadnjo nedeljo večer v j delavnicah so sedaj v boju na stavki Evving dvorani. Vsi so šli domov z za svoj obstanek. Dal Bog, da bi se razigranimi srci, želeč si še več ta-' stvar, kmalu končala v prid delav-kih večerov. Zakaj tudi delavstvo/ skega stanu. ki trdo dela hoče zabave, tudi ono Tukaj v Clevelandu se je ugnezdi-se rado poveseli v veseli družbi, ka- la neka golazen, Spiritizem. Tudi koršna ie bila baš zadnjo nedeljo že par lahkovernih Slovenk se je da- večer. Upajmo, da to je še le pri-četek takih prireditev in da se bomo lo tem zapeljivcem in sleparjem preslepiti, da so stopili k njim, da jih še večkrat sešli skupaj v ljubezni, vlečejo za nos. Pravijo, da lahko eden do drugega za napredek naše! slovenske^, naselbine in slovenske župnije sv. Jurija v So- Chicago. Poročevalec. govore z mrtvim in tako naprej. Kako postajajo nekateri ljudje lahkoverni. Da tako smo že prišli, da ljudstvo lahko vsak z vsako neumnostjo vleče za seboj. Rojaki, ki V našem uredništvu ima pismo imate še kaj pameti v svoji glavi, v svoj 1 starega kraja Mr. Anton Kaste-'držite se proč od takih prismodarij, ,K- 1'ismo je oddano na pošto vj s katerimi Vas skubejo za trdo za- 1 akoj zatem je predstavil občin-1 Trebnjem na Dolenjskem. stvu Mr. John Jeriča, ki se je ude-I-- ležil te slavnosti, kot zastopnik ka- S1 • venci smo narodno precej prebujeni. Razmere doma, posebno on številne organizacije, kakor izobraževalna društva, Orli, Čitalnice, posojilnice in dr. so probudile Viarod. da se je začel zavedati, da mu je Slovenec brat, Nemec ali kdor koli pa tujec in da je splošna korist, to je korist vseh, ako nekateri napredujejo. \ Ameriki je med nami tudi precej ta zavednost razvita. Vendar pa marsikaki naselbini še britko tožijo, da se Slovenci ne zavedajo te svoje skupnosti, kakor bi bilo treba. Slovenski trgovci so cvet naroda in so barometer narodnega napred- So. Chicaškim rojakom in novemu jbine zanimajo za S. N. Dom. Kaj pa Va v.ake naselbine. \ kateri naselbini najdemo veliko slovenskih trgo- začasnemu župniku preč. g. Benve- mi Nevvburčanje mislimo da se bo: vin. tam je to dokaz, da rojaki dobro stoje in dobro napredujejo. To jejnutu Winklerju, ob priliki te krasne j naš dom splačeval oci same-a iam- ^ • pa tudi znamenje, da tam prebivajo zavedni Slovenci, ki se zavedajo svo j prireditve, ki je prirejena njemu viranja? Ne bo se ne liiti moramo1 'Ur 1>retekl<' Soboto in nedeljo ^e služeni denar. t j Konec no se še enkrat najlepše za-f , T .. . ClevelandrNewburgh, O. — Imeli hvaljujem vsem, ki so mi kaj poma- tollfkega tiska. Mr. Jene je povedal ,srn , priložnost opazovati po Časopi-J mU pri mojcm agitiranju za na^e a je poslan, da v imenu katoliškega isih in ne samo v časopisju ampak tu-: ]iste. Pozdrav vsem ! ska izrazi najprisrčnejše čestitke j d i na semnjih, kaki. se druge nasel-j da ti Frank Zupančič, pot. zastopnik. Chicago, 111. — Naš cerkveni je narodne dolžnosti in vzajemnosti. Veliko- slovenskih trgovin je nos take naselbine- p«j p< »čast. . , Zatem je pozval stol oravna tel fl .Zato resno opozarjamo vse svoje čitatelje naj bodo vedno zavedni Mr. ffS^TS"^ ^^^ , , finančno precej dobro obues-.-i. J aktivni 111 oprijeti se dela. ako1 v . 1 c 1 t , « - . . j Nekako nad $700.000 smo dobili oba Mrgole k besedi preč. g. žup hočemo, da bo re> naš S. N. Dom Stavi-.j Mu<> si zgradili zato, da se večera in na knjižicah, katere so bi- Slovenci in naj podpirajo svoje rojake, kateri so se lotili kake trgovine. | nika l'.uhra Henvenuta Wi^leHa, I«.mo v nji shaJalTizobraževaTr ter! !* "T"'' '^/edaj Vrnjenih je hi- 10 pa komaj 60 knjižic 00 nad petsto, katere smo razposlali. Fair se bo nadaljeval nekako sredi avgusta. — —Umrl je starišem Mr. in M'-^. Gorkis 7 tednov stari edini syiče': Johnek in bil pokopan s slovesno s^. mašo iz cerkve sv. Štefana. Žalostnim starišem naše iskreno so-žalje. — Poročena sta bila bila v slovenski cerkvi ženin ložef Kreslin Zavedajmo se vedno, daje njih napredek, napredek cele naselbine, da ima- | kateri je burno pozdravljen nasto- j širili med nami sb jo vec ali manj vsi korist, da je to ponos vsakega naroda. pil in se v ognjevitih besedah za-'Saj je to edini pros Posebno pa velja to o naših katoliških trgovcih. Kjerkoli začne hvaljeva! dobrim Franom, ki so mu'sa mladina priložne kak dober katoliški rojak svojo trgovino, naj vsi njegovi enako misleči tako tajno in na iznenaden način pri-'slovenskega jezika sorojaki vedo, da je njih dolžnost, da podpirajo takega svojega trgovca. Tak trgovec, ako bode vspel v trgovini, bo gotovo veliko pomagal različnim katoliškim zavodom, katere si katoliški Slovenci zidajo. Kjerkoli imajo kak bazar ali fer za cerkev, ali kjerkoli se kolekta ali za cerkev ali za šolo so vedno trgovci prvi, katere koiektorji obiščejo in ,,d katerih u- jšniKisen^^tn^ pajo pomoči. Kako pa naj trgovci pomagajo svojim rojakom, kako naj ,noje nove lna;t.. Dragi" faranje. no- svojimi otroci? Torej podpirajmoto »vensko kulturo stor, kjer ima na->žnost se podučevati jezika in kulture. Ali redili tako krasen banket. Y srce ga- ni ponos za stariše. ako njih otro-njen ob tako veliki izkazani ljubezni ci govore pravilno njih materinski svojih faranov je rekel: "Pred ma-jjezik, kot pa, jn \ aša krasna udeležba Veliko ie žrtvoval, da in veliko se trudil manj so ga podpirali lastni rojaki. Celo kakor k domačinu. Slednjič je prišel do tega, da je moral prodati trg. cojšni večer in bogato obložene mi- plemenito idejo vsak po svoji moči. mi po- i )ne 30. julija se bo vršila 1 1 * iMu>na uucic£u,i 1111 po- one 30. julija se t>o vršila vrtna! n i,, - t»- * - - , da bi dosegel vspel, Toda naj- trjujc, da ste pripnivijcili na sodeh>_ ve.eIica. ki jo bodo iredila skn J ^ ?,5t"c<; m ne£sta. X o miljo je raje daleč šel h tujcu. | vanje. Tako je prav. kajti le kjer je newburska društva v korist S. V ! Z^ Z T " ^ , m* o tesra. da ie moral orodati trar, j! edinost, slo-a in mir. le tam je na- Doma na Green Road v Randoll O \KinnrJa. — Želimo jima obilo vino, ko mu n! slo. "Da ste videli obraze mojih rojakov, ko so me src- Lredek mogoč. Dragi faranje. to na-Tisti dan ne sme noben Solevenc i ca vab !" je rekel " foraj si tahralV je bil pozdrav, s katerim me je po- ludušenje, ki se nahaja nocoj v naših stati in ne samo NtnvTmržan je a zdravil vsakdo, ki me je srečal in na vsakem obrazu sem videl škodoželj-i srcth. naj bo trajno, zakaj še veli- pak tudi iz C levelanda in okolice izo-! a in- ke žrtve nas čakajo, olajšamo nekoliko sedanje r.i nasmeh. - Taka nezavednost je gotovo žalostna in pa tudi sramotna. Bratje taki-le ne smemo biti, ako hočemo kdaj napredovati. Danes je moj prijatelj začel trgovino, je moja dolžnost, da grem k ki <^a že imam« njemu kupovat. Jutri bom morda jaz začel, kako si bom želel, da bi vsi merno šolo.' Sama cerkev brez šofe rojaki prišli k meni! Dostikrat je pa tega krivo obnašanje trgovca samega. Slovenci ui-l]a ste sestrice dve. ena brez druge smo rojeni trgovci. Žid je rojen trgovec. On ima že v svoji naravi, da zna v svoji trgovini take nastopati, jo tako voditi, da privabi odjemalce. Slovenci se moramo tega naučiti. Zato naj tudi slovenski trgovec, h kateremu morda rojaki ne hodijo ^ kupovat, pomisli večkrat, ali ni morda sam uzrok tega. ali morda son ne odbija rojakov od sebe ali s svojimi cenami, ali s svojim neprijaznem obnašanjem ali s čim drugim. Medsebojni poduk bi bil obema, kakor trgovcem tako odjemalcem —V nedeljo popoldne ima dru- 1 štvo sv. Štefana štev. i- KSKJ. svoj L- , , ... . . . . I stej letni* izlet na posebnih "trnkih." O- Kakor hitro si [vabljeni, kajti za izborno postrežbo, beta se zanimiva breme, nam jamči pripravljalni odbor. In bo treba gledati, da se na prostoru, ako je postrežba potem je tudi flet a zabava. — Naše stavbinsko društvo '*Slo- ^SK^^H^^SF ^^^^^^ venski Dom" jako lepo napreduje, postavi tudi pri- ,na zabava. lira t je Hrvatje se pogo- t., T- - . .. . . - ' ^ >amo \(i t.i se nnsi l-udie se b- !i varjajo, da kako nam bodo fino spek- r,rr,l/)t1„ . , . , - 1 t " 1 - 1 - i- r - - ,, , zavedli pomena tega društva. \ ec lie kakor poje pesnik: ( erkev 111 so- h. dva janjca. Pevska društva goto- i.ot : - 1. • . . t , • , kot sto Mt>vencev ie v Chicagi ku- vo ne bodo izostala .Kar bi pa še pilo ^^ Ict najrajši pa ne smem omeniti! Le tja \ se ti» bomo dosegli, ako bo- pridite in videli boste še veliko več, j mo šli svojo pot naprej s tem kipe- kot sem pa jaz napisal- ste sirote obe!" im navdušenjem, s katerim smo pričeli. Slovan ima vitežko srce in riška! blago dlan. Yi faranje, ste zadnje i dni pokazali, da Yam je čast Vaše Xa ve>elo svidenje v vrtu A. Go- Nevvburžan. ...... t . . J.\ - župnije pri srcu. zato ste se posta- iz lepe collimvoodske naselbine, me! katere nobena druga banka marsikje zelo potreben. Slovenski trgovci bi sebi in splos"osti jako veli- -1: ■• - - . nripe\.\i \ eze doizn<»st. u pa ankrat v Naj jork brat za gud ^ratelirat. Tam vem da se se kje tfim na Longajlande dobi v lita vem kevdre kaka dobra kapelca še tla stanuje Peterček. "Ja, ja, še še,"j . je djau. "Samu dons ga nej dama." "Kej pa je?" sem uprašu. "Ne vej m glih," je djau. "samu tu vej m, da je djav, da gre kje na Long aijland k nekimi atat, de ima je tam ana pasebna mitanga." "Aha/ sem djau. "prov gvišnu sa vsi muj prjatle tam. Sej- dons še nej glih svet Peter, marde sa pa prej začel gadvat dc bojo letos bel slavesn naredli in več dni praznoval." Sem pa djau: "Tenk ju mister ženitar," pa sem pabrav suj kukerček pa sem šu spet ven pa najeu teksi pa sem se dav pelet na Long ajland k Zekerjevem atat. Ko pridema že prav bliz atato-ve vile pa slišem en strašansk čuden krik. Kukr be se več mož strašansk vekal. In taku genljiv se je slišel. de sa jokal, de sem vse mačke in vse pse tam vakul šlišu k sa cvelil pa tud jekal. Mene ie pa obšu strah in čakam, Petrčka vod nekoder. Wel, sem djau al tele-grama ni dabiu al se je pa kej zgodlo z rejvč-kam, k je zmirej v truble, de nej mogu pridet. Sem pa šu ven in sem najeu teksi in sem se dau pelet na negov kvartir. Jest pridem ke. Patrkam in pazga-nim. Nič! Pol sem drugeč pazgu-nu- Spet neč. Kaj bo pa zdej ? Men je začel vroče perhajat. Rej s sem biu že večkrat tam v Naj jork, pa sem se kar ustrašu, kam bom šu, če! vi- Pa Je tlld strašanski! milo jokau. Petrčka ne bo. Pa ga nej biu. Sem X drugem kot je sedu muj prjatu šu pa na abštes kjer je ženitor imu Gllbert k do zdeJ se nisem ne" suje nune in sem ga vprašu, če še knl V1(lu Jokat* tak koraJžen keric „j je biu, razun keder je biu trezu, kar je biu pa malkdej, takrat se je bel, kislu deržu. Pa tud on je zdej kar glasnu veku. Pol sem pa najdu Kondeževa Micka, Lojzeta s har-monko, Lucivik je biu tam pa še vsi ta drug tam s kortlenda in s Čeka-j ga tam z Lavdejla. Pa vse je vekal. Jest jeh gledam in gledam. En cajt se m je naumn zdejl, en cajt, pa inaku, de b se še jest kmal začeti vekat, de sa me že začele sov-ze silt v oči. • Nazadne se mi je pa vendar vse skep že mal prenaumn zdejl sem pa djau: "Vejste kaj. bratci, jest sem peršu iz Cekage ne de bom tla-lela kak vekajne pašlušu .tega imamo v tVkag zadost. lest sem peršu tel), bratec Petrček. gratulcrat za tvuj gud pa mal gud tajma bi rad imu tla med vam k ste muj perja- šansk sem žejen. S C ekage je deleč sem." Pa neč. Kar vekal sa naprej. Sem jeh pa začeu talažet pa troštat de nej se patroštaja. sej jok neč ne nu-ca. "VejŠ. Petrček. k si muj bratec, dej mi vsaj ti zaupat, kaj se ie zgu-dlu. de ste taku strašansk žalastni." No. m je pa Petrček začeu na-! zadnje perpovdvat. de kaj se je prav in pa neka groza me je prešla. "Tu le. atu mi pa prec nehajte tak naiim-pa ne bo vse prov." sem djau. "Tak nu tulit, pa kaka pametna padrima jok. pa per belem dnev? Naka. tu vi. ata Zeksarju, pa pernesite mal o-pa ne bo vse vorenge." K sem pred nega ta mod zida saj vejste! Stra-hiša pršu sem še bel šlišu ta vekajne.Plačani teksija pa stopem pred iz -tare-h cajtov. k šesvejt nej biu ja je rejs. Vekajne pride tr.ku sferderban s stista prahebišnaj iz atetave hiše. Atatova štima sem na um 11 a kukr je dandons. Ata sa se prec spaznaii oni sa vekal bel z de-pre,krbel za dovh cajta. Muj bratj bela £tirna Kmal sem spaznou tud Petrček in pa Zeksarju ata sta hedul^ma SUJ-ga brata petrčka. Jeeeeej-hekont and pa hedu sta perjatla.i eeejejej T je jokov in tarnov s tako Sem l«»v sem mu sevej tele-. \"ejk:a.jne pa kar zmeraj bel naprej.! sklical in de sa se vsak v sujeh caj-L-ram = «.• pridem de me nej čaka naj "Xeč," sem djau. "marde je pa muj tengah prov očitnu pred vsemi Slo-Fteišni. k b.. trejn peršu. Jest semj brat v kak strašansk nesreč, de sej venci v Amerik spovejdal sujih gre-se že ceil a pot troštou k m je potj tak>) strašansk veka." pa me je bra-' ____ ^"v'x i tnvska ell,czen prem'-;f*la' ;ic — naznanilo in priporočilo p :rp. >ei \ A :j jork >e bc» pa ze v:izaaaaaaa ! Vaš objokani Pavle. "K MAMICI." Prav kar smo dobili iz starega kraja od urednika lista "Orliča", krasno dramatično igro "K mamici", ki je pred vsem namenjena slovenskim Šolam. Kjer koli bodo priredili to igro. bo gotovo dobro vspela. Naroča se pri nas in stane 22 iz-tisov, kolikor je igralnih oseb. — $j.jo- Na to igro opozarjamo zlasti slovenske šole, ki so vedno v stiskah za igre. Imamo jo samo omejeno število iztisov. To igro smo poskrbeli, ker smo bili od več strani naprošeni, da bi poskrbeli za jesensko sezono kake otroške i.i^re za šole. Ta igra bo krasen imela vspeh. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue in Corner E. 62nd St., nad Slovensko Banko. L hod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic žc nad 7. let v tei okolici. Moje delo je zanesljiv«>. KVOTE ZA NOVO FISKALNO LETO. New York. — Priseljeniška oblast je že izdala številke o kvotah za novo fiskalno leto, iz katerih je razvidno, koliko priseljencev sme kvečjemu priti iz vsake posamezne dežele. Kvote, kar je naravno, so v glavnem iste; le radi popravljene kalkulacije so bile uvedene neke spremembe. Skupno število vseh priseljencev, kar j jih sme priti tekom enega leta, znaša 357,803. To je 1.778 več kot skupno število lanskega leta. Največja sprememba je povišanje kvote za 1.062 v korist Poljski in Vzhodni Galiciji. Lani je za obe veljala skupna kvota, letos ima vsaka svojo posebno kvoto. Druge dežele, glede katerih se je kvota spremenila za čez 100, so le: Nemčija, katere kvota se •je zmanjšala za 432: Španjsko, 248 več; Portugalsko, 196 več; Turško, 147 več; Velika Britanija, 136 več; Rusija. 130 manj. Lani je ruska kvota obsegala vse ozemlje nekdanjega carstva (brez Finske) ; letos so določene posebne kvote .za Rusijo (v ožjem zmislu) in Srbijo, Pinsko ozemlje, Besarabijo, Estonijo, Lat-vijo, Lituanijo, in Rusko Armenijo. Prejšnja armenska kvota je dodeljena Turčiji; Izlandija in ozemlje o-kolo Klajpede (Memel) imata svojo posebno kvoto. Kvota za Tugosla-vijo znaša 6.426 nasproti 6.405 v mi-nolem fiskalnem letu. Važno je zapomniti si. da kvota jemlje v poštev le deželo, kjer se je jinozemec rodil, ne dežele, kjer on ima državljansko pravico oziroma kjer je bil nastanjen. Na pr. jugoslovanski državljan, ki je bil slučajno rojen na Dunaju, spada v Avstrijsko kvoto, tudi če je drugače vse svoje življenje preživel v Jugoslaviji. Njegova misel. Prijatelj svojemu prijatelju, ki se je pred meseci oženil: "Ali je ta stari mož oče od tvoje žene?" — "Ne! Je pa njen stric od katerega pričakuje moja žena lepo dedščino. On je že 90 let star, pa še prav nič ne misli, da bi umrl." — "Kaj pa misli potem?" — "O ženitvi! Pred par dnevi se je tako izrazil." est se šteisna ^tengah ven in gledam in gledam če, ata ! m Petrčka zagledu ker sem biu: pr>v gvišen. de me bo čaku. Ta še z 'uitamabiVm sem mislu de me bo| čaku. Pa >e bos pa zej p;izsrlimi in sem se odločil da grem perpalarn na ne; bo kar če. Kmal se vrata , , t ^ ... .. , ■ frfirill TVl , . . 1 -m • i kom in dobrotnikom naših listov, ka 11 l'a o-lpro, vekajne se \e mal patalazu ,n'kor ^...ir _____ --i /-1 1 >a oeršli vadpret. "Havjudit. 1 ,, . 1 du 1 Mister yZeksar. ' sem djau. " Jest sem." "Pavle, kar not pejd! kar ledam crledam in čakam i :f? Cigarete m <■■> - t A; .¥,]/ H^ tJ \\\t Vi D* •ill ? SOI J K-api te ci^arcte, hrani denar. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim naročnikom naših li-I stov. kakor tudi vsem rojakom v Clevelandu in državi Ohio, ter po za-padnem delu Pennsvlvanije, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal kor tudi vsem rojakom v Clevelan , vin in državi Ohio, naznanjamo, d^ ! jih bo v kratkem obiskal naš poto valni zastopnik Mr. Frank Zupan čič, ki je pooblaščen pobirati naroč nino za vse naše tri liste, oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi i našimi listi. Vsem našim naročni kom in blagim dobrotnikom, kakoT tudi vsem rojakom, ga najtoplejc priporočamo in prosimo, da greje A A A k" Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili. Frank Suhadolnik. NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue, Cleveland, Ohio. Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik listov "Edinost", "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi ikupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki ;e v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel. naš zastopnik Mr. Leo Mladich, ki' Mn Frank na roke v vseV. je pooblaščen pobirati naročnino za fZinh pri "Jegovem delu za katoliš r naše liste, kakor tudi oglase in vsa- 1 t,sk' Poma-aJte mu širiti ; druga naročila, ki so v zvezi z naši-! mi listi. \"scm našim naročnikom in; blagim dobrotnikom, kakor tudi, vsem rojakom ga naitopleje pripo- i ročamo in prosimo, da mu grejo na roke pri njegovem delu za naš tisk. liste! Uprava Ave Maria, Edinosti ir i Glasnika P. S. J. kretanje parmkov. New York—Havre. Rojaki, pomagajte mu širiti naše "i-! Chicago—20. julija—v Havre, iste! La France—26. julija—v Havre. Uprava Ave Maria, Edinosti ,HaVre„ 1 i^a i»a\oie—13. augusta—v Havre. in Glasnika P. S. J. New York—Trst. Italia—10. augusta—v Trst. Belvedere—10. augusta—v Trst. Wilson—26. augusta—v Trst. New York—Cherbourg, Homeric—22. julija—v Cherbourg. Majestic—29. julija—v Cherbourg. fj Aiuitania—1. augusta—v Cherbourg. Berengaria—8. augusta—v Cherbourg. Olympic—12. augusta—v Cherbourg. POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem sloven e, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom širom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O. 7.a cene in vsa nadaljna pojasnila =e obrnite na doli podpisano tvrdko, k'i bo Vam preskrbela, da boste udobno potovali v domovino. Ako nimate potnega lista ga preskrbimo Vam mi. Ako želite dobite svoje domače iz starega kraja pišite nam za pojasnila. lincoln realty co. 1901 West 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 4918 in 0098. A A Skupno potovanje Slovencev. FRANCOSKA LINIJA priredi skupno potovanje Slovencev preko Havre v Trst 111 Ljubljano s svojim najmodernejšim in najhitrejšim parnikom "Paris", ki bo odplui iz New Yorka na 2. avgusta 1922. Potnike bo spremljal od New Yorka do Ljubljane znan rojak Leo Zakrajšek iz New Yorka ter bo gledal na to, da bodo potniki čem hitrejše in udobnejše potovali in da ne bodo imeli sitnosti s kufri in drugo prtljago. Za vse potnike tretjega razreda bodo pripravljene kabine z 2., 4. ali 6. posteljami. Od Havre do Trsta bodo potniki imeli svoj vagon, ali celo vlak. ako se jih zadosti priglasi. Tudi druge posebne ugodnosti so določene za potnike. Vožnja od New Yorka do Ljubljane ima trajati nekako 9 dni ter stane v III. razredu do Trsta skupno z davkom $113.85. do Ljubljane pa $114.85. Tudi za potnike II. razreda imajo lepe kabine rezervirane. Vsak Slovenec je dobrodošel ne glede kje je doma. Lepa prilika za vsakogar! Kdor hoče dobiti sorodnike aH prijatelje iz starega kraja, naj stori potrebne korake, dokler je še čas. Mi tudi pošiljamo denar hitro, zanesljivo in po nizkih cenah, ter opravljamo vse druge posle v zvezi s starim krajem. Za vsa nadaljana pojasnila pišite na SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Cešark 70 — gth Avenue, New York. N. Y. "EDINOST" ČRTOMIR IN BOGOMILA. Novela. — Spisala Lea Fatur. (Dalje.) Četrta je izginila od mize mlajša sestra, nežnopolta, plavolasa Nika. Hodila je v drugi letnik pripravnice, ko ji je čarala potuhnjenka jetika ideče rože na lice. Mati se je veselila hčerinega navideznega zdravja _ ali tiste rože so bile rože smrti. V blodnih poslednjih urah je iskala sestra vedno svoj beli. od prijateljice ji podarjeni rožnivenec. Trpela je silno. Vzelo ji je besedo, iskala je nekaj z očmi. Domislila se je mati, da želi morda duhovnika. Prihitel je vedno pripravljeni tolažnik in prijatelj bolnikov, ki je spremil tudi brata na težki poti. Prihitel je župnik Martin in umirila se je umirajoča ob njegovi molitvi; s trepetajočo roko je pokazala vsem križ, stisnila ga na srce in umrla. O vem, sestra moja! Hotela si reči neverni in razdvojeni duši: Glej, v tem znamenju umrjem, da zopet vstanem v njem! L'boga sestra! Dobra K tolažba ob taki uri — toda ti ne vstaneš nikdar! . . . Tedaj je štel X i ko devetnajst let in je bil v sedmi šoli. Svoji sestri v spomin je napieal črtico o junaških dušah, ki gredo v smrt velike v veri, trdne v upanju, nepremakljive v zvestobi, t'rtiča je prišla v dijaški list, obudila je zanimanje tovarišev. Bilo je mnogo vprašanj po pisatelju, še celo iz Prage je vprašal mlad filozof po njem. Tovariši so se zedinili v mnenju, da je Niko velik talent, da prihajajo Sloveniji boljši časi. To ga je ojunačilo ; poslal je nato svojo črtico v javnost. In ko je žel priznanje tovarišev, ko je sh>al vzpodbudne besede starejših znancev, tedai se jc spuščal dalje, na podlistke in povesti ; glava mu je kar šumela načrtov in misli. Profesorji so ga svarili: Ne preveč, ne prehitro! Matura je prva! Potem spoznanje življenja. Le počasi, previdno napredujoč postanete res lahko priznan pisatelj. Zakaj pri nas je veliko poklicanih, pa malo izvoljenih. Morda so imeli prav profesorji, previdni in strogi možje- Toda Niko se je čul že tolikokrat počaščenega z imenom veleuma, da so šle take besede in svarila bolj mimo njega. Čaka naj, ko ga je kar raznašalo navdušenje, ko so mu v spanje sledile bujne slike — med njimi ena, mila in krasna, ki ji ni vedel ne pravega obraza, ne imena, ki mu je lebdela pred dušnimi očmi, ne da bf jo mogel prijeti. Zdelo se mu je samo, da jo pozna že dolgo . . . Bila je to bela slika nje, ki jo je iskal na dijaških plesnih venčkih, na izprehodih. v samoti; nje, ki mu je branila, da bi se spuščal lahkomiselno v znanja, da bi zagazil v beznico —: kajti nobena onih deklet. ki so spuščala mreže svojih pogledov za prihodnjim možem ali tudi samo za čestilcem — nobena ni nosila nadzemske črte njegovih sanj. Matura je šla po sili. Veleutn ni željan odlik. Nastalo je vprašanje, kani ? To se pravi: Nastalo je to vprašanje za njegovo mater in driu^e ljudi — zanj ne. On se je hotel posvetiti popolnoma in samo pisatelieva- cila je Bogu tudi to poslednjo nado in prosila, da bi ostal sin vsaj dober :n veren. Nagovarjala je Nika, naj ne trati časa, naj si poišče službe pri zeleznici, pri pošti ali pri sodniji. Sin se je smejal: Kako naj se upreže pisatelj v težki voz prozaične službe? Hotel je živeti pisateljevanju — upal ;e. da bo tudi živel od pisateljevanja. Zopet so ga svarili profesorji in mu priporočali univerzo in službo: Učenje in razmišljanje, velikomestni mi-.Je — vse to bo prava podlaga pisateljevanju, stalna služba pa mu bo trdna opora. Priporočali so mu modroslovje, svetovali, naj gre in naredi vsaj doktorat iz te vede- Niku je končno dopadel doktor pred lastnim imenom — to se bo pač imenitno bralo: Spisal dr. Niko Črnič ! — in se je napotil po doktorat. II. Mali Tonček je dobil za rojstni dan od svojega strica za dar malega kozlička, katerega je v kratkem navadil buhati. Nekega dne se je kozliček razsrdil in pričel malega Tončka strahovito buhati in ga obenem tudi vsak pot izbil na tla. Ko se je Tonček po dolgih mukah umaknil srboritemu kozliču, se je praskal po ščimečim životu, kar pride njegova jnati in ga vpraša: "Tonček, kaj si pa napravil, ko te je kozliček zini doli?" w . Tonček: "Kaj sem napravil? Po- Dez je nadal v debelih curkih, vozovi so drdrali po ozki ulici, blato je i»kušal sem vstati, toda, kozliček je cropilo velika okna, v katera so se ozirali mimoidoči. Na pragu hiše jej skrbel, da sem bil vedno doli, kakor stal postrescek. v veži kovčeg. lesen in boren — kovčeg slovenskega abi- hitro sem bil gori." tunenta, ki se odpravlja z doma na doktorsko pot. Pri vegasti mizi si je podpirala mati glavo in je skrivala solzni obraz v pri pa s. Dva prvošolca, ki sta prišla ravnokar s kmetov, sta strmela v mladeniča, k, je naredil že maturo, ki je že pisatelj, ki se odpravlja tako daleč, oj mnogo dalje nego je od njihove vasi do Ljubljane. Njima se še mso posušile solze slovesa, kako težko mora biti šele njemu?" A ni mu bilo prehudo. Niku, tisto deževno popoldne, ko je zapuščal I>ryic mater ni dom. Kaj je mati, ako tudi revna in preprosta, kaj je človeku domači kraj, to je občudil Niko šele tam, ko so gledale vanj tuje Inse, tuj, ljudje. Pri slovesu se je pa držal možato: Imel je dvajset let zdrav je bil m neizkušen. Korak je namerjal na pot slave in — če b« prav — tudi dobička. Mogočno je rekel materi: "Ne jokajte, mati! Pre živim se in še Vam kaj pošljem- In ko končani Čista resnica. Neki mladi poročeni par se je spri. Mladi soprog ves razsrjen: "No, pr . . . zakaj si me pa potem vzela?'' Ona: "Mati so izračunali in mislim, da je bilo nekako radi enega milijona in pol." J. KOSMACH. tijo, gremo iz predmestja na glavni trg. v novo hišo. v svetlo, udobno sta-' novanje: tam \ am bom najel deklo, da bote živeli kakor gospa." "Kaj to! . . je jecala solzna mati: pravijo, da boš izgubil vero v velikem mestu . . . Ni mi do tega, da bi bila gospa . . . Vajena sem hudega, a najhujše bi bilo zame. da se izneveriš Bogu . - "Čemu poslušate vsako babše in si težite srce", je odgovoril \iko in odšel v deževni dan. Naglih korakov je hodil, komaj ga je dohajal postrescek. naglih korakov, da bi prišel čimpreje iz tesnis razmer in malenkostnega obzorja domovine, ki mori veleume in ustavlja vsak polet duha Lipe na Resljevi cesti so kimale odhajajočemu, tivolski kostanji so gledali nevoljno na vlak, ki je odnašal toliko njihovih zvestih tovarišev. Prve dni v velikem mestu je toliko novega, da ne prideš k sebi kmalu se (»glasi moreče domotožje: Kje si preljuba, kranjska dežela, bele planine, mične vasi. tihi obrazi za zelenim rožmarinom, znane, zlate duše. kje ste ? Domači glas! Kako se te razveseli žejna duša, kako se čuti Slovenec šele na tujem Slovenca. — "Izgubil boš x er. ". je trepetala sluteča materina duša — in res: Oni visoki, zlati oltarji, na katerih so stolovali 1804 W. 22nd St., Chicago, UL pobijemo to staro ropo-j Rojakom se priporočam pr, nakupu „:„ 1 . , t . , t ... , . Iniaterini svetniki, kako hitro so se rušili pod streli topov moderne fil< nju. Mati je snovala 111 pričakovala se vedno, da se odpočije nekoč pri >1- j f5je x:istala ie praznina v Nikl mi župniku. Do osme šole se ni branil Niko, dasi so ga napadali vča- L0 jjh z , >bH ■ sih, po navadi mladih ljudi, različni dvomi. Toda zda i so gr Ni za inteligentnega fanta, da se zakoplje v bogoslovje- Dovolj mla- ,t(;rčey ^wffj že n gabila moč nazrpinjjištva. Kaj bi počel narod, daj izgubi takega veleuma? Narod — f^T^/Tia figura naših egoističnih te-i seveda ne bi mogel preboleti take izgube! - ozevanjem vede l^varili dru-Jje fja Tle zadoščajo ta mašila. tam razuzdanosti . ' i. Ubogi mladeniči! Bivajoč venske du-e — globoke vernosti )ZO- ovem in v drugih mladih srcih. Napolnili narave, umetnosti, človečanstva. A zdelo se Zato so mladeniči vdajali tu pijanstvu. >1 d. zenj Mati Je prosila SVrtff, naj izpolni njeno željo. Prosila je tudi gospe nekaterih rodbin, kamor je zahajal sin. naj 11111 svetujejo na pravo pot. Pomilovalen zasmeh je bil njen delež: Kaj ustavlja svojega sinu na poti slave? Ta in oni je nesrečen, ker ga je silila mati v neljub mu stan . . daj je stisnila revica oči, da ne vidi več pred seboj belega ziipnisca. ma -o pozabili pravega bistva >1<>-e — globoke vernosti. V zakajeni beznici so se shajali, pili, kalili in kleli "mračnjaštvo" svoiega naroda. * NOVE SPOMLADANSKE OBLEKE _ HLAČAMI DVOJNIMI smo ravnokar prejeli in jih imate na izbero v vsakovrstni velikosti in barvah. V vašo korist bo, da pridete in si izberete eno izmed teh oblek. MODA IN PRAVILNOST teh oblek ste natančni v vseh podrobnosti in Vi ste lahko zagotovljeni, da boste dobili za Vaš denar najboljšo obleko. Mi ne prodajamo ničesar-, kot kar je dobro in najboljše. MI VAS VABIMO, da pridete v našo prodajaTno in si ogledate našo bogato zalogo spomladanskih oblek, ki jih prodajamo sedaj od $25.00, $30.00, $35.00, $40.00 in $50.00 in z vsako obleko damo dvojne hlače. Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto. 1 V. GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC Chicago, 111. SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase"*, doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to I raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in zn*. traj, pokladam stenski papir. Najbolj ie delo, nanifje cene. R«jalri obrnite se vselej na svojega rojaka 1 ZASTAVE bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111. EMIL KISS, BANKIR, *33 Second Avenue, New York, N. Y. ZASTOPNIŠTVO od Slovanske banke D.D.Zagreb, Prve Hrvatske Štedionice, Zagreb, Francoske-Srbske Banke, Beograd, in od njih podružnic v Jugoslaviji. Izplačuje se gotovo amerikan-ske dolarje, dinarje in krone. potom pošte in kabla. Prodajam šifkarte za vse linije. Dobimo vam rojake iz kraja. Opravljam vsa bančna dela. Prejemamo na uloge denar in plačujemo po 4% obresti. • PIŠITE PO CENT K. EMIL KISS, 133 Second Avenue, New York, N. Y. I -IT" Pripravite se za neodvisnost! Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne. JELINEK & MAYER 1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Chicago, 111. Corner 18th Street Varnr, banka, kamor 11 gate svoj* denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Cim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK ULUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET POŠILJAMO DENAR V JUGOSLAVIJO po najnižji kurzni ceni. PRO DAJEM O ŠIFKARTE za potovanje v staro domovino in nazaj na vse linije.