Uhaja wok
1m<m4 šaily
Holiday
PROSVETA
tLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
«u im.
kapitalizira-
NJE MATERINSKE UUBEZRI
Komanje ameriških mater grobove njihovih ainov, ki ao dali svoja mlada živi jen js ss
"demokracijo", je samo sred-sivo V rokah militariatov, ki a tem skušajo ustvariti ljudstvom milltariatično
položen je
Chicago, IH* éetrtek, 28. avgusta (August 28), 1930.
tm I» mjL 110», Act of Oct. », 1>1T. »uthorU«! o» Ju
»u^crlptioa
■S 10, tliš.
Kansas City, Kana. — (F. P.) — Žganje, spolna privlačnost, Ijubeznjiva skrb in trte, izkopane v strelskih jarkih, "na mestu, kjer je padel njen sin" — to so sredstva, ki se jih poslužuj« vojni department pri kapitalizi-ranju materinske ljubezni, ki jo izrablja za širjenje militariatič-nega sentiments v Zed. državah. To je povsem jasno razvidno iz raznih intervjuvov, ki jih objavlja kapitalistično časopisje ob priliki povratka ameriških mater iz Francije.
Ko je bila vojna končana, piše "Kansas City Times" v nekem takem intervjuvu, sta se Barbara Mysemboqrg ln njen soprog, ki je zdaj že mrtev, posvetovala, če bi dala prepeljati domov truplo njunega sina Harry ja, ki je padel pri Sommi. Odločila sta se, da ga pustita tam, kjer j« bil prvotno pokopan. Mati ae j« pozneje večkrat kesala zaradi te odločitve. Zdaj, ko se j« vrnila z o-biska na bojnem polju v Franciji, pa pravi:
"Jaz sem zdaj zadovoljna in bi podala isto odločitev pohovno, če bi bilo treba. Pokopališča naših padlih vojakov v Franciji so lep-äa, kakor si morete vi predstavljati. Krasen je pogled na lepo okrašene grobove. In prepričana sem, dokler bo naša vlada obstojala, da se bo bolj skifcela za te grobove, kakor za grobove v Zed. državah. Tam mi niso samo pokazali groba mojega sina, temveč so mi tudi pokazali mesto, kjer je bil ubit. Sli smo skozi strelske jarke in smo v duhu gle I dali 1 h>j. v katerem so naši fan tje poginili. Jaz sem prinesla s I seboj trto, ki je raatla na istem mestu, kjer je padel moj sin. Vsadila sem jo doma in mislim, <la bo uspevala.
"Vlada je pazila na. nas, kot na majhne otroke. Strežnice, k nam jih je dala na razpolago [ vlada, so bile dobre. Vrem« j« bilo mrzlo. Moja strežnica je -videla. da »em premrsžena. Poteg nila je iz žepa steklenico ter m I nalila kozarček pristnega žganja. Kar vpričo vseh. Vse strežnico so nosile pri sebi steklenice. Mene je žganje ogrelo ln sem se jako dobro počutila.
"Jaz sem zdaj zadovoljna. N« toliko zaradi potovanja, Id j« bilo imenitno, kolikor zaradi izred-ne prijaznosti, ki nam Jo j« izkazovala vlada in sploh vsi, s katerimi smo prišle v dotlko. Da, in ti»ii plese so nam prirejali. Vidite (pokazala je sliko mladega častnika) tale mladi, lepi kapitan me je tudi prosil za pl«s!"
Vojna proti pijančevanju v Rusiji
—	—---* •	w
ki ¿asa kontrolo nad prodajanjem opojnih pijač, Ja avššala ceno vodki (ruskemu žganja) za petdeaet odstotkov. Z odredbo vlada namerava ustaviti pijančevanja, ki je še precej razširjeno med prebivalci Sovjetske unij«.
Odkar j« vlada pričala a protialkoholno propagando, j« že večkrat dvignila cen« opojnim pijačam. Cena vodki je bila z rasnimi prejšnjimi vladnimi odredbami aviiana za 300%, konjaku la drugim likerjem za 400% ša vinu in piva za 200%.
POLICIJA V VMUJEHE SOLZNA?
Tako Ja razsodil policijski __ čelnlk Mulrooney potem ko Je končal avojo enoatraaako "preiskavo" napada, ki so ga opri-soriM policaji na demonstrante dne 1. avgusta
Organiziranje (VRHOVNO SODI-II Boj s klopotačo v «raku
kovskih delavcev	ü
Uvideli so že, ée béda organlzi ■ rani, da ae lahbftfsperaUvijo delodajalcem, ki Jkušajo uaill ti mezdno znižanje
|»E PROTI STAV ■ KAIJEIÜ
i komubti ogrožajo neto
Inozemci s« pripravljajo na beg pred rdečimi četami
San gaj, 27. avg. — Komuni stičn« vojaške čete so se pričele bližati mestu Cangši t očividnim namenom, da se ga ponovno potaste. Pred par tedni je bilo to mesto v rokah komunistov, a so ga morali zapustiti, ko je nacionalistična vlada poslala svoj« vojaštvo nad nje, da je zapodilo rdeč« čete. Da j« nevarnost v«li-ka, j« razvidno iz dejstva, da so se inozemci že pripravili na beg.
Mesto j« brez močne protokci-,e in ljudje se bttfe napada od Mtrani komunističnega vojaštva, ker še niso pozabili ropanja in masakra, ki so ga uprizorile rdeče čete, ko so prvič vpadi« v Cangšo.
k nacionalistične _________Kalšek J« Ml obveščen o preteči nevarnosti in j« odredil armado 20,000 vojakov v ograženo ozemlje, da prepreči komunistom vpad v mesto.
Tavfci razdajali kvrMt vasi
V spopadih Je bUo ubitih več sto ljadi, med ajimi ženske in o-trod __
Teheran, Perzija, 27. avg. — Turško vojaštvo Je v zadnjih par dn«h razdejalo več kot dvesto kurdskih vaal in v masakru j« bilo umorjenih v«liko število žensk ln otrok. Tako govori poročilo, ki j« dospelo v Teh«ran z bojne
front«.	M
Turška vlada se je sedaj odločila za drastično skcijo napram vstaškim kurdskim rodovom^ s katerimi ima velik« neprlMk«. Forsirala bo kurdsko prebivalstvo na laselltev lz Kurdestana v Anatolijo, da bo tako Kurd«stan postal izključno turški teritorij. Poročila nadalje javljajo, da bo vlada Izdala odredbo, potom katere namerava Iztrebiti kurdski Jezik.	•
New York. — (FP) — Dne 1, avgusta-se je vršila na Union Sq. v New Yorku komunistična protlvojna demonstracija ln pewyorški policaji so ob tej priliki navalili na demonotrante in jih batinali. Pri tem je bilo ranjenih šest oseb. Razne radikalne organizacij« so tedaj za htevale od policijskega načelnika Mulrooneyja, da uvede preiskavo ln kaznuje brutalne policaje. Mulrooney ss je navidezno podal ter uv«d«l p6polnoma enostransko preiskavo in daai-ravno so priče izpovedale, da je policij A napadla demonstrante ln da Je pretepala tudi nepristranske opazovalce, ki op pri-sostovall demonstraciji lz radovednosti, je policijski načelnik podal odločitev, da je policija popolnoma nedolžna ln da so demonstranti odgovorni za rabu-ko in posledice.
»Komunisti so odklonili navzočnost pri "preiskavi", češ, da se bo pri tej preiakavl oamo u mivalo zamorca, 4* J« «dini na men prelskavd dognati "nedolž-noet" politicije. "Mulrooney se je postavil na enostavno tehnlč no stališče", je izjavil Forrest Bailey od Unije za civilne ovo-bodščlne, "ter oprostil policijo vsake krivde glade neradov dne L avgusta, ki bi jih n« bilo, če bi se policija ne bila vmešavala. Res je, da bi bilo nemogoče identificirati policaje, KI oo u-drihalt po demonstrantih, toda reoniea Je' tudi, da Je bilo šept oseb ranj«nlh po policajih. Priče tudi trdijo, da Je bilo policijsko vmešavanje nepotrebno in da so šele policaji povzročili nered in rabuko, a on tega oeveda ni hotel videti,"
|Potrdila Je obeodbo, ki Jo Je Is-] reklo nižje sodišče nad sedmi-mi stavkarji lz Gaatonlje; vt-hovno sodišče Je padalo svojo odločitev ob čaau, ko Je bila proglašena nova etavka taka-1 tllnftt delavcev v okolici Gaatonlje; slučaj pride pred naj-| višje zvezno sodišče
Detrolt, Mlch. -f (F. P.) — Pekovski delavci v;Konsolldlra-nih pekarnah spoznavajo, ds je vsa njihova moč v organizaciji, brez katere so prepuščeni na milost svojim delodajalcem. Ko so delodajalci pred nedavnim hoteli znižati tedenske plače nekaterim svojim voznikom od $80 na, »	-
$2ft, so vsi delavci v, dotičnlh pe- N*wYork. 7- (F. P.) - ^0-karijah stopili na noge ter so ro istočasno ko Je bila vJfc* uprli mezdnemu znianju, ker so -«mer Cltyju bli u OastonUt vedeli, da če bo znižana plača proglašena nova stavka tekati voznikom, bodo prišli tudi oni nlh delavcev j«»vrhovne na vrato. Delodajalci «o bili pri- šče v Sferni ^^I končno
ailjenl umakniti avojo aahtevo. ^^S^l^SSSJ^^ Tudi i ogovarjanje na alabe čaae oodbe im rti pomagalo. Delavci 00 iz-ni.atorjev iz (k*^ javili, da bodo zaaUvkali la no kompanlja oe J« podala.	nlšjega sodišča, k
n* t Jan. v teku ortranlza- delavce, ki 00 branili ovojo aotor
dfihS&fctl TtSI-», donijo prod ******
Scott City, Kana. — H. "Happy" Wiggins, trgovski potnik, ki ae aabava v pro-stem čaau tudi z letalstvom, ae je dvignil s aeroplanom 4,500 čevlj«v visoko, n« vedoč, da ima v Malu strupeno klo-potačo za tovarišlco. Viaoko
v zraku ae Je pričal boj med
njima In Wlgfinau ae Je po-arečUo, da Jo J« vrgel «s letala, a prej ga Ji klopotača dvakrat pičila v roka ta ramo In ja moral, ko se Ja spustU na tla, lakoti zdravniško pomoč.
Domneva se. da ae J« prlplaalla v letalo, ko Ja etalo na tleh na tukajšnjem letali-šču	■ V
¡Nezaposlenost finan too bromo Angliji
Ursdnliki ta npravalški prestorti 1067 a. Lewadele Ava. í
Offlsa «f Publication i MOT Seatk Uwadals Ava. Tslspkaáa, Boskwell 4004
STEVq—NUMBER 203
ORGANIZATORJI IZGNANI IZ IESTA
Podivjana drhal J« pretepla organizatorja In ju spodila Is maata. Neki pridigar In policaj eta hujakala drhal proti "rdečim" organ Isator jem In ji pomagala. Poročevalec Fed«-rslizlranoga tlaka tudi topen
Bessemer City, N. C — (F. p.) — Solicitor Carpenter is okraja Oaotonlja Je Imel pred abrano množico trgovcev ln pred ljudmi U takozvanlh srednjih slojev hujokajoč govor, v kit« rem Je priporočal naolljo proti komunlotlčnlm unljoklm organi, zatorjem. Množico Je njegov govor tako podivjal, da Je na-
padla ln pgatepla dva organiza-torja Narodne unij« tekotllnih
V onem letu je vlada lapbfela
cljIkVi.m^K"kl jo'
I^ut^tt^ ^ ^^^ H u—.« ^-VU-OV^
v£nlk U le bll uT-|holt). .kupno n» 117 lot i»por». Lk, BrtUnlj. potroll v«Uco oo. ^ ni om^nldiuH. od^ Proč« pVl obtoionlm kundo $18 M IIvil», obloko In tM	- J* vrtl1 * ■"tfNlH», k.r mor. okrbotl u
ffik^j^ »satK niz,***- b",poMi"
groiljo » oUvko. «o MU. ™r ■j? ¡So »V^Ii ovllk«, ki so bila vče-ne .prejme nazaj odpuščenega nem ^ ^ ^ Vzrok, «iradlLj objavljene, govora, da Je vla-
voznlka.	. katerega oe Je oodllo omonjeneLjg v enem letu loplačala $400,-
"Delovni pogoji pod katerimi UvkarJti Da ^ bili oni kazno- 000,000 podporo drušinam brez-delajo ti delavci, 09 «elo slabi, Mmb cat0| ker i0 ae udele- pooolnlh delavoev. Britok« Indu-izjavlja organizator George Po- dotlčne bjtke na ' delovoki I atrija v normalnem Aaou upoalu-wera. "Delajo po l« ur dnevno	dokazuje dejotvo, da no- j0J0 13,000,000 delavcev, od ka.
ln zaslužijo pdvprečno $20 na ^Vmid tlV ki 00 organi- terih Jih Je dane. ena šeotlna toden. Vročina v pbkovsklh do- ^	^ kl Jf te- brez dela. vil dooedanjl načKl,
lavnicah Je aeveda neznosna A	.uvkarje ln umorila kl Jih J« pradlošil premljer J.
to bi ae že prenašal«, če bi bila	May Wlggias, nI Ramaay MacDonakJ, da ae omili
ventilacija dobra, kkrpa nI, 0 ^uz„o^n. medtem ko ^ blliaituacUo, ao oe Ukazali *neu-kakih oanltarnih mefah nI govo- ^	m ' |kufeU branlU, člnkovlte ln število brosposolnih
VOTn,k, . n.	^Zffiss^	Uf ag
kot* .^^uSSTR »WU vilo drugih, M nI» bili -v.ro-
Tudi letaki občutijo krizo New YorH. - Gibanje za u -J—letalcev se je pribil točki, kar je poalodl-
Konu-noija rudarjev v
Belleville, 111., 27. avg. — De-i «»tje, ki zastopajo triindvajset "r*j<iVnih rudarskih unij In o-kro«: 12,000 rudarjev, so na svo-včerajšnjem zborovanju "prejeli resolucijo, o katero po-l'vajo lastnik« premogovnikov, nsj vstopijo v dogovore o pred-"tavTtiki unij v svrho stnblliiira-«j» pn-mogovn« Industrij« v Illi-ftoinu.	•	* *
*>ank Sussner, konvenčni taj ie izjavil, da ao rudarji ia-rul'Ui zaupanje v svoje uradni-k< **to sc hočejo direktno po-S»iati z zastopniki premogovnih
družb.
Tovarna --»rnaburg; Pa., 27. avg. — i*' naatal ogenj v tovarn
ém* m if l " u
Farmarji ae pretepajo sa dalo
Lonoke, Ark., 27. avg. — Go-verner je odredil posadko narodne milic«, da prepreči obnovitev izgredov, ki so nastali med delavci, kl Jih Je upoelll neki podjetnik sa delo pri gradnji cest v tukajšnji okolici, in fannarji Farmarji, ki 00 z«k> prizadsji radi auše, ao amatrall, da oe jih zapoatavlja, ker Je podjetnik u-poalil delavce U dhigih krajev ln tako J« prišlo do izgredov, v katerih J« bilo vč ljudi ranjenih in aretiranih. • -
nahaja Amerika. Mnogo zmožnih nilotov J« prialljenih lenariti, lir nimajo kaj delati. Prej šlvahna letališča v New Jer seylu 00 zdaj bolj prazna ln vožnja v letalu, ki J« prej« atala od pat do deaet doUrJev, otane zdaj oamo «n dolar. Oaem letal na nekem l«tallšču v tej državi je tekom «nega tedna zaslužilo manj kot petd«set dolarjev.
Stroji m se »orali umakaltl delavcem
Waukeeha, Wia,—Tukajšnji meatnl očetje ao začeli reševati brezpooelnoat na dokaj učinkovit način. Zapovedall so, da sr morajo vsi stroji, kl so Jih rabili pri konstrukciji odvajalnih kanalov, uHc In cast odslranltl In na njihovo mesto pridejo težaki. Na ta način Je precej brez-poaelnlh delavcev prišlo spet do
delajo tUdI 12 ur delajo v taki^vre
žljo $26 na teden. Njihovo delo je dootavljanje krušnih izdelkov, kolektanje ln lokanje novih odjemalcev. Taki delavci 00 naravno takoj vneti za naše zahteve ln so pripravljeni sa organiziranje."
KMMMlil Lisi J. nMiiitai
Frank Opeka Is Wauksgana novi predsednik
Konvencija Kranjsko sloven-ake katoliške Jadnot«, ki j« pri-
. i_______l^ll^L. Ifl i
¿ela v pondeljek, 18. avguata, Je bila zaključena ob 1, v sredo zju traj.
Pred konvencijo ae Je veliko razpravljslo o opremembl imena kar 00 pa delegatje «vrgll in 1-me ostane staro. Tsko tudi ni bilo vollko Izpremimb v pravi
lih. _
Anton Ordina,-dosedanji predsednik K8KJ, Je bil porsšen " majhno večino glasov. Na nj govo mesto Je bil Izvoljen Frank Opeka lz Waukegana, III. Tajnikom Je bU ponovno Izvoljen Jo-alp Zalar, kakor tu(H urednik I-van Zupan. Duhovni vodja Jadnot« bo Plevnlk, župnik slovenske far« v Jolietu, 111, Za pod-predaednika J« bil izvolJ«n John G«rm iz Pusbls, (>4o„ za pod predsednico Mary Kochavar.
Prve dni zborovanja Ja b k on venčni predsednik Anton Or d Ina, potem pa John G«rm
lavce v Beooemer Cltyju, kl 00 pravkar isstsvksll. Odločitev vrhovnega sodišča v Severni ICa-rollnl pa bomo takoj opravili pred najvišje zvezno oodlšče, 1-stočasno pa bomo vsepovsod organizirali masne demonstracijo, d bodo naperjeno proti krivični n pristranski odločitvi oeverno-ksrollnskegs vrhovnega oodiiča, ki ima ovoj odsev v pookuou poslati na «l«ktričnl stol šest de-avcev v AtlanU, Oa., kl 00 M pregrešili o tem, da 00 okušal organizirati delavc« na Jugu
x>re________
fitevllo delavcev, k| 00 bres els, je najvišje od 1.1M2, ko Ja bila v teku etavka rudarjav. Cj-0 v generalnem štrajku 1. e bilo število brezposelnih manjše kot Je danee.
Problem bregposelnoati dela velike preglavice aglešklm vladam še od 1.1W0, ko J« prvič po svotovni vojni prlfieU pojemati ndustrijaka aktivnoet in J« An-gllja pričela Izgubljati avetovne i. Udarjeni nleo bili
Pridigar, kl veruj« v zon. "povaMJan" aaj
zapusti meate '
Nazareth, Pa. — Newyoršk pridigar Chariea C, Webb«r, ki Je laka! arbitražo spora med Kraemer Hoslery Co, ln A meri ško federacijo nogavlčarokih de lavcev, J« prejel od župana J. H Fulmerja obvoatllo, da na do») dovoljenja- za obdržavanja Jav nlh ahodov v tukajšnjem Wash Ington psrku in kot vzrok navaja svoj« "mnsnjs, dn bi pri dlgarjeva atalna odaotnoat prav nič ne škodovala prebivalstvu Nazaretha" ter ga prav prijazno "vabi" naj pobere šila in kopita in ae pobere Iz Nazaretha, kjer ne marajo nlkaklh unijoklh slmpatlčarjev, pa bili v kakršni koli ouknjl.
fc temveč tudi mali trsov df kajti s Naraščajočo breapo-aolnootjo 00 pričele propadati njihove trgovine in danee jih Je mnogo mod krogi, kl 00 odvisni od drŠavne podpore.
U|ila m bo moral žago-varjafl pni aoiifcMi
JdnUkl Izgredi v
Baton Rouge, La.. 27. avg. — Jetniki državne kaznilnice ooee uprli paznikom, kl so Jih nad^ rovall pri delu na rtžnem polju v bližini Pointe Coupee. Polj« U-atuje privatna družba, ki J« škla-nila pogodbo z upravo Jetnlšnlce
rr luuiuii ogvnj v w*i
American Car A Foundry Co . kl nila pofoaoo s	TTZTZ
*	domalegn uničil poalopj«. fttl-. glede upoeWvanJa kaznjenrev za
delavcev je izgubilo delo in dalo na rišnem p*>1jo Paznik so ^oda. ki jo Je povzročil požar,(hitro potlačili Izgrede In frl tem
*	oni nad pni milijona dolar- Ja bil UbH en Jatnlk. več drug» K	pa Je bilo ranjenih.
EVROPSKI LETALCI
IkftM
Alstsrtjr

rHI e Ckin*a.
iwJ^Trñi, Uaet.	WISlaaM la tUU.
la AafUK
Vojal av«t, kl Je provzel vlado repuMIke Peru, Izdal odredbo za vrnitev ladje, na kateri aa nahaja bivši diktator
Uma, Para, 27, avg. — Bivši prodaednlk republik« P«ru Au-guMto B. Uguia J« poetel Jetnik na odredbo vojaškega vojnega sveta, kl J« prevzel vlado po u-spešnl revotó. Moštvo krlUrke Almirante Orau, na katero se Je odstavljeni diktator rešil, da pobegne v drugo državo, Je včeraj dobilo ukaz, da oe mora takoj vrniti v domače pristanišče ln izročiti diktatorja v rok« provi-loričnl vladi. Iloštvo križarks Je tškoj odgovorilo, da se bo poko» rilo ukazu ln Je še odplulo proti domačemu pristanišču.
Leguija čaks aretacija, kakor hitro bo stopil na suho. Vojni svet J« omočil, da s« bo moral diktator zagovarjstl pred sodl-tf»m radi aMbe svoje moči In Izvajanja diktature, ko Je bil na Aelu vlad« republike Poirii. Da r» bo vojni 0V«t milostno poato-pal proti diktatorju, kl J« obto-tan rasnih kriminalnih dajanj ln nasllstva. Je un^vno. Nsjml-Irjšs kasen, kl ga bo doletela, bo najbrž dolgoletni zapor.
delavcev; drhal jima jo pri tem groall^ a smrtjo, končno pa Ju j je pognala la mesta. Drhal sta ščuvala proti unlonlotom "udi neki pridigar ln neki policaj, kl sta jI celo pomagala pri njenem delu. Walter Wlloon, poročeva-lec Federallslranoga Uoka, je proteotlr^l in zahteval od policije, naj prepreči naallje, a jo bil tudi pretepen ln'pognan lf mesta.
S takimi teroriotlčnlml metodami 00 meščanski elementi od-rezall otavkarje od zunanje pomoči ln organizatorji od Ameriške dolavoke federacija, ki ao aa podali na lice mosta, 00 laja-vili, da ja pološaj breoupeft. Stavka Ja opontena ln j« prlsa-dela dve tovarni Amarioan Cotton Mills Inc.. kl jo akušala ponovno anlšatl mezda svojim do-l od B-00%. To je bllf -mmšm sallanj* ei __ božiča. Stavkarji rs-čunajo, da bi na ta našlo aaolu-žlll komaj' »o šaat dolarjev na teden. Delalo oe js po 60 ur v tednu. Nekateri delavc! delajo oelo po 71 ur v tednu. Stavkarji lahtevajo minimalno te-densko plačo $IB ln MmrnJ tednik. Nekateri delavci lahtevajo tudi 50% meadno povišanj« ln 00% redukcijo atanartne. Med atevkarji ado narsiša aen-
tlment proti superintendent
George R. Hpencarjtt, kl Jo po njihovem mnenju odgovoren za meadno znižanj« in ftiij« m, da bodo aahtevall, da 00 ga odslovi. Meadno znižanja o« vzbudila proteste celo med drugimi tovarnarji v okraju Oajtenija.
Frank Goldberg, dalnl laotnlk tovaren ln predšodnik firme, 00 je ud«ležll masnega zborovanju stavkarjev ter ponudil otevkar-Jem opravo, lajavtjajoč da sprejme nazaj na dslo yae nameščence pod Pogoji, ki so bili sprejeti tik pred štsvko ln Jim garantira delo sa dva tedna, toda otavkarjl 00 odgovorili o tem, da ao poeta vili pndtarar-nišk« vhode plketa. Srednji in blznlškl alojl obdajo otevkar-Jem materialno pomoft ln bodo voekakor imeli priliko dognaU, koliko denarja lahko po«re taka etavka. V mestu 00 fts Sašell na-blrntl živila In oblatila sa stav-
fcsrja, _^
Chicago — "Journal of Commerce", vpliven finanšni dnevnik, piše, da Ja vpraftanje «dpu-ščanja šanak ob Čaas krospoa«l-noetl zalo komplkirano vpraša nje, ki oe n« mor% roievatl enostransko "Journal" ja proti odpuščanju omošanih učiteljic Ur piše, da so "nsjbdjšs učiteljic« omoš«ne In najb«UAe orno-Une učiteljice 00 matere". Glede omošanih tenak, M si oluftlio ovoj kruh s dalom v pisarnah, trgovinah, tovarnah ltd. pa ova-rl, da J« "mnogo aakonov po-stavljenih na podlag« dvojne pl.t« In da dalodaJalas, kl odpu-aU omote no delavko ter na nj«-no meato poeta vi aeamnšsno, o tem lahko povzre« aovo raspo.
četrtek, 28. avgusta
OBVKg»
boljšan). >vojih raflher, mora pustiti Wo in posmrtno življenje na Stran, ako hoče, zmagati.
Priporočam, da ae oklenemo socialistične stranke, ker le ta stranka Ima jasen program, s katerim si delavstvo lahko izboljša svoj položaj. Hujskanje in pa radikalne fraze ne bodo delavstvu ničesar prinesle. Kdo ae v mladosti rad ne opaja i vročimi besedami?! Tudi meni se je zdelo vse prepočasi ko sem bil mladenič. Stari sodrugi so me svarili, da acbbm pfehftr<j izčrpal in da potem ne bom ta nobeno organizacijo, kot je več takih. Hitro navdtfš^iije navadno hijtro mine, in potem taki, v katerih vae zgori, postanejo največji nasprotniki vsakemu smotrenemu delu v delavskem gibanju.
Nace ftlemltaver.
TBE EN LltíHTBMMBUT if ima ni umiKA m rov «asna iuaoe*s rooroa-
PBOHVETA k LeweáM» a«*» fMm
or une msounto
Ns sliki i« Mm ladja "pljnapie-, seMreae vi.«aru« Islaad a ravnilu, N. V., aa kateri se se «braU vete-I hmmmkm vitim Te ssMetije imajo vaake lete. ftmnaka vejaa le eno naJteaMe||tti poglevij v igodovlni trik» in saeii rateiek as^rlikega i«peHalleiaa. ki «i je e ev^a dolarsko diplomacijo zesuinjll velik del irelae la Jutne Amerike i« a*atere drage delete, ftpeidja Je v tej vojsl (UtS) Isgukfla Kubo la Flllplae. isterl sgedeviearil ae laaeaje. da je Amerik« namenoma provaeir*l« t® voiao, da ee polasti tujega teritorije.
Delavec, ki noče delati v ta-, kfh nezdravih tovarnah za tako majhno plačo, se mora boriti proti predsodkom, kajti rado se primeri, da ga imenujejo lenu-ha, ki mu delo smrdi. Tudi pravijo, da ao unije v New Yorku fte tako propadle, ampak to ni res. Unije v New Yorku Ae žive ln tudi unije delavcev, ki delajo pri U. S. Engineering korpora-ciji, še niso propadle. Resnica je, da je še mnogo, delavcev, ne saaw v New Jersey ju, temveč v vseh državah Unije, ki ne spre-vidijo, da dokler bodo tako razdvojeni In neorganizirani, jih bodo kapitalisti lahko poljubno izžemali in izkoriščali. Če bi •mbI ti delavci tega zavedli ter ,se organizirali, potem bi pač ne mjfli razni industrijski ma-gnatje delati z nami tako kot svinja z mehom. Delavci, vzdra-mite se, odprite oči in spoznajte, da je delavska organizacija za vas vredna več kot vse drugo/kajti le, če boste organizirani, ai boste lahko priborili svoje pravice!
; Andy Sprogar.
V Ženevi na Švicarskem prične dne 10. eeptambra zborovati Liga narodov. Za ustanovitev Uga si je nsjveč prizadeval pokojni predsednik Združenih držav Woodrow Wilson, ki Je Ml idealist prve vrste. Uga je bila osnovana kmalu po vojni. Pridružile so se Ji skoro vse država. Izmed velesil sta izven lige samo Raalja in Združene države, obe pa pošiljata na llgina zborovanja svoje "neuradne" zastopnike.	•
Letošnje zasedanje Lige narodov bo, kakor sodijo v nekaterih mednarodnih in dipio- ' mstskih krogih, eno najvažnejših izza obstoja lige. Najvažnejše obetajo biti neoficielne konference, katerih program še ni na dnevnem redu. Glavni predmet teh razprav med državniki na neuradnih konferencah bo brez dvoma tvoril Briandov predlog o oanovanju evropake unije. Poročila govore, da ao prvotno nameravali aUviti ta predlog na oflclelni dnevni red, a so pozneje stališče spremenili, ker se Je baje dokszalo, da ideja še ni dovolj dozorela za javno razpravo na aejah Life narodov. Tako ae je odločilo na pritisk Velike Britanije, ki šali dati Briandovemu načrtu fla osnovanje evropske unije podrejeno mesto — pečat neuranoati.
' Gotovi diplomatski krogi in possmesni državniki zainteresiranih držav v Briandov predlog pa so mnenja, da bodo na privatnih konferencah uspeli v toliko, ds se bo končno spravilo ta predlog na llgina zborovanja ter da se bo o njem razpravljalo konkretno ln uradno. Tega mnenja ao razni idcaiiati, M ae trudijo, da bi prišlo do nekake evropske federacije. Ne vlaijo pa rcanlčnega na pot ju za evropsko unijo, ki tiči v kapitalističnem slatfemu.
Letošnjemu zaaedanju Lige narodov bo predaedoval delegat Zumeta iz Veaaauele, ki je aedaj poslanik svoje države v Bernu In Parizu. On alovi kot lebaren diplomat ln poena-valec mednarodnih problemov. Kot novi kan-dldatje za Izpraznjena mesta v Ligi narodov bodo najbrže prišle v pošte v Indija, Avatrall-Ja in pa ena izmed baltiških državnlc. Unako leto je bila izvoljena v svet Lige narodov tudi Jugoalavija in njen mandat v tem avetu traja še dve leti. Polsg raznih manj in več važnih vprašanj bo Liga morala rešiti vprašanje pragmatike, višino plač in aistematizacljo u-radnišklh mest za boljše napredovanje.
Lfc	"t	L	% f	g
Važno bo tudi vprašanje o rovislji llginega pakta, ki je v zvezi a Kelloggovim paktom. Ta pakt bodo skušali prilagoditi Uko, da ae bodo izognili neljubim situacijam, ki bi lahko naaU-la v slučaju kakih konfliktov, ker aU al pak-U aedaj precej različna. Dalje bo na dnevnem redu tudi begunsko In manjžlnako vprašanje ter higljenako, o katerem bo referlral jugoslovanski delegat, ker ima JugaaUvljk ka-je naj bol J Ae organizirano službo.
Liga narodov ae je dosedaj izkazala v slu-čaju vojnih konfliktov popolnoma brsamočno. In vendar je bil njen gUvnl cilj to. da ae prepreči vojne. Kakor pa vse izgleda iz poteka njenih plenarnih saj, konferenc In glavnih zaseden j. ae Je polagoma pričela Liga narodov ba-viti z drugimi mednarodnimi fazami, ki morda tudi nekoliko učinkujejo na zbllšanje narodov in medsebojno sodelovanje Glavnega faktorja. ki povzroča vojne, pa se liga nI doUknlla. ker se gs ne more. Glavni vzroki vojnih konfliktov eo trgovina. kaplUHatlčna uredba, pro-flti. bankirji In fiaanlniki. ki odločajo eeda-nJim kapitalističnim državsm vse smernice In njihovo taeodo.	. ,
Dokler je Omejeno to gibanje samo na gospodarske kroge, mora imeti samo težke soda], ne posledice in eventualno povzročiti nov obo-rožen konflikt. Nedvomno pa je s tem gibanjem v zvezi neka druga velika nevarnost. Bojkot je hudo orožje na gospodarskem polju. Bojkotno gibanje, ki sedaj preveva ie skoro pol sveU, pa je še hujše, če se prenese na moralo človeštva; to Je, če se bojkotnd morala prične izvajati v politiki, v gospodarski in socialni politiki, v kulturni politiki in končno v izvrševanju družabnih dolžnosti. To bojkotno gibanje imenujemo v navadnem življenju sa-boUžo in je najnevarnejše orožje.
Mi vidimo v tem gtbanju eventualno veliko nevarnost ra razvoj družbe in tudi držav. Današnje razmere pa to miselnost naravnost for-sirajo, da to gibanje z egoističnim fanatizmom pospešujejo.
Ta politika vodi samo v komplikacije in r* novo vojno te ali one vrste.
(Del. Politika.)
Rojakom v Minneeotl ' Gilbert, Minn. — Na znaj amo jugoslovanskemu občinstvu v Minnesoti, da glavni govornik na banketu Ameriftke jugoslovanske zveze v Minnesoti, ki se prične točno ob 6:80 v Gilbert high aohool avditoriju, v 011-bertu, Minn., v nedeljo, dne 31. avgusU, bo Etbin KrisUn, jugoslovanski našelniški komisar iz New Yorka. Glavni govornik v angleškem jeziku bo pa Wm. E. McEwen iz Dulutha, u-rednik delavskega lista "Labor World".
Upati je, da ae naši rojaki iz vaeh naselbin Minnesote udeleže omenjenega bankeU, nakar jim ne bo Žal.
Pripravljalni odbor.
Izvoz jetnikov
h. 1802. je bilo na Pruskem toliko4 pobojev, požigov, ropov in drugačnih zločinov, da so bile temnice prepolne in niso vedeli, kam a hudodelci. Tedaj ap prišli na misel, da bi jih izgnali. Toda Prusfja.ni imela nobene kolonije in obrnila se je na ruski dvor, da bi smela Odgnati jetnike v Sibirijo. Pobrali so torej .po ječah najopaznejše zlikovce, da bi jih za vse večne čase spravili z domačih tal. 58 hu-dodelnikov Je ostavllo mesto Pillau v Vzhodni Pruski in se pod močno stražo izkrcalo v Narvi 1«. julija 1802. Ondi so jih prepustili ruske-mu varstvenemu spremstvu. Poslej ao delali po 26 verst na dan in čez leto dospeli iz Nsr-ve v Nerčinsk, oddaljen 8000 verat. Nerčinak leži ob meji kiUjake TarUrije in je bil takrat le malokateremu potniku znan. Nemogoče je bilo uiti odtod, kajti Um si obdan s samo puščavo in gorovjem. V dalji se preliva morje. Omikani svet nI vodil o pregnancih drugega ko to, da so obsojeni na strahotno ro^oto v rudnikih. Nikdar več ae ni slišalo^) njih.
Vendar pa se Je enemu izmed izobčencev posrečilo pobegniti. To je bil razvpiti razbojnik Exner. L. 1806. so roparji napadli Meach-terjev mlin v Harpersdorfu, blizu Gloaua, mlinarju pa Je uspelo, da je smrtno ranil poveljnika drhali. Dognali ao, da je proaluli Exner, ki se Je vrnil preko Petrograda in Poljske. Zvedeli pa nlao, kako se je mogeH^nuzniti is Sibirije.
VabUeaa Izlet Braddock, Pa. — Članom Slovenskega izobraževalnega . in podpornega društva, kakor tudi rojakom Iz naše naselbine in o-koline, nasnanjam, da priredimo zadnji lalet v tej aeaonl dne 81. avgueU. Piknik se bo vršil na lastnih prostorih na Churoh Hillu. Igral bo Slmkov orkester, za lačne in žejne pa bo pre-skrbel odbor. Torej na svidenje dne 81. avgueU.
Anton Rednfck.
raziskovalec
Plnev Pork. Otilo, — Nahajamo ee v gospodarski ktfzi, ki Je objela skpraj vae industrijske delete. Milijone delavcev Je brez dela «irom sveU in od Hfll Jih odpade okrog šest milijonov na Ameriko. Delavstvo ječi pod kapitalističnim Jarmom. Ta jarem ln zlo je potrebno odpravki. Kdo naj ga odpravi?
CHali smo knjige, nad temi tudi Mantav «Kapital« In rasne
Znani razlakovalec Cook, ki je trdil, d* kot prvi Človek dosegel Severni tečaj, J« *** pred kratkim zapustil Ječo, kjer ae Je pokonl za neke finančne žpekulacije. Zdaj biva v u-maaani čikaški četrti v prenočišču za delavce, nima denarja in anuje nove načrte. Po Severnem tečaju se je sa spremembo sklenil nspotit» v tropske dežele, in sicer zato, da bi napoved*» vojno pristašem rastlinske hrsne. Vegett*-Janci ao neumni, je dve ori dokazoval < <** novinarjem, ki ao oblakova« njegovo bivali** Delavci ao potrebni mesa. A govedina »e P*-draga in v posameznih okrajih se celo t «ko dobi. Torej bo potrebno v evrho širše IJea» prehrane krabiti povodne konje. Mlad povodni konj tehU s 6 leti do 2000 kg. Njsf«1* maso je sočnato In okusno ter nad vae pripf»^ no sa zreške, konserve ln slično. Seveda * bfto preveč zamudno, če bi povodne konj* Afriki rNfili In Jih od tod pošiljali v Z* drŽave. Zato jih hoče rediti Cook ob zanki v Braziliji. Potrebuje aamo kateregakoli milijonarja, ki bi mu naklonil za uredite* tega podjetja potreben denar.
Poviiek državnih davkov
V prešlem fiskalnem letu. ki Je končalo a 1. julijem t. |., Je avsana vlada prejela nad tri milijarde dolarjev državni h davkov. Ta vso. U državnih davkov aa prešlo fiskalno leto ena-ša ravno ato milijonov dolarjev več kot leta 1M9, Zveaai department poroto, da je bil aajvečsji pora»Uk Vtfofcodmnaklk davkU<. če-tndi je zveaai kongres proelega decembra eni-šal davke velikim latfaatrijak#m aa več kot ato mikjenov dolarjev, la tees ae vidi. da je lam
medtem ko delovno Ijndatv«. trpi aun j kanje in revščino.
w ' ^
• r ■ • ,

f'ETRTflt. 28. AVGUSTA.
Vetft iz Jugoslavije
(Poročevalski Uro Proevete v Jugoslaviji.)
\NTON KRISTAN—LITERARNI DELAVEC
(V. V. —T Ljubljana.)
Pokojni Anton Kriatan je bil predvsem" mož dela, mož prakse. V tem je dosezal svoje velike uspehe, v delu je bila njegova roka najmočnejša. Toda vsega dela bi ne bilo mogoče izvesti u-spešno, da ni imel krog sebe vsaj majhen kader ljudi, ki so bili v političnih in zadružnih vprašanjih podkovani. In tega se je pokojnik zavedal ves čas in zato je njegova roka napisala tudi nešteto člankov, brošur in knjig, in je urejevala več leposlovnih, zadružnih, političnih in znanstvenih revij.
Ko se je začelo med slovenskim delavstvom socialistično gibanje, je bilo neobhodno potrebno, dati mu tiskanih programotf, dati mu časopis, ki mu bo pravilno tolmačil vse domače in svetovne dogodke in ustvariti tfelav-ski tisk, ki bo učil delavce, gledati s čistimi in neboječimi očmi na reči sveta. Tega se je slovensko delavsko gibanje zavedalo in zato je razumljivo, da je pred dvajsetimi leti izšlo mnogo več brošur in knjig o socializmu in delavskih problemih, kakor |)a vsa zadnja leta skupaj. Kakor je malo nerodno, moramo priznati, da so bili tudi delavski časopisi (štirinajstdnevniki ali celo mesečniki), sicer majhni po obsegu, a na nekam višji stopnji kakor so danes. Pomislimo samo na dnevnik "Zarja" tik pred- vojno in na življenje takratnih dni po naših delavskih trdnjavah ! Ali pa na dnevnik "Naprej" koncem vojne! Vsebina teh dveh dnevnikov je bila brez primere na višku.
In v vseh teh časopisih najdemo članke Antona Kristana. Se več: on je bil tisti, ki je v Idriji začel I. 1903 izdajati in urejevati štirinajstdnevnik "Naprej", pisan v poljudnem slogu za širše občinstvo, kamor je tudi našel
tično delavsko gibanje zelo veliko.
Glavne svoje sile pa je posvečal zadružnemu delu in zato i-mamo izpod njegovega peresa tudi mndgo brošur in razpzav o zadružnih vprašanjih. Ko je začel širiti misel o delavskem zadružništvu, .je izdal v Idriji knjigo "O konzumnih društvih", med vojno in po vojni pa je izdal mnogo brošur o zadružništvu: Bodoči razvoj zadružnega gibanja, Za prehrano in preskrbo delavstva, Jubilej dela. Delavsko zadružno gibanje v Sloveniji, Stan in Dom, Žena in zadruga L t. d. Vse to so brošure, ki jih je pokojni poslal med slovenske so-druge zadružnike in tako utrjeval temelj zadružne delavske misli. V prevodu je izdal Wildbran-dtov "Praktični socializem."
V svesti si, da je treba, da o-stanejo zadružniki stalno med seboj v vezeh in da se utrdi zveza med zadrugami ter njihovo Zvezo gospodarskih zadrug, je začel izdajati in urejevati mesečnik "Konzument", ki izhaja od 1. 19123 do danes in je glasilo vseh slov. delavskih zadružnikov.
Poleg te redne publikacije je osnoval še drugo. Vsako leto je izšel potrebni in praktični "Za-družni koledar". Prvi letniki so Hill 1911, 1912, 1913 in 1914. Med vojno koledar ni izhajal, začel je izhajati spet 1. 1924 ter izhaja še vedno.
Ko je propadel mesečnik "Kres", ki ¿a je izdajala "Svoboda" eno leto in dva ali tri mesece in je ostalo slovensko «oc. delavstvo brez svoje lepslovne in družinske revije, je Anton Kristan 1924. začel izdajati meeeč-nik "Pod lipo", ki je izhajal štiri leta (1924, 26, ¿6, 28). Z njemu lastno podjetnostjo je mesečnik dvignil na visok nivo literarne revije, grupiral je krog nje vse delavske pisatelje in pesnike ter pritegnil k sodelovanju tudi naše pisatelje in publiciste z one etra-
j)ot. I)o 1. 1908 je izha jal v Idri-(ni oceana, kar jO prvič uspelo ka-ji, potem je izhajal v-Ljubljani kemu slov. listu. '
do 1. 1911.
Za delavce je bilo treba uvesti tudfi delavske žepne koledarje. Anion Kristan ga je 1. 1904 izdal (Žepni koledar za slovenske delavce zal. 1904. V Idriji.)
Ko je socialna demokracija dobila svoj tako zvani VErfurtaki program", ki ga je napisal Kari Kautsky, ga je slovenskim delavcem prevedel in izdan Anton Kristan. Trije zvezki (Kdo uničuje proizvajanje v malem, Pro-letarijat, Kapitalistični razred), so izšli leta 1908 v .Indriji v založbi knjižnice Naprej, četrti zvezek (Država prihodnjosti) pa je izšel 1.1911 v Ljubljani.
I >alje je napisal za slovenske delavce in delavsko gibanje še t"-le brošure: Socializem, Socialna demokracija in kmetsko ljudstvo, Zakaj smo socialisti?
K<> je bil poslanec in minister v državi SHS, je dajal javno o-ceno državne uprave. Napisal je brošuro "Proračun države SHS "i socijalna demokracija" ter "Kno leto v Narodnem predstav-ništvu".
(«• imamo torej beležiti pre-(< J dobre literature za delavsko Kibanje med Slovenci, in to ob začetkih gibanja, potem je to ne-mala zasluga pokojnega Antona Kristana, ki je ptaal, prevajal la iwlajirl ter nam založil mnogo '"«*ur o temeljnih vprašanjih "x'islizau.
Jn k" *e je zadnja leta posveti malone izključno gospodarnemu zadružnemu delu, je obuja' Preteklost delavskega giba-med slovenskim delavstvom Zgodovino. Leta l.i2>-je izšel prvi del te zgodo-J Pod naslovom "O delavskem "oeijal¡stilnem gibanju na s,*'*ensfcem do ustanovitve ju-r»l«vaaafce "K-ijalno-demokratl-tn* franke (1848—189«)". Nje-f» Hi moral slediti dragi de«, o , ^»«nju od 1896 do prevra-«o ne žalne novo življenje "ranke.
( <* «»menimo še. da je dve leti "daial znanatveno revijo o de-£v«kih v prašanjih -Na« zapis-■f ter da je tudi prav do zad-JJ'ifs napiaal mnogo političnih "**kov v razne čaaopiae in revi-Nfi |e bil« «kaovega "t «farnega dela vtefcakor u p*«.
Ko je obiskal rojake v USA, je napisal svoje vtise in opombe v knjigi "V Ameriko in po Ameriki". Je to prva slovenska knjiga, kjer je nekdo napisal o svojih vtisih iz Amerike tako, kakor jih občuti Evropec, ki stopi na a-meriška tla. Knjiga je ¿budila med Slovenci mnogo zanimanja.
Vse to je le kratek, bežen pregled na literarno delo pokojnega Antona Kristana. S svojim peresom je podpiral delavsko gibanje od njegovega početka do zadnjih dpi. ko je pripravljal gradivo za knjigo "O demokraciji" (na to misel je prišel po 6. januarju 1929) ter za drugI del Zgodovine del. gibanja.
Z Antonom Kristanom je torej res umrl mož dela, vseatran-skega dela.
• i Kaj so meščanski listi posebno opazili pri odkritku Cankerje-vega spomenika Ljubljana, 12. avgusta 1930.
V svojih poročilih o odkritju Cankarjevega spomenika, pod-črtavajo meščanski časopisi tele stvari:
Prejšnji večer se je vršila lepa bakljada po trgu.
Drugega dne so prihiteli na proslavo razni zastopniki oblasti in vojaštva.
Sprevod Je otvorila konjenica Sokoloi. 8prevod je šel v cerkev, kjer je bila maša.
Ob odkritju spomenika je predsednik odbora najprej pozdravil zastopnike oblasti in vojaštva.
Ko je padla zavess in je bil Cankarjev spomenik odkrit, j« godba zaigrala Bože pravde, Lepo našo domovino in Naprej, zastava Slave.
Da so Cankarja razglasili za rodoljuba, ki je pomagal gradi ti današnjo samostojnost in svobodo.
fttevllne Mereče aa deželi
Avtofcarambol v Domžalah —
Včeraj je prišlo v Domžalah do karambola avtomobila In voaa. Kara m bol nI zahteval posebnih žrtev, a lahka bi bil poatal usodnejši. Iz Trzina proti Domžalom je vozil inozemski avto ter zavil v trg ne da bi zmanjšal hltroat
daj zapeljal na cesto svoj voz kmet Grčar iz Trzina. Na vozu Je btl poleg njega še njegov ain-Ček, star 5 let. Oba sta se nenadoma znašla na cesti drug druge, mu naproti in avto je z vso sik» zadel v sprednji del voza, pretrgal vprego, da je konj preplašen »dirjal 1*> cesti, Grčarja pa je a sinom vrglo na cesto. Vendar k sreči nista odnesla težjih poškodb. Grčar je dobil lažjo rano na obrazu, sinček pa je ostal le preplašen. Šofer in kmet sta se kar brž 'poravnala, šofer je plačal 500 Din, otroku pa je dal 10 lir. za.čokolado, da se je potolažil» Šofer je potem odpeljal.
paanoat poplav za zdaj prešla. — Prejšnji teden je mnogo deževalo, pa so vse vode pri nas zelo narastle. S hribov so m vdrli hudourniki v doline, Sava je naraščala in bila vsa kalna<in u* mazana. Ljubljanica se je dvignila, da je mnogo mostov ogrožala, Sava se je v dolini proti Litiji razlila preko bregov po pro-diščih, s seboj prinaša les, celo sadje i. t. d. Tudi manjše reke so narastle in napravile že n£ kaj škode. Tako je Nevljica pri Kamniku pričela rušiti svet za pilotsko steno. Morali so jez nekoliko podreti, da so dali prosto pot vodi. Prav tako je narastla Bistrica.
Toda v soboto Je prenehalo deževati, včerajšnji dan je bil lep in danes se drži tako kompromi-sarsko, da ni ne toplo ne mrzlo, pač pa jesensko. Povsod je vreme povsem jesensko. Hladno je da bi Človeka skoraj da zeblo. Tako je bilo letos zelo malo poletja. Bodo imeli menda res oni prav, ki trdijo, da je kebrovo leto vedno deževno.
< To slabo vreme ni ugodno zlasti za Savinjsko dolino, kjer se baš pripravljajo k obiranju hmelja. TVunkaj pa so doživeli v četrtek celo nevihto, ki k sreči ni zavzela velikega obsega. Potolkli pa je toča precej v Dobrovijah, v Gončah, Braslovčah, Poljčanah, in škoda našega kmečkega živ-lja širom Slovenije je letos radi vremenskih uim precejšnja. Kolikor ni toča pobila, ko je šlo žito v klasje, pobija sedaj posevke.
DROBIŽ
Pretep. — V Godešiču pri Stari Lok! so se zbrali fantje ter šli v Medno plesat v neko gostilno. Med njimi je bil tudi Ivan Fab-jan, star 22 let Neki tuj fant se je pri plesu spri a Fabjanom. Tujec je potegnil nož ter štirikrat sunil ž nJim Falbjanu v hrbet. Prerezal mu je pljuča ter je stanje Fabjanovo zelo nevarno.
Težje se je ponesrečil sodnik Jernej Stanje iz Celja. Peljal se je na motoclklu iz Celja proti Ljubljani, pa je padel z motorja ter se znatno poškodoval po nogah, glavi in vsem telesu. Stante je že dokaj znani dramatik in pesnik.
Pri Stožicah se je pripetila včeraj znatna nesreča. Služkinja Julijana Jutršek je peljala kr-mo z vozom. Konj pa se je «plašil in Julijana je padla pod voz, ki je šel čeznjo. Dobila je hude poškodbe In jemalo upanja, da ostane živa.	*
V T**tu je šel 8letnl NlB Habjan vblov, kjer ga je domači konj brcnil v trebuh. Pripeljali so fanta V ljubljansko bolnico s hudimi poškodbami. Tudi za njegovo življenje se boje.
Neki posestnik B. I. iz Sreber-nika pri Sv. Petru pod a v. Gorami je imel navado, da je z raznimi razstrelivi lovil ribe. Blizu vasi Polje je hotel apet loviti na ta način, imel Je a seboj dina-mitne naboje s prižlgalno vrvi-co. Ko je vrvico prižgal ter hotel vreči v vodo, mU Je naboj roki eksplodiral ter dobesedno odtrgal obe roki v dlaneh. TVidi po obrazu ga je razpraskalo Prepeljali so ga v bolnico v Brežicah.
Nesreča kolesarja aa Gorja«
cih. — V nedeljo je večja akupf-na kolesarjev napravila izlet na GomjaiM*. Med njimi je bil tudi Franc ftiiko iz Jutre vasi. Ko ao «e proti večeru vračali, je na neki oatri aerpentiji ftlšku kolo spodncKlo ter je padel tako »rečno, da je obležel na cesti nezavesten. Ker je bil menda sad nji od skupine, ga ni nihče opa-zil. Ponesrečenca *o našli Me kesneje delavci is Zajčjega vrha. ki so se odpravljali na delo. Pre-nesli ao ga v Cerovce, kjer ao mu nudili prvo pomoč. Kasneje so ga prepeljali v kandijsko bol-
PHÖ3-VETÄ
Z nekega dvorišča pa je baš ta- nico. Njegovo stanje je imamo.
Va$H iz Mmorja
Minister »a korporacije Bot-tai je posftl! nedavno tržaško trgovsko univerzo. Pozdravil ga je rektor Morpurgo. ki je končal svoj nagovor s prošnjo, da naj sporoči vladnemu načelniku, da je za prestiž Italije napram zaledju neobhodno, da se dvigne sedanja univerza do važnosti, katera ji pritiče na samo v interesu mesta, marveč tudi v svr-ho, da se postavi očitno znamenje rimske resnosti na meji do* movine. Minister Bottai je rektorja zagotovil, da bo obrazložil njegovo prošnjo vladnemu načelniku..Za vzdrževanje sedanje trgovske univerze v Trstu prispevajo: dlftava 470,000 lir, deželni .gospodarski svet 85,-000 lir, občina 40,000 (brezplačna nastanitev), tržaška provinca 17,000 lir, videmska 15,-000 lir, istrska 15,000 lir in goriška 8500 lir.
V letošnjem septembru otvori "Italiji Redenta" Miri nove «fHe, in sicer v Kostanjevici in BrO-stovlcl na Krasu, v Steverjanu v Brdlh in v Kalu na Kanal-skem. S temi bo asilov v Julijski Krajini 149. JTašistični tisk izvaja, da tam, kjer ni azilov, učitelj v prvem razredu osnovne šole ne ve, kaj početi a slovenskimi otroki In tako mora ponavljati prvi. raared izredno visoko število otrok.
RadiofonfČna postaja v Trstu bo inavgurihma ob novem letu 1981. Najbrž bo postavljena na Trsteniku. Imena bo 10 Kw In bo za rimsko postajo najmočnejša.
11 "M '
Magnat proti zavarovali)« zoper brazposalnost
Trdi, da bi |Ao elitno zavarovanje škodljivo In navaja tajava rasnih konservativcev, ki vidijo v tam nekaj nezdravega
Washington. D. C. — (F. P.)
Medtem, ko vsa znamenja kažejo, da čaka milijone brezposelnih pomanjkanje In lakota tekom
John E. Bdgerton, predsednik Narodne aaooiaclje tovarnarjev na dan z izjavo, da je zavarovanje proti brezposelnosti nepotrebno in tudi škodljivo za Ameriko. Poseben komitej organizacl Je tovarnarjev je pripravil o-krožnioo, ki je bila tiakana na 40. straneh In Edgerton jo je raspo-slal rasnim organizacijam a pripombo, da jc ta okrožnica plod "telo popolne in natančne prei škave in prouča vanje" raznih "izvedencev" njihove organizacije. V omenjeni propagandists okrožnici so navedena razne iz Jave, ki so Jih podali tekom mi nulega desetletja Hoover, Mat-hew Woll, Samuel Gompers, vo-ditelj! angleške Zveličavne armade in razni'duhovniki in profe-•orji, ki nasprotujejo apldi vsakemu aocialnemu zavarovanju
O Wollu trdi, da jc izjavil, da brezposelno!tno zavarovanje ne bo nikomur pomagalo do dela in da Je namen tega zavarovanja napraviti vlado psternalistično. FHfcerton seveda ne pove, da Woll zato nasprotuje brezposel-nostnemu zavarovanju, ker je zainteresiran v dobičkanoanih privatnih zavarovalniških podjetjih. O Hoover Ju pa pravi,, da je dokazal, da je teorija ljudskega brasposelnoatOags zavarovanja nezdrava" z Izjavo: "Ml smo se zaenkrat rešili tega škodljivega načina odi «moči, ki bi bila za vlado veliko breme."
Kot nadomestilo za socialno zavarovanje ponujsjo magnatje razne vrsU privatnega zavarovanja proti brezposelnosti. Javna dela, "seaonsko mezdno urav-nanje" In podobno. Brczposel-nost v Z«d. držsv»h Je Bdgerton kar najbolj mogoče "omejil" In mestoma celo dvomi, ds sploh cfcsistlrs brezposelnoatni problem. Končni srgumant proti brezpostnemu zavarovanju pa je izražen v izjavi, da M to vodilo do drugim form socialnega zavarovanja, kot zavarovanja za slučaj industrijskih nesreč ali bolezni, slabega zdravja In starostnega zavarovanja, kar po Rdgrrtonovem mnenju opravičil-je proteste proti ljudskemu zavarovanju proti bragposdnosti. Bdgerton vprašuje: "Ali želimo v poeta viti kompletni alatem socialnega zavarovanja v Zadlnje-nih drža v sh T* Industrljakl magnatje odgovarjajo z ne, delavci pa pravijo, da.
mm
SKUPINA ANGESKIH IGRALCEV
testiere meUlmllllljonarjev. b^aMkUe videti sagUlkl team pololgraleev, V obeh dšielati vlada velika breipeaelnoat. ksr ]e ame*)oao mli*o<red«.
trihantil
Legijonarikl kaplan prgvl. da ja
bil 'Kriat zagovornik vojaške f pripravljenosti •
Cinclnngti, O. — Georgc F. Kettel, n*rodni kaplan Ameriške legije,-je dejal pred konvencijo ohijske podružnice legij«, da je bil Krist zagovornik nasilnih metod pri reševanju medna» rodnih aporov In seveda tudi vojaške pripravljenosti. "Krist je verjel v vojaško pripravljenost", je dejal kaplan. "On je rekel, da "močni oboroženi mol obdrži svoj dvor, dokler ne pride Ig močnejši od njega In mu vzame njegovo hišo in ilužabnlke."
lavne šole bodo začele s poukom 2. septembra
Chicago. — Benjamin F. Buck, pomožni superintandent javnih Šol v Chicagu, jc naznanil, da se bodo šole dvorile v torek, 2. septembra.
V prošlem šolskem letu je po-hajalo javne šole pol milijona o-
prihajajoče zime, pa je prišel irok in pričakuje sc, da se b*
število učencev v tem letu povečalo za 25,000 učencev.
AgHttpr kaznovan
•Cicero, III. — Joe>Dallet, organizator U|e metalnih' strokovnih unij, ki je neodvisna deiav-ika organizacija pod vplivom r*-d|kalcev, Je nagovoril delavce pred tovarno Western Blectrlc družbe v Ciceru, u kar je a-retiran, ker je govortrbrce /dovoljenja. Sodnik ga je kasnoval pogojno na flOO denarne globe, katero bo morfl plačati Čim špet zagreši kak podoben prestopek. Ker policij» noče izdati dovoljenja za zborovanje, ki jih hočejo uprizarjati Jevlčarjl v namenu, da organizirajo delavce «lektrar-skega trusta, agitatorji nadaljujejo a svojim delom bres dovoljenj in nagovarjajo delavce kar pred tovarnami.
Hammond, Ind., 27. avg. —» Špekulacije, ki jih je vršil Bo-leslav ScIUl tajnlk-blagsjnik Trust ft Savings banke v Ham-mondu so povzročile, da je morala Institucija prenehati a poslovanjem.
1'rebtoUatvo na jugu naratta Atlanta, Ga. — Industrija, ki se sadnja leta razvija v Južnih državah, je odgovorna za hitro naraltanje prebivalstv» rasnih mest, v katerih so ae nastanilo rasne industrije in za latočazno padanje fttevlla prebivalstva na deftell. Večja in manjša mesta v devetih južnih državah kažejo velik porast prebivalstvs, kajti delsvel is podeAelskih okrajev hitijo v mesta, kjer se jim obeta več zaslužka. Mnogo zamorcev ze je preselilo v meeta, ki «o v zadnjih letih poitala industrijalca aredlšča. V meatlh, kjer ae je ustalila tekatllna In-dustrlja, Je poraat preblvalatva le poedmo znaten. Podeželski okraji ps medtem atslno isgub-Ijajo na prebtvalltvu, ki se krči valed tega odtoka v mesta.
AH gte i» MrotUt Piuavfte ali MladMd Ust svolenra prijatelju ali sorodniku v domovine? to je edini dar trajne nednesti, ki ga za «al denar lahka peflV U svojcem v
VARUJTE TISTE
NOGE
k	'	m
ki vam pomagajodo zivljenškfa zasluzka
Ako mnogo hodite, tedaj bi morsll nosili čevlje s Goodyear Wlngfoot PODPLATI la PETAMI. Narejeni na pri Ml «mM, ki ladeta več kat eno ietrttno vseh gumijevih OBHOCBV, kar jHi je prodanih i Ameriki.
Gaadpear Wlnrfaat PODPLATI vzdrla In ali ranijo čevlje čedne da na
m apsiaklh kraji	*
mnogo valja, bet pri drugih PODPLAHH. Geodyenr jamči aa to.
Gaodrenr Wlngfoot PTTl ae nniejiae Is mrvegn pralnega gumija. Ta
lava aa vdih potih. Na mili jene vel Ijndf
katfre druge
Raffte čevljarju, d« ta je anjatav-
WINGPOOT PETE IN P^l
Narejeni pri Mdsvslrih nv^avne znaidh Gaadyear
BTBTEK, 28. AVGUSTA.
Kako lahko zaprtnica
povzroči veliko bolezni
če w vala »rt«» m «Matijo v^j 4vtk dnevno. tedaj «a U» satov» akiraj,, ki oddajo strupene plin«. k«Uri boteani. To «mm pov>ro*i t«ubo aprtiul. p raba v n cw t. plin ali risanj« * Me««a «n vik. okiatoa sli mehurno SmAanj«. pokr^u" na jetra, iicrvoii.ua t. alako aseaj«. Kia,<«UL omotkev, oalakala bol a» urttnt. «uU. iwTl! Irte. «pioAno «alabei.*t ali tarna podob,.« J* aJa, kar navadno vodi v tnijiu bol««.,, Ton« kitro odlene uprtniaa. Skal ji a »l>rtJL poroaaa p rakavi, «jata oalabela tivet- „„J" ia organ«, poveča moi ia alio, ter p^ra* avaftojoSe po4itno «panja.
Nuca-Ton« aa prodaja pri vaak tr*r>,fik adravili. Ako vil tnrovee nima u*, , * lovi. rerite mu. naj iatesa naroii w od njegovega prekupčevalca.
PARIS, 1. sept. - 19. sapt.
'4 P. M .
FRANCE, 5. sapfc- 26; sapt,
(T P. II)
IlidiFrarca, l2,M0t. - 3. «M.
(Noe»)	(4 P.M.)
(Porast, ld ja bila
V NAJEM SE ODDA
6-sobno stanovanje. Oglasite se pri: Joseph Steblay, Real Estate Office, 266(2 So. Central Park Ave., Chicago, 111.
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
642 Pena Ara. Pittsburgh, Pa. Ml
SOINI SLOVSNSKO OOVOSSCj EDBAVN1K AraCUAUST
izdaja svoje publikacije in ie posebno list Prosveta za koristi, ter potrebno agitacijo svojih druitev in članstvs in sa propagando svojih idej. Nikakor pa ne za propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka organizacija tata običajno svoje glasilo. Torej agitatorični dopisi In naznanila drugih podpornih organizacij in njih druitev naj ee ne pošiljajo listu Prosveta.
Brza Zveza
V EVROPO
preko Hamburga na nailk modernih parnikih
HAMBURG	DEUTSČHLAND
ALBERT BALLIN NEW YORK
Bedna tedenska odplutja. Zmerno cena. Dlrketna ielesniiks A	zveza s Jugoslavijo.
Rodna odplutja tudi na nalih ananih kabinakih parnikih
ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Za navodila vpraiajto lokalnega agenta ali
Hamburc-American Line
177 N. Michigan Avenue « t Chic...
CESTNE ZABASANOSTI!
. V.	I	•	i-
JJmiles an hour
an hour
(Za Prnsveto napisni A. Adsanli)
Zalučal ml j«, po mizi novoletno, (Mirno revijo "življenje", da je ¡KHlranils |k> pspirjlh ter ml razmnzsla jirnvksr splaano
nujno in neodložljivo poročilo za viijo K<m|>odi«ko v glavnem me-
stu.
"Da 1,| te—!" nem krehnll
"Dh l>i ga- ! Ub«ri v "Življenju" poziv vsem pisateljem il-rom domovine, potem govori," ne j«* Ijutil kolega in je odkorakal Atork — |tork v drugo sobo
Ozrl sfpi ae za njim in eiknil: "Nereda- v- Pa kaj ti je?"
"Prosim?"
"Glej, porodilo si mi razma-zair sem jsdikovsl za njim.
Hrzo je prlitorkljal nazaj In
m* z razprtimi, n^dolftnlml oimi
čudil:
"AH m»s? Jojmens, nikar se ne h udu j in dsj ml poročilo, da ti ga pifpiiem. TI pa ta čaa preberi tiatl znameniti poziv, zlasti odatavke, ki aem jih s rdečim podčrtal. Bral boi in vem. da ae boi rgralaJ. kajti ves poziv j«, «na aams koelsrijs In nesram-noat, da «iproatl mL..." Popad« I je zmešano poročilo In odhitet v svojo aoho.
Zvijem el cigareto, jo prils< m in mimogrede ogledujem naslov • no strsn "življenja". Priznam nisem naročen na nobeno llterar. no revijo, kajti me bolj sanima-
Vzemite odprto Jekleno želez-no ceato na vašem potovanju na DELAVSKI PRAZNIK
Delavski praznik—tridnevni prazniki aa piknike ialete, golf, obiskovanje prijateljev la asrodnikov v Chiesikem okroiju letoriSČ f Kamorkoli greste, vse m i te udobno, brttskrbno petr-prosto aabaaanoaU voall In velikih grup.
Delavski praznik jo prinesel največjo za-basanost s voaili v (.ro*lem letu. In letos jo va« kar na ceetah W kedaj preje. Vealte se s hitro, pogosto električno Inter-urhan fteleznieo. Prehitite Jih s 7e-milJ-eko mm erae brslnef Nič zastavnih svetilk la ne aavomega evUanja. Zgodaj ven, zgodaj doma. Prari vftHek praznikov! Za pnj.aniU «aaa vlakov vseh treh telet-ak teieiainra
vedno odprte