Posamezne številke: Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO Se nahaja v Mari* imU‘ Jurčičeva u,ic*» 4, I. nadstr. PRAVA ar nahaja v Jurčičevi uhci it 4, pritličje desno- Tele-°® *t. 24. SHS postnočekovn< račun «t*v. 11.787. * Bar<>čiU brez denarja sc nt xtra. — Rokopisi »e ne vračajo. Poštnina plačana v goSovfnl ^Cena danaShfe štev. Din1a50 TABOR Naslov Posamezne Številke: N avadne Din —-*75, ob nedeljah Din 1'—. „ TABOR* izhaja vsak dan, rasven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stan« mesečno po pošti D 10-—, x% inozemstvo D 18*—, dostavljen na dom D 11*—» o« izkaznice D 10" — in ser a ti po dogovoru. Naroča sc pri upravi .TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4, Maribor, nedelja 10. septembra 1926. Leto: VII. — Številka: 212. T iice3a Tit Knlifc*15-0 VJu-bliBna Umiranje preteklosti Maribor. 18. septembra. NamlHn.,do,?ri'h 5tirina^t d,ni se bo sestala Sn ^upščina. Daši naš parlamen-se vhi 111 kdovekaiko vkoreninjen, ker Parlamp frušijo i,n tvorijo vedno izven Prave i * luir se I1C u>iema z duhom Vendar ^f^P^ntarne demokracije, je tev skupščine važen dogo-'karško n!ni1??e.,sprožiti ccl° vrsto Strancih strankah ?°!c>Ža\ V «Je ne more fi * ttak- da sedanje slada se razne b-n,?! bajati. Sicer je res, več kot eno |fi„ iml,c napovedujejo že dan Je vlarln 1 pd-samega nastooa se-teKa časa sm i °allcije sem. toda tekom l>0frlavi(ni ..J?,?® toliko izpremenilo, da re izfK+j.« V;zultat teh V znamenfu zbližanfa z | jugoslovanski zdravniški Madžarsko Radič celo obljublja Madžarom svobodno cono na Adriji. — Nova iziava dr. Niiv čiča Budimpešta, 18. sept. Kakor poročajo iz Ženeve ie Stj. Ra KONGRES. B c o g r a d, 18. septembra. Jutri se bo začel jugoslovanski zdravniški kongres. Prispeli so tudi delegatje iz Poljske, Bolgarske in Češkoslovaške. Večina referatov se dič v pogovoru s posebnim poročeval- tiče tuberkuloze. Poročevalca iz Slo-cem »Pester Lioyda«. označil Madžarsko I veni je sta dr. Matko in dr. Neubauer. za enega izmed najvažnejših činiteljev —-............ —...........—— Podonavja. Jugoslavija in Madžarska PAŠI^U JE ZOPET SLABŠE, sta geografsko m gospodarsko naveza- „ -- ni druga na drugo. Madžarska ima pra- ■ C a v t a t, 18. septembra, vioo do svobodne cone na Adriji. 0b| Paši(“evo zdravje se je zopet neko- Dve izborni šaloigri v 8 činih »djavolica« NIKDAR VEČ SE NE OŽENIM Bčbč Daniels in Rod La Roque oba zelo simpatične osebnosti. Svira prvovrsten „Apolo-trio“ N O POE. O" 17.-19. IX. Te*. 121 K E JU 73 d'šča v Novem Sadu v Vojvodini. Stranke, ki imajo opraviti pri tem sodišču, bi zaključku interviewa je Radič izjavil, da I liko poslabšalo. Sedi ves dan "Vri I cm moir,a,le p<$ati g'rcko ccle Hrvatske ki je upati, da Češkoslovaška ne bo odre- oknu innikoSr ne snretama Sodi so Slaiv• os a Cavtatu vsaj se mesec | sadskega apelacijskega »odisca v Čako- Dnevna kronika re izostati v , leh procesov ne mo- malo strnili- ‘)ar,a,nentarnih državah je čez slovanska tia na morje m od tod v 'kot 1Cr^. ‘ bi.1)ile v takem polo/. aju široki »vet. na niiieii^ a ,a stranka. Struje in delje- — ------ **ni8o ik3S?Sta!1 ?nc h\iste f'f Bo! za davčno reformo nuoe,n «+ , redkost, temveč so često1 1 strank \Jamarsko; političen pojav, ki Ho »i-*- Clsti> regulira ter vzdržuje nje-nost in borbenost. Ali to. kar se zacijonaJno vest iz Ženeve, da Je jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič izjavil v svoje veselje, da so se v zadnjih dneh razveseljivo izboljšali odnosi med Madžarsko in Jugoslavijo. Ne. smemo po-I —Ormož. V petek popoldne ie zabiti, da tvorita Jugoslavija m Mad- umrl tnVaiSnii r£i™„ pupuiune je žarska geopolitično enoto- Pot madžar- q ] ; r> i m ^an gosp. Andrej ske industrije in agrarne produkcije vodi 1 c', - v m. P-- — Mnrenberg. V nedeljo, dne 12. t. m je priredilo Kolo Jugoslovanskih sester Rod vodstvom predsednice gospe Zinke Kolšekove veliko vrtno veselico. i k,-.m, . r, . , x , Uspeli prireditve je bi uprav sijajen. Vse | !^n Kajmakčalainu priprave je vodila predsednica sama. Od vec, da opravi potrebna zaslišanja. Osem let že živimo v skupni državi, pa še ni bilo časa za to, da bi se z izenačenjem zakonov odpravile' take in podobne anomalije. Pač pa »e izenačujemo v slabih rečeh- To pa! — Profesorski kongres »e bo vršil letos koncem septembra v Novem Sadu. — Kajtnakčalanska bitka v šolah. Včeraj so se v vseh srednjih in osnovnih šolah vršila predavanja o 10-letniei — Nov duh v Vatikanu? Listi poro- liiSe do hiše je zbirala darove ter vabila I 2aio, da Je moral papežev tajnik kardi-ua prireditev. Na dan veselice je vse de- na* Gaspari odstopiti zbog tega, ker je pojav, ki j Vlada uvaja obvezno davčno špiio- in nalaga občinam davčno-j ^ ^ ^ _____ ga ČJa v radikalni'stranki, ni' nič druge-1 upravne dolžnosti. lovalo v vzornem redai. Čudili »mo se I ^ Preveč popustljiv nasproti Mussolini- str i krčevito umiranje velike, močne B e o s r a d, 18. septembra. nJcni delavnosti in pazljivosti. Ob prijet- ]u‘„ Y, naslednik Cereti bo baje od- bi.la” .’ je v sedanjem položaju izgu- Na včerajšnji seii odsrkn r^viri Ilem ^Ijučkii prireditve. ki je nudila I Kakorkoli je že, dejstvo Je. da sW l|S°n d’etre. Kajti položaj, ki je na- ;0 davčne reformo cp tu*. vse',T1 obi,° uzitka’ kličemo vrli predsed- Ne Vatikan v odlični meri sodeloval in se ufeSI •Po dob,ri!’ sedmih letih državnega L.t J.e. v‘S?a, VC(r" n,ci: »Gospa notarjeva, dokler boste Vi sodehije pri preganjanju slovanskega žai, njenJa- se dokaj razločuje od polo- Krat sP°Paa a z opozicijo. Slednja je predsednica, je napredek društva sigu- zlvlja v Italiji. ^ v . .. . nosobno irra,aIa H 100 n I r«, n—^ ^ w_ —-------------------------...... I «--------------— samomor. V Genovi se iil z uspavalnimi »redne prestano navz'križ w,av.č v ne potrebno, pa vsaj u-l drugega državljana, s čimer se sluz- I — Letošnja vinska letina. Poroča se.l 8 svojo družino. Vzel je toliko uspaval-ijivo' ie smo6- upravičeno, pa vsaj um- beno uvaja davčna špijonaža Prav ta- ,e topI° vreme v zadnjih tednih ne- " 1 praS,kov. da je spal Štiri dni zapore-ie oostalrT^V^115’10 vse te lastnosti in ko je opoziciia graiala člen 111 H kohko izboljšalo stanje naših vinogra- doma dan in noč in je potem radi izčr-fbSSSk? stram iea& razvoju. Na doIoča, da moraj^ občine sestavit I d°V^ Ker ie de2cvJc spomIadi tavalo| P^a umrl. Hoza zmagovite vojne !nl° P2’ vsako leto 2K.n,:la;.S.° !judje, ki še ved^o Sijo Ha cevV S tem vJjenj? R1;e !nimo njih, kajti vsaka djivcncga ap«.«i«, ic/.ivu uic- . kukovos: pa nuli ne unadpastir; Janoš Kardoš. ki ie po 65 do.hr sJV0Je skrl>1- b°lečinc in težnje; me. Vzlic odporu opozicije je vladna | 110 dosegla lanske- Dobra vina 1- 1925 se letih pastirstva stopil nedavno v pokoj. kt0n:? Je< da prejšnje zastarajo, ko na- večina v odseku oba člena sprejela. prodajajo povprečno po 15 Din liter. Ker je sicer imovit mož, si je dal kot nove. In sedaj smo vendarle vsaj | —^Gornja Radgona. Lipniško gradbe-1 801 eten starec zgraditi na vaškem poko- ** vsa bremena in dele vse usod- 1 HOVPicrn w\1a7C1 in. I P.v iJjT,1 novega položaja. Ustanovitev »de-,'JKcaLske zajednice«. ki je ozka zveza > 11 Političnih mejne posestnike, ki imajo svoja pose-1 vrste ogrskih čikošev- V spomin na svo-stva onstran meje. Bil bi že skrajni čas, je prednike .ie priredil cel muzej, ki nosi 'SanrSkil pa P?«r*noT1a'bi «1 no p ^jajo n. ^ ljudje, ki na tihem se_ . n;^ drugega kot umiranje starih strank !■ * YS|, s 'ki med Radgono in osta- — »iaK ^^Paratizmu. ali teh Uudi je jako ^nriif> H'1 a lk,-1 lim avstnjskim ozemliem tor nnSimil 1aK~. j ' Kar ; . , t vi i •« m i-juua^vu. ki so dftncs ren nfMst* ^ ifiu>.>unni.jevci demon- wnekai3c, prineslo 1. 1918- Nastopilo pa ^ ke,daj IX>prej. T ,h . dobrega straoije proti Masarvku. Vpili s0 po ulcah « Vh drugega, kar nas najbolj zblizu-1 - I »Nn zrlar On id ni n«i ^ podobo v naravni velikosti. 700 milijonov dolarjev bodo znosili našimi letos v Evropo ameriški turisti — tako vsaj računa VVashington^ki državni de-Budalostj čeških fašistov. V sredo partement-priredili češki Mussolinijevci demon- in^iI državnega gospodarstva, resne in vsem »Na zdsir Gajda! Dol z MasarVkom«. Če-fir v t^i ^irn^nd^Tdi-1 Pravične zakonodaje, široke »amotmrave ^ Musso'1™ijevci se bore zoper nekake hi tka ti n« ■ ,in ipoi' dn ® mirnega ter smotrenega dela za na- »zloraJbe« svobode v demokraciji, sami b i^in kH7o’di predek Posameznih oblasti. Od velikih pa zlorabljajo svobodo s tem. da pov- Z„«c Sn?’tSI vpraSanj se vračamo k tistim drobnim.I fdlCTie]° ^nerala sumljive preteklosti, ^elj. v zunanji politiki utrdili njeni te 6^)iri ida bi zavladalo med prebival . '.Plagoetanje. Tudi tu so izpuhtele A_ivft* 1 Pi.ViaVlli,«Vil rvrpliivTl- dosIci po krivici zanemarjenim vpraša- ki mu ieur,adi Pikove ne baš slavne vlo-i rlih,, o,v i/nnivtele I 'n!ie_m, ki »o v nerešenem stanju vzbujala ^ v »rJJ vojski naša gencraliteta za- f re-ba nam je a poi v Beograd, medlem ko zani- Mariborske vesti Maribor, 19. septembra. Apel na gospodarske kroge fSL _ ....___________________________________ l, Prav 'l„ ,, , . , . . I jc treba in vsakemu naj se omogo-1 §kem že jako slabe sadove. Značilno je. I večavamo še mi sami s tem da drue- n °'DoliiH'Ka to!11’ko stranikar & sigurnost, delo in življenje, pa boI da s0 pajdovi pustolovci razširili vest, __________________'i___ t eh str 'i J0 v • stotine »vprašani« rešenih Prejeli smo: Društvu hišnih posestnikov, trsrov-češkoslovnš-1 skemu gremiju, zvezi obrtnih zadrug, v vojnem ter vsem po stanovanjskem zakonu častihlepni mla- nezaščitenim v trezen prevdarek. Demonstracije Preživljamo težko gospodarsko kri-na Če-|zo. In to težko gospodarsko krizo po- Jank, ki sta imeli doslej svoj »rai- Ustanovitev »demokratske zajednice« da se bodo v kratkem V silo polastili dru«mu izsesavamo kri daidrug dru-vlade! | Scmu grenimo življenje ze do neznos- lir, d’ »tre Še sanjarijo o srbski in ki osti Cwian.skš”r’”‘ sw ®,M,-I«r‘-K» ° m i Kiosii in preko praznega besedičenja ja- ČuvTiH ^omQnUi- Radikalna stranka dramo k pozitivnemu delu za se in za k, treba ..^a te ideologije pa že čuti. da državo. Preteklost nam bo vsem zgolj tet0 lietpriJJ - docc'n nova pota. Ali to I častivreden mrlič, ki ga bomo radi po-N.ifm li_s^ra kot .ie NRS ni gledali tuintam skozi steklo zgodovine, strankarska tehnika je za ali ki nas ne bo mogel motiti pri delu «e-i«iJcKe razmera nerabna, za-1 daiuosti za bodočnost* IL če bi človekoljubja, brez vsakega ozira na tretjino socijalno pravičnost. rnrmirm I 1,1 so P°vzročitelji tega zla, ki kapitalistično kupčijo na račun Avsstrije vidoma narašča od dne do dne? To in okoliških narodov. Vest pa se nam s? VS1 oni’ kl zahtevajo bajne najemne zdi preveč verjetna. n*nc za nezaščitena stanovanja, loka- — Kaj je samo pri nas mogoče- Kakor in P°slovne prostore. Tako vem, je marsikom ur znano, pripadata sodna da sc zahteva danes za nezaščitena okraja Čakovec in Prelog v mariborski i stanovanja, veliko veliko prekomer-oblaisti pod kompetenco apelacijskega so-1 na najemnina, za lokale in poslovne Resna beseda o po-vzdigi našega športa Zgolj fcifteresii mariborskih športnih kfubov me silijo k temu, da napišem nekaj besedi o nogometu. Ko sem pred dobrim mesecem prišel v! Maribor, sem dobil utis, da je nogomet v samem Mariboru že precej dozorel-Toda kmalu po prihodu sem na' žalost moral opaziti, da »ni Vse zlato, kar se sveti-« Prepričan sem, da je skrajno primitivnemu športnemu nivoju kriva »laba vzgojna podlaga, brez katere je sleherno športno udejstvovanje nemogoče. Temelji mariborskega športa so sla-bi._ kajti ne morem si drugače tolmačiti dejstva, da naše mesto, ki ima izredno ugodno lego za gojitev mednarodnega športa, ne bi zmoglo v nogometu nekaj več. Moralo bi naravnost dominirati. Na severu bi lahko navezali živahne športne stike z graškimi io dunajskimi klubi, na zapadu s celovškimi in belja-skitni. na jugu z ljubljanskimi in ostalimi 'tuzemskimi kar bi1 znatno uplivalo na športno vzgojo tukajšnjih klubov. Prodno pa bo to sploh mogoče bodo morala posamezna društva pospeški in dvigniti pri članstvu znanje nogometa-toUv? ,f mPt,no. močnejših klubih, kakor lobK Maribor in SD Ra,pid, je opaziti precejšen napredek.. Oba imata trainer-ja. kar je jako hvalevredno- Vendar bi bilo napačno, da bi se klub v vsem zanašal na traimerja in mu popolnoma prepustil nadainji razvoj. Trai-neir Rapida, kakor tudi jaz. se bova potrudila, da iz boljšega materijala narediva to, kar je sploh mogoče v danili razmerah doseči. Toda sodelovati' morajo vsi: igralci, funkcijonarji, sodniki itd: . V prvi vrsti jc_ treba apelirati na disciplino posameznih igralcev. !i čimer Jahko največ doprinesejo funkcijonarji •in sodniki, kajti le šport' discipliniranih igralcev bo nudil gledalcem pravi športni^ Užitek- Posebno pri nogometnem naraščaju, ki bo slej ali prej zamenjal sedanje igralce, bi se moralo tozadevno posvečati obilo pažnjie in ga vzgojiti v resnici športno- Nogomet zahteva precej inteligence-Cim več inteligence, poseduje nogometaš, tim večji so uspehi pri športnem sodelovanju. V .vseh večjih državah so vodilni športni krogi prišli do prepričanja, da ni edini namen »potrta, vzgajati fizično močne in trenirane ljudi, temveč tudi duševno zdrave. Ravno pri nogometu, ikjer ,ie razburjanje, kakor malo kje drugje popolnoma naraven pojav, se spozna igralčeva inteligenca- in discipliniranost. V moštvu, kjer sodeluje enajst različnih značajev, je ivzdrževanje discipline jako težavno- In ravno radi tega bi moral biti ideal vsakega posameznika, da z discipli nir a n ost jo samega, sebe sili osta le k disciplini in'uoliva rta nje vzgojno-Poleg, tega vadi igralec tudi prisotnost duha, kajti pri nogometu' je čestokrat ve-Jikga pomena hitro- razumevanje kake situacije- To so torej, lastnosti, ki so človeku potrebne {udi v, privatnem življenju. , Radi tega apeliram na vsakogar, ki upošteva momente in ki jih priznava kot odločujoče činitelje v športu, da mi pomaga pri delu in s tem doprinese vsaj malce za povzdigo športa v Mariboru, ki mora slej ali prej prevzeti' važnejšo nalogo in uglednejše mesto v našem športu. • ' Ako mi uspe to doseči pri našem klubu, potem pomeni to napredek tudi v ostalih klubih, kajti vsi si bodo v mnogo ■večji meri prizadevali slediti napredku in dvigniti šport’ v krogu svojih članov, zakaj k temu jih-bo silila rivaliteta. ki je za povzdigo športa ravnotako potrebna kakor konkurenca v trgovstvu- Vendar ' pa mora rivaliteta biti zidana na reelni športni podlagi v treningu in prestiž je trete dokumentirati športno na igrišču, a tudi tukaj se mora igralec zavedati, da je sportsman — gcntlemen. V administrativnih odnošajih med klubi pa bi se moralo skupo delovati za proepeh športa sploh in bi rivaliteta, ki pride do izraza le na igrišču, morala biti potisnjena popolnoma v ozadje. Več resnosti In več zanimanja za po-vzdiRo sporta v mariborski oblasti. Franjo Wening. To in ono ; Sladak popoldanski sen v Ženevi. —Boj proti »bubikopfu«. — Landru ali kaj? »Rijcč« beleži: »Magdeburger Zei- &ung« ima od svojega dopisnika g- Popova zanimiv' dopis iz Ženeve o posameznih osebnostih • Društva narodov. M" ;Pv se je prf nekem znancu za-namaj za posamezne osebnosti in je vprašal, kdo je-ta, kdo oni- Tako je vprašal tudi za nekega majhnega, debelega, •okroglega .moža:. ' — A kdo jc oni-le, ki. ondi tako trdo m m agar Smrčanje se celo semkaj sliši — A tisti-le? TojeStjepan Radič. Zdi se, da ga tu nič preveč ne zanima • - -« Nekoč so imeli žurnalisti navado, da so ob takih prilikah pristavili; Taibleau! — Sicer pa se mi. odkrito povedano, ne čudimo tej zaspanosti našega delegata, ki mu je Ženeva naprtila nalogo, da se bavi z opijem. Znano je, da je opij dobro u-spavalno sredstvo- V tem oziru nima »Rjječ« prav, ko. trdi, da stane našo državo to smrčanje 150 švic. frankov na dan. G- Radič je postal žrtev opijevih razprav in mu sladak popoldanski počitek med debatami DN prav iz srca privoščimo. * Budimpešta je torej napovedala odločno borbo »bubikopfu«. Tresite se. lepe dame in trepetajte pred nevarnostjo, ■ki prihaja- V mestu lepih, strastnih Mad-žark,, v »kraljevi« Hortyjevi Budimpešti je bil včeraj po vseh. šolah objavljen razglas, da se dekletom v višjih razredih zabrani -»buibikopf«. šminkanje in pud-ranje;'Ob istem času je izdal tudi naš trgovinski minister naredbo proti tistim slovitim beograjskim ministrskim »fraj-lam«. ki zahajajo primerno dekoltirane, pobeljene in rdeče pobarvane v pisarne, da otipkajo uradne akte. Prejšnji grški diktator Pangalos je že pred' Budimpešto in Beogradom krotil žensko modo in meril dolgost kril. Davno pred vsemi politiki pa »o se spravili nad sto-glavega zmaja ženske mode rimski škofje. In tako se na vsej črti nadaljuje boj proti ženskim nožicam, vratom, »bubi-glavicam«, f In je'res že od sile, da ženske zadajajo moškim, pa celo politikom in škofom, toliko skrbi, skušniaV in ne-prilik: Kako da ne bi rekli; Oj te ženske ! * Pa če smo se že izpozabili do »bubi-kopfa«, naj sledi še to-le: Čudna p-oza nas strese, ko gremo mimo neke' brivnice, na kateri je zapisano: »Tukaj sc režejo bubi-glavice«. Strahota! Kam »mo zašli, ljudje božji! Kje tiči oblast, kje naša slavna policija, ki sicer časopisnim reporterjem zagotavlja, da se ne zgodi nič slabega? Pa črtamo črno na belem, da se režejo »bubi glavice«- Mar ima. Maribor Landruja, ki reže nežne dekliške glavice? Če se oblast ne zmeni, kje je slavni »novinar«, ki je nekoč pojasnjeval najbolj zagonetne kriminalne senzacije? »Bubi-glavice se režejo«. Strah in groza! Varnostjo gsacSaSo za letelo ' > V Ameriki so konstruirali novo pada-l kak defekt. Naša slika prikazuje z mani lo v zaščito letal, ki dobe med poletom I šan model- Kultura In umetnost Gledališka in koncertna kritika Pred nastopajočo gledališko in koncertno sezono čuti uredništvo potrebo, povdariiti nastopna načela: Ker se je dogajalo, da šo skušali razni zainteresirani krogi vplivati na naše rc-cezente. ali če niso imeli pri njih uspeha, celo na izven red akcijske- osebnosti, ki so v kaki zvezi z listom, da.bi.se list postavil na stran te ali one struje, skupine ali osebe, bo uredništvo v tekoči sezoni: 1. Prepustilo vso prostost in vso odgovornost v kritiziranju f in poročanju svojim recenzentom, ki ’ bodo morali vsak sestanek te vrste podpisati, da ne o očitkov anonimnosti. 2. Kaka druga sodba se bo objavila le tedaj, če bp enako kot recenzija »pisana v dostojni obliki in podpisana- Na ta način bo list odvrnil od sebe sum,njo, da se kot list zavzema za to ali ono strujo, skupino ali osebo. List bo skušal slejkoprej pospeševati v«a zdrava kulturna stremljenja, ne more pa biti v tem oziru nikomur in za nikogar orodje. Odločno se bo obsodil znabitui poizkus. da bi prizadeti ljudje kako drugače kot s stvarnim odgovorom klicali poročevalca na odgovornost. To stališče velja tako glede gledališča kakor glede koncertov. Uredništvo »Tabora«. „Kralj Ojdip" v Gotzovi dvorani Pred nekaj dinevi smo zabeležili, da se bo v veliki Gotzovi dvorani uprizorila Sorphoklesova tragedija »Kralj Ojdip«- — Vest je treba izpopolniti v toliko, da 'Ljudska univerza« vodi za njo priprave in da »c bo 'tragedija vpnzorila, če bo dovolj zanimanja, okrog ja oktobra. — Na vprašanje, čemu naj .se vprizori »Kralj Ojdip« baš v Gotzovi dvorani in ne n. pr, v gledališču, kjer se je vprizoril prosi o sezono, nam je bivši ravnatelj mariborske drame g. Valo Bratina pojasnil sledeče: »Že dolgo sem iskal primernega prostora za tako vprizoritev te nesmrtne antične tragedije kakršno sem si že zdavnai zasnoval in je v gledališču zbog nepri,pravnih prostorov nisem mogel _u-resničiti- Kakor je Reinhardt vprizarjal nekatere komade v cerkvah, tako sc tudi meni zdi, da bi »kralj Ojdip« učinkoval vse drugače, če bi ga dal v prostoru, ki ima velike proporcije in dimenzije. V Mariboru je tak prostor edinole v Gotzovi dvorani. Odra in zave« tu ne bo; narejena bodo zgolj stopn.iišča kot sq bila nekoč na antičnem odru. V dvorani bo vladala globoka tema. žaromet bo vrgel svetlobo zgolj na oni prostor, kjer bodo stali aktivni igralci, ostali igralci z zborom vred pa bodo v senci oziroma v temi- Skozi velika okna bo padala noč. Zbor 1>om močno skrajšal; njegove glasove bo snremjal oddaljeni zvok nekega instrumenta — taimostni glas usode- Dejanje bo teklo nepretrgoma. Na ta način upam napraviti mogočen vtis na občinstvo. V gledališču, kjer so prostorne proporcije manjše, jc to izključeno.« H koncu je g. Bratina odločno zanikal domnevo, ki se že sliši, češ, da se ho s tem »konkuriralo« gledališču- Tega namena mma g- Bratina ne »Ljudska univerza«. »Kralj Ojdip« sc mora vprizoriti ob sodelovanju gledališča, ker jc 'taka originalna .vprizoritev nedvomno zopet nov impulz k poglobitvi gledališke kulture v našem mestu. it Opereta ..Potepuhi Dramski odsek Sokola v Studencih priredi v nedeljo dne 19. septembra 1926 v Narodnem gledališča..opereto rP.}tc-puhi«, ki jc dok) znanega sklndafelia Karola Mihaela Zichm-ia. Le-ta je bil rojen leta 1843 na Dunaju in je deloval dolg časa kot vojaški kapelnik- Bil je zelo p.o-dovit in i>ri 1 jublicii. skladatelj, ki pustil okrog 600 raznih plesnih komadov razen tega pa še lepo število operet n izmed najboljših so »Potepuhi«, ki -izvajala pod njegovim ..vodstvom men prvič leta 1893 v tako,zv- »Benetkahi n» Dunaju«, kjer so jo neštetokrat poi ljali in je doživela ogromne u^pc.^e-^ Ziehrer se šteje k priznanim pred* nikom dunajskih plesnih' in opeJ!'e'K komponistov 19- stoletja (Lanner, str i. dir-), dasi ni dosegel slave kakor M* cker Neuberger itd- Glasba te dobe^ , melji na dramatični izrazitosti P-e-oblik in se izraža lc-ta tudi v °Per ■. radi česar so slednje še. danes zelo 1 ljubljene. Godba je iahka in. melodao > Snov za to opereto -ic srečno, iz ‘ j Dva potepuha, ki živita od m ^ drmgili, najdeta dragocen nakit. Ki * izgubil nefci inkbgnito potujoči SCK(. predigri se srečajo glavne osebe «»i ■ niji, potepuha uideta-iz ječe ter zaf*?[ m V prvem dejanju sta naša dva nel vanio kneza in' njegovo V 1^1 VV^III O Vi • - o šljivca prisiljena predstavljati dovede do konflikta h pravim. ^ 7IlCta' stvom- Vendar sc tudi topotjd ter uideta v oblekah dveh oi1^^ sta si jih za to priliko izposodil3--splošno zadovoljnost. Vmes < ?od- dar se potem h koncu razvije zelo posrečeni in smešni tipi nijsfci sluga ter madžarski kavalw 1 in Opereta je ponla zdravega ^Jiuffl® dobrih dovtipov- Kakor slišimo. “ j„ proizvajala v Mariboru samo enjc ^ se zato opozarja vsak, ki se hoc ?a. od srca nasmejati, da te prilike ■ ^ mudi. X Nova Evropa. Izšla je 4. in 5.^ vilka znane zagrebške revije- P°sv,. .eče-po k j*®1 na jc vprašanju »Nove Rusije-« * kem. načelnem uvodu urednika Q * afljj čina, ki naglasa potrebo Uip'0ZljlJijeSa ruskega naroda in njegovega s^‘a je-stanja ter priporoča učenje zika kot medslovanskega °'^,ceR M811” jezika, sledi zelo zanimiv članek >>• g^. kova »Nova Rusija.« Pisec prav^ s^ra ra Rusija definitivno umira- A0 sv; liberalnim in konzervalUvnilrt, ,, očis® Nov zarod v Rusiji «e bo d0'd.ot>r‘l $ dedičniih predsodkov- To bo 2air t1l11a }n tičnih ljudi, ljudi zdravega ,ra2in utrjenih m'i'šic- Minimum politike, sS simium dela! je geslo nove Rus11 >c. jg,ra* pripravlja tako v Rusiji kakor v pa ciji- Vse, kar je starega in ^1 Sjo i0. ! gre k neizbežnemu poginu- S zaznamovani i boljševiški i c? Mufi" sanjači, in klepetavi oznanjevale' name Rusije. V Rusiji prodira "ej,0viti na plan zdrav nacionalizem. —,, n giba' pravcih sovjetske politike, zlasti 0 n.iu v komunistični stranki, ki ie; j p o* dilo zadnje tedne toliko pozori^L' ra2' roča A- Viškovski v dokaj tcml.U gper pravi, M. Strjelec pa piše o novi ^go' darski politiki v Rusiji (»Nep« ^o-nep«), O kmetskem stanu in njega eijoVi sili nasproti revoluciji piše S- ^ 0r znani ruski politik in sociolog. je ganizacije »Kmečka Rusida-« ^>' kaoij'0, ki bi jo moral prebrati vs- v<;k, tik. zgodovinar in sploh s'c‘iel "knjiga J? ki hoče veljati za izobraženca- .j)(>ru izšla v cirilici in se dobi v MavjJ1afiW1 poverjeniku »Nove Evrope« no Borku, Jurčičeva ul. 4- ^ x Nemški glagol. Das wort. Sestavil prof- Adolf K o ;nblJan'j ložila Juigoslov- knjigarna - a pu-Str. 31 + veii/ka taibela. - ,Nf.lSa,nio blikacija ne bo izborno Ri bi lam, ampak tudi posamezi , -j0 pra hoteli izpopolniti v nemscim- .. ic v tiutai, pQtr«ben-‘n izčrpen • • -g. ^ M llu tega jako po ceni, tako ito v®ak nabavi* V Maribor«. rf«eif ^ptemKra^T. *T £ B O H «. Straa 5«\ mm.... I Obvarujte svojemu ljubljencu r-, .... dehteče svilnate lase otroške, katere tako radi božamo in poljubljamo! Negujte jih vedno z Elida-Shampoonom, ki temeljito očisti in je popolnoma neškodljiv. Prekrasen sijaj in čarobni prirodni vali so zanesljivi uspeh vsakokratnega umivanja z brezsodni JUGO SLAVENSKO D. D. GEORG SCHICHT, OSIJEK. Oddelek »Elida«. Pošljite ml bre*plafino originalni »avojček ELIDA-SHAMPOO 24/VI Imtt • NmIot: ...................... Prilepite proaim, izpolnjeni odr««^ sadaj na dopiinico. S H A M P O O ELI DA Iz iivllenla in sveta Šolstvo v Bolgariji Ar Pressc« je objavila slcdc-bol/ lCek iz llajnovejšega poročila carskega zunanjega ministrstva: _i 1925 je obstojalo na Bolgar-. 64 otroških vrtcev s 2978 šo- jarji in 64 učiteljicami, 3615 osnovnih ?°1 s 390.664 otroci in 13.284 učitelji •n učiteljicami, dalje 1655 progimna-s 113.307 učenci in 6522 učitelji, ]24 gimnazij (od teli 107 klasičnih in realnih gimnazij in 17 pedagoških) s 37.762 učenci in 2072 profesorji, en zavod za slepe s 55 učenci in 14 učitelji- tri zavodi za gluhoneme s 103 učenci in 23 učitelji in 8 učiteljišč s 728 učenci in 69 profesorji. Razen državnih obstoje še zasebne sole in sicer: 21 otroških vrtov (11% 33 učiteljic). 1441 osnovnih šol U 1.602 otroka z 1S3 učiteljic), 61 pro-^ 4039 učenci in 219 profe-5itnnaz'i. Med zasebnimi '/iflm i'1-!11 f’ami -ie 1381 turških, 22 k l 4 l armenskih, 8 francos-’ \ neiTiske, 3 češke. 3 amerikan-SKe, 2 romunski in ] ^rška. Med pro-gimnazijami 37 turških, 7 židovskih, 7 francoskih, 3 armenske ir 3 rcr.i*,"\ 1 češkoslovaška, romunska in g:' ’;:-., gimnazije so: 3 ameriške, 2 ruski, 2 francoski. ^Obstoji tudi 22 trgovskih šol (3160 učencev), 32 obrtnih in industrijskih s°l. 20 poljedelskih šol, 2 tehnični, 36 gospodinjskih, 2 muzikalni, 26 duhov-“iških (med njimi 21 turških). Vse okovne šole so državne. Sofijska univerza štei^ 2366 dijakov n 150 profesorjev, »Svobodna uni-erza« 1000 dijakov in 33 profesoric.’. akademija za umetnost in indu-Jrijo 219 dijakov in 19 profesorjev, ademija za glasbo 327 dijakov in 35 >J^esorjev ter trgovska akademija ^ dijakov in 30 profesorjev. ^ Življenja državnikov b. y Oincare je imel do nedavnega na-dol Poletnih večerih !al v privatnem stanovanju do po-j^j.c noči. Okna njegove delavnice so . J\a vedno odprta in čestokrat so se °Irali pod njimi radovedni liudje in nazovali premijera pri delu. Šele se-pr] Je. opustil to navado in sicer na at *njo policije, ki je v bojazni videla ‘ .ffatone, kako izkoriščajo ugodno ni!lko: Začetkoma ni hotel o nasvetu dišati, celo prepovedal je, da ga ^ . ysakem koraku spremlja policija, i.1 zdela se mu je preveč vsiljiva, kal 'Cer ’c ve^ takih državnikov, ki ti n°r ^>0'ncare, niso hoteli nič sliša-. Policijskem spremstvu. »Najtežje, indi.s^ moral prenašati, ko sem bil ton JS • P(?c'kralj.« pripoveduje lord LI-tren 'Ve, hil° to’ cIa mc niso Pustili niti vatn sarnega. Ce sem sedel v pri-’em stanovanju in gledal skozi > sem videl stražnika, ki me čuva. Kadar sem odprl vrata, je stalo pred mano deset indijskih vojakov, kadar sem šel po stopnicah, me je spremljalo troje smešno uniformiranih bitij in tako ob vsakem koraku. Angleški premijer Baldvvin je nedavno izjavil, da ne pričakuje ničesar bolj željno, kakor trenotka, ko se bo odtegnil javnemu življenju. Ni temu krivo samo tisto dolgočasno, zoprno in nasilno zanimanje širokih slojev za velikimi državniki. Sicer bi Baldwin že lahko davno podal ostavko in želja bi se mu izpolnila. Lord Grey skuša vedno skriti ali uničiti diplomatske knjige, samo da^i se mogel popolnoma posvetiti svojim ptičem. Mogoče ima tudi Baldwih podobno »slabo stran«, ki jo mora sedaj kot predsednik vlade zanemarjati. Večina državnikov ima vedno kako tajno čudno opravilo. Brand lovi vsako nedeljo ribe, Clemenceau sedi v vrtu in goji vse vrste zelenjave, lord Grey pa šepeče svojim kanarčkom in majhnim papagajem prikupljivo ljubeznive besede. Ideal Oladstonea je bilo za časa odmora poglabljanje in razmišljanje o rc!?,r?5''--'sh kontemplacijah življenja ■j- nuni. Kot aktivni politik ni bil nihče toliko vznemirjan, kakor Gladsto-ne. Ako ga ni zasledovala publika, ga je preganjal tisk. Na agitacijskem potovanju po Škotskem ie moral na vsaki postaji imeti go ver. Stalno ga je nadlegoval neki londonski reporter, ki je predhodno zahteval prepis vsakega govora, posebno ako je pričakoval kako izjavo. Gladstone je redno oddal rokopis omenjenemu novinarju. ki jc govore brzojavljal v London. Radi nesporazuma vlak ni obstal na nekem kolodvoru kjer bi predsednik moral imeti govor, toda nadležni novinar ie govor že brzojavil redakciji in naslednjega dne so ga v Londonu tudi čitali. Ta slučaj spominja na doorodek. ki se jc pripetil siru Edvardu Gochemu, britanskemu poslaniku na nemškem dvoru. Moral bi imeti govor in si je v ta namen izpisal glavne misli na listek. Neka poročevalska pisarna je kmalu dobila prepis omenjenih beležk. Toda ko je prijel svečani moment, poslanik ni znal čitati lastnega rokopisa in jc bil primoran, da improvizira govor. Toda naslednjega dne jc izšel v časopisih govor v originalu, kakor si ga je zamislil poslanik sam. Uredniki, ki so vajeni vseh mogočih rokopisov, so ga razrešili kakor pisec sam. To le časnšk! Ogromni obrat največjega ameriškega dnevnika. Amerikanci prednjačijo povsod in v vsem. Njih velikopoteznost in or-ganizatorični duh ne najdeta nobene ovire, nič ju ne zadrži na niuni Doti k napredku, izpopolnitvi in dovršenosti. Oglejmo si na primer samo organizacijo velikega ameriškega lista »Detroit News«, ki je pred leti slavil že 501etnico svojega obstoja prav na dostojen in originalno arnerikanski način. Proslava: umetni ogenj, di- plome, nagrade, tekmovanje in drugo je -stalo nič manj kakor 5 milijonov dolarjev. »Detroit News« porabi dnevno 100 ton papirja. Ob nedeljah izhaja na 200 straneh. Velik del kanadskih gozdov komaj zadostuje za dobavo materija-la in celuloze za omenjeni časopis. Vsak dan se porabi do 190 rol papirja, a na praznike do 250. Vsaka rola meri 7^ kilometrov. »Detroit News« se je pričel v resnici razvijati šele v času, ko je Amerika vstopila v svetovno vojno. Ogromno časopisno podjetje »Detroit Newsa« zavzemal cel kompleks stavb, celo naselbino. Glavni objekt je šestnadstropna stavba na Avenue Lafayette. Skladišče papirja ima prostora za 5000 ton papirja. V garaž.i se nahaja 200 avtomobilov različnih velikosti in tipov, ki razvažajo po mestu in okolici časopis, kakor hitro je dotiskan. V redakciji sedi cela vojska urednikov, ki uživajo vse mogoče ugodnosti. V hiši imajo restavracijo, veliko posvetovalnico in celo svojo bolnico. Biblioteka šteje nad 20.000 zvezkov in je važen pripomoček urednikom pri njihovem težkem delu. Podjetje ima zadnjih 20 let izborno urejen arhiv, v katerem je doslej n^J 180.000 člankov in nad 200.000 fotografij. Tiskarna porabi dnevno 51 ton ko-vine. Rotacijski stroji natiskajo v uri 864.000 časopisov po 16 strani, ali pa 280 000 izvodov po 48 strani. 2e organizacija reklamnega dela lista je organizacija sama zase. V samem mestu Detroit ima podjetje 4P2 podružnic. Vse podružnice imajo pnevmatično zvezo s centralo, kjer je zaposlenih 70 uradnic. Hiter in nepričakovan razvoj ima časopis menda zahvaliti edino dejstvu, da je v času splošne povojne krize priporočal uvoz rib. kar je bilo za Detroit pravi blagoslov božji. Po vseh državah USA se je citirala uvidevnost »Detroit Newsa«, ki si je pridobil mnogo naročnikov in splošni ugled. KULTURNIH DRUŠTEV v MA-kupuje slovenske knjige po naivisji ceni. Ponudbe je pošINati na Zvezo kulturnih društev v Mariboru. Cankarjeva ulica štev. 1. (pritličje )desno- Žalostna slika iz boSjŠc-viškega carstva 25.000 mladih potepuhov slavi Lenina. (Izviren dopis Cepsa iz Moskve.) Vsako leto prirejajo Moskva in druga večja mesta začetkom septembra mednarodne mladinske dneve, na katerih jc običajno opaziti razne posebnosti. Predlani je v Moskvi skupina deklet in mladeničev demonstrirala proti pretirani sramežljivosti. Več nagih deklet in mladenk, brez vsakršne obleke je nosilo ob bokih ozek pas, na katerem je bilo napisano: »Proč s sramežljivostjo!« Lani je bila1 ob isti priliki na stadionu na Vrap-čijih gorah prirejena velika gledališka svečanost na ruski način, kjer je nad 100.000 gledalcev sodelovalo v igri, izdelani na osnovi Erenburgovega »Trust D. E.« Letos prireditev mednarodnega dne ni nudila nič impozantnega niti pikantnega. Za nekomunista je bila najzanimivejša povorka mladine, ki živf brez starišev, brez doma, brez strehe nad glavo, po večini na železniških kolodvorih in vagonih, ki vozijo v najrazličnejših smereh. V povorki je bilo 28.000 takih otrok. Podjetnik poveljniki teh avtonomnih otroških oddelkov so poslušali nasvet nekaterih filantropskih društev in naskočili Moskvo. To se menda še ni pripetilo potepuhom in med njimi marsikakemu zločincu, da bi nastopili v organizirani povorki. Ponosno so korakali in si niso prav nič prizadevali, da bi bili vsaj malce podobni onim svojim prijateljem, ki imajo stariše in streho. Korakali so ponosno, bojevito, štiri po štiri, umazani kot dimnikarji, raztrgani in razcapani tako. da bi v žepu ne mogla ostati niti skorja kruha, kaj šele iz-prošena ali pri kartanju zaslužena kopejka. Stopali so enako drzno, kakor nastopajo zvečer, kadar napadajo mirne nič sluteče pasante. Strumno so korakali po raztrganem moskovskem tlaku in željno pričakovali, kdaj prispejo pred Ljeninov mavzolej, kjer so zakričali: »hura«! Ko je povorka obhodila določene ulice, so potepuško mladino nahranili nekateri filantropski klubi. Toda že na večer je bilo opaziti, da sc po stari navadi zopet zbirajo ob asfaltnih kotlih, kjer običajno prenočujejo in počivajo. Podoirajte Juo. Matico! DOBRO ČOKOLADO IN FfNE BONBONE kupite najboljše in najcenejše pri Rado Tipel, Kralja Petra trg 9 Za preprodajalce zelo ugodne cenel ^ 3S3ESES3SESSSBBW M I M I I ZDRAVILNI PREPEČENEC ■,MIRIŠ" je izborno okrepčilno pecivo, posebno priporočljivo za rekonvalescente In Šibke osebe, torej ne pozabite na prijatelja zdravja „ H I R I S ZDRAVIL. Al PREPfc^NEC „MIRIS“ BREZ SLADKORJA je posebno priporočljiv onim ljudem, kateri trpijo na želodcu in slabi prebavi istega. Čisti kri in odvzema želodcu preobilno nelodčevo kislino. Zato vsi, kateri tožite čez želodčne bolečine, posezite po zdraviliščnem prepečencu „MIRIS“. Po uporabi nekoliko zavojčkov bodete prepričani o dobrodelnosti istega. rang k g sa K|l U K K S 9 I „MIRIS“ PREKAŠA NA KVALITETI VSAKO DRUGO ZNAMKO ZAHTEVAJTE ZATO POVSOD ZNANO ZNAMKO „MIRIS“ Postavno zavarovani „MIRIS“ PREKAŠA NA KVALITETI VSAKO DRUGO ZNAMKO ZAHTEVAJTE ZATO POVSOD ZNANO ZNAMKO „MIRIS“ PRVO MARIBORSKO SPECIALNO IN STROJNO IZDELOVANJE KEKSA-BiSCUlT A-MIRISA J. PALL MARIBOR-KRČEVINA 200* I Zanesljivo stanovani- (liti rJlfriffl za deložiran-M« COdUlU ce sploh brez stanovanjce, organizira posebni gradbeni oddelek .Marstan*. Rotovški trg 4. 198« Mtarctan" RotovSk! lre i nUIM alllll , ponudi na prodaj hiše, v najem gostilno iri trgovine. Išče : hiše, gostilne in trgovin«, prazne sobe n lokale. 1987 spedjalist zamore jtfokovnol opraviti Vaše pisalna stroje H lehanik Ivan Legati Piva specijalna popravljalnicaj pisalniikih strojev Ji ARI BOR, Vetrinjska ulic« 30, Telefon 434 novih ter rabljenih pfcaH j, nih strojevt ases! NOVOSTI temi vidljive napise, »metniške in sv. podobe, reklamo vseh vr--t. izvršuje: FRANC KRAJNC, MARIBOR Pismeni naslov : Jurčičsv« ulica 6/II. Lokal: Miklošičeva ulica 2/1._________________1967 Pfl7flR I Lukrativn Irezkonku-fUfaUII! renčni artikel za vpo-stavitev lastnega podjetja Din 30.000’—. Franc Krajnc, Jurčičev* ulica 6/II„ Maribor. ___________________________ 1906 Drnriam ceno popolnoma nov i lUUOul „Triumph* motor (•ngl) fiOO c«’. Novak, Zidovska ul. 8. 1988 Sprejmi! se gospod na hrano in stanovanje. Na s ov v upravi. 19.S2 I fll,o| primere« » obrtnika bUllfll, ali malo trgovino na prometni cesti takoj na raz polago. Potreben kapital 4000 Di«. Vprašati: Gregorčičeva ulica, brivnica Pirc. 1904 Zgubil se je "“Ls™; potu Glav. kolodvor—Lajterš-perg. Oddati proti nagradi pri Stein, Preštrnova ul. l/II. __________________________1968 llfonor u *uSe x c*°' ULeUeSl briati Šolskimi spričevali se takoj sprejm« v manu-fakturno lrg»vino. Predstaviti se Cankarjsva ul. 80. 1976 Išče se služkinja • ita vsa domača dela, ki zna tudi kuhati tsr da zna poleg slovenščine Udi nekaj nem itine. Ponudb* >a upravo lista pod „P«6tena‘. 1979 MlllCOm fotri * razglednice iz-URUiUc deljuje po najnlžjl ceni M. JAPELJ, foto-atelje Aleksandrova c. 25,Trgovski dom. 1565 DOBI SE V VSEH TRGOVINAH DOBI SE V VSEH TRGOVINAH +fV|t£KTVj! GARANTIRANO ČISTO BUČNO OLJE ZNANE ZNAMKE PRVOVRSTNE KVALITETE IZ ^OVARNZ POolA LIMBU6 OLJA V LOGU PRI MARiBORU 1978 GENERALNO ZASTOPSTVO IN ZALOZBA ZA SLOVENSKO ŠTAJERSKO VILKO HOPPE-MARIBOR GOSPOSKA ULICA 38-41 TELEFON 4-45 Sprejmeta se stanovanje dva gospoda. Naslov v upravi. 1965 Dva gospoda s celodnevno hrauo. plačata skupaj Din 1.500—. Naj večja razdalja od središča me.->ta ‘20 minut. Ponudbe pod Šifro „1500“ na upravo „Tabora*. 1885 Elitni koncert Velika kavarna od 16. septembra CharlestonBand Prvovrstni moderni orkester DNEVNO JM0 Veliki kavarni Glasovirnl pouk' daje Joti fina Gruber Lopa soba št. 17, vrata 5. 1972 t (moderna tehnika; daje Joti.fina Giuber Vprašati: Koroška c«sta 26/1. od 10. do 16. ure. 1858 Priporočam slam ob- rfnefun za ieson ** zim0 LIUMbII usnjate suknje iz prvovrituega usn|a po zmernih cenah. Zaneslj.vim oseban na mesečne obroke. KREGLKi) Ruse pri Mariboru. 1951 PookvpefjoX0"”.1" Gruber, KoroSka cesta 2<>/l Vprašati od 10 —16. ure 1827 Sobo lepo pralno, eventuelr.o opreml|eno, so odda takoj enemu ali dvema bolj-šema gospodoma. Ogleda se lahko od 12.—lt. ure vsaki dan. Cidl-Mttodova ulica 18/1, levo. 1938 EESHESES»SHinBWEilS«a®2 1 Justin Gustinčič mehanični mojster Angela Gustinčič, roj. Železnik poročena f Maribor 18. septembra 1926 Pobrežje ■BPBaanaBB!aaB!aBiHiaHaBaBaiaB8aBniBiaiwiBiM»* kupci poior! ‘i Manjše grajščinsko, GO oralov obstoječe posestvo, krasna enonajj stropna hiša, 14 sob, v Mariborskem okraju, sc proda z živim in mitvim inventarjem, nekaj opiemljenih sob za 500.000 Uf ' Dalje laznovrstna manjša in večja posestva, hiše z gostilnami'. trgovinami, vile, stanovanjske hiše itd. Za odgovor priložiti zn/triH- . Pri posredovalnici K. Troha, Maribor, Slovenska ulic* Oglas. V pondeljek, dne 20. tm. se bode vršila v III. inaSaC ”. carinarnice mariboiske javna licitacija tihotapskih predme1-0 ‘ moške obleke, gumije za kolesa, papir za filtriranje (121 kg)’ 93 kg kalcijum karbonata in drugih stvari. Iz pisarne carinarnice v Maiiboru št. 26 377/26. . POZOR^iOTCCiKLIS?!, KOLESARJI! Ravnokar so dospele najboljše in najtrpežnejše verige dobe v vseli poljubnih delih in dolgostih Divjak & Gustinčič, Maribof Glavni trg št. 17 Tattenbachova ulica Št. t Bb Marij o n etn o gledališče Mariboi Iščemo enega ali več finačniko za ustanovitev modernega, umetniško usmerjenega marijonetne ga gledališča. Potrebujemo 40 50.000'— Din. Uresničenje v nfj krajšem času mogoče, ker so kon čane že vse predpriprave. — In formacije daje Oglasni in reklam ni zavod Vinko Kovačič, Slom škov trg 16. 19S( PEMLO M OKLEKE PLATNO, SUKNO, PLAVINO, VOLNENO BLAGO NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE PREDPASNIKE, POSTELJNO PERILO I. T. D KUPITE NAJBOLJŠE PRI TVRDKI 1004 I- N. ŠOŠTARIČ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13. Tinkar: »Mariborska, Tiskarne« t Mari boru, predstavnik: Stanko D e te 1 a, ravnatelj. Urednik Božidar Borko, aovuiar lada.iatelj jMretbta/rzLik; iVekoelaT Špindler, do vin ar. Vsi v M*r!hnm. j; iioriioroij