Vižovlje: domačini tudi z verigami branijo svoja zemljišča Tržačani v očeh priseljencev: kaj je ugotovil Klop v svoji raziskavi Primorski Danes se poročita kraljevič in kraljicna Martin Brecelj Danes si bosta v West-minstrski opatiji v Londonu »pred Bogom in pred ljudmi«, kot veleva tradicija, obljubila »večno zvestobo« princ William in njegova izvoljenka Kate Middleton. Poročne slovesnosti se bo po londonskih ulicah predvidoma udeležila milijonska množica, prek televizije pa jo bosta po vsem svetu spremljali mogoče celo dve milijardi ljudi, kar pomeni dobra četrtina vsega človeštva. Tolikšne pozornosti je bil doslej deležen le redkokateri dogodek v zgodovini. Saj, poroka med kraljevičem in kra-ljično od nekdaj pomeni višek človeške sreče, kot potrjujejo številne pravljice s takšnim happy endom. Poroko mladega kraljevskega para pač doživljamo kot apoteozo življenja, ki se obnavlja v polnosti svoje moči. Današnja sredstva javnega obveščanja pa omogočajo, da temu obredu v živo sledi ves svet, ki se je medtem strnil v eno samo globalno vas. Zanimivo pa je, da se v današnji kraljevski poroki srečujejo tri institucije - monarhija, zakon med možem in ženo ter cerkev, ki so vsaka po svoje v krizi, in to ne le v Veliki Britaniji, v kateri se današnje slavje godi, ampak v širšem zahodnem svetu. Monarhija že zdavnaj ne pomeni več resničnega centra oblasti; zakonsko zvezo med možem in ženo postavljajo pod vprašaj najrazličnejše oblike novih zakonskih in izvenzakonskih zvez; Anglikanska cerkev kot sicer tudi druge krščanske skupnosti pa vse težje izraža sistem temeljnih vrednot in norm, ki našo družbo »držijo skupaj«, kot naj bi to delala religija. Očitno se pojavlja razkorak med življenjem, ki ga naš svet dejansko živi, in institucijami, ki naj bi ga urejale. Pričakovati bi bilo, da bi ta razkorak skušali odpraviti ali vsaj skrčiti, tako da bi oblika bolje ustrezala vsebini. A do tega ne prihaja, vsaj neposredno in sistematično ne. Gre za znak po-jemanja življenjske sile naše civilizacije? Sicer pa ni res, da so preživele institucije čisto brez koristi. Stare šege in navade lahko postanejo turistična atrakcija. Žal pa na tak način tvegamo fol-klorizacijo svojega življenja. Življenje vse manj pristno živimo in ga vse bolj le igramo. Najbrž ni slučaj, da bosta tudi William in Kate danes nastopila predvsem kot - igralca. dnevnik PETEK, 29. APRILA 2011_ Št. 101 (20.116) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Severna liga vztraja, da so vojaški napadi na Libijo nesprejemljivi Razhajanja v vladni v« • m m m večini se zaostrujejo Berlusconi pri Napolitanu - Opozicija za preverjanje v parlamentu PROSEK - Podjetje AcegasAps prekinilo dobavo Ostali so brez vode Prizadetih je bilo 12 družin - Astronomski račun - Po petih urah spet priklopili k vodovodnemu omrežju PROSEK - Dvanajst proseških družin je ostalo včeraj pet ur brez vode, ker jim je podjetje AcegasAps prekinilo dobavo. Vzrok? Podjetje je naprtilo družinam plačilo skoraj 34 tisoč evrov za vodo, pa čeprav so družine redno plačale vodo, ki so jo dejansko koristile, kot so to dokazovale tudi številke na hišnih števcih vode. Prizadetih je bilo 18 ljudi, med njimi štirje otroci in 90-letna ženica. Pritožili so se na krajevne karabinjerje, pri podjetju AcegasAps je posegel tudi tržaški župan, tako so delavci podjetja po petih urah spet priklopili gospodinjstva vodnemu omrežju. Na 6. strani RIM - »Bilo je slabo, zdaj je še slabše.« Tako je minister za poenostavitev zakonodaje in vidni predstavnik Severne lige Roberto Calde-roli včeraj komentiral novico, da je v dopoldanskih urah šest italijanskih letal prvič sodelovalo pri bombardiranju Gadafijevih postojank v Libiji. Bossijeva stranka vztraja, da so vojaški napadi na Libijo nesprejemljivi. Opozicija zahteva, naj se zadeva razčisti v parlamentu. Predsednik vlade Silvio Berlusconi pa je včeraj o zadevi poročal državnemu poglavarju Giorgiu Napolitanu. Na 5. strani Moretti o baltsko-jadranskem koridorju Na 4. strani Pokrajina Trst: sprejeli obračun za leto 2010 Na 8. strani Nagrada Barduzzi mladim diplomantkam Na 8. strani Goriška oskrba na domu zapostavljena Na 14. strani Sindikati: Tržiški delavci niso lenuhi Na 14. strani Zaradi alkohola višja umrljivost Na 16. strani KOPER, TRST Prvomajska plovba sindikalistov KOPER, TRST - Predstavniki slovenskih in italijanskih sindikatov so s plovbo iz Kopra v Trst praznovali 1. maj in opozorili na nerešena vprašanja na krajevnem in evropskem trgu dela. Dokument s skupnimi zahtevami za razvoj gospodarstva in turizma, pomoč čezmejnim delavcem in razvoj severnojadranskih pristanišč, ki morajo skupaj privabiti čim več ladij, so pri Pomorski postaji v Trstu izročili politikom. Na trajektu Portorož so se zbrali predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL ter ZSSS in KS90. Na 3. strani OPČINE Sinoči v tamkajšnjem Prosvetnem domu Občni zbor Zadruge Primorski dnevnik V I •■ • • • vi • • posvečen bilanci in novi članici uprave OPČINE - Sinoči je v Prosvetnem domu na Opčinah potekal redni občni zbor Zadruge Primorski dnevnik (na sliki KROMA), na katerem je bila na dnevnem redu med drugim odobritev bilance in potrditev nove članice upravnega odbora. Prisotni člani so prisluhnili poročilu upravnega in nadzornega odbora, ki sta ju podala predsednika Jure Kufersin in Vojko Lovriha in predstavitvi bilance zadruge, ki so jo na koncu odobrili in potrdili tudi novo članico upravnega odbora: to je Jelka Cvelbar, ki je nadomestila Matjaža Rustjo. O občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik bomo še poročali. 2 Sobota, 30. aprila 2011 ALPE-JADRAN / M M W M V V V <»>1 ■ IJ M IVI ■ I VI V V VI V^l ■ ■ V V ■ VI ^ V. » M I J v » >» J VI <— ■ ■ O sprejetem dogovoru naj bi glasovali vsi Korošci Kritični glasovi o dogovoru iz vrst slovenske manjšine - Gradiščanski Hrvati previdni CELOVEC - Dva dni po dogovoru med zvezno in deželno vlado ter zastopniki koroških Slovencev, ki predvideva 164 dvojezičnih tabel, sporno ureditev na področju uradnega jezika v občinskih upravah ter ukrepe za sožitje in pospeševanje manjšine, so koroški svobodnjaki (FPK) včeraj že napovedali naslednji korak: povpraševanje prebivalstva o celotnem paketu. Njihov predsednik in namestnik deželnega glavarja Ger-harda Dörflerja Uwe Scheuch je po seji svoje stranke povedal, da bo (sporno) glasovanje izvedeno po celi Koroški (blizu 430.000 volilnih upravičencev) in ne samo na dvojezičnem ozemlju. Termin pa bo predvidoma v drugi polovici meseca junija. Izid sicer ne bo obvezen za uveljavitev dogovora oz. sprejemanje zakona v avstrijskem parlamentu, bo pa stal skoraj pol milijona evrov. Ali je povpraševanje po celi Koroški bolj ugodno za pozitiven izid glasovanja, je težko oceniti in bo odvisno od volilne udeležbe. Ostale deželnozborske stranke na Koroškem so napoved Scheucha že ostro kritizirale in poudarile, da je glasovanje nič drugega kot »mobilizacija volilnega telesa koroških svobodnjakov«. Slovenska Enotna lista (EL) pa je včeraj vnovič pozvala svobodnjake, naj prekličejo načrtovano povpraševanje koroškega prebivalstva o dogovoru, čeprav so se pogajalci dogovorili za takšno obliko potrditve torkovega dogovora. Znotraj slovenske manjšine je medtem slišati vse več kritičnih glasov o dogovoru, na katerega so pristali predsedniki vseh treh manjšinskih organizacij (NSKS, ZSO, SKS). Tako je slovenski odvetnik Rudi Vouk, ki je s svojimi akcijami pred več kot desetimi leti s pritožbami pri ustavnem sodišču prisilil avstrijske oblasti, da se lotijo uresničevanja pravic 7. člena, izrazil svoje razočaranje predvsem nad ureditvijo rabe slovenščine v občinah Dobrla vas in Škocjan. Kompromis, da naj bi slovenščino smeli uporabljati le prebivalci tistih krajev, kjer je delež slovensko govorečega prebivalstva 17,5-odstoten, ni v skladu z avstrijsko ustavo in nasprotuje načelu enakosti, ugotavlja Vouk. Tudi glede tabel manjšina ni veroizpovedi Skupna izjava Ariela Haddada in Antona Stresa LJUBLJANA - Ob krščanski veliki noči in prazniku judovske pashe, ki ju praznujejo v teh dneh, sta se včeraj v Ljubljani srečala predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres in glavni rabin Slovenske judovske skupnosti Ariel Haddad. V skupni izjavi sta poudarila, da si bodo z navdihom vere skupaj prizadevali tudi za spoštovanje človekovih pravic. Stres in Haddad sta po srečanju v prostorih ljubljanske teološke fakultete spomnila na njihove skupne verske in kulturne korenine, in sicer Sveto pismo in njegov duhovno-kulturni vpliv na razvoj evropske civilizacije. »Naša zgodovina je zaznamovana z velikimi duhovnimi, kulturnimi in znanstvenimi dosežki pa tudi z velikimi moralnimi padci,« sta zapisala. Judovska skupnost v Sloveniji je namreč velikokrat doživljala pogrome, s preganjanjem pa je zaznamovana tudi krčanska skupnost, sta v zvezi s tem opozorila. (STA) dosegla to kar si je zastavila: »Dobili smo sicer 73 tabel več kot jih trenutno stoji, hkrati pa izgubili nad 100 tabel, če bi upoštevali razsodbe ustavnega sodišča,« je še pristavil nekdanji podpredsednik NSKS. Na torkov dogovor v Celovcu so se medtem z določeno previdnostjo odzvali tudi pripadniki drugih narodnih skupnosti. Tako je novi predsednik sosveta za hrvaško narodno skupnost na Gradiščanskem Leo Ra-dakovič menil, da bi koroška rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov lahko pozitivno vplivala na odnos do avstrijskih narodnih skupnosti, toda najprej je potrebno preveriti, ali se za koroške Slovence ni ustvarila posebna zakonska situacija, ki bi lahko imela negativne posledice za Gradiščansko. Ivan Lukan Predsednik SLOVENSKE VLADE Borut Pahor ansa venija sprejema vsako ureditev, s katero se bo strinjala manjšina in ki bo omogočila njen nadaljnji razvoj ter uveljavljanje njenih pravic. Predvidenih referendumov oziroma povpraševanjih na avstrijskem Koroškem glede celovškega dogovora minister Zbo-gar ni želel komentirati. Kot je dejal, ni primerno, da se Slovenija o tem opredeljuje, saj bodo odločitev sprejele koroške oblasti. Raje bi si želeli, da ga ne bi bilo, saj ni »nikoli dobro, če večina odloča o pravicah manjšine, kot tudi ni dobro, da se o obveznostih, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb, opredeljuje prebivalstvo na nekem ožjem področju«. Vendar to suvereno pravico prepuščajo strankam na avstrijskem Koroškem in zvezni vladi, pri- ljubljana - Ocene predsednika vlade in zunanjega ministra Za Boruta Pahorja je dogovor v Celovcu prelomen korak naprej LJUBLJANA - Premier Borut Pahor je v torek v Celovcu sklenjeni dogovor med koroškimi Slovenci in Avstrijo danes označil kot »prelomen korak naprej«, ki pa ne pomeni konca poti. Po njegovi oceni pomeni »konkludentno priznanje, da je Slovenija naslednica Avstrijske državne pogodbe (ADP)« in da jo kot tako vidi tudi Avstrija.Na novinarski konferenci po seji vlade sta z zunanjim ministrom Samuelom Zbogarjem v odgovoru na novinarsko vprašanje potrdila, da se Slovenija razume kot naslednico ADP. »Dejstvo je, da je ADP veljavna, dejstvo je, da Avstrija jemlje obveznosti iz te pogodbe kot zavezujoče in dejstvo je, da se sami smatramo kot naslednica pogodbe in tako tudi ravnamo,« je odgovoril minister Zbo-gar. Glede tega, ali bo začela uradne postopke za nasledstvo ADP pri depozitar-ju, Rusiji, pa je dejal le, da je znano, da glede potrebnosti formalne notifikacije v Sloveniji obstajajo različna mnenja. V torek doseženi dogovor je kompromis, ki pa »ne pomeni konca odgovornosti slovenske države kot naslednice, sopodpisnice ADP, da se v celoti uveljavi 7. člen ADP« je pred tem dejal premier Pahor v izjavi glede celovškega dogovora. Poudaril je, da ne gre podcenjevati »odločitve avstrijske strani, da po dolgem času oklevanja stori to, kar ji je zadano z mednarodno pogodbo«. Uradna Ljubljana bo sedaj z veliko pozornostjo spremljala glasovanje v avstrijskem parlamentu o tem dogovoru in pričakuje, da bodo dvojezični napisi označevali vseh 164 krajev na avstrijskem Koroškem in da bo zavoljo odličnih odnosov med državama, vladama in narodoma multikulturnost dobila nove dimenzije, je dejal premier. Zunanji minister Zbogar je v izjavi pozdravil sklenjeni kompromisni dogovor. »S kompromisom seveda niti slovenska manjšina niti sami ne moremo biti popolnoma zadovoljni,« vendar pa je to bilo v sedanjem trenutku - tudi po besedah predstavnikov manjšine - največ, kar je bilo mogoče doseči. Hkrati pa še vedno »predstavlja dosežek, s katerim je manjšina pripravljena živeti in predvsem, kot je rekel predsednik NSKS Inzko, je dosežek, v katerem manjšina vidi prihodnost«, je dejal minister. »In verjamemo ravno to, da kompromis predstavlja nek začetek, ne pa konca dogovarjanja o položaju slovenske manjšine na Koroškem in da predstavlja tudi začetek nekih novih odnosov med večino in manjšino na Koroškem in v Avstriji« ter »nadaljnji korak Avstrije pri izpolnjevanju določil ADP«, predvsem njenega 7. člena, je dejal minister Zbogar. Pozdravil je tudi enotnost treh krovnih organizacij koroških Slovencev, ki je omogočila dogovor. Ponovil je, da Slo- Slovenski ZUNANJI MINISTER Samuel Žbogar ansa čakujejo pa, da bo avstrijski parlament, kot je ob podpisu dejala vlada, podprl dogovor pred poletnimi počitnicami, je še dejal vodja slovenske diplomacije. Zbogar je uvodoma predstavil vsebino doseženega dogovora oziroma memoranduma, kot se uradno imenuje. Med drugim je kot pomembnega izpostavil določilo, da se slovenski jezik kot uradni jezik uporablja v določenih občinah, katerih seznam je priložen, hkrati pa tudi omogoča občinam, da prostovoljno dopustijo pisno in ustno uporabo Slovenščine kot uradnega jezika. Kot pomemben dosežek je izpostavil še, da se bo slovenski glasbeni šoli priznal centralen pomen in da se bo delno financirala iz zveznih in deželnih sredstev. (STA) TERPIN (SSk) O tablah na Koroškem zadovoljiv kompromis Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, ocenjuje, da je dosežen dogovor za postavitev 164 dvojezičnih tabel, zadovoljiv, čeprav ne ravno navdušujoč kompromis, navaja v tiskovnem sporočilu deželni tajnik stranke Damijan Terpin. Zadovoljstvo je v tem, da se je končno celotna problematika premaknila z mrtve točke, kar bo Slovencem na Koroškem prineslo dodatno dvojezi-čnost, ki je do sedaj ni bilo. Dogovor pa ne navdušuje, saj so bile zahteve slovenske narodne skupnost in razni pravni dokumenti avstrijske državne zakonodaje usmerjeni v dosego bistveno večjega števila dvojezičnih napisov. Slovenska skupnost pozitivno ocenjuje stališče Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu, ki je pohvalil vlogo treh krovnih organizacij na Koroškem. Pomembno je, da se upošteva bolj pragmatično stališče, ki sta ga zagovarjali dve krovni organizaciji, kot tudi bolj načelen pristop, ki ga je vodila tretja krovna organizacija. Slovenska skupnost pa ne skriva zaskrbljenosti za nadaljnji razvoj vprašanja zaščite narodnih pravic koroških rojakov. Kompromisne rešitve vedno skrivajo pomanjkljivosti, ki pridejo na dan šele v poznejši fazi izvajanja zakonskih določil. To dobro poznamo Slovenci v Italiji in kar je bilo tudi večkrat podčrtano ob obeležju 10. letnice izvajanja zaščitnega zakona 38/01. Še posebno je problem, ko se zaščito narodne skupnost prepusti politični ali ljudski volji nekega teritorija. Prav zaradi tega SSk smatra nedopustno, da bi se o dogovoru razpisal referendum, ki bi lahko doseženi napredek ustavil oz. ga zavrnil. Slovenska skupnost tudi ocenjuje, da je naslednji korak odprtje vprašanja politične zastopanosti narodne skupnosti v izvoljenih deželnih in zveznih organih. Koroškim Slovencem gre namreč zagotoviti prisotnost v Deželnem zboru in Zveznem Parlamentu ter odpravo visokih vstopnih pragov, ki so veljali do zdaj. Isto vprašanje je ravno tako odprto v Italiji, kjer Slovenci ne uživajo nobenih olajševalnih volilnih me-hanizom, razen za deželne volitve, navaja Terpin. V zaščitnem zakonu 38/01 je sicer poseben člen, ki predvideva predstavništvo v Senatu in Poslanski zbornici, a je do danes ostal mrtva točka na papirju. slovenija - Pred referendumom o pokojninski reformi Če bi prišlo do vladne krize, bi premier želel predčasne volitve LJUBLJANA - Slovenija nima vladne krize, je na včeraš-nji novinarski konferenci po seji vlade ponovno zatrdil premier Borut Pahor. Prav tako je zanikal govorice, da naj bi po 5. juniju odstopil ne glede na rezultate referenduma. Kljub temu pa ne izključuje možnosti predčasnih volitev, ki se mu zdijo boljša možnost kot tehnična vlada. Pahor je sicer prepričan, da njegova vlada uspešno in učinkovito opravlja svoje dolžnosti in pripravlja zakone ter ima v državnem zboru politično večino. Po njegovi oceni je Slovenija politično opravilna in reformno sposobna država, zato ni nobenih skrbi, da bi nekatere nestabilnosti v koaliciji imele posledice za delo vlade. Na vprašanje, ali drži, da bo po 5. juniju odstopil, je Pahor odgovoril, da »on tega ni rekel«. Je pa poudaril, da je njegova primarna skrb trenutno prav pokojninska reforma. Tukaj računa na »zdrav slovenski egoizem«, torej da bodo ljudje glasovali za svoje interese in reformo podprli. Po njegovih besedah bo »zdrav premislek« namreč pokazal, da bi od pokojninske reforme posamezniki imeli koristi. Če pa bo pokojninska reforma na referendumu padla, bodo ljudje posledice čutili predvsem pri svojem življenjskem standardu, je opozoril premier, saj bodo finančni trgi »prav gotovo zelo hitro in verjetno zelo radikalno« ocenili Slovenijo kot reformno nesposobno državo. Prav tako je po njegovih besedah v pripravi tudi že interventni zakon, vprašanje je le, ali ga bo predlagala slovenska vlada ali evropske institucije. V tem primeru bi moral biti zakon poslan v postopek čim prej, da bi poskušal pomiriti finančne trge in da bi Slovenija ohrani- la bonitetno oceno. Varčevali ukrepi, ki bi sledili zavrnitvi pokojninske reforme, pa bi bili zelo surovi, je opozoril Pahor. Če bi prišlo do vladne krize »in bi ugotovili, da je ne moremo preseči«, je Pahor naklonjen predčasnim volitvam oz. je to zanj »bolj atraktivna« možnost v primerjavi s tehnično vlado. Kot je dejal, je namreč tehnični predsednik vlade »invalidna osebnost«, saj mora predsednik vlade imeti mandat ljudi. Tehnična vlade namreč običajno ne morejo opraviti stvari tako, kot bi morale, ocenjuje Pahor, ki bo poskušal opravljati svoje delo do takrat, ko bodo »tisti, ki menijo, da imajo boljšo alternativo in mandat za to, šli v spremembe«. Ob tem upa, da bo njegov naslednik nekdo, ki ga bodo izvolili ljudje. Komentiral je tudi očitke opozicije, da je lutka »botrov levice«, in dejal, da če bi bilo to res, ga ne bi skušali za vsako ceno zamenjati. Prepričan je tudi, da s svojim načinom vodenja ni ustregel nekaterim pričakovanjem oz. interesom. Ministrica za gospodarstvo Darja Radič pa je na vprašanje o morebitnem odstopu iz vlade dejala, da se je »zaenkrat odločila, da mesec maj, tako kot ostali ministri te vlade, posveti referendumu o pokojninski reformi« in pomaga pri argumentaciji pomembnosti te reforme. Dejstvo je, da bo imela pokojninska reforma tako dolgoročni kot kratkoročni vpliv na gospodarstvo ter zmožnost in hitrost njegovega oživljanja, je poudarila. »Po tem letu dela se mi zdi, da sem dolžna, da pomagam tej vladi še pri reformi,« je dejala ministrica. V mesecu maju se bodo po njenem mnenju pogovorili in razčistili nesoglasja in odprta vprašanja, od rezultatov pogovorov pa bo odvisno, ali bo »vztrajala v tej vladi«. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 28. aprila 2011 3 sindikati - Pobuda Medregijskega sindikalnega sveta Furlanija-Julijska krajina/Slovenija Na morju praznovali 1. maj in opozorili na stiske delavcev Plovba iz Kopra v Trst in priporočila politikom - Več tisoč čezmejnih delavcev na črno, v Sloveniji kriza še globlja KOPER, TRST - Predstavniki slovenskih in italijanskih sindikatov so s plovbo iz Kopra v Trst in nazaj praznovali 1. maj in opozorili na nerešena vprašanja na krajevnem in evropskem trgu dela. Dokument s skupnimi zahtevami za razvoj gospodarstva in turizma, pomoč čez-mejnim delavcem in razvoj severnoja-dranskih pristanišč, ki morajo skupaj privabiti čim več ladij, so pri Pomorski postaji v Trstu izročili županskima kandidatoma, favoritoma za preboj v drugi krog volitev. Zamisel o »ploveči« novinarski konferenci je predsednik Medregijskega sindikalnega sveta (MSS) FJK/Slovenija Roberto Treu razložil s temi besedami: »Morje je element združevanja, ne pa ločevanja med narodi in gospodarstvi. To moramo razumeti tudi v luči aktualnih dogodkov v Sredozemlju.« Na trajektu Portorož so se zbrali predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL ter ZSSS in KS90. Med plovbo iz Kopra v Trst je Treu omenil novi evropski pakt stabilnosti, proti kateremu so združeni sindikati 9. aprila v Budimpešti protestirali, saj »napoveduje rezanje javnih izdatkov, ruši kolektivna pogajanja in spodbuja k fleksibilnosti«. Referendum o malem delu v Sloveniji so vsi udeleženci pozdravili kot uspeh, ker naj bi zavrnjena reforma prav tako spodbujala pre-kerne oblike zaposlovanja. Iz Slovenije v Italijo (pa tudi v nasprotno smer) se redno odpravlja od 5 do Trajekt Portorož je v Trst priplul ob 11. uri, po postanku pri Pomorski postaji in srečanju z županskima kandidatoma pa so se udeleženci vrnili v Koper kroma 6 tisoč delavcev, v veliki večini zaposlenih na črno. V deželi FJK je tudi dobrih 10 tisoč hrvaških čezmejnih delavcev. Države izvajajo evropska določila z dvostranskimi dogovori, pri čemer nepopolno obravnavajo pokojnine in davke. Socialne blažilce si lahko privoščijo le delavci s stalnim bivališčem v državi, v kateri deluje podjetje. Dušan Semolič (predsednik ZSSS) je podčrtal, da slovenska vlada išče napačne rešitve, ker jo bolj skrbijo bonitetne ocene kakor potrebe delavk in delavcev, posega v pokojninski sistem (tako kot vse ostale evropske države, op. nov.) in namenja sredstva samo reševanju bank, pri čemer je seveda mislil na NLB. Peter Majcen (KS90) je ocenil, da je kriza v Sloveniji globlja kot v drugih državah ter da izhaja tudi iz polomije privatizacije, ko si je peščica ljudi prilastila skupno lastnino. Elvio Di Lucente (CISL) in Michele Berti (UIL) sta izrazila zaskrbljenost nad splošnim položajem delavcev in paktom stabilnosti, Abdou Faye (CGIL) pa je opozoril, da Sredozemlje res združuje narode, v njem pa je od leta 1988 utonilo 16 tisoč ljudi, ki so iskali svobodo. Pri Pomorski postaji v Trstu je Treu izročil dokument županskima kandidatoma Robertu Cosoliniju in Robertu Anto-nioneju, tržaškega župana Roberta Di-piazze in predsednice Pokrajine Trst Marie Terese Bassa Poropat ni bilo. S koprskim županom Borisom Popovičem se bodo še sestali. Povratna plovba proti Kopru je minila v sproščenem prvomajskem ozračju -ob pršutu, sardelah in vinu. (af) ŠPETER »Odporništvo temelj svobodne države« ŠPETER - »Libija, Egipt, Tunizija, Sirija... vse te države so danes podvržene diktatorskim režimom, njihovo prebivalstvo ni svobodno in se torej nahajajo v podobnem položaju kot Italija pred šestinšestdeseti-mi leti.« Bivši senator Elvio Ruffino, podpredsednik Vsedržavnega združenja partizanov Italije za videmsko pokrajno, se je navezal na aktualne dogodke, da je učencem petega razreda osnovne šole in dijakom tretjega razreda nižje srednje šole iz Špetra med proslavo ob prazniku osvoboditve, ki je bila včeraj dopoldne v cerkvici sv. Kvirina v Špetru, razložil pomen odporniškega gibanja in italijanske ustave, ki je pravzaprav neke vrste zapuščina partizanskega boja. »Odporništvo je bilo bolj kot iz vojaškega vidika,« je poudaril Ruffino, »pomembno zlasti zato, ker je postavilo temelje za svobodno in demokratično Italijo. Ustava je namreč osnovni zakon prav zato, ker omejuje oblast in določa pravice državljanov.« O odporniškem gibanju in njegovem doprinosu k uveljavitvi demokracije v Italiji je v svojem uvodnem pozdravu spregovoril tudi špetrski župan Tiziano Manzini, ki je dejal, da bi se morali italijansko ustavo vsi učiti tudi v šoli. (NM) 4 Sobota, 30. aprila 2011 GOSPODARSTVO PROMETNE INFRASTRUKTURE - Prvi mož italijanskih železnic Mauro Moretti Ob petem koridorju je danes prioriteta baltsko-jadranski koridor Poljska, Češka, Slovaška in del Madržaske so postale industrijski bazen - Balkan bo počakal INFRASTRUKTURE - Predsednik letališča Sergio Dressi Za razvoj letališča v Ronkah potrebna urbanistična avtonomija EVRO BENETKE - Če projekt železniškega koridorja v smeri zahod-vzhod ostaja in bo torej treba spoštovati njegovo dostojanstvo, je današnja prioriteta smer jug-sever, čez Alpe proti Avstriji. Pri tem se je treba osloniti na tabeljsko železnico, ki je še vedno premalo uporabljena, je prepričan pooblaščeni upravitelj italijanskih železnic Ferrovie dello Stato (FS) Mauro Moretti. Svoje poglede na mednarodne železniške mreže je Moretti razgrnil na včerajšnjem posvetu z naslovom Graditi mreže in mrežiti, ki j bil v Benetkah v okviru šeste izvedbe Festivala podjetniških mest. Med drugimi so se dogodka udeležili tudi odbornik za infrastrukture FJK Riccardo Riccardi, odbornik za mobilnost na Deželi Veneto Renato Chisso in predsednik beneške letališke družbe Save Enrico Marchi. Moretti, ki je prihod železnice visoke hitrosti v Benetke napovedal za leto 2019-2020, je povedal, da Poljska, Češka, Slovaška in madžarska pokraji-naz glavnim mestom Zahony ob meji z Ukrajino »postajajo nova industrijska baza«, medtem ko bo »za dozorenje gospodarstev in perspektiv« balkanskega območja vse do Turčije potrebno več časa. Turčija in balkanske republike, kjer ima največ potencialnosti Srbija (omenil je Fiatovo tovarno v Kragujev-cu), bodo po Morettijevi oceni potrebovale peti koridor proti vzhodni Evropi in os, ki bo prečkala Balkanski polotok, »vendar je danes prioriteta balt-sko-jadranski koridor«. S tem se je strinjal tudi Riccardi, ki je potrdil, da Furlanija-Julijska krajina, Veneto in Emilija-Romagna skupaj z ministrom za infrastrukture Mat-teolijem pritiskajo na Bruselj, da bi balt-sko-jadransko os potegnili proti jugu in jo navezali na pristanišča v Trstu, Tržiču, Benetkah in Ravenni. In to kljub prizadevanjem Slovenije, da bi dosegla direktno povezavo Gradca in Maribora oziroma do Kopra. Tudi Moretti je izrazil interes železnic za tržaško pristanišče. Povedal je, da so FS že pred štirimi leti posredovale tržaški Pristaniški oblasti projekt za železniško infrastrukturo na petem in sedmem pomolu in na območju Campo Marzio, vendar nanj ni bilo nobenega odziva. Moretti je napovedal, da bodo načrt znova poslali novi upravi pristanišča. Ob robu beneškega posveta je predsednik tamkajšnje letališke družbe Marchi ocenil, da je vzpostavitev letališkega sistema med Benetkami, Trevisom in Ronkami »naravna dopolnitev«. OBRAČUNI Cimos lani z 2,4 milijona čistega dobička KOPER - Koprski Cimos je lani ustvaril 356,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 11,5% več kot leto prej. Od tega je delež čistih prihodkov od prodaje na tujih trgih znašal 97%. Čisti dobiček se je lani povečal za 19,2% na 2,4 milijona evrov. Cimosovi izdelki so vgrajeni v številne modele avtomobilov blagovnih znamk BMW, Mini, Citroen, Peugeot, Renault, Audi, Ford, Toyota, Volvo, Fiat, Opel, Volkswagen, Aston Martin, Daimler in Avtovaz. Prodaja avtomobilskih komponent se je v letu 2010 povzpela na 343 milijonov evrov, je razvidno iz letnega poročila, ki ga je Cimos objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze. Zahvaljujoč raznolikosti programov je bila rast prodaje v celotni skupini še višja kot v matični družbi; znašala je 14,2%, prihodki od prodaje skupine pa so dosegli 419,7 milijona evrov. Čisti dobiček skupine se je povečal na dobre štiri milijone evrov. Pogled na deželno letališče v Ronkah iz zraka arhiv RONKE - Urbanistične in gradbene norme v deželnem urbanističnem načrtu, ki zadevajo letališče v Ronkah, so stare 33 let, je včeraj v daljšem tiskovnem sporočilu opozoril predsednik letališke družbe Aeroporto FVG Sregio Dressi, za katrega se letališče v takih razmerah ne more razvijati. »To je neodpravljiva ovira za razvoj letališča, z ozi-rom na to, da je naša dežela za to področje zakonodajno avtonomna, pa je to avtonomijo treba uporabiti za odpravo ovire, ki nima primera v Italiji,« je zapisal Dressi. Predsednik letališča deželni upravi predlaga spremembo deželnega urbanističnega zakona za homogena območja M1, kar bi letališču zagotovilo »minimum avtonomije tako glede upravljanja kot načrtovanja razvoja«. Neodvisnost letališča na tem področju bi »preprečila, da bi dobre perspektive rasti in dokončanje infrastruktur zavirale, če ne celo ustavile 33 let stare urbanistične norme,« je zapisal Dressi. Ob tem je dodal, da druga letališča v Italiji imajo programsko avtonomijo. »bilo bi nesmiselno, da bi zakonodajna avtonomijo in posebni statut naše dežele namesto tega, da bi bila dejavnik poenostavitve in razvoja, postala nepremostljiva ovira za zaželjeno rast letališča v Ronkah v njegovi intermo-dalni diomenziji,« je opozoril predsednik letališke družbe. Deželno upravo Furlanije-Julijske krajine je zato pozval, naj v deželnem svetu zastavi hiter postopek za spremembe k deželnemu urbanističnemu načrtu. Na Dressijevo odprto pismo se je včeraj odzval vodja skupine svetnikov Demokratične stranke v deželnem svetu Gianfranco Moretton, ki je predsednika letališča opozoril, da bi moral pred zahtevo po avtonomiji letališča na urbanističnem področju pripraviti razvojni načrt z gospodarskimi predvidevanji, ki naj bi iz njega izhajala. Moret-ton je namreč prepričan, da urbanističnih sprememb brez konkretnih perspektiv za rast prometa na letališču nima smisla uveljavljati, kajti nova urbanizacija brez povečanja števila potnikov bi bila lahko za letališče ovira in ne spodbuda za razvoj. Ob tem je treba tudi razjasniti, kaj o tem misli beneška družba Save, s katero se bo deželno letališče povezalo, je še opozoril Moretton. Kompas MTS lani tvit I I • VI z nižjim dobičkom LJUBLJANA - Družba Kompas MTS je lani po revidiranih podatkih ustvarila 86,8 milijona evrov prihodka, kar je okrog 3,4 odstotka manj kot leto prej. Čisti dobiček se je s predlanskih okrog 1,5 milijona evrov skoraj razpolovil na dobrih 757.000 evrov, je družba objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Čisti prihodki od prodaje so se sicer povečali za odstotek na 85,5 milijona evrov. Trgovinska dejavnost družbe je prihodke povečala za 1,4 odstotka na 83,8 milijona evrov. Družba je beležila nekaj manj kot 948.000 evrov dobička pred davki. Skupina Kompas MTS je lani ustvarila 994.000 evrov čistega dobička, medtem ko je predlani znašal 1,46 milijona evrov. Čisti prihodki od prodaje skupine so se s predlanskih 92,3 milijona znižali na 91,9 milijona evrov. NAVTIKA Marina Portorož lani potrojila dobiček PORTOROŽ - Marina Portorož je lani ustvarila 3,18 milijona evrov čistega dobička, kar je za 207 odstotkov več kot predlani, medtem ko so bili prihodki družbe s 6,82 milijona evrov za 8 odstotkov nižji kot v letu 2009, je razvidno iz revidiranega poslovnega poročila družbe, objavljenega na spletnih straneh Ljubljanske borze. Višji dobiček ob nižjih prihodkih je posledica pozitivnega prevrednotenja vrednosti prodanega premoženja. Nižji prihodki pa so po navedbah družbe izraz splošnih gospodarskih dogajanj na slovenskem trgu, ki so imela tudi letos negativen vpliv na poslovanje družbe. Podjetje je nižje prihodke zabeležilo predvsem zaradi nižjih prihodkov od nočitev in najemnin. Na izpad donosa prodaje glede na predlani so še posebej vplivali 20-odsto-tni upad prihodkov iz naslova sejemske dejavnosti, 25-odstotno znižanje prihodkov dnevnih privezov in 36-odstoten upad čar-ter najemov plovil. Marina Portorož je lastnikom za lani izplačala tri evre dividende na delnico. Največji (73,55-odstotni) lastnik je družba Terme Čatež. OBRAČUNI - Skupščina delničarjev AcegasAps lani več kot podvojil čisti dobiček Marina Monassi prejela razrešnico kot generalna direktorica TRST - Čisti dobiček lanske poslovne dobe večstoritvenega podjetja AcegasAps, ki oskrbuje Trst in Pado-vo, se je lani glede na leto 2009 več kot podvojil in dosegel 22 milijonov evrov. Poslovni obračun so delničarji odobrili na včerajšnji skupščini, ki je potrdila tudi predlog o razdelitvi dividende v višini 0,18 evra za delnico, v skupni vrednosti 9,8 milijona evrov. AcegasAps je lani ustvaril 506,1 milijona evrov čistih prihodkov, kar je 6,1 odstotka več kot v letu 2009, bruto presežek iz poslovanja pa j znašal 48,5 milijona evrov (+8,0%). Za matično družbo so čisti prihodki znašali 286,8 milijona evrov (+4,5%), bruto presežek iz poslovanja 85,4 milijona (+13,4%), dobiček iz poslovanja 32,3 milijona (+0,4%) in čisti dobiček 15,4 milijona evrov (+190,7%). Dividende bodo šle v izplačilo 14. julija. Delničarji so včeraj odobrili tudi načrt za odkup lastnih delnic, s čimer si bo družba zagotovila likvidnost in ugoden vpliv na kotacijo delnic na milanski borzi. Del lastnih delnic bo držala tudi v portfelju kot plačilno sredstvo za morebitne izredne operacije, kot npr. prevzeme sorodnih družb. Z odobritvijo obračuna lanskega poslovnega leta so delničarji podelili razrešnico generalni direktorici družbe Marini Monassi, ki je v začetku leta prevzela predsedstvo tržaške Pristaniške oblasti. O njenem nasledniku pa skupščina včeraj ni odločala. Maraspin na Fernetiče TRST - Upravni svet družbe, ki upravlja tovorni terminal na Ferneti-čih in ga vodi predsednik Giorgio Ma-ranzana, je včeraj za novega pooblaščenega upravitelja družbe Terminal Intermodale Trieste-Fernetti Spa imenoval Livia Maraspina. To nalogo je Maraspin že opravljal v mandatu od leta 2003 do 2008, vse od leta 1999 pa je član upravnega sveta družbe. 1,4794 $ +0,90 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. aprila 2011 evro (povprečni tečaj) valute 28.4. 27.4. ameriški dolar 1,4794 1,4668 japonski jen 120,97 9 6161 120,66 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 40,7350 65,7300 9,5508 40,6500 65 1 850 ll lUlJjlVa l upila danska krona hritancU ti mt 7,4574 0,8888 7,4558 0,88640 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnr\¿i ^ 8,9280 7,8090 8,9364 7,7885 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,124 1,2954 24,136 1,2886 jVILoIjKI llallh. estonska krona trtrint 15,6466 264,48 15,6466 264,79 1 1 la +2,31 KOMPAS MTS NIKA 7,20 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 9,00 +1,58 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IB! IANA 7,79 22,95 31210 SnLUS, L_IMBt__InNn SAVA TERME ČATEŽ 56,00 180 00 +0,03 -1,75 IERME ČnlEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 101,00 16,10 +3,45 -0,09 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 28. aprila 2011 +°,63 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,231 105,90 1642 +1,48 +1,83 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,01 0 9145 +0,55 -0,69 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 2,328 -0,38 +0,43 EDISON ENEL ENI 0,844 4,832 1793 +0,66 +1,43 FIAT FINMECCANICA 7,22 917 +0,79 +2,05 -2 13 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,13 +1,19 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,24 1464 +0,63 -1 35 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,70 -1,56 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,478 7,725 +0,45 +0,72 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,54 6,97 15 82 -0,39 +0,80 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 38,23 -0,06 +0,08 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,206 8,06 +0,53 -0,43 +1 50 TENARIS TERNA 1,015 16,93 +1,07 +041 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,392 0,0786 -0,25 UNICREDIT 6,04 1,73 +0,42 -0,17 SOD NAFTE (159 litrov) 112,86 $ +0,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. aprila 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 779,27 +0,46 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.248,93 1 17418 -0,56 +1 43 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 2.304,02 -1,87 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 740,77 309,24 +0,30 +1,84 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica 1.776,39 -0,05 MBI 10, Skopje 2.545,97 +0,37 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.763,31 +0,57 Nasdaq 100 2.409,90 -0,15 S&P 500, New York 1.360,46 +0,35 MSCI World, New York 1.371,37 +0,34 DAX 30, Frankfurt 7.475,22 +0,95 FTSE 100, London 6.069,90 +0,03 CAC 40, Pariz 4.104,90 +0,91 ATX, Dunaj 2.793,00 -1,17 PX, Praga 1.264,20 +0,05 EUROSTOXX 50 3.005,33 +0,93 Nikkei, Tokio 9.849,74 +1,63 STI, Singapur 3.184,99 +0,07 Hang Seng, Hongkong 23.805,63 -0,37 Composite, Šanghaj 2.887,67 -1,29 Sensex, Mubaj 19.292,02 -0,81 / ITALIJA Petek, 29. aprila 2011 5 POLITIKA - Severna liga potrdila svoje negativno stališče Bombardiranje Libije jabolko spora v vladni večini Berlusconi pri Napolitanu - Poslanska zbornica bo o zadevi razpravljala 3. maja RIM - »Bilo je slabo, zdaj je še slabše.