roštnhm plačana ▼ gotovtnL Leto Xn štev« 22l Ljubljana, četrtek 22. septembra 1932 Cena 7 Din Upravništvo: Ljubljana, Knaflieva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul. 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—t za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon St. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. H. TeL St. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Demisija Karolyijeve vlade Zaradi razprtij v enotni stranki je grof Karolyi včeraj nepričakovano podal ostavko svoje vlade Budimpešta, 21. septembra, g. Uradno objavljajo: Ministrski predsednik grof Julij Karolyi je danes predložil državnemu upravniku demisijo celotne vlade. Vzrok demisije so očividno razprtije v Bethlenovi enotni stranki. Agrarna skupina stranke, ki šteje približno 80 poslancev, je ministrskemu predisedniku povzročala neprestano velike težkoče ter postavljala ultimativne zahteve, ki jih vlada ni mogla izpolniti. Za jutri je bila sklicana konferenca enotne stranke, na kateri naj bi se imenoval odbor za nadziranje vlade ki pa je s svojo demisijo prehitela to kontrolo, tako da 6e jutrišnja konferenca ne bo vršila. Glede nasledstva so nocoj v političnih krogih govorili, da bo poverjena sestava nove vlade dosedanjemu notranjemu ministru Kerestes-Fischerju. Bivši ministrski predsednik grof Bethlen se sedaj mudi na svojem posestvu v Lilafiirodu. Kljub ^no-tranje-politični napetosti v zadnjem ^ času je demisija vlade zbudila presenečenje Pred demisijo je bil ministrski predsednik grof Karolyi v dveuirni konferenci pri državnem upravniku v gradu Godolo«. Državni upravnik je poveril vlado, da naj začasno vodi svoje posle dalje. Zanimivo je, da je bil sklep demisije vlade storjen že na včerajšnjem ministrskem svetu, ko je grof Karolyi podal poročilo o gospodarskem položaju. Nova kapitulacija Hitlerja pred Papenom Hitlerjeve! so se vdali tudi v pruskem deželnem zboru in podredili Papenovemu diktatu Berlin, 21. septembra, r. Zadrega narodnih socialistov v novo nastalem političnem položaju v Nemčiji je od dne do dne večja. od zadnjih volitev finančno popolnoma izčrpani gledajo z dokajšnim strahom na razvoj volilne borbe, tem bolj, ker se zavedajo, da tudi ne smejo več računati na podporo veieagrarcev in veleindustrije, ki je popolnoma v taboru Papena. Korak za korakom se umikajo s pozicije, ki so jo kot najmočnejša stranka v razpušeenem državnem zboru zavzeli v polni svesti si svoie zmage, ki pa je na naivečie razočaranje narodno - socialističnih množic izostala. V nekaterih političnih krogih celo mislijo, da se skuša Hitler približati Pape-rru in tolmačijo v tem smislu tudi današ-ni-o kapitulacijo narodnih socialistov v pruskem deželnem zboru. Ko ie bil imenovan državni komisar za Prusko, so narodni socialisti napovedovali naiodHočneišo borbo komisarsfci vladi in ie deželni zbor na njihovo inicijativo sklenil, da d ruski uradniki niso dolžni pokorščine komisarskim ministrom. Ko pa je sedai Papen zagrozil z razpustom deželnega zbora, smatrajoč ta sklep za kršenje reda in miru v državi, so se narodni socialisti prav tako naglo uklonili, kakor so se vdali ob priliki razpusta državnega zbora. Včerai ie bil predsednik prusikega deželnega zbora narodni socialist Kerrl v avdijenci pri Hindenburgu. Tej avdijenci je prisostvoval tudi kancelar Papen. ki je vnovič zahteval, naj pruski deželni zbor prekliče gori omenjeni sklep, sicer bo raz-puščen. Z veliko napetostjo se je-zaradi tega pričakovala današnja seja pruskega deželnega zbora. Ministrske klopi so bile popolnoma prazne, galerije pa nabito polne. Se.ia se je začela z nepričakovano izjavo narodnega socijalista Winklerja. da sc njegova stranka podredi odredbam državnega komisarja. Ta nenadni preokret je izzval med ostalimi poslanci sarkastičen smeh. S to izjavo je spor med pruskim deželnim zborom in Papenovo vlado likvidiran. Nato se je začela debata o dveh interpel*: eijah, o avdiienci predsednika Kerrla pri Hindenburgu in pa o reviziji nedavne obsodbe hitlerjevcev pred kazenskim sodiščem. Na podlagi sklepa starešinskega sveta so ee nato seje oderodile do petka. Berlin. 21. septembra. AA. Komisiia za zaščito ustave bo v četrtek proučila poročilo o poslednji seji nemškega državnega zbora. Poročilo bo opremljeno s fotografskimi posnetki. Komi6iia bo skušala popolnoma hladnokrvno oceniti debato, ki ie privedla do razpusta parlamenta in ugotoviti, ali je bila pri tem kršena u6tava ali ne. Zaslišala bo med drugimi tudi več stenografov in novi-nariev, ki so bili priče usodnega prizora. Mogoče bo pozneje zaslišala tudi kancelar-ja Papena. Dvomljiv uspeh konference v Stresi Na predloge konference v Stresi je brez pridržkov pristala sama Francija, ki pa jih tudi ne smatra za obvezne Cfro^n cPTvfprmihra č Na za dni,i tai- francoski parlament v najkrajšem času. C Stresa, 21. septembra, č. Na zadnji tajni seji konference so izrazili mnogi delegati svoie pridržke glede načrta o revalorizaciji žitnih cen kaikor tudi glede ostalih priporoči! finančne in gospodarske komisije, tako da ie dokai malo upanja, da bi se ta priporočila sprejela in uveljavila. Angleški delegat Adidison ie izjavil, da mora poleg vsega interesa, ki ga ima Anglija za države srednje in vzhodne Evrope, opozoriti na dejstvo, da angleška trgovinska politika ne pozna ne kontingentov, ne preferenc ter da ima zelo nizke carine na žito. Zato ne more dati nobene obljube glede sodelovanja Anglije v fondu za devizno izravnavo. Tudi nizozemski delegat je na-glašal, da ne more sprejeti niti načrta glede revalorizacije žitnih cen, niti načrta glede podpornega fonda. Avstrija in Češkoslovaška sta se pridružili nemškemu stafe-šču, da ne moreta dati nobenih kontribu-c;j, marveč lahko priznata samo primerne carinske ugodnosti. Italija in Švica sta si prav tako pridržali popolnoma proste roke glede vseh predlogov konference. Dejansko ie torei samo Francija brez vsakega pridržka sprejela predloge konference v Stresi in obljubila, da jih bo ratificiral francoski parlament v najkrajšem času. Ce pa tega ne store tudi vse droge države, sklepi konference v Stresi tudi za Francijo ne bodo obvezni, tako da je končni rezultat za agrarne države, zaradi katerih je bila v prvi vrsti sklicana ta konferenca, stvarno enak ničli. Milan, 21. septembra, č. Italijanski tisk se izraža zelo skeptično o rezultatih konference v Stresi. Turkiska »La Stampa« piše. da bo Stresa ostala samo etapa v pripravljalnih delih za studijsko komisijo evropske unije. Praktična vrednost streske konference je samo v tem, da so si zastopniki držav upnic in držav dolžnic povedali svoje mnenije. Dolžniki sedaj vedo. da ne smejo več pričakovati novih posojil, države upnice pa so mogle pridi do spoznanja, da bodo slej ali prej morale odpisati del dolgov in znižati obrestno mero. »Popolo d' Italia« pravi, da je nemogoče najiti enotno formulo za vse podipore potrebne države, ker so posamezne države gospodarsko in finančno povezane z raznimi političnimi in gospodarskimi skupinami tako. da ne bo preostalo ničesar drugega, kakor da bo morala vsaka država sama poiskati pota in sredstva za svojo gospodarsko obnovo. Novi italijanski poslanik na Dunaju Duna), 21. sept. s. Za naslednika italijanskega poslanika Auritija. ki zapusti v kratkem Dunaj, je bil določen dosedanji poslanik v Bukarešti Gabriele Preciosi. Po-slnik Auriti je določen za zastopnika Italije: pri Društvu narodov v 2enev1. Gobavost v Nemčin Konigsberg, 21. septembra, d. V bolnico v Heinrichswaildu so pripeljali 83letno žensko ki je obolela na gobavosti. Ugotovili so da je bila bolna že več let, vendar pa skoraj ni občevala z drugimi ljudmi ter je živela v napol razpadli hišici izven Hein-richswalda. Samo na ta način si je mogoče pojasniti, zakaj se bolezen ni razširila. Zdravniki so b-ez dvoma ugotovili, da gre res za gobavost. Pri desinficiraniu stanovanja starke je nastal požaT m je hisa pogorela do tal. Domnevajo, da požar ni ^a-sta.1 slučajno, temveč so ga povzročili oko-Pšk- prebivalci, med katerimi je nastala panika. Ženo bodo prepelici v dom za gobavce pri Klajpedi, ki je še na nemškem ozemlju. Reforme v newyorški občinski upravi Newyork, 21. septembra. AA. Novi new-vorški župan Joseph Mac Kee. ki je že takoj ob nastopu službe pokazal veliko energijo. ko je znižal občinskim nameščencem za 400.000 funtov plače, si je hitro pridobil simpatije prebivalstva. Pristaša njegovega prednika so ga skuhali na vse načine zriniti z županskega mesta m so zahtevali, naj se razpišejo nove občinske volitve v novembru. Pred posebnim sodiščem, ki ima nalogo razsojati o takih stvareh, pa sopro-padili in tako ostane Mac Kee župan do 1. januarja 1933. Znižanje obrestne mere v Nemčiji Berlin. 21. septembra s. Nemška državna banka bo 22. septembra znižala diskont od 5 na 4 odstotke, lombard pa od 6 na 5 odstotkov. »Leteča rodbina« prispela v Anglijo London, 21. septembra s. Lloydov parnik je včeraj izkrcal na škotskem Hutchinso-pavo letalsko rodbina USODNI TRENUTKI ZA RAZ0R02ITVEN0 KONFERENCO Prva seja predsedstva razorožitvene konference v odsotnosti Nemcev — Odgoditev razprave o nemški zahtevi po enakopravnosti v oboroževanju Ženeva, 21. sept. č. Prvič po več letih se je danes sestala v ženevii važna mednarodna organizacija bif,T sodelovanja Nemčije. Uraxi razorožitvene konference j*5 imel danes pod predsedstvom bivšega angleškega zunanjega ministra Hendersona sejo, ki so se je udeležili vsi člani predsedstva razorožiitvene konference razen Nemcev in francoskega ministrskega predsednika Herriota, ki se je opran-i^il ln sporočil, da bo prisostvoval prihodnjim sejam Zediinjene države je zastopal bernskii poslanik Wilson. Henderson je otvoril sejo s kratkim govorom, v katerem je n»3lašal, da se bliža razorožitvena konferenca najbolj usodnim trenutkom. Predsedstveni urad nosi odgovornost za nadaljnjo usodo konference in mora najti primerne korake, da se doseže končni rezultat. Po polurni formalni debati o delovnem programu je prečital izjavo sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova, ki sporoča, da sovjetska vlada zaradj nedovoljnih rezultatov dosedanjih posvetovanj razorožitvene konference v bodoče ne bo več poslala svojih zastopnikov v posamezne tehnične odbore razorožitvene konference. Nato Je prečital tudi pismo nemškega zunanjega ministra Neuratha z znanim sporočilom, da se Nemčija tako dolgo ne bo več udeleževala dela razorožitvene konference, dokler se, ji ne prizna popolna enakopravnost. Obenem je prečital tudi svoj odgovor na to pismo. Ker razgovori o tem vprašanju med Francijo, Anglijo in drugimi zainteresiranimi državami še niso končani, je Henderson izjavil, da po njegovem mnenju še ne bi bilo umestno, če bi se o tem že sedaj pričela splošna razprava. Izrazil pa je obenem upanje, da bo nemška vlada odgovorila na njegovo pismo in izpremenila svoje stališče. Njegov predlog je bil sprejet Sledila je tehnična razprava o delovnem načrtu, češkoslovaški zunanji minister dr Beneš je na koncu seje naštel vsa vprašanja, ki se bodo razpravljala ln ki jih je razdelil v štriri kategorije: 1. Vprašanja o katerih se je že dosegel sporazum. V to kategorijo spada med dTUgim prepoved zračnih napadov proti civilnemu prebivalstvu, prepoved kemične vojske in splošna kontrola. 2. Vprašanja, o katerih še obstojalo manj važne diference. V to kategorijo spada absolutna prepoved zračnega obstreljevanja, določitev maksimalnega kalibra za težko artiljerijo in tonažo tankov. 3. Vprašano'a, ki so še ST>oma in katerih rešitev naj se pripravi. omejitev efektivnega števila vojaških izdatkov in razorožitev na morju, ureditev trgovine « vojnim materijalom in sankcije za kršitev prepovedi kemične vojne. 4. Vprašanja splošnega in političnega značaja. V to zadnjo kategorijo spada v prvi vrsti zahteva Nemčije po enakopravnosti in fran-ooskl predlog za organiziranje varnosti. Po sejii, fci so jo nekateri delegati šaljivo označili za žalno skupščino in pogreb razorožitvene konferenie, so se nadaljevali privatni razgovori med navzočimi državniki. Iz vsega se v.id.i, da v ženevi čakajo na prihod nemških delegatov na zasedanje Društva narodov, da bi pri tej priliki stopiti z njimi v stike tudii v zadevi razorožitve. Uraid razorožitvene konference, ki se Je sestal dopoldne, obstoji iz 19 osebnosti. Glavna naloga sedanjega zasedanja urada je fcjvedba resolucije, ki jo je razorožitvena konferenca skodla 23. julija. Povratek Herriota v Pariz ženeva, 21. septembra. AA. Predsednik francoske vlade Herriot, ki je prispel v Ženevo v spremstvu angleškega zunanjega ministra Simona in francoskega vojnega ministra Paula Boncourja. se vrne še nocoj v Pariz po končani drug.1 seji, fci jo je imelo predsedstvo razorožitvene konference. Te disiTMraicije-bi se »prernenile le. če b.f na današnjih sejah došlo do kakšnih Incidentov. kar pa je malo verjetno. Herriot se bo vrnil v ženevo v ponedeljek, da se udeležii prvih sej skupščine Društva narodov, medtem pa bo Francijo zastopal na razorožitveni konferenci in na zasedanju svetu DN Paul Boncour. Posredovanje Anglije in Italije Rim, 21. sept. d. V tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da delata angleška in italijanska diplomacija z vsemi silami na to, da bi se našel izhod iz ustvarjenega položaja ter privedla Nemčijo zopet k ženevskim posvetovanjem. Govore, da se bo morda zgodilo to s skupnim italijansko-angieškim posredovanjem v Berlinu. Kakor piše dobro poučeni dinlomatski sotrudnik >Stampe«, gre predvsem za to, da se dobi pristanek Nemčije na konvencijo, ki naj bi zmanjšala vse oborožitve na minimum. Zanimivo je, da namiguje Isti članek, da je bržkone pri sestavi angleške note znatno vplivalo nerazpoloženje v Londonu zaradi pričetka gradnje tretje nemške kri-žarke. Vsekakor se more smatrati kot gotovo, da ne bo Italija ničesar opustila za zboljšanje nastalega položaja. Nov angleški načrt Pariz, 21. sept. d. Londonski dopisnik agence >Havas« poroča, da misli angleška vteda odstraniti vojaško neenakost. na<1 ka.+ero se pritožuje Nemčiia. v okvira razorožitvene konvencije, da bi mogla dati Nemčiji moralno zadoščenje. Anglija namerava izdelati dogovor, po katerem naj b,i se določila za gotovo dobo, morda za pet let, redukcija oborožiitev. Po poteku tega časa bi se mogel ta dogovor revidiraii, da bi se lahko izvedla z upoštevanjem obstoječih razmer nadaljnja redukcija Opozarjajo, da bi na ta način postopno zmanjšali sedanjo razliko v oborožitvi zmagovalcev in ostalih držav. Pogoj za to postopanje bi vsekakor bilo zopet sodelovanje Nemčije na razorožitveni konferenci. Zasedanje sveta DN Berlin, 21. septembra, č. Nemški zunanji minister Neurath bo v soboto odpotoval v Ženevo na zasedanje sveta Društva narodov. V vladnih krogih izjavljajo slej ko prej, da bo Nemčija vztrajala pri svojem sklepu ter ne bo več sodelovala na razorožitveni konferenci, smatrajo pa za samo po sebi razumljivo, da se bo dal nemški zunanji minister v Ženevi stalno obveščati o nadaljnjem delu razorožitvene konference. Pariz. 21. septembra, s. Francoska delegacija na zasedanju sveta Društva narodov, ki se prične v ponedeljek, bo obstojala, ka- kor poroča >Tempsr, iz ministrskega predsednika Herriota, vojnega ministra Paula Boncourja in predsednika ter poročevalca zunanjepolitične komisije Henryja Beran-gerja. Kot namestnika sta določena državni podtainik v zunanjem ministrstvu Paganon in bivši minister ter predsednik gospodarske komisije v Stresi, Bonet. Gorkij o nemškem militarizmu R'ga, 21. septembra. AA. Gorkij, se zdaj mud,l v Berlinu, je priobčil dne 18. t. m. v »Izvestjih« dolg ipodMstek, v katerem obtožuje nemški militarizem, da spet dviga glavo. Pisatelj se pri tem zavaruje proti temu. da bi njegovi napadi na militarizem veljali tudi za rdečo armado, češ, da je ta vojska sestavljena iz državljanov, ki so gospodarji dežele, jo branijo in grade za bodočnost Gorkij se ne pomlšlja zaključiti svojega članka s trditvijo, da vodijo ves svet daven sovjetskih mej samt norci. Kako si zamišlja Nemčija razorožitev Schleicherjev maksimalni program je nemška vlada sicer pripravljena primerno znižati, vendar pa vztraja pri tem, da sme obnoviti svojo armado Berlin, 21. septembra AA. Čeprav nemška vlada vztraja pri svoji odločitvi, da se ne udeleži razorožitvene konference, se vendar prav dobro zaveda posledic angleške note in Hoovrove izjave, t. j. da bo težko odklonila udeležbo pri diplomatskih razgovorih, ko pojde v glavnem za reorganizacijo njene armade. Po vesteh iz zanesljivih virov hoče nemška vlada formalno vztrajati pri svojih zahtevah po enakopravnosti, češ, da so države podpisnice mirovne pogodbe te zahteve sprejele s tem, da so se izrekle pripravljene nadomestiti 5. del pogodbe s klavzulami, ki pridejo v zaključno konvencijo o razorožitvi, če nemška vlada dobi še formalno jamstvo, da se bo to storilo, bi bila takoj pripravljena sodelovati na razorožitveni konferenci. Glede navedenih klavzul postavlja vlada te-le zahteve: Znižanje vojaškega roka Reichswehra na 6 let, ukinitev vrst orožja v dovolj dolgem, a fiksiranem roku. ki so danes Nemčija prepovedane, zlasti težkega tepništva, tankov, bombnih letal in podmornic, in nadomestitev konjenice z motorskimi forma- cijami. Ker je proračun Reichwehra že tako zelo visok, bi taka preuredba ne pa-menila novih izdatkov. Te nemške zahteve bi torej pomenil« omiljenje programa, ki ga je orisal general Schleicher v svoji senzacionalni izjavi, kjer je bilo m-mj govora o razorožitvi kakor pa o povečanju nemških vojaških sil. Težko pa je pogediti, kako nemška vlada misli zastran milice, glede katere ni Schleicher nikoli skrival, da ji pripisuje izredno velik pomen. Njegov načrt ima v mislih ustanovitev milice z obveznim službenim rokom: šteti bi morala permanentno najmanj 40.000 mož, ki naj bi se izmenjali vsake tri mesece. Ta načrt bi pomenil mi-Mtarizacijo vse nemške mladine v zelo kratkem času. Berlin, 21. septembra AA. Prebivalstvo spremlja velike manevre Reichswehra z velikimi simpatijami in prireja četam navdušene sprejeme. »Berliner Zeitung am Mit-tag« piše, da se redko vidijo tako lepi in ganljivi prizori kakor pri teh manevrih, ko deklice posipajo cvetlice po poti, kjer hodijo čete. Navzočnost predsednika Hinderu burga pri manevrih sprejema vse prebivalstvo s silnim navdušenjem in spoštovanjem. Gandhijeva akcija v prid zatiranim Gandhi zaupa v bodočnost -šitev vprašanja Bombay. 21. septembra. AA. V trenutku, ko je začel svoj protestni post med katerim se bo hranil samo z medom, razstop-lijenim v vroči vodi. je Gandhi izdal proglas, v katerem pojasnjuje, kaj ga je privedlo do tega sklepa. V proglasu izraža upanje, da bo ostal tako dolgo pri življenju, da bo niegov krik prišel do vsemogočnega boga. ki naj prebudi Indijo, da bo zbudila vest Anglije. Obenem izjavlja, da je odločen umreti, če Indj ne bi pristali na to, da dobe »nedotakljivi« popolno enakopravnost. Da se pakt s parijii zapečati, zahteva Gamdlhi. da se priredi velika iavna manifestacija, ki naj se razširi po vsej deželi. Zdi se, da ntegnejo pogaiatrja z »nedotakljivimi« privesti do kompromisa, zakai dr. Ambedkar, voditelj parijev. je izjavil, da je pripravljen popustiti. Bombavska konferenca ie poslala delegacijo h Gandihiju. da mu predOoži v odobritev osnutek kompromisa. po katerem bi »nedotakljivi« dobili splošno volilno pravico in pravico do rezervnih mest Pootia. 21. septembra, d. Mahatma Gandhi je sprejel %-čeraij v uradu ravnatelja jet-nišnice novinarje, ki jim je izjavil, da se Načrt za kompromisno re-»nedotakljivihcc počuti popolnoma dobrega in da je z zaupanjem pričel gladovno stavko. Obširno je govorili o vroteh, ki so ga privedlli do gladovne stavke in poudarjal, da je vprašani© razmerja tlačenih slojev v Indiji izrednega pomena. Po njegovem mnenju ie celo važnejše kakor vprašanje samouprave Indije. Gandihi upa, da bo njegovo giladovani© rodilo koristne nspehe. Do svojega koraka se je odločil za notramjo pobudo, da bo mogel na ta način pomagati zatiranim slojem. Gandhi je včeraj poslal podkralju Indije brzojavko, da m« je nemogoče zapustiti ječo pod pogoji, ki jih je postavila indijska vlada. Obenem je naprosil podkralja, naj mu da svobodo brez vsakifi pogojev, ako si hoče prihraniti stro§ke in trud. ■Indijska vlada hoče Gandihiin v zaporu dati obširne olailšave. Gand/hiju bo baje dovo-lijeno. da bo lahko sprejemal obiske, kolikor mu ie drago, ker se rrra hoče na ta način olajšati prilika za razgovor z indiskimt voditelji o vprašanjih zatiranih slojev. Njegova korespondenca ne bo nadzorovana aK pa kakorkoli omejevana. V ostalem čaka vlada, kako se bodo razmere razvile na-dalije Dr. Kramer namestnik zunaniesra ministra Beograd, 21 septembra, p. Za namestnika zunanjega ministra Boška Jeftiča. Id je odpotoval v Ženevo, je kralj imenoval za čas njegove odsotnosti ministra dT. Alberta Kramerja. Imenovanja notarjev Beograd, 21. sept. v Ni. Vel kralj je n« predlog ministra pravde dr. Tli je Sumenko-viča podpisal ukaz o imenovanju in postavitvi notarjev. Na področju dravske banovine so imenovani: v Ljubljani: dr. Kuhar Andrej. Plelweis Karel. Galle Anton, Hafner Mate in dr. Krevl Josiro: „ v Mariboru: Ašič Ivan. dr. Bartol Anton in dr. Sorti Tvo; v Celju: Burger Fran rn dr. Stoian Ivan: v Ptuju: Carli Anton in Sevnik Lavoslav: v Murski Soboti: Koder Anton in Jezov-šek Vladimir: v Kranju Tavzes Fran jo. v Radovljici Pogan Alojzij; v Dolnji Lendavi dr. Peterim Makso, v Novem mestu Marinček Matiia, na Brdu Kenda Josip, v Kostanjevici dr. Maurer Vilko, v Konjicah Jereb Rado. v Slovenski Bistrici Kolenc Ivan, v Logatca Mrovlie Artur. v Škofii' Loki Sink Stevo, v Laškem dr. Prislan Fran, v Metliki Rant France; v Ribnici dr. Grobelpik Ludovik. v Mokronogu Demšar Gregor,, v Krškem Završ-nik Hubert, na Vrhniki Ušlakar Ivan. v Trebnjem Mas+nak Franjo. v Ljutomeru dr. Senčar Dušan v Kočevju Lovšin Anton, v Gornji Radgoni Požun Hinko. pri Sv Lenartu Stupica France, v Ormožu dr. Ivanšek Ivan, v Brežicah Kramer Rudolf, v Črnomlju Krisper Fran: v Šmarju pri Jelšah Križan Ferdo. v Radečah dr Jereb Peter, v Šoštanju Kraigher Anton, v Kozjem dr. Jenko Mile. v Sloveninradcu dr. Kune Jože. v Velikih Laščah Hanžič Ivan. na Vranskem Deti ček Juro. v Tržiču Svetli č Janko, v Žužemberku dr. Ločnik Emerik. v Ložu Poznik Viktor. v Cerknici Malešič Peter. v Gornlem gradu Košenina Fran. v Sevnici Vimpol^k Jože. v Prevaljah Sašelj Gregor im v fio-gatcu Škrabar Viktor. Neuspeh v Stresi Konferenca v Stresi je končana. Delegati na njej udeleženih držav se deloma razhajajo v svoje domovine, deloma pa se preseljujejo na sever, da se v Ženevi uvrsce v svoje delegacije za plenarno zasedanje Društva narodov. Lepo italijansko mestece, ki je imelo od konference največjo korist, bo zopet osamelo. Zaradi reklame, ki si .io je naredilo s konferenco, bo tujski promet v Stresi morda še tudi prihodnje mesece maio bolj živahen, kmalu pa b) tuai ta sloves obledel. Cez leto dni zna biti btresa širši evropski javnosti ravno tako malo znana, kakor je bila, preden so si jo diplomati zbrali za svoj sestanek. Uspehi konference v Stresi namreč niso taki, da bi ime njenega sedeža ostalo trajno zapisano v zgodovini ali celo v spominu ljudskih množic. Ko je na reparacijski konferenci v Lausanm pobasala Nemčija nezasluženo ogromno darilo brisanja reparacijskih plačil, je bila odložena na dnevnem redu se nahajajoča razprava o podpori agrarnim državam, ki so bolj po nedolžnem kakor Nemčija zašle v stiske ter bi v nriogo večji men zaslužile podporo in je bile tudi bolj potrebne. Po stari praksi večnega odlagania je bila za i izmotrivanje ukrepov, kako naj se pomaga državam srednje in vzhodne Evrope, določena in sklicana v Streso nova konferenca, ki so se je sedaj res udeleževale skoro vse evropske države. ici pa je zopet ostala brez pozitivnega rezultata. Že ko se je konferenca sestala, je bila sprejeta z veliko skepso. Vendar pa so bili takrat še dosti močni glasovi, ki so oznanjali nade. da bo splošna stiska pomagala obvladati ovire, čeprav je treba priznati, da so res velike. Saj je ni dlani, da gospodarskega ozdravljena Evrope ne more biti. ako se poprej ne okrepijo agrarne pokrajine, ki so glavni odjemalec zapadnoevropske in severnoevropske industrije. Danes, ko so vidni, ali bolje, ko niso vidni rezultati konference, so razočarani tudi ti optimisti. Evropskemu gospodarskemu parlamentu v Stresi naložena naloga je bila jasno začrtana že po razmerah samih. Agrarnim državam se ne da trajno pomagati z inozemskimi posojili, saj nekatere že obrestovanja in odplačevanja dosedanjih dolgov ne zmorejo. Kakor je za našega kmeta edina resnična in trajna odpomoč le v tem, da se mu omogoči za primerno ceno prodaja njegovi z znojem pridobljenih kmetijskih pridelkov, tako je tudi za agrarne države trajno gospodarsko ozdravljenje le v tem. da se jim odpro v svetu tržišča za proizvode njihove zemlje. Ta tržišča so jim iztrgana na eni strani z uvoznimi prepovedmi in prohibitivno visokimi carinami, na drugi strani pa z dumpinško konkurenco prekomorskih držav in deloma tudi Rusije za nekatere vrste blaga, zlasti za les. Omogočiti Anglija in nemške zahteve Berlin, 19. septembra. Angleški odgovor na nemške oborožitvene zahteve je brez dvoma dokument največje važnosti. 2e od dne, ko je Papenova vlada nastopila s svojo zahtevo po enakopravnosti v oboroževanju in se v tej zadavi obrnila na francosko vlado, se je vedelo, da bo končni razsodnik med obema nirodoma Anglija. Ta je poleg Francije tudi najbolj zainteresirana na nemških zahtevah. saj je pomorska soseda Nemčije ki je sa.ma sodelovala pri ustvarjanju ver-sailleske mirovne pogodbe. To so vedeli dobro tudii Nemci, zato so budno pazili na vsak glas, ki je Drihajal preko Rokavekega preliva Molk službene Anglije jih ie v njihovih upih podpiral ter jim celo dajal po-Kum, da so nastopali še bolj brutalno. Kakor pred vojno na so se Nemci tudi sedaj varali glede pravega razpoloženja službene Anglije. Slučajne Ln brezpomembne izpade angleških liistov proti Franciji so si tolmačili kot zavzemanie za nemško stališče. dočim ie Foreizn Office s tem samo zasledoval svojo tradicionalno politiko »di-vide et imoera«. Pozornemu opazovalen pa je moralo biti že ves čas jasno, da vtis, ki ga je nemška zahteva napravila na angleško javnost, ni bi? posebno ugoden, čeprav je angleški zunanji urad nepredirno molčal. Poskusi nemške diplomacije, Izigravati Anglijo proti Franciji, so se v zadnjih letih že ponovno ponesrečili, vendar jih Nemci vedno zopet obnavljajo. Tudi Papenova raz-orožitvena nota je imela vse obeležje take špekulacije, saj je splošno znano, kako veliko važnost polagajo v Angliji na uspeh razorožitvene konference. S svojo grožnjo, da si bo Nemčija vzela pravico oboroževanja, če se ne ugodi vsem njenih zahteivam, je hotel Papen dobiti v roke orožje za torpediranje razorožitvene konference. UpaJ je, da bo Anglija pred to nevarnostjo s pomočjo Italije padla v manever, kar terega smoter je ML Francijo ukloniti« ali jo pa izolirati. Toda tudi v Angliji vidijo, da današnje razpoloženje v Nemčiji ne daje posebnega upanja na miroljuben razvorj Evrope, ako dobe Nemci dovoljenje, da se smejo ob-ornževati po mili volji. Veliki angleški tisk je zato kmaln začel odločno svariti pred nemškimi zahtevami, čeprav se je v načelu izrekel za nemško enakopravnost. Tako je napisal »Times«, polslužbeno glasilo angleškega zunanjega urada: »Lludie, ki so stavili zahtevo po oboroževanju, so dediči nekdanjega militarističnega režima Stahlhelm je pod pokroviteljstvom Pane-nove vlade. Na dan njegove parade je izgledal Berlinerhof, kjer so se nastanili njegovi poveljniki, kot velik generalni štab z zastavami, stražami, prihodi in odhodi častnikov. Dober del zastav ie Imel še barve Viljemove Nemčije. Ko se vrše manifestacije takega obsega pod pokroviteljstvom vlade, bi bilo smešno, pripisovati jih samo m'adeniškemu navdušenjn. Niti is enega govora voditeljev Stahlhelma al zopetnj dostop na evropska tržišča in na teh tržiščih konkurenco z dumpui-škim blagom izvenevropskega izvora, to je bila bistvena naloga konference v Stresi. Konferenca te naloge ni rešila. Res so govorniki na svečani zaključni seji v torek ubirali sladke in optimistične strune, a že v to, skrbno pripravljeno melodijo so se mešali taki disakordi, da so takoj demantirali lepe besede. Vse naknadne vesti, ki poročajo razne podrobnosti in zakrivajo tudi zakuiisja, pa le še podkrepljujejo skepso in pesimizem. Najbolj jasno je označil neuspeh konference rumunski delegat, minister Madgearu, ko je na zadnji tajni seji izjavil, da konferenca agrarnim državam, ki jim je bila posvečena, ni prinesla ni-kake koristi. O sklepih posvetovanj v Stresi bo treba počakati še točnejših in podrobnejših informacij. Kakor je razvidno iz komunikeja, objavljenega v zaključni seji, se dele sklepi v dva dela. Prvi del vsebuje konvencijo, ki je že redi-girana in bo stopila v veljavo, ako jo bodo ratificirale vse na konferenci zastopane države. Drugi del sklepov izraža le nekaka strokovna mnenja, o katerih naj razpravlja in definitivno sklepa šele svetovna gospodarska konferenca v Londonu. Ti predlogi tvorijo poglavje za sebe. Gospodje diplomati in gospodarski strokovnjaki, ki si doma v lastnih državah ne znajo prida pomagata, dele v teh predlogih državam srednje in vzhodne Evrope tudi razne očetovske nasvete. Nasveti so poceni, a na žalost večinoma neizvedljivi, ker so sami že posledica krize, ne pa njen vzrok in jih je zato mogoče realizirati le v okviru splošne gospodarske sanacije. Pozitiven je torej samo sklep o ustanovitvi posebnega fonda, iz katerega naj se v določenem razmerju subvencionira izvoz žita iz srednje in vzhodne Evrope in industrijske pokrajine. Samo z izvozom žita in še to v zelo omejenih količinah pa je agrarnim državam malo pomagano. Nujno jim je potreben tudi izvoz drugih pridelkov, zlasti živine in lesa. Na vse to pa se sklenjeni dogovor ne nanaša. Zato daleč ne ustreza zahtevam m potrebam agrarnih držav in ne bi prinesel bistvenega olajšanja, tudi če bi beseda postala meso. To pa je še zelo dvomljivo, saj morajo v Stresi doseženi sporazum najprej še po določbah svojih ustav ratificirati vse države, katerih se tiče. Da pa bo ratifikacija v marsikaki državi naletela na velike ovire, je jasno že v naprej, saj nalaga konvencija razne, čeprav ne prevelike žrtve. Še bolj pa zato, ker je v Evropi malo držav, v katerih velepo-sestvo ne bi imelo zelo vplivne besede. Neuspeh Strese mora biti tudi nam v Jugosloviji opomin in bodrilo, da se zanašamo predvsem sami na sebe im da gledamo, kako si bomo najbolj in najlažje pomagali sami. bila izpuščena zahteva po popolni odstranitvi versailleskega miru. Popolnoma upravičeno lahko mislimo, da so dosedaj vse nemške vlade že kršile vojaške določbe tega miru.< V tej liniji je sestavljen tudi službeni odgovor angleške vlade na nemške oboroževalne zahteve. Prinesel Je eno največjih razočaranj Nemcem v zadnjih letih ta učinkoval kot mrzel tuš na razgrete glave, k,i so že videle obnovljeno Viliemovo armado. Ton angleške note je celo mnogo ostrejši kot francoski odgovor, ki je bil sicer kategorično odklonilen, vendar pa skrajno vljuden. V angleškem odsovorn najdemo mnogo sledov nekdanjega Wilso-novega moralizma, obenem pa daje Nemčiji pravno ln stvarno lekcijo ter jo opozarja tudi na veliko poglavje politične morale. V bistvu se angleški odgovor t vseh glavnih točkah popolnoma vjema a francoskim stališčem. Foreign Office naglaša neumestnoat nemških zahtev t času, ko je nemški finančni položaj tako slab, da je moral svet Nemčiji črtati del dolgov, da se ne pogrezne v finančnem močvirju. Zlasti sedaj je treba opustiti vse take eksperimente, ki bi ovirali gospodarski dvig Evrope •Tudi « pravnega stališča ni angleški odgovor nič manj odločen. Angleška vlada pravi, da ne more v nobenem oziru podpirati omalovaževanja obvez, fci izvirajo iz svečanih mednarodnih pogodb. Vsa nemška teza o nekem dozdevnem pravu Nemčije do oboroževanja, če se druge držaje ne razorože do one višine, kakor je oborožen Reich, je s tem propadla in ta del angleškega odgovora je najhuje zadel nemške imperlallste. Pri tem pa angleški odgovor ne zapira Nemčiji vseh poti do pogajanj o enakopravnosti v zadevi oboroževanja, vendar smatra, kakor Herriot, da je za to edino pristojen foruan v ženevi. To je nov udarec Nemčiji, ki je mislila, da bo svoje načrte mnogo lažje izvedla e pomočjo direktnih pogajanj s posameznimi državami, kakor pa na razorožitven.i konferenci. Kakor svoječasoo v vnrašanin ArrschTns-sa, je tudi sedaj v drugem velikem vprašanju. katerega končni smoter je bil otoraču-nanje i mirovnimi pogodbami, Nemčija ostala osamljena. Razen Italije, toi se že načelno postavi vedno ob njeno stran, so vse države odločno odklonile njene zahteve. TtrdJ lz AmerflRe prihajalo vesti, da vlada Zedlnjenih drŽav odobrava angleško stališče. Nastaja pa vprašanje, kak pomen ima Se razorožltvena konferenca spričo nemške napovedi, da se bodo Nemci oborožili v vsakem slučaju, ker »brez močne armade ne morejo vrSitj svoje historične misije v svetu«, kakor se je izrazil general Schleicher. Občinske voEtve v Sofiji Sofija, 19. septembra. V nedeljo, 25. t m. «e bodo vršile občin ske -volitve v Sofiji Zaradi nezdravih strankarskih razmer, ki so vladale v mestnem občinskem odboru, je vlada svoječasuo izročila upravo občine komisiji, obstoječi iz pristašev vseh strank vladnega »narodnega bloka«. Toda tudi v tej komisiji ni bilo sloge in je prihajalo vse do večjih sporov, dokler ni vlada odstavila klavnega predstivinika zemlie-delcev Penča Madžarova. Njegova odstavitev je bila vzrok skrajni nanetosti med ministrom notranjih stvari, demokratom Girginovim, in zemljedelci, ki so celo pretili z izstopom iz vlade, če se Madžarov ne vrne na svoje mesto. Stvar pa »e je naposled vendarle poravnala. Popustili so zemljedelci. Madžarov, lei je po vsem tem smatral, da so sa njegov' vodilni strankini pristaši pustili na cedilu, je šel nato seveda med — nezadovoljneže. Vladi gre seveda za to. da dobi odločujočo večino v novem občinskem zastopu. Popolnoma gotovo na je to le tedaj, če nastopi »narodni blok« z enotno listo, kar se pa zdi «korai neizvedljivo. Predvsem že sami zemljedelci ne bodo nastopili enotno, ker je užaljeni Madžarov že napovedal samostojen nastop. Rsvno tako nastopi samo-stomo druga struja zemljede>1cev, zveza »Aleksander Stambolijski«. A kakor v«w kaže, tudi glavni del zemljedalcev. ki r^i-pada »narodnemu bloku«, nikakor me misli sodelovati na enotni listi. Tako bi s skupno listo stopili ored vrlilce samo vladni demokrati in nacijonalni Iiberali. Kar se tiče oporicije. se tudi ni zedinila v širšo koalicijo. »DnmokratičesVi Sgovor« {krilo LiapčevaV smilovci (nac. Iiberali krila Bogdana Smilova) in sociialni^demo-kratje mstopčjo odi. kakih deset meščanskih list. se je že začelo namigovati, da ob takem razceplievaniu glasov ni izključeno, da dobe večino komuui|e Sargov Kalodont edino zobna krema, ki ima v sebi sulforicinovoleatpo Dru.ftraunlichu. On odpravi pola* goma in zanesljivo zobni kamen in'ne pusti, da bi se napravit nov • •«. zobe pa ohrani močne in .zdrave t zobe Nedolžna žrtev zavratnega napada Po pomoti je bil iz zasede smrtno nevarno obstreljen delavec Štefan Djak iz Bosne Novo mesta, 21. septembra. Uprava hmeljnisike Graščine ima že nekaj časa v svojih govidovih mlade delavce iz Bosne, ki s svojimi konjički spravljajo drva iz gozda Jagodiinie. Med temi delavci je bil zaposlen tudi 27-1 en i Štefan Djak iz Vidoševičev pri Trasvmiku. V soboto ipo končanem delu je mladega drvarja povabili posestnik Janez Grubiš na čašo vina. Delavec je ostal pri Gruibišu do 11. ponoči in ko se je poslavljal, ga je go- stitelj spremil iz hiše. Par korakov pred hišo pa je iziza ogla hiše odjeknilo zaporedoma par strelov in Bosanec se je zadet v trebuh zgrudil na tla. Zadet je bil tudi posestnik Grubiš v levo nogo. Na klice obeh ranjencev so prihiteli iz bližnjega taborišča delavci, ki so svojega težko ranjenega tovariša odnesli s seboj. Nesrečni Djak je v delavskem taborišča par dni ležal brez zdravniške pomoči, naposled pa so ga odipremili v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je bil takoj operirati. Nesrečni mladenič je dobil od šiber rane v levo stran glave, v pleča in smrtno nevarno rano v trebuh. Revež je še vedno pri polni zavesti, ne more pa uživati nobene hrane, ker ima čreva šestkrat prestreljena. Sam pravi, da bi rad umrl in se tako rešil strašnega trpljenja. Nesrečni delavec ima doma starše, brate fin sestre ter bridko toži, da jih ne bo nikdar več videl. Večkrat se spomini tudi zvestih konjičkov, ki so ostali brez njega v šumi. Orožniki so že izsledili napadalce ter tudi ugotovili, da je bila zaseda namenjena nekemu drugemu. Nesrečni Bosanec je postal po golem enaključju žrtev tega zavratnega napada. Slovenec umorjen v ameriški Ječi Rudar Martin Virant Je v ječi podlegel strašni torturi — Zaradi umora je obtožen šerifov pomočnik Chicago, 12. septembra. Poročila o inkviziciji po ameriških ječah niso bajke, temveč žalostna resnica. Največkrat so po ječah mučeni delavci in to zlasti taki, fci so osumljeni soudeležbe pri kakih izgredih med mezdnimi spori. Med preiskavo, ki se poslužuje barbarskih mučilnih sredstev in se pri njej udejstvu-jejo tudi aktivni detektivi, se vsakega osumljenca pripravi do tega — seveda če prej ne umne — da prizna vse, kar se od njega zahteva. Žrtev takega barbarstva je rtal tudi slovenski rudar Martin Virant, se je preiskovalni oblasti sam prijavil kot priča v neki zagonetni kriminalna zadevi Bliža kraja Tazeweffl je M pred tedni Izvršen skrivnosten zločin. Nekega Luisa Nelarna so neznani zločinci privezali na železniške tračnice in pustiil tam, da ga je povozil prvi vlak. Umor j en ec je bil temna eksistenca. Nihče ni vedel, od česa živi. Delal je samo od časa do časa med mezdnimi sipori pri raznih podjetjih kot stavkokaz, drugače pa je služil raznim de-tenktivsikim uradom za ogleduha. S takimi svojimi deli si je seveda nakopal mnogo premiera z Smeh in razvedrilo! A1VY ©N1D1BA ženski Chaplin in Herman Thimig Ralph Artur Roberts Ob 4., in %10 zvečer. Veseloigra temperamentne ljubezni! Ljubezen na prvi pogled! NOČ V RAJU ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. sovražnikov (im eni od teh so se naposled maščevali. Rudar Martin Virant je Nela-na poznal ker je domneval, da ve, kdo se je nad njim ztnesel, se je sam javil preiskovalni ob last,i v Pekinu, Illinois za pričo. Pomočnik tamošmjega šerifa, ki je voda! preisikavo, pa si je menda že sam napravil sodbo o zagonetnem zločinu in da bi se izkazal s svojim velikim uspehom, je pričo takoj, ko se je pojavila, kratkomalo napravil za obtoženca. Viranta so zaprli in so hoteli z mučenjem od njega izsiliti priznanje, da je sam sodeloval pri umoru, V&LO D OHr odnosno hoteli so dobiti njegovo potrdilo k poročilu o zadevi, ki ga je sestavil šerifov pomočnik. Nesrečnega rudarja so pretepali in mučili, 1. tega meseca zjutraj pa ga je paznik v celici našel mrtvega —■ obešenega. Po kraju se je že prej govorilo, da je nesrečnež padel v roke krvoločnim mučiteljem in so te splošne govorice povzročile, da se preko zadeve ni šlo kar na kratko, kakor se to tolikokrat dogaja, če gre zia življenje ali smrt kakega znanega delavca in posebno če je to še kak priseljenec. Predno so siromaka pokopali, je tru.p-do pregledala posebna komisija in chicaški izdravrak dr. Mc Naliv je ovrgel poročilo šerif ovega pomočnika Slkinnerja, ki je kratkomalo poročal, da se je jetnik sam obesil. Zdravniško poročilo, podpisano od ostalih članov komisije, zatrjuje, da ni nastopila smrt zaradi davljenja ali ObešenJa, temveč da je mož umrl zaradi težkih notranjih poškodb in da je bil, kakor kaže, že mrtev obešen. V poročilu je tudi navedeno, da je bilo na jetnikovem truplu ivse polno sledov udarcev iin drugih poškodb. Okrajni sodnik je na podlagi tega poročila dvignil obtožbo zaradi umora proti pomočniku šerifa G O. Skimerju, ki je ibii aretiran najprej v Pekinu, 7. t. m. pa prepeljan v Peorio. Grenčica Hnnvadi Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Smrtna žrtev pijanega nabornika Zaradi klofutanja je zabodel tovariša — Obsojen na osem let Maribor, 21. septembra Letos 12. julija popoldne so se vračali draženski fantje z nabora v Ptuju proti domu. Vso pot so prepevali in popivali povsod, kjer »Beg roko ven moli«. Tako so se nalezli nujne kapljice hudo čez mero. Med naborniki so bili Jernej Goleč, Lovrenc Vidovič in Štefan Hostnik. Vsi trije so se sicer prav dobro razumeli med seboj. Hostnik pa je v vinjenosti postal nekoliko siten in je izpraševal Golca o nekaterih intimnostih iz njegovega znanja z nekim dekletom. Goleč mu je dal za njegovo rado-vednost nekoliko klofut, ki jih je pa Hostnik čudno mirno prenesel. Pozneje so bili fantje še v nekaterih lokalih, kjer so izpili še nekaj litrov vina in je Hostnik neprestano sitnaril, za kar mu je Goleč dajal nadaljnje klofute, ki pa Hostnika vsaj navidezno niso mogle spraviti v jezo in zamero. Ko pa sta Goleč in Vidovič v mraku zapustila dražbo in odšla proti domu, jima je skrivaj slediil Ho3tnik, ki je na nekem samotnem kraju naskočil Golca in mu zadal tri rane z nožem. Z enim sunkom mu je prebodel srce, z drugim mu je pre-rezal prsno mreno in dvoje reber, tretjič pa ga je zadel v čelo. Jernej Goleč se je na mestu zgrudil in takoj izdihnil. Na pomoč mu je priskočil Lovrenc Vidovič, ki ga Tako je Štefan Hostnik, ki je samski hlapec, star 21 let in doma iz Laneove vasi, prišel danes pred veliki senat mariborskega okrožnega sodišča. Zločin je priznal in se zagovarja z Gol-čevim klofutanjem ter strahom pred njim in ostalimi fanti, ki niso več hoteli piti njegovega vina in ki so ga hoteli tepsti. Ni imel namena Golca usmrtiti, temveč ga je hotel samo malo raniti. Ker pa je Goleč nastopil nasilno proti njemu, ga je v silo-branu zabodel v prsi. Glede lahke telesne poškodbe Lovrenca Vidovača pa obtoženec zanika vsako krivdo. Senatu je predsedoval v. s. sv. Lenart, prisedniki so bili v. e. sv. Zemljič in dr. Tombak ter s. o. s. Kclšek in dr. Čemer, državno tožilstvo je zastopal državni tožilec dr. Hojnik, obtoženca pa je zagovarjal ex offo dr. Kdeser. Hostnik je bil po kratki, dobro uro trajajoči razpravi obsojen na 8 let in 1 mesec robije ter plačilo pogrebnih stroškov. Sodbo je sprejel in takoj nastopil kazen. Zaradi bede pod vlak Ljubljana, 21. septembra. Davi se je po Mostah in na Selu raznesla novica, da si je na strašen način končal ------- ^ — - ------, — o- . življenje neki mladenič. Našli so ga snoči je pa Hostnik tudi napadel z nožem in ga I razmesarjenega na železniški progi in do-zabodel v levo podleht. gnali, da je nesrečnik 19-letn.i brezposelni Proti zobnemu kamnu mehanik Stanko Čebokli. Sodijo, da ga ja beda pognaila v smrt. Mrtveca je našel na svojem nočnem obhodu okrog 2255 železniški čuvaj Josip Polanc, m sicer med kilometroma 4298 m 4299 blizu železniškega viadukta ob Pre-dovičevi ulica. Čebokli ju je lokomotiva odtrgala pol glave zdrobljena sprednja čeljust pa je ležala ob pragi. Podane je o grozni najdbi obvestil stražnika Matevža Breznika, ta pa policijsko upravo, odhoder sta odšhi na pozorišče tragedije policijski zdravnik dr. Lapajne in dežurni uradnik g. Ramovš. Po lokalnem ogledu je komisija, fci j« ugotovila, da gre nedvomno za samomor, odredila prevoz trupla v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Nesrečni fant je po vsej verjetnosti legel z glavo na želepniško progo »n ga je najbrž povozil ekspresiti vlak, fci odhaja okrog 22. iz Ljubljane proti Zidanemu mostu. Cebakli je bil že del j časa brez posla. Njegova tragična smrt je napravila * Mostah šli na Selu globok: vtis. Dve hudi nesreči Ljubljana, 21. septembra. V torek popoldne je posestnik Martin Nov-Ijan, rojen 1883 in doma iz Male Loke r občini Žalni pri Litiji, padel pod voz, ki jo bil precej težko naložen. Hudo poškodovanega so Novi j ara. potegnili izpod velikega bremena ki prepeljali v Ljubljano, kjer so zdravniki ugotovili, da ima najbrž na-lonnljeno hrbtenica Njegovo stanje je zelo resno. i Dames dopoldne je huda nesreča doletela rodbino najemnika mlina Porento iz škofje Loke. Trileitna hčerkica Marija se je igrala v kuhinji, kjer so baš pripravili krop za kuhanje perila. Po nesrečnem naključju je otrok padel v krop in dobil strahovite opekline po vsem telesu. Z osebnim avtomobilom so nesrečno dete prepeljali opoldne v ljubljansko bolnico. c>tanje male Marije je tako kritično, da dvomijo o njenem okrevanju. Požar na Trški gori Novo mesto, 21. septembra. Dober streljaj od cerkve Matere Božje na Trški gori je v ponedeljek zvečer ogenj popolnoma uničil veliko enonadstropno zidanico posestnika Medveda iz Gornjih Kamene. Ogenj je nastal okrog 20. in so se novomeški gasilci s svojim avtomobilom takoj napotili do bajnofške graščine, od tam pa peš na kraj nesreče Na pomoč so prihiteli galisci iz Št. Petra in Šmihela. Na rešitev .poslorpja se ni dalo niti misliti, ker ni nikjer v bližini vode. Voda iz kapnic ni prav nič zalegla proti ogromnim Elamenom. Poleg lepe zidanice, krite z ope-o je sicer velik betoniran vodnjak, do njega pa ni bilo mogoče priti zaradi aik>* vročine. Poleg lepe zidanice je ogenj uničil tudi opremo treh sob, različno viničarsko orodje in vse kletne naprave ter 12 velikih praznih sodov. Vina je bilo k sreči le malo v zidanici. 14 ul tur ni pregled Tečaji ruskega jezika v Ljubljani Prejeli smo: Že sedmo leto obstoji pri Ruski Matici ruski tečaj za Slovence. Uspeh tega tečaja je prav zadovoljiv. Zato bo Ruska Matica tudi letos nadaljevala uspešno pričeto delo širjenja ruščine med Slovenci. Letošnji ruski tečaj se deli v tri skupine: Prva za začetnike. druga za naprednejše in tretja za vaje iz ruske književnosti. Mesečna ukovina znaša 20 Din. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje vsak torek, četrtek in soboto od 6. do 7. zvečer v knjižnici Ruske Matice, Ljubljana, Jurčičev trg 3/11. (pri Čevljarskem mostul. Zagrebško pismo Uspeh Erike Drnzovireve. — Športni prvak Remec debutira v opereti. — Križaj, Rn-žička-Strozzi, Mitrovičeva in dr. Zagreb, 20. septembra Mlada pevka Erika Druzovieeva je že ponovno pokazala, da ima velik in izrazit gledališki talent. S svojo novo vlogo je to samo potrdila. Vlogo Mignon je odigrala z lahkoto in prepričevalnostjo zrele umetnice in ji vtisnila nenavadno prikupno obeležje. Erika Druzovičeva je usodo te nesrečnice vtele-sila s polno silo in dala Mignoni resnično mladost in toploto. Tudi v pevskem pogledu nas je prav prijetno presenetila. Njeno pet- je .je bilo muzikalno in iteligentno, vendar mu malo retuše ne bi škodovalo, da bi tudi nosilnost grla prišla do polnega izraza. Vsekako pa je njena kreacija izredno posrečena in vredna vse hvale. Občinstvo je mlado pevko sprejelo z iskreno prisrčnostjo in jo na odprtem odru in po dejanjih nagradilo z dolgotrajnim in burnim aplavzom. — Poleg nje je Wilhelma Meisterja prvič pel Anatol Manoševski, ki pa se žal ni mogel posebno znajti v tej vlogi, čeprav Si sicer lahko opazil prikupno pevčevo prizadevanje, ki je doslej obrodilo že marsikak zrel sad. V opereti >Viktoriia« smo imeli majhno senzacijo. Znani nogometaš Gustav Renmc je nenadno odšel med operetne tenorje in je tudi tu pokazal, da utegne postati zelo uporabna moč. Gustav Remec ima poleg lepe, športno trenirane postave prav prijeten glas, ki mnogo obeta. Tako bi utegnili z Remcem dobiti našega operetnega tenorja, ki ai bo nedvomno pridobil občinstvo, kakor ga je imel zase že ob prvem nastopa. Jasno je, da Remec kaže marsikako začetni-niško napako, osobito še v igri, vendar je to docela umljivo, če pomislimo, da je to pot stal prvič na odru pred občinstvom, poleg tega pa uvažujmo še to. da gre za igralsko dokaj težko vlogo (kapetan Koltey). Po vsem tem moramo priznati, da je Remec rešil svojo nalogo prav dobro. Najboljša njegova stragi je' nedvomno glas, ki vzbuja naj- lepše nade. Josip Križaj, eden izmed prvakov naše opere, bo v začetku decembra slavil pet in dvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. Za njegov jubilej bodo uprizorili na no-vo zrežirano Straussovo opero >Kavalir z rožo«, v kateri bo Križaj pel svojo odlično partijo, barona Ochsa- Prihodnja premijera v drami bo komedija češkega književnika Wernerja >Pravica do greha«. Delo obravnava zakonsko vprašanje: ali se je mož neodpustljivo pregr»»-šil, če ga je žena ujela »onkraj plota«, odnosno: mož ima do neke mere pravico «lo greha, medtem ko je žena nima. V operi pripravljajo I)' Albertovo opero »V nižini«. Glavno žensko vlogo bo pela Ančica Mitrovičeva. Opereta pa pripravlja senzacionalno operetno revijo »Pri belem konjičku«, ki je bila doslej že več tisočkrat izvedena na prvih evropskih odrih ter je postala pravi in veliki popularni »šlager«. Dne 2. oktobra t. 1. bo v Narodnem gledališču slavnostna matineja v počast sloveče tragedinje in prvakinje naše drame Marije Ružičke-Strozzi. Uvodno besedo o veliki umetnici bo imel dr. Nikola Andrid, v kon-eertno-dramatskem delu bodo sodelovali Maja Strozzi, Nikola Faller, Tito Strozzi, Dubravko Duišin in Boris Papandopu'o. Ob tej priliki bodo v gledališkem foyerju odkrili soho slavne umetnice. 2iga Hirschler Spomenica pravniškega kongresa v Dubrovniku. Za bližajoči se pravniški kongres v Dubrovniku ie stalni kongresni odbor pravkar izdal 200 strani obsegajočo Spome- nico. Tu so natisnjeni vsi referati o vprašanjih, ki so bila letos sprejeta na dnevni red tega kongresa. Med njimi so tudi trije v slovenskem jeziku, in sicer: Vprašanje ustnega testamenta (dr. Rudolf Sajovic); Vloga preiskovalnega sodnika v kazenskem postopanju (dr. Ivan Jančič): Pravni značaj pomorske hipoteke (dr. Boris Furlan). Spomenica je lep donesek k naši skupni pravni literaturi. 3001etnira Bamrha Spinoze v Jugoslaviji. Beograjski založnik Geza Kohn je napovedal za 3001etnico slovečega modroslovca Ba-rucha Spinoze srbskohrvaški prevod njegovega poglavitnega spisa »Etike«. To delo, ki je eno temeljnih v filozofski književnosti človeštva, bo prevedla znana filozofka dr. Ksenija Anastasijevič. ki bo tudi napisala obsežen življenjepis in komentar, po prevodu Kantove »Kritike čistega uma«, ki je izšel lani pri istem založniku, je prevod Spinozove »Etike« nova tehtna obogatitev 6rbskohrvaške filozofske književnosti. Eseji Miroslava Krleže. Založnica Zbranih spisov Miroslava Krleže, zagrebška »Minerva«. je pravkar izdala tretjo knjieo te serije. V nji so zbrani eseji avtorja »Gospode GJembajev«. V dokaj borni esejistični književnosti Jugoslavije je ta knjiga dogodek-Miroslav Krleža ni nič manjši umetnik v <«eiu kakor ie v liriki, drami in noveli. Odlikuje ga prodornost kritičnega pogleda, ideološka utemeljenost njegovih estetskih kriterijev, široko znanje in gibčen slog. Za Matošem ie Krleža najboljši hrvaški esejist, v marsičem na Matoša prekaša. V tej knjigi so izšli eseji o Kranjčevičevi liriki, o liriki R. M. Rilkea, o patru dominikancu Križa' niču, o Adyju Endreju, o slikarstvu Petra Dobroviča, o Vlad. Becidu, o Shawu, o današnji nemški liriki, o Proustu, o liriki Ljube Wiesnerja, o Groszu. o Goyi, o pariških impresijah Thomasa Manna in o smrti slikarja Josipa Raci ca. Kakor prvi dve knjigi zbranih spisov (»Glembajevi« in »Povratek Filika Latinovicza«), je tudi tretja knjiga Krleže velik dokument avtorjeve osebnosti in pisateljske sile, ki je prehitela toliko drugih včerajšnjih »veličin« in ki je ne more zmanjšati ves cnev literarnih nasprotnikov. Biometrična študija o prebivalstvu Srbije. V Biblioteki Centralnega Higijenskega zavoda v Beogradu ie pravkar izšlo znanstveno delo prof. dr. M. Jovanoviča Batuta »Prirodni prirast stanovništva Srbije i njegov biotički značaj«. Knjiga je važen donesek k proučevanju populacijskega vprašanja v Jugoslaviji, dasi je prof. Jovanoviča raziskavanje teritorialno omejeno. Koliko zanimivih problemov se dotika učeni pisec, izmed katerih navajamo nekatere, da tako opozorimo na značaj in vsebino te znanstvene študije. Na pr. Prirodni prirast stanovni-ka u Srbiji je brojno visok. — Višina našeg prirodnog prirastka niie posledica neobične plodnosti našega plemena, nego velikog bro-ia brakova u njemu. — Broi i stalnost naših brakova počinie opadati, a uporedo s tim i radjanje. _ Jači promet žive snage našeg stanovništva smanjuje njegovu vitalnu vrednost. — Štetni uticaj preranog f poznog bra-ka u masi naroda na broi i kvalitet prirodnog priratska. itd. Vsako teh poglavij ie podprto s statističnimi računi in razpredelnicami. oinače vesti ♦ Kralj krstni boter. Nj. Vel. kralj je preteklo nedeljo po svojem zastopniku polkovniku špiri čejkovskem kumoval devetemu sinu seljaka Mateja Jeleniča v občini Cabuni. Otrok je dobil ime Aleksander, boter pa mu je daroval zlato verižico 3 križcem in zlatnikom. Jelenič ima enajst otrok. ♦ Sprejem pri ministru pravde. Minister pravde sprejema stranke ob torkih ta sobotah od 10.30 do 12.30. ♦ Spremembe v državni službi. Z odlokom bainske uprave v Ljubljani je Frančiška Satošek imenovana za uradniško pripravnico pri državnem os^lnjem zavodu ?a ženski domači obrt v Ljubljani, pieme-ščena pa sta bila sreski kmetijski referent Franc šušteršič iz Novega mesta k sre-skemu nacelstvu v Litiji, kmetijski referent Stanko Zorčič iz Litije k sreskeimu načelstvu v Mariboru desni breg. Uradniška pripravnica v državni boIn'ci v 'Ljubljani Rika Logarjeva je podila ostavko na o- žavno službo. ♦ Imenovanja v banovlnskl službi. Z odlokom kr. uprave dravske banovine sta imenovana: banovinskj cestni nadzornik Josip Golunder za banovinskega praktičnega tehnika pri tehničnem razdelku sre-skega načelstva v Mariboru, Branko Pan-feič pa za banovinskega uradniškega pripravnika cestnega nadzornika pri sreskem cestnem odboru v Črnomlju. ♦ Sprememba v staležu notarjev. Predsedstvo višjega deželnega sod5šča v Ljubljani razglaša, da dr. Ivan Gra.šič konča tvoje službo kot notar v Kranjski gori dne G0. septembra 1932 in jo nastopi kot notar v Litiji dne 1. oktobra 1932. Dr. Beno Pehani, notar v Višnji gori pa je nastopil službo 21. t. m. ♦ Z beograjske univerze. Rektorat univerze v Beogradu je razpisal natečaj za službeno .mesto univerzitetnega profesorja za kateder nauka o fundiranju inženjer-skih zgradb s teorijo zemeljskega pritiska. ♦ Generalni tajnik filmske centrale. Za generalnega tajnika filmske centrale v Beogradu je bil predvčerajšnjim izvoljen novinar Vojin Gjorgjevič, ki se je več let bavil s fotografijo in filmom ter je strokovnjak kinematografije. ♦ Izum našega rojaka Kraigherja, ki fe o njem obširneje poročaj naš list 11. t. m., je vse ameriško časopisje sprejelo z velikim odobravanjem in je splošno mnenje, da je bil ta izum izvrstna ideja. Tako nam poroča Kraigher sam in dostavlja, da se njegov izum že uporablja po vseh krajih Zedinjenih držav Severne Amerike. Velikega udejstvovanja našega dobrega žoreta (Jurija) se veselijo številni njegovi znanci in prijatelji v domovini ter mu iskreno čestitajo. Svati F©dlesislk iS * 4 Spt ur IM tO e »S5 so izšli in se dobe v knjigarnah Sij ♦ Odsek za šolskj radio naproša predavatelje in predavateljice, ki imajo na razpolago za šole primerne teme Ln ki imajo veselje za sodelovanje pri ted važni šolski ustanovi, da to javijo na spodnji naslov. Iz jezikovnega pouka bi bilo na primerih doitazati logično in estetično čita-nje. Zanimive bi bile tudi oddaje, v katerih bi predavatelj očrtal najbolj tipične momente iz življenja pesnikov i.n pisateljev, ki so zastopani v osnovnošolskih čitankah. Iz zemilje-pisja sta zaželjemi dve oddaji o naši banovini in dve o naši državi, toda ne v podrobnostih, temveč v gospodarskem in kulturnem pogledu. Vzbuditi je domoznanski čut Ln ponos ter ljubezen do naše ožje in širše domovine. Tuili zgodovinske oddaje naj hi budile predvsem n^-ijonalna in patriotska čustva. Zato razpisujemo teme: Kaj mora vedeti mladi državljan o svojih dolžnostih Ln pravicah. Znanilci Jugoslavije, življenje našega naroda pod turško oblastjo. Kosovo polje in srbski guslar v zgodovinskem pogledu. Ju-goslovemi ob Adriji. Kmetiški upori v ju-goslovenski zgodovini. Iz spoznavanja pri-rode bi bilo uvodno predavanje o bistvu prLrode in njenih pojavov, dalje: Klimatič-ne Lzpremembe v prirodi. Pomen vlage za rastlinstvo, živalstvo in človeka. O človeku s posebnim ozirom na higijeno. Pob:-janje praznoverja in mazaštva. Kmetijski pouk: O sadjereji. Korist sadja. O čebelarstvu. O glasbi: Razlaga vseh instrumentov s praktičnimi poskusi. O telovadbi in o športu: primera med telovadbo in športom Bistvo telovadbe in športa glede na duševni in fizični razvoj. Deška ročna dela. Dekliška ročna dela s posebnim ozirom na narodne motive. J ugo s lov en sko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. + Učni r.ačrtj za srednje in osnovne šole. V torek 20. t. m. se je sestal na sejo Glavni prosvetni svet ministrstva prosve-te v Beogradu, ki razpravlja o novih uč-r. h načrtih za srednje in osnovne šole. Iz dravske banovine sta na sejo odpotovala gg. načelnik prosvetnega oddelica bans*e Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 21, septembra 1932. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzino vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temperaturo. Ljubljana 7. 760.6, 16.0, 80, NE1, jasno, Ljubljana 13, 758.2, 26.0, 50, W7, 2, _., Maribor 7, 758.2, 16.0, 80, NW2, jasno, —, —; Zagreb 7, 759.5, 18.0, SO, SW4, 1. _, Beograd 7, 7-59.7, 20.0, 60, SE2, jasno, —, —; Sarajevo 7, 763.0, 14.0, 70, mirno, jasno, —, —; Skoplje 7, 762.3, 15.0, 60, mirno, jasno, —, —; Split 7, 760.2, 22.0, 70, mirno. 1, —, —; Kumbor 7, 760.7, 22.0, 90. E3E2, 1, —, Rab 7, 761.5, 20.0, 70, N4. 1, —, —. Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 27.0, najnižja 15.0; v Mariboru 23.0, 16.0; v Zagrebu 29.0, 17.0; v Beogradu 29.0, 17.0; v Sarajevu 29.0, 11.0; v Skoplju 31.0, 8.0; * Splitu 29.0, 21.0; v Kumboru —, 20.0; na Rabu 20.0. Sonce vzhaja ob 5.44, zahaja ob 18.5. Luna vzhaja ob 20.26, zahaja ob 12.5-6. uprave Josip Mazi in Ivan Dimnik, predsednik sekcije JUU za dravsko banovino. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 75. letošnji številki: Pravilnik za uporablajnje zakona o ustanovah, odločbo o srednjih šolah, spisek luksuznih predmetov, izpremembo v začasnih dostavnih rokih ter objave bamske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. ♦ Telefonski promet. Kakor se uradno razglaša, je upostavljen telefonski promet na linijah Ljublja/na-Krnov na češkoslovaškem, štore-Ilirska Bistrica, Kranj-Biel-sko, Katovice, Krakov Lwow, Warszawa; Jesenice na Gorenjskem - Krakov, Ormož-Celovec, Linz, Salzburg, Beljak, Velikovec. ♦ Gospode in dame v Beogradu, ki imajo veselje do dramatike ali petja, vabi kulturno društvo »Cankar« v Beogradu, da prijavijo svoje sodelovanje predsedniku Milošu štiblerju, Agrarna banka, aLi tajniku Franju Fijavžm, palača prometnega ministrstva, soba štev. 654. V Ljubljano prišel mlad je par, ni mikal ga hotel in bar, recept je v Daj-Bamu dobil, hi drugim še ga bo razkril. ♦ Novi grobovi. V Gradcu je po kratki bolezni umrl g. dr. Norbert Lučfrmamm, odvetnik, po rodu iz ugledne ljubi jamske družine. Pogreb bo jutri v Gradcu. — V št. Vidu pri Grobelnem je pretekli torek ponoči zatisnil oči g. župnik Tome Pemič. Bil je dobra, ljubezniva, zelo blaga flflša, zato je bil splošno priljubljen. Boleha/l je že par let ter je bil v petek prepeljan t celjsko bolnico, kjer pa je bila vsaka pomoč zaman. Zelo vesel Im prijeten družabnik je rad prlsedel k prijateljem ter zapel o svojem »Vrhovštou«, ki zdaj sameva in pogreša gospodarja. Vsi faranj ga bodo ohranili v lepem spominu. — Po dolgi bolezni je v Ljubljani preminil g. Jakob Bergant, star 87 let Pogreb blagega starčka bo danes ob 16. Iz hiše žalosti, Krakovski nasip 16 na pokopališče pr! Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! ♦ živ s prebodenlm srcem. V Osljeku je izvršil samomor Peter Mflller, 54 let star, delavec v neki tovarni pohištva. Pred petimi tedni je ostal brej posla ln je zaradi tega sklenil, da napravi konec svojemu življenju. Malo pilo je zbrusil tako, da je bila tanka kakor čevljarsko šilo, in to si je zabodel v prsi, hoteč zadeti srce. Sprva so mislili, da šilo ni zadelo srca, v bolnici pa se je ugotovilo, da je konica prodrift v desno srčno kletko, šef kirurškega paviljona dr. Benečevič je Mullerja prevzel že skoraj mrtvega, srce je le še slabo utripalo. Pr,l operacija je bila desna srčna kletka zašita. Stanje bolnika se je ohrnilo na bolje. To je bila v Osijeku prva operacija na srcu ln je v zdravniških krogih vzbudila splošno pozornost. ♦ Sraka s Helgolamda priletela v Dalmacijo. V Blatu na otoku Korčuli je Ivo Mileta ustrelil rdečkasto srako, ki je imela na nogi obroček z napisom »Vogelwarte Helgolamd« in številke >85=29=0&A«. Srako so poslali omitoloŠKemu observatoriju v Ljubljani s prošnjo, da obvesti o tej najdbi one, ki so dali sraki obroček na nogo ♦ Popravljamo. V članku z dne 18. t m. •pod naslovom »Belokranjska vina« se je vrimila neljuba pomota, ker je ustanovitelj ln tudi sedanji načelnik Vinarske zadruge v Metliki g. Bajuk Anton, doma Jz Drašič in ne iz Božakovega. Čemu bi k tlom povešal nos, ee mesec je že blizu konca? Za mal denar obilen kos dobim iz Slami če v" ga lonca. 11635 d)ru$a(tni(ia za skupen nakup trgovske hiše ali pa posojilo na prvo knjižbo iščem. — Ponudbe pod »Varnost Din 500 tisoč« na oglasni oddelek »Jutra«. 11619 Urbas Marija nasl., najfinejše kranjske klobase, Ljubljana, Komenskega 16. Tel. 2865 ♦ Tkanje perzijskih preprog postaja tudi pri nas vedno bolj v navadi. Krasno uspela razstava, ki jo je priredil Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, je zanimanje razgabila, zlasti ker se je pokazalo, da je naša gorenjska volna prav dobro uporabna. Zato se je posvetila akciji za nabavo domačega tkalskega ma-terijala potrebna pozornost. Pred par dnevi so obiskali strokovnjaki naša podjetja na Gorenjskem, da jih zainteresirajo za volneno prejo, ki je potrebna za tkanje preprog. Prva tvrdka, ki se zanima z vso resnostjo za fabrikacijo in barvanje volne, se je odzvala v Zapušah pri Radovljici (A. Kristan). Vsi oni, ki se zanimajo za tkanje preprog, materij al in drugo, bodo obveščeni po časopisju. Dalje smo obveščeni, da se bo vršil tečaj za tkanje perzijskih preprog konec oktobra ali v začetku novembra na Državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v ILjubljanJ. Tečaj bo vodila priznana strokovnjakinja ga. dr. Musterjeva. Zaradi ugotovitve števila ta-teresentk se sprejemajo obvezne kakor tudi neobvezne prijave za tečaj že sedaj na Državnem osrednjem zavodi! za žensko domačo obrt v Ljubljani. Pričakuje se, da bodo potrebne predpriprave v teku 14 dni urejene in da se bo potem začelo z obveznim vpisovanjem. ♦ Pri početku šolskega leta je trefoa posebno paziti na otroke, da ne obole. Skoraj vse nalezljive bolezni prihajajo skozi usta v telo; zato pa tudi vsa obolenja lahko preprečite, če dajete otrokom vedno Pan-flamim pastile, ki razčistijo usta. ♦ Christofov učni zavod, znana najstarejša In najbolje obiskovana privatna šola v Ljubljani, vpisuje še ves september vsak dam v lastni novi vili, Domobranska cesta 15. _ Vpisnina 20 Din, šolnina mesečno 120 Din, revni popust, šolsko leto »e prične nepreklicno 1. oktobra. Zavod preskrbuje službe. ♦ Trajne kodre Irvršuje po znatno znižanih cenah damskl salon ALEKSANDER GJUD, Ljubljana, Kongresni trg 6. Gospodom, ki si želijo res lepili oblek za jesen, bo gotovo ustregel atelje tvrdka LUKIČ v Stritarjevi ulici. Krasno delo po meri. Lepi moderni vzorci. 11609 • Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. JUGO-LUTZ PEČI, Ljubljana, šiika. Iz Ljubljane u_ Francoske tečaje zopet otvarja za odrasle 1. oktobra 1932 Francoski institut Pouk bo v Ljubljani na moškem učiteljišču na Resljevi cesti ln sicer: 1. tečaj za začetnike ob ponedeljkih In četrtkih od 18. do pol 20., predava g. prof. Južn/ič. H. a tečaj ob torkih in petkih oi pol 19. do pol 20., predava g. prof. dr. Novak. 'II. b tečaj ob sredah od pol 19. do pol 20., predavatelj Isti. III. a tečaj ob ponedeljkih od pol 19. do pol 20., predavatelj isti. _ V. IH. b tečaju predava francosko slovnico v francoskem jeziku, odnosno vodi konverzaoijo ga. J. Bele ob torkiih im .petkih od pol 19. do pol 20. Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno po 20 Din r naprej, lahko pa obiskujejo za to ukovlno več tečajev. Prijave sprejema oi 26. septembra dalje vsak dan od 19. do 20. g. A. Dolenc, služitelj zgoraj omenjenega učiteljišča. Prijavite se lahko tudi po do. planici. u— Salonski orkester »Grafike«, ki je bil šele lani v decembru ustanovljen, Šteje 26 godbenikov im izvrstno napreduje. Predsednik in organizator tega orkestra je gospod Avgust Ogorevc. Orkester je letos že petkrat nastopil v RadioJLjubljani, drevi ob 21.15 pa bo prenos njegovega koncerta v Zagreb in Beograd, na kar prijatelje radia posebej opozarjamo. Pri boleznih krvi in kože kakor tudi pri po oprišču in sojedcih skaženi polti vzemite Saxlehnerjevo naravno grenčico HUNYADI JANOS. Poživlja cirkulacijo krvi, odvaja škodljive snovi, pospeši presnovo, čisti kri in ureja stolico. Normalna doza: pol kozarca izpijte zjutraj na tešče. Dobiva se v lekarnah, drogeri-jah in vseh boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem!_ u— Slovenski zvočni film tvrdke Svetlo-ton »Ljubljana« na sporedu ZKD. Prvj domači zvočni film o ijubljamskih svečanostih preteklega tedna, otvoritev velesejma, sprevod narodnih noš, pevski koncert na Kongresnem trgu, najrazličnejše zanimivosti našega mesta itd., bo v premij-eri prinesla ZKD prihodnji tedem, ma kar že dames opozarjamo cenjeno občinstvo. — Jutri pa bo na sporedu ZKD krasni film »Emil im detektivi«, kd bo nedvomno prinesel mmogo veselja odraslim, kakor tudi otrokom. Nad 300 otrok igra v filmu tako naravno, da se njihovi Igri prav čudimo. Veselje jih je gledati kako se love po cestah im kako se strnejo v slino organizacijo, ko je mjihov drug v sili. Njih lov za opasnim tati čem je kronan z uspehom in ga ponosni nad svojimi deketlvskimi sposobnostmi zmagoslavno jzroče v roke policiji. Lep je ta film po svoji vsebini, visoki moralmi tendenci, zlasti zanimiv zaradi izvrstne igre vseh sodelujočih »malih umetnikov«. Starši bodo svoji decl napravili neizmerno veselje, če jim pokažejo ta film, ki se bo igral od jutri dalje v Elitnem kinu Matici ob delavmdkdh ob pol 16., v nedeljo pa ob 11. u_ žužemberčanl vabijo Ljubljančane, la Žužemberka smo prejeli: Prijetno nas je izmenadila novica ia Ljubljane, da nas namerava 2. oktobra posetit! večja skupina Ljuibljamčanov. Izlet orgamtaira fotošola Gregorič Iz Lj ubij a/ne, ki je že poleti razveselila dolenjsko stran z znanim izletom v »dolino gradov« im tako dejansko pričela s tujskopromeftmo kampanjo za naše prelepe kraje, kajti posebno Zagrebčani, M so se teleta udeležili v velEEem številu, mi so mogli prelival iti skritih lepot naše Dolenjske ln gostoljubnega sprejema, fci so ga bili povsod deležni. Iskreno nas veseli, da je jesemski izlet ljubljanskih fotoama-terjev namenjen našemu kotu. Kolikor smo izvedeli iz programa, bodo fotoama-terjd obiskali Boštasnjski grad, ogledali si bodo Krško jamo in romantični izvir naše zagonetne reke; glavni cilj bo Žužemberk, nazaj grede pa bodo obiskali Jurčičev rojstni dom im stiišksi samostan. Program je vešče sestavljen in »lečam« Ljubljančanov me bo ušla nobena, še tako skrita zanimivost. Zato pa kličemo: Pridite v čim večjem atevrhi, razkazal! vam bomo vse, kar je lepega in zamimiivega (in tega ni malo!) _ ne bo vam žal! Žužemberk vas čaka z odprtimi rokami! u_ Gasilski oddelek železniških uslužbencev je pod vodstvom šetfa imž. Glihe in g. Goloba napravil skupno z ljubljanskimi prostovoljnimi gasilci v .ponedeljek zvečer vajo. Požar je bil mišljen na kurilmiških objeEtih za Vilharjevo cesto. Točno ob 18. so .pričeli omdotni uslužbenci z reševalnimi deli ter z odstranitvijo orodja in strojev, istočasno so tudi napeljali vodo iz bližnjega hidramta ln pričeli z gašenjem. Ta.koj nato so prihiteli z obema motorlfkma ljubljanski prostovoljni gasilci .pod vodstvom staroste Josipa Turka in poveljnika Frana Mežeka, ki so v naj,krajšem času .položili nad 300 m cevi in oddajali močne curke iz treh ustnikov. Ker je bilo premalo vode in hndramtov v bližini kurilniških objektov, se je blo treba poslužiti tudi hidranta na novi Vilharjevl cesti. Vaja je bila v dobre pol ure končana. Pokazala pa je, da so železničarji izvrstno izvežbani in da jim bodo ljubljanski prostovoljni gasilci .prav hitro im uspešno pomagali, ako bo tako naneslo. Motorna brizgalna kakor tudi agregat sta delovala brezhibno. u_ Nova zdravnika. Dr. Jože Dokler, zdravnik r Ljubljani, Im dr. Marjan Rozman, zdrarvniik-volonter v Ljubljani, sta bila vpisana v tenenik zdravniške zbornice za dravsko banovino. n— V kapeli slovenske staro-katollške cerkve na Goaposvebski cesti 9 bo kljub nasprotnemu oznanita službo božja v nedeljo 25. t m. ob 9. u_ Strokovna obrtna nadaljevalna šola za stavbne obrti »Graben«. Vpisovanje učencev bo v nedeljo 26. t m. od 8. do 12. v telovadnici. Novinci nad prinese s seboj zadnje šolsko naznanilo Im učno pogodbo. Učeno!, Id so šolo 2e obiskovali, prineso zadnji izkaz. Ob vpisu je plačati 22 Din. Redni pouk se bo pričel ▼ ponedeljek 3. ofctolbra ob M. Zaradi razdelitve po razredih naj pridejo ta dan točno vs4 učenci v šolo. u— Davčna uprava za ljubljansko okolico razglaša, da bodo naprodaj razne premičnine dne 26. t m. od 9. ure dalje na dvorišču mestnega načelstva v Ljubljani, Mestni trg. u— Preporodaši! Dames ob 18. bo predaval v društvenem lokalu tov. France Ger-želj o Idejni orijentaciji mlade slovenske generacije. Udeležba za članstvo je obvezna! Vabljen: člani S. O. Vsi in točno! u— Pouk jezikov: francoščine, angleščine, nemščine, španščine v skupinah in za posameznike. Priglase se sprejema vsak dan do 24. t. m. od 6. do 7. zvečer Beethovnova ulica 7, pritličje. — Prof. S. Jeras-Guinot. u— Važno predavanje. V nedeljo ob 10. bo v čmučah v gostilni g. župana Pečarja važno predavanje znanega higijenika zdravsivenega inšpektorja dr. Lapajneta Zivka o predmetu: Alkoholno vprašanje v kraljevini Jugoslaviji. Ker se bo obravnar valo to vprašanje ne samo iz zdravstvenega, ne-go tudi iz gospodarskega stališča (trošarina, organizacija vinogradništva), so vabljen; vsi gg. župani ta občinski svetovalci iz sreza Ljubljana okolica ta sosedje ter vsi gostilničarji ta vsi državljani sploh. u— Društvo »Tabor«. Drevi predava na članskem sestanku Vekoslav Figar o Koroški. Pridite! Iz Celfa e— poskuS:'p. vlom v blagajno. V noči od nedelje na ponedeljek je bil izvršen v pisarno pekovskega mojstra g. Josipa Kir-biša na Ljublajnski cesti drrcm vlom. ki pa ni uspel. Vlomiicc, ki Je dobro poznal razmere v poslopju, je pomolil roko skozi odprtino na vež Dih vratih v Gledališki ulici in odrinil notranji zapah. Nato se je splazil po dvorišču do vrat, ki vodijo v trgovino. Odstranil je oknico nad vrati in skozi odprtino zlezel v prodajalno, iz katere je stopil v sosednjo pisarno. Tam se je spravil nad težko Wertheimovo blagajno. Z nožem je odprl vratca lesenega podstavka in skušal prerezati dno železne blagajne, kar mu seveda ni uspelo. V tem je čul peke, ki so pričeli de'o. Odprl je okno pisarne, skočil na Gledališko ulico in izginil v ncč. Vlomilca so izsled:li že v torek v osebi 18-letnega bivšega pekovskega vajenca Frana T. Fanta so izročili okrožnemu sodišču. e— Tatvina kolesa. Kolo, ki je bilo ukradeno v ponedeljek dopoldne v Aleksandrovi ulici, je bilo last brivca g. Martina Zdol-ška s Polzele. Bilo je črno pTeskano z rjavimi obroči, novo, znamke »Rie«, št. 263.181 in vredno 1.500 Din. Tatu še niso izsledili. e— V celjski bolnici je umrla v terek 87-letna občinska reva Terezija Krajnče-va iz Celja, včeraj pa dveletna posestniko-va hčerka Marija Dolarjeva iz Plešivca, občina škale pri Velenju. V Vrbi pri Dobrni je padel 18-letni posestnikov sin Metod Jevnišek pri obiranju jabolk z jablane in si zlomil levo roko. 40-letni delavec Peter Udovič iz Nove vasi pri Celju je padel v torek 20. t. m. na cesti s kolesa in se občutno poškodoval po obrazu. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. e— Mestni kino predvaja danes ob 20.30 zadnjikrat izvrstno zvočno opereto »Moje srce si želi ljubezni« s Trudo Berlinerjevo in Ernestom Verebesom v glavnih vlogah. Iz Maribora a— Velik Javen shod v Mariboru. V nedeljo 25. t m. ob pol 10. dopoldne bo na verandi pivovarne »Umion« velik javem shod mariborske podružnice Narodno strokovne zveze, na katerem bodo govorili o socialnem položaju delavc&v ta nameščencev v naši državi 'ter o njihovih potrebah in zahtevah gg. Rudolf Juivan ta Framjo R upnik .iz Ljubljane ter gg. Rudolf Tumpej ta Anton Bajt iz Maribora. Na shod so vabljeni vsi delavci, delavke ta sploh vsi javni nameščenci. a— Konstituiranje upravnega sveta mariborskih mestnih podjetij. V torek zvečer je bila v mestni posvetovalnici seia upravnega sveta novih »Mariborskih mestnih podjetij«, na 'katerih se je konstituiral naslednji odibar: nače'n!k mestni župan dr. Lipold. pod-tiačelnik občinski svetnik Franc Peric, člana odbora občinska svetnika inž. Jelenec in Saboty. Nadzorstvu predseduje občinski svetnik dr. Rapotec, podpredsednik ie pa občinski svetnik Grčar. a— Pripravljalni ndbor Mariborskega tedna ie imel v torek v mestni posvetovalnici zaključno sejo, na kateri je bila odobrena bilanca, obenem se je pa tudi razpravljalo o financiranju velike jesenske prireditve in razstave o priliki proslav 70-letndce prvega slovenskega koncerta v Mariboru v dneh od 5. do 7. novembra. a— Le še do sobote 24. t. m. sprejeana gledališka uprava prijave za abonma v nastopajoči gledališki sezoni. Na razpolago je predvsem še veliko ložnih ta drugih boljših sedežev, katerih cene pa niso visoke ta so mesečni obroki za njihovo odplačevanje za vsakogar znosni. a— V mestnih hišah ne bodo zvišane najemnine. K naši tozadevni včerajšnji notici sporočamo dodatno, da je mestni župan razveljavil prvotni sklep mestnega upravnega sveta in najemntae sploh ne bodo zvišane. Zato tudi ne bo sklicana Izredna seja mestnega občinskega sveta, ker je to spričo nastalega položaja popolnoma nepotrebno. a— Veliko zanimanje vlada za gpadnio lesenih hišic, kar ie pokazal ogromen obisk interesentov na torkovem sestanku, ki ga je sklicala podružnica Udruženia iiugoslo-venskih železničarjev v mali dvorani Narodnega doma. Dvorana je bila nabito polna, med že-lezničarie se je pomešalo tudi mnogo drugih interesentov. Predsednik podružnice gosp. Tumpej je razložil način gradnje in se obširno bavil z vprašanjem, kako s cenenimi sredstvi rešiti današnjo občutno stanovanjsko mize r H o, ki vlada predvsem v slabše situiranih krogih. Vsa podrobna pojasnila dobe interesenti v na-bavljalni zadrugi v Franikopanski ulici in v njeni podružnici na Aleksandrovi cesti, a— Olajšave obrtnikov v zdravilišču OUZD. Na prošnjo ^Slovenskega obrtnerra društva« je znižalo ravnateljstvo OUZD cene za zdravljenje v fiizikainem zdravilišču OUZD v Mariboru za člane omenjenega društva za 20^. v Isti višini pa tudi za vse njihove svojce. Olajšave so dovoljene le na podlagi društvene legitimacije, na kateri mora biti Izrecno potrjeno, da drn- i štvo jamči za plačflo eAravsbvenEi stroškov. Popust pri kopaliških pristojbin ali ne velja. a— Odpiralni in zapiralni čas mariborskih trgovin ostane neizpremenjen. Na imetja ti v o kraljeve banske uprave je sklical obrtno zadružni načelnik g. Ignac Založnik v torek zvečer informativni sestanek vseh zainteresiranih krogov v prostorih Združenja mariborskih trgovcev. Sklenjeno je bilo, da ostane- odpiralni in zapiralni čas v mariborskih trgovinah neizpremenijen. a— Včerajšnji trg je bil neftolmko slabše založen z živili kakor običajno. To se je opazilo takoj pri cenah posameznih živil, fci so se malenkostno podražila. Izredno veliko je bilo pripeljano na trg sadsja vseh vrst v prvi vrsti grozdija, hrušk im jabolk, občutiti pa je na trgu precejšnje pomanjkanje žlahtnih hrušik, ki jih trgovci in pre-kuipci pokupijo kar na deželi. a— K našemu poročilu o utopljenki Frančiški Dovjakovi iz Rakeka, ki je služila pri neki tukajšnji rodbini in si končala življenje preteklo soboto v Dravi, dodatno poročamo, da pokojnica ni zapustila pri gospodarju svojega petletnega nezakonskega otroka, temveč petletnega gospodarjevega otroka. Dovjakova splo-h ni imela lastnega otroka. Vzrok samomora je bila trenutna duševna zme-denost ker je Dovjakova trajno bolehala na glavobolu. a— Huda nevihta je divjala včeraj popoldne nad Mariborom ta vso dravsko dolino. Med trakom in grmenjem je »Ive UTi Hlo kakor iz škafa Dež bo dobrodošel osušea! zemlji. a— Tretja žrt»v razvanj®kega poboja v bolnici. V tukajšnji javni botalcd je morala poiskati potrebno zdravniško *>omoč že tretja žrtev nedeljskega krvavega poboja, v Razvanju. Je to 34-letni stražar v mariborskih železn. delavnicah Jože Kranjc. Med pretepom, ko je branil svojega tovariša, je dobil več udarcev in je odmesel bitke več težkih ram. Rane so očMdno zadane z nekim ostrim orodjem, po domnevanju zdravnikov s sekiro. Ubijalec Hostr nik je bil včeraj izročen v zapore mariborskega okrožnega sodišča. a— Kolesar pod avtobusom. V torek opoldne okrog pol 13. se je priipebt! na r tem času ogromno frekven ti ranem cestnem križišču Kralja Petra trga ta Ruške ceste hud karambol. Krojaški mojster Ivan Šapač iz Maribora je skušal s svojimi kolesom prehiteti mestmi avtobus, pa mu je tako nespretno prekrižal pot, da se je avtobus zaletel vanj, ga podrl na tla ta kolo popolnoma zdrobil. Po čudnem, več kakor srečnem naključju pa je ostal kolesar sam nepoškodovan. a_ Za zimo se je preskrbe!. Neznan zli- kovec je odnesel tehniku Ivanu Beriaju v Maistrovi ulici iz zaklenjene drvarnice več velikih kosov .premoga im pa pralno kad, vse skupaj vredno okrog 400 Dn. a—■ Bik ga le podrl. Predvčerajšnjim opoldne je napadel podivjan bik v Mejni ulici na Pob rež ju delavca Simona Urajni-ka in ga podrl na tla. Urajtrrik je dobil resnejše notranje poškodbe in ie moral na zdravljenje v bolnico. Ustanovitev vodnih zadrug za savinjske regulacije Celje, 21. septembra Danes dopoldne se je vršil v sejni dvorani na celjskem magistratu sestanek zastopnikov zainteresiranih občin in prizadetih uradov glede ustanovitve vodnih zadrug za regulacijo Savinje in njenih pritokov. Sestanka so se udeležili: kot zastopnika bamske uprave, ki je sklicala sestanek, ba-novinski tajnik Narte Velikonja in ban o vinski inšpektor inž. Kari Sturm, sreski podnačetaik Klobčič, inž. Štefani kot ht-drotehnični izvedenec s reškega načelstva, celjski župan dr. Goričan, mestni finančni referent dr. Vrečko, mestni inž. Pristovšek, okoliški žuoan Kukovec in še dva zastopnika občine Celje-okolica ter zastopniki ob-čin Teharja, škofje vasi, Petrovč, Žalca, Griž, Sv. Pavla pri Preboldu, Gcmilskega, Braslovč in Polzele. Banovinski tajnik g. Velikonja je kot vodja sestanka pojasnil povod ta namen sestanka, tehnično plat zadeve pa sta obravnavala gg. inšpektor inž. Sturm ta inž. Štefani. Razvila se je živahna debata, v kateri so zastopniki občin povedali sveje mnenje v ustanovitvi vodnih zadrug za regulacijo Savinje in pritokov, ki še vedno ni prišla preko anket in komisij, četudi postaja zadeva od leta do leta nujnejša, saj je za Celje in ves okoliš vprav življenjske važnosti. Na sestanku so bili slednjič sprejeti naslednji sklepi: Za Savinjo od Mozirja do Celja naj se Izvaja dosledno ta trajno zakon o regulaciji iz leta 1876., odnosno 1. 1891. Predvsem naj se vzdržuje že izvedena regulacija in nadaljuje regulacija od Kristtaega dvora v Medlogu do Kapucinskega mosta v Celju. Za Savinjo od Kapucinskega mosta dalje naj se izda poseben zakon, v katerem naj se zagotovijo zadostni prispevki banovine in države. Istočasno se pokrene ustanovitev vodnih zadrug za poedine pritoke Savinje in vodna zadruga v območju mesta Celja in celjske okolice za regulacijo Savinje in njenih pritokov. Za regulacijo Hudinja je že v obravnavi ustanovitev vodne zadruge in prav tako tudi obstoji vodna zadruga za regulacijo Bolske v Grajski vasi, ki se namerava razširiti na interesente na Go-milskem in v št. Pavlu pri Preboldu. Za ustanovitev pripravljalnih odborov za poedine vodne zadruge prevzamejo obveznosti zastopniki občin. V ta namen se jim izročijo vzorci pravil, in sicer za Celje ta okolico gg. žuranoma dr. Goričanu in Ku-kovcu, za Gomilsko pa gg. županoma Hočevarju ta Kaču. Načrti za regulacijo Savinje v celjskem ovinku in pritokov v območju mestne občine, ki so že izvršeni, naj se čim prej predlože v pristojno odobritev, da se bo mogla pričeti akcija za njih realizacijo odnosno financiranje. Kr. banska uprava se prosi, da posveti vprašanju regulacije Savinje vso pažnjo, ker je nevarnost poplav velika in škoda od leta do leta večja, predvsem ker interesenti opažajo, da se v drugem območju tem vprašanjem posveča velika pozornost. Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 1S.0G0 Sin! / OospodarsiTo Kreditne razmere in izvoz Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v zadnjem času posveča posebno oažnjo vprašanju finansiranja našega izvoza. V •zadnji številki »Glasnika« zavoda za pospeševanje zunanje trgovine od 15. t. in. je na uvodnem mestu objavljen zanimiv Članek >Vloga denarništva v zunanji trgovini in plačilne težkoče, ki ovirajo naš izvoz«. Ta članek osvetljuje vse težkoče, ki nastajajo za naš izvoz zaradi slabe kreditne organizacije. Ponovno postavlja trditev, da problem našega izvoza ni ekonomski problem, temneč čisto finančni problem. 2e v normalnih časih so jesenski meseci postavili znatne zahteve na naše denarništvo- Vnovčevanje kmetijskih pridelkov je kondencizirano na kratek čes 4 — 5 zimskih mesecev, kar zahteva že v normalnih razmerah znatna denarna sredstva in popolno .'z-koriščevanje vseh kreditnih možnosti. D^nes so te običajne kreditne težkoče še neprimerno večje. Zaradi odtoka inozemskih kreditnih sredstev, zaradi imobilnosti domačih bank, ki je nastala v zvezi z odte-govanjem vlog, in končno zaradi tesaurira-nja znatnega dela naše itak nezadostne cirkulacije novčanie, je položaj danes še posebno poostren. Naše denarništvo danes le s težkočami zadostuje svojim normalnim obveznostim, tako da brez primerne in takojš nje podporo novfanične banke ni misliti na to, da sodeluje v kreditiranju izvozne trsw-vine, kar ima za vse naše gospodarstvo težke posledice. V pomanjkanju kreditnih sredstev mora trgovec danes gledati na to, da čim prej pride do protivrednosti vnovčenega blaga. Zal pa mora naš izvoznik ravno sedaj dolgo čakati, da pride do gotovine za izvoženo blago. To velja zlasti tudi za izvozne posle v kliringu. Tega čakanja ne olajšujejo izvozniku niti Narodna banka niti privatne banke. Pogosto je trgovec primoran za vsako ceno prodati svoje blago, samo da pride do gotovine. O pravi nadprodukciji v kmetijstvu in industriji pri nas ni govora- Pri nas je le slaba organizacija izvoza in popoln nedostatek kreditno-finančne organizacije. Ali se smemo pri taki situaciji čuditi, zaključuje članek v ^Glasniku«, da tudi oni mali del naših izvoznikov, ki hoče legalno vršiti posle v splošnem interesu države, pada v apatijo in da deloma podlega sugestijam brezdušne špekulacije v dnevni borbi za svoj obstanek, da pozablja splošni interes in da postane plen one defetistične špekulacije, ki pritiska cene in ruši v njem vero v nacijonalao valuto. Javna je tajnost, da so pri nas v zakotni trgovini vsa mogoča tuja plačilna sredstva (devize), ki se trgujejo z znatnim ažijem na škodo dinarja in da gremo pri pomanjkanj« vsake, kaj šele stroge kontrole uvozne trgovine nasproti sistematični slabitvi našega denarja. Zato je skrajni čas, da se uvozna trgovina postavi pod najstrožjo kontrolo, ki io naj vrši naša Narodna banka s pomočjo svojih organov, S podpiranjem domačega denarništva na bazi reeskotnega kredita, ki mu je podlaga izvoz, pa je treba ustvariti drugi pogoj za omiljenje današnje depresije. Gornji članek v >Glasniku< je vzbudil v gospodarskih krogih mnogo pozornosti. Kakor doznavamo. je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pismeno pozval organizacije denarnih zavodov, da mu predložijo statistično gradivo o jesenskih izvoznih kreditih v letih 1925__1932. z vsemi podatki o višini, obrestni meri, o kritju kreditov in da mu sporočijo, kaj jih ovira pri dajanju izvozniških sezonskih kreditov. V pismu navaja Zavod, da potrebuje te podatke za podkrepitev predstavke merodajnim faktorjem, ki jih hoče opozoriti na težko stanje naše izvozne trgovine zaradi pomanjkanja najnujnejših izvoznih kreditov v času, ko bi morala biti izvozna sezona najživahnejša. Zahteve rudarske in topil« niške industrije Zveza rudarskih in topilniških podjetij kraljevine Jugoslavije je imela v Donede-liek in torek svoio glavno skupščino v Beogradu, na kateri so razpravljali o aktualnih problemih našega rudarstva. Skupščina ie sprejela obširno resolucijo, ki v uvodu utemeljuje važnost rudarstva in tooilništva. ki Dreživlia 250.000 duš. V rudarstvu ie investiranih 5 miliiard dinarjev, dočim znaša letna vrednost produkcije več kakor poldrugo milijardo dinarjev. Proizvodi našega rudarstva tvorijo eno najvažnejših postavk v blagovnem prometu naših železnic. Rudarstvo in topilništvo ie torej ena največjih gospodarskih panog v državi V resoluciji je postavljena kot najvažnejša zahteva, da se v korist domačim Dromo-govnikom omogoči čim rečja poraba dojr:;t-fega premoga, in sicer z omeievaniem uvoza tujega premoga na najuspešneiši način Zlasti se naproša kraljevska vlada da v svrho okrepitve domače produkcije pr^m >ga poostri kontrolo glede potrebe uvoza in glede načina uporabe tujega premoga. Nadalje naproša resolucija kralj, vlado, da čim prej predloži načrt enotnega mdar-skega zakona, zakona o elektrifikaciii m zakona, ki naj nudi olajšave za predelavo in prodajo kovin iz domačih rud Končno opozarja resolucija na težko obremenitev rudnikov zaradi davka na poslovni promet, trošarine na električni tok in zaradi raznih občutnih banovinskih taks na rudarske proizvode, kar naj be upošteva zlasti pri izdelavi pravilnikov za pobiran ie gornjih davkov. Gospodarske vesti = Doslej je bila 12 denarnim zavodom odobrena zaščita. Po podatkih, ki jih objavlja »Trgovinski glasnik«, je trgovinsko ministrstvo doslej prejelo 30 prošenj zaradi zaščite po § 5. zakona o zaščiti kmeta. Zaščita je bila odobrena 12 zavodom. 3 zavodom j« bila prošnja odbita, ostalih 15 prošenj pa je še v fazi proučevanja. = Akcija proti podražitvi papirja. Papir-nice v Jugoslaviji so nedavno podražile tiskarski papir. V ponedeljek in torek se ie vršila v Beogradu konferenca tiskarnarjev, ki je razpravljal^ o raz.iih stanovskih zadevah, pred vsem na o podražitvi papirja. Na konferenci je bilo sklenjeno, da bodo proti podražitvi pndvzela skuono energično akcijo vsa naša tiskarska podjtja. — Konkurz je razglašen o imovini Albina Sagadina, trg. z meš. blagom v Beltincih (upr. mase: dr. Annin Strasser, odv. v Dolnji Lendavi; prvi zbor upnikov pri okr. sod. v Dol. Lendavi 1. okt. ob 10., prijavni rok do 31. okt., ugotovitveni narok 12. nov.). Nadalje je razglašen konkurz o imovini zapuščine po Fr. Germuthu str., veleposestniku in trg. v Podvelki št. 35 (upr. mase dr. Jos. Bergoč, odv. v Mariboru; prvi zbor upnikov pri okrožn. sod. v Mariboru 29. sept. ob 11., prijavni rok do 25. okt., ugotovitveni narok 7. nov.) materfjala. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI-) Hmelj '+' Žalec. 21. sept. Mirno povpraševanje pri čvrstem položaju in nespremenienih cenah. Proti večeru je danes pričelo deževati, kar bo omogočilo basanje hmelja in s teio pozneje tudi oživlienje trgovine. Borze 21. septembra. Na ljubljanski borzi so tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le devize New york, Amsterdam, Berlin in Praga so se nekoliko okrepile. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popuščala in se je trgovala po 191 in 190 (v Beogradu notira višje). Promet je bil še v 8 odst. Blairovem posojilu po 4b io v delnicah PAB po 222 Devize. Ljubljana. Amsterdam 2309.29 _ 2320.65, Benin '1366.53 - 1377.33, Bruselj 766.63 — 800.57. Curih 1108.35 — 1113.85, London 199.14 — 200.74. Newvork ček 5727.70 _ 5755.96, Pariz 225.35 — 226.47. Praga 170.01 — 170.87, Trst 294.46 - 296.86. Zaereb. Amsterdam 2319.29—2320.65. Berlin, 1366.52—1377.32, Bruselj 796.63—8a>-57. London 199.14-200.74. Mibn 294.40-296.86, New-York kab^l 5727.70—5755.96, New-York ček 5727.70—5775 96, Pariz 225-35—226.47, Fratra 170.19 — 170.87, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.3325. London 17.9950, Ne\vork 51« 75, Bruselj 71-75. Milan 26.61, Madrid 42.50, Amsterdam 208.40. Berlin 123-5250, Stockholni 82.30, Oslo 90.50, Ko-benhavn 93.60, Sofiia 3.74. Praga 15.34, Varšava 58.05, Bukarešta 3.06, Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 189 — 190, 7°/e investicijsko 48 den., 4:><'» pečt in bele, mehke roke dobite z redno vporabo MVE&CREME Obraz in roke dobe svežo, negovano polt če jih nadrgnete in na lahko masirate redno zvečer in predno se podasle na prosto z Nivea-creme. Nivea-creme nadomešča potom eucerila maščobo kože, ki se je izgubila in hrani ter jača na ta način tkivo, aktivira delovanje celic, tako da postane koža zopet čista, mehka, gladka in mladostno sveža. Nivea-creme: Din 5.00 — 22.00 Jugosl. P. BEIEBSD OPF & CO. d.a.o.f., MABIBOB Gregorčičeva ul. 24 = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini naslednjih dolžnikov: Frančiška Ba-yer-S\vaty, industrijka in posestnica v Mariboru, registrirana pod firmo: Franc Swa-ty in pod firmo: C. Pickel v Mariboru (po-ravn. upravn. dr. Fr- Brandstetter, odv. v Mariboru; narok za sklepanje poravnave pri okrožn. sod v Mariboru 27. okt. ob 10., prijavni rok do 22. okt-, kvota 40°/o); Antonija Bevc, trgovka na Bledu št. 1 (poravnalni upravnik dr. Iv. Dobravec, odv- v Radovljici: narok za sklepanje poravnave pri okr. sol. v Radovljici 29. okt. ob 10., prijavni rok do 23, sept.); Franc Pahor, trg. na Jesenicah št. 22 (poravn. upr. dr. Janko Vovk, odv. na Jesenicah; narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Kranjski gori 27. okt. ob pol 11., prijavni rok do 21. okt.). = Prodaja stare obleke in obutve se bo vršila potom licitacije pri Upravi policije v Sarajevu, dne 31. oktobra t 1. Predmet;ii oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. = Dobave. Komanda pomorskog arsenala v Tivtu sprejema do 9. oktobra ponudbe za dobavo razne pločevine, železa, žice. kositra, ključavnic, verižic itd. do 10. oktobra za dobavo čopičev, ščetk in metlic, do 11. oktobra za dobavo raznih kovin, pločevine, ključavnic, okovov itd. in do 13. oktobra za dobavo desk iz raznega lesa itd. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Pri upravi dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani se bo dne 26. t. m. sklenila pogodba za dobavo telečjega in svinjskega mesa. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo žarnic, strojnega olja, krtač in sirkovih metel, raznega orodja ("lopat, sekir, žag itd.), bencina, ključavnic, plinskega olja. jermenov in bičev za konje ter štaulerjevib puščic. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 4. oktob'a ponudbe za dobavo moke. Direkcija državnega rudnika v Banja Luki 9prejema do 6. oktobra ponudbe za dobavo električnega agrarne 24—25, 7•/• Blair 41.50-42.25, 8B/. Blair 45.50—46, 6°/» begluške 35 den., bančne vrednote: Narodna banka 4200 den- Priv. agrarna banka 220-^222. Beograd. Vojna škoda 193—194-50. 7»/o investicijsko 51. 50 zaki j., 4°/» agrarne 24-25 den.. 6°/o begluške S4.50, 34 zaki j., 7% Drž. hip banka 45 — 48. Narodna banka 4000 den.. Priv. agrarna banka 227. 225 zakli. Dunaj. Staatseisenbahngesell. 18.40, Trboveljska 21, Alpina - Montan. 13. Blagovna tržišča LES. + Ljubljanska borza (21. L m.) Tendenca za les slaba. Povpraševanje je za 10.000 jesenovih letvic (ostrorobih, povezanih, dolžina 1.40 mm. deb. 31/31 mm, I.), za 6500 hrastovih pragov (2.60 m dolžine, običajnih dimenzij, za dobavo v nov. in dec.) in za več vagonov hmeljevk (od 9 m dolžine navzgor, premer na vrhu od 5 cm navzgor, spodaj pa od 10 cm navzgor). ŽITO. + Ljubljanska borza (21. t m.) Tendenca za žito m;rna. Zaključkov ni bilo- Nudi »o pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): sremska, nova. 76 kg po 182.50—ia5, baška nova, 76 kg 185 do i87.50, sremska stara, 78 kg 187.50—190. baška stara, 79/80 kg 192-50—195; koruza: baška, 6tara, slov. postaja, po mlevski voznt-ni, plačljivo v 30 dneh po 145—147.50, moka: baška »0«, franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 310—315, banatska po 32u jo 325- 4- Budimpeštanska terminska bor«a (21. t. m.) Tendenca živahna. Pšenica: za okt. 12.65—12.67. za marc 13.99—14: rž: za okt. 7-94—7.96. za marc 10.18: koruza: za mai 8-92, za iulii 9.29. ŽIVINA, + Živinski sejem r Ljubljani. (21. t m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 90 konj, 51 volov, 33 krav, 9 telet in 15(5 prašičkov; prodanih pa je bilo 10 konj, 25 volov, 10 krav, 7 telet in 20 prašičkov. Ruža Zidar: Idila v Bohinju Zjutraj, ko sem hodila v svežini preko polj in travnikov, je bila taka tišina razprostrta med nebom in zemljo, kol da vzhaja in zahaja sonce v tej ozko med hribe utesnjeni dolini nad samo prirodo, brez človeka. Zarana je brezvetrje, čisto in mimo stoje v vodi na glavi gore, sv. Duh in sv. Janez, zakaj šeie okrog poldne, to pa stalno, se dvigne vetr in razgiba vodno površje. Srečno leži to jezero —tu ne bo nikoli zaživel jazzbandski hrup Bleda. Na obali, bi jo okleipajo Vogar, Hebat, Vo-dični vrh in Pršivec, je vedno dovolj samote, pa naj so tudi po kri »the fashio-nable« sv. Janez, druga dva hotela, vile in še stanovanja na vasi. Neslišno gredo stopinje po mehkih tleh igliča-stega gozdička na pobočje, kamor so hudourniki nanesli kamenja in kjer je tačas. sredi avgusta, brstelo pod grmič-jem polno ciklam. Voda je ob tem obrežju silno čista, le tu pa tam je videti v globini veje ali pa mlado d.evce Izza neurja. Se ko sem prišla, je tu taborih par študentov pod sinjim, daleč vidnim šatorom. Ribe jih niso mogle pozabiti, če sem doltro stala v obrežni vodi, je cel trop mičaiii ribic zaplaval okoli mojih nog in posebno pogumne so me obgrizavale. Še dalje pa je tudi voda kot izumrla. Tam sem miže ležala na soncu, napol omotena sem kdaj pa kdaj čula korake po poti nad seboj, zjutraj cinglanje krav — mlekaric, kar jih nj biio v planinah, pozneje šumot vesel, ki so priplula do mene, pogovore iz čolnov in v poznem dopoldnevu vriske otrok s plitvine na drugem bregu. Iz te žgoče dremavice sem se reševala v jezero, po celo uro sem plavala ali pa ležala na hrbtu v lesketajoči ploskvi. Nejasno mi je sedaj, kdaj se je izvršil prehod iz te samotne lepote v športno razgibane dni na drugem bregu. Sando-lin sem imela že od početka. točno rečeno, prvi mizarjev poizkus v tem pravcu: rekordno ozek in silno za vratna beštija. Po prvi borbi z njim me par dni sploh na več zamikal. Ob naslednjem svidenju sem se še enkrat znašla pod njim v precej globoki vodi in daleč od brega, potem pa nikoli več. Potem sva zrastla v eno in še Stoika sem jemala na križarjenja. Tega drobnega fantiča smo še z zvijačo komaj zvabili v vodo do vratu, v sandolinu pa se ni bal z menoj od Janeza do Ukane. Ce sem mu ob valovitem jezeru zapoveda-la popolno negiibnost, .ie drobno stisnil nagajive ustnice in modre oči so mu po- temnele. Gledal je zrcalno sliko v vodi in me iizpraševal, če so gore padle v jezero. Kadar sem v zgodnjem dopoldnevu .namakala veslo levo-desno v modrino (ozračje je prosojno-čisto, samotno je jezero in samotna obal z negibnimi drevesi) in je sonce zlatilo kuštra-vo glavo pred menoj, sem čuti-la čisto radost, skoro srečo. Na Špioi pa so naju sprejeli kakor človeka, ki sta srečno preživela vratolomen podvig — zakaj najina lupina je bila abnormalna in > rada zvračala po nekolikih vesljajih. V hotelu Janez se je ob večerih vendarle vršil nekak poizkus mondenega življenja. Radiio je bilo slišati tja v Staro fužino in skoraj redno je bil kino na prostem. V spominu mi je ostala silno razburljiva predstava: sprevod za sprevodom, dvoboj za dvobojem se je vrstil na platnu, videti je bilo kamele in puščave in glavna junakinja je v slehernem dejanju razpoložila svojo omedlelo krasoto po tleh. Še žSvahni Dunaj-čanki zrelejših let, ki ji je v splošni tišini pogovor neprestano žuborel, se je utrgala nit in je z medklicem: »Gott, sie failt schon wieder um!« povzročila nemalo živahnost. Hotele so zasedli gostje, kajti še tako črni oblaki so bili le v prazen strah, vedno znova so jim sledili dnevi z vro- Kupčija je bila slaba. Popuščanje een, kf se je kazalo že na prvem sejma v septembra, se je nadaljevalo, tako da so cene popustile za 50 par in tudi vet. Za kg žive teže notirajo: voli I. vrste 4.50 Din, II. vrste 3.50 Din, III. vrste 2.50 Din, kra"e debele 3—4 Din, krave klobasarice 1.50—2.50 Din, teleta 4.50—5 Din. Konji so se prodajali po 2000—3000 Din. prašički za rejo, 7—12 tednov stari, pa po 150—180 Din- Sokol v Medvodah bo uprizoril v nedeljo 25. t m. (ob slabem vremenu 2. oktobra) na vrtu br. Leopolda Jesiha »Prisego ob polnoči«. Začetek ob 16. Sodelovala bo godba gasilnega društva iz Preske pri Medvodah. Zveza z vlaki ugodna. Pridite! Sokolsko društvo v Globokem. V nedeljo, 25. t. m. bo priredilo sokolsko društvo v Globokem letni nastop. Ne bomo poudarjali potrebe pomoči podeželskemu so-kolskemu drušvu, ker se vsak zaveda, da je le v skupnosti moč m se le tako morejo doseči oni uspehi, za katerimi stremi velika organizacija sokolskih pripadnikov. — Začetek bo točno ob 14. s povorko na telo vadišče, ki je na prostoru br. Lepšine Martina. Zbirališče bo pri šoli. Vstopnina je 3 Din. Po nastopu bo prosrta zabava s pestrim sporedom. Sokolski kroji dobrodošli! Na svidenje! S^kol Trebnje. Doba nastopov je za nami. Društvo se je prav pridno udeleževalo nastopov v mirnskem okrožju, z uspehi pa je sodelovalo tudi na nastopih v novomeškem okrožju in v Višnji gori. Sedaj se je pričelo zopet delo v telovadnici. V tem tednu bodo seje prednjaškega, prosvetnega in glavnega odbora, kjer se bo določil program dela do Silvestrovanja, zlasti pa se bo društvo pripravilo, da dostojno proslavi svojo 251etnico v prihodnjem letu. Pozivu okrožja se je odzvalo društvo v soboto 17. t. u., ko je na Pavlinovem hribu zažgalo Tvršev kres, pri katerem je zbranemu članstvu izpregovoril nekaj izpod-budnih besed starosta br. Jakob Novak. Tolpe divjih svinj Borovec, 21. septembra. Katera pokrajina je še bolj siromašna, kakor ves prede! od začetka Kočevske pa prav doli do Kolpe! Svet sam na sebi je silno reven. Ljudstvo se ubija s kamenito in peščeno zemljo, ki redko kdaj kaj prida rodi. Pšenice ves ta predel ne pozna in tudi ajde ne. Ne uspeva. Kadar pa polje količkaj lepo kaže, že pride kakšna druga nadloga, najraje suša, ki je tu toliko bolj občutna, ker je premalo potokov in studencev, tako da ljudem zmanjka čestokrat celo pitne vode. Zadnja leta pa poznajo naši kmetje novo nadilogo, ki napravi j a vsako leto silno škodo po kočevskih poljih. Že lani smo pisali, da so se po kočevskih gozdovih razmnožili divji prašiči. Od tod so redoma napadali nijive, na katerih so ra«f li pozni jesenska pridelka iin iih uničevali. Merjasci so za našega kmeta prava šiba božja. Množijo s« hitro, divja svinja vrže na leto več mladičev kakor domača. Kočevski gozdovi, ki so na mnogih krajih še pragozdovi so naj.prikladnejši kraji za mr-jasce, kjer se nemoteno plodijo. Iz gozdov se pojavijo najraje v jesenski dobi. V celih gručah pridivjajo v kasnih nočnih urah v bližino vasi na polja, kjer se zakade v krompir, koruzo, repo, korenje m zelje. Vse jim prav pride. S svojimi čekani pre-rijejo vso njivo in ko opravijo syoje uničevalno delo na eni, se zakade na drugo io naslednjo noč nadaljujejo svoj posel šo na ostalih njivah, kjeriooii je kaj, kar more nasititi njihove lačne želodce. Naša borovška polja tupijo menda največ. V neposredni bližini se nahajajo gosti gozdi, kjer se skrivajo čez dan, ponoči pa vdirajo na polje v neposredno okolico vasi. Borovčani i" Rečani so bili prisiljeni, da postavijo povsod močne straže. Vsako noč lahko srečate na polju ljudi, ki z gor-jačo v roki ali s puško hodijo od njive do njive. Kjerkoli zaslišijo lomastenje in kru-ljenje, navalijo z glasnim vpitjem m s streli in kričanjem prepode nočne tatove. Ista poročila o divjin prašičih prihajajo tudi iz drugih kraiev Kočevske. Mozelj, Spodnji log. Lazi, Koprivnik in vsa kotlina okrog Starega trga bedi ponoči in čuva svoje njive. Toda prav čestokrat ne pomagajo tudi te nočne straie. Mrjasci so postali oprez-nejši in napadajo tam, kjer čutijo in slutijo, da ni ljudi. Tam se mastijo in uničijo, kar jim pride pod čekane. Ljudje so čez-dalje bolj obupani. Iz te stiske ne vidijo nobenega pravega izhoda. Nujno je potrebno, da oblastvo pozove lovske zakupnil.e, da organizirajo velike pogone nad divje prašiče in energično začno pokončavati nadlogo. K temu bi se brez dvoma domače prebivalstvo rado odzvalo. Le na ta način bi se dalo, če že ne zatreti, pa vsaj omejiti kradljivi in škodljivi rod divjih prašiče'* na Kočevskem. Spominjajte se slepih! činskimi meglicami. Nam je bilo prav tako — da se kopljemo, čolnarimo. bijemo žogo vsevdilj, kmetje pa so se ozirali za dežjem, da se ne skvari še tako pičli sadež te peščene z - - Jje. Vršile so se procesije za 12Ž, pri sv. Janezu so brali vsak dan dve maši v ta namen — hotelirji pa so molili spet po svoje in Bog ni vedel koga bi uslišal! — so rekli v Bohinju. Pod večer sem stopila v vas, kjer je vse tako preprosto in pestro, po kruh in na razgovor, v to in ono hišo. Fronci sva obljubili s Sonjo, da prideva na žgance z zeljem, mala Minka mi je vsakokrat podarila uvel cvet s Čisto kratkim pecljem in stara mamica so me obračali, če sem v kikH ali sipet v hlačah. Bohinjke so živahne in zgovorne. Stanovala sem v hiši kjer izdelujejo čolne. Včasih sem slišala kleti postavnega iin samozavestnega Franceljna-tristo hudičev, veter mu je vrgel pola-lrirana vesla po tleh. Tudi sicer sem imela svoje veselje nad primitivnim slogom svojega domovanja. Sobica ie bila res mična. toda okna so bila brez zastorov in vsako noč sva se gledala z meseoem iz obraza v obraz. Vsako skledo vode sem powbe? nesla čez t>od. kakor Gnlliwer preko otrok, kužetov m piščancev in zlila vodo levo na pujse Odprte oči tudi pri umivanju glave! To udobnost vam nudijo očala proti peni, ki obvarujejo oči pred vodo in peno. Sedaj ni več potrebno z zaprtimi očmi tipati po čistilaem sredstvu in pc brisači. Tudi za otroke umivanje glave ne bo več muka. Očala proti peni so omot ^^^ vsakega zavojčka »Črne glave« kateremu je vedno priloženo tudi |§f|fl sredstvo »Haarglanz« za izpira- TaSfar nje. »Haarglanz« osveži lase in Jlr jim da naravni in lepi sijaj. 5 r Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. uri. Četrtek 22.: Zločin in kazen. Premijera- Izven. Petek 23.: zaprto. Sobota 24-: Lopez. premijera. Izven. Nedelja 25.: Zločin in kazen. Izven. ★ Premijera dramatizacije romana Dostojevskega »Zločin in kazen« bo v četrtek, dne 22. t. m. v n.aši drami. Na oder je postavil dramatizacijo Krasnoipoljskega v prevedbi g. Vidmarja Josipa režiser Brat-ko Kreft Drama je izredno močns in napeta, izvrstna dramatizacija je obdržala vsa zanimive in lope prizore romana, v posameznih vlogah nastopajo skoro vsi "člani našega dramskega ansambla. Vlogo Raz-kolnikova igra g. Krali. ostalo zasedbo smo že včeraj priobčili. Brez dvoma bo zanimala ta predstava vse prijatelje ruske literature. saj ni med nami izobraženca, ki ne bi prebral odličnega romana že v tem ali onem prevodu. Premijera se vrši izven abonmaja. Druga krstna predstava slovenske drame v letošnji sezoni bo v soboto, dne 24. t m. Izvirno dramo »Lopez« je napisal mladi književnik dr. Vladimir Bartol. Dajanje je izredno napeto. Drama izide v tisku v založništvu Modre ptice, ima 12 slik, ki se zelo hitro vrste ena za drugo, daljši odmor je le po tretji m osmi sliki Dejanje samo se vrši v majhnem baskiškem mestu na Španskem. Režijo vodi g. prof. Šest. Zasedbo posameznih vlog objavimo jutri. Premijera bo izven abonmaja. Ljubljanska drama je že začela svojo sezono in tudi abonma-predstave. V četrtek, dne 29. t. m. začr.e tudi opera. Vse interesente, ki se zanimajo za gledališki abonma, prosimo, da se čim prej priglase, da dobijo tako vseh 40 predstav, ki so namenjene abonentom v letošnji sezoni. Do sedaj sta imela abonma-predstavi v drami samo reda A in sreda. Opozarjamo, da imamo še lepa mesta za abonente. predvsem pa lože. Priglasi se sprejemajo pri blagajni Narodnega gledališča v dramskem gledališču. Knjižni trg v preteklem letu Kakor poroča neka nova statistika, je bilo lansko leto kar se tiče novih knjižnih izdaj, opažati skoraj po vsej Evrcpi veliko nazadovanje — razen na vzhodu. To nazadovanje pa ni zadevalo res pomembnih del, temveč skoraj izključno povprečno zabavno štivo. Nemčija je napram prejšnjim letom nazadovala za 40 %, Francija je namestu 5000 del izdala komaj 3418, z Angleško je nekaj podobnega. Tu so sodniki celo razsojali v prilog izdajateljem, če so jih avtorji tožili, da niso i zidali del, za katera so se bili z njimi pogodili. V Švici, Skandinaviji in na Hcland-skem nazadovanje še ni bilo tako močno, Poljska je izdala sicer samo 815 novih knjig, a pri tem se je skupna naklada povečala za 37.000 izvodov. V Italiji je bil knjižni trg normalen in istotako na Ru-munskem. V Jugoslaviji se je kakor v Ru-muniji zelo mečno dvignilo število izdaj tujih avtorjev (kar sicer ni posebno zadovoljiv pojav, ker gre na račun domačih piscev). Rusija je v polni meri izvedla knjižni program v okviru svoje petletke. Muzej mumij Londonskemu kirurgičnemu muzeju so priključili te dni poseben muzej, ki bo obsegal več tisoč znanstveno zanimivih lo-banj in celo množino mumij, med njimi najstarejšo, namreč mumijo stare egipt-skega plemenitaša Ra Nofera, ki je živel okoli 1. 3000. pred našim štetjem. Ta stari gospod je tudi v toliko zanimiv, ker ja menda najstarejši znani človek, ki si je barval obrvi, kar je videti tudi na mumiji. In sicer si jih je barval zeleno, kar ja bilo med Egipčaai tistega časa za obrazno kozmetiko baje zelo v rabi. Druga zanimiva mumija je mumija prva žene znamenitega, a tudi ekscentričnega kirurga Buchnella, ki jo je imel stalno" v neki sobi svojega stanovanja, dokler ga ni druga žena pregovorila, da jo je dal stran. Napredovanje zračne pošte v ČSR Statistični urad češkoslovaške vlade v Pragi je objavil pregled, ki kaže, da se je poštni premet v zraku v zadnjih petih letih pomnožiil za 500 odstotkov. Zračna pošta v ČSR ekspedira pisem in tudi zavoje. ali pa desno na koprive in žolte rožo. Pajke sem ugonabljala vztrajno in brezuspešno po stropu, pod blazino, ped odejo, kjerkoli. (Zastran tega bi raj.ša imela naturo angleškega pisatelja, ki js stanoval pod menoj in je svojim pajkom še sam lovil muhe). Jedla pa sem: Krompir s skuto, žgance z zeljem, štruklje in gamsa. Jaz sem uživala — prvi mestni želodec, ki me je obiskal, pa je bil silno razočaran. Tako je bilo življenje v tej pokrajini sonca, vetra in miru. Nemir in drobni šum dežja sta mi spremljala le slovo. Takrat, ko so se sive megle nizko prepeljavale nad jezerom, sva šli Sonia in jaz z gospodom, ki se koplje brez kopalne obleke (o!) in ga pri tem otroci z drugega brega opazujejo z rešipetli-norn, od Fužine do Janeza. Gospod je dejal, da me pozna še od takrat, ko sem bila takooooo! majhna, spraševal me je po moiem drobižu in mi ves čas rekel gospa Zidar (čemur nisem ugovarjala). Sonja in jaz pa sva imeli na mostu sestanek z drugim spolom — nakar sem gotovo napravila nanj vtis zelo frivolne gospe. Dan nato sem skočila v avto takore-koč naravnost iz jezera in prinesla d^-mov še mokro kopaJmo obleko kar v rokah. Plavajoči otok — v ttlma Iz živl| en j a Francoske vojaške vaje na vzhoda in sveta Kaj so kalorije? Kalorija je tista množina toplote, M jo porabi liter vode, da se z 0 stopinj segreje na 1 stopinjo Celzija. Svoje telo kurimo in delamo s pomočjo žival, ki izgorevajo v nas. 1 g beljakovine ali ogljikovega hidrata daje 4 kalorije, 1 g maščobe pa 9 kalorij. Takšnih kalorij rabi odrasli človek v razmerju s svojim delom na dan 2500 do 3000, to se pravi, da mora zaužiti toliko hrane, da mu lahko sproducira te Icalorije. Otroku rabijo že z ozirorn na manjšo telesno težo manj kalorij nego odrasel človek, a razmeroma le več nego ta. Otrok, ki je pol toliko težak kakor odrasel človek, rabi n. pr. več nego 1250 do 1500 kalorij dnevno .dojenček, ki tehta komaj desetino odraslega človeka, pa rabi približno 600 kalorij na daru ne pa 250 do 300. To je razumljivo, kajti otroci potrebujejo tudi energij za rast, ne samo za vzdrževanje lastnega telesa. Istotako potrebujejo več kalorij ljudje, ki težko delajo, in to 3500 do 5000 kalorij. Razen tega je treba vedeti, da potrebujejo takšni ljudje brezpogojno maščobe v svoji hrani, dočim se drugi ljudje za silo lahko zadovoljijo z beljakovino ta ogljikovimi hidrati. Letalska nesreča pri Croydonu Med Aia.nlyjem m Cnalonsom so se te dni začele francoske vojaške vaje na vzhodni fronti Na tej sliki vidimo vojake med odmorom pri kosilu Pri Cuxhavenu so zgradili filmski plavajoči otok, ki rabi zgraditeljem za snemanje nekega fantastičnega romana 7 -v v* v Zapuščine znamenitih moz Wallace, avtor neštetih naklad neštetih romanov, mož z neverjetnimi gledališkimi tantiemami, ni ostavil svojim dedičem niti pare, pač pa ogromne dolgove — če jih bodo hoteli plačati. Charles Dickens je zapustil kakšnih 80 tisoč funtov, Jožef Conrad komaj četrtino tega. Viktor Hugo, slavni francoski romanopisec, je bil bogatejši, kajti njegova zapuščina je znašala skoraj deset milijonov frankov. Beethoven je ostavil sedem bančnih akcij v skupni vrednosti 7441 goldinarjev, njegove obleke, perilo, dragocenosti so cenili na 351 goldinarjev, gotovine so našli 1215 goldinarjev. Po odbitku 650 za pogreb ta druge stroške je še ostala precej skromna vsota 9885 goldinarjev — a še toliko ni mogel Franc Schubert, kralj pesmi, spraviti vse svoje življenje skupaj. Ves njegov inventar je znašal revnih 63 goldinarjev, za bolezen in pogrebne stroške so izdali 269 goldinarjev, tako da se je nje- Popust za novoporočence tudi v Franciji Poročali smo že o ukrepu ravnateljstva italijanskih državnih železnic, ki dovoljuje mladim zakoncem, kateri nastopijo svatbeno potovanje v prvih 14 dneh po poroki, 80 odst. popust pri železniških vožnjah v Rim. Akcija je imela zadovoljiv uspeh. Ampak kdor bi mislil, da jo je narekovalo človekoljubje, se temeljito moti. Italija dela s tem samo propagando za svoj tujski promet. Francija tudi noče zaostati za njo, zato izdelujejo zdaj v Parizu odredbo za znižano vožnjo novoporooencev po francoskih železnicah. Zaenkrat bodo deležni te ugodnosti samo potniki v notranjosti Francije, ker pa ima Francija velik dotok tujcev, ni dvoma, da bodo stvar polagoma razširili tudi na inozemske obiskovalce dežele. govo življenje zaključilo z deficitom 155 goldinarjev. Vdova Joharma Sebastiana Bacha je a težko muko dosegla, da ji je lipski kan-torski urad izplačal 21 tolarjev 21 grošev, ki jih je ta urad dolgoval pokojniku na plači. Ves njegov inventar ni znašal dosti čez 600 tolarjev ... Johannes Brahms je nasprotno ostavfl 400.000 mark, za katere se je potegovalo 22 pravih in namišljenih sorodnikov. Carusova zapuščina je znašala okrog 60 milijonov dinarjev, Pagantai, ki je bil baje malo skopuški, je zapustil svojemu sinu dva milijona frankov. Med izumitelji jih je le malo, ki so kakor Edison ostavili milijone (izkoriščevalci njegovih izumov pa so zaslužili seveda neprimerno več). Parson, izumitelj parne turbine, je ostavil preko 800.000 funtov šterlingov, večina izumiteljev pa je umrla v bedi in pozabi brez denarja. Smrt zaradi plinske maske Tragična nesreča se je primerila 18 let* nemu K ur tu Ottmanu v Berlinu. Našel ie vojaško plinsko masko iz svetovne vojne, ki je ležala na podstrešju domače hiše in si jo je začel pomerjati. Ker pa je kisik zaradi dolgega ležan.ja maske na podstrešju že davno izpuh tel iz patrone, se je fant zadušil. Ko sta se zvečer vrnila domov -oče in mati, je bil sin že mrtev. Smrtonosni merjasec BB.ru Melka -v Avstriji sta poskušala živalska režača kastrirati 120 kg težkega merjasca. Ko pa so žival lovili, da bi ;o vrgli na desko, je merjasec naskočil nad rezača Sampla ter mu s spodnjim zobom raztrgal stegno. Pretrgal mu je žilo dovod-nico in rezač je umrl zaradi izkrvavitve T dveh minutah. Nevaren lov Dva pogumna mcža, Ernst F. Lfihn-dorff ta botanik dr. Hendersen, sta iskala v ozemlju Amaconke po naročilu neke tvrdke orhidej. Pri takšnem iskanju v divjih, z mrzlico okuženih pragozdovih in zned še bolj divjimi indijanskimi plemeni doživi človeic marsikaj in ni čudno, če dosežejo potem čebuljice orhidej, ki jih odpravljajo v London ali Amsterdam, cene, ki se gibljejo tudi okrog stoti sočakov. Nekega dne sta oba iskalca od starega Indijanca, ki se je jima ponudil za vodnika, zvedela za silno redko, ogromno orhidejo. Navzlic vsem svarilom sta se odločila, da mu sledita. Pod njegovim vodstvom sta prišla po štirih napornih dneh v indijansko vas. ki je stala na kolih na črni laguni. Domačini so ju sprejeli precej prijazno in so jima dali eno izmed koč na razpolago, ker jim pa nista zaupala, sta se ponoči izmenoma vrstila na straži. Drugega dne sta videla orhideje. Rasle so iz lian nad okroglo, črno mlako, v kateri je kar gcmazelo krokodilov. Cveti so bili ogromni, nežno rožnati in podobni starogrškim žaram, še nikoli nista videla po-dobnih orhidej. Eden izmed Indijancev je Nov višinski rekord z aero-planom Angleški letalski kapetan Owins Je dosegel s svojim letalom 13.716 m višine in prekosil rekord ameriškega poročnika Souceka za celih 600 m Dejstva Giljotina nikakor ne izvira od zdravnika dr. Guillotina, kakor često beremo, temveč je Guillotta 10. oktobra 1789 v francoskem narodnem konventu samo postavil predlog, da bi se usmrtitve vršile za vse enake s strojem, ki bi deloval hitreje in sigurneje nego človeška roka. Domislili so se stroja za cbglavljenje, kakor so ga rabili na Angleškem ta nemški mehanik Schmitt je zgradil model, ki so mu dali ime giljotina. V ostalem so stroj za obglavljanje izumili že stari Perzi ta v sredjem veku so ga rabili zlasti v Italiji, kjer je pod njim padla tudi glava Hohen-štaufovca Konrada. Dolgo časa so s pa-dalno sekiro v Italiji obglavljali samo plemeni tnike. • Dejstvo je, da je bil prvi polet z balonom mišljen kot nova vrsta justifikacije. Ludovik XVI. je ukazal, ko so hoteli ljudje prvič letiti z montgolfiero, da morajo biti žrtve tega poleta na smrt obsojeni težki zločinci. Prvi stenografski zapisnik pariament-skega govora je bil znameniti Katonov govor proti Katilini. Zapisali so ga s ti Tonskimi pismenkami, ki niso bile prava pisava, temveč zbirka kakšnih 13.000 okrajšav. Vsaka teh okrajšav je pomenila besedo in vse je bilo treba zaiati na pamet že pred kakšnimi 20 leti so dosegli višine, pred katerimi se lahko skrijejo celo rekordi prof. Piccarda. Najvišja doslej dosežena višina znaša 30.000 m. Seveda jo je opravil registrirni balon brez moštva v službi vremenoelovja. Prizorišče nesreče, pri kateri je izgubilo življenje 70 legionarjev, okolu 200 pa jih je bilo življenjsko nevarno ranjenih Nova teniška moda? KARIKATURA Francoski ministrski predsednik Herriot odpotoval na razorožitveno konferenco T Ženevo na orhideje Angleški teniški mojster Burni v Austin, ki je dosegel drugo mesto na mednarodnih teniških tekmah v Wimbledonu, se je pojat-vil na ameriškem teniškem turnirju v Fo-rest Hill stadionu pri Newyorku v nogavicah, ki segajo do meč, in v kratkih platnenih hlačah. Občinstvo je bilo silno presenečeno, ko je videlo zastopnika konservativne Anglije v vlogi reformatorja športne mode Pogumna raziskovalka Po dalja odsotnosti se je vrnila z Madagaskarja v Francijo mlada Francozinja gdč. Basse, ženska, ki lahko služi s svojim pogumom za svetel zgled marsikateremu moškemu. L. 1930 je razpisalo francosko ministrstvo za kolonije natečaj za mlade raziskovalce Madagaskarja. Javil se nd niihoe. Šele po daljšem premisleku in ko je videla, da so se moški popolnoma odtegnili 6tvari, ae je prijavila m ekspedicijo gdč Basse, ki je pridno študirala na Sorbonni. Z ministrovim privoljenjem se je mlada dama podala na nevarno pot potem ko je prejela navodila za ekspedicijo od francoske Znanstvene akademije. Na Madagaskarju je sestavila spremstvo rn se z njim napotila v ondotne pragozdove. Prebrodila je srečno vse nevarnosti, katerim je človek izpostavi jen v takšnem ozemlju, in se je vrnila domov z bogato znanstveno žetvijo, posebno lepo v poffledu geološkega materiala. Tudi primerki madagaskanske flore in favne so v njeni zbirki tako obilni in mnogovrstni, da bodo napolnili cel oddelek pariškega muzeja. ANEKDOTA Edvard VTL je bil kot prestolonaslednik hud razsipnik ta je bil neprestano v denarnih zadregah. Nekega dne je pisal svoji materi, kraljici Viktoriji, da bi mu posodila deset funtov. Kraljica, ki jo je go-spodarenje njenega sina jezilo, mu je na* mesto denarja poslala dolgo pismo, v katerem ga je okarala po vseh pravilih in mu priporočila, naj se odpove lahkomiselnemu življenju, ki bi utegnilo imeti zanj kot bodočega kralja zelo neprijetne posledice. čez nekoliko dni je kraljica prejela naslednji odgovor: »Ljuba mati' Zahvaljujem se H za Tvoje dobro mišljeno, obširno pismo. Predal sem ga nekemu zbiralcu avtogramov in sem prejel zanj dvajset funtov.« Vsak dan sna Dolgo potovanje pisma Italijanski listi poročajo o nenavadnem potovanju pisma, lci je hodilo 23 let in tri mesece iz Merlava pri Padovi do Padie Polerine, ki ie od tega kraja oddaljena samo 12 km. Pisma pa na žalost niso mogli izročiti naslovi jencu, ker je bil medtem že davno umrl »Povejte mi — ali ste ri tisti slavni kovač, ki ima 32 otrok?« »Kaj še — jaz sem samo njegov pomočnik.« Katastrofa leglonarskega vlaka v severnem Alžiru jima utrgal cvet, ki ga je Hendersen takoj preiskal z vnemo znanstvenika. A zdaj sta zvedela v svoje neprijetno presenečenje, da jima domačini ne bodo dovolili odnesti nobenega cveta ali semena, ker bi 1X5 starem prerokovanju sicer ves rod zapadel nesreči. Vrnila sta se v kočo ta premišljevala, kaj storiti. Zvečer so imeli Indijanci neko divje slavje z ormunljajočimi pijačami ta tako sta ostala sama. Tedaj sta se odločila, da se splazita do mlake, nabereta semen in izgineta. Na drevesih sta našla nekakšne oklepe z grozotnimi, režečimi se maskami, deloma iz lesa, deloma iz velikanskih buč, ki jih je rabil poglavar za zaščito zoper strupene puščice. Nataknila sta si vsak po en oklep ta splezala na neko drevo nad mlako. Skozi temo sta videla, kako se pod njima v močvirju fosfo. rično svetijo oči krokodilov. Hendersen je splezal proti orhidejam. A komaj jih je dosegel, že se je oglasil dolg, divji vrisk, leseni bobni so zaropotali ta že so od vsepovsod prihrumeli koraki. Gost dež puščic se je vsul na oba belokožca, a jima skozi oklep ni mogel do živega. Lohndorff je Hendersenu zaklical, naj pride nazaj in si zakrije gole roke, ta pa ni mogel in mu je zavpil, naj strelja. Lohndorff je začel streljati, Indijanci so še dalje spuščali svoje strupene puščice, a si niso več upali bliže. Hipoma je zaklical Hendersen: »Streljajte dalje, jaz imam dovolj. Bog z vami!« In že je padel v močvirje. Zastrupljena ost ga je zadela v roko, strup pa učinkuje, če je svež, a strašno hitrico. Lohndorff je še za kratek hip videl, kako so krokodili od vseh strani navalili na krinko v vodovju. Puščice so letele nanj, a njegovi streli so držali divjake v primerni razdalji. Ko se je pričelo daniti, se je spustil Lohndorff na tla ta pričel bežati vzdolž lagune, Indijanci pa so tekli za njim. Moči so ga že zapuščale, ko mu je prišla naproti truma znanih Indijancev, ki ga je rešila zasledovalcev. Usodnih orhidej pa ni prinesel s seboj. Prrandeflo gre v pokoj Pisatelj Luigi Piran dello je izjavil, da se namerava umakniti v zasebno življenje. Dram ne bo pisal več. Njegove zadnje odrske stvari so: tragikomedija »Najti 6e«, »Labodji spev« in tragedija »Nekdo, ki je bil kdorkoli«. Slednja drama je drama tska avtobiogra.fi ja z ironičn m pogovorom, ki se odigrava petdeset let po samem dogodku. V bližini angleškega osrednjega letališča Croydonu je te dni treščilo na zemljo francosko poštno letalo. Trup aeroplana se je zaril v uto nekega hotelskega parka. Pilot se je pri padcu ubil, dva njegova spremljevalca pa sta hudo ranjena Prohibicija in mamilo Berlinski privatni docent Paul Wolff poroča zanimive stvari o posledicah prohibl-cije, ki jih je opazoval na svojem potovanju po Ameriki. Ena najtežjih posledic je morfinizem, ki je zajel vse sloje. 2500 oseb, med njimi 50 zdravnikov tiči zaradi prestopkov proti zadevnim zakonom stalno v ječi. Strokovnjaki skušajo izumiti preparat, ki bi imel prednosti morfija brez njegovih škodljivosti. Za zatiranje uživanja mamil ustanavljajo v Ameriki posebna »zdravstvena sredi-šča«, sanatorije, v katerih mora ostati bolnik celo leto. Eno teh središč ima 5000 postelj. Tudi prohibicija sama na sebi ni uspela in je danes ne morejo niti več točno izvajati. Ena njenih najtežjih posledic je bila demoralizacija in razcvet denunciant-stva. Zato pa jo Američani vedno manj izvajajo ta prehajajo polagoma v prejšnje razmere. PSn usmrtil svojega odkritelja Inženjer Kumanov je odkril nov, skrajno nevaren strupen plin, ki učinkuje pogu-bonosno kljub temu, da je oseba zaščitena s še tako dobro masko. Poskusi s plinom pa so se kruto maščevali nad samim odkri-telj-etn. Kumanova in njegovega asistenta so po eksperimentih našli v laboratoriju mrtva. t Micbe! Zčvaco: 149 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Zdaj so že videli pot, kako bd mogS prijeti razbojnike. Tisti trije ali štirje, ki se jim je najprej zasvitala prava misel, so skočili po krampe in motike, s katerimi so jeii razkopavati morišče, a previdno, da hi bilo slišati kar najmanj hrupa. Upah so, da obleganci v, ki izhaja iz kondioije in sposobnostih posameznikov. I. dan (9. oktober): 100 m: Jatrmiczkv (H), S t ei a novic (J). Met krogle: Kleut (J), S^ahie (BSK). 800 m: Tučan (H), Žorga (P). Skok v višine: Buratovic (C), 10.000 metrov: nihče. Štafeta 4 krat 400 m: Jam-n:czky (H), Tučan (H), Ferenščak (M), Stefanoviič (J), rezerva Zupančič (I). II. dan: (v torek ali v sredo 11. ali 12. oktobra): Met diska: Kleut (J), Manojlo-vid (C). Met kladiva: Gojiič (H), Zupan (I). III. dan: (15. oktobra): 200 m: Jamniczky (H), Skok (P). 400 m: lese: Tballer (M), Sclnvarz (M). Troskok: Miokovič (BSK), Mikič (Račka). 5000 m: nihče. Met diska helenski stil: Kleut (J), Manojlovič (C) Balkanska štafeta: Tučan (H), Jammiicz>ky (H), Skok (P). Stefanovic (J). IV. dan 16. oktobra: Maratonski tek: Sporn (I), 400 m: Jamndcky (H), Feren sčak (M). 110 m lese: Buratovic (C). Hal lav B. (M). Skok ob palici: Zupančič (I). Buratovic (C). Met kopja: Slapar (P). 1500 m: Tučan (H), Ž<>rga (P). Skok v daljavo: Buratovič (C), Kallay B. (M). Sta-Beta 4 krat 100 m: Jamnickv (H). Skok (P). Stefanovič (BSK), Buratovič (C). Postavo naše reprezentance treba vsekakor kritizirati, in sicer iz teh razlogov: Zaradi pomanjkanja denarja savez ni zasedel dolgih prog 5 in 10 km z motivacijo, da nima smisla" pošiljati tekmovalcev, k' nimajo izgledov za plaeement, akoravno st ie na 10 km postavil nov državna rekord Istočasno pa je določil za 400 m lese Thalerja in Schwarza, ki sta ss na prvenstvu države plasirala kot tretji, odnosno četrti e časom 61.8, Oziroma 65. Imenovanih te" kače v savez ne more postaviti v \tena-h i nobeni drugi disciplini. Ako pogledamo rezultate na predlanskih in lanskih balkanskih igrah, vidimo, da bi se mogel Tbaliei ^ svojim rezultatom plasirati šele na zadri ie mesto. Leta 1930: 1. Man tikaš (G) 56.5, 2. Mironulos (G) 56.8. 3. Virgil (R) 60, 4. Banščak (J) 60.2. 5. Vitalos (R). Leta 1931: 1. Miropulos (G) 56.8, 2. Hadži-ge orgije v (G) 58. 3. Vitalos (R) 50.8, 4 Dremil (J) 61. 5. Vrbanov (B) 62. Ako eo 6avez vodili motivi, da moramo šteiifi 5 številom naše reprezentance zarodi po manjkania denarja, bi m-)"al Trezpogojno korigirati svoje dosedanie stal;šče ter pust: ti oba tekača zagrebškega Maratona ra 400 m lese Thallerja in So'i »verza doma in postaviti v tej disciplini Steraioviča (J), ki je dosegel na prvenstvu moštev 63.2 in ki je na isti prireditvi p-eteicel 100 m v času 54.4. Ker oa je Štefanovi na prvenstvu posameznikov pretekel pmgo 400 m v času 52.4. je razumljivo, da bi tudi 400 m lese pretekel v znatno boljšem času. Kot drugi tekač pride v pOVev še pred Stefa-novičem (oba potujeta v Atene Gigumo, ker nastopita tudi v drugih dlsc:plnnah) Buratovič (C), ki je dosegel na prvenstvu za moštva rezultat 59.8. Kot tretii tekač pride tudi v poštev nred Thalerjem in Schwarzem Zunanoič (I), ki ie t.a 400 m dosegel v Zagrebu rezultat in ki je teke' zapreke letos zara li nastopa v de-_e-tnboju V podkrepitev te argumentacije on en tamo še. da se discimlina 400 m lese vrši ni dan ko so Buratovič. Stefanovič in Zummrič prosti razen v balkanski štafeti, v kateri bo nastonil predvidoma ali Buratovič a" Stefanovic na 100 m. Ako bi odpadla Tballer in Schwarz. bi bilo savezu rrnoT^eno poslati v Atene tudi Korena in Kovač^a ki sta -pokazala vebk naoredek v 6voj: kvalitPti in ki bi v močnejši konkurenci bre^ dvoma tudi izboliša1a svOie rezultate. S tem bi bila rešena točka na 400 m lese, ki jo pričakujemo, in bi bila dana rooenost, da se tudi na 5 in 10 km plasiramo. Z druge strand pa bi bilo dano zadoščenje atletoma, ki sta se borila ra državnem prvenstvu m si priborila tudi lep uspeh. Zelo čudmo se nam tudi zdi, da savez ni Stftil potrebe, da dovoli izbirni miting Krevsu (P), ka je s svojimi dosedanjimi rezultati (na 5 km 16.30 ena petina in na 10 km 35.44.6) dokazal, da spada v isto skupino, kot naši najboljši dolgoprogaši. Pač pa je dovolil izbirni miting »atletu JLAS« Kovačeviču, o katerem se je lahko že na prvenstvu v Zagrebu prepričal, kaj zna. Ako se bo dr. Narančič pravočasno vrnil iz Amerike, se bo položaj gotovo izpremenil v toliko, da b<>sta izpadla Spahid in Manojlovič. V tem primeru bo savez še lažje zasedel tudi dolge proge, ker si prihranimo z dr. Narančičem enega a tiste. T. Z. Začetek jesenskega nogometnega pr \enstva. V nedeljo se bo oficielno pričela jesenska nogometna 6ezona. Enotni podsa-vezni prvi razred šteje letos osem moštev, osmi se bo šele določil v tekmi Celje : Slovan, ki bo tudi v nedeljo. Za prvi termin sta določena para: Primorje : Čakovec v Ljubljani! in Rapid : Svoboda v Mariboru. Zanimiv i>o v prvi vrsti debut Čakovca. ki menda resno aspirira na dober da-cement. SK Ilirija (hazen&ka sekcija). Redni trening je danes od 17. dalje. Udeležijo naj se ga vse igralke, predvsem pa kompletna I. družina. Važno zaradi nedeljskih tekem. Pri vsakem treningu se sprejemajo nove, zlasti mlajše 'JPralke. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes strogo obvezen sestanek vseh igralcev ob 20. v lokalu. SK Svoboda (Ljubljana). Drevi ob 19. obvezen članski sestanek vseh igralcev rezerve in prvega moštva. Ob 20. važna od-borova seja. Motoklub Maribor priredi v nedeljo 25. t. m. (v slučaju slabega vremena pa 2-oktobra) lov na lisico, po katerem se vrši prosta zabava. Start ob 17. na Trgu Svo- bode. Konkurenti se morajo oglasiti 1 uro poprej, da prevzamejo legitimacije* za start Lisica se bo spustila ob 13. Proga za lov: Približno 30 km. Meja: Tezno — Ptujska oesta — Sv. Nikolaj — Hoče — Tržaška cesta — Tezno. Pot lisice se označi s papirnatimi odrezki. Lisica mora vsake tri kilometre vreča papirnate odrezke, posebno pa na križiščih. Zasledujoči konkurenti imajo za lov lisice predpisan maksimalni čas 2 uri. Ocenitev. Tisti vozač, ki se tekom dveh ur po startu dotakne lisice kot prvi in ji preda legitimacijo starta, glasečo se na ime, je zmagovalec. Ako se lisica tekom predpisanega časa v dveh urah ne ulovi, t. j. do 16. ure, dobi lisica nagrado zmagovalca. Vsi drugi udeleženci dobijo za spOmin po prireditvi v pisarni kluba blanketo. Prijave je treba poslati najkasneje do 23. t. m. tajništvu kluba Gosposka ulica 37/1., dnevno od 18. do 19. Istočasno ie treba plačati pri iavnino. in sicer: za člane 15 Dih, za goste 20 Din. Za poznejše prijave do starta se plač« dvojna prijavnina. Prijavnina se ne vrne. S podpisom prijavnice se podvrže vsak udeleženec temu razpisu in se obveže izpolnjevati vse predpise vodstva lova. Nadaljnje določbe. Cestne nolicijske predpise te treba natančno izpolnjevati. O priznanju nagrade, pritožbah in ugovorih odločuje vodstvo lova. Vsak konkurent jamči za vse šlkode in nezgode, ki bli eventualno nastale z njegovim vozilom. Prireditelj odkloni vsako odgovornost. Prireditelj je upravičen izreči diskvalifikacijo, ako se konkurenti ne držijo oblastnih predpisov ali drugih zakonskih določb ali kršijo športno disciplino. Po lovj zbirališče tekmecev v Sv. Nikolaju. Šport v Domžalah. V nedeljo je imel SK Domžale v gosteh SK Svobodo z Viča. Nedeljski naston jc bila nekaka preizkušnja za prvenstvene tekme. Po lepi in koristni igri je zmagalo moštvo SK Domžale z rezultatom 10 : 2. Domžale je imelo igro poookto-ma v svojih rokah ter so biK gostje proti izvrstni napadalni vrsti popolnoma brez moči. Igro je vodil dobro g. Gotvvald. V pojasnilo dopisniku »Slovenca« pripominjamo, da je moštvo SK Reka, ki je igrailo s SK Disk, izgubilo proti SK Domžale z rezultatom 9 : 2. Iz življenja na deželi Iz TfboveM t— Obletnica otvoritve planinskega doma na Mrzlici je bila tako slovesna kakor lani otvoritev. Že na predvečer je bil dom nabito poln. Prenočilo je okoli 150 planincev, mnogd pa so taborili po travnikih. Pod noč je ziažarel na vrhu kres z umetnim ognjem. Planinski romar ji so prihajali v gručah vso noč. Do' jutra se je zgrnilo okrog slavnostno okrašene stavbe preko 1.500 "posefcnikov. Sveto mašo je daroval g. kaplan Korfean ob spremljevanju celokupne rudarske godbe iz Trbovelj im našega mladinskega zbora »Trboveljskih slavčkov«. Po cerkvenem opravilu je načelnik SPD g. A. Beg pozdravil množice planincev ter predočil veliko kulturno delo, ki ga vrši planinsko društvo ' med našim rudarskim narodom s tem, da jim kaže pot iz temnih rovov i-n sajastih dolin v svetlo in svežo naravo. Množice so se nato porazdelile v gručah po travnikih in gozdih okrog doma, kjer so vsi uživali izredno toplo jesensko nedeljo. Popoldne so »Trboveljski slavč-ki« priredili pod vodstvom svojega neumornega pevovodje g. A. Šuligoja lep koncert' in žela z zaključkom Aljaževim »Triglavom« zassluženo priznan ie. Za njimi pa je koncertirala tja do večera priznana rudarska godba pod vodstvom g. Hu-darima. Kakor' kaže. bo postala ta obletnica tradicionelno planinsko žegnanje na Mrzlici. Že letos smo občudovali poleg številne nežne mladine 80 letnega g. Juvana iz Trbovelj, ki sd je zaželel vsa i enkrat v živ-lieniu stopiti na teme »Trboveljskemu Triglavu«. t— Srečke državne razredne loterije se dobe v podružnici »Jutra«? Iz Slovenisradca sg— osebna vest. V našem mestu se mudi na oddihu 3kof g. dr. Tomaži č. Nastanil se je v tuk^JSnjem župnišču. Iz Konflc nj— Ustanovitev strelske družine v Konjicah se je vršila v soboto 17. t m. ▼ dvorani Narodnega doma. V uvodu je notar g. Jereb Rado pozdravil številne zboroval-ce in obrazložil pomen strelskih družim. G. dr. Mejak Ervm je poročal o pripravah za ustanovitev, ki jih je vodil posebni pri-pravjalni odbor, se dotaknil vprašanja strelišča in naznanil, da je stopilo v družino dosedaj 54 članov in članic. Prečrtal je nato pravila družine, kd so bila soglasno sprejeta, Slanarina se je določila na 2 Din mesečno. Pri volitvah so bili soglasno Izvoljeni v upravo družine: predsednik šipid Alojzij, sodnik; prvi podpredsedmrilk Jereb Rado, notar; drugi podpredsednik dr. Mejak Ervin, advokat; tajnik Vališer Srečko, hrajiilniSki uradnik; blagajnik Lorber Franjo, davltar; člani uprave: dr. Suhač Mate, sreski načelnik; dr. Goričar Ante, zdravnik; dr. Rudolf Ivo, zdravnik; Križnic Alojzij, zasebnik; Nemec Ivan, kmetijski referent; Žagar Ciril, trgcuvec; Ajdnik Franc, delavec. Za preglednike so bili izvoljeni: Proraziil Vaolav, lekarnar; Nedil-ka Ivan, administrativni kapetan; Nardin Nande, železniški uradnik. Ustanovitev družine je naša javnost z veseljem pozdravila in kaže že sedanje veliko zanimanje za to organizacijo, da bo delovanje družine uspešno. nj— Iz sokotskega delovanja. lOOletnico Tyrševega rojstva je Sokol proslavil ob zaključku Tyrševega leta na dan lOOletni-ce v soboto 17. t m. s slavnostno sejo društvene uprave. Društveni starešina dr. Mejaik je podal kratelk pregled Tyrševega delovanja in v kratkih obrisih pokazal njegove zasluge za Soikolstoo in posebej za Slovanstvo. Tbršev zvezdni tek v nedeljo 18. t m. je naše občinstvo, ki se je o velikem številu zibralo ob državni cesti, z zanimanjem gledalo. Sokol iz Konjic je postavil za štafeto 13 tekačev, ki so v 23 minutah preleteli 6 km in oddalo zastavo s Tyrševim emblemom članu društva iz Oplotnice. nj— Premiranje živine v Vitanju. Dne 14. t m. je imel trg Vatanje pravcat kmečki orazniL Na razstavnem prostoru je bil slavolok z napisom »Čast kmečkemu delu in uspehu«. Agilni predsednik sreskega kmetijskega odbora g. Križnič Lojze je v izipodbujajočiih besedah pozdravil veliko minožico, ki je prišla na to prireditev, in je očrtal smernice, kisi jih_ je zadal kmetijski odbor glede na živinorejo. G. Nemec Ivan, kmetijski referent, je obrazložil pomen prireditve in nalogo živinorejsikiih društev. Prignanih je bilo na premiranje 50 krav ln telic ter 6 bikov. Razdeljenih je bilo 12 nagrad v skupnem znesku 1000 Din. Živinorejsko selefccijskp društvo v Vitanju je na to sto jo prireditev in na svoje uspehe lahko ponosno. Iz Ptnfa ]— Razširjenje banorinske ceste. Te dni so ee pričela dela na banovinski cesti Maribor—Ptuj. Predvsem se bodo uredili, odnosno razširili veliki ovinki Ovinek pri Hajdošah se ie razširil od 4.60 m na 9 m-Za to razširitev so morali odstraniti tam stoječo barako in veliko lipo Tudi brzojavni drogi so se morali premestiti. Cesta se bo na ta način znatno razširila, kar bo posebno v prid velikemu avtobusnemu prometa, ki se vrši tod. Istotako ee bo tudi preuredil ovinek pri mostu med Veliko Nedeljo in Cvetkovci. Iz Prekmurja pm— Nova krajevna organizacija JRKD se je pred kratkim ustanovila v Moravcih. Odbor je naslednji: predsednik Skalič Žel-ko, šolski upravitelj; podpredsednik Ben-cik Franc, župan; tajnik Vučfcič Josip, posestnik; blagajnik Remcih Janoš, posestnik. Organizacija šteje prav lepo število članov, kar je dokaz, da se ljudstvo zaveda velike važnosti organizacije. pm— Shodi poslanca g. Benka. Skoro vsako nedeljo se vršijo shodi v mursko-soboškem sTezu, ki jih sklicuje narodni poslanec g. Benko. Obisk teh zborovanj je nad vse časten, kar dokazuje veliko priljubljenost g. poslanca med volilci. Tako so se v zadnjem času vršili shodi v Moravcih, Tešanovcih, Martjancih, Hodošu, Do-mamjševcih in Peskovcih. Povsod so se obravnavala pereča vprašanja, ki težijo našega kmeta, povsod pa je narod tudi no-dušno obsojal vse one ljudi, ki hočejo v teh časih ovirati delo na izboljšanju današnjih razmer. pmn— Marijonetno gledališče v Murski Soboti. Sokol v Murski Soboti hoče nuditi tudi svojim najmlajšim članom zabavo in si je kljub hudim časom nabavil marijonetno gledališče Požrtvovalnosti br. profesorja Ščuke se je zahvaliti, da se je načrt tako hitro realiziral in da bo prva predstava za naše malčke v najkrajšem času. pm— S\>ojevrsten izlet je priredil Sokol iz Murske Sobote s podružnico »Soče« v nedeljo v Kapelo. Malo pod vrhom Kapele so se člani utaborili tik vinograda, katerega grozdje je za izletnike kupil požrtvovalni starosta br. Pertot Ob na ražnju pečenem mesu, trganju grozdja in glasovih harmonik se je razvila prijetna zabava. POLJČANE. Da poživi delo v telovadnici, je sklenil Sokol, da nabavi še najpotrebnejše orodje: drog, kroge itd. — Prosvetni odsek otvori igralsko 6ezono v oktobru z učinkovito dramo »Spavaj moja deklioa« ter 6e že vršijo zadevne vaje. — Na Brajlihovem travniku je bila v nedeljo odigrana nogometna tekma med starimi (bivši igrači raznih spon-tnih klubov) m mladima (sokolski naraščaj). Zmagala 60 mladi s 3 : 2. Te tekme imajo namen zbuditi pri nas zanimanje za športni klub, ki se že delj časa snuje rn bo, kakor vse kaže (takoj ko se dobi primerno igrišče), v najkrajšem času ustanovljen. — Stroga pasja zapora, kii je trajaila 6 mesecev, je bila te dni ukinjena. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Dramat-ski odsek tukajšnjega sokolskega društva uprizori v nedeljo 25. t. m. ob 15. pri Gr. Stokavniku na prostem komedijo »Glavni dobitek«. Igro rezka br. Knez Drago, ki je s svojo vztrajnostjo in marljivostjo dosegel že lepe uspehe na tem poprišču. Obeta se nam zopet lep užitek, zato prihitite poinoštevilno in se udeležite igre, ker se bo čisti dobiček uporabil za izpopolnitev nfljc^fl od rflT STARI TRG PRI LOŽU. Naše obmejno delavno sokolsko društvo bo o tvorilo v nedeljo 25. t m. olb pol 16. v Sokolskem domu svojo redno gledališko sezono z Golar-jevo veseloigro »Dve nevesti«, ki je žela po drugih podeželskih odrih velik uspeh. Režija je v spretnih rokah br. Jerale, priznanega diletantskega režiserja in igralca. Vloge so iako posrečeno razdeljene, zlasti, ker igra glavno vlogo Poraikova, dolgoletna članica našega društva, ki se je po daljšem bivanju v tujini zopet vrnila k našemu gledališkemu odru. Njene kreacije bo t prejšnjih letrih vprav zadivile gledalce, zato smo prepričani, da se bo sokolska dvorana tudi tokrat napolnila do zadnjega kotička. Vse članstvo, ki čuti veselje do gledališke umetnosti m bi rado v tej gledališki sezona sodelovalo, naj se javi pri s. Poznikovi. ŠT. JAN2 NA VINSKI GORI. V nedeljo 18. t in. smo se zopet zbrali možje in fantje pred cerkvijo pri vaški lipi, kjer nam je g. šolski upravitelj obširno razložil pomen vsedržavne stranke JRKD. Omenil je razmere, ki so bile pred 6. januarjem 1929, katerim je napravil konec naš modri vladar. Minili so žalostni časi strankarstva in se hočemo strniti v veliki politični organizaciji JRKD, kd je dandanes velikega pomena, zlasti za našega kmetovalca. Le s skupnostjo moremo premagati vse težave sedanjih dni. Nato je g. šolski upravitelj prečita! program in organizacijski statut. Potem je šlo mnogo zavednih občanov v šolsko poslopje, kjer se je vršila ustanovitev krajevne organizacije JRKD. Izvoljen je bil odbor: Rebernik Štefan, predsednik, Lesjak Ivan, podpredsednik, šolski upravitelj, Bratkovič Anton, tajnik. Del akord a Franc, blagajmik; odborniki: Košam Mihael, Drev Jožef, Kroflič Marko im Lešnik Jakob. SH n Izvleček iz programov Četrtek 22. septembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45? Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Slike iz narave. — 1930: Gospodarske krize in karteli. — 20: Akademski poklici. _ 20.30: Operni dueti; Pojeta ea. šuštarjeva in Janko. — 21-15: Koncert orkestra Grafike. — 22.30: Čas, poročila. Petek 23. septembra. LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet — 19: Pravilno pripravljanje kemikalij. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20.15: Prenos iz Varšave. --L ' 22.30: Čas, poročila. BEOGRAD 11.20: Radio-orkester. _ 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Simfoničen koncert. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka glasba. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.40- Lahka glasba. — PRAGA 19: Godba za ples. — 20.15: Koncert orkestra. — 21: Koncert Praškega kvarteta. — 22-20: Plošče. _ BRNO 19: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.20: Plesna glasba. — 20: Simfoničen koncert — 22 50 Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. _ 16.30: OTkesier. — 19.30: Beethoven: Maša v C-duru — 20 30: Koncert dunajskega simf. orkestra. — 2215: Prenos iz Budimpešte. — BERLIN 20: Dramski večer. — 20.30: Mešan program. — Lahka godba orkestra. _ KČNIGSBERG 20: Orkestralen koncert. — MCHLACKER 20: Neapeljske pesmi — 20.30: Sluhoigra. — 21: Simfoničen koncert — 22-45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.30: Koncert ciganske kapele. — 20: Koncert mojstrov francoske opere. — 22: Ciganska godba in jazz. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Simfoničen koncert. (Ditekeva (Varefktna pere snežno belo, desinficira in varuje perilo. 8oko peči čudovito poceni in dobre 291 Za kurjenje z vsakovrstnim kurilnim materijalom. Dobiva se v vsaki trgovini e železnino. Izdeluje: Vojvodinska livnica d. d. Novi Sad. naitefkteneiio $ahvato sporočamo tem potom vsem, ld so našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Svetna Hoidana spremili na njegovi zadnji poti, nam pa z izrazi iskrenega sočustvovanja laj-Sali bridke ure. Posebno zahvalo izrekamo prečastlti duhovSčini trnovske župnije, vsem gg. stanovskim tovarišem pokojnika, godbi in pevcem Zelezničar-skega glasbenega društva »Sloga« ln vsem darovalcem prekrasnih vencev. V Ljubljani, dne 21. septembra 1932. 11637 Žalujoča rodbina. Cene malim oglasom ženttv* k* dopisovanja; vsaka beseda Din Z.— ter enkratna pristojbina sa Ufro ali sa dajanje naslova Din i.-—\ Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Dm i.—*, Po Din L— ta besedo ee tm-ačunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, mAuto-moto«, »Kapital*, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Sta movanja odda*, »Stroji»Vrednote*, *Informacije*, »Živali*, »Obrt* bi »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zašlo-tek*, če se t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali služba, plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se taračunajo po Din Ista besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta tifro ali ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega znač&fa te računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina za titro ali za dafanje naslova pri oglasih, ki ge zaračunajo do 50 par za vsako besedo, znaša Din 3--- Najman (ii znesek prt oglasih po 50 pat za besedo. Je Din 10.—, %ri oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine ta male oglase le plačati prt predati naročila. OZ* roma lih le vposlati v pismo obenem t namčiltim Službo dpbi V»aka beseda 50 par; u dajanje naslovu »H u Šifro p« S Din. (11 Kolar. pomočnika dobro izrarj-enega t izdelo "vanju sank in smučk sprejme Vinko Dolinišek St. Lovrenc aa Pohorju. 382304 Dva gospoda dobro vpeljana pri trgovcih im industriji. sprejmimo za akvizicijo cenen ogia.sov ter ta propaga iw> službo. — Ponudbe t npra.ro »Zatoarvmega 1 i sta Straži« e. 383684 and Poslovodja t kavči,jo, dobro vpeljan "v trgoivimi mešam-ega blaga d«ibi me s Mi Vse prvovrstne moč-i naj pošljejo ponudbe na naslov: J,oše S« me, Tržič, Metova ulica št. 1. 383684 Perfektno tfpkarico ki ima na razpolago stroj, iSM:;.«m ia prepis rek-opisov. Ponudibe z za-hitevikeini in navedibo časa na oglasni oddelek »Ju,tra« pod šifro »Tipkarfca«. 38395-1 Čevliar. pomočnika 7 a sploSnn d^lo sprejime H'»mar v Ljirblja.rii, Celov. škj cesta Steiv. 43. 38401-,! Kuharico samostojno, pošteno, mar-liin-o, srednjih let., ki bi opravljala tudi druga dela iJSčetm za gostilno na de-ieli. Naslov v oglasnem odd »Jutra«. 38409-1 Mojstre iti šivilie Itu H nn-e konfekcijske izdelave otroških kostuimčkov. išče K. Pučnik, šeJembur-gova ulica 1. 38438-1 Potoval, fotografa pprejime floro »F.li« -v Mariboru, Aleksandro,v a e. 1. 38446-1 Mlado postrežnico od 1tl. d,o 15. ure sprej- m «m r*ro-ti m es e^n-i p'.i<-l 100 Din im kosilu. Naslov ▼ »glasnem oddelku Jutra 38460-1 Šiviljo sa 7rdeTavo h"1 plete- nin siprejime »GH.ha«. Šiška, Kavškova cesta štev. -26. 38 131-1 Kateri ključavničar, mojster bi vzel revn»sra učenca v nadaljmo učenje, ki se je ie 38 mesecev učil, kar je moral prekiniti vsled obi.-božanja staršev. Ponudbe »a oglasni oddelek »Jutra* pod >Ubog' ii"«. 38383-44 K,t***la 1 Din; za d» janje naslova ali za žnfro 5 Din. Dijaki, ki iščejo in s frakcije, pla-&ajo vsako besedo 50 par; xa šifro ali z« dajanje naslova 3 Din. (4) Klavirski in teoretičen pouk po zmerni ceni. LJubljana VII. — podaljšeK Verovškove ulice 24. 34608-4 Fran?ais enserignč par franijaise M£-thode pratiaue et rapide. Durajeka cesta št. la/IIL 38156-4 Osmošolec realne gi.mnaz.ije, instruira v vseh predmetih. Naslov v oglasnem odidelkn Jutra 38:358-4 Francoščino in italijanščino jvvib^I^P diplom. f^ospodiiCma Poinuidlbe na oglac. oddelek »Ju-.rat pod »Šterv. 47«. 384^2-4 Za ruščiiK) i^6eim učiteljico. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« po^l šifro »Zvečer«. 38384-4 Službe išče Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aH za Šifro pa 3 Din. (2) Mlada natakarica želi prpimenii.i met^to. Ore tudi kot pomožna. Nastopi lahko takoj ali prvega. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3S388-2 Voz in kravo s teJetom, ki daje 16 litrov mileika dnevno, ter par lepih težkih konj za vožnjo, in komate prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38407-6 Portland cement tovarne Dovje - Mojstrana, po na ;|pov>oI je eijši ceni v zalogi v Javnih s.k!ads'ščih na Dunajski cesti štev. 33 3S398-6 500 Din diobi tisti, ki mi proskrbi kako službo — najraje v ka.kem skladišču. Pismene pnnudhe na o-gla.1;. oddelek »Juitra« pod značko »Pek. pomočnik«. 38385-2 Prvorazredna frizerka vešča vsfh del, iišče mesto z nastopom po dogovoru. Ponudbe na salon Rolv, fri-zer, R-ogalška Slatina". 38372-2 Lepa postelja z sgornjo in spodnjo ži$o; moto Pekovski pomočnik star 18 lot, zdraiv im krep. ke po,stave, pred emšm letom prcoj« naslova jsi točki prodam. Potrebno sam,o polovico kupnine, za ostanek počakam, event. vzamem knjižice. Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strogo zaniipno«. 38339-20 Novozidano hišo r 4 nobam/i, pritiklinami iti vrtom, v Trnovem pro-daim za 100.000 Din. Na-slov pove »glasim oddelek »Jutra«. 38280-20 Trgovino z me?a,nim Magom. v prometnem kraju oddam v na;em pod ugodnimi po-Tn"rl. Pojasmiia daje Jože 8' Dia; sa dajanje imltri afl iUrs pa S Dia. (M) Gospodična žefli snanja z gosipodoan, v svrfro skupniih izprehodov. Ponuidfoe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Izprehodii«. 344J4-24 Gospod želi radi skupnih izletov zirianjia z gospodično do 35 let. Pismene ponudbe s poinim naslovom im sliko na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Roga-tim 32«. 38430-24 »Mila« Pisma stiigla. Dušica jo? malo boiestan. Ti moraš uvek ostaiti gde si. Plsaee i pozdravlja. 38438-24 Na 4 anonimne klevete se obrnem brezobzirno s primernimi pojasnili na razna zel-o občutljiva mesta 38439-34 Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (32) (Desetič Jw zadovoljstvo je samo. kadar prinesete svojcem, fim kamgarn ali športni ševijot za moško obleko, ali fino volneno za damski plašč ali kostum iz trgovine JSle^cfe*« ^uhijatta, »Hestni tr$ 22 ©Priznano najugodnejši jSfc. nakup dobrih kvalitet ^P Ja\ua dražba Dne 29. septembra 1932 ob 4. uri popoldne se bo vršila v Ljubljani, Linhartova ulica štev. 9 dvorišče jaivna prodaja v korakurzno maso stavbnega mojstra J. F. spadajočih premičnin: pi«amišk e oprave, raznega stavbnega orodja in sta/vb-nega lesa, v cenilmi vrednosti 641il Din. NajeiamjSi poaudek tretjina cemilne vredmosti. Izdra.žiteli ima ustrezni znesek takoj plačati in izdra-žbene predmete taikoj odvzeti. Natančnejša pojastri,l3 daje kon-kurzmi upravitelj dr. Dra-gotin Treo, Duna.jiska cesta št la. 38392-32 Vsaka Dbseda 1 Din, za dajanje naslova aH za iifro n« 5 Dio. (89) Motor 40 Ke, na sesalni pflim ala pa bencin, dobro ohranjen, obratozmiožen, kuipim. Po-nudbe na »Elektrarno Ruše«. 38360-29 Pletilne stroje dobro ohranjene, r&zne dimenzije, 5/80. 6/80, 8/80 in 10/80 kupim. Pemudbe na glas. oddelek »Jutra« pod značko »Stroj-«. 38368-29 Navijalni stroj popolnoma nov. prodam ali zamenjam za pletilni stroj 5/80 aJi 8/80. Anton Ravnik, &k-ofja Loka. 3S370-29 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za Šifro pa 3 Din. (28) Zamenjan klobuk Gospod, ki je 19. t. m. na postaji D. M. v Polju pomotoma zamen ja-1 klobuk, se radi izmene naproša za naslov na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Mous-saint«. 38444-28 H Vsaka Oeseda 1 Dm: sa dajanje naslova ali z» Šifro pa 5 Din. (301 Nagrobne sjx>nuns/ke slike na porcelan vžgane, izdelane po vsaki fotiozrafijd, naročajte nri Kune Franc, fotograf, Ljubljana, \VW-fova u'l. 6. — Zahtevajte cenik. 37766-30 Vsaka l»«»eda 1 Din. za dajanje Dasiov« tii za Šifro pa 5 Din. (37) Trboveljski premog suha drva, angleški koks dobavlja na dom Kunvo d.zo.z. Dunajska c. 8-3 Telef. 34—34 «! Usnje čevljarske potrebščine, najboljše in najcenejše pri Viktor Legan trgovina in tovarniška zaloga usnj% Ljubljana, PaJača »Bunav«. 327 Slabokrvni, živčno izčrpani, od bolezni oslabeli! Za Vas je aroma tična železna ta tinktura EUFERRIN vsebujoča poleg železa učinkovite snovi kalcija, fosfora, kola orehov in kondurangove-ga ekstrakta. -— Izdeluje lekarna »Pri križu«, Mr. Fedor Gradišnik, Celje, Kralja Petra cesta, palača Ljudske posojilnice. — Cena 1 originalni steklenici Din 20. 13639 oModerrse (crznene t v V p/l V ter razna krzna za ovratnike in obšive v veliki izberi nudi po solidnih cenah Jb® 4jR>Q& Mestni trg 5 LJUBLJANA Ponedeljek Torek Sreda Za tri nianse — bolj beli zobje! OSTI POLNA BAKTERIJ SE VEDRO LAHKO SPOZNAJO vam zobje prizadevajo staln-o skrb, poskusite K0LYN0S1 V treh dneh boste prijetno iznenadeni, ko ugledate sijaj ia bleSčečo belino, za katero so sposobni tlasta tudi Vaši zobje. Mikrobi v ustih delajo Vafce »obe grde, rumenkaste, pokvarjene. — Znanstveniki pravijo: »Usta so poina bakterij.« Odpravite te vzrok e, tn V.i&i zobje dobe tope« svojo prvotno belino! Običajna sredstva za zobe tu odpovedo. AH Kotjnos jemlje nase in ngo-naiblja mikrobe. Antiseptična KBEHA X A ZOBE KOLVNOS Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adoil Ribiiikat. Narodno tiskarno d. d. koi uskarnarja Franc Jeseršek, Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi v LJubljani.