Sftev. ep f Trstu, v ftetralo« 2. marca 1919 Ttrtmja vsok dan rjntraj. (adl ob nedeljah *n prazniki*. — ("rednlUno: ulica Sv. Frjn<.'ifx§ AstlVesn 20, t. nadatr. DoplM cai Ec pošiljajo urednllhru. — Nefronklrana pisma Be ne pr«-j«roa)o, rrfcppliri te ne vraJalo. - Izdajatelj In odgovorni urednik f>tefan Oodina. — Laatnlk bonsorrtj lista „Edinosti". — Tisk tt-•karne Edinost. — Telefon uredništva In uprave iter. 11-57. — Naročnina znala: ta celo leto 60 K, pol leta 30 K, tri nes-ca IS K — ta nedeljsfco izdajo rt {elo leto 12 K, pol letu 6 K. Lefnlk LXIV Poiamezna Številka za TrsMn ohollroj) vin., zunal?Ovia Oglasi trgovcev In obrtnikov m* po?0vin.; rsmrinlce, sahvale pcslarrce, vabila oglasi denarnih zavodov mm fo i)0 v.; oahil v tekstu Pata do 5 vrst 20 K, vuka nadaljna vrsta 3 K. otflasl po 8 vin. beseda. i.ajmani pa 80 vin, O^ aso sprejema m-"ratni oddelek Edinosti. Naročnina In reklamne.je se pošiljala lakljiicno upra/i rEdmosti". Uprava in Inseraini od lelek sj nahajala v ulici 8v. Frančiika As. A). - PoitnJhran. račun ail.jjJ Mirovna konferenia. Tardleu o Izidu konference* Iz Parita se poroča: Ob priliki tedenskega sprejema inozemskih časnikarjev je Tardleu odgovarja! na številna vprašanja In podal važne Izjave. Vprašan, kedaj da je verjetno, da bo. podpisana preliminarna mirovna pogodba, je dejal Tardleu, da vsi člani konference žele, da pride čimprej do zaključka. Med 8. in 13. marca se izvrši gotovo splošen pregled teritorijalnih In finančnih vprašanj. Konferenca nima potem več pred seboj, kot samo štiri vprašanja, Iti to pa največje važnosti, namreč vprašanje francosko-nemške meje, Jadransko, rusko 3n vprašan jo svobode morja. Ta vprašanja sc bodo obravnavala v bližnjih 14 dneh. Delovanje komisij za Češko, Jugostovaško hi grško vprašanje. »Temps« piše: Zđi se gotovo, da se komisija za določitev čehoslovašklh. meja izreče za zgodovinske meje Češke in tako za vključenje čeških Nemcev v čehoslo-vaško državo. Komisija za romunska vprašanja bo, kakor se zdi, predlagala za temeški Banat spravo, po kateri bi dobila Madžarska segcdlnski okoliš, Srbija pa večji del torontalske županije. Komisija za proučevanje grških zahtev 'razpravlja o zahtevi Grčije glede smiren-skega okoliša. Komisija za DrmičeVsrijc ozenrnHi vprašan! med Romunsko in . . ',. predsedstvom Tardieuja Je nadaljevala razpravo o romunskih In srbskih zahtevah. Komisija za čchoslovaSka vprašanja pod predsedništvom Julesa Camboha Je obravnavala vprašanja slovaške meje. Delovna zakonodaja. Komisija za mednarodno zakonodajo pod Gomperso-vim predsedstvom je končala razpravo o določbah angleškega predlojfa, ki določajo način volitev upravnega sveta mednarodnega delovnega urada in določila pogoje, pod katerimi nrorcjb ustavne -države pristopiti k ttedMarodni dotovfrl zveai. ■ Cleinenceau. Iz Pariza se poroča 2&. februarja: Clemenceao Je te-Jcom dopoldneva prišel v vojno ministrstvo, kjer je razpravljal z oddelnimi načelniki. Na ulici ga je občinstvo živahno pozdravljalo. WHsonova mrite? v Evropo, WH$on !« Izjavil po svojem prihodu v Washlngton, da M?sH odpotovati v Evropo 15. marca. V Ameriko da se vrne meseca Junija. Z druge strani se pa poroča, da namerava Wilson že 5. marca odpotovati iz VVashingtona v JKvropo. % S tem velikim vzorom pred seboj nas nič ne ženira odkrito priznanje, da smo tudi mi po razvoju dogodkov revidirali svoja naziranla v marsičem. N. pr. tudi svoje stališče napram socijalni demokraciji. Kajti, čc bi se pokazali nesposobne za tako evolucijo, bi pokazali le, da smo ljudje, ki sodijo v minulost ki se ne povrne nikdar večl Gorje nam, ako bi nauki ruske revolucije ostali za nas, brez pouka in brez učinka! Danes smo pripravljeni za skupno delo s socijalno demokracijo za socijalno pravičnost, za tako preuredbo človeške družbe, da bo v ■niej vsak človek enakovreden In enako uvaževan član, v kateri bo .imel vsak sloj svoj primeren delež, svojo primerno materijalno In moralno pozicijo, čim prispeva s svojim delom in znojem k splošni blaginji. Zrevolucijonirali smo se tudi mi kakor vsi sodobni ljudje. AH, kar velja za nas, velja tudi za socijalno demokracijo. Tudi ona se mora pokazati sposobna za evolucijo. Tudi ona mora revidirati svojo taktiko, svoja naziranja in svoja stališča napram raznim elementom javnega življenja in snovanja, ako hoče Izdatno zasledovati cilje, ki si jih je postavila. Od socijalnodemokratske strani smo vedno čull besedo o revolucljoniranju duhov, o potrebi, ki jo danes brezpogojno priznavamo tudi ml. i Na socijalni demokraciji pa je sedaj, da "razmišlja, da-Ii; so bile poti, ki jih je ubirala doslej, pripravne za dosezanje tega cilja? In te, trdimo s pclno zavestio, da niso bile. . . ..... ' . . - „ Da! n jlli M Je ?oc.!jaltia demokracija posebno v Nemčiji. Tam se je — Itliko rečemo to — socijalna demokracija nacionalizirala in ie ravno s lem kakor kažejo sedanji dogodki — pripomogla svoji stvari do velike moč]. Danes prvaci socijalna demokracija Nemčije v življenju nareda. Koliko bolj more po tej poti privabljati doslej protisocljalistične plasti za svoje ideje In cilje! Evolu-cijonirati se mora tudi socijalna demokracija, ako hoče zrevolucljoniratl duhove za svoio stvar — socijalne pravičnosti jit enakosti! Sai priznamo radi, da so tudi pri nas — posebno pri mlajših in prosvetlienih elementih v socijalni demokraciji — že hvalevredni začetki take eivolucije. AH to so le začetki. Tako spoznanje pa mora zajeti ves tabor. Naj u važu jejo pouk Bisma rekov, da politik in borilec v lavnem življenju ne sme poznati »doslednosti« v smislu, da trdovratno vztrala pri vsem, kar mu Je veljalo doslej kot dogma, čc tudi — ni bilo dobro in koristno! Evolucij«. Nemški kancelar Bismarck ie bil velik, genljalen državnik: prvak med sodobno evropsko diplomacijo. Njegova moč Je bila tolika, da Je po zadnji rusko-turški vojn! na berollnskem kongresu dosegel, da Je bil sveto-Stelanskl dogovor — mir, sklenjen med Rusijo In Turčijo — razveljavljen, das! ste ga podpisal! obe edino vojskujoči stranki; razveljavljen, oziroma Izpremenjen z novimi določbami na škodo — zmagovalke. iBIsmarck Je bil torej velik državnik In pred njegovo veličino se je klanjal svet In vendar je tudi on doživel marslkako nezgodo, da, tudi naravnost poraz. Tako n. pr. s takozvanim »kulturkampfom«, zasnovanim s toliko silo. Moral te v Canosso tudi Bismarck. Bil Je to velik nm, mož gigantskih konceptov, Jasno določenih končnih ciljev, železne volie In Jeklene energije. Mož torej, ki Je vedel, kaj hoče, In po kakih poteh more dosegati to, kar hoče. Jn ta veliki mož, ta veleum, Je nekoč, ko so mu očitali »nedoslednost«, odkrito odgovoril, da pravi poli tU-ne bo hotel biti In ne more biti ^dosleden« na zasledo vanju svojih ciljev. Odklanjal Jo doslednost v tistem oblčainem smislu. NI potrebno, da Je politik trmasto dosleden, marveč bo izprenrtnjal svojo taktiko In tudi svoje programe primerno izpremenjenlm razmeram, da po drug! poti — če je dosedanja postala nerabna — skuša doseči, kar hoče doseći V tem smisla le bil celo mož (tU vtLaap. ktMm * m Cismuck - —toledea. Zanrm!va prerekanja. V nemškem časopisju bivše Avstrije se nadaljuje boj za in proti misli priključenja nemških dežel propadle države Habzburžanov k Nemčiji. Debate in polemike so ostre, tupatnni celo strupene. Za nas pa so zanimive, ker prinašajo tudi najostreje obsodbe istega avstrijskega režima, ki so ga ravno isti Nemci vzdržavali; saj je služil njim in le njim in so ga izkoriščali najbrezobzirneje, saj ijm je izročal gospodarstvo v državi, saj Jim je omogočal, da so dušili druge narodnosti, na njihovo škodo zadovoljuloč brezmejni in nenasitni nemški narodni sebičnosti, saj le napravljal Iz države njihovo, nemško Izključno domeno! Sedaj pa, ko jc zamorec dovršil svojo (po nemškem umovanju) dolžnost, ali pravilneje povedano: ko ne more več koristiti nemški požresnosti, sedaj, ko se jc zaduši! v blatu svojih lastnih grehov in zločinov — sedaj ga isti Nemci preklinjajo! Da čujemo! V prerekanju, ali naj se nemške deželo bivše Avstrije priključijo Nemčiji, ali ne, je posegel tudi neki bivši avstrijski poslanik v istu »Die Oester-reichische Rundschau«. In sicer se je Izjavil proti priključenju. Odgovor je dobil v listu »Die Republik«, izhajajoč na Dunaju. Najprej je »Rnndscliau« — tako začenja »Republika« — na prenagljen in nemaren način (kakor da je hotela postaviti spomenik dobri stari avstrijski nemarnosti) priobčila pisma, ki sta jih izmenjala med seboj Viljem 11. in Franc Josip l Sedaj pa se ji vidi umestno, da podelja besedo nekemu bivšemu poslaniku bivše monarhije za srdit In strupen napad proti misli priključenja k Nemčiji. In kako dela to! Izjavlja namreč, da sc je tem lažje odločit! za to, ker jc cenjeni pisec po svojem prejšnjem delokrogu, po svojem dolgem bivanju v Nemčiji, po svojih bogatih izkustvih, posebno upravičen v to, da zavzema stališče napram temu vprašanju. »Republik« odgovarja, da b! bilo najumeslneje, ako bi ravno c. in kr. ekscelcncc iz nekdanlih časov vsai v tem trenutku — molčale ' * 1 To ie njiju zgodovinska zasluga. Kateremu Avstrijcu ni še rdečica sramu pokrila čela, ko je v tujini spoznal zastopnike svoje države?! Ce nam je kdo predočil, da Avstro-Ogrska ni naša »domovina«, ampak le zgolj »pojem«, znak našemu čustvovanju tujega gospodstva, ali —• v nalboljem slučaju — fideikomis neke Iz vestne kaste: le io uspelo na&im diplomatom v inozemstvu In našim dvor- nim svetnikom. Toda, hvaležnost na tem, da so nas osvobodili od more minulosti, nas ne sme zavesti, da bi Jih priznali kot branitelje naše bodočnosti. »Republik* nadaljuje svojo polemiko proti bivšemu c. in kr. poslaniku: »Povsem v slogu oholosti našega nekdanjega uradništva. očita Nemcem v rp'hu <•'■> kazali dovolj dobrohotnosti napram Avstrijcem. Vedno da so očitali drzno, »da je bil na Koncu konca \cuno mec primoran, da Je zavoženi voz zopet Izvlekel iz blata.« Ali, dragi g. poslaniki Mari niste nikoli občevali z nikomer, ki je prišel iz strelskega jarka? Naj so žo sicer še tako slabo govorili o Nemcih, vendar so bili pod njihovim poveljstvom stokrat varnejši, nego pod poveljstvom lastnih »generalšiablerjev«. In kako je bilo v Srbiji, v Galiciji, In na zadnje na MontcMu? Mari nismo povsod slabo odrezali, kjer smo bili navezani sami nase? Na bojišču, pri preskrbovanju z živili, v finančni politiki! Nesposobnost voditeljev, protekclionlzcm tam gori. Izdajstvo med voiakl: to Jc bil tisti krog. iz katerega ven so hoteli zasramovani »črno-rdeče-zlati 'Nemci«! Ponavljam: hvaljen Bog, da je ta oblast zlomljena! Del te oblasti je bil tudi pisec s svojimi »bogatimi izkustvi«. O ti ljubi Rok ! Kako malo so se morali v bivši »Orijen-talskl akademiji« brigati za širjenje najprvotnejših gospodarskih znanosti, če more misliti ta bivši poslanik, da bi bodoča Nemčija hotela Iskati svoje koristi v tem', da — v slučaju našega priključenja — gospodarski uniči del svojega lastnega gospodarskega območjal Kako malo znanstva Iz zgodovine In narodoznnnstva so morali dobivati tam, ako more ta bivši poslanik sorodstvo med Angleži in pripadniki Zedlnjcnlh držav postavljati na Isto stopnjo s plemensko skupnostjo nemških Avstrijcev in onih v Nemčiji. Zato pa vc seveda tem bolje, kaj da Je rekel nekdanji nemški državni tajnik nekdanjemu nemškemu poslaniku pri nekdanji monarhiji.« »Republik« zaključuje: »Spada pač k razvalinam nekdanjih gradov, da v njih strašijo strahovi, sence — mrtvih 1 Naj le strašijo, da jc le duh časa z nami! Koncem Januarja RcpuhIika« bi hotela opravičevati očitanje, od strani Nemcev (iz rajha), da so morali vedno on! vlačiti avstrijski voz iz bla-ta. * ' ' Vsekako pa so gori označena prerekanja med Nemci dragocena, ker vscbnlejo sijajno zadoščenje narodom ter opravičujejo njihovo »izdajstvo« na državi nesposobnih 'n pokvarjenih diplomatov, generalov in njihovih večnih pndpirateljev — Nemcev! Znameniti glas [z Norveške. Norveški pisec A. M. St. Arctander le neprestano In na vse hvale vreden način na delu, da seznanja norveško občinstvo z zgodovino In stremljenji češkega naroda. Nedavno je prbbčll životopis predsednika čcško-slovaškc republike Masaryka in je pridodal zelo zanimivih last-nlh pripomb. Arctander jc osvetlil delovanje Masnrvkovo tekom te svetovne vojne ter jc označil svetovaclavsko pogodbo v Parizu. »Kar jc Masaryk tako piše — dovršil v teh 4 tn pol leta vo'ne, ga uvršča med največje politične gonijo svetovne zgodovine. Da ste rmagall osrednji vlasti, ti bilo pokopane vse nadc slovanskih narodov. Te vlastt bi bili storili vse, da uničijo te male naris.'n, M so več r.ego tisoč let živeli v teh dc^eljli kot Izzivanje Nemčije v srcu države same. Masarykovo pričakovanje, cfa Stran TI. »EDINOST« Stev. 60. V Trstu, dne 2. marca 1919. bo zveza z Nemčijo v pogubo za Avstrijo, sc ]e uresničilo. In tako ste češka hrabrost in domovinska ljubezen s pomočjo zaps-'nih vlasti in Amerike izvojeva! osvo-hod lno zmago, ki Je večja, nego bi bili sanjali o njej, je treba sedaj preureditve razmer, posebno v južni Evropi, H za vse čase napravi koncc pchl-epnosti Nemčije po razširjevanju na škodo sosednih narodov. To hoče mirovna konferenca v Parizu — kakor se je nadejati — na način, da najprej običajno postopanje Nemčije z zasedanjem in sledečim izrivanjem domačega prebivalstva in zaplcnjevanjem dežele — proglasi za neveljavno in krivično, ter da po tem načelu omeji nemško silo na način, da jo z-apre v notranjem v vrsti svobodnih malih držav, ki naj jim nova Zveza narodov zajamči njih samostojnost. Na koncu konca ni tako krivično, Če se Nemčija, ki Je začela svetovno vojno pod pretvezo, da jo zapadne vlasti obkrožajo, mora ukloniti v to, da jo v resnici obkrožajo.« Arctander razpravlja na to obsežno o novih mejah Češke, o nezaželjeni potrebi, da sprejme vase tudi prebivalce drugega plemena, in o prizadevanjih in skrbeh Masaryka za zasedenje deželnih mej. In zaključuje: »Cehi se imajo svojemu neomajanemu domovinskemu smislu, svoji stari ljudski kulturi in svoji trdni složnosti zahvaliti na tem, da so med vsemi novimi državami, idočimi za tem, da si utrde svojo ustavo, prišli najdalje.. Velike in bogate so nade češke vstaje. Ta spominja v mnogih stvareh na našo lastno (norveško) iz leta 1814., in Če se je tedaj in pozneje govorilo o tej, da si nismo nikdar upali storiti celcga koraka, pa bo gotovo veljalo o češki, da sc ne bo plašila takega koraka, tako, da bo mogel narod v polni svobodi gojiti svojo rasi« Hvaležen mora biti narod na taki topli in prisrčni besedi odličnega Norvežana njemu — češkemu narodu — Jn njegovim stremljenjem in nadam v prilog. A ne le Cehi, ampak vsi narodi Evrope, stremeči po svoji svobodi In neodvisnosti, so dolž.ii hvalo plemenitemu možu na tem, da ic oznaČiJ početnike te svetovne vojne, njihove namene in njihovo požrešnost, ki je hotela zasuž-niti druge narode — da je naravnost povedal, da bi bila zmaga tistih, ki so hoteli to vojno, v nesrečo in pogubo zav se male narode. Arctander je postavil zlasti Nemčijo na zatožno klop pred svetovno zgodovino. In svoboda ostra in zaslužena: pomenja nevarnost za svobodo narodov, za civilizacijo, za načela človekoljubja. Zato se mora uničiti nje moč in jI odtegniti možnost, da bi se nadalje ogrožali narodi, ki zahtevajo le pravico, ki je nad vse^ pravicami: pravico do samosvojega svobodnega življenja! Za taka načela so Sle v boj zapadne vlasti — Anglija, Francija in Italija — z Junaško Srbijo In AmerJka. Ta načela naj uveljavijo, in dosežen bo veliki cilj: mir med narodi In njihovo medsebojno snovanje vsemu človeštvu na koristi ilvlia aprovizacfjs ,e komisije za teden od 3. do 8. marca. KRl/H: normalni odmerek 30 dkg za delavec pri težkih delili 15 dkg več. - KORUZNA MOKA: pol kg koruzne moke po K H2 kg. - TESTENINE: četrt kg po K 2'04 kg. - RI2: pol kg riža po K 1'84 kg. — GRAH: četrt kg graha po K T— kg. Grah sc mora 24 ur namakati v vodi in osoljen kuhati tri četrt ure — FI20L: pol kg fižola po K 5'40 kg. — KROMPIR: tri kg na osebo po K 2'30 kg. — KAVA: 15 dkg sirove kave po K 30'— kg. — JAJCA: tri jaica na odmerek sveža (brez pečala) po K i'-. - SLADKOR: 15 dkg po K 8'- kg. — SIROVO MASLO: 4 dkg po K 25 — kg. — SLANINA: 10 dkg slanine po K M'50 kg. Za nakup slanine s« raz-dele strankam normalne male izkaznice Št. 68 (za 10 dkg) In dodatne izkaznice Št 111 (za 3 dkg). Slanina se bo prodajala od ponedeljka, 3. marca do ponedeljka 10. marca. Pri nakupu slanine na male izkaznice 68 Je treba predložiti nadodatno izkaznico (ucccssoria), ki se preščlpne na št. 11. t cjodatno izkaznico št. 111 je treba predložiti tudi izkaznico za nakup kruha. Male Izkaznice št. 26 za nakup olja so veljavne do vštetega ponedcl'ka 3. t. m. n dodatne Izkaznice št. 110 tudi. - CIKORIJA: četrt iiZ cikorije po K 6— kg. — SOL: osminko kg soli po 2S vin. kg — KIS: osminko kisa po 64 vin. liter. — LOSOS: po 10 K škatlja pol kg. — TUNINA V OLJU: 5 dkg na odmerek (najmanj 10 dkg, nalveč 30 dkg) tu-line v olju po K 34'-. - V RIBJI TRŽNICI: Nadalje- PODLISTEK. MILAN SKRBINStK: Japonska duša. (Konec.) Višek samojatalevanja je dosežen In najbolje ilustriran v uredbi samomora, o katerem je mnogo pisateljev pisalo več ali manj obširno Moja razprava, proti dr. Nitobe, se tiai omeji le na takozvani seppuku ali kapukku, pri ljudstvu Imenovan harakiri; to pomenja žrtvovanje samega sebe s prepa-ranjem trebuha. »Trebuh sl preparati 1 Kako brezumno!« slišim zaklicatl vse, k! Jim jc ta izraz nov; ali pri nas ic ta sega v zv czi s slučaji najplcnicnitejših del in nujganljivejših svečanosti, nič odurnega, nič smešnega ni v našem pojmovaniu ic uredbe. Tako čudovita je pretvarjajoča sila čednosti, veli'ine in nežnosti, da za-dobl najnižji način usmrćenju blesk vzvišenosti In postane tako simbol novega živlienju. saj sicer — bi si ono znamenje, ki se }e prikazalo Konstantinu ne bilo moglo osvojiti sveta! Seppuku ni nam prav nič odurnega; da so so lotili pri tem ravno tena telesnega Ida je posledic« starega auaMu.Coeia nazirania, ki ga Je dolcviilo kut ;cdcž du^e vala se bo prodaja nasoljene tunine po K 8'— kg. — V PRODAJALN1CAH SVINJINE« kislo zelje po K T20 kg. - KUHINJE IN UBOŽNICE: Lastniki izkaznic za javne kuhinje in ubožnice dobe: cikorijo, sol, kavo, sladkor in kis. • o • Razdeljevanje petroleja. Ta teden se bo dobival petrolej na male izkaznice št. 36 In št. 37, ki jih le imajo stranke. Dan, ko se začne prodaja petroleja, se naznani posebej. • * * Konjsko meso. Danes se bo prodajalo konjsko meso in sicer brez kosti po K 7'20 s kostmi po K 5'20 kg v naslednjih mesnicah: Gusina, Giu!ia 88, Pantini, Cecilia 9, Menisinl, Ri-borgo 26, Masutti, Oiulia 31, Bornettini, Media 34, Visin-tini, Tesa 12, Horvat, Istria !8, Demaschl, Guardla 2, Enei, D. Bramante 8, Salomon, Media 19, Ursich, Tesa 8, Franceschinel, Settefontane 17, Nordio, P. Barbacan 3, Pontoni, Fontana 22, Fortuna. Media 5, Svagel, Oiulia 5, Kreuz, Molingrande 3, Viscovich, Giulia 25, Vidmer, ln- dustria, Tedeschi, Pozzo 18. » » Sladko oglje na rdeče izkaz 10 kg. po 1 K. prodala 3. t. m. Stara mitnica: 3601—3000 (35) S. Zaccaria 3. — Koks 1 na rdeče izkaznice 20 kg , po 40 vin. kg, prodaja 3. t. m. Nova mitnica: 751—2100 (35) Sorgente 7. — Sv. Jakob: 1431—1900 (45) Risorta 17, 1201—1350 (27) Caprin 19. - Sv. M. Magd. Zg.: 528—646 (1*) Mol. a Vento 18. Doma le vesti. Poročil se Je včeraj g. dr. Josip Agneletto, odvetnik v Trstu, naš rojak, z gco. Nino Zidarjevo, Iz znane nase narodne rodbine Zidarjeve v Rocolu. Novoporočencema naše najiskrenejše čestitke, njuni zvezi pa najobilnejši blagoslov! Amerikanski časnikarji v Trst«. V petek Je dospelo v Trst 17 amerikanskih časnikarjev, ki zastopajo najznamenitejše amerikanske liste. Snoči jc priredil gubernator njim v čast čajev večer v gubernijski palači, h kateremu so bili vabljeni tudi vsi tržaški listi. Amerikanski časnikarji ostaftejo nekaj dni v Trstu. Kličoč Jim: dobrodošli! — želimo le, da bi v krftkem času, ki je namenjen njihovemu bivanju v našem mestu, temeljito, kolikor le mogoče, proučili razmere v Trs>tu In njegovem zaledju. Novi serijski bankovci Italijansko vrhovno poveljni-štvo je izdalo naslednjo naredbo: 1. V ozemlju, zasedenem po kr. vojski onstran italijanske meje, se od dneva razglasitve te naredbe odreja zakoniti kurz vsem vrednostnicam, latalilanskim državnim bankovcem naslednjih serij: bankovcem po pet lir od serije 3 22 7 do vštete serije 32 3 6; bankovcem po 1 0 Ur od serije 2 6 0 7 do vštete serijo 2 616. Navedeni bankovci se zamenjavajo za avstrijski denar na podlagi ključa 40 stotlnk liro za eno krono v smislu člena 2. naredbe, Izdane 26. novembra 1918. Od dneva v roku. ki se določi, bodo prinašalci bankovcev navedenih serij mogli zahtevati, da se Jim zamenjajo v krone po zgoraj ozhačenem menjalnem ključu. 3. Kdor bi ne hotel v členu i. navedenih državnih bankovcev sprejeti v plačilo in ne po navedenem menjalnem ključu, ga kaznuje vojaško sodišče z vojaškim zaporom do največ treh let. Služba ravnatelja mestnega računskega urada je razpisana do konca meseca marca. Plača K 10.000'— in stanarina K 1800—. Starost ne pod 18 In ne nad 40 leti, Prosilci morajo dokazati, da so dovršili kako srednjo šolo ali drugo enakovredno ter napravili t dobrim uspehom Izpit v knjigovodstvu. Stanarino za fiastalitvo. moštvo Itd. ra mesec februar t. I. bo Izplačeval komisarijat za vojaško nastanitev. trg Edinosti št. 4. I. nadsti. vrata 26, od 9 do 12 dopoldne v naslednjem redu: 6. t. m. priimki i začetnicama A, B, 7. t. m. C—D. 8. t. m E F, 10 t. m. G, H, II. t m. 1—K. 12. in 13. t. m. L, M. 14. t. m. N, O. 15. t. m. P. Q. 17 in I«. t m R—S. 20. t. m. T—V, 21. t. m. W—t. Oddajalci stanovanj se opozarjajo, da naj prin*s° s seboj listine, ki potrjujejo oddalo stanovanja, Hi da i: drže zgoraj navedene vrste. Potni listi za Levanto. Vsled posredovanja kr. m'nisir stva zunanjih stvari dovoljuje vrhovno poveljništvo kr vojske trgovcem ln trgovskim potnikom, ki podajo jam In čustev. Ce je plsa! Mojzes, da je »Jožefovo drobje hrepenelo po bratu*, ali če je David prosil Boga, »na! nikar ne pozabi njegovega drobja*, ali če so JefalJa, Jeremija in drugI prorokl govorili o »glasovih* ali o »nemiru« v svojem drobju, so pač vsi bili mnenja, ki na Japonskem še danes prevladuje In po katerem je sedež duše iskati v trebuhu. A tudi Orki so mislili, da prebiva duša v tem delu telesa. In ta misel ni nikakšno praznoverje, temveč Je znanstveno bolj utemeljena kakor pa mnenje, da jc srce sedež vseh čustev. Moderni živčni zdravniki govore o možganih, ki so v zvezi s spodnj'm delom telesa, ter o pelvlčnlh možganih. In označujejo s tem živčevje, v onem delu telesa, ki se od-zivlja vsakemu psihičnemu dogodku. Kakor hitro se pridružimo temu fiziološkemu nazlranju, nam Je uredba seppuka popolnoma razumljiva stvar. .Odpreti»ti hočem vrata v bivališče moje duše in ti pokazati, kako je z mano. Prepričaj se sam, če Je umazana ali čista«. Saj nikakor ne mislim s tem samomora iz verskega ali pa celo moralnega stališča zagovarjati, ali ono visoko mnenje o Časti je opravičilo mar^fkoga. ki Je samomorilno uničil svoje življenje. Smrt. za katero je stala kakšna častna zadeva, je btfa po bushldu ključ k razre- stvo v moralnem pogledu In gtede zmožnosti plačanja, potni list za potovanje v Carigrad, Smirno in na Ro> munsko. Postno pobofnosti. Snočnji uradni »Osservatore« objavlja spored postnih pobožnosti v Trstu, kakor izpo-stavljenja Najsvetejšega od 2. marca do 16. aprila, postnih propovedi in pobožnosti križevega pota. Velikonočna Is-poved se mora opraviti v času od 4. postne nedelje (30. marca) do sv. Trojice (15. iunija). Iz »Osservatorovega« poročila ne moremo izpoznati, ali bedo tudi slovenske postne propovedi, ali ne. Oskrbnice vojnlšklb sirot so naprošere, da naznanilo organizaciji vse pogrešane očete in vpoklicane očete brezmaternih sirot, kateri so se vrniH domov. Oskrbnice brezmaternih sirot so naprošene, da obdržč oskrbništvo teh sirot še nekoliko časa, saj ubogi očetje, kateri so se vrnili po daljšem času na svoj dom, potrebujejo raznih svetov, ker so se vrnili v izpremenjene razmere ter ne vedo Čcstokrat, kam In kako s svojo brezmatemo deco ter Jim bodo oskrbnice lahko v marsičem koristile se svojimi sveti in izkustvi. Ob tej priliki se obračamo z vljudno prošnjo do onih, ki so prejeli okrožnice za denarne podpore slovenskega oddelka organizacije ter se niso še odzvali, da po svoji moči ustrežejo dotični prošnji. Organizacija je prišla sedaj v težak položaj. Zaporedoma prihajajo prošnje za podpore v raznih slučajih smrti in bolezni, in slovenski oddelek Jim ustreza vedno po svoji moči, a sedaj grozi trenutek, ko ne bo mogel več zadoščati čedalje večjim zahtevam. Zato se opetovano obrača z iskreno prošnjo do onih, kateri niso še odposlali svojih prispevkov, da ne odrečejo svoje pomoči. Ravno tako prosimo, da se odzovejo s članarino za to leto, ko dobe dotične položnice. — A. S. Pustno-zabavno-varijctetnl večer, ki ga Je snoči priredil pevski zber naše podružnice Olasbene Matice v Narodnem domu, je uspel prav, kakor v naslovu, pustno-zabavno-varijetetno Imenitno. Mislimo, da ne bc nihče zahteva! od nas, da naj sl ponovno lomimo jezik z vsemi onimi pustneeksotičnimi Imeni »ometnic« ln »omctnl-kov«, ki so nastopali, temveč da si smemo dovoliti kar pohvalo »na debelo«, rekoč, da je bilo vse kar najlepše. da n! bilo o hripavosti niti najmanjšega sledu, da se je pelo in plesalo izborno v superlativu ln da so biH vsi tako pustno-zpbavno-varijetetno dobro razpoloženi, da 5« ne kmalu tako. Z eno besedo, Verušino: »tokd fajn!« Kvečjemu bi še rekli, da je prišel kuplet o tlsti(h), ki bi se tako rada(e) oinožila(e), nekoliko prepozno, ker je samo še tri dni predpusta, in potem pa — post, da, post, in ženinov, ki Ji^ love, tako malo! — Ootovo, bilo je zabave toliko, kakor ž« ne kmalu, in zbor Olasbene Matice je res lahko vesel tega vsestranskega neoporečnega in ncoporekanega uspeha. Pevsko društvo »Adrljac v Barko*! jab priredi v veliki dvorani Narodnega doma istotam danes, v nedelj^ 2. t. m. svojo pustno veselico z raznovrstnim sporedom in plesom. Med posameznimi točkami in pri plesu svira salonski orkester. Začetek ob 5 popoldne. Zdravstveno stanje v Trstu. V času od 22. februarja do I. marca t. !. je mestni fizikat ugotovil 21 novih slučajev nalezljivih bolezni in sicer: škrlatice 1, trebušnega legarja 16 (Staro mesto, Slara mitnica po 4, Sv. Jakob, Sv. Ana po 2. Nova mitnica, Farneto, Barkovlje, bolnišnica po I), pegastega legarja 2 (Prošek, oddrugod po I), kožic I, malarije 1 (od drugod). Umrla Je za kožicami 1 oseba (od drugod). Pustni torek se bo vrši! v Narodnem domu zabavni večer Godbenega društva od Sv. Jakoba s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Kola«. Spored: Parma: ►•Mladi vojaki«, godba, 2. Zaje: Zrlnsky: »U boj«, godba, 3. »Zakipi duša«, poje pevsko društvo »Kolo«. 4. Majcen: »OJ vinska kaplja ti«, godba; 5. -.Prošn'a«, poje pevsko društvo vKi'lo«, 6. Majcen: »Sladke sanje«, godba. 7. Narod*«: »Sijaj sija solnčice« »Moj očka«, »Moj fantič«, poje »Kolo« 8 Folitič: »Kje so (isti časi«, godha. •Pi os vetom dobod' pevsko društvo 'Kolo«. 10. Faletič: »Garotte«, godba. Prosta zabava. Vstopnina K 3'—; lo.-e no K 10'- so v p, odprodaji pri g. Prelogu, ulica Istria rgovcu Jestvin. Ker je de! čistega dobička namenjen v 'laroune kulturne namene, se preplačiia hvaležno sprejemajo. Za dobro kapljico in majhen prigrizek je preskrbljeno, samo kozarec naj prinese vsak s seboj. — Odbor. številnih ►tastih blemov, tako, da ponosnimi samuraju razrešitev častne zadeve potom naravne smrti mnogo premlačna Viteštvo Je cvetka, ki ic na Japonskem ravnotako doma, kakor njegovo zna-iiRnie — črešnjev cvet; nI 4o zastarela čednost, ki »e ohianjvnn 1IV! posili na cvetica v harbaiiju naše zgodovine. Ne, viteštvo je še med nami, polno Je življenja, nolno moči In lepote. In četudi nima vidne oblike, vendar preveva atmosfero naše morale In nam kaže, da smo še vedno pod njegovim čarode.inirn močnim vplivom. Kakor daljne zveze, ki so bile, a lih ni več, pošilja Šc vedno k nam svoje žarke ta otrok fevdalizma in razsvetljuje vedno pota naše morale. — Kdo more reči. da Je stoicizcm mrtev? Kot sistem Je mrtev, da, ali ob vi kot čednost; njegova energija i* llvljauka mot *f V Trstu, dne 2. marca 1919. »EDINOSTt štev. 60. Stran III. Družbeno učiteljstvo In vrtnarice imajo sestanek ju-ri (ponedeljek) ob 2 pop. na Acquedottu. Konsurnno društvo Jadran pri Sv. Jakobu opozarja vse ane na občni zbor kateri se vrši danes, v nedeljo, v Iruštvenih prostorih ulica Industria št. 10 ob 3 popoldne. Zveza Marijin dom priredi v svojih prostorih v ul. Ri-orta danes, v nedeljo, 2. t. m., in v 4orek, 4. t. m., svojo ,ustno veselico s tem-le sporedom: 1. A. Hribar: »Huda ena«, deklamacija. 2. Dr. Kimove: Venček narodnih esmi. 3. Dr. J. Krek: »Tri sestre«, igrokaz v treh de-injih. Začetek točno ob 5 pop. Listki za sedeže in stopnice se dobe v prodajalni Kat. tisk. društva ul. Q. (ossiai 26. Zabavni večer Rojanskega Sokola bo danes, v nedeljo, :očno ob 5 v prostorih Roj. konsumnega društva. Na poredu je enodejanka, Šaljivi prizori, kupleti, godba. Po (»redu plesni venček z delovanjem šaljive pošte in sre- iolova. R.tjansko pevsko društvo »Zarja« priredi na pustni orek veselico s pestrim sporedom in prosto zabavo. Našel se jc omot pismenega papirja. Kdor ga je izgu-i ga dobi v Rojanu št. 831. (čase sparse). Na Opčinah se bo vršila danes, v nedeljo, zvečer v AIčclovl dvorani velika pustna veselica s petjem, igro in esem, na kar opozarjamo še enkrat cenjeno občinstvo. Openski Zvon. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 3. t. m., dopolifne bodo prodajali na javni dražbi že zapadli nedragocenl predmeti, zastavljeni meseca septembra leta 1918. na zastavne listke serije 143 in sicer od št. 87.401 do Š4. 88.800. Promet v pristanišču. Prispeli: »Carpano« iz Raše, ,/fyneer« iz Ncw Orleansa, »Zoe Cosulich« iz Pule, *Ba-on Bruck« Iz Benetek; odpluli: »Vitez« in »P. Hohen-lohe« v Benetke, »Romero« v Gibraltar. se Nesreči na dolu. Lltograf Marij Salateo, star 38 let, uslužben pri Modianu. jc zašel z roko med dva cilindra, ti sta mu jo stisnila. Z vozom rešilne postaje so ga prepeljali v bolnišnico. - Zidar Fran Pleslngcr, star 17 let, ie padel s šest metrov visokega odra in se močno pobil. Obenem so se u tudi pretresli možgani. Prepeljali so ga v mestno ilnišnico. Tatvine. Gustavu ZImmerlu le v tramvaju, ki vozi s Campo Marzio nekdo ukradel listnico s 120 K in 200 lirami. - V ulici Navali so včeraj ob 7 zvečer napadli trije možakarji 46lctnega Alojza Bratuša iz Gorice in mu od-vieli 8000 K in zlato verižico. Bratuš je povedal, da se mule pred kavarno »Express« ponudila neka ženska, da bi u spremljala. Ta ženska je bila najbrž v zvezi z roparji. Bratuš je zaradi peškodeb, ki jih je dobil v boju z napadalci, moral v bolnišnico. - Aretirana sta bila Santo Notolini in Ivan Spetz. ker sta na Borznem trgu skušala ukrasti kočijo s konjem vred, ker izvoščka slučajno ni bilo v bližini. Razne vesti. Novi rod, Clement Vautel piše: Do danes le bilo človeštvo razdeljeno v tri kategorije: može, žene in otroke, oda zdi se, da se te tr. velike kategorije bolj in boli illvaio v eno Zene se trucijo bolj in bolj, da izgube svi j znak. Moderna I va z ostriženimi lasmi, cigareto in gh-sovmeo v 'okah. hoče bol} in bolj, da zleze v hlače. In deca. . — Fohcija je bila popadla četo malih razbuj-rikov, ki so oropali In zažgali dobrodelni urad v Asmicrs. a banda, ki je dobro organizirana, ima za svojega po-davarja 121etnega Paula Caliadona. Ljubček te bande inje star — 7 let! Sedeml In ravno ta je odgovoril »ciniku tako-le: »Zastonj me sprašujete; ne povem vam niluar, V ostalem pa vas prosim, pokažite mi v kon-deksu nni paragraf, ki vam daje pravico, da me izpra-fa/ete.« Ni predsednik sodišča gotovo ni mislil o kon-deksu, ko le imel sedem let. — Vsak dan pa nam kronika pokaže nove slučaje »otroške« zločinske podjetnosti, — Francoska ima malo otrok. To je razlog, radi kiterega mora dobro paziti na one, ki Jih ima. Ce pa am se začno pojavljati taki, kot oni iz Asmieresa, s« io ravnalo uuodno. Zgodi se lahko, da bomo enkrat brali, a v »deželi dojil) vlada panika, radi organiziranih zločinov njih dojenčkove. Petaka še po mnogih Žilah našega življenja — v fllo-Aliil zahodnih narodov, v pravoslovju vsega civilizirala sveta. Da, povsod tam, kjer stremi človek po tem, Omagati samega sebe, kjer skuša duh z lastno močjo Ovladati meso, vidimo neumrjoč Zcnov nauk. Treba je le še omeniti, da so ljubezen do domovine dolžnosti napram njej, Japoncu najvišja prirojena mu lapoved, In vsakdo bo razumel junaka drarne dr. Toke-amo, ki žrtvuje svoj dušni mir In tako tudi svoje zdra-ie. svoje življenje delu, ki ga ima izvršiti za domovino, tazumei bo tudi njego duševno moč, ki mu jc omogočila itraiati vzlic veliki notranji razdvojenosti do konca, foMet dela nI dovršil, razumel bo vse njesove lovvrlše-šče t* ceutrnaiuKa ->als»parlKlia vulgo ex nočno službo. Pismene poiiu Ibe pod trakt'. Najboljši in iiu|u»[ieiu«)ii pri >luyta- v onnrico v veli .tidiuosti', pnmoiek za čl čenje krvi. Lekarna ul. sv. Frančlika 20. aa citre poučuje v slo toderjnalz. ul. R borgo 17L _ 1301 »oba z vzmčnPlepa, maaivn*, ne proda po Učiteljica venskem, italijansk. m _ in neii.s e jeziku. Adele Uelela v. I na v dni ceu . Numera & vr. lf\ ol* Komagna Ifl priti. 33«8'-------—---------— Stanovanje, ^rs.Dfltell " lOllttnfm dečkom I P'«l)* ia,flnce In .u-enk, I, vseh _ „ Uuoj. I'onudbe na Ins, odd. {•'•f™*1®* ia '«»! 'J" ')rA'- EifJtl .aunovanjfT__3 99jeugdnov r»'rtd- Ul- 0,ull» Poučujem Tko kimV« isu^ ripptmp fri i;ev ,ar;kr;i^rT: foi Sv kod ..... udd. Ediuostl iAtJlIIK Ul. Arquedolto 37. Mit _3 I-iiir« *ot,rslov po\e ln». • dd. Hdinojtl. B R0 uUlbn Posti a v ie s atlkt. Prak- ,---- ■ .u i- poprav n, Q ^ mS^ vrnili krojev. Ponudb, pod ^ CmođovAcl požar! Potrebuje e li tlol ro t lev-n u obav, obrat te s du-včrou a.i fioin obuvaickora dilnu v ulici Vigaola ft. 2 rolt ulice Michelangelo Ihio-aarotti, k e budett z i miru6 pod v fiidnfi ob-louženi 3409 FfoMAnUerKIc II.-. Rpi.jema pop^.ll. vMto-lI"'?^1 ° PJJt*,it U.ur visiu h ur, «ia iioii.n iv iGorJCai Uor^o at. oo, na _1 :'.3 Fotoorafičnl atelje DAGUEERE Trst, Cono štev. ilil, Trst Uazfflednice v platinu. 8p«-cija iteta: Slike v bar\nh. pus nt torek v Mtćelovi dvo- fot..sClii,'zi. (»abinet vizit rani na Opfiinah. - Začet k n«>v. Čanja,rM rodukcije rna-ob " 3 35 kevrHte I l>»ktr. m^vpi java. Cene zmerne, delo točno, Velkavrh 'IvunSčU, nI. 'i (gor 5. 1 I. jiiiO Knjigarna Ka,6Tirke«a t,,kov- nega društva, O^rica ul. Carducci i (Montova hiša) kupuje ie rabljent slovenske knji e. priredi oso bje op^ns|-;o mule ž.olezn ce na Plesni uenftk n'aJnaijdd^Bdlno*il.^t ^ ut. š, LBIfuro l9, b i Uradnik. ieiidW«'®rne,Ps'u^ vl!ii! iv:^ U1MHIIIIII I i«oi.udb€ I«n1 pil bv. JaKol u. prazno. \a katarlkoli plaaial. - lonnao. «oanarlllSi , EJIb^, 33^9 .Vesten- na Ina. odd______. . , . . R lotflll gospod, »aniec, iiče v Nlto> r dob k ^ >1111811 svrhu ftenitve znanja 1 o. 1 endlce , oapodično, staro do 35 let, ki ima a. 5UUIjpr»iBof.«n(e. R ane ponudbe na Int. IZLB CVJIC.J NiročUu. *4lx« nffHfl v\. B. Laz i.ro Comtl, ^t)4rlUUU it. 19 m a ie liitna r* pioi'o in hr'i Kft cola 353, Vi 11.1 K Tanbu aSko druSivo „Zarja- v liuzovicl pnredi tianes javen ples v dvorani g 1' b n'lfa. — VaUrnn k oh"ni-niii obisku, uap-i «em GOSTILNO oa voiln io!in a vsnto, ol. Vsltro (liiia Fojoll). Priporočam se za obilen obisk L. GULI& IzvrJoji cDedsM m toirMr in „zeen" proi'aja Kmetijsko društvo v Vipavi po 10 K l ter in namizno belo vino po 7 K liter z vent. popustom CMda tudi od aprovi/a ije os-.alih 700 sobnih me!el, neka kavnega nadomestka in cikorije po dogovorjeni ceni. jzcfccztfraunlK DR 0. M0SPrM [f M«, o'. MMa lossloi IZ vosal ol. tm Poste Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja Umetni zobje. Umetni zobje. 0 nedelja, pjncđejek in tore* u Umni konsumnega dru:tia p;i Sv. JakoSu, Začetek ob 8 zvečer. i'rido vročina in piva ne bo ali izvrsten, čist in okusen jabolcnllk je in se prodaja na debelo jako po ceni (po celili sodih). Natančnejše pri vratarju ul. Geppa 23. Tudi sodi za vino se prodajajo. Kdor že i piti kupico dobrega dalmatinskega Vina (Vis) po 8 kron, belo 10 kron, naj pride v gostilno Campo S. Giacomo 15, Donadoni 2. Lastnik LISKR nriTE, ^ Umetni zobje Lt^to^ j UILJEM mm, Konc. zoSoielinIH j Trst, ul. 30. oktobra (ex Caserinal št. 13, II. — Ordiniia od 9 p edpoldne do 6 zvečer. — Stran IV. »EDINOST« Stev. 60. V Trstu, dne 2. marci 1*19. ^crmensTlđ tes fc Trst, ul. Barrera verchia 8 ima veliko zalogo — m tvaaiuh preimetov. — Venci iz pore lane in bise* rov, vezani z medeno iico, iz umetnih cvetlic s trakovi ia na: isi. Slike na pore • lati astih ploščah za giobne spomen ke itd, itd. Najnižje konkurenf-ne cene Zlatarnica i pim v Trstu se nahaja na Koran tifc. 15 (bivSa zlatarnica G. Zercovitz & Figlio) Velika izbera srebrnih in Klatih, ur uhanov, veiižic itd. PFAFF fitroj za Šivanje in veznjoa pravi nemuki uzorcL Sefdel & Neumanrs In »Singer1 Oust & Oasser. Kogata zaloea vueh po reb dCin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje Tvrdka ustanovljena 1. 1878. FRANCESCO BEDNAR Trst, uhca Campanile 19. , ROKAVICE IN MODNE POTREBŠČINE, it Venler & Comp. Corso M. Medne potrebščine in Iz-delovanje rokavic. Čiščenje in popravljanje rokavic. — Cene zmerne. Postrežba točna. TRGOVINA JESTVIN. Iva« Bldovec, Trst, nI. Campanile 13 (Trg Ponteros-so). ima v zalogi: čnj, paradižno konservo, ženf, kisle ktimarce, kockc za juho. Konjak, verniouth, maršala, ma-Enover, in već vrst mineudnih vod ter blago aprovlzacil-ske komisije. 414 VELIKA SKLADIŠČA Gtevna tvrdka v Trstu katera dobavlja vsakovrstno blago. i TRST, CORSO V. E. lil iT. IC. TEL 24-24. Ms rofie trn* „Lifierr Na drobno. Na debelo. i« k v Mplnan priiiMne m izđels* nm tiF 3»4@ 311 Kron 8J0 „ Novi dohodi: I „H, Bcosneri' Jela Mutan" lir 4. SO ml Kron 11.24 MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana llvarnica Osvaldella. Via Medla 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni. KNJIGOVEZNICA. Pletro Plppan, Trst, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Zemti koledarji la&tnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema. . . 201 MAJOLIČNE PECI IN ŠTEDILNIKI Al. Zeppar, ul. S. Glovanni 6 in 12. Najboljša izdelovalna in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 HOTEL CONTINENTAL Trst. ul. San Nlcolft it. 28 blizu Corsa). Prenočile! /a voiake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna. (1901 PAPIR. Velika zaloga paplr'a za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti, Cene zmerne. Oaitone Dollinar, Trst. Via dei Gelsl 16._256 DAMSKA KROJaCNICA. A. R'etcr. Trst. ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obJeke po angleškem In francoskem kroju, plesne <>blekc, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337 m prodaj ^B mm om vii opoio^m^ m in m miivdu prodaja na debelo po zmernih cenah tvrdka IVAN SALATA v svoji zalogi vina v Trstu Riva Nazarlo Sauro št 20. Za izvoz v carinski ekspozituri (Espositura dog nale) malo Gtosepplna. - Zobozdravnik Dr. Kratek trst - Corso 24 — I. n. Trst. Ordinira od 9-12 dop. in od 3—6 pop. Mestno izdiranje nt. itanMnule in unetil zalije. Zlato, srebro In dragulje kupuje po najvišjih cen;tev. IU—Trst. LliiMlonshfl Kreditni Ma Podružnica v Trstu. --Centrala v Ljubljani. —— Podražnico: Celje, Ceh veo, Gore«, Sarajevo* toflit. - 1 Delniška glavama i K 13,100.991, . Rezerv* I itkkCi K MHJM.-. ObavPa vse v bančno stroko spadajte posle — Sprejeira vl ge: na knjižice, ter jih obrestuje r.o 3l/t na tekoče račune v kronah li liti u po nijkuluntne]* Li\ p gojiti. - Uvišuje borrn i na"oje. Tel It 5 18. - Bla ai a je odprta od 9 13- usakl dan novi dotoll UsaHI dan novi đolsodl | Dobroznana trgovina man:fakturnagr ??3aga <3. N. RAVALKO v TBla, al. Viuo Belimi M13 M itrtn Si. hiin mg Gma veliko isbaro sledelag« blaga t Zefiri zi sirske, sukno za gospe, Ugotovljeno fj žensko oerslo, moSke in ženske nogavice itd. vse po konkurenčnih cenah. m\ cftin nom dotad! ~f PFI Vsaki Con ncvl doiiodl