« Tako je minister za poenostavitev zakonodaje in vidni predstavnik Severne lige Roberto Calderoli včeraj komentiral novico, da je v dopoldanskih urah šest italijanskih letal prvič sodelovalo pri bombardiranju Gadafijevih postojank v Libiji. Razhajanja med Severno ligo in predsednikom vlade Silvio Berlusconijem se torej zaostrujejo in poglabljajo. Stranka Umberta Bossija tokrat ne kaže znakov popuščanja. Notranji minister Roberto Maroni, eden najtesnejših Bossijevih sodelavcev, je že v sredo dejal, da je sodelovanje pri vojaških napadih na Libijo zgrešena poteza, proti kateri se je Severna liga pripravljena postaviti po robu tudi v parlamentu. Tega seveda v opoziciji niso preslišali. In tako so včeraj predstavniki Demokratske stranke, Italije vrednot in t. i. tretjega bloka vložili predloge resolucij o sodelovanju Italije v vojaških operacijah. Resolucije sicer izražajo različna stališča, saj je Italija vrednot za razliko od ostalih opozicijskih sil proti bombardiranju, a celotni opoziciji je skupna želja, da bi razkrinkala protislovja v vladni večini. Berlusconijev tabor se seveda skuša braniti. Načelnik Ljudstva svobode v poslanski zbornici Fabrizio Cicchitto je dejal, da sodelovanje v vojaških napadih na Libijo ne zahteva novega glasovanja v parlamentu, saj se je le-ta že izrekel za sodelovanje Italije pri izvajanju resolucije Varnostnega sveta ZN o Libiji. Cicchitto se je pri tem sklical tudi na predsednika republike Giorgia Napolitana, ki je že pred dnevi dejal, da gre za »naravni razvoj« že sprejetih stališč. Še več. Sam Berlusconi je včeraj stopil na Kvirinal očitno z namenom, da bi izkoristil podporo državnega poglavarja. Načelniki skupin v poslanski zbornici so včeraj vsekakor sklenili, da bodo resolucije o Libiji na dnevnem redu 3. maja. Predsednik zbornice Gianfranco Fini je dejal, da bo skrbno preveril, ali je novo glasovanje potrebno ali ne. Sicer pa je medtem v vladni večini nastala nova razpoka. Milanski dnevnik Il Giornale, ki je last premierjevega brata Pao-la Berlusconija, je včeraj na prvi strani z največjim poudarkom hudo napadel gospodarskega ministra Giulia Tremontija, češ da »ščuva« Severno ligo. Na tak način naj bi se maščeval za podporo, ki jo je Berlusconi zagotovil Lactalisu za prevzem Parmalata, in za druge podobne reči. Berlusconi je včeraj objavil noto, v kateri Tremontiju potrjuje polno zaupanje. V resnici pa med obema rase nezaupanje tudi zato, ker je vse več takšnih, ki menijo, da bi Tremonti lahko celo zamenjal Berlusconija na čelu vlade. Italijanski lovski bombnik Tornado se pripravlja na napad na Libijo ansa EVROPSKO SODIŠČE - Zavrnjen zakonski ukrep iz leta 2009 Zaporne kazni za nezakonite priseljence kršijo temeljne pravice LUXEMBOURG - Evropsko sodišče v Luksemburgu je Italiji prepovedalo zapiranje nezakonitih priseljencev, ki kljub navodilom oblasti ne zapustijo države. Sodišče je ocenilo, da takšna praksa predstavlja kršitev temeljnih pravic in je v nasprotju z evropsko politiko vračanja nezakonitih priseljencev v tretje države. Italija je zakon uvedla leta 2009, za nezakonite priseljence, ki ne zapustijo države, pa predvideva zaporno kazen med enim in štirimi leti. Sodišče je v obrazložitvi odločitve med drugim navedlo, da je za evropsko politiko vračanja nezakonitih priseljencev v tretje države ključnega pomena enako razumevanje in izvajanje direktive v vseh državah članicah. Zadeva je prišla pred sodišče lani, ko je bil na podlagi omenjenega zakona za leto dni zaprt alžirski nezakoniti priseljenec Hassen El Dridi. Slednji si je zaporno kazen prislužil, ker ni imel dovoljenja za bivanje, države pa ni zapustil v petih dneh, kot so od njega zahtevale italijanske oblasti. El Dridi je še vedno v zaporu. Roberto Maroni ansa Evropsko sodišče je v odločitvi zapisalo, da države članice ne smejo uvajati strožjih pravil, kot jih predvideva evropska direktiva o repatriaciji nezakonitih priseljencev v tretje države. El Dri-dija naj bi zato zdaj izpustili. Odločitev Evropskega sodišča pomeni hud udarec italijanski politiki do nezakonitih priseljencev, ki se je močno zaostrila prav pred dvema letoma, ko je Italija z Libijo sklenila sporazum o vračanju beguncev brez predhodnega preverjanja upravičenosti do azila. Prav v teh dneh je Italija zaradi vala nezakonitih priseljencev iz Tunizije skupaj s Francijo zahtevala spremembe schengenskega sporazuma, ki naj bi državam omogočile ponovno uvedbo nadzora na mejah v izrednih razmerah ter omejitve prostega gibanja znotraj območja. Med državama je namreč izbruhnila »begunska vojna«. Italija je, ker članice Evropske unije niso hotele prevzeti dela beguncev na svoje ozemlje, začela tunizijskim prebežnikom izdajati začasna dovoljenja za prebivanje. Ker je večina Tunizijcev želela vstopiti v Francijo, so francoske oblasti znova začele nadzirati meddržavno mejo in Tunizijce vračati v Italijo. Notranji minister Roberto Maroni se je razsodbo Evropskega sodišča negativno odzval, češ da ukrepa le proti Italiji in ne proti drugim državam, ki zavzemajo podobna stališča do priseljencev. Po oceni opozicije pa je razsodba razkrinkala demagoško politiko, ki jo vlada vodi na tem delikatnem področju. Draghi: Izravnava samo z zmanjšanjem izdatkov RIM - Guverner Bance d'ltalia Mario Draghi je opozoril, da je izravnava državnega proračuna v letu 2014 možna samo s sedemodstotnim zmanjšanjem javnih izdatkov. Pristavil je, da bi tolikšno količino sredstev prihranili samo z omejevanjem izdatkov na vseh glavnih področjih. Draghi je povedal, da italijansko gospodarstvo že več let raste prepočasi, posledica tega pa so stagnacija dohodkov, težave z zaposlitvami in zapleteno upravljanje javnih financ. Izravnavo bilance v letu 2014 napoveduje dokument, ki ga je sprejel ministrski svet. Deficit je znašal v letu 2010 4,6 odstotka BDP, kar postavlja Italijo na tem specifičnem področju med stabilnejše evropske članice. Drugi parameter, javni dolg, pa je kot znano rekordno visok. Generalni direktor Mauro Masi zapušča RAI RIM - Generalni direktor Mauro Masi po dveletnem vodenju radiotelevi-zije RAI zapušča svoje mesto, odstop naj bi formaliziral 4. maja. Prevzel bo namreč krmilo javne družbe Consap, ki ima v koncesiji javne zavarovalniške storitve. Masi, ki med uslužbenci RAI ni užival velikega ugleda, bo po novem pooblaščeni upravitelj te družbe. Favoritinja za nasledstvo v samem vrhu RAI naj bi bila Lorenza Lei. Tajnik sindikata novinarjev Usigrai Carlo Verna je že opozoril, da se bo moral naslednik zavzeti za ponoven zagon javne radiotelevizije, spomnil pa je tudi na neobičajni novembrski referendum, na katerem je 91 odstotkov glasujočih novinarjev RAI izreklo Masiju nezaupnico. Coroni 4 leta zapora zaradi bankrota in utaje MILAN - Milanska sodnica za predhodne obravnave Federica Centonze je fotografa italijanskih zvezdnikov Fa-brizia Corono včeraj ob zaključku obravnave s skrajšanim postopkom obsodila na štiri leta zaporne kazni zaradi goljufivega bankrota in davčne utaje vezane na njegovo agencijo Corona's. Obravnavo ravno tako preiskovanega lastnika agencije manekenk, televizijskih voditeljic in subretk Leleja More pa so zaradi teritorialnih kompetenc predali tožilstvu iz Bergama. Moro dolžijo bankrotiranja njegove družbe LM Menagement. Obe družbi sta med letoma 2005 in 2007 v polni aferi Val-lettopoli utajili 4 oz. 3,8 milijona evrov. Sicer ni razsodba za Corono nobena novost, saj je bil že obsojen na 3 leta in 4 mesece zaporne kazni zaradi izsiljevanja znanih osebnosti z grožnjo objave njihovih fotografij in še na leto dni zaradi korupcije stražarja v zaporu. VATIKAN - Beatifikacija papeža Janeza Pavla II. V Rimu milijon vernikov V večnem mestu pričakujejo 62 državnih delegacij z vsega sveta - Lov na papeške spominke RIM - Pred nami je 1. maj, ob prazniku dela tudi dan, ko bodo priljubljenega papeža Janeza Pavla II. slovesno razglasili za blaženega. Papež je umrl aprila 2005, njegovo krsto pa bodo ob tej priložnosti izkopali in jo že danes postavili na ogled v vatikansko kripto, kjer bo ostala do nedelje, ko bo v Rimu zaživel velik praznik. Verniki se bodo lahko poklonili ampuli papeževe krvi, ki so mu jo odvzeli, ko je bil v bolnišnici, in jo bodo odslej hranili z ostalimi pomembnimi relikvijami. Slovesnosti naj bi se po prvih podatkih udeležila milijonska množica častilcev najbolj priljubljenega papeža vseh časov. V Rim se bo pripeljalo 62 državnih delegacij, od Albanije do Zimbabveja s svojimi predsedniki in premieri, kralji in kraljicami, ki bodo prisluhnili slovesnosti, ki jo bo vodil sedanji papež Benedikt XVI. V Rimu bodo od danes na prodaj tako imenovani »Papa bit« oziroma vozovnice za avtobuse in metroje, na katerih bo natisnjena fotografija papeža v molitvi. Okrog trga sv. Petra pa so kot gobe po dežju »zrasle« stojnice in kaže, da bo dovoljenih in nedovoljenih prodajalcev »Papa spominkov« celo 10 tisoč ... Janez Pavel II. bo postal človek, ki ga je Cerkev najhitreje po smrti razglasila za blaženega (Mati Terezija je bila za blaženo razglašena 6 let po smrti). Da bi postal svetnik, pa je potreben še drug čudež (prvi je bil ozdravitev nune), ki se mora zgoditi po beatifikaciji. Kakorkoli že, papeža bodo verniki odslej slavili vsako leto 22. oktobra, ravno na dan, ko je pred 33 leti začel svoje papeževanje. Eden izmed najbolj priljubljenih papežev ansa VATIKAN - Na beatifikacijo Janeza Pavla II. Delavec iz Poljske prispel peš v Rim VARŠAVA - Pawel Kurylo, 39-letni zidar s severovzhoda Poljske, se je na slovesno beatifikacijo pokojnega papeža Janeza Pavla II. odpravil peš in je od 25. marca prehodil okoli 2300 kilometrov od svojega doma v vasi Pruska Wiel-ka pa vse do Rima. Odločitev za dolg pohod proti Vatikanu je bila po besedah Ku-ryla spontana. Z njo je želel dokazati, da se lahko slovesnosti, na kateri bo na Poljskem rojeni bivši papež v nedeljo razglašen za blaženega, udeleži prav vsak Poljak, če si to zares želi. Za dnevnik Dziennik Polski je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa Kurylo še povedal, da je na popotovanju ves čas v rokah držal rožni venec. Po lastnih besedah je dnevno prehodil od 70 do 80 kilometrov, pri čemer je moral za sabo vleči še šotor na kolesih, v katerem je spal in hranil najnujnejše potrebščine. Glavnih cest se je izogibal, v Avstriji pa naj bi ga za krajši čas pridržala policija. Nazaj na Poljsko se namerava vrniti z vlakom, njegove besede še povzema dpa. Beatifikacija pokojnega papeža je zelo pomemben dogodek ne le za poljske katolike, temveč za veliko večino Poljakov, za katere Janez Pavel II. predstavlja najvišjo moralno avtoriteto. Vendarle naj bi bilo v Vatikanu ob beatifikaciji po ocenah poljskega inštituta za turizem le okoli 300.000 Poljakov in ne milijon, kot so sprva napovedovali. Od poti naj bi jih odvrnile predvsem zelo drage ponudbe turističnih agencij. Kot navajajo poljski viri, pa bo v nedeljo v Vatikanu vendarle prisoten celoten poljski državni vrh, vključno z bivšimi predsedniki, a z izjemo premiera Donalda Tuska, ki se je odločil ta svečani trenutek obeležiti z obiskom v Wadowicah pri Krako-vu, rojstnem kraju Janeza Pavla II. 6 Petek, 29. aprila 2011 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ZAHODNI KRAS - Samovoljni ukrep podjetja prizadel dvanajst družin Prosek, plačali so račune za vodo, a AcegasAps jim je prekinil dobavo AcegasAps zahteval plačilo skoraj 34 tisoč (!) evrov za nekoriščeno vodo - Po petih urah spet obnovili dobavo Dvanajst družin je redno plačevalo račune za porabljeno vodo, kljub temu pa jim je podjetje AcegasAps prekinilo dobavo vode. Zgodba absurda, ki je prizadela skupno osemnajst ljudi, se je zgodila včeraj na Proseku. Še dobro, da je prekinitev trajala »le« pet ur, zadeva pa s tem ni končana. Podjetje AcegasAps je pred dnevi poslalo enajstim družinam astronomski račun za vodo v višini 33.975,87 (!) evra, in zahtevalo, naj ga poravnajo, ter zagrozilo, da jim bo v drugačnem primeru prekinilo dobavo vode. Družine so dostavile podjetju vse redno plačane račune za rabljeno vodo, tako kot je bilo razvidno iz posameznih hišnih števcev. AcegasAps sploh ni upošteval tega dokaza o plačilu in včeraj okrog poldneva sta njegova delavca zaprla in zapečatila ventil cevi, ki je dovajala vodo vsem prizadetim družinam. Tako so le-te ostale od 13. ure dalje brez vode. Prizorišče zagonetne zgodbe je območje, ki mu Prosečani pravijo Runica. Nahaja se ob cesti, ki s prireditvenega prostora na Balancu vodi mimo pokopališča proti Devinščini. Tu se vsako leto ob opa-silu ustavi procesija ter se pokloni božjemu obeležju na pročelju ene od tamkajšnjih hiš. V tem vaškem predelu po drugi sve- tovni vojni niso imeli vodne napeljave. Domačini so zaprosili takratno vodovodno podjetje Acegat, naj jim napelje vodo od nekaj desetin metrov oddaljene cevi. Podjetje jim je odgovorilo, da nima sredstev in niti uslužbencev, ki bi to lahko storili. Pristalo pa je na dogovor, da bo družinam dobavljalo vodo, če bodo same zgradile lasten vodovod. Domačini so to tudi storili. Bilo je leta 1948, gradbena dela je vodil Matija Bu-kavec, se je včeraj spominjala gospa Berta Kralj, vdova Stanka Prašlja, nepozabnega vratarja proseških Starih »Točota«. Včeraj je ostala tudi ona, pri 90 letih celo popoldne brez vode. Matija Bukavec in njegovi sodelavci so zgradili vodovod s cevmi, ki so jih bili tri leta prej na proseškem območju zapustili Nemci. Napeljali so jih do vsake hiše, vsega je bilo za kakih 300 metrov zasebnega vodovoda. Podjetje Acegas je namestilo skupni števec na cesti, kjer se je z javnega vodovoda odcepila cev takrat novega »zasebnega vodovoda«, obenem je tudi namestilo hišne števce vsakemu od enajstih gospodinjstev. Leta 2000 se jim je pridružilo še eno. Paolo Škabar si je ob domu staršev zgradil in uredil svoj dom. Ko je podjetje AcegasAps zaprosil za vodni priključek, mu ga je podjetje zagotovilo s tem, da se je priključilo na »zasebni vodovod«, ter mu tudi namestilo hišni števec. Njemu podjetje AcegasAps ni dostavilo zahteve za plačilo astronomskega računa in ga tudi ni opozorilo na morebitno prekinitev dobave vode. Ko so delavci zaprli ventil ob skupnem števcu na cesti, pa je tudi njegov dom ostal brez vode, zaradi česar je zadevo prijavil karabi-njerjem na Devinščini. Družine iz Runice so imeli prvič težave s podjetjem Acegas že leta 1999. Vsaka družina je, seveda, plačevala račun na podlagi porabe, ki jo je beležil vsak posamezni hišni števec. Zgodilo pa se je, da je skupni števec, tisti na cesti, beležil mnogo večjo porabo vode. Razlika je takrat znašala 400 kubičnih metrov vode, to je štirikrat več od hišne porabe vseh gospodinjstev. Očitno se je voda porazgubila, ker je začela cev puščati. Novembra 1999 je podjetje Acegas zagrozilo s prekinitvijo dobave vode, a se je v zadnjem trenutku premislilo. Takratni direktor Desno prizadeti proseški prebivalci; spodaj občinska delavca sta prekinila dobavo vode foto marjan kemperle Luigi Rovelli je napovedal, da »bomo morali čim prej najti rešitev, kako gospodinjstva redno priključiti na naše vodovodno omrežje oziroma, kako odpraviti zasebni vodovod prek katerega jih zdaj oskrbujemo.« Minilo je dobrih enajst let, a nič se ni spremenilo. Družine iz Runice so redno plačevale račune za porabljeno vodo, podjetje AcegasAps pa jim je poleg tega računa v letih od 2000 do 2010 poslalo še račune za vodo iz skupnega števca. Dejansko za tisto, ki je niso koristili, se pa je porazgubila zaradi puščanja več kot pol stoletja starih, dotrajanih cevi. Leta 2000 je dostavilo štiri račune v višini 2.136,07 evra; leta 2001 dva računa v višini 707,54 evra; leta 2002 pet računov v višini 544,51 evra; leta 2003 en račun v višini 3,28 evra; leta 2010 pa zadnjih 5 računov v višini 30.587,47 evra. Skupno 33.978,87 evrov. Pred dnevi je direktor Urada za terjatve nadzorne direkcije za upravljanje in investicije Francesco Callegari poslal enajstim družinam (družina Paola Škabarja je bila izvzeta) obvestilo, da bo podjetje prekinilo dobavo vode s skupnega števca, če ne bodo v roku petih dni plačali astronomskega računa. V sredo opoldne sta delavca podjetja že hotela prekiniti dobavo vode, a jima ni uspelo zaradi ostrega na- sprotovanja prizadetih domačinov. Včeraj, nekaj po dvanajsti uri sta se vrnila in opravila, kar jim je naročil odgovorni z urada za števce. Ob enih je bila dobava vode prekinjena, voda je sicer še kake pol ure curljala, da so lahko prizadete družine nabrale nekaj veder vode, ob pol dveh pa so pipe usahnile. Tako je ostalo 18 ljudi, med katerimi tudi štirje otroci, brez vode. »Niti v Ugandi se ne dogaja kaj takega,« je žalostno pokomentiral Egon Bukavec, so-vaščan, ki stanuje le nekaj deset metrov od Runice, a ima srečo, da njegovo hišo oskrbuje javni vodovod. Eden od stanovalcev, Fredi Pertot, je zadevo prijavil karabinjerjem z bližnje De-vinščine. Marešalo si je ogledal območje, slišal pritožbe ljudi. Medtem je zahodno-kraška rajonska svetnica Maria Grazia Vil-li o zadevi obvestila tržaškega župana Roberta Dipiazzo in mu posredovala dokumentacijo o astronomskem računu. Zupan, jezen, ker je prišlo do prekinitve javne storitve, kar je po zakonu prepovedano, je posredoval pri podjetju Acega-sAps. Tudi karabinjerji z Devinščine so posredovali pri podjetju. Eden od funkcionarjev je obljubljal, da bodo vodo spet priključili, le ena od družin bi si morala prevzeti odgovornost za skupni števec, kar dejansko pomeni, da bi si morala formalno prevzeti na grbo celotno zadevo. Domačini niso nasedli, nekaj ur so na karabinjerski postaji vztrajali pri svoji pravici do vode. Naposled je moral funkcionar le kloniti. Okrog šestih popoldne se je eden od občinskih delavcev vrnil na Prosek, odprl ventil in »zasebni vodovod« je bil spet priključen na javno vodovodno omrežje. Konec dober, vse dobro? Nikakor! Vprašanje »zasebnega vodovoda« in puščanja se je kričeče zastavilo že leta 1999. Takrat je sam direktor Rovelli ocenil, da bo treba zadevo rešiti. Minilo je enajst let, v katerih ni podjetje AcegasAps storilo nič, da bi razvozlalo ta zagonetni vodovodni klobčič. Edino, kar je bilo zmožno storiti, je bilo pošiljanje zasoljenih računov za vodo, ki je ljudje niso koristili. Namesto da bi bilo hvaležno ljudem, ki so pred več kot 60 leti na lastno pest storili to, kar bi moralo storiti javno vodovodno podjetje, jim pošilja lažne račune. Naposled jim je samovoljno prekinilo dobavo vode, kar je - mimogrede - kaznivo dejanje, saj podjetje ne more na lastno pest prekiniti javno storitev, za katero ima koncesijo. Ali bo kdo odgovarjal za škodo, ki je bila včeraj prizadejana 18 ljudem na Proseku? Marjan Kemperle SV. IVAN - Nesreča brez hujših posledic, zdravili so jo v Burlu Doberman med igro ugriznil šest mesecev staro punčko V sredo je v nekem stanovanju pri Sv. Ivanu prišlo do nesreče, ki je imela k sreči le lažje posledice. Tržaška kve-stura ni sporočila, kje se je dogodek točno pripetil, da bi zaščitila zasebnost družine in male poškodovanke. Popoldne se je šest mesecev stara punčka igrala s psom dobermanom. Nežno ga je božala, med tem početjem pa se ji je rokica zapletla v pasji ovratnik. Pes jo je med obratom ugriznil v glavico in jo tako lažje ranil. Starši so jo prepeljali v bolnico Burlo Garofolo, kjer so ji obvezali rano. Deklico so pripeljali domov z enotedensko prognozo. Posegla sta policija in osebje občinskega pesjaka, ki je ob privoljenju lastnika prevzelo dobermana v začasno skrbstvo. Deklica sama tavala po Rojanu Druga nezgoda, v kateri se je prav tako znašla deklica, se je v sredo zjutraj pripetila v Rojanu. Mimoidoča gospa je opazila punčko, ki je sama tavala po ulici. Bila je bosa in pomanjkljivo oblečena, zaman pa je iskala mamo. Gospa se je ustavila in odtipkala številko 113, kmalu zatem sta privozi-la dva policijska avtomobila. Policisti so se z deklico poskusili sporazumeti, bila je vznemirjena, slabo pa je razumela italijanski jezik. Deklica jim je vsekakor zaupala in jih pospremila do svojega doma. Vrata stanovanja v bližnjem poslopju so bila odprta in notri ni bilo nikogar. Zatem je domov prispela mati, kitajska državljanka, ki sprva ni razumela, kaj tam delajo policisti. Ko so ji to razložili, je povedala, da je štiriletno punčko pustila doma samo, v šolo pa je medtem pospremila ostala dva otroka. Mož ji ni mogel pomagati, bil je v službi. Policisti so izpolnili zapisnik in podatke matere poslali na tržaško državno tožilstvo, lahko jo prijavijo zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja otroka. Prehitra vožnja med Opčinami in Bani Tržaška občinska policija je v sredo dopoldne z laserjem preverjala hitrost vozil na Miramarskem drevoredu, kjer vozniki prepogosto pritisnejo na plin. Popoldne so se redarji preselili na pokrajinsko cesto št. 35, in sicer na odsek, ki z glavnega openskega krožišča vodi proti Banom. Na obeh odsekih velja hitrostna omejitev 50 kilometrov na uro. Zabeležili so vsega skupaj okrog deset prometnih prekrškov, z najnevarnejšo vožnjo se je tokrat »izkazala« 40-letna voznica, italijanska državljanka z avtomobilom hyundai s slovensko registrsko tablico. Med Opčinami in Bani je vozila 115 kilometrov na uro in si tako nakopala petsto evrov kazni, odbitje šestih vozniških točk in začasen odvzem vozniškega dovoljenja. Globo je plačala takoj, saj zakon predvideva za kršitelje s tujimi vozili takojšnjo poravnavo dolga. Najmlajša med kaznovanimi je bila 21-letnica, ki je na istem odseku vozila 100 kilometrov na uro s fiatom 500. Kot novopečeni voznici so ji odbili kar 12 vozniških točk. SODIŠČE - Nesreča iz leta 2009 Proces o smrti v železarni po skrajšanem postopku Tržaški sodnik za predhodne preiskave je včeraj sprejel zahtevo odvetnika obrambe Giovannija Borgne in odločil, da bo proces o odgovornostih za nesrečo, v kateri je 12. januarja 2009 v škedenjski železarni izgubil življenje 37 let stari delavec Dušan Poldini, potekal po skrajšanem postopku. Na zatožni klopi sta direktor železarne Francesco Rosato (na sliki) in odgovorni za vzdrževalna dela Giuseppe Pasotti. Za vodjo Poldinijeve izmene Andreo Svica je odvetnik zahteval dogovorjeno kazen, pogajali se bodo naknadno. Vsi trije so obtoženi nenamernega uboja. Sojenje se bo začelo 26. maja, ko bodo med drugim predložili seznam prič. Javne razprave zaradi posebne oblike postopka ne bo. Skrajšani postopek med drugim zagotavlja, da je v primeru obsodbe kazen zmanjšana za tretjino. Oškodovanih strank v tem procesu ne bo, ker je obramba tako s svojci pokojnika kot s sindikati (v prvi vrsti je bil sindikat kovinarjev FIOM-CGIL, ki je zahteval predvsem izboljšanje varnostnih razmer v železarni) dosegla ločena odškodninska dogovora. Dušan Poldini se je 12. januarja 2009, baje na ukaz vodje izmene, odpravil na večji žerjav, da bi ga podmazal. Medtem pa je drugi delavec, nič hudega sluteč, upravljal žerjav, s katerim je pretovarjal kontejnerje. Delavca med seboj nista mogla komunicirati, žerjav se je premaknil in prišlo je do tragične nesreče, ki ji je - tako ocenjuje obtožnica - botrovala pomanjkljiva organizacija dela. (af) / TRST Četrtek, 28. aprila 2011 7 1 VIŽOVLJE - Daljnovod z visoko napetostjo V« • I •• litv v Domačini branijo zemljišča pred predstavniki družbe Terna S protestom niso dovolili vstopa na zemljišče - Začeli z deli brez dovoljenja lastnikov Po protestnih shodih proti načrtu delniške družbe Terna v Šempolaju so se odločni domačini uprli tudi v Vižovljah. Štirje predstavniki družbe Terna, ki namerava okrepiti oz. v bistvu na novo zgraditi daljnovod od Tržiča do Padrič, so se včeraj dopoldne zbrali na zemljišču ob nogometnem igrišču, kjer stoji električni drog. Uslužbence Terne, katere so na kraj pospremili policisti, je pričakala množična skupina krajanov, ki jim ni dovolila vstopa na zemljišče. Predstavnika Jusa Vižovlje sta namreč zahtevala prevajalca, da bi se s predstavnikom družbe Terna lahko pogovarjala v slovenščini. Tega pa ni bilo. Policist, ki se je prej pogovarjal z ljudmi v slovenščini, je na vprašanje domačinov, če lahko pokliče prevajalca, odgovoril v italijanščini in rekel, da slovenskega jezika ne govori. Večkrat so tudi zaprosili za dokumentacijo v slovenskem jeziku, niti te niso dobili. Zaradi tega so jim vstop na zemljišče preprečili s namestitvijo verige, protestniki pa so se odločno postavili za njo. Čeprav do droga ni šel, je predstavnik Terne vseeno v zapisniku opisal, kakšen je trenutno drog in kakšne rastline rastejo tam okoli. Od droga je bil oddaljen kakih 50 metrov, drog pa so zakrivala drevesa in grmičevje. »Zavzemamo se le za spoštovanje zakonov«, je dejal predstavnik jusarjev Marko Legiša, saj je družba na zemljišču Sandra Kosmine v Vižovljah začela z deli brez dovoljenja lastnika. Dogovorjeni so namreč bili, da se srečajo šele danes popoldne, dela pa so se že s polno paro pričela včeraj zjutraj. Protestniki so dela zaustavili in telefonirali na Kvesturo in gozdnim stražam, ki so zemljišče s požaganimi drevesi poslikali. Po mnenju podpredsednika tržaške pokrajine Walterja Godine, ki je nedovoljeno dejanje tudi osebno videl, so povzročili hudo okoljsko škodo, saj kraško planoto ščitijo evropske in državne norme, da niti ne omenjamo deželnega projekta Narava 2000. Družba Terna pa trdi, da so avtorizacijo dobili z ministrstva za gospodarski razvoj, češ da je nov daljnovod v javno korist. »Na srečanju z vaškimi organizacijami na Občini namena in koristi novega daljnovoda niso jasno orisali, krajanom pa to ni v nobeno korist«, je pripomnil predsednik Jusa Vižovlje Mitja Kravanja. Tako so tudi na zemlji Mitje Terčona, na meji med Mavhinjami in Vi-žovljami, brez dovoljenja lastnika zamejili območje gradnje novega droga z rdeče-be-lim trakom in si začrtali pot do njega. Lastnik pa je vložil prijavo na Kvesturo. Družba Terna naj bi na devinsko-na-brežinski občinski seji pred časom predstavila načrt daljnovoda visoke napetosti, ki je bil povsem drugačen od tega, kot se ka- Protestniki na zemljišču, kjer je družba Terna brez predhodnih dovoljenj začela z deli kroma že sedaj. Poleg tega pa niso povedali, da bodo »obiskovali« zemljišča z namenom, da jih razlastijo. Kot je potrdil deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je bil tudi prisoten, se na tak način norčujejo iz domačinov in predstavnikov oblasti. Prizadeti lastniki ter predstavniki vaških organizacij in jusarjev so predlagali, naj bi električne kable namestili pod zemljo ali poiskali alternativno rešitev, ki ne bi oškodovala domačinov. V načrtu Terne so kabli speljani z veliko višjo ja-kostjo, nameščeni naj bi bili visoko nad hišami in z višjimi nosilnimi drogi, kar bi povzročilo nepopravljivo škodo vaški skupnosti in uničilo naravne značilnosti Krasa. »V imenu Jusa smo jim sporočili, da bi jim zemljišča dali na razpolago brez nobene odškodnine, če bi bili kabli vkopani. Nismo proti projektu, a želimo, da izkažejo spoštovanje do ljudi in jim povzročijo najmanjšo možno škodo«, je še dejal Kravanja. Družba Terna se na njihovo prošnjo ni nikoli odzvala. Sami so si priskrbeli poročilo družbe, ki ga je ta posredovala ministrstvom za gospodarski razvoj in za zaščito teritorija in okolja. V poročilu pa je zapisano, da bi višja železna ogrodja elektrovoda pravzaprav bistveno prispevala k lepšemu okolju. Poslali so že izreden priziv predsedniku republike s prošnjo, da bi dela zaustavili, v vseh prizadetih vaseh pa zbirajo podpise. S tem upajo, da bi lahko dela zaustavili in podaljšali rok začetka gradnje. Ob vsem tem pa se vaščani sprašujejo, ali so sploh prebivalci drugih vasi, po katerih poteka trasa, seznanjeni z dogajanji. Andreja Farneti volitve - Demokratska stranka Mladi pomenijo veliko bogastvo za družbo Mladi so bogastvo, ki ga je treba ovrednotiti, je bil naslov pobude Demokratske stranke, ki se je odvijala sredo v Ljudskem domu v Križu. Na srečanju, ki je sledilo predstavitvi kandidatov DS za za-hodnokraški rajonski svet in kandidature Stefana Ukmarja za tržaški občinski svet so sodelovali Štefan Čok, kandidat za pokrajinski svet v okrožju Trst 11 (Greta-Barkovlje-Zahodni Kras), Marina Gu-glielmi, sedanja odbornica za mladinske politike in kandidatka za pokrajinski svet v okrožju Devin-Nabrežina ter senatorki Tamara Blažina in Rita Ghedini. Senatorka Blažina je poudarila krizno situacijo, v kateri se nahajajo mladi v današnji Italiji in poudarila nezadostnost posegov sedanje vlade. Marina Guglielmi in Štefan Čok sta poudarila delo, ki ga je opravila Pokrajina v teh letih na področju dela, izobraževanja, kulture ter željo, da bi v novem mandatu pokrajina vložila še dodatne energije v te tematike, saj predstavljajo ta področja vlaganje v bodočnost. Angažiranost mladih pri izbirah pokrajinske uprave in njihovo čim širše sodelovanje pri oblikovanju javnih politik sodita v glavne tematike, ki jih Čok in Guglielmi obravnavata v svoji volilni kampanji. Rita Ghedini je predstavila zakonski osnutek, ki ga je predložila DS, in poudarila prizadevanja stranke, da bi se zagotovilo bodočim generacijam osnovne pravice, ne da bi to prizadelo krčenje pravic starejših generacij. Senatorka Ghedi-ni, ki se ukvarja predvsem s področjem dela, je poudarila potrebo, da se vloži v boj proti prekernosti veliko denarja, saj gre za strateško vprašanje za bodočnost države. Najvažnejši predlog, ki ga vsebuje zakon-siki predlog Demokratske stranke, je predvsem t.i. osebna državljanska dota, to pomeni posebni sklad, ki bi preko javnega in zasebnega vlaganja zagotovil vsakemu mlademu ob 18. letu starosti (z večjim vlaganjem javne uprave v tiste mlade, ki izvirajo iz manj premožnih slojev) razpoložljivost približno 27.000 evrov za njegove študije in za vstop v svet dela. Senatorka Blažina, ki je vodila razpravo, je ob zaključku pobude poudarila skrb demokratov, da se v tej volilni kampanji govori o resničnih problemih občanov, medtem ko se desnosredinska koalicija očitno ukvarja le z vprašanji kontrole oblasti. volitve - Srečanje stranke Ljudstva svobode Antonione: S Slovenci nobenih težav Na Opčinah govor predvsem o Krasu - Berlusconijeva stranka računa na poenotenje desne sredine v drugem krogu VOLITVE 2O1 1 Roberto Antonione in Giorgio Ret sta sinoči na Opčinah govorila predvsem o Krasu kroma »Do slovenske manjšine nimam nobenih predsodkov. Tisti, ki me poznajo, vedo, da smatram Slovence kot enakopravni sestavni del tržaške skupnosti in da sem se vedno zavzemal za izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino,« je za Primorski dnevnik sinoči dejal Roberto Antonio-ne, tržaški županski kandidat Ljudstva svobode. S problematiko slovenske narodne skupnosti se je veliko ukvarjal kot podtajnik na zunanjem ministrstvu, ko je večkrat obiskal tudi Slovenijo, dobro pa pozna dejavnost paritetnega odbora za slovensko manjšino, bodisi ko mu je predsedoval Rado Race, bodisi sedaj, ko odbor vodi Bojan Brezigar. Antonione je skupaj s kandidatom Ljudstva svobode za predsednika Pokrajine Giorgiom Retom sinoči na Opčinah obravnaval predvsem aktualne probleme tega kraja in Krasa na sploh. V primeru izvolitve je napovedal, da se bo kot župan direktno ukvarjal s Krasom, ki po njegovem ne potrebuje posebnega odborništva, kot so prepričani nekateri. Pozornost kraški okolici napoveduje tudi Ret, ki svoje odnose s Slovenci kot devinsko-nabrežinski župan ocenjuje kot odlične. Županski kandidat Berlusconijeve stranke je prepričan, da se bo desna sredina v drugem krogu (balotaži) poenotila in ga torej enotno podprla. »In to kljub zdraham in prepirom, ki so zaznamovali priprave na volitve in posledično tudi kandidature,« je na srečanju v restavraciji Daneu optimistično poudaril Antonione. Danes pride Bersani Vsedržavni tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani bo danes popoldne v sklopu volilne kampanje v Furlaniji-Julijski krajini obiskal tudi Trst. Ob 16.uri bo gost volilnega šotora Roberta Cosolinija na Borznem trgu, pol ure kasneje pa se bo tam srečal z volilkami in volilci. Roberto Antonione na ACLI in s taksisti Županski kandidat Ljudstva svobode Roberto Antonione bo danes ob 17. uri sodeloval na volilnem soočenju na sedežu ACLI v Ul. Sv. Frančiška 41. Nato se bo srečal z delegacijo tržaških taksistov. Nabrežina: Ret predstavi domače kandidate Kandidat za predsednika Pokrajine Giorgio Ret bo danes ob 19. uri v rojstni hiši Iga Grudna (Kamnarska hiša) v Nabrežini predstavil domače kandidate Ljudstva svobode za pokrajinski svet. Pred tem se bo ob 17. uri sestal s starši učencev šole v Naselju Sv. Mavra. Bassa Poropat v občini Repentabor Na povabilo kandidata SSk Mauri-zia Vidalija bo Maria Teresa Bassa Poropat danes obiskala repentabr-sko občino. Obisk bo začela ob 17.30 v kvarni G na Fernetičih. Fortuna Drossi o pristanišču Županski kandidat Uberto Fortuna Drossi vabi na današnji posvet o pristanišču. Srečanje bo ob 17. uri v volilnem šotoru gibanja za tržaško mestno občino na Borznem trgu. Cosolini pri Piščancih Županski kandidat leve sredine Roberto Cosolini se bo danes v spremstvu občinske svetnice Marie Grazie Cogliati Dezza srečal s prebivalci Piščancev. Srečanje (začetek ob 20. uri) bo v osmici Silvana Ferluge. Fedriga jutri v centru Trsta Županski kandidat Severne lige Massimiliano Fedriga se bo jutri srečal z volilci v volilnem šotoru stranke v Ul. S. Spiridione. Srečanje bo od 10. do 12. ure. Oliviero Diliberto jutri na prazniku na Opčinah V prostorih SKD Tabor na Opčinah se jutri popoldne prične prvomajski praznik, ki ga prireja Zveza levice (SKP in SIK). Ob 18.30 bo javna razprava o aktualni problematiki dela. Sodelovali bodo Oliviero Diliberto, pokrajinski tajnik CGIL Adriano Sincovich, kandidat leve sredine za tržaškega župana Roberto Cosolini in kandidatka za predsednico pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Daniela Birsa kritično o ločevanju odpadkov Desnosredinska občinska uprava deset let ni storila nič za reciklažo odpadkov, sedaj pa je dvajset dni pred volitvami, otvorila ekološko "oazo', za katero je potrosila (naših) 500.000 evrov (!). Ločevanje odpadkov ni rešitev problema, je samo breme več na ramenih potrošnikov, pravi Daniela Birsa (stranka SEL). »Nekateri že desetletja ločujemo odpadke, občinska služba jih potem vozi v upepeljevalnik. To je sramotno. Potreben je plan za reci-klažo, drugače bomo še naprej ločevali in še naprej uživali dioksin,« pravi Birsa. 8 Petek, 29. aprila 2011 VREME, ZANIMIVOSTI pokrajina trst - Pokrajinski svet sinoči izglasoval obračun za leto 2010 Uprava o dobrih osmih milijonih evrov presežka Od teh je razpoložljivih dobrih 2,6 milijona evrov - Dejavnosti in storitve: skoraj dvomilijonski primanjkljaj Pokrajina Trst je za leto 2010 zabeležila presežek pri administraciji v višini 8.785.710,56 evra, od katerih je 2.609.070,77 evra razpoložljivih sredstev. To izhaja iz obračuna za leto 2010, ki ga je tržaški pokrajinski svet sprejel sinoči s štirinajstimi glasovi predstavnikov levosredinske večine ob nasprotovanju devetih svetnikov desnosre-dinske opozicije. Obračun je predstavila odbornica za finance Mariella De Francesco, ki je ob omenjenem presežku poudarila tudi pozitiven rezultat ekonomskega poslovanja v višini 18.665.083,87 evra, pozitiven pa je tudi saldo v okviru zagotavljanja pakta stabilnosti, ki znaša 3.238.505 evrov. Pri upravljanju dejavnosti in storitev, ki so v pristojnosti Pokrajine, pa so zabeležili primanjkljaj v višini 1.923.090 evrov. V bilanci piše, da je uprava zagotovila storitve, ki so v njeni pristojnosti in dejavnosti na teritoriju, hkrati pa se je morala soočiti s krčenjem sredstev, ki jih prejema od države, deželne in drugih uprav (samo od Dežele je lani prejela 800 tisoč evrov manj), prav tako ni mogla povišati davčnega količnika v pričakovanju davčnega federalizma. Zato je morala stalno revidirati preostale postavke, optimizirati storitve ter racionalizirati in omejiti stroške. Predsednik pristojne komisije za finance Michele Moro (Demokratska stranka) je opozoril tudi na zmanjšan priliv od davkov oz. dajatev, pa tudi od porabe električne energije, kar je znamenje gospodarske krize, poudaril pa je tudi racionalizacijo, ki jo je opravila pokrajinska uprava. V svoji glasovalni izjavi je načelnica svetnikov DS Maria Monteleone poudarila, kako je uprava ponovno pridobila sredstva in optimizirala nepremičninsko premoženje. V petih letih je bilo veliko storjenega, potem ko je leva sredina podedovala težko situacijo, je dejala Monteleonejeva. S tem pa se ni strinjal načelnik svetnikov For-za Italia-Ljudstvo svobode Claudio Grizon, ki je v svoji glasovalni izjavi dejal, da pokrajinsko upravo bremeni dvomilijonski primanjkljaj, vladajoči koaliciji pa je očital, da je vodila politike, ki so bile zelo malo vezane na zahteve teritorija, veliko pa na projekte, ki so nastali v političnih in družbenih krogih, ki so blizu levi sredini. Podobnih misli je bil Paolo De Gavardo (Občanska lista Dipiazza-Scoccimarro), ki je predsednici Pokrajine Marii Teresi Bassa Poropat očital kult osebnosti, medtem ko je Andrea Mariucci iz Mešane skupine opozoril na krčenje sredstev za storitve, prevoze, izobraževanje in varstvo okolja. Kot že rečeno, je bil obračun na koncu sprejet z glasovi večine ob nasprotovanju opozicije, izid pa se je ponovil pri glasovanju o takojšnji izvršljivosti. tržaška pokrajina - Nagrada v spomin na Ondino Barduzzi Spodbuda diplomantkam Tokrat izbirali med tehnično-pravnimi diplomskimi nalogami - Tri dekleta prejela denarno nagrado V hotelu Savoia tudi Pahor in Rupel V hotelu Savoia na nabrežju bo danes tekla beseda o bivših in sedanjih mejah in »mejnih« kulturnih omrežjih. Gostje prireditve bodo pisatelja Predrag Matvejevič in Boris Pahor, novinar Paolo Rumiz ter bivša zunanja ministra Italije in Slovenije Gianni De Michelis in Dimitrij Rupel. Srečanje, ki se bo začelo ob 10. uri, bo vodil kulturni urednik Piccola Alessandro Mez-zena Lona. Kocijančič in srbski sindikalisti Danes bo v prostorih deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine ob 11.30 tiskovna konferenca, na kateri bo deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič skupaj s predstavniki srbskega Samostalnega sindikata, največjega sindikata, ki deluje znotraj bivše tovarne Zastava (danes Fiat Srbija), govoril na temo Fiat v Srbiji: od medijskih mitov do vsakdanje stvarnosti, ki jo doživljajo protagonisti. Srečanje o jedrski energiji Občina Trst prireja v sodelovanju s partnerji protokola z univerzo in raziskovalnimi ustanovami danes v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice ob 17. uri javno srečanje na temo Jedrska energija: efekt Fukušima. Govorili bodo Massimo Bovenzi s Fakultete za medicino in kirurgijo Univerze v Trstu, Alessandro Martelli z Državne agencije za nove tehnologije, energijo in trajnostni gospodarski razvoj ENEA iz Bologne in Peter Suhadolc z Oddelka za geoznanosti Univerze v Trstu. Sodelovalo bo še več strokovnjakov. Mlade nagrajenke na sedežu pokrajinske uprave kroma Podelitev nagrad v spomin na pokrajinsko odborni-co za teritorij, infrastrukturo in promet Ondino Barduzzi, ki jo je zahrbtna bolezen veliko prezgodaj odtrgala družini in prijateljem, je vsako leto zelo ganljiva. Kljub temu, da je od njene smrti minilo že nekaj let, je spomin nanjo še vedno živ. Njena odločnost, plemenitost, radovednost in delavnost bodo predsednici pokrajinske uprave Marii Teresi Bassa Poropat vedno za zgled. Njen spomin pa ostaja še danes živ, predvsem zaradi diplomske nagrade, ki so jo pred leti uvedli njej v poklon. Slednjo namenjata tržaška pokrajina in njena komisija enakih možnosti izvirnim diplomskim nalogam. Ob melodiji harf in violine je predsednik ocenjevalne komisije prof. Valcovich sinoči nagradil zmagovalke. Letos so na svoj račun prišle naloge s tehnično-pravne-ga področja. Na tretje mesto (nagrada 500 evrov) se je uvrstila Ruth Brustolon s pravne fakultete z nalogo o priseljevanju in delu tujk po domovih, drugo mesto (750 evrov) je zasedla ravno tako pravnica Giulia Rosolen, ki se je v svoji nalogi posvetila primerjavi med italijansko in špansko zakonodajo glede starševskega dopusta. Najvišje, prvo mesto (1000 evrov) pa si je zagotovila pravnica Elisa Sgavetta z nalogo o liku delavca-očeta v angleškem sistemu. Posebno plaketo pa je tokrat prejela tudi inženirka Roberta Padovan, ki je v nalogi proučila ino-vativne, energetsko varčne materiale v gradbeništvu. Na srečanju je zmagovalka prve izvedbe natečaja, psihologinja Ingrid Bersenda občinstvu orisala svoje zmagovalno delo o čustveno-sociološkem prilagajanju pri otrocih priseljencev in pri avtohtonih otrocih v tržaški pokrajini. (sas) DOLINSKA OBČINA - Zaradi zapletov pri oddaji službe v zakup Dolg zaradi odpadkov Levosredinska večina odobrila zunajproračunski dolg - Bo ukrepalo računsko sodišče? Zapoznela oddaja v zakup službe zbiranja in odvaža-nja odpadkov v dolinski občini in zaplet, ki je s tem nastal pred dobrima dvema letoma, bo občino stal 3.663 evrov. Tolikšno vsoto je na zadnji občinski seji odobrila skupščina kot zunajproračunski dolg. Sklep je podprla levosredinska večina, medtem ko je desnosredinska opozicija napovedala, da bo o zadevi obvestila računsko sodišče zaradi nekaterih zanjo očitnih nepravilnosti. Vse se je zgodilo ob prehod leta 2008 v 2009. Do konca decembra 2008 je bila služba zbiranja in odvažanja trdnih komunalnih odpadkov dodeljena v zakup podjetju Pertot ecologia e servizi. Za triletje 2009-2011 je bil - po javnem razpisu - dodeljen zakup podjetju Caruter s sedežem na Siciliji. Zakup je bil dodeljen 30. decembra 2008. Nov zakupnik bi moral nastopiti službo 2. januarja 2009. Odgovorni za storitve in urbanistiko pri dolinski občini je odposlal podjetju Caruter sporočilo o dodeljenem zakupu 31. decembra 2008. Ker ni bilo odziva na sporočilo, se je odgovorni »zaradi razlogov higiene, dostojnosti in varnosti,« kot je zapisano v sklepu, odločil, da se dodeli podjetju prejšnjega zakupa, to je podjetju Pertot, »službo zbiranja in odvažanja odpadkov na dan 2. januarja 2009, ker se je predvidevalo, da bo ta dan veliko odpadkov zaradi novoletnih praznikov.« Podjetje Pertot je opravilo svoje, seveda pa je zahtevalo plačilo za storitev. Račun je občini poslalo kar 14 (šti- rinajst!) mesecev pozneje: 28. februarja 2010. Za en dan od-važanja odpadkov je zaračunalo 3.663 evrov. Potrebnih je bilo še nadaljnjih štirinajst mesecev, preden je prišla zadeva v obravnavo občinskega sveta kot zu-najproračunski dolg. Pri tem pa je prišlo do zapleta, saj je bil k sklepu dodan amandma (pripravil ga je občinski tajnik Fiorenzo Garufi) , po katerem naj bi plačilo znašalo 4.337,40 evra. Kaj se je zgodilo? Pravni predstavnik podjetja Pertot je poslal občini sporočilo o nekakšnih morebitnih sodnih stroških v višini 374,40 evra. To vsoto naj bi prišteli prvotnemu računu. A znesek vsote bi znašal 4.037,40 evra. Očitno je »nekdo« zgrešil seštevanje za 300 evrov. Opozicija je vzrojila. Izključno tehnični sklep je dobil politični naboj. Desna sredina je očitala potrato javnega denarja, škodo, ki naj bi bila prizadejana občinski blagajni. Seja je bila prekinjena, načelniki svetniških skupin so se sestali na skupnem sestanku. Naposled je bil amandma umaknjen, v sklepu, ki ga je levosredinska večina odobrila je govor le o plačilu 3.663 evrov. Zadevo bo po vsej verjetnosti vzelo v pretres računsko sodišče. Po vsej verjetnosti bo treba ugotoviti odgovornosti za ta strošek. Nekdanji odgovorni za storitve in urbanistiko je medtem ohranil le odgovornost urada za urbanistiko. M.K. DEVIN-NABREŽINA Pravilnik o trgovskih dejavnostih Devinsko-nabrežinski občinski svet je na včerajšnji seji odobril nov pravilnik o trgovskih dejavnostih na javnih površinah. Pravilnik bo urejal dejavnosti tako imenovanih vaških sejmov. V Nabrežini bosta na osrednjem vaškem trgu ostala dva sejma krošnjar-jev: prvi in tretji torek v mesecu. Odpadel pa je tovrstni sejem v Sesljanu. Ta je potekal na parkirišču sredi vasi. prostor je bil omejen, zanimanje domačinov je iz meseca v mesec plahnelo, tudi prodajalcev je bilo - zaradi skromnega zaslužka - vse manj. Zato se je uprava odločila, da ga ukine. Obstajal je sicer predlog o preselitvi tega sejma v Nabrežino, da bi tako tam imeli tri sejme mesečno, čemur pa so se domači trgovci in upravitelji javnih lokalov uprli, ker bi jih inflacija sejmov prekomerno prizadela. Po vsej verjetnosti naj bi tako sejem preselili na območje Nabrežine-Kamnolomov, in sicer pred postajo. V pravilniku je predviden tudi sejem kmetijskih proizvodov, a točnega mesta zanj še niso določili. Vikend prireditev in proslav na Proseku Prvomajsko praznovanje se bo na Proseku in Kontovelu pričelo že nocoj. Organizatorji, sekcija VZPI, SDD Jaka Štoka in Mladinski krožek, so si namreč omislili, da bi vaščanom predstavili lik domačina Antona Ukmarja, po domače Peronovega, ki ga marsikdo ne pozna. Njegovo ime je tuje še posebno mlajšim generacijam, zato so odločili povabiti medse zgodovinarja Sandija Volka z Odseka za zgodovino NŠK, ki že dalj časa raziskuje Ukmarjevo življenjsko pot. O njem je sicer po smrti izšla knjiga, tržaški zgodovinar pa je odkril še druge, manj znane plati njegovega razburljivega življenja revolucionarja, ki se je gibal med Trstom, Francijo, Moskvo, Španijo, Etiopijo, Ligurijo in Jugoslavijo. Predavatelj bo svoja izvajanja popestril s fotografskim gradivom in s predvajanjem poskusnega prizora igranega dokumentarnega filma, ki bi ga želeli posneti o Ukmarjevem življenju. Poskusni prizor so posneli v njegovi rojstni hiši na Proseku. Na večeru, ki bo potekal v Kulturnem domu Prosek Kontovel s pričetkom ob 20.30, bo sodeloval tudi Mauro Tonini, predstavnik producentske zadruge Im-maginaria. Jutri, na predvečer prvega maja bo na sporedu tradicionalno srečanje, ki bo letos tudi v znamenju sedemdesete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, v katero smo se Slovenci združili in se uprli nacizmu in fašizmu. V proseškem Kulturnem domu ga bodo oblikovali učenci OŠ Avgusta Černigoja, God-beno društvo Prosek, MPZ Vasilij Mirk in ŽPZ Prosek Kontovel. Na govorniško mesto bo tokrat stopila goriška politična in kulturna delavka Maja Humar, sledil pa bo prižig kresa na Balancu. V nedeljo zjutraj bo ob 8.30 izpred Soščeve hiše krenil sprevod do spomenikov padlim v NOB na Proseku in Kontovelu. Z budnico domače godbe in polaganjem vencev bodo hkrati počastili delavski praznik. V Bazovici proslava, kres in pohod na Kokoš Vaške organizacije iz Bazovice bodo v okviru praznovanj ob prvem maju in ob obletnici osvoboditve vasi organizirale jutri tradicionalni nočni pohod na Kokoš. Ob 20.30 bo pri vaškem spomeniku NOB najprej na sporedu krajša slovesnost s priložnostnim govorom in zborovskim petjem. Okrog 21. ure bodo »Pri ka-lu« prižgali taborni ogenj in hkrati zbirali prijave za pohod na najvišji vrh v tržaški pokrajini. Vsakemu po-hodniku bodo dali izkaznico z žigom. Na Kokoš (pohod je primeren za vse, do vrha je približno ura in četrt nezahtevne hoje) bodo odkorakali okrog 22. ure. Na vrhu bo tradicionalni dvig zastave. Po povratku v vas bodo organizatorji pohodni-kom postregli s toplim čajem. Dialoghi Europei o priseljevanju Študijski center Dialoghi Europei prireja v sodelovanju s svetniško skupino Demokratske stranke v deželnem svetu danes popoldne v hotelu NH (bivšem hotelu Jolly) na Kor-zu Cavour 7 ob 17. uri srečanje o zračnih napadih na Libijo, krizi v državah severne Afrike in selitvenih tokovih v Italijo. Še posebej bo pozornost osredotočena na zadržanje Evropske unije, zlasti italijanske in francoske vlade do tega vprašanja, o čemer bo govoril evropski poslanec Pierluigi Panzeri, medtem ko bosta o vprašanju priseljevanja v Furlani-ji-Julijski krajini in Trstu govorila Abdou Faye iz deželnega tajništva sindikata Cgil in Michele Berti, ki je pri deželnem sindikatu Uil odgovoren za vprašanje priseljevanja. Napovedana sta tudi posega deželnega svetnika Franca Codege in predsednika centra Dialoghi Europei Gior-gia Rossettija. / TRST Četrtek, 28. aprila 2011 9 1 NARODNI DOM - Občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta Integracija znotraj naše skupnosti, s Slovenijo in z večinsko družbo Slovenski raziskovalni inštitut SLO-RI je v sredo v Narodnem domu priredil redni občni zbor. Uvodoma se je predsednik Milan Bufon zaustavil pri treh izzivih, s katerimi se sooča inštitut, se pravi z umestitvijo razvojnih in integracijskih teorij na treh ravneh. »Najprej je treba poiskati ustrezen način dela znotraj same skupnosti Slovencev v Italiji, se pravi iskati najbolj uspešne načine notranje organiziranosti,« je dejal in pri tem opozoril na bipolarnost med krovnima organizacijama, ki ne omogoča boljšega oz. ustreznejšega planiranja razvojnih možnosti. Ob tem je opozoril na potrebno sodelovanje s sorodnimi organizacijami v Sloveniji -Slori je sicer že vzpostavil trdne stike z Univerzo na Primorskem in z Inštitutom za narodnostna vprašanja - in pa na odpiranje večinski družbi, v kateri narašča zanimanje za slovenski jezik in kulturo. Bufon je pojasnil, da je Slori v tem času opravil tudi strateške korake v smer furlanskih sorodnih organizacij in se vključil v deželno raziskovalno stvarnost. Vprašanje članstva pa ostaja odprto in Bufon je prepričan, da je treba strukturo posodobiti in ustvariti tesnejši odnos s člani in jih motivirati v luči okrepitve našega intelektualnega potenciala. Na koncu pa se je zaustavil še pri štipendijah, ki jih vsakoletno dodeljuje Slori in ugotavljal, da bi morala zanje sicer skrbeti matična država, saj bi morala razviti svojo vlogo aktivnega vključevanja v naš prostor; njen odnos do nas pa ostaja nedorečen. V svojem poročilu je ravnateljica Maja Mezgec izpostavila delovanje inštituta, ki z raziskovalno in strokovno dejavnostjo, z načrtovanjem in iskanjem konkretnih ter primernih rešitev prispeva k ohranjanju in utrjevanju manjšinskega potenciala na vseh področjih družbenega življenja. Nanizala je vrsto raziskovalnih projektov, ki jih Inštitut uspešno vodi, začenši z doktorskima nalogama Zaire Vidali (o upravljanju etno-jezi-kovne različnosti v deželi FJK) in Devana Jagodica (o čezmejni stanovanjski mobilnosti v okviru EU na slovensko-ita-lijanski meji), ki se bosta zaključili letos. Ob njih so izvedli oz. nadgrajujejo več naročenih raziskav, kot je na primer preverjanje izvajanja zaščite slovenske manjšine po zakonu 38 (po nalogu paritetnega odbora), projekt tržaške pokrajine o opazovalnici socialnih politik (v navezi z Iresom in Inštitutom Jacques Maritain), projekt o izobraževalni in zaposlitveni poti mladih s čezmejnega območja (financira ga Dežela FJK s sredstvi sklada za slovensko jezikovno manjšino). Veliko pozornost namenja Slori šoli, in sicer z raziskavo o spremljanju narodnostnih in jezikovnih značilnosti populacije slovenskih šol v Italiji in dvojezičnega šolskega centra v Špetru, obenem so nastavili delo za trijezično publikacijo o Slovencih v Italiji in projekt o odnosu do slovenskega je- ZGODOVINA - Pobuda VZPI-ANPI Dijaki iz okolice Milana spoznali grozote Rižarne Dijaki nižje srednje šole Sabin iz kraja Segrate pri Milanu so včeraj obiskali Rižarno. Tam sta jih sprejela nekdanji taboriščnik Rihard Go- ruppi in Giorgio (Juri) Zeriali v imenu pokrajinskega vodstva zveze partizanov VZPI-ANPI. (Foto Kroma) Zadruga Naš Kras vabi na odprtje likovne razstave Borisa Zuliana "ALBA" o avtorju in delih bo spregovorila mag. Jasna Merku glasbeni uvod - duo flavt: Sara Bembi in Carlo Venier učenca GM iz razreda prof. Erike Slama danes, 29. aprila 2011 ob 19.30, v Kraški hiši v Repnu I pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu I Dežela FJK - Pokrajina Trst - Občina Repentabor | Za govorniško mizo z leve Maja Mezgec, Milan Bufon in Sara Bevilacqua kroma zika. Seveda pa si ob vsem tem prizadevajo za promocijo slovenske narodne skupnosti med večinskim prebivalstvom. Pri tem pa velja omeniti tudi zelo uspešno sodelovanje na konferencah in znanstvenih simpozijih ter dobro publicistično dejavnost. V letu 2011 bodo nadaljevali oziroma zaključili projekte, ki so jih začeli v preteklem letu, »sicer pa nameravamo nastaviti vrsto longitudinalnih raziskav, ki naj bi jih ciklično obnavljali - za pregled spreminjanja trendov glede tem identitete, mladih, jezika, šolstva in društvenega delovanja, na primer.« Lansko bilanco je Slori zaključil z manjšo izgubo v višini tisoč evrov. Kot je obrazložila blagajničarka Sara Bevilacqua, je največ izdatkov namenjenih osebju (4 redno zaposleni raziskovalci, 2 pogodbeno in en sodelavec), najemninam in vzdrževanju sedeža inštituta (posodobili so dotrajane sanitarije in druge naprave). Od Dežele FJK so lani prejeli 232.100 evrov, 53.100 evrov pa od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, izrednih dohodkov pa je bilo 61 tisoč. Za leto 2011 pa predvidevajo, da bo Urad zvišal svoj prispevek na 60 tisoč evrov in da bo tudi več izrednih dohodkov, o deželnih prispevkih pa se raje niso prenaglili; napovedali pa so tudi zvišanje izdatkov za osebje. Po pozitivni oceni nadzornega odbora o upravljanju, so prisotni odobrili obračun in proračun. (sas) Včeraj danes U Kino Danes, PETEK, 29. aprila 2011 ROBERT Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.09 - Dolžina dneva 14.12 - Luna vzide ob 3.56 in zatone ob 16.39 Jutri, SOBOTA, 30. aprila 2011 KATARINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,7 stopinje C, zračni tlak 1010,2 mb raste, veter 56 km na uro vzhod-nik, vlaga 56-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,1 stopinje C. [12 Lekarne Do sobote, 30. aprila 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 4 (040 368647), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (040 364330). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Thor 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »L'al-tra verita«. CINECITY - 16.15, 18.45, 21.30 »Thor 3D«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Source code«; 16.20, 18.50, 21.30 »World invasion«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Cappuccetto rosso sangue«; 16.15, 17.15, 18.10, 19.15, 20.05, 22.00 »Rio 3D«; 21.30 »Habemus Papam«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Limitless«. FELLINI - 16.00 »Hop«; 17.30, 19.45, 22.00 »The next three days«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Limitless«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Poetry«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.30, 19.00, 21.30, 0.00 »Hitri in drzni 5«; 15.10, 17.20 »Paul«; 19.20, 21.40, 23.55 »Thor 3D«; 19.30 »Kraljev govor«; 21.50 »Kako veš«; 15.00, 17.10 »Rio (sinhr.)«. KOPER - PLANET TUŠ 10.55, 11.50, 15.05, 16.30, 17.15 »Rio 3D« (sin-hro.); 19.25 »Teden brez pravil«; 10.30, 13.10, 15.50, 18.30, 21.10 »Hitri in drzni 5«; 12.05, 14.15, 16.25, 19.05, 21.15, 23.25 »Vitez in sitnež«; 12.00, 16.20, 18.40, 20.50, 23.00 »Hitro maščevanje«; 11.40, 14.00, 16.10, 18.25 »Rio (sinhr.)«; 14.05, 19.00, 21.20, 21.55, 23.45 »Thor 3D«; 20.35, 23.05 »Cirkus Columbia«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Source code«; Dvorana 2: 16.30 »Rio 3D«; 18.15, 20.15 »Thor«; 22.15 »World invasion«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Cappuccetto rosso sangue«; 18.15, 22.00 »Rio«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Faccio un salto allAvana«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.00 »Source code«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Limitless (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »Thor (dig. 3D)«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Faccio un salto allAvana«; 17.30 »Rio«; Dvorana 5: 17.40, 20.00 »Habemus Papam«; 22.00 »Cappuccetto rosso sangue«. www.primorski.eu1 10 Petek, 29. aprila 2011 VREME, ZANIMIVOSTI □ Čestitke Mamici KATJI vse najboljše za 33. rojstni dan. Karin in Kevin. Naš odbornik MATJAŽ je uspešno diplomiral. Iskreno mu čestitamo vsi pri SKD Slavec Ricmanje - Log. 9 Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2011/2012. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene v občinskem uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 -najkasneje do srede, 18. maja, do 17. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad na šolstvo, tel. št. 040-2017375. ZDRUŽENJE STARŠEV S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori od 19. do 26. junija (od 8. do 11. leta); jahalni Krpanova kobila v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. razreda dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. raz. dalje); kemijski Čarobni napoj v Ljubljani od 3. do 9. julija (od 3. razreda dalje); biološki Morska zvezda v Piranu od 10. do 15. julija (od 3. razreda dalje); raziskovalni Časovni stroj v Trstu od 18. do 22. julija (od 4. razreda dalje); angleški Jezikajte! v Postojni od 21. do 26. avgusta (od 2. razreda dalje); delavnico Mišk@ v Trstu od 29. avgusta do 2. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah; delavnico Poglej ptička! v Trstu od 5. do 9. septembra (od 2. razreda dalje) biologija in fotografija. Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oz. najkasneje do 30. maja. M Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST organizira večdnevni izlet po Makedoniji od 28. julija do 7. avgusta. Če se nam nameravate pridružit lahko pokličete na tel. 040 220155 (Livio) kjer boste dobili potrebne informacije. Pohitite. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na avtobusni izlet k Sv. Ur-hu pri Ljubljani in v Kamniško Bistrico ki bo 15. maja. Podroben program izleta bomo objavili v rubriki Planinski svet. Prijave sprejemamo na tel. štev. 040 220155 (Livio) SKD TABOR OPČINE prireja v četrtek, 12. maja, izlet v Verono in vožnjo z ladjo po Gardskem jezeru. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Zadnji rok za vpis je v ponedeljek, 2. maja. Info od 16. do 19. ure na tel. št. 040-213945 ali 040-211936 ob uri kosila. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: V sredo, 27. aprila je z odliko postal inšpektor za varnost na delu Matjaž Romano Iz srca ti čestitamo nona Meri, nono Giordano, teta Damjana, stric Giancarlo in Aron zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 3384482535 (Giuliana). Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi, v sodelovanju s TIC Štanjel, v nedeljo, 15. maja, na krožni sprehod po Fabianijevi poti med Štanjelom in Kobdiljem. Zbirališče na nabrežinskem trgu ob 9.15, odhod z osebnimi avtomobili do Štanjela ob 9.30. Pohod traja približno 2 uri, primeren je za vse. Za informacije: 040200924 (Zulejka). ROMARSKI IZLET NA BLED Toplo vabljeni v soboto, 21. maja, na romarski izlet na Bled, Brezje in okolico. S čolni bomo odpluli na otok, nakar si bomo ogledali okolico Bleda in Brezij, kjer nas bosta čakala dobro kosilo in sv. maša. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri, s Sesljana ob 7.15, iz Nabre-žine ob 7.20, iz Sv. Križa ob 7.25, s Pro-seka ob 7.30 ter z Opčin ob 7.45 (po želji odhodi tudi iz ostalih vasi). Za vpis (čimprej!) in ostale informacije pokličite tel. št. 347-9322123. POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pliskovice v Sama-torco, kjer bo odprtih kar 8 osmic. Ko se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 13.00 uri. POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 12. junija 2011 enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja 2011. Informacije: 3355476663 (Vanja). Prireditve V BARKOVLJAH bomo počastili padle na pokopališču danes, 29. aprila, ob 11. uri. Na sporedu polaganje vencev, recitacije in petje osnovnošolskih otrok in priložnostna misel. Vabljeni! VZPI Prosek Kontovel, SDD Jaka Štoka in MKPK prirejajo prvomajsko praznovanje: danes, 29. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu predavanje »Lik Antona Ukmarja (Sandi Volk, Odsek za zgodovino NŠK); sobota, 30. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu »Prvomajsko srečanje« (govornica Maja Humar, sodelujejo vaška društva in OŠ A. Čer-nigoja; sledi kres); nedelja, 1. maja, ob 8.30 budnica z GD Prosek (zbirališče pred Soščevo hišo). ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 29. aprila, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave Borisa Zuliana »Alba«. O avtorju in delih bo spregovorila mag. Jasna Merku'. Glasbeni uvod: duo flavt Sara Bembi in Carlo Venier, učenca GM iz razreda prof. Erike Slama. BAZOVSKEVAŠKE ORGANIZACIJE vabi jo na sklop pobud ob praznovanju prvega maja: v soboto, 30. aprila, ob 20.30 spominska svečanost pri vaškem spomeniku. Ob 21. uri taborni ogenj pri Ka-lu, prijave na nočni pohod in ob 22. uri start vodenega pohoda na Kokoš. V nedeljo, 1. maja, ob 7. uri budnica z godbo Viktor Parma iz Trebč in poklon padlim v NOB na vaškem pokopališču. Ob 10.30 v vaški cerkvi maša za padle v NOB. DSMO K. FERLUGA vabi v Park sožitja in prijateljstva (ul. Hrvatini v Miljah, pred Cereji) na prižig tradicionalnega kresa v soboto, 30. aprila. Zbirališče od 19.30 dalje. Toplo vabljeni! GKD DRUGAMUZIKA vabi v soboto, 30. aprila, na Balkan Grill Fest, praznik glasbe in balkanskega roštilja. Na novem prireditvenem prostoru pri Briščikih bodo nastopile skupine Giulia Pellizzari Bal-laben(d) in trubaška skupina Dej Še'n Litro. Od 18. ure dalje bodo delovali dobro založeni kioski. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala pod šotorom. Vstop je prost! KD SLOVAN IZ PADRIČ IN KD SKALA IZ GROPADE ter VZPI vabijo Padričarje in Gropajce, da se poklonijo svojim padlim v NOB s polaganjem venca pred vaškima spomenikoma v soboto, 30. aprila, ob 20. uri na Padričah in ob 20.15 v Gropadi. Proslava se bo zaključila na dvorišču OŠ Karel Destovnik Kajuh z nastopom domačega MePZ ikala-ilovan. LJUDSKI DOM IZ PODLONJERJA vabi v soboto, 30. aprila in v nedeljo, 1. maja na praznik. V soboto od 19. ure koncert s skupinami: »Masch, Yankee tose in Purple Tongue. Nedelja, 1. maja, ob 13. uri odprtje kioskov, ob 17. uri prvomajski pozdrav, sledi ples s skupino »Move and Groove«. V dvorani razstava plakatov o zgodovini KPI. MAJ V LONJERJU V soboto, 30. aprila, bomo ob 19.30 polagali cvetje na spomenik padlim v Lonjerju, sledilo bo slovesno dviganje maja. V nedeljo, 1. maja, nas bo med 8. in 9. uro obiskala godba na pihala Breg in nam zaigrala budnico. Toplo vabljeni! PRVOMAJSKI PRAZNIK NA OPČINAH: pod šotorom na dvorišču Prosvetnega doma v soboto, 30. aprila, in v nedeljo, 1. maja. Program: sobota, 30. aprila, odprtje kioskov ob 18. uri, ob 18.30 razprava »Problematika dela«; od 20.30 koncert skupine »Kraški ovčarji«. Nedelja, 1. maja, odprtje kioskov ob 14. uri, ob 16. uri prvomajski pozdrav, nastop orkestra »Movie's music band«; ob 17. uri koncert TPPZ P. Tomažič in Kombinat, sledi ples s skupino Alter ego. SKD VESNA IN VZPI EVALD ANTONČIČ STOJAN vabita v soboto, 30. aprila, ob 20. uri v dom Alberta Sirka v Križu na proslavo ob »Dnevu osvoboditve«. iodelu-jejo: učenci osnovne šole Alberta iirka in TPPZ Pinko Tomažič, priložnostni govor prof. Miran Košuta. Sledita baklada k spomeniku padlim in prvomajski kres. GLAS HARMONIKE - KD FRAN VENTU-RINI vabi na tradicionalno prvomajsko mednarodno ne tekmovalno srečanje godcev na diatonično harmoniko. Zače- tek revije ob 15. uri v centru Anton Uk-mar-Miro pri Domju. Vabljeni godci in prijatelji domače glasbe. PRVOMAJSKA BUDNICA NA OPČINAH Bivši sodelavci tadia Opčine, Agrososič, Pizzeria tino, Bar Tabor Kristjan, restavracija Max, Sladoledarna Arnoldo, Bar sladoledarna Vatta vabijo na tradicionalno prvomajsko budnico s spremljavo godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, zbirališče ob 9.15 pri spomeniku padlim na Opčinah. SKD V. VODNIK iz Doline prireja ob priliki Majence razstavo domačih umetnikov/ustvarjalcev. Za podrobne informacije pokličite na 333-9857776. UMETNOSTNI IN KULTURNI CENTER ŠKERK, Trnovca 15, je postavil razstavo z 250 deli štirih umetnikov: Klavdija Palčiča, Barbare Jelenkovich, Vesne Bene-detič in Febe Sillani, pod imenom »Svet domišljije med Krasom in morjem«. Prost vstop. Urniki: od ponedeljka do petka za šole z rezervacijo, sobote in nedelje od 10.30 do 18. ure za publiko. Za informacije www.skerkcenter.it ali in-fo@skerkcenter.it DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Odbor za nagrado Vstajenje vabita v ponedeljek, 2. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje Alenki tebu-la. Začetek ob 20.30. SKD TABOR IN KRAJEVNA SEKCIJA VZPI-ANPI vabi v torek, 3. maja, na praznik ob 66-letnici osvoboditve. Zbirališče ob 19.45 v Prosvetnem domu na Opčinah, sledila bo slovesnost ob osrednjem vaškem spomeniku. Sodelujejo otroci iz vrtca A. Čok in učenci osnovne šole F. Bevka ter MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Žerjala. Priložnostna misel Irina Čebulec. V primeru slabega vremena bo proslava v dvorani Prosvetnega doma. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO Visoke šole modernih jezikov za tolmače in prevajalce ter Katedra za slovenski jezik in književnost Leposlovne in filozofske fakultete Univerze v Trstu v sodelovanju s Študentsko založbo prirejajo srečanje z akad. prof. dr. Matjažem Kmeclom, ki bo v sredo, 4. maja, ob 11.30 v Narodnem domu v Trstu. Pogovor o slovenski kulturni zgodovini in vlogi slovenske književnosti pri oblikovanju slovenske narodne identitete bosta vodila prof. Ivan Verč in prof. Miran Košuta. Vljudno vabljeni! SLAVISTIČNO DRUŠTVO vabi na predstavitev antologije »Mlada lipa«. Knjigo in avtorje bo predstavil prof. toberto Da-pit v mali dvorani Narodnega doma v Trstu v četrtek, 5. maja, ob 17.30. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI bo do nedelje, 8. maja, na ogled razstava več kot 700 pirhov iz vsega sveta. Urnik: v četrtek od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 9. do 12 ure ter od 16. do 19. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v petek, 13. maja, »Umor na plaži« v izvedbi Dramske skupine SKD Lipa iz Bazovice. Avtor Bogdan Novak, dramatizacija tafaela Petroni, priredba in režija Adrijan tustja. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni! H Osmice DRUŽINA LAURICA je v Dolini odprla osmico. Tel. št. 040-228511. Vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. IVAN PERNARČIČ je odprl osmico v Vi-žovljah. Tel. št. 040-291498. KMETIJA KOMAR ima v Logu osmico. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Milič. Tel. št.: 040-229164. OSMICO STA V SAMATORCI ŠT. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040 -229224. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnovca 4. OSMICO je odprl Ferfolja, Medja vas 6. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. Tel. 040-208726. OSMICO sta odprla Igor in Roberta, Gabrovec 27. Tel. 040-2229281. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta Pomladanska Osmica. Tel. št.: 3467590953. V KRIŽU sta odprla osmico Martin in Erika. Tel. 040-220605. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. Loterija 28. aprila 2011 Bari 3 40 48 30 77 Cagliari 61 28 75 17 64 Firence 13 38 69 25 76 Genova 5 42 82 72 40 Milan 66 25 30 33 36 Neapelj 87 85 76 43 48 Palermo 70 71 49 67 27 Rim 80 59 3 16 44 Turin 90 59 81 39 23 Benetke 16 6 44 75 61 Nazionale 83 24 20 29 68 Super Enalotto Št. 51 38 42 45 69 86 90 jolly 63 Nagradni sklad 3.027.103,25 € 1 dobitnik s 6 točkami Jackpot 47.432.499,23 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 18 dobitnikov s 5 točkami 25.225,87 € 1.601 dobitnikov s 4 točkami 283,61 € 54.725 dobitnikov s 3 točkami 16,59 € Superstar 47 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 28.361,00 € 267 dobitnikov s 3 točkami 1.659,00 € 4.100 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 26.268 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 58.056 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Urnik: torek - sobota 7.40-13.30 16.30-19.30 ponedeljek 7.40-13.30 Ob nedeljah zaprto. marko.prunk@siol.net GSM 00386 41 635 645 Dobrodošli tudi v naši gostilni v Lokvi! MESNICA PRUNK Trst - Largo Barriera 1 Vrhunska kakovost izbranega slovenskega mesa Svinjina, žrebičje meso, telečje meso, jagnjetina, perutnina, razni mesni izdelki Posebna prvomajska ponudba mesa za žar / TRST Četrtek, 28. aprila 2011 1 1 PRUOMAJSKI PRAZNIK na OPČINAH POD ŠOTOROM na dvorišču Prosvetnega doma Sobota, 30. aprila ob 18.30 razprava DELO DANES Ob 20.30 koncert skupine KRAŠKI OVČARJI Nedelja, 1. maja ob 14.00 odprtje kioskov Ob 16.00 PRVOMAJSKI POZDRAV Ob 17.00 nastop orkestra M0UE'S MUSIK BAHD koncert TPPZ P. T0MAŽIČ in ŽPZ KOMBINAT sledi ples s skupino ALTER EG0 Ü3 Obvest Na AGRARNA SKUPNOST, JUSI IN SRENJE tržaške pokrajine, Združenje zasebnih kraških lastnikov, Kmečka zveza sporočajo občanom da lahko podpišejo peticijo« za ustavitev postopka in prekinitev novogradnje in potenciranja elektrovoda Terne s.p.a. in predstavitev predloga za novo načrtovanje vseh elektrovodov z njihovo ozemljitvijo ob avtocestni trasi » v gostilni Gruden in v Štalci v Šempo-laju, ter v raznih javnih lokalih v Na-brežini. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo danes, 29. aprila, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju, v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 29. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil danes, 29. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Zaradi pomembnosti občnega zbora računamo na polnoštevilno udeležbo članov. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim pokuševal-cem vina. Večerja bo danes, 29. aprila, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Prijave in informacije na spletni strani: www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINA ZGONIK vabi ob 66-letnici osvoboditve danes, 29. aprila, na »Pohod mimo spomenikov padlim v NOB« v organizaciji AŠK Kras (zbirališče ob 19.00 pred spomenikom v Zgoniku); v soboto, 30. aprila, ob 17.30, pred spomenikom padlim v Zgoniku in na prireditvenem prostoru osrednja proslava. Sodelujejo MePZ Rdeča zvezda-Devin, vrtec Gabrovec, šoli 1. maj 1945 in L. Ko-koravec-Gorazd, taborniki RMV, Godbeno društvo Prosek. Prisotne bo nagovorila pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrovatin. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra. Predvidena delavnica danes, 29. aprila, od 16. do 18. ure: »Verižice s cvetja«, »Velikonočna kokoška Pi-na«. Informacije na tel. št. 040-299099 od 8. do 13. ure. SKD TABOR ZA OTROKE - Ura pravljic v Prosvetnem domu danes, 29. aprila, ob 16. uri. Pripoveduje Jasmina Smotlak. Vabljeni! SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da si člani lahko nabavijo kroje danes, 29. aprila, in četrtek, 5. maja, od 17.30 do 19.30 na sedežu v Ul. Risorta 3. TABORNIKI RMV bodo do konca aprila zbirali star papir v okviru vseslovenske dobrodelne akcije »Star papir za novo upanje«. Sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo starega papirja, bodo šla na dva naslova - polovica sredstev bo namenjenih financiranju humanitarnega projekta v Afriki, druga polovica pa pomoči v Sloveniji. K sodelovanju vabijo vse vrtce, osnovne in srednje šole, podjetja in javne organizacije. Star papir lahko oddate: danes, 29. aprila, na Proseku (Kulturni dom Prosek - Kontovel) od 16.00 do 17.00 ter v Trstu (Stadion 1. maj) od 18.00 do 19.00; 30. aprila na Opčinah (Prosvetni dom) od 17.30 do 18.30 in v Dolini (Športni center S. Klabian) od 15.00 do 16.00. (Dodatne informacije: kresny@gmail.com ali taborni-kirmv.blogspot.com). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 29. aprila ob 17.45 odhod avtobusa za nastop v Turjaku, v soboto 30. aprila, ob 20.uri nastop v Križu, v nedeljo, 1. maja, ob 17. uri nastop na Opčinah. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB OD SV. IVANA obveščata, da v soboto, 30. aprila, bosta ob 17. uri položili cvetje v Ul. Scoglio 197 (bivši krožek Haas), v Ul. Orsenigo, na hribu Valerio ob obeležju Franca Azza-ra in pri krožku Pečar v Ul. Fleming. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga sklicuje redni občni zbor v prvem sklicanju v soboto, 30. aprila, ob 7.30 v operativnem sedežu društva, Ul. Roma 22 v Miljah, in v drugem sklicanju v torek, 17. maja ob 20.30. MAJ V RICMANJIH bomo dvignili v soboto, 30. aprila, ob 22. uri, podrli pa v torek, 3. maja, ob 18.30. Dogodka, se bosta vršila na trgu nad vaškim pokopališčem v Ricmanjih. Nastopil bo Pihalni orkester Ricmanje, poskrbljeno pa bo za lačne želodce in žejna grla. Toplo vabljeni! SRENJA BOLJUNEC sklicuje redni občni zbor v prvem sklicanju v soboto, 30. aprila, ob 18. uri na sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. UPRAVA OBČINE DOLINA bo kot vsako leto polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v soboto, 30. aprila, po sledečem vrstnem redu in s sledečim urnikom: ob 14.45 zbirališče pred županstvom, ob 15. uri spomeniški park v Dolini. Ob priložnostni misli županje Fulvie Premolin bo zapel MPZ upokojencev iz Brega pod vodstvom Manuela Purgerja. Ob 15.30 Dolina - spomenik padlim, ob 16.30 Domjo - spomenik padlim, ob 16.40 Ricmanje - spomenik padlim na pokopališču, ob 17.uri Boršt - bunker in spomenik padlim na pokopališču, ob 17.15 Gročana - spomenik padlim, ob 17.30 Boljunec - spomenik padlim. Za dodatne informacije je na voljo občinski Urad za upravljanje kulturnih in športnih prireditev - tel. št.: 0408329 231-230-245. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN - v okviru pobude Okrasi Opčine s cvetjem prireja v soboto, 30. aprila, razstavo in tržnico cvetja in rastlin na Nanoškem trgu od 9. do 18. ure. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo v soboto, 30. aprila, urad zaprt. Maja meseca pa bo odprt vsako soboto od 14. do 16. ure. DEVINSKO - NABREŽINSKA OBČINSKA UPRAVA bo ob prazniku dela v nedeljo, 1. maja, ob 9.15 položila venec pred spominsko obeležje padlim na delu na trgu v Nabrežini. DRUŠTVO PROMEMORIA vabi v nedeljo, 1. maja, ob Dnevu osvoboditve Trsta, ob 13. uri v Rižarno, na kratko slovesnost v poklon borcem vseh narodnosti, ki so žrtvovali življenja v boju proti nacifašistični zveri. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja v nedeljo, 1. maja, budnico po vaseh zgoniške občine s sledečim sporedom: Briščiki 9.30, Repnič 10.45, Zgonik 11.15, Salež 11.45, Samatorca 12.30, Gabrovec 13.15. Vabljeni! TRADICIONALNA VAŠKA TEKMA Gurnci - Dulnci bo v nedeljo, 1. maja, ob 19. uri na kriškem nogometnem igrišču. Pred tekmo bodo nastopili mladi plesalci hip-hopa AŠD Mladina. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN ODBOR ZA NAGRADO VSTAJENJE vabita v ponedeljek, 2. maja, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje Alenki Rebula. Nagrajenko in njeno delo bo predstavila prof. Neva Zaghet. Glasbeni okvir bo ustvaril Kvintet Fenix. Nagrado bo izročil predstavnik Zadružne kraške banke. Začetek ob 20.30. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo v ponedeljek, 2. maja, zaprta za dopust. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vljudno vabi otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na zadnje pravljično urico in likovni laboratorij »Pika Pikapolonica«, ki bo v torek, 3. maja, ob 17.30. V četrtek, 5. maja, ob 20. uri bo v društvenih prostorih potopisno predavanje Biserke Cesar »Etiopi-ja...13 mesecev sonca!«. Obenem vabimo v četrtek, 12. maja, ob 20.30 na pogovor s pisateljico Evelino Umek ob predstavitvi njenega romana »Zlata poroka ali tržaški blues«. Vsa srečanja bodo v društvenih prostorih na štadjonu 1. maj. Vljudno vabljeni! DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka; potreba po interkulturnosti v sodobni družbi; evropske smernice za učenje jezikov. Delavnica bo v Dolini v OŠ Prežihovega Voranca, Dolina 419, 4. maja, od 17.30 do 19.30. Informacije: teco01@jezik-lingua.eu FOTOVIDEO TS 80 vabi prijatelje in člane na tečaj snemanja z video kamero. Deset-urni tečaj bo začel v sredo, 4. maja, v Ul. S. Giorgio 1, od 20.30 do 22. ure. Vodil ga bo snemalec Ci-vardi Marko. Ker je število mest omejeno je obvezna prijava na tel. št.: 329-4128363 Marko (tel. št.: 3391536990 Luka) ali na civa@inwind.it. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na srečanje, ki bo v sredo, 4. maja ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. JUS DEVIN - AGRARNA SKUPNOST vljudno vabi na občni zbor, ki bo 5. maja, ob 20. uri v prostorih pevskega zbora Devin, s sledečim dnevnim redom: poročilo, pregled članstva, volitve, razno. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU -ŠC Melanie Klein prireja tečaj sprostitve in priprave na porod s pomočjo glasbe in gibalnih vaj v bazenu. Voda in glasba blagodejno delujeta na bodočo mamico in na otroka, sproščata napetosti in pripomoreta k razvijanju kvalitetnih medsebojnih odnosov. Število mest je omejeno. Tečaj se bo začel 5. maja. Prijave in info na: tel 328 4559414, info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org TRŽAŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE v sodelovanju z združenjem As.Tr.A, ki se bori proti prekomernemu pitju in posledični odvisnosti od alkohola, prireja tudi letos izobraževalni tečaj za vodje skupin samopomoči. Petdnevni, brezplačni tečaj bo potekal v vili Rener od 5. do 11. maja (premor v soboto in nedeljo) in vodili ga bodo zdravniki in strokovnjaki s področja alkoholizma in problematik, ki so z njim povezane. Na voljo je samo še nekaj prostih mest (tudi za slovenske operaterje). Za informacije in vpis tel. 040/639152 od ponedeljka do petka, od 16. do 18. ure oz. elektronski naslov astra-ts@libero.it. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse svoje člane in simpatizerje na 28. redni občni zbor, ki se bo odvijal v društvenih prostorih v Saležu v petek, 6. maja, ob 20.00 uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno od sobote 7. maja do 18. junija. Vse podrobne informacije na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 328 4559414. SK DEVIN prireja društveni praznik v S Poslovni oglasi SLOVENSKO PODJETJE s področja elektronike, v Trstu, išče mlado/ega sodelavko/ca za opravljanje komercialnih oz.tehničnih dejavnosti. Zahteva se diploma višje srednje šole, poznavanje angleškega jezika, programskih orodij Corel Draw! in podobnih. Od vas pričakujemo redoljub-nost, točnost, zanesljivost in organiziranost. Nudimo vam zaposlitev v mladem, dinamičnem in proaktivnem kolektivu. Curriculum vitae pošljite na delotrst@gmail.com nedeljo, 8. maja, na sedežu v Slivnem od 12. ure dalje. Ob 16. uri bo redni letni občni zbor, sledilo bo nagrajevanje tekmovalcev in članov društvene tekme. Toplo vabljeni! JUS DEVIN - AGRARNA SKUPNOST vljudno vabi na občni zbor, ki bo 9. maja, ob 20.30 uri v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel, s sledečim dnevnim redom: poročilo, pregled članstva, volitve, razno. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). NORDIJSKA HOJA SPDT prireja tečaj nordijske hoje, to je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 13., 20., in 27. maja, od 16.30 do 18.30 ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Za informacije in prijave tel. št. 040-220155, Livio. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da mora dovoljenja za poletne centre in letovišča za mladoletne izdati občina, na ozemlju katere se leti odvijajo. Zaradi tega morajo ustanove, ki nameravajo organizirati in upravljati dnevne poletne centre z urnikom, ki presega tri ure, ter tiste z več kot štirimi nočitvami, predložiti občini ustrezno prošnjo do 16. maja. Za informacije ter za dvig obrazcev za prošnjo je na razpolago Urad za šolstvo - Nabrežina 102, tel. 040 2017370. INTERCAMPUS 2011 - Zveza slovenskih kulturnih društev in JSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb razpisujeta 7. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus, ki bo v Dijaškem domu v Kopru od 17. do 24. julija. Rok za prijavo zapade 31. maja. Vabljeni godbeniki med 10. in 18.letom. Vse informacije dobite na tel.št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE - Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. 0 Mali oglasi ČERNIGOJEVO INTARZIJO prodam. Samo resni interesenti. Tel. št.: 3386097735. DEKLE išče zaposlitev kot varuška otrok. Tel. 340-2762765. IZKUŠENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejši oseb 24 ur dnevno. Tel. št. 040-212694 ali 329-6055490. IŠČEM enkrat-tedensko delo kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah na tel. št. 327-9969360. KOSILKO BCS prodam po dogovoru; tel. 0481-882421. MESECI MINEVAJO, Kraška ohcet se približuje, naramne in naglavne rute, ročno vezane, so na razpolago. Tel. 040-299820. PRODAM AVTO toyota rav4 2000 diesel, 3 vrata, letnik '03, 87.000 prevoženih km, v odličnem stanju. Edini lastnik, nekadilec, parkirana v garaži, redno servisirana pri prodajalcu. Cena po dogovoru. Tel. št.: 338-3120247. PRODAM MOTOR BMW r1200r, letnik '07, 14.000 prevoženih km, črne barve, v odličnem stanju, abs-esa, cena 6.500 evrov. Tel. št.: 349-7172249. PRODAM žensko kolo znamke bot-tecchia, city bike, zelo malo rabljeno. Klicati na tel. št. 339-3132487. Prispevki V spomin na drago Nevo Pertot Boga-tec darujeta Ida in Drago Purič 50,00 evrov za MePZ Igo Gruden iz Na-brežine. V spomin na drage starše in brata Cveta daruje Justi Hrovatin 100,00 evrov za Tabornike RMV. V spomin na Borisa Raceta - Žarka daruje žena 100,00 evrov za Tabornike RMV. V spomin na sestro Celestino, ob obletnici smrti, daruje Erminio Kuret z družino 20,00 evrov za SKD Slavec Ri-cmanje - Log. Ob včlanjevanju daruje Marija Zuljan 15,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje - Log. Ob 12. obletnici smrti Edija Malalana darujeta žena Avgusta in sin Romeo 70,00 evrov za cerkev Sv. Florijana pri Banih. S spomin na Rajo in Celestino Petaros daruje Zorka Auer 20,00 evrov za SKD Slovenec. Kot ptica na nebu je v tišini odšel, za sabo neizbrisno sled pustil. t Giuseppe Pipan (Pepi) O Žalostno vest sporočajo žena Silva, sin Igor z Eleonoro, ljubljeni vnuki Tatjana, Katja in Jan Pokojnik bo ležal v soboto, 30. aprila, od 9. do 11. ure v mrtvašnici v ulici Co-stalunga. Sledila bo maša ob 12. uri v cerkvi v Nabrežini. Nabrežina, 29. aprila 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Žalovanju Silve in družine se pridružujeta sestra Karla in nečak Franco Kot si tiho živel, tako si tiho odšel... Vedno te bomo imeli v naših srcih Nadia, Diego, Marco in Dario Našemu odborniku in pevcu Igorju Pipanu, njegovi družini in sorodnikom izrekamo globoko sožalje ob smrti očeta Pepija. Predsednica in odborniki SKD Igo Gruden ter mešani pevski zbor Ob izgubi Pepija izreka družini Pipan iskreno sožalje Denis Pilat z družino Ob izgubi dragega moža in očeta izreka ženi Silvi in sinu Igorju iskreno sožalje Frandoli Franco z družino 12 Petek, 29. aprila 2011 KULTURA / ljubljana - Razstava v Cankarjevem domu Tolouse Lautrec, svojstven ustvarjalec in mojster plakata Na ljubljanski razstavi si lahko do 25. avgusta ogledamo 26 izvirnih plakatov V Cankarjevem domu v Ljubljani si lahko do 25. avgusta ogledamo prelepo razstavo, posvečeno edinstvenemu mojstru plakata Tolouseu Lautrecu, sad sodelovanja z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ljubljanske SAZU, ki je dala na ogled deset japonskih lesorezov iz svoje zbirke. Avtorica projekta Rejane Bargiel je v šestih razstavnih sklopih poglobila specifične vidike mojstrovega opusa, ki jih odlična postavitev dodatno ovrednoti. Posebno sugestivna je tudi glasba, ki nas med ogledom spremlja in popelje v findesieclovski Pariz. O aktualnosti Lautrecovega likovnega nagovora izpričuje izbor plakatov sodobnih oblikovalcev, ki so mojstru na pobudo Muzeja Tolouse Lautrec v njegovem rojstnem mestu Albiju, ob stoletnici smrti leta 2001 posvetili plakat. Postavitev eksponatov omogoča primerjalno obravnavo med plakati iz konca devetnajstega stoletja in današnjimi ter obenem vzpostavlja posebnosti zbi-rateljstva, ki prihajajo pri umetnosti plakata še posebej do izraza. Hanri-Marie Raymond de Tolouse-Lautrec je pripadal plemiški družini. Zaradi dveh zaporednih zlomov stegnenice je prenehal rasti in se je zato toliko bolj posvetil likovnemu ustvarjanju. Veščine risanja in slikanja si je pridobil z obiskovanjem ateljejev slavnih mojstrov. Pomenljiv je bil stik z impresionisti, druženje na Monmartru ter zahajanje v nočne lokale in na plesišča. Najraje je upodabljal prav protagoniste pariškega nočnega življenja: plesalke in prostitutke. Na ljubljanski razstavi si lahko ogledamo 26 izvirnih plakatov na 31, kar jih popolna zbirka premore. Ne gre za obsežno produkcijo, saj je Lautrec bil prvenstveno slikar in grafik, umrl je še razmeroma mlad pri sedemintridesetih letih. Gotovo pa gre za edinstvene primerke, ki so mu jih naročili prijatelji, sicer ni bil njegov takrat zelo drzen pristop zlahka sprejet. Prvi plakat je nastal za Moulin Rouge pred 120-imi leti, da bi privabil v to priljubljeno zabavišče Moulin Rouge. Lau-treca posebej cenimo zaradi njegove ustvarjalne avtonomije in avantgardnih prijemov, zapisal se je v zgodovino sodobnega plakata, predvsem zaradi zanimanja za takrat manj cenjene izraznosti, kot sta bila fotografija in litografija ter zaradi njune neobičajne uporabe. Tisti čas fotografija še ni bila uveljavijena kot samostojna umetniška zvrst, zato ni bilo sodelovanje s fotografi tako pogosto, kot je dandanes. Nekateri impresionisti so se sicer fotografije že posluževali pri svojem utvarjalnem delu, vendar se je Lautrec razlikoval predvsem po eksperimentalnem pristopu. Podobno je znal izkoristiti pre-tanjenost grafične tehnike litografije, ki jo je mojstrsko obvladal. Opazen je vpliv japonizma, ki je prinašal v zahodno Evropo pristnost prikaza preprostih življenjskih resnic in obenem ponujal izjemno grafično prečišče-nost. Lautrec pa je znal prevzeti nekate- re tipične vsebinske in oblikovne iztočnice ter jih je nato na zelo oseben, mestoma drzen način preoblikoval. Spretno stili-zacijo gibkih silhuet, ki se mestoma prepletajo z neprekrito podlago, poudarjajo izrazite konture, medtem ko so ploske površine posebno živahno obarvane; močni kontrasti in dramatične osvetlitve pa se spajajo v organsko sestavljeno celoto vrhunske umetniške vrednosti, ki je tudi po njegovi zaslugi doživela naraščajočo priljubljenost. Pogostoma je Lautrec sprejemal naročila na nočnih kabaretih ter se naslednjega dne odpravil naravnost v tiskarno, kjer je neposredno izrisoval motiv na kamnito ploščo, litografsko tiskarsko matrico. S sabo je vedno nosil zobno ščet-ko, s katero je z drgnjenjem barvnih nanosov dosegel mehkejše tonske prehode. Lautrec je tako ustvarjal plakate za zabavišča, gledališke predstave, oglaševanje izida romanov, naslovnice za knjige in glasbene edicije, s katerimi je utrl pot sodobnemu oblikovanju, zaradi katerih je še danes presenetljivo aktualen. Lautrec je preko redukcije likovnih prvin znal prodreti v bistvo likovne spo-ročilnsoti in sodobnega vizualnega pristopa ter preko svoje visoke slikarske kul-tiviranosti združil visoko umetnost z oglaševanjem. Številni so se po njem dalje zgledovali tako med fauvisti kot med ek-spresionisti in bolj splošno vsi, ki so naprej razvijali grafično oblikovanje do današnjih dni. V muzejski trgovini so na voljo Lau-trecovi plakati, nakit, spominki in spremni katalog v angleščini in slovenščini. Jasna Merku Svetovni dan plesa Mednarodni plesni komite je 29. april razglasil za svetovni dan plesa. Ljubljano, Maribor in Novo Gorico bo na ta dan razgibal enodnevni ulični festival »Prešerna Ana: Go Out and Dance!«. Praznik plesa spremljajo tudi vsakoletne poslanice. Namen poslanic in praznovanja je povezati plesne zvrsti in odkriti univerzalnost te umetnosti. Kot je v poslanici zapisal predsednik Mednarodnega plesnega sveta CID Unesco Alkis Raftis, so ljudje skozi vso zgodovino pretežno plesali na prostem - na gozdnih jasah, na vaških trgih, pred cerkvami ali v skednjih, da bi s plesom zaključili dan. Danes pa se pleše večinoma v palačah, klubih, gledališčih, šolskih dvoranah, ateljejih in diskotekah. CID Unesco zato ob letošnjem svetovnem dnevu plesa predlaga korak nazaj, korak k naravi, k plesu na prostem - na ulici, trgu, v parku, na stadionu, plaži, parkirišču - kjerkoli pod milim nebom, je še zapisano v poslanici. Belgijska koreografinja Anne Teresa De Keersmaeker (ITI Unesco) pa je ob letošnjem prazniku plesa zapisala, da po njenem prepričanju ples časti tisto, kar nas dela človeške. Baletni plesalec, koreograf in pedagog Janez Mejač, tudi dobitnik strokovne nagrade Lydie Wisiakove za leto 2011 za življenjsko delo na področju baletne umetnosti, pa je v slovenski poslanici zapisal: »Naporno, na trenutke nesmiselno občuti samospraševanje o življenju in plesu človek, 'zapisan' sporočanju s telesom, tem edinim instrumentom, ki ga ima na voljo: Gib, v čem si močnejši od svojega nasprotja, to je od mirovanja, od koder si prišel in kamor se vračaš? In če se zazdi to sa-mospraševanje včasih preveč naporno, pa je zagotovo vedno smiselno in vredno.« Gledališče Ane Monro bo na svetovni dan plesa v sodelovanju z Nomad Dance Academy Slovenija letos drugič organiziralo dogodek »Prešerna Ana: Go Out and Dance!«. Enodnevni ulični festival bo letos potekal v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. (STA) trst - Predstavitev v knjigarni Minerva Ondina Peteani v knjigi in na odru Izšel je ponatis knjige, ki obravnava partizanski boj, deportacijo v Auschwitz in socialno angažiranost glavne junakinje - Nastala je tudi gledališka uprizoritev »Lepo je živeti svobodno.« Tako je menila Ondina Peteani, o kateri se je v torek popoldne v tržaški knjigarni Minerva odvijala predstavitev ponatisa knjige, ki govori o njenem angažiranem življenju za časa fašizma, med in po drugi svetovni vojni. O delu z naslovom »Ondina Peteani. La lotta partigiana, la de-portazione ad Auschwitz, l'impegno sociale: una vita per la liberta',« ki obravnava partizanski boj, deportacijo v Auschwitz in socialno angažiranost glavne junakinje, sta spregovorila njen sin Gianni Peteani in raziskovalka Anna Di Gia-nantonio. Medtem ko je za sam izid knjige leta 2008 poskrbel Deželni Inštitut za zgodovino odporniškega gibanja FJK, je tokratni ponatis izšel pri založbi Mursia. Peteanijeva je kot 14-letna pričela delati v tržiški ladjedelnici, kjer je prišla v stik s številnimi antifašisti, politično formirala svojo osebnost in se kaj kmalu angažirala znotraj odporniškega gibanja. Bila je prva partizanska kurir-ka v Italiji. Po aretaciji jo je nemški okupator leta 1944 deportiral v Auschwitz. Po vojni je bila družbeno in politično aktivna znotraj KPI; družila se je tudi z mirovniki in katoliškimi aktivisti. Umrla je leta 2003. V uvodni predstavitvi je Andrea Bellavita izpostavil, kako knjiga omogoča spoznavanje življenja osebe, ki je na borben, boleč, a radosten način šla skozi dogajanje preteklega stoletja, ki je na našem koščku zemlje bilo še posebej burno. Iz tragične izkušnje bivanja v koncentracijskem taborišču je Peteanijeva po vojni posredovala človeštvu pozitivno sporočilo: postala je po- močnica pri porodih. Anna Di Gianantonio je menila, da knjiga ruši nekatere stereotipna gledanja: med vojno ženske niso le skrbele za vojake, pač pa so aktivno sodelovale v Odporništvu; v '50 letih naj bi življenje znotraj tistega dela tržaške skupnosti, ki se je prepoznaval v vrednotah komunizma, ne bilo dogmatsko, pač pa naj bi potekalo v znamenju precejšnje svobode. Gre za zgodovinsko knjigo, ki se jo dejansko prebere na en mah. Delo temelji na dokumentarnem gradivu, saj sta avtorja ob tej priložnosti izvedla temeljito raziskavo ustnih in pisnih virov. Knjiga brez vsakršne retorike govori o fašizmu, o dramatičnih aspektih partizanskega boja (borci in borke so vstopili v boj brez izkušenj vojskovanja ...), o ovaduhih in drugem naporu, ki je označeval ljudi takratnega in povojnega časa. Ondinin sin Gianni (dejansko gre za po-sinovljenca) je na srečanju podčrtal, da se v Italiji ne daje velike važnosti zgodovinskemu spominu ter se kritično obregnil ob revizio-nizem. Glavni cilj knjige je posredovati zgodbo, ki jo pripoveduje, mlajšim rodovom. Prisotne je seznanil, da je mamo po vojni, poleg bolezenskih težav, spremljal občutek krivde, ker je bila prišla, z razliko od mnogih, živa domov iz Auschwitza. Omeniti velja, da je o knjigi že tekla beseda v raznih oddajah, ki jih predvajajo na vsedržav-nih televizijskih postajah. Na tej osnovi je tudi nastal gledališki komad z naslovom »E' bello vivere liberi,« ki je pred nedavnim na Apeninskem polotoku doživel svojo stoto uprizoritev. O književnem delu se je pohvalno izrazil tudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano. (Mch) / SVET Petek, 29. aprila 2011 13 maroko - Odjeknila je včeraj okoli poldneva po lokalnem času v lokalu Argana Eksplozija v Marakešu terjala najmanj 14 mrtvih Med žrtvami je tudi 11 tujcev - Šlo naj bi za samomorilski napad MARAKEŠ - Eksplozija v nekem lokalu v maroškem mestu Marakeš je včeraj zahtevala najmanj 14 življenj, še 20 ljudi pa je bilo ranjenih. Kaže, da bi lahko bila delo samomorilskega napadalca, je sporočil tiskovni predstavnik tamkajšnjega guvernerja. Med ubitimi je tudi 11 tujcev, poročajo tuje tiskovne agencije. Podatki o natančnem številu žrtev so si sicer nasprotujoči. Mediji poročajo o najmanj 18 mrtvih in 20 ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po poročanju francoskega častnika Le Figaro sta med žrtvami najmanj dva Francoza in domnevno tudi Britanec. Kdo stoji za napadom, za zdaj še ni znano, sumijo pa, da bi lahko bila za napad odgovorna severnoafriška veja teroristične mreže Al Kaida, AQMI. Tudi predstavnik maroškega notranjega ministrstva je nakazal, da bi šlo lahko za delo samomorilskega napadalca, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V enem od trupel so namreč našli žeblje, je povedal. Več podrobno- sti pa za zdaj ni znanih. Policija je sprva domnevala, da gre za nesrečo, ki jo je povzročilo uhajanje plina. Eden od očividcev, ki je bil v času eksplozije v lokalu in jo je odnesel brez poškodb, je povedal, da je v lokal vstopila ena oseba, ki je naročila pijačo, čez nekaj minut pa se je razstrelila. Nek drug očividec je za maroški radio povedal, da je napadalec odložil kovček in nemudoma odkorakal iz lokala, še poroča AFP. Eksplozija je odjeknila okoli poldneva po lokalnem času v lokalu Argana na osrednjem trgu Džema el Fna, ki je pod zaščito Unesca, je poročala maroška tiskovna agencija MAP. Lokal je po navedbah dpa magnet za turiste in je vedno poln. Leži ob zgodovinskem delu Marakeša, ki je priljubljena turistična destinacija. V času eksplozije je bilo na prizorišču veliko ljudi. Včerajšnji napad je najhujši napad v Maroku po letu 2003, ko je bilo v samomorilskem napadu v Casablanci ubitih 45 ljudi, med njimi tudi več napadalcev. (STA) Eksplozija je razdejala lokal Argana na osrednjem trgu Džema el Fna ansa Avigdor Liberman ansa bližnji vzhod - Po dogovoru med Fatahom in Hamasom Izrael zavrača palestinsko vlado, ki bi vključevala Hamas JERUZALEM/RAMALA/BRUSELJ - Po dogovoru o spravi med palestinskima gibanjema Fatah in Hamas je Izrael včeraj sporočil, da se ne bo pogajal z novo palestinsko vlado, ki bi vključevala Hamas, in napovedal možne ukrepe proti palestinskim oblastem. Dogovor, ki sta ga gibanji v sredo podpisali ob posredovanju Egipta, med drugim predvideva oblikovanje enotne prehodne vlade. Kot je dejal izraelski zunanji minister Avigdor Li-berman, dogovor med Hamasom in Fatahom pomeni "prečkanje rdeče črte". Kot je še posvaril, ima Izrael na voljo več ukrepov proti palestinskim oblastem, vključno z "ukinitvijo VIP statusa" palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu in premieru Salamu Fajadu, kar bi jima "onemogočilo prosto gibanje". Nasprotno pa je Abas včeraj na srečanju z izraelskimi mirovnimi aktivisti in novinarji izrazil upanje, da bo dogovor med njegovim Fatahom in Hamasom pomagal "pospeševati pogajanja" z Izraelom. Abas tudi upa, da bo dogovor vse palestinske skupine prepričal, da sprejmejo mednarodne pogoje, ki jih je postavila t.i. bližnjevzhodna četverica. V skladu s temi pogoji mora vsaka palestinska vlada spoštovati vse prej sklenjene sporazume, priznati Izrael in se odpovedati nasilju. Po 18 mesecih brezplodnih spravnih pogovorov sta delegaciji Hamasa in Fataha v sredo v Kairu le dosegli dogovor. Ta predvideva oblikovanje začasne vlade narodne enotnosti, v letu dni pa naj bi sledile predsedniške in parlamentarne volitve. Dogovor zbuja upanje, da se bo končala politična delitev Palestincev, v okviru katere je Fatah vladal na Zahodnem bregu, Hamas pa na območju Gaze. A dogovor je nemudoma naletel na kritiko Izraela. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je že v sredo posvaril, da mora Abas "izbrati med mirom z Izraelom in mirom s Hamasom". Izrael namreč v mirovnih pogajanjih sodeluje s Fatahom, medtem ko Hamas zavrača kot teroristično skupino. Abas je sicer včeraj poudaril, da bo imela prehodna vlada le omejene pristojnosti ter da bo on kot vodja Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) še naprej oblikoval nacionalno politiko. "Ta vlada ima pooblastila za dve stvari: da določi datum volitev in obnovi Gazo," je dejal in dodal, da sama politika ostaja v rokah PLO. Je pa podpis dogovora, ki predstavlja okvir za palestinske parlamentarne in predsedniške volitve, pozdravil Iran, ki že ves čas podpira Hamas. Po mnenju iranskega zunanjega ministra Alija Akbar-ja Salehija bo dogovor "pospešil razvoj dogodkov na palestinskem območju in vodil v velike zmage spričo (izraelskih) okupatorjev". Dogovor poleg tega predstavlja "prvo zmagoslavje" egiptovskih oblasti po nedavnih dogodkih v državi, je še dejal Salehi. Kot piše francoska agencija AFP, so se napeti odnosi med Teheranom in Kairom po protestih, ki so vodili v odhod dotedanjega predsednika Hosnija Mubaraka, izboljšali. Evropska unija je medtem v odzivu sporočila, da v sredo doseženi dogovor o spravi med Fatahom in Ha-masom še podrobno preučuje, a obenem nakazala svojo željo, da bi imel sekularni Fatah premoč nad isla-mističnim Hamasom. Kot je poudaril Michael Mann, tiskovni predstavnik visoke zunanje predstavnice EU Catherine Ashton, je unija vedno pozivala k spravi in miru pod vodstvom predsednika Abasa kot načinu za končanje delitev med Zahodnim bregom in Gazo. EU je tudi vedno izpostavljala potrebo po varnosti in stabilnosti v bližnjevzhodni regiji, je še dodal Mann. (STA) libija - Po tednu dni Gadafijeve sile pregnale upornike s tunizijske meje TUNIS - Sile, zveste libijskemu voditelju Moa-merju Gadafiju, so včeraj ponovno prevzele nadzor nad mejnim območjem na libijsko-tunizijski meji, ki so ga uporniki zavzeli pred tednom dni, so poročali očividci in vojaški viri. Spopadi med uporniki in Ga-dafijevimi silami pa naj bi se razširili celo na tunizij-sko ozemlje. Gadafijeve sile naj bi tako ponovno zavzele mejni prehod pri Dehibi na libijski strani meje, spopadi pa naj bi potekali na obeh straneh libijsko-tunizijske meje, so za francosko tiskovno agencijo AFP povedali očividci in zahodni vojaški viri. "Položaj je zelo nejasen," je povedal vojaški vir in dodal, da so bili v spopade vpleteni tudi tunizijski vojaki. Spopadi naj sicer ne bi terjali žrtev. Proti Dehi-bi pa so se v oklepnih vozilih že namenili pripadniki tunizijske narodne garde, poroča AFP. Očividci so poročali, da so uporniki pobegnili v Tunizijo, Gadafijeve sile pa naj bi jim sledile kak kilometer. Tunizijske sile naj bi nato prijele tako upornike kot tudi pripadnike Gadafijevih sil. Tunizijska stran teh poročil za zdaj ni potrdila. Po navedbah očividcev v Dehibi je na tunizijsko ozemlje padlo več deset raket, tudi v bližini hiš. Evakuirati so morali učence iz šole, prebivalci pa so se umaknili na varno v svoje domove. Gadafijeve sile naj bi zavzele tudi Vizin, prvi kraj na libijski strani po prečkanju meje s tunizijske strani. Vanj naj bi vstopile z več deset vozili. V spopadih za ta kraj naj bi bili po poročanju tunizijske tiskovne agencije TAP ubiti številni pripadniki Gadafijevih sil, še navaja AFP. Uporniki so obmejno območje pri Dehibi zavzeli minuli četrtek. Med prebivalci je takrat zavladal strah pred maščevanjem Gadafijevih sil, zaradi česar je na stotine Libijcev pobegnilo v sosednjo Tunizijo. Uporniki pa še vedno nadzorujejo Nalut, zadnje veliko mesto pred mejnim prehodom pri Dehibi, kot tudi avtocesto, ki vodi do Zintana, kakih 200 kilometrov vzhodno, še navaja AFP. (STA) V neurjih na jugu ZDA že več kot 220 mrtvih NEW YORK - Neurja, ki so opu-stošila jugovzhod ZDA, so po zadnjih podatkih terjala najmanj 227 življenj. Najhuje so prizadela zvezno državo Alabamo, kjer naj bi bilo v zadnjih dneh ubitih 131 ljudi, o številnih žrtvah pa poročajo tudi iz zveznih držav Tennessee, Mississippi, Georgia in Virginia. Gre za najhujšo naravno katastrofo v ZDA v zadnjih letih. Izredne razmere so razglasili v sedmih zveznih državah - Alabami, Ar-kansasu, Georgiji, Kentuckyju, Mis-sissippiju, Missouriju, Tennesseeju in Oklahomi. Alabama bo prejela tudi zvezno denarno pomoč. V tej zvezni državi je včeraj brez elektrike kar okoli milijon ljudi, kakih 2000 reševalcev in vojakov pa pod ruševinami išče morebitne preživele. Glede na to, da več ljudi še pogrešajo, bo število mrtvih verjetno naraslo. V Alabami je bilo sicer najhuje prizadeto mesto Tuscaloosa, kjer je eden najmočnejših tornadov v zgodovini Alabame terjal 36 življenj. Po prvih ocenah ameriške meteorološke službe je sicer od petka na jugovzhodu ZDA divjalo skoraj 300 tornadov, od tega samo v sredo več kot 130. V zvezni državi Tennessee so neurja in poplave ubili najmanj 30 ljudi, o podobnem številu mrtvih pa poročajo tudi iz Mississippija. V Georgiji je bilo ubitih najmanj 13 ljudi, v Arkansasu 11, v Virginii sedem, v Missouriju pa trije. Ameriški senatorji zahtevajo Asadov odstop WASHINGTON - Trije vidni ameriški senatorji so predsednika ZDA Baracka Obamo pozvali, naj da jasno vedeti, da je sirski predsednik Bašar al Asad zapravil legitimnost, da bi bil še naprej na oblasti v Siriji in da mora odstopiti. "Bašarju al Asadu je bilo danih nešteto možnosti za dialog in reforme. Vse jih je zapravil," menijo senatorji. "Pozivamo predsednika Obamo, da neodvoumno pove - kot je to storil v primeru (libijskega voditelja Moa-merja) Gadafija in (egiptovskega predsednika Hosnija) Mubaraka -, da je prišel čas, da Asad odide," so v skupni izjavi zapisali republikanska senatorja John McCain in Lind-sey Graham ter neodvisni senator Joe Lieberman. Namesto da iščejo izgovore v zvezi z Asadovim režimom, je čas za ZDA, da skupaj z zavezniki v Evropi in po svetu nedvoumno podprejo sirsko ljudstvo in njihove miroljubne zahteve po demokratični vladi, še poudarjajo. Senatorji so Obamo tudi pozvali, naj "sprejme jasne diplomatske in gospodarske ukrepe za osamitev in pritisk na Asadov režim", ki bodo usmerjeni na sirskega voditelja in njegove tesne sodelavce. Ob tem so opozorili, da je položaj dosegel "odločilno točko". Do poziva senatorjev prihaja v času, ko se na sirskega predsednika krepi pritisk zaradi nasilne zadušitve protestov minuli konec tedna, v katerih je bilo ubitih več kot 120 ljudi. Od začetka množičnih protestov sredi marca pa je bilo v zadušitvi protestov po podatkih zagovornikov človekovih pravic ubitih najmanj 450 ljudi. (STA) {10 let} zaščitni zakon: je tudi tvoj! Volilne izkaznice Po 8.členu zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji 1 4 Petek, 29. aprila 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Učinki krčenja prispevkov za javno zdravstvo Oskrba na domu zapostavljena, zdravniki napovedujejo stavko »Družine bodo vse bolj morale posegati po storitvah zasebnih ustanov« GORICA-VIDEM - Zamenjava v upravi Luisa De Marco na čelu sejemske družbe Goričana sta podpredsednik Gianfranco Cappellari in direktor Maurizio Tripani Zdravstvena oskrba na domu je vse bolj zapostavljena, zato sindikat družinskih zdravnikov FIMMG poziva deželno vlado FJK, naj čim prej nameni nova sredstva za okrepitev zdravstvenih storitev. »Leta 2005 je takratna deželna vlada stopila na pot reorganizacije zdravstvene ponudbe in sistema oskrbe na domu. Prišlo je do drastičnega znižanja števila hospitaliza-cij, saj so v bolnišnice začeli sprejemati le bolnike z akutnimi težavami. Za osebe s kroničnimi težavami naj bi skrbeli na teritoriju, toda kmalu so se pojavile težave,« opozarja pokrajinska tajnica sindikata FIMMG Adriana Fasiolo in pojasnjuje, da je v FJK krajini odstotek starejših občanov višji kot drugod po Italiji. »Za našo deželo je značilna za deset odstotkov višja umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, ravno tako za deset odstotkov več je pri nas tudi rakastih obolenj,« pravi Fasiolova in razlaga, da so kljub omenjenim značilnostim leta 2005 začeli nižati število bolnikov, ki so jih sprejemali na zdravljenje v bolnišnicah. »Da bi zagotovili čim boljšo oskrbo, smo družinski zdravniki začeli posegati po pomoči bolničarjev, ki v naših ambulantah skrbijo za pisanje naročil in za razne birokratske akte. V goriški pokrajini se je z bolničarji opremilo 38 odstotkov ambulant. Podatek je nedvomno dober, če ga primerjamo z deželnim povprečjem, ki znaša 30 odstotkov. Veliko ambulant pa je še vedno brez bolničarjev, kar pomeni, da zdravniki uporabijo del svojega časa za čisto birokratske zadeve,« pravi sindikalistka. Družinski zdravniki so stopili tudi na pot sodelovanja, saj so začeli odpirati ambulante, v katerih je več specialistov skupaj. »Približno 90 odstotkov družinskih zdravnikov iz goriške pokrajine zagotavlja svoje storitve v tovrstnih ambulantah,« še pojasnjuje. »Pred dvema letoma nam je deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic obljubil 800.000 evrov naložb za oskrbo na domu, ki jo zagotavljajo družinski zdravniki. V resnici bi za reorganizacijo teritorialnih služb potrebovali vsaj osem milijonov evrov, kar ni ravno visoka vsota, če pomislimo, da dežela FJK vsako leto nameni zdravstvu 2,5 milijard evrov,« pravi Fasio-lova. Zahtevo po osmih milijonih evrov naložb družinski zdravniki opravičujejo s stroškom, ki ga je povprečno deležen vsak prebivalec FJK. »Za zdravstvene storitve za vsakega prebivalca naša dežela povprečno nameni 7,32 evrov, v Emiliji-Romagni jih gre kar 15,7, v Apuliji pa 12,« poudarja sin-dikalistka in opozarja, da so v zadnjih letih zaradi staranja prebivalstva družinski zdravniki imeli 60-odstotni porast dela. »Če ne bodo drugače prerazporedili sredstev za zdravstvo, bodo morali ljudje kaj kmalu začeti posegati po storitvah zasebnih ustanov. S tem se družinski zdravniki nikakor ne strinjamo, saj mora biti vsem zagotovljena javna zdravstvena oskrba. Zato smo sprožili postopek za mobilizacijo, v okviru katerega se bomo prihodnji teden srečali s tržaškim prefektom in deželnim odbornikom za zdravstvo. Če ne bo prišlo do dogovora, smo pripravljeni tudi na stavko, med katero bomo seveda zagotavljali osnovno oskrbo, kot zapoveduje zakon,« zaključuje Adriana Fasiolo. (dr) Komercialistka in nekdanja županja občine Muzzana del Turgnano, 44-letna Luisa De Marco, je nova predsednica upravnega sveta sejemske družbe Udine e Gorizia Fiere. Nasledila je Sergia Zani-rata, ki mu je zapadel mandat. Predsednico so za obdobje treh let imenovali na včerajšnjem občnem zboru delničarjev, kjer so tudi določil ostale člane uprave. Za podpredsednika je bil imenovan Gian-franco Cappellari, ki ga je predlagala goriška Trgovinska zbornica. Ostali člani so Massimiliano Bassi, Paolo Cerutti, Lucia Cimenti, Carlo Andrea DallAva, Damiano Ghini, Rodolfo Londero, Alessandro Puhali, Lorena Zanutta in Emanuele Zo-rino. Direktor družbe bo še naprej Gori-čan Maurizio Tripani, člani nadzornega odbora pa so Franco Tavagnacco, Guido Fantini in Chiara Cosatti. Skupščina delničarjev je tudi sklenila, da bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala napovedano spremembo statuta s ciljem, da racionalizirajo stroške s ciljem boljšega učinka, glede tega pa naj bi zmanjšali število članov upravnega sveta. GORICA - Sindikati na županstvu Brezposelnost podvojena Usoda projekta »super-pristanišča« zaskrblja - Goriška občina za obnovo in večjo učinkovitost Pakta za razvoj »Goriška ekonomija je še vedno v težavah. Odstotek brezposelnih, ki je bil pri nas zelo nizek, se je od začetka krize kar podvojil, marca pa je ponovno prišlo tudi do vzpona ur dopolnilne blagajne. Čeprav vidimo ponekod znake izboljšanja, vlada v gospodarstvu še precejšnja negotovost.« Današnjo sliko goriškega gospodarstva je predstavil pokrajinski tajnik sindikata UIL Giacinto Menis, ki se je včeraj skupaj s pokrajinskim tajnikom sindikata CGIL Paolom Livo, članico pokrajinskega tajništva CISL Lydie Couli-baly in z drugimi sindikalnimi predstavniki srečal z goriško mestno upravo. Me-nis je župana Ettoreja Romolija pozval, naj po zgledu nekaterih drugih krajevnih uprav tudi goriška občina podpiše spo- razum s sindikati upokojencev za izboljšanje storitev, ki so namenjene starejšim, invalidom in brezposelnim občanom, Li-va pa je izrazil potrebo po tem, da bi Gorica ponovno aktivno sodelovala pri omizjih Pakta za razvoj goriške pokrajine. »Na zadnjih sestankih nisem sodeloval, ker je po mojem mnenju treba Pakt za razvoj izboljšati. Nujno je, da se omizje obnovi in poveča njegovo učinkovitost. Če bo prišlo do dogovora o konkretnih ciljih, se bom vrnil,« je povedal Romoli. Med temami, ki so bistvenega pomena za prihodnost tržiškega in goriškega gospodarstva, so sogovorniki omenili projekt »super-pristanišča« med Tržičem in Trstom, ki je še vedno pod vprašajem. »Ko je že kazalo, da bo projekt izpeljan, so se pojavile težave. Bolj kot Sindikalni predstavniki na včerajšnjih pogovorih z županom in odbornikoma bumbaca v koprski konkurenci se mi zdi, da je problem v sistemu, ki ovira zasebne investicije. Res me skrbi, kako se bo zadeva končala,« je povedal župan. Med včerajšnjim sprejemom je Coulibayeva opozorila na težave mladih in priseljencev pri iskanju zaposlitve, Romoli pa je spomnil, da je občina preko socialno koristnih del in projekti javne koristi začasno zaposlila čez 43 delavcev. Župan je tudi omenil, da občina v zadnjih letih ni bremenila občanov s povišanjem davkov in tarif, ki so ostale na ravni leta 2009. Romoli je še poudaril, da je občinska uprava spoštovala pakt stabilnosti s tem, da je znižala število občinskih uslužbencev - v primerjavi z letom 2007 jih je približno 40 manj -, kar pa ni vplivalo na učinkovitost občinskega aparata. TRŽIČ - Fincantieri Sindikati: »Delavci niso lenuhi« Giuseppe Bono bonaventura »Namesto izražanja svojih dvomov preko medijev bi poverjeni upravitelj lad-jedelniškega koncerna Fincantieri Giuseppe Bono moral čim prej pristati na dogovarjanje, za začetek katerega smo se že večkrat zavzeli, doslej pa naše zahteve niso še vzeli v poštev. Omizje med sindikati, državno vlado in družbo Fincantieri bi med drugim nudilo priložnost za reorganizacijo proizvodnega procesa, o čemer se v zadnjih časih toliko govori.« S temi besedami se je deželni predsednik sindikata CGIL Franco Belci odzval na Bonove izjave glede domnevne nizke stopnje produktivnosti in številnih odsotnosti delavcev iz tržiške ladjedelnice. »S kritikami na račun delavcev, med katerimi je po Bo-novem mnenju veliko lenuhov, ne bomo daleč prišli. Po našem mnenju bi Bono moral čim prej sklicati sindikate in se z njimi konkretno lotiti reševanja težav znotraj ladjedelnice, saj je to edini način za dvig proizvodne stopnje,« poudarja Belci in se sprašuje, ali ima sploh družba Fincantie-ri interes, da bi prišlo do dogovarjanja, ali se mu pa raje izmika, ker je bila njena reorganizacija proizvodnega procesa porazna. Bonove nedavne izjave niso po godu niti pokrajinskemu tajniku sindikata kovinarjev Fiom-CGIL Thomasu Casottu. »Če so lenuhi vzrok težav, ima družba Fincantieri vse pravne instrumente, da se jih znebi. Sindikat ne bo zagovarjal privilegijev; če kod ne dela, kot bi moral, zanj ne bomo dvigovali barikad,« poudarja Ca-sotto in opozarja, da je treba preveriti uspešnost vseh zaposlenih, ne pa le delavcev. O napovedani kotaciji na borzi, ki je po Bonovih besedah odpadla zaradi nasprotovanja sindikatov, Casotto še pojasnjuje, da glede omenjene odločitve sindikati nimajo nikakršne možnosti veta. »Doslej smo povedali edino to, kar mislimo, ničesar pa nismo ovirali. Da do kota-cije na borzi ni prišlo, se je samostojno odločilo vodstvo družbe Fincantieri. Mi nimamo ničesar pri tem,« poudarja Casot-to. Po njegovih besedah je sindikat Fiom-CGIL odločno proti odpuščanju v vseh Fincantierijevih ladjedelnicah, saj je treba po mnenju sindikalistov težave reševati brez tako drastičnih odločitev. »Če nam bodo predlagali prestrukturiranje proizvodnega procesa, bomo načrt podrobno preštudirali in potem posredovali svoj odgovor,« pravi Casotto in glede stavk opozarja, da delavci dvakrat pomislijo, preden se vzdržijo od dela. Vsak dan stavke se na plačah še kako pozna, zato pa delavci prekrižajo roke in se vzdržijo od dela le tedaj, ko res nimajo drugih možnosti, da bi bile njihove zahteve uslišane. Acm< ms sozm. PINK PASSION LIVE PINK FLOYD COVER BAND V petek, 29. aprila 2011, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul.Brass 20) VSTOPNINA 5€ / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. aprila 2011 15 sovodnje - Pod industrijsko cono Penasta brozga se izteka v Sočo Umazanija priteka iz goriške čistilne naprave in raznih tovarn Penasta brozga se izteka v Sočo pod industrijsko cono med Štandrežem in Sovodnjami. Tekočina je rdečkasto-rja-ve barve in strašno zaudarja, ker se odtočna cev nahaja v precej odmaknjenem in nedostopnem kraju, pa očitno malokoga zanima, da se v reko izteka smrdljiva umazanija, ki priteka iz čistilne naprave goriške občine in iz raznih industrijskih obratov. V začetku aprila je v Soči pri So-vodnjah poginilo nekaj stotin podusti, ki so ostale na suhem med drstjo v plitvi vodi. Potem ko so se zaprle zapornice solkanskega jezu, je gladina vode naenkrat upadla, ribe, utrujene od svoje razmnoževalne dolžnosti, pa niso uspele odplavati v tamkajšnje brzice. Ko so nekateri domačini opazili množični pogin, so takoj pomislili, da so bile ribe zastrupljene. Zato so se odpravili ob soškem bregu gorvodno, dokler niso prišli do odtočne cevi, ki je speljana iz goriške čistilne naprave in industrijske cone. Kar nekaj časa so opazovali, