prosveta »••sf I.ETO—year xxiil GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE mummm—--m Ii spre valiti HIT B. Unfcl« Ave WMnU UraZbAn r.irpkMt, R*ck»c!l 4M4 JLKm JuMir u. A« rf •I Um •f AcMplUM f« naiHni «t >, im \ Chicago, MU petek, 31. januarja (January 31), 1930. TTtTTTT^e-T^SI^^ u.1, aTToT». nit, ftutwu^T^TTn MUSSOLINI ZA VLAtOJE KON-FERENCO Konflikt med Francijo in Italijo zadržuje delo. MacDonaM ima vezane roke lx>ndon, 80. jan. — Francosko-italijanski spor glede hegemonije na Sredozemskem morju in v severni Afriki je glavni vzrok, da konferenca za zmanjšanje bojnih mornaric ie danea ni na delu. Vodilni delegatje se še danes pričkajo, kako bi zadali in kje bi začeli. Danes je nova ple-nsrna seja, na kateri bodo sku-šali sprejeti dnevni red in določiti "merilo" za bojne ladje. Angleški delavski krogi so že skrajno nezadovoljni in njihovi listi se očitno brijejo norce iz zborovalcev. Premljer MacDo-nald ne more ničessr storiti, da. si je predsednik konference. Ni računal, da naleti na toliko ovir in intrig. Vse kaže, da je Mussolini poslal svoje delegate v Lohdon samo zato, da konferenco razbije-jo. Enako trdovratni so Francozi. ki nočejo nič slišati, da bi delili z Italijani svojo moč na Sredozemskem morju. Ameriški in angleški delegatje imajo največ posla na privatnih sestankih s kompromisnimi formulami, ki naj zadovoljijo Francijo in Italijo. Včeraj se je raznesla vest, da Francozi morajo imeti dovolj velike bojne, ladje, da bo na njih dosti prostora za vinske sode. Francoski pomorščaki izpijejo nemalo vina in sodi so istotako važno vprašanje kakor topovi. (ioverner interveniral i čikaškT krizi Chicago. — Illinoiski gover-ner Emerson Je 29. t. m. stopil v čikaško finančno mlakužo in sklical konferenco članov držav* ne datkarske komisije in ocenjevalcev ter pregledovalcev o-kraja Cook. Razpravljali bodo. kako povspešiti reaaesment, ki je kriv, da Še danes niso plačani dqvki za leto 1928. Kakor vse kaže, se davčni računi za lansko leto zavlečejo še najmanj tri mesece, kajti odbor ocenjevalcev je začel ponovno ocenitev stavbišč ln poalopij v down-tovvnu in Evanstonu. FlMiiss bha v Italiji Uro ogroža padec, ko Mussolini ne mora dobiti poeojila Rim. 80. jan. — Pogajanja MussoVnijeve vlade z inozemskimi bankirji glade novega posojila so bila popolen fiasko in v italijanskih finančnih krogih se strahoma pričakuje padec v valuti lire. Kriza je trojna: polom posojila, deficit v trgovski klanci in neprestano naraščanje bankrotov med italijanskimi trgovskimi in industrijskimi tvrdkamL Oficielni fašistični krogi de-perstno zanikajo krizo, ali to jim malo pomaga. Poloftaj Je očitan, dasi časopisje ne sms nič l»i*ati o tem. Vlsda mora dobiti tri mllijar-<<• lir, da letos izplača zapadle lx>nde. To vsoto upa dobiti od nove mednarodne banke na ra-< un vojnih reparacij ali pa s ob-\«znim notranjim posojilom. za khtorega zastavi državne železnice Mussoljnl bi lahko zastavil /«Uinice sll tobačni monopil an-sl« škim ali ameriškim bankirjem, toda njegov fašistični ponos * upira temu ponižanju. 1'rvi v at Ht snah 1 Ut debil tri Kim. 80. jan. — Papeško eo-*Weje imelo včeraj opraviti s Vsakih 13 sekund pride nov Amerikanec na svet Waahington, D. C—Na-sektiški urad je dal aledeče informacije o naraščanju prebivalstvo Združenih držav: .. Vsakih 13 aekund ee «ta-rodi en otrok In vsakih 23 sekund nekdo umrje. Vaa-ko poldrugo minuto pride eden inoeemec v Ameriko in vsakih pet minut ae nekdo Izaeli. Vsakih 33 sekund se prebivalstvo pomnoži aa eno oeabo. Dne 22. januarja ob 10:45 p red poldne je bilo 121,-»51,866 prebivalcev. Samo asale ie manjka, da jih bo 122 milijonov. Zastoj v stavbin« ski industriji Končanje juriadikcijakih sporov v atavbinakih unijah ne bo zmanjšalo brezposelnosti Waahhtgton, D. C. — (F. P.) — Skema za končanje jurisdik-cijskih sporov v stavbinskih u-nijah, o katerih se je veliko razpravljalo na zborovanju stav. binskih podjetnikov in zastopnikov depsrtmenta stavbinske u-nije, ki spada k Ameriški delavski federaciji, bo morda pripomogla, da bo delo na stavbah neovirano radi stavk in bo vsled tega prej končano, toda materialno ne bo pomagala, da se zmanjša brezposelnost. Glavna sapreka stalnemu zaposlen j u niso jurisdikcijski spori v stavbinskih unijah, temveč pomanjkanje gradbenega dela. V prošlih štirih letih Je bilo izdano v Ameriki za konstrukcijska dela povprečno sedem mili«-dolarjev. Prošlo lato so is* ijSa Tfcm^tfOTrfta najnižjo stopnjo. Vladna dela vseh vrst so bila skoro v zastoju. Nicholaa Roberta od Straus Co. ceni, da so kontsrukcijska dela v prošlem letu padla za deset odstotkov. 2e to pomeni, da je morala nastati brezposelnost stavbinski industriji. To se Nazareth, Pa. — (F. P.) — TTTrnT'SVitl Pravica plketiranja je bila dob-SŽŽ? d0V0,J n,ti Hm* ko* je plketom prldru- tudi jaano vidi iz poročil, ki jih prinašajo glaaila stavbinskih u-nlj širom Amerike. Poročila o splošni depresiji prihajajo iz vseh industrijskih mest. Ko so časopisi v Schenectady prinesli vest, da se bo zadelo z gradbenimi dali, je v mesto prišlo takoj veliko število tesarjev in drugih stavbinskih dalavcev. Glasilo stavbinske unije je bilo radi tega navala prisiljeno izdsti svarilo na stavbinske delavce v drugih meetih, naj ne prihajajo tja za za domače delavce. Ako bi stavbinski delavci vodili svojo industrijo pod pokroviteljstvom delavske vlade, mesto da Jo vodijo privatni podjetniki, bi bilo v tem pogledu drugače. Toda to Je druga povest ln večina ameriških delavcev ja me rasume. ^^^^ ^^ . Izvoz aairiiMI tov v Inmmtvo Prošlo leto je bilo eksportlraae- ga blaga is Amerike v vredno st! pet miMjard dolarjev Washington. D. C - (F. P.) — Kako važna je ameriška eks-fl portna trgovina, Je bilo razvidno iz statističnih podatkov, ki jih je podal William L. Cooper, direktor biroja za domačo in tu-jesemsko trgovino, pred Novo-sngleškim eksportnim klubom Prošlo leto js Amerika Isvoalla samo blaga Is bombaževi ne v vrednosti več sto milijonov dolarjev v tujesematvo. To je že pomemben dokaz, je dejal Coo-per. kako važna je ek športna trgovina sa stabiliziranje ime. riških Industrij. Ameriška Isvosna trgovina je KERENSKU POZI IA FRANCIJO HA NAPAD RUSOtl Pravi« da Ruai jo ogroža nova lakota. — Cariatičnega generala še nlao našli Paris, 80. jan. — Aleksander F. Korenski j, bivši ruski premijer, ki so ga strmoglavili boljše-viki v novembru leta 1917, je včeraj nastopil pred 120 poslanci francoske radikalne stranke in jih prosil, naj pomagajo najti potp za intervencijo v Rusiji. Kerenskij je rekel, da je intervencija "potrebna, ker Rusija se nahaja na pragu nove in strašne lakota." Radikalcl so nato imenovali odbor, ki bo študiral "vprašanje intervencije." Cariatičnega generala. Kute-pova, ki je izginil zadnjo nedeljo na potu v cerkev v Parizu, še nlao našli. V zvezi s tem dogodkom se razširjajo po Parizu rasne fantastične govorice. Prva sa glasi, da so Kutepova u-grabili boljševiki in ga umorili ter pokopali; druga je, da so ga kloroformirali in poslafi v letalu v Rusijo; tretja je, da so ga odpeljali v taksiju v Havre, kjer je bil vržen na sovjetski tovorni parnik, ki je odplul domov v nedeljo zvečer. Nihče ne more potrditi, kaj se je zgodilo. Dejstvo j a le, da je vodja caristov izginil, kakor da bi ae udri v zemljo. 8tavkar prejel odškodnino za poškodbe Pateraon, N. J. — Okrajno sodišče je odločilo v prilog stav-kar ju Louis Hahibu, članu As-H on i stari fUto Workers unije, kl je pred dvema letoma dobil težke poškodbe, ko so kompanijskl pobojniki navalili nanj in njegova tovariše, ki so obdržavall stavkovno stražo pred neko svll-no delavnico v tem mestu. Zlomili so mu vsč kosti ln mu zadali tudi teške notranje poškodbe. Unija si je prizadevala dolgo časa zaman, da bi zadeva prišla pred sodišče, končno pa je bila le uališana. Habib bo prejel pet tisoč dolarjev odškodnina. Šploai v delavskih Odkril jih je Franck Budenz od nogavičarske unije prvim tatom, kl je pred neksj i dosegla v prošlem letu vsoto pet '"dni sMr| oropati puAšiee v orkvl sv. Petra. V puščici Je bilo 25c ameriške veljave. Tat. ki ^ Pišs («iuaeppe de Peolis. je bil obsojen na tri messet zapora. milijard dolarjev, kar priča, da Združene država nlao ve* izva-Žalec surovega materiala, kot so bile pred leti. kajti večino izvoza so tvorili ladelaol produkti. žila skupina dijakov iz Pennsyl vanske državne univerze, kl so prišli v to mesto, da prouče industrijske razmere in so se takoj prvi dan strnili s stavksrjl na piketni straži, fierif se nI drznil aretirati dijakov in od tistega dne Wl bilo nobene aretacije pikstov.jdočim so se prej ponsv. Ijale vssjk dan. \ Louis jtamcis Budenz od no-gavičarak^nije, ki vodi stavko v Nazarethu, Ja te dni odkril vohune v stavkarskih vrstah, zakonsko dvojico in dva druga stavlcarje. Vohuni so bili v službi Railway Inspection Co., pri instituciji, kl vodi špionažo v industrijskih sporh. Cetvorica Je opravljela Judeževo delo že dlje ¿asa. Vsak je prejemal 97 na dan. Da nekdo pošilja Informacije družbi, Je bilo Budensu znano, a vohunov nI mogel odkriti. Pričal Je zasledovati zadevo in prišel je stvari do dna. Ugotovil Je. da so vohuni Kari Kern ln njego-va žena. R. H misel In F. Roberta. Stav kar jI so potem, ko so I-moli še v rokah dokaze, poklicali vohune na sejo In Jih ubto-žili vohunstvs. žena Kari Ker-r.a je takoj priznala, da Je vohunila v korist kom penije, drugi so pa trdili, da so nedolžni Vrli la so sa volitve In sta v kar j i ao ee soglasno Izrekli, da se Š|M-izključi U organizacije. m—m 14. lita 1 ŠTEV.—NUMBER 26. Priprava za jplošao stavko svHbHi Maveov V svilni industriji je uposlenlh 127,000 delavcev. Konferenca v Patersonu New York. — (F. P.) — Stra-tegični načrti sa splošno stavko svilnlh delavcev so bili podani ns seji izvršnega odbora National Textile Workers unije, ki se je vršila v prostorih glavnega stana unije v tem mestu. Stavku svilnlh delavcev je neizogibna ln bo proglašena spomladi. V istem času je tajnik tekstilne unija Clarence Miller naznanil, da je unija poelala število or- ganizatorjev v južne države. Unija ima močne postojanke v Chattanoogt, Tonu., Danvillu, Va.t in v nekaterih drugih mestih v južnih dtfavah. Dne 9. februarja se bo vršila konferenca delegatov tekstilne unije v Patersonu, N. J., kjer se bo .podrobno raspravljalo o načrtih sa splošno stavko svilnlh delavcev, Svilnim središčem so že bili poelani posivi, naj pošljejo delegate na konferenco, Paw-tucket, R. I„ AUentown, Pa., In druga mesta na polju antraclts, kjer je raevita svilna industrija, so bila tudi obveščena. Drugo sborovanje svilnlh delsvcev se bo vršilo 24. februarja v New Bedfordu, Mass. V zvesi s stavko je tajnik tekstilne unije Mi|ler poročal, da je 127,000 defcilDev uposlenlh v svilni industrij! jširom Amerike. Mezde delavcev jv tej industriji so zelo nizka. > V vzhodnem dalu drŽave Pcnn-sylvanije se js svilna industrija jako hitro razvijala v zadnjem desetletju. Center svllne Industrije Je bil prad leti v državi New Jersey. eadV P* postaja v Pennsylvanijl. Paterson, tradicionalno mesto svilna industrije, ki je bilo v zadnjih letih priča epičnlh delavskih bojev, tvori poseben problem pri organizatoričnam delu. V svilni industriji v tem mestu je veliko število delavcev, kl ne razumejo angleškega jeziku. Eksekutlvnl odbor tekstilne unije se ja radi tega odločil, da pošlje ltalijanake, poljske, židovske ln slrijsks organizatorje v to mesto, da bodo lahko tolmačili delavcem v njihovem Jeziku pomen organizatoričnaga gibanja. _ Češka primadona umrla Praga, 80. Jan. — Ema De-stln, glaaovlta češka soprsnist-ka in operna pevka, Ja včeraj umrla v Čeških Budejovicah v starosti 62 let. Med vojno js bl^ ls v Ameriki, katero Je potem še dvakrat obiskala. 1Mb paotavl ovoja laktrarao H te« be saden krepak udarec privatnim Interesom v M on t-realu _ Montreal, Kanada. — To me. sto bo v prihodnjih dveh letih zgradilo svojo elektrarno, ki jo bo obratovala občina. Inženirji so že predložili svoje načrte ln s delom se prične prihodnjo spo-mlad. Elektrarna »hi sgrsjena v vznožju Lachin vodopadov. Pro-ducirala bo 16,000 konjskih sil, kar bo zadostovalo za potrebo prebivalcev meeta. Sedaj oddaja mestu električno silo privatna elektrarna, kl računa pretirane cene za porabljeno elektriko. Pogodba, ki Jo je privatna družbe sklenila t mestom glede nabave elektrike, poteče čez dve leti ln do takrat bo imelo mesto že svojo elektrarno. To je dobra vest Iz province Quebec, kl je bila do sedaj trdnjava privatnih podvsetij In Je dueled no odklanjala, da bi sle-d Ha vzgledu province Ontario, kjer je ie več javnih naprav v rokah motnih In ohtlnnkfh u-prav. SPANUA iE PRE SEDtALA S KONJA NA KOBILO Dobila je novega diktatorja, Id je takoj uvedel oetro cenzuro. Republlkanake ln komunistične demonstracij« Paris. 80. jan. — "Matinov" poročevalec brsojavlja iz Madrida, da so sa tamkaj pojavile velike komunistične demonstraelje. Delavske množice s rdečimi zastavami so navalile na kraljevsko palačo s klici "Dol s Beren-guerjem, dol s kraljem t" Vojaštvo je atreljalo in mnogo oaab je bilo ranjenih. Madrid, 80. Jsn.—General l>a-maso Berenguer, novi španski diktator, nima gladke poti pred seboj. Demonstracije množic proti monarhiji in novi vojaški diktaturi aa ponavljajo. Baren guer je sinoči odredil strogo cenzuro sa časopise in brzojavke. Ta korak "liberalnega" premi-jerja je nemalo dlmil liberalne kroge in začelo se je splošno protestiranje. Drugi curek mrs-le vode na upapolne liberalna » lemon ta Ja bila izjava bivšega diktatorja Rivera, kl Je rekel, da Španija ša potrebuje diktatur« in da bo on pomagal novi vladi, pa "Čeprav isgubi svoje življenje v boju." Msdrld Ja danes podoben vojaškemu taborišču. Vojaške čete neprenehoma korakajo po ulicah ln trgih. Kljub temu so va-like množica dijakov in delav-cev sinoči korakala po glavAem trgu noseče napis "živela republika." Republikanski in socialistični element pa nt edini, Id skuša Is» koristiti sedanjo priliko. Oglasilu se Je tudi stranka separatistov v Kataloniji, ki zahteva lastno vlado. Rim, 80. jsn. — Padec diktatorja Primo de Rivera je zelo potrl Italijanske fašiste In da od-vrnejo slab vpliv na rasmere v Italiji, so začeti»fašlstovski Usti pisstl, da Rivera — ni bil fašist ln da se ne sme španska diktatura primerjati z italijansko. Sotfaik odločil v prilog otavkarjav Oprostil je nogavičarake delav. ee. kl ao bili aretirani radi pl- kotiranja _ Petersen, N. J. — (F, P.) — Mirno piketirsnjs tovarne, kjsr je bila napovedana stavka, kakor tudi drugih prostorov, kl so direktno zapleteni v stavko, ja dovoljeno po zakonih država Ne* Jersey. To odločitev Js podsl sodnik Harry L. Joelsen, ko Je oprostil večje število stavkarjev. ki so bili aretirani na obtožbo plketiranja tovarna Paterson llosirry Co. Unija nogavlčarjav je dosledno izvajala pritisk na stavkoks-se In njihove sorodnike s tem, ds so plketne strsže parediraie v dlstriktu, v katerem žlvs stsv-kokazi In nosile napisa z imeni stavkokasov. Ta način se Je Izkazal za Jako uspešnega t mnogo stavkokasov je bilo prtstlje- 10,000 brezposelnih navalilo na 1000 sluib Chicago-Trgoviaaka t v rdita Lelter Storee, Ven Buren ia State ulica, je oglašala v časopisih, da aprejme tisoč moških In tlaoč žensk v službo aa toliko čaaa. da bo končana llkvidacljaka ras-prodaja, kl je naanaajena sa 1. februarja. V sredo zjutraj je pa navalilo v proda-jalnico 10,000 moikth in ienek aa alužbe. Naval je bil tak. da«Js bil promet na ulici uatavljea la nihče al mogel v prodajalnieo. Tvrdka ja poklicala policijo In dvakrat ao prišla peMcijdke reserve. kl ao komaj dobile mnešteo pod kontrole. Thomas govoril na shodu stavkarjm) Povdarjal ja vašnoat dela veke organlsaclje Paterae«. N. J. — (F. P.) — "Nobeno vprašanja v gibanju a-meriškaga delavstva nI tako važno kot vprašanja grajanja strokovnih unij," js dejal Norman Thomas, direktor Liga sa Industrijsko dsipokracijo ln predsedniški kandidat soc. stranke pri zadnjih narodnih volitvah, ki Je prišel v to mesto, da govori na shodu nogavičarskih stavkarjev. Shoda se je udeležilo veliko število stavkarjev, kl so bili šaljnl Slišati gorečega branltalja njihovih pravic. Tho-mssovlm besedam, s katerimi jih js pasiva! na odločen odpor proti nogavičarskl družbi, so navdušeno pritrjevali. Thomas je pohvalil voditelje Hosiery Worker« i unije radi tak*( tlšnaga vodstva, kl Js bilo glavni faktor v stabiliziranju nogavičarske industrije in kl le sasna-muje največji napredek od vseh ostalih industrij v tekstilni or-iranizaciji. Thomas ja svaril stavkarje pred šplonl, ki sa pojavljajo med delavci v vssh industrijskih sporih. Pokasal Ja na dogodek, 'kl sa ja primeril med njimi, ko je neledo vrgel kar bol no kislino na dva stavko-kaza ln kako ja policija skušala omrežiti stavkarje, da so oni i* vršili napad. Stavka nogavičarskih delav-(•«•v Je v polnem sgmahu in doaa-danjl Izgledi kašejo, da bodo prišli is bitka smagovltl. Vpršiiiji aoodvloaooN Filipinov Ameriška farmska orgaalsaelja apelira aa koagraa, naj ae sa-vsema sa neodvlaaeet Filipinov WaahIngota, I). C. — (F. P.) — Ameriški farmarji, organizirani v Farm Buraau federaciji, so te dni naslovili na kongres apel, naj se Izreče za takojšnjo neodvisnost Filipinov. V apelu pravijo, da postaja kompeticija umenega načina produkcije čedalje bolj nevarna ameriškim farmskim produktom. Medtem je Ameriška trgov-ska zbornica izdala knjižico, v n ih zapust 111 mesto, ker niso ho-¡kateri pobija trditve farmske teli biti več predmet zasmehovs- organizacija In «iverja ama-„j. riški imperializem na Filipinih. Kadar stevkarjl niso mogli V knjžld trdi, da sa bo ameriški direktno doseči stavkokasov, soilsvos na Filipine Izdatno smanj-pričeli vpraševati njihove sorod- šal, ak« Amerika proglasi neod-niki«. kaj mislijo o stavkokazih vlsnost otokov. Isto velja za ame-Sorodnlkl so p«item pričeli priti rlškl uvog ii MMnovJ^ pro-skatl In obračati stevkokaze šlom letu so Filipine! prodal! as (lt>||l dve tretjini več produktov A- Ko Je sodnik Joelsen kmslu po' merikl IM pe so Jih kupili od svojem isreku v prilog sUvkar «Je- Jem *4*U Ar», CMi», ISiaafa. MEMBEE Or TKE PTDEKATBD P (DM. Il-M), i* a M« lacvoa, tain Ina. Poaavlu la praroMaaa, la aa rum Itot aa Osebna svoboda Dr. t)oran, prohibični komiaar v Waah-ingtonu, Jo rekel v nekem ovojem govoru v New Yorku, do je osebna Svoboda prenehala eksistiratl tinti trenotek, ko sta se prva dva človeka sporazumela, da boita stanovala skupaj v eni hifti. Z drugimi besedami je komisar povedal, da osebne svobode sploh nI in ne more biti, odkar obstoji organizirana človeška družba. To je prilična porcijs rafiniranega bun-ka. Dr. Dorsn morda misli absolutno osebno — all kakršnokoli _ svobodo, katere ni nikdar bilo ln js nikdar ne bo. (Salonski anarhisti govdre o absolutni svobodi possmeznlka, a ker se nočejo smešiti, navadno pripomnijo, da človeštvo še ni zrelo za to svobodo!. Osebna svoboda med possmezniki, kakor med narodi, je vsaj teoretično večji ali manjši kompromis. Ta kompromis se ravna po mnogih pogojih, ki jih narekujejo razmere in stopnje vsestranskega razvoja družbe. Vsaka doba in vsak kraj zahteva svoje kompromise, torej oblike osebne svobode. Gotovi primitivni ljudje (Kitajci med drugimi) še danes opravljajo svoje spolne od-nošaje tudi vpričo drugih in se ne puste prsv nič motiti pri svoji osebni svobodi te vrste. Dr. Dorsn ss bi gotovo zgražal, če bi kdo zahteval od njega,, da tudi on dela tako; njegova nedotakljiva osebna svoboda Je, ker je tak običaj med nami, da to opravi privatno. Dr. Doran se je odrekel alkoholni pijači («• ss jo) in to Je njegova ooebna svoboda. On ima v tem oslru, kar se same pljsče tiče, vso osebno svobodo kolikor je hoče — noče pa priznati te prsvlce onim, ki se še niso odrekli Qijači. Ne ssmo to. On In ostali suhaški fanatiki naravnost sahtevajo, da se morajo vsi ljudje ravnati po njih. Kaj bi Doran rekel ln kaj bi rekli ostali suhačl, če bi "mokra stranka" predlagala nov člen ustave, na temelju katerega bi morali vsi ljudje Izpiti vsak dan ga-lono piva, kvart vina ali pajnt šnopsa ali vse troje? To bi bilo grdo tlatonje osebne svobode, a bi bilo pravtako logično kakor je osemnajsti amendment, kl ukasuje, da ne smeš nič Piti. Fanatik, posebno verski — suhačl so brez malega vsi verski fanatiki — nI ln ne bo nikdar priznal osebne svobode nikomur, rasen sebi in svoji grupi. Fanatik si zateleba v glavo, da Ima samo on prav, pa ne posluša nobenih drugih argumentov. Zase zahteva vso osebno svobodo, ki nJemu prlja, vsakdo drugi pa, kl s nJim diferirs, no sme Imeti nobene osebne svobode. To Je Dorsnovo stališče. Tipičen suhsškl srgument Je, da zakon, ki prepoveduje umor, tatvino in druge zločine, tudi krati osebno svobodo morilcem, tatovom ln zločincem sploh. To Jo demagoštvo prvo vrste. To bi bila absolutna svoboda, ki Jo poznajo le sveri. Človek s zdravo pametjo Je to diungolako avobodo odpravil davno prej, prodno jo poznal verake fanatike. Zdrava pamet mu je povedala, da je za obstanek njegove rodo-vlnake grupe koriatnejše, če čuvajo drug dru-ttmu življenje, zato Je Izključil ubijanje Is svoje grupo in kasneje ae Je ta naredba razširila na rod In državo. Osebna svoboda Ja teoretično tolerlran kompromla, ki ae pa v prakai ispremlnja s razvojem aocialnih razmer — ali pa a kapricami vladajočih fanatikov in tiranov. V današnji dobi "robustnega indi vidual lama," ko ima vsaka detela avoje prohibid je, ae oaebna svoboda ravna po mošnji, čim več Imaš v mošnji ali v banki, tem več imaš avobodo; ako al dovolj bogat ali močan politično, ai celo umor lahko privoščiš. Od v i ano j«, kdo in kaj si. Revna delavaka para nlms nobene a v obode, ker nima pogojev. * Pravilno bi bilo, da Je vaak človek toliko svoboden glede avojlh osebnih navad, v kolikor ne dela škode drugemu človeku. "Common aenae" z vidika skupnih materialnih koristi naj odločuje. Dejstvo pa K da bo poaameznlkove a v obode vedno manj čim bolj bo zdrava paipot organizirana v avrho aocialne odgovornoati za »kupen napredek in čim večji užitek življenja. Kolikor izgubi na eni strani, toliko pridobi ns drugI v avoje dobro Vaaka osebna avoboda, ki bazira na aeblčnosti In Iskorlščsnju drugih oseb, se mors u ms knit i (t človeške družbe, ker nI pravična. - Glasdvi iz n&ielbiff Kdo naj osvobodi primorske Slovence? Pod tem naslovom stoji v "Proletarcu" z dne 5. decembra m. L nekak odgovor na dopis ali apel rojaka Frank Vidmarja \t Clcero, 111., na slovensko jsvnost glede preostalega denarja mili jonskega fonda nekdanjega JRZ Ker uvidevam v tem spisu ne kako Javno norčevanje In meta nje peska narodu v oči, da bi nt' videl stvari v pravi luči in imel čustvovanja do trpečih primor skfti Slovencev, mi veleva srce, da tem potom izrazim svoje miš ljenje. Pri tem moram že vna prej povedati, da nisem postal koga "žoga", kot se to očita za vednemu rojaku Vidmarju; tako tudi ni moj namen pri tem glodati in intrigirati. Naj citiram nekaj odgovora, ki se glasi: Denar, ki ga upravlja po ver Je-ništvo J. R. Z. jih skrbi. Naj sc ga naglo pošlje primorskim Slovencem, za katere je bil nabrsn. In domovina bo rešena! Slovenci na Primorskem ps pridejo pod svobodno zjedinjeno Jugoslavijo!" To se sicer lepo glasi, ampak vsak trezno misleč človek zna, da z nekaj tisoči se ne rešuje velikih vprašanj, ynpak le o stalnim delovanjem in z žrtvami. Dalje omenjate: "Vsi ti nasve-ti bi bili oprostljivi, če ne bi prihajali iz krogov, katerim so primorski Slovenci toliko, kakor za lanski sneg/' Dobro, ako bi vi imeli le trohico šuta v vaših srcih do primorskih Slovencev, no bi niti e-negs centa vporabili v druge namene kot za to, za kar Je bil »klad JRZ namenjen. Ker ote pa komaj čakali prilike, da se okoristite z nsrodnim ali ljudskim denarjem, «zato ste to narodno dobrodelno telo (JRZ) po-ožili na mizo, ds ste lshko ns njem izvrševali svoje operacije Ako so vam bili zasužnjeni primorski Slovenci res pri srcu, za-kaj ste vrgli puško v koruzo in pustili narod neosvobojon? Mar ne bi bilo dobro, ako bi JRZ ie naprej živelo, da bibilo priprav-jeno"za slučaj preobrata? Z vašim zavijanjem hočete javnosti dokazati, da Je vse prav na vaši strani. Denar Jo daroval narod Jn za narodno osvobojen Je, ne pa v osebne ali internacionalne namone. Nadalje omenjate: "Recimo, da bi imeli ameriški Slovenci kar cel milijon, ne pa lo nekaj tisoč na raspolago v kakem fondu, kako naj bi upravljali C njim, da storimo nekaj koriatnega in e-fektivnega v boju sa rojske, ki ih tlači fsšistovsks peta? Ali • na Primorakem kaka organizacijo, kateri bi ga lahko poslali? Ali je kak list, ki bi mu ga ahko izročili? Ali naj ga poklo-nemo katoliški cerkvi?" Ts vsša vprašanja jaano ka-ejo, da js v vaa vsako narodno čutstvo do primorskih Slovencev ie davno ssmrlo. Razmere in usoda primorskih Slovencev je ahko vsem snana, da ae tem aploh direktno ne more nič pomagati za njih osvobojen je. Zakaj potem taka vprašanja? Več tisoč primorskih Slovencev jo prlbežalo v Jugoslavijo bres vsakih sredstev. Ali niso ti naši ljudje vredni ln potrebni podpore? V Jugoalavijl so obatoječe organizacije primorskih Slovencev, kl te nearečne pribežnike sprejmejo pod svoje okrilje ln jim gredo po potrebi na roko. Vi o nečem, kar nI, vprašujete; kar pa v resnici obstoja, tega se nočete dotakniti ter v prilog tega pisati. Pomislite samo tole: Ali nlao oni pribežni primoraki Slovenci bolj potrebni pomoči kot pa Prcrtotarec ? Mnogo ste pisali o Saccu tn Vansottiju, tako tudi o Moneyu. Kaj ps stotine naših ljudi, ki so v ječah na Italijanskih peklen-nkih otokih, kjer se Jih trpinči In ao sapiaanl prlailjeni um rt i? Pomnite: TI ljudje so našs kri, naš rod; tods vi se niti ne zganete sa njih osvobojenjs la teh gros-nih Ječ. Da ae nlao drug«, organizacije pridružile delovanju v poaled-njem trenotku JRZ, Je gotovo to, kos ao pričakovale od vas na-daljalga delovanja za osvoboje-nje (grimorakih Slovencev, ne pa take^ nooramnega zaključka Zakliučna konvencija JRZ Je tloloMa, kako in kedaj naj ae prtoatalo Imetje JRZ v porabi. Kakor ao ae z več tiaoči »t ran kar ako dajale nagrade, tako ae tudi lahko zgodi, da nekega dne čitamo zaključek: Tukaj in tam amo izročili ostanek imetja JRZ. Ker ae popolnoma prezira obstoječe organizacije primorskih Slovencev v Jugoalavijl, tako tudi santarne, politične in kulturne ustanove kot: Jugoslovanska Matica, Orjem, Primorska Soča itd, in ker se popolnoma prezira ter ne čuti trpljenja naših, na smrt obsojenih političnih jetnikov ter narodnih mučenikov na italijanakih otokih, vse to Jasno kaže, koliko moramo verovati takim ljudem, ki imajo še ostalo imovino JRZ. Za to imovino je daroval narod neglede na včr-sko ali politično prepričanje, radi tega pripada ostala imovina taki stranki, ki zastopa ista nadela. Ker sedanja uprava ne zaatopa istih načel, predlagam slovenski javnosti, da deluje na to, da se izroči ter prepiše imovina JRZ na ime Jugoslovanske Matice v Ljubljani. Jugoslovsnska Matica je nepristrsnka narodna u-stanova in kot taki enostavno pripada tudi narodni denar. Ta Matica deluje na celi črti za dobrobit primorskih Slovencev po nepristranskih načelih. Razlogi, da sem ta predlog stavil širši slovenski javnosti, so dovolj jasno povedani. To potrjuje predatoječi spis pod naslovom: Kdo naj osvobodi primorske Slovence t ■ Z rodoljubnim in narodnim pozdravom, Andrej Krlžmančič, 16807 Trafalgar Ave, Cleveland, Ohio. Br. Bruce brusi akrhanega Or-lova in druge Chicago, 111. — Chicago je poznano kakor eno izmed najbolj zločinskih mest. * V Chicagu ao zločinci na dnevnem redu. Tu ao zločinci, morilci, roparji in napa dalci. Izobražen napadalec zmerom skriva svoj obras iz razlo-gs, da ga nihče ne pozna. Pod imenom Orlov iz Puebla, ColO., ros nekaj meia prehlajene možgane. Oh, ta neizobražen filozofij se ni upal podpisati, zato pa ni zavber fant pri meni. Ko aem prečital ta naduta v Prosveti z dno 1«. Jan., som se počutil ko*; da bi bil napaden. Prišel sem dfe prepričanja, da je resnica. Naj -bolj Žalostno se ml je videlo, keir me jo napadalec napadel z nepra-vilnom potom. V resnici ne pd-znam Orlovegs obraza, niti nje govega imena. Skricu pohlepni natolčuje z Imenom eden na dru» gegs, dva na viliu drugih in is tri na vrhu štirih. Draga naduta, ko sem prečital na prste in sem jih nsštel sedem, neizobražen bruder, sli je števil-ka sedem slovnlčns? Ce nI, naj mi puhla repa oprosti brez vsa-kega vklanjanja, ne po šegi škri. cu. Pod imenom Orlov pile slo« dečc. (Laži mu povej pa verja-me.) Ge oseba pod imenom Orlov verjame laži uredniku, ni čuda, da še noai JetiČne politične socialistične stranke knof s knufel-co pripet. Obžalujem, ker ne vem koliko si star, ker sem prepričan, da ai še 28 let odzad za menoj. Iskorlščevslci, delavski izdajalci bojo grenke solze točili, kadar jih zavedni delavci bojo odslovili. Želim, da bi zgoraj neveden! kmalu dočakal te zasluge. Poleg tega še želim nJim vsim visoko starost In trdno zdravje. Jaat spodaj podpisani naj te pokličem, ker ni nič več kot prav, takole: Gospod Orlov, zbudi se. Kadar boš še pisal pravo alovnico, vaa prosim, da ml več ne očita» te laži v javnosti kot ate jo aedaj v vašo taatamentni župi. Ce vam kaj dolgujem in tvojim priata-šem, oglaaite ae takoj in prijavite svoto v Prosveti. Gospod Orlov pravi, ds se je odkrival škri. cu. 2alostno se sliši, kajne. Po mojem prepričanju so se le bedaki odkrivali škricu. Toraj veste, goapod, kam spadate. Sedaj vi-dim, da si 23 let sa menoj. Tisti čas. ko si se ti odkrival škrictt pajacu, sem jast škrlca pognal, pa ne odkrival. Goapod, najboljšo je sa vas. da primufate v Chlca-go. Videl boš. kako ae ti bom jast priklonil. Goapod Orlov, če si skrhan, tu so ti navodila: jast brualm burkle, žlice, vilice, nože. krampe, lopate ln matike sa pla-čo, surove putlce pa zastonj ln Akrfcovega klmovca nabrusim brezplačno. To naj bi bila nagrada, sa tvo-jo pravo slovnico, ker praviš, dn še nisi nič dobIL Ce ne verjame. te, pa vprašajte Koštrunovega Amflbjca iz južne Colo, ali pa Strukljevega Kristana iz Jugoslavije. Oprostite mi, gospod Orlov', vi vprašate, zakaj nI repu btllfa, v Jugoslaviji. Bom vam takoj odgovoril. Bruder Orlov, zapomni ai, dokler boš tak kno*' nosil, ni čuda, da še ameriška republika diši po monarhiji. T( je ena. Drugs pa, dokler bodi taki socialisti kot je bil Kristan za neodvisnost, republiko sloven cev in drugih narodov, Namesto da bi zahtevali svoboda pa udri po ilapah s šobami. V resnici ps je nekaj napravil Kristusov Kri stan in sicer tole. Osvobodil Je nekaj svote žulevib prispevkov za republičansko združenje. O stankl krvavih'žuljev pa varuje senca hijene spridene politične stranke. Samo poprsih terkajoči varuhi teh krvavih trpečih žu Ijev, katere so prostovoljno pri spevali lahkoverneži iz dobrega namena. Gospodje varuhi, če ste res gospodje, pokažite, kje ima te rdečo kri, in če tega ni, potem vaša naprednost spi. Postavljen varuhi, na vas apeliram s uspehom, da priobčite koliko je ie žuljevega kapitala. In koliko ko šta U šola? Ali kapital morda leze navzgor ali beži navzdol? Za koliko? Koliko atahe letno, da se vzdržuje v pravi temperaturi ta denar? Nobeno podjetje ne sme t>iti toliko zanemarjeno da np bi dali vsaj vsakoletnega računa svoji korponjciji. Dragi moji naprednjaki, če se vi ne u pate ali sramujete ven dat račun v javnost krvavih nabranih tisočakov, saj to bo vam v korist in vaši agitaciji. Please be so kindly. Pokličite mene na telefon Canal 6376, meni lahko poveste pa bom jast priobčil na primer v Prosveti, Svobodi, Proletarcu GlaS Naroda in še drugih, da vas bomr zadovoljil z mojo slabo slov nicof. Prepričan sem, da bojo či tatelji s 95 odstotki razumeli pod kakšno svobodo so njih prispevki. Gospod Orlov pravi, da bi dobili nagrade tisti pisatelji s slabo slovnico. Naj povem škricovim vklanjaču, da bo bi bila majhna svotica, da.bi jo vrnil nasaj vsak odkritosrčen človek. Ampak gorje jednotini blagajni, Če bojo na irrade izplačevali pisateljem per-fektne slovnice pomešana z lažmi, katere so že bile priobčene v Prosveti. Oprostite mi, čitatelji, ker sem bil izvan, je moja dolžnost braniti moje pravice in svo-t>oda, ki mi jo dajejo pravila SNPJ in zakon države State o: Illinois. Pobijal bom laži, katere se mi očitajo v javnosti, Opozarjam čitatelje in pisatelje, da sem pripravljen braniti mojo o-sebnost (liber per se), katera se je že meni napravila. Vsi nasprotniki mojega pravilnega na stopa proti lažmi, za pravice ir svobodo, vam je odprto, da me kritizirate brez lažmi. Dotičn člani, če ne marajo resnice pisat naj se ns kakšen način laži zne bijo, ali naj Jih pa vtopijo. Pozdrav čes vse meje!—Leo Bruee. 97« W. 19th St., Chicago, 111. član it. Si) SNPJ. 'O vremenaklh prerokih Milwaukee, Wis. — Cital sem v 1«. št. Prosvete poročilo iz stare domovine, kakošno vreme bodo imeli v letu 1930. Kakor Jugoslovanski vremenski blroj napoveduje, bosta november in doMmber najbolj topla. V napovedi se namreč glasi, da bo novembru mraz samo enkrat, 2824., drugače bo toplo in deževno. Lepo vreme naj bi trajalo do 20. decembra in šele po tem pride mraz. Ce je jugoalovanskim vremenskim izvedencem toliko verjeti kakor ameriškim, potem bi akoraj verjel, da bodo imeli tako vreme kot je opiaano v Prosveti. Okrog novega leta dobimo v Ameriki vsakovrstne koledarje, v katerih Je napovedano tudi vreme sa celo loto. Jaz nisem nikdar verjel, da bi mogel kdo napovedati vreme ss celo leto naprej. Enkrat sem dobil v roke almanak. ki je vseboval vremenske napovedi sa voe leto. Storil som namen, da bom pazil na dnevne vremenske napovedi in jih primerjal z napovedmi v shnanaku. Sedaj lahko amelo trdim, da Jo bilo vreme tako kot je bilo napovedano v almanak u. Ne rečem, ds so nastopile vremenske spremembe ob napovedani uri. vendar se Jo to zgodilo tri dni prej ali pa pozneje. Ker dva ali tri dni prej ali pes ne je ne dels posebne raz- like, se lahko smelo trdi, da vremenski biroj zna dobro pogoditi— Joseph Ule. , Boj med april Pueblo, Gole. — Hura! Godlja se je skuhala v Pueblu, tista godlja, ki se je že varila celih 18 let. Končno je romala v Chicago, se vgnesdila v Prosveto in potem je zopet priromala nazaj v svoje rojstno mesto. Največ čitateljev je pojedlo samo prvo žlico, en par nas je pa z ve lilcim davljenjem epratfilo vso "meito" pod streho. Ko je bilo vse srečno pogoltnjeno, smo so zsčudeno ozrli okoli sebe in premišljevali, kaj smo neki pogoltnili. Juftiča menda z njegovim "Desetim bratom" vned, celo armado "upornikov," "'grofe celjske" in še vso drugo tako ropotijo. Uboga naša Jetra! Zmajali smo z glavami, ko smo prebrali, da je bil Jurčič rojen blizu tam kot "Orlov. Dvomimo. Ampak ¿0 je to res, so rojenice ob rojstvu Jurčiča zbrale ves razum in pamet celega okraja in izročile Jurčiču. V vaakem dopisu se glasi: "Bom pozneje pisal o tem," res, kot da zavednost cele naselbine sloni na njegovih ramah. So pač težave, če ima človek tako odgovoren posel, da mora misliti za celo naselbino! Tudi "Orlov." i i ,rv • USTNICA UREDNIŠTVA L. M., Presto, Pa.: Hvala za poslano braiurlco. Prečitamo in morda porabimo. . Ch. D. T., Cleveland: Hvala. Priobčimo o priliki. mr t "" V tržaškem deželnem gospodarskem svetu je ugotovil nedavno podpredsednik Segre, da se Je položaj trgovcev v Trstu znatno poslabšal. Proti novemu letu pa s6 obiskovali baš tržaške trgovce fašistični odposlanci in zahtevali darov za boŽifriice, zlasti pa za "Befano." Ker so darovi tekli le počasi, se Je oglasil Ujnik Cobolli s pozivom, da naj se pospeši dolžnostno prispevanje za "Befano," češ, da ne gre samo za tržaške, ampak tudi za kraške otroke. "Piccolo" Je ob tej priliki poudarjal, kako uspešno služi italijanizaciji baš dobrodelnost. Koliko so ti naknadni apeli zalegli, ni znano, bržčas pa ne mnogo, ker ao slovenski otroci po asilih "Italie Redente" dobivali mesto obljubljenih krasnih in bogatih daril le skromne slaščice, kako drobno igračko ali košček tenke obleke. Do začetka lanskega leta je bilo na trtaški prefekturi poitali-jančenih priimkov za 30 tisoč oseb. Tekom leta ao se objavljali dolgi Oeznami po 700. 800 ali še več izprememb družinskih priimkov. V italijansko obliko prevajajo slovanske priimke tudi v Gorici in na Reki, v Istri pa je puljska prefektura kar sama poitalijanČIla vse priimke iz kmečkih občin. Tako je doslej v Julijski Krajini poltalijanče-nih slovanskih priimkov gotovo za okoli 200 tisoč oseb. Poitali-jančevanje priimkov bo trajalo še nekaj let. Ministrski svet je odobril zakonski načrt, po katerem se podaljša do 31. decembra t. 1. podeljevanje italijanskega državljanstva tujcem, ki bivajo na Re-ki najmanj 5 let in so prijavili svoj občevalni jezik italijanščino. Reka dobi blagovno borzo, od katere pričakujejo znatnega razvoja lokalne trgovine. V reški lukl je bilo v prvih deaetih mesecih pr. 1. 28.800 ton manj u k resnega blaga kakor v enaki dobi leta 1928. Senator Quartieri, ki Je častni meščan Reke, Je poeetil pred Božičem Mussollnlja in ga opo-soril n» revščino, ki rasjeda Re ko. Muasolini je odredil nato, ds je dobila vsaks uboga družina s sedmimi otroki na božični dan po dve sto lir in občinaki komi sar Piva Je izročil 26,000 lir dobrodelni kongregsciji. ki Je ta denar rasdellla med reveže. Gortika dežela zgradi v spomin na prsstolonaalednlkovo po» roko v Črnem vrhu nad Idrijo veliko otroiko letovišče. Deželni gospodarski svet Je določil is lan skega proračuna sa zgradbo prvi prispevek 10 tisoč lir. Za gori Ik i kip na Muoaolinijevem fo-ru v Rimu bo dala dežela 6000 ir. it 31. JANUARJA. mu Srčni utripi slišni iz tisočkilometerake daluv. Neslišni zvočni valavt - Radioaktivni ognjeniki Nedavno se je zgodilo, da Je zdravnik pač prvikrat v zgodovini medicine — pod .i ¿Z ! gnozo bolniku na očefc iz daljave več tisoč kili"1 metrov. Bolnik je bil v Berlinu, zdravnik d* Buenos Airesu. Med obeYna je valoval AtW ski ocean. Fotografska celica aparata za 2 danje v daljavo je nesla sliko bolnega očena Ocean. Iz temnih in svetlih črtic z brezžičnim brzojavom prenešene slike, ki jo je ujel s»7 jemni aparat v Argentini, Je mogel zdravnik1 spoznati bolezen nevidnega bolnika, Tako se i« i uresničil del fantastičnega romana bodočnosti ^ In drugo poglavje sledi. ,, ^ ^ Chica&kl zdravnik dr. Walt Robinson ie 1 napravil čudovit eksperiment. Poslušal je bj i tje srca v človeku, ki Je istočasno pušil smot-ko v oddajnem prostoru neke newyortke radio 1 družbe — iz daljave preko tisoč kilometrov j Čudež mikrofona, ki je rahlo utripanje človesJ kega srca povečal v grmenju slično bobnenje V oddajnem prostoru električnega raziskovali nega laboratorija v Shenectady so prisostvoj vali temu zanimivemu in edinstvenemu poizku-' su povabljeni medicinci in tehniki. Najprej so preizkusili moč mikrofona. Štiridesetletnemu I pristaniškemu delavcu so položili na prsa elek- i tričen sthetoskop, aparat, ki služi za poslufo. nje arčnih utripov. Srčrif utripi so "šli" skoii; celo vrsto mikrofonov in so prihajali potem h treh ogromnih zvočnikov v ušesa poslušalcev BJlo je pravo grmenje v neposredni bližini, poi tem pa je pokalo, kakor da bi udarjalo stroj-1 no kladivo na nevidno nakovalo. Bilo je srce v prsnem košu štiridesetletnega moža, ki je po. kalo in grmelo — osemmilijonkrat zvišano in ojaČeno. FanUatična povečava udarcev srčne- -ga stroja. (Slične poizkuse so napravili tudi že v Evropi.) Viftek poizkusa pa je bil, ko je pričel delovati oddajni aparat —- in v par sekundah je poslušalo na chicaški sprejemni postaji" osem zdravnikov-strokovnjakov udarce grmeče, j ga srca in «poznal srčno bolezen človeka, ki ga niso nikoli videli. Poizkus se je popolnoma posrečil. Ce tudi gre samo za znanstveno ku-rioziteto, ki so jo v tem primeru ustvarili z zvezo sthetoskopa, mikrofona in brezžične umet-! noeti, vendar je v tem čudovitem poizkusu globok smisel. Ameriški zemljan, ki bo sredi Oceana na svojem luksuznem pafniku konsultiral specijalista za srčne bolezni, sedečega v svoji ordinacijski sobi v Londonu, bo kmalu prenehal biti junak fantastičnega romana! • 'Nevidni svetlobni žarki so že dolgo v službi, boja zoper zločinstvo. V mnogih velikih bankah, zlaati pri nas v Ameriki, varujejo žarki, ki jih ne vidi nobeno človeško oko, oklopne . blagajne uspešnejše, kakor pa meter debele iič-ograje. Med dvema ogledaloma se vleče našim očem nevulon ultra rdeč ali ultra violetni svetlobni žarek, kakor hitro se kdo približa oklopni blagajni, pretrga s svojim telesom ta žarek, kakor da bi pretrgal fino pajčevino. "Pretrganje" žarka spoji avtomatično električni zvonec, ki alarmira stražnike. Na ta način bi se dale zavarovati s nevidno svetlobno mrežo cele hiše in celi mestni deli. In sedaj še neslišni zvočni valovi! 2e pred poldrugim letom ao delali v Parizu zadevne poizkuse, ki pa niso privedli do zaželje-nega uspeha. Sele pred kratkim so našli v Londonu rešitev tega problema. Policaj ali detektiv more dajati zvočne signale, ki jih mo-re sllšsti le uho policaja, kateremu so namenjeni. Z majhno kovinasto piščalko, čije me-. hanizem odvaja neslišne zvočne valove! Spi«-; jemni aparat je v aluminijasti kroglici, ki ni večja od lešnika. To miniaturno sprejemno postajo ima policaj za čaaa službe v ušesu. Ne- , slišni zvočni vslovi ? Zdi se neverjetno in vendar je vsak zvok, ki ga povzročijo zračni valo-vi, človeškemu ušesu nesliien, če doseže število njegovih gibov 60.000 v sekundi. Tu se pri-čne kraljestvo zvokov, sa čijih oktave človeško uho ni dovolj fina sprejemna postaja. Za tA je potreben pos€*>en aparat, kakor Je omenje-ni "lešnik." o Ogromen Je bil trud znanstvenih raziskovanj raznih učenjakov, da bi se približali tsjne-mu delovanju ognjenikov. Po vsej zemlji je raztresenih ksklh 200 ognjenikov, ki bljujejo iz svojih žrel, žarečo lavo in kl so že od nekdaj strah in trepet ne le za vse ljudi v njihovi ; blitini. temveč tudi zs znanost, ki si je izmislila že nad sto duhovitih znanstvenih domnev, da bi rešila uganko vulkanov, pa se ji ni posrečilo razodeti, odkod dobivajo ognjeniki iarečo lavo in kakšen Je zakon, kl Je rastresel ognjenike po zemlji. V prejšnjih časih so mislili. . j Dokler gre • • • Kadar je Billy Penkar v finančni kriti, j tedaj ukrade avtomobil. Ekonomako Je to do-bra Ideja, toda etično vodi v kašo in to * K zgodilo tudi Penterju. Ko Je stal pred sodni kom. mu Je U našteval avte, ki jih je hrmaknfl in vprašal ga je po vzrokih. Zakaj Je akraJH prvi avto? "MoJa «ena in itirje otroci so bfll v stiski a žhrei," Je, pojasnil mož. "Zakaj drugega?" "MoJa iena Je potrebovsls operacijo " "Zakaj tretjega ln četrtega r "Moji prijatelji so potrebovsll densr "Dobra duša," Je zaključil sodnik, "bo* P* eno leto sedel za prijatelje." PETEK, 31. JANUARJA. Preganjanje čarovnic pred stoletji O mučilnici in mukah I bi odgnali hudiča in bi svobod- Za zagrebško mesto je bila ,učilnica, "iocus torturae" v iestnj stražnici v se to posebej drejeni sobi, kjer so se naha-tla tudi mučilna sredstvs Mučenje se je ponavadi pri-plo rano zjutraj in to v febru-rju ter marcu že ob petih ali ■ dmih, v aprilu Že od pol petih , je to mučenje trajalo — če i nesreč niča takoj vsega glad- 0 priznala — do polnoči ali ce-, ves dan in vso noč do zore. Najprej so se poslužili gro-enj. Razkazovali so obtoianki se mučilne naprave, opisovali 1 vse strašne muke, ki jo ča-ajo, če ne prizna izlepa, ob-nem pa so jo lepo "kerščanski agovarali, da naj s dobra po-e i valuje, kak je vu nesretni apemski staHž vlezla." Ce je »nikavala, da je bila čarovnica i ne družila P hudičem, so j6 redali krvniku, da na njenem »lesu poišče hudičev pečat. Da bi našli pečat, so obtožen- 0 slekli do golega ter jo je krv-ik pazljivo pregledoval. Ce je M tak pečat, ga je krvnik z oiem izrezal ter pokazal go-joski. Ta pečat je veljal za talen in neovržen dokaz, da je otična oseba v resnici prava )prnica in da jo lahko mirne uše začno mučiti. Ce pa krvnik ni našel kljub lnemu in vestnemu iskanju in regledovanju njenega golega ■lesa nobenega znaka, pečate li znamenja, ki naj bi ji ga bil tisnil hudič, so za take osebe erovali, da so prav zvesto slu-li hudiču, — češ — hudič za-lamuje le tiste svoje pomočni-», ki mu niso docela zveste in 1 katere se boji, da mu ne po-egnejo, da se mu ne izneveri-). In tako osebo so mučili, do-ler ni sama pokazala kakršno-oli mesto na svojem telesu, jer jo je baje vrag zaznamo-il. Po odkritju hudičevih peča-iv so takoj začeli z mučenjem i to najprej s "palčenicami". 0 so bile železne plošče, prav 1 prav dve železni plošči, med atere je morala čarovnica poloti svoje palce. Nato so plošči iskali z vijaki toliko časa, da je brizgnila kri izpod nohtov i so ji bili palci povsem stla->ni. Take muke so morale prena-iti čarovnice po pol ure, po eno ro in več. In vendar niso ma-ile in niso mogle ničesar pri-lati. A to je bila šele prva opnja mučenja. Če ni priznala, so začeli z dru-d stopnjo. Zvezeli so ji roke u hrbtu z vrvjo ter jo potegnili vifcku, da so se ji ramena obr-ila. Da je bila muka večje, so > brzo spustili na tla in spet rzo dvignili. Ce še zdaj ni ho-la priznati, so ji na noge obeli težak utež ter jo z gorečo 'ečo žgali po telesu, zlasti na tfutljivejših mestih in kjer so ¡le dlake, pod pazduho, na spo-vilih itd. Spričo teh muk pa so nedolžne irovnice začele govoriti in da-iti i>osamezne izjave. Prehu-e so bile muke, da jih ne bi Člo-ik prekinil, pa četudi le z lažjo ' lažni v} mr izpovedbamf. Izbijale so, kar so hoteli tožite-i in mučitelji. A če so ti ho-ili zvedeti še kaj več, so prešli tretji stopnji mučenje, to je, ri'H so jo na "lesenega konja i leseno kobilo". To je bil lesen brun, dolg do ^drugega metra, ki je stal na ■»rih nogah, spredaj dve, za-aj dve. V sredini tega bruna * >'ili dve šiljasti piramidi za Kilo. Nanje je morela obto-nka nesti in to prav na špico. * roke in noge pa so ji obesli tete, da ne bi psdle e "konje", "tvijo, da j; bilo to eredstvo *j,M#!i sigurno in da je ne ta-l fn "lesenem konju" vsaka vse riznala. Mučenje je trajalo, dokler ni uvedel* čarovnica vse-kar so želeli mučitelji Mar-ra je bila mučena tako. da ' uro potem umrla, neka-rp !»• so umrle že med muče-1«™. Tako je v sUrlh zagreb-1 cHih 22 ur. Ob takem mu-«o mučenlco škropili več-rtt t I Ugotovljeno vodo, de no lažje izpovedala svoje grehe in zločine. Ko so jo rešili muk, eo ji prebrali zapisnik in vprašali, ali zdaj brez muk tudi priznava vse izpovedi svoje za resnične. Vsaka je seveda v strahu pred novih mučenjem "sams od sebe, prostovoljno" priznala svoj zločin. S tem je izrekla sebi smrtno obsodbo. Obsodba 'V. Obsodbe so se ponavadi glasile tako, kakor'je predlagal to-žitelj. Ce je bil zločin težak in je čarovnica storila ljudem mnogo škode in je priznala tudi, da je spolno občevala s hudičem, so jo obsodili na smrt na grmadi. Včasi je v znak milosti bilo dovoljeno, da so obsojenki najprej odsekali glavo ter nato truplo sežgali, da ne bi reva preveč trpela. Ce pa tudi spričo muk niso zvedeli kaj zelo hudega,-eo jo morali' pustiti na svobodo. A taka ženska je bila povsod osovražena, ljudje so se ji izogibali, domačini pa niso imeli nikake koristi od nje: bila je vsa pohabljena od muk. Smrt na grmadi * Obsojenko na smrt so. odpeljali na morišče. Tamkaj jo eden od gosposke iznova prebral smrtno obsodbo ter prelomil paličico. Krvniki in njihovi sluge so prijeli obsojenko ter ji zvezali roke, odrezali lase, obsojenka je nato poklonila* krvnik ji je odsekal glavo ter nato položil njeno truplo in glavo na grmado, ki so jo zažgali, t Ce se je glasila smrtna obsodba, da morajo obsojenko živo sežgati, so jo privezali za kol, naložili krog njega drva ter zažgali. Ce pa so ji hoteli smrt "olajšati", «o polili drva s smolo in katranom, da je čimprej zgorela. Preganjanje čarovnic je prenehalo v zapadli Evropi sredi 18., stoletja (krog 1750/), na Hrvatskefn pa je bilo prepove-dano s kraljevim ukazom leta 1758. S tem je bilo zaključeno preganjanje, kateremu so padle kot žrtve same » nedolžne ženske; : ^ So dandanašnji še mučenje? Na to vprašanje se mora odgovor glasiti: Da. Le da tako preganjanje ni usmerjeno proti Čarovnicam, v katere ne verujejo več, marveč preganjajo državne oblasti kot vedno politične krivce., Pri tem ee mnoge države poslužujejo tudi mučenja, ki ni več tako preprosto ks-kor svoje dni, marveč je bolj "moderno, rafinirano" in bolj "zakonito". Bodisi da so to trd-njavske ječe, vlažne in mrzle, bodisi da je to izstradanje cele pokrajine, bodisi da so smrtne obsodbe na v^šalih, s krogljami sli električnim stolom, bodisi da so to zapori, v katere mečejo nedolžne ljudi v Evropi in Ameriki, bodisi da je to klsnje in mučenje, ki spremlja vssk punt sli revolucija posameznih pok rs-jin ali cele države, bodisi da je to vojna, militarizem. (KONtG.) jKoslaviie vwwn, J Samomorilne maalja v Meri- Maribor. 18. jen., 1980. Včerajšnja nedelje je bila kakor menda po vsej Sloveniji: zs-pihal je jug, kolikor je bilo še snega, ae je topilo, popoldne pe je začelo še deževeti in snežiti. A ^nagal je dež in naraqčH zemljo, de je bile vas dežela kot eno samo blatno polje. V mestu se-mem neksj veselic, ker smo peč v predpustu, drugače pa pusto, blstho. samotno. In ta nedelje je bile izbrane s strani ssmomorilcev za pravo ali kaj. Pet poizkušenih samomorov se Je pripetilo včeraj v Ji ari boru, pet samomorov, katerih dva, trije utegnejo še kon-četi s smrtjo. Msribor je sploh zsdnje čase silno bogst s samomori. Zdi se, da je legls ns mesto menije ze eemomori. V letošnjem jenuerju — in tega imamo komaj lt dni — sta bila Izvršena že dva samomora, včeraj se je izvršil tretji, poiz-kuell peti. šesti, sedmi \ . . ' V soboto okoli polnoči so ps-santje Ruške ceste fznenada za slišali iz Drave klice ne pomoč v nemščini: "Hilfe, Hilfer Ljudje z moetu eo opazili, kako se nekaj temnega giblje po površini Dreve in kako tone, sa tem pe je plaval na valovih klobuk. Obvestili so takoj stražnike, vendar je vsako poizvedovanje in iskanje ostalo brez uspeha. < Poklicali so tudi Dravinega brodarja Merdavss, izkušenegs reševalca utopljencev v Drevl, a tudi ta ni mogel najti ničesar. Kdo bi bil utopljenec in kako je prišel v Dravo — ni znano torej nič, • Na cesti ob železnici pa se je zgrudil 46-letni kurjač A. L. Znaki so kazali, da se je bil mož zastrupil. Ko je prišlo reševalno moštvo, si ni pustil pomagati marveč je samo rekel naj ga po-loše na posteljo, n Obupancu je< pred kakim mesecem pobegnila žena v Belgijo, vzela pa je s sabo ves možev prihranek okrog 10.000 Din. To je delavca takoi potrlo* da je že deij časa mislil na samomor. Včeraj se je zastrupil, vendar je njegova močna narava zmagala nad etru-pom in je izven vsake nevarnosti. Izven nevarnosti glede tega strupa. A v bodoče? Izven nevarnosti ni. Delavec, ki si je' prihranil 10.000 Din., je moral silno delati in silno atradati —4 in tak ve ceniti 10.000 Din, ki* jih smatra za več kot svoje življenje. . Popoldne pa so našli sosedje hiše št. 34 na Koroški 35-l*nd šiviljo Alojzijo Efih ter 40-letno zasebnico V. P., ki sta stanovali: v isti sobi skupno. Obe sta ležali v nezavesti. Poklicane je bila stražnica in reševalna po^ staja, nakar so prepeljali obe v bolnico. Obe sta se menda zastrupili s plinom. Stanje obeh je zelo resno. L Se en primer: v noči od sobo-teaia nedeljo ae je iz gozda med Pobrežjem in Sv. Miklavžem za* slišalo klicanje na pomoč. Dva pasanta sta sledila klicom ter našla s pomočjo žepne svetilke priletno žensko, ki je močno ihi tela in kazala na drevo, kjer se je nihala temna postava. Prerezala sta takoj vrv in osvobodila obupanca iz kritičnega položaja, Menda je bil človek pijan, pa je hotel napraviti konec svo-jemu življenju in se je hotel vpričo ženske — najbrže žene svoje — obesiti. Ko je ležal na tleh In tfe polštfoma zavedel, da ne visi več na vrvi, mu ni bilo prav. Oštel je oba rešnika, češ da naj se v privatne zadeve ne vtikajo tuji ljudje. 1.1, d. Se nekaj lažjih prime-« rov poizkušenih samomorov je bilo, a kaj bi naštevali. So menda Že taki časi. Ni dneva, da se ne bi v Sloveniji, majhni kakor je, slišalo o kakem takem dejanju. V mestih pa je postal to že običaj. ' SENZACIJA IZ ZNANSTVENEGA SVETA (Nadaljevanj« s S. strani.) ga zemskega jedra in da segajo njih žrela več sto kilometrov globoko pod zemljo do nekskšne-gs oceana lave, ki daje hreno vsem vulkanom. Sedaj je menda te lepe znanstvene bajke konec. Angleški geolog JolJy trdi. da je našel ključ te skrivnosti. Ks-kor znano, vsebuje zemska skorja radioaktivne snovi. Te snovi izšerevejo stalno —• kakor rsdij — žsrke In povzročsjo toploto. Po Jollyjevem mnenju vsebujejo vulkani ogromno množino teh radioaktivnih snovi. Izžarevanja teh snovi povzroče v notranjosti semlje tako visoko tempereturo. de se prično topiti celo grsnitne mase. Ts žareča tekoč ins si išče potem izhoda skozi žrela ognjenikov! Pod vsakim vulkanom Je torej cela zekladnica teko 'dragocenih radioaktivnih snovi. Energija Žarkov, ki zdravijo bolne in lajtejo bolečine, keže torej svojo temno strsn v uničujoči sili ognjenikov 1 C2. in S.") Prijatelj irske republike umrl. Philadelphia, Ps. — Tukaj Je umri Luke Dillon, Irski pstriot. ki ni nikdar videl Irske, vendar Je pa veliko pripomogel k njeni osvoboditvi. V to svrho se je posluževal terorističnih metod. Leta 18W je vrgel bombo v poslopje Trojskegs klube v l/>ndonu; isto pozneje Je vrgel drugo na galerijo v angleškem pari amen tu. Za časa burske vojne je di-namitiral velike setvornice v Weiland kanalu. Kanade. In Je bil pozneje obsojen ne štirinajst let ječe. FtfÖSVBT TL Konec Horn*byjeve ekspedicije S SUŽENSKEGA JEZERA PROTI IZLIV I! REKE THKLON— KOČA V LEDI! IN SNEGU^IZKOPAVANJE ŽIVEŽA—60 STOPINJ POD NlfLO^-PREHRANA Z OSTANKI Ril! IN KOSTI Is dnevnike udeležence elnmedlcije E. V. Christisna Uta J»it i» odrinil rmtitkovnUc tfvtmtga 11 taja John Ho,nb* * dvorno mimjKmm tov« nit mu Ndgarjom Verno*«in Ckritlmnom in HaraJ-dam Adlotdota a Snienjikegm jotorš v tovomompodni Konodi. da bi od fo»i odkril novo pot proti itliva reko Ckeetorfieid. čet leto dni eo voi trije mttekovolci umHi od lakote v neekonhto divji pokrajini. Njihov« truplu jo pozneje mila pooekm reievolna odprava. Dnevnik ae začne a 16. junijem 1926. ko so trije mlsdi angleški raziskovalci s čolnom odrinili od brega Suženajekega jezera v Severni Kanadi. V čolnu so sedeli: John Hornby, Edgar Vernon Chrlstian in Harold Calloner E-vans Arlard. Naložili so precej živil, ker so bili namenjeni na dolgo pot. Christian je pisal dnevnik. Naslednje m$sto iz dnevnika je za njegov način beleženja posebno značilno: "Soln-ce je s sinjega neba žarelo name, da se mi je rjavila koža in je zbujala v meni največje veselje do življenja." Dalje popisuje ure, ko so veslarili po jezeru, šotorili na Otokih ter se gostili s galebi in račjimi jajci, ki so jim prinesla ugodno izpremem-bo v njih enolični jedilni Ust vsakdanjega suhega ovsenega kolača in pemikana^ kakor imenujejo konservirano meeo, ki se ga na svojih pohodih poslužujejo arktične odprave. V naslednjih mesecih do 14. oktobra ni zabeležil Christian niti črke. Ra*J*kovalct so že bili zepustill Suženjsko jezero ln se podali nizdol vzdolž reke Thelon do točke, kjer so sklenili zgraditi kočo in v njej prezlmiti. Jasno je, da so upali nastrellti dosti severnih jelenov in druge divjačine ter ae preskrbeti z zadostno zalogo hrane do prihodnje pomladi. Nameravali so meso shraniti, da ostane sveže .ter so ga hoteli v ta ng^nen zakopati v zemljo. V prvem delu dnevnika popisuje Chrlatian, kako je s tovarišema preekrbljevsl živi la za kočo. Imeli ao pri lovu in nastavljanj^ zank malo sreče. Beležke iz dnevnika , 16. oktobra.—Jačk in Harold — s temi besedami se začenja tretji vpis v knjigo izza poletja — sta se vrnila zvečer in eta pri nesls s seboj živo belo lisico, dobro tovsrišlco za našega drugega živega ujetega četveronošca Kuna, podlasica, enežne kokoš ne in rjavi mnogožer (Is vol čje družine) ter kanadska šoja se love v past, a črede eevemih jelenov, ki so jo vidsli rsiisko-valci, ni bilo motfofe prignati pred puške in Je na ta način ušla zalogi sa hude čase. Ko so lačni možje pojedli še edino preostalo šojo, ae Jeaeloga izpraznila. Seveda je bile na tem ptiču pojo-deno vss do zadnjega vlakenca in celo kosti, kl so se dale zmleti s zobmi, so Izginils v lačnih želodcih. Strašna zima se je jelš Javljati v nerodovitnih, neskončnih pustinjsh Bsrrenove dežele teh erkUčnih pokrajin še 16. oktobre. Začelo je nenehoma mesti In sneg Je nakladal plast vrh plasti. Orkanaki vihar je divjal čez ravnine. Christian beleži naivno v dnevnik: "Dnevno življenje je bilo liki nepretrgen prasnik in nedelja v civiliziranih deželah." V koči Je mineval čas reclskovalcem ns ta način, da so krpali čevlje in razvijell fotografske plošče. Medtem Je temperetura neprestano padala. Včaai *e Je živo srebro zniželo do 20 stopinj pod ničlo to Je bilo še v oktobru. Christlen je šele 21. novembre sebelsšll "zimski" mres. V debelih kosmih je pedel sneg ne sem-Ijo In njegove plsstl je preors-vsl ledenomrsli severntk, kl Je grebel vsnj globoke bretde. Izleti so postali težavni, Raz-Iskovslcl so odkrili sledove severnih jelenov, kl so kazali proti jugu. Včasi so šil do 16 milj daleč po snegu, ki je bil visok več metrov, Adlard je imel srščo, ds Je ujel pet postrvi. Tega lova so bi I j tako vieell. da so se sa en den ustavili In začeli razprevlje-tl o škodi, ker menjka v teh pokrajinski blzamski vol, kl se po raznih poročilih nahaja pogosto v teh krajih. HombyJs. kl je Imel že neksj skušenj, se je spričo tega lotil streh, vendsr nI o tem Christian nič zabeležil v svoj dnevnik. Beležke vsaj ne kažejo, da bi bil kaj takega rasodel svojima spremljevalcema. Christi-sn zabeleži včasi bežno vest, n. pr. "nismo ujeli nobene ribe," "pazili smo, da bi ugledali kakega severnega jelena, vendar brez sreče" itd. Končno: 27. novembra: Jack je izgre-bel vse ribe, ki smo jih bili shranili, po številu 60 kosov. Imeli jih bomo za dva tedna. Ce ne dobimo dotlej novega provljan-U, nam bo trda predla. (Mladi raziskovalci so ostavill zadnja naselja Človeške civilizacije pred približno petimi meseci. Razpravljali so o vseh mogočih te-meh. Videti je. da sta dva mlajša Člana odprave manj Izurjena v filozofiji samote kakor njun vodja, ker se ukvarjata s. iskanjem novih sredstev, ki nsj bi jima nekoliko skrajšali dolg čas.) 29. novembra: Harold sl je izmislil kvsrtopirako igro, ki nam bo krajšala dolge večere, toda rajši bi Imel, da ne bi nam prs-ostajalo nič čaaa za kvartanje. (2. dec. sta odrinila Hornby in Adlard na pot, trdno odloča» na, da morata ustreliti severnega jelena. Vzela sta s seboj sa štiri dni živeža. Ces dva dneva sta se vrnila bres uspeha. V tisti noči so morali rasiskovalcl z neko skrbjo razpravljati o zmanjšanju zadnjih grižljajev v zalogi. Vodja, ki se je vedno bal najhujšega, jima je namreč svetoval čim večjo Štedljlvost.) 5. decembra. Vsi smo si pred-stavljsli, da je lahko gospodsritj i lakoto In počitkom. Zdaj pa se moramo, če nočemo zmrzniti, stisniti tesno skupaj tn moramo pasitl, da ne zapravimo niti diha toplote. Pojesti je treba vse, kar dosežemo ln kar je užitnega. Večjega gladovanja se moramo izogibati, posebno ob dneh, ko gremo na lov. (Toplomer kaže Že 86 stopinj Fahrenheita—na dan 8. decembra. In res se odpravljajo nastavljati pasti ter sekejo luknje v zemrslo reko, da bi ujeli kakšno ribo. Mraz pritiska od dne do dne močnejše. Siloviti viharji pIHajo od ssvers črn zamrzle pokrajine. 18. decembra doseže mraz 60 stopinj pod ničlo I Riba-renje postane teževnejše. Ure ln ure^trajs, preden se rssiskoval-eem posreči izsskatl luknjo v led. In nekega dne ostane tudi ta trud od aore do mraka bres uspeha. Voda je tako smrtnils, da niso imeli niti časa spustiti trnkov iu drugih lovskih pri-prav v globočino. Ko se je bližal božič in je po-*tajaI strah pred lakoto čedalje večji, so našli Christian in njegova tovariša pohabljeno snežno kokoš na saledeneli reki. Začeli so jo kuhati skupno a glavo ssvernega jelens. ki je bila tako zamrznjena, da je trejalo več ur, preden ae je otajala pri ognju v koči. Kako globoko v srcih je moral biveti duh svetega dneva, kolika neustrsšenoet je morala navdajati hrabre raziskovalce, da so navzlic jalovim poskusom, rešiti se strašne ječe v samoti, kovali načrte o praznični pojedini! Christian bels-ži): 24. decembra: Najkrajši dan leta in — sveti večer! Zdaj vsak nakupuje na Angleškem darila sa božič, tu pa počenjamo nekaj, kar nič ne. saleže. Jutri bomo slavili prainike ob suhem ovsenem kolaču ia ob nasoljenem je-liku severnega jelena. Vrgli bomo tudi mrešo — mogoče se nam poerečl ujeti kakšno ribo. (Halj* prihodnjič.) Dušni paetlr obetreHI dve ovčicl avoje črede Mendota, III. — Rev. J. A. Wilson, metodlstični pastor, jo v sredo vzel revolver v roke in streljal na cerkvenega hišnika in njegovo šeno, nato js obrnil orožje Še proti sebi. Vsi trije so težko rsnjeai in zdaj leže v bolnišnici. Wilson pravi, da sta hiš-nik ln njegova žena rainesla govorico, da se on peča s neko vdovo v svoji čredi. Cikaška "jabolka" — pet jih je počilo v enem dnevu Chicago. — V sredo je eksplodiralo pet bomb v rasnih krajih mesta. Največja eksplozijs |e bils zvečer na severni strani, ki je podrla do tal veliko proda-jalniško poslopje št. 2164 South-port a ve. Škode se ceni ns $100,-000 in deeet oseb je bilo ranjenih. John J. Cullota. lastnik poslopja, Je povedal policiji, da je prejel pisms. ki so zahtsvsla $5000 in mu grozila z bombo, če ne plača. I!rednlk kritizira governerja _ Youngs ¡lan* Diego, Cel. — Albert 0. Rogers, urednik lista "San Diego Labor Leader," je naslovil na governerja Younga ostro kritiko, ksr se ns ozira na dokaze o nedolžnosti Mooneyja in Billing-sa in Ju ne iipusti na svobodo. Urednik pravi v posebnem članku, da so ns delu gotovi intere-resi, kl branijo Youngu, da se ne izreče sa pardoniranje žrtev razredne justice. Mrs, Kvsnataa«. IH. Prank LaaaBsieh e i ZA NAŠE FARMARJE Končno sem se namenil opl sati še razne druge perotnlnake pršice, ki pa niso tako važne k* kor prve. Opišem Jih le aato, da bi se mogoče kak perotninar ne motil, da bi Jih zamenjal s onimi, ki so selo veliki škodljiv-ol perotnlni. ' Z različnimi drugimi pršieam! Je naša perotnlna včasih obdana. Nekatere od teh so, kl se zavrtajo v fcošo, recimo kakor klopi, ali pod kožo najrajie o-krog mišic. 4 (Omenjene pršice bi lahko imenovali nekake ličinke.) Take pršiee niso snane, da bi napravllettako possbno škodo perotninarjem ali perotnlni, pač pa bi bilo bo|)Še, da bi jih ne bi-lo. Druga trsta pršic se zopet nahaja v sspnlh organih, v pljučih i dobi jih perotnlna s trakom potom dihanja, kar pa nI tako nevarno. To Je nekaka sa-časna okužrtlna. Zopet druge vrsts pršice so, kl šivijo med perjem, ker včasih povgročijo perotnlni, da Izgleda umaiana. To pa ne škodi veliko, jemlje pa perotnlni lepo naravno barvo perja. •NI treba misliti, da morda koristijo, to ne, pač pa niso tako škodljive kakor one največje sovražnice: uši, garjs in rdeče pršice ter druge istega plemene. Zdravila proti pernatim pršieam so popolnoma enoetavna. Napravi se kopelj, sestoječa Is nekoliko tveplsnsga cveta In se jih o koplje v tej vodi, n. pr., kakor pri garjah. Poljake prftlce (Chlggers or Harvest Mlttea, Imenovani , t ud g rdeči hroščki). Polske pršice "so manjše vaš-nostl ta perotnlnarje, ker ns napadajo tako pogosto perotnl-ne. Le redko kdaj se pripeti tu pa tam, da se okuži perotnlna tudi s temi perealtl. Mlade plščeta na prostem Isletu, na paši se nsjvsčkrat in najrajše okužijo, ker imejo nežno košico. (Dalje prihodnji« ) 4 PROSVETA PETEK, 51. JANUARJA. Sir Arthur Doyle: □ □ IZGUBLJENI IT WORLD) SVET □ □ (THE BfinUMC "Plošča je, kakor vidita, v žalostnem stanju," Je pripominal. "ker aa je pri povratku na* dolu prevrnil in ae na nearačo razbil tudi zaboj z nerazvitimi olikami. Ta dogodek je imel neprijetne posledice: »koro vse plošče ao bile uničene, in to je nenadomestljiva izguba. Ta olika je ena izmed nemnogih, ki ae ja jih vaaj za ailo posrečilo relitl. Miallm, da zadootuje to pojasnilo za vae fotografske napake in nado-utatke. Ljudje ao govorili o slepariji, a zoper take in podobne trditve ae ne mislim braniti." Slika Je res bila jako nejasna. Neprijazen sodnik bi lahko napačno tolmačil megleno, medlo podobo. Kazala je sivo, preprosto krajino, in ko aem počasi razločil posamezne podrobnosti, sem ugotovil, da je to dolg, izredno visok skalnat zid: od daleč je bil izredno sličen mogočnemu slapu. Spredaj j« bilo videti z drevesi porastlo, dvigajočo ae ravnino "Mislim, da je to ista pokrajina, kakor na oni sliki a tušem," sem rekel. "lata pokrajina je," je odgovoril profeaor. "Našel sem tudi sledove taborišča onega A meri kanca. Zdaj pa poglejte še to!" Tudi druga slika Ja bila ista pokrajina, samo bolj blizu posneta. Takoj sem spoznal kraj, dasi j« bila slika izredno pokvarjena. Razločno sa je videla osamljena štrleča skala z drevesom na vrhu, ki ja stala sama zase, ločena od ostalega kamenitaga zida. "Zdaj ne morem o tem več dvomiti," sem rekel. "Dobro, potem sva te nekaj dosegla," Je odgovoril profesor. "Sva te napredovala, ali na? Oglejte si zdaj, prosim, pozorno vrh osamljene, navpične skale. Kaj opazite T "Velikansko drevo." "In na tam drevesu T' "Veliko ptico/' sem rekel. \ Profesor ml je dal povečal no steklo. "Seveda," sem nadaljeval z lečo pred očesom, "ns veji aejl velika ptica. Videti je, da ima ogromen kljun. Morebiti je pelikan, tako izgleda." "No, ne morem vam zavidati dobrih oči," je rekel profeaor. "To nI pelikan, to aploh ni ptica. Zanimalo pa vas bo zvedeti, da se ml je posrečilo ustreliti tojkitje, edino kl sem ga videl. To Je bil tudi edini nepobltni dokaz za moja odkritja, ki aem ga utegnil pripeljati domov." "Ali imate ree to šival? To bi bil slednjič rea nedvomen dokaz." imel sem jo. A šal se je izgubila a toliko drugimi stvarmi vred pri Isti nezgodi s čolnom, ki mi Je uničila tudi fotografske slike. Zagrabil sem jo, ko Je hotela Izginiti v vrtincu sred! reke, a ostal ml je v roki aamo koe njene peroti. Valovi ao me vrgli brezzavestnega na obrežje, rešil aem zgolj šalosten kos dragocenega dokaza. Pokašem vam ga zdaj." Dobil je iz predala neko reč, kl je po mojem mnenju izgledala kakor zgornji del netopirjeva peroti. Bila je kvečjemu dva čevlja dolga, sakrlvljena kost, katere se je driala večja cunja tenke kole. "Ogromen netopir!" aem »šepetal. "To nI netopir," je rekel atrogo profeaor. "Meni, kl šlvim v izobraženi in znanatvenl okolici, je ras teško predstavljati si, da ao tako malo pomeni temeljni" pojmi zoologije. AH je mogoče, da nikoli niate nič čull o začetnih podatkih primerjalne anatomije, da ni namreč pri ptld perot nič drugega, kakor njena pod-lehtnlca, dočlm tvorijo perot pri netopirju trije podaljšani In s kožico zvezani prsti?t V našem alučaju seveda nima ta kost nič skupnega s podlehtnlco. Rasen tega vendar sami vidite, da visi ta enoetransko pritrjena koža samo na eni kosti, ln tedaj nI govora o netopirju. Ce pa nI to ne ptica ne netopir, kaj je potem?*1 Moje plitko znanje Je bilo isčrpsno. "Tega pa res ne vem," aem rekel. Profesor Je zopet odprl priročno delo, ki mi ga je bil ž« enkrat priporočil. "Tukaj." ml Je pokazal aliko nekega neverjetnega letečega strašila, "tukaj imate izvrsten posnetek dimorfodona ali pterodaktila. krilatega lazivca iz Jurake dobe. Na drugi atrani pa vidite načrt okostja njegove peroti. Izvolite primeriti riebo s kostjo, ki jo imate v roki." Postal sem dobesedno osupel, ko sem vse natančno ogledal. Zdaj sem bil prepričan. Stvar je bila nepobitno dokazana. Celokupno mi predloženo gradivo je res razpršilo vse dvome. Risba, fotografija in še izvirna koet povrh, vse skupaj je učinkovalo popolnoma zanesljivo. Povedal sem to profeeorju, in sicer jako navdušeno, zakaj zavedal sem se, kako krivico 'so mu storili. Proieeor je sedel globoko zlek-njen v naslanjaču z napol zaprtimi očmi in ae prijazno smehljal, kot da bi ga nepričakovano ogreli solnčni žarki. "To je najbolj čudna reč, kar sem jih kdaj« koli slišal," sem rekel, čeprav sem bil navdušen bolj kot novinar in ne kot znanstvenik. "To je nekaj veiikanakega. Vi ste Kolumb, ki je vedi odkril izgubljeni svet. Nepopisno mi je žal, da sem kazal od kraja dvome. Saj je vse skupaj res neverjetno. ,A Človek vendar ne sme ostati gluh za dokaze, če mu je dana prilika, jih preizkusiti. In vse to mora vendar prepričati slehernega posameznika!" Profesor Je bil tako zadovoljen, da je predel kakor mačka. "In kaj ste storili potem, gospod profesor?" "Pričela se je deževna doba, gospod Malone, In moje zaloge so bile pri kraju. Preiskal sem del tega orjaškega skalovja, a se mi ni posrečilo iztakniti kake atese, ki bi. vodila na vrh slemena. Bolj pristopna je bila samo ona sto-tasta skala, na kateri sem zagledal in ustrelil pterodaktila. Vajen sem laziti po hribih, in zato ee mi je posrečilo, da sem se povzpel do srede njene višine. Odtod sem lahko sklepal o planoti na vrhu skalovja. Zdela ae mi je Jako razsežna. Niti na vzhodu, niti na zapadu ni bilo videti konca zelene, gosto porastle planine. Tik spodaj pa je ležal močvirnast, pričast kraj, natlačeno poln ItsČ, mrčesa in mrzlice. To predgorje tvori seveda najboljše naravno var-stvo skrivnostne planote." "AH ste opazili kake nadaljnje sledove živih Milj 7" "Nisem, gospod Malone, a čull smo tekom tedna, kl smo ga prebili od vznožju skalovja, večkrat od zgoraj neke jako čudne glasove." "Kaj pa mislite o zveri, ki jo je naslikal Amerlkanec? Kako si tolmačite to stvar?" "Moremo samo sklepati, da je našel katerokoli pot na vrh planote in tam videl ta stvor. Vemo torej, da pride človek lahko gor. Vemo pa tudi, da more voditi tja jako huda pot, ker bi se eicer lahko spustila ta bitja v dolino ter opustošila okolico. Vse to je izven dvoma." "A kako bi se potem moglo tja zlesti V * "Zdi se ml, da nI tako težko odgovoriti na vaše vprašanje," je odgovoril profesor. 'Tukaj je možna samo ena raalaga. Južnoameri-kanska celina obstoji, kakor ste morebiti že slišali, ii granita. Nekoč, v sivi davnini, se je moral dogoditi na tem kraju velik, nenaden vulkanski Isbruh, katerega posledica je bilo dviganje sveta. Opozarjam vat, da so te skale bazaltne, kar pomeni, da ao nastale radi delovanja ognjenika. Kakor grofija Sussex, recimo, velika pokrajina se je dvignila s vsem svojim raatllnatvom ln živalstvom vred ' nad ostalo površino, in navpično, za sob časa prani ogočno skalovje jo je odresalo od ostale celine. Kakšne poeledice je to lahko Imelo? Prišli so, kaj pa, ob moč splošni naravni zakoni, izostali so ali ee izpremenili različni člniteljl, ki so oblikovali boj sa obstanek povsod drugod na svstu. Ostali ao tu In živeli stvori, kl bi davno morali izum roti pod drugimi razmerami. Saj vendar veste, da so živeli pterodaktili kakor tudi ategozavri v ju raki dobi, torej v jako davnih razvojnih čaalh. Obvarovalo jih Je pogina aamo to popolnoma edino In alučajno naključje." "Ta dokai je nedvomno nad vae tehten. Morate ga torej predložiti tozadevnim atrokov-njakom, In takoj bodo prepričani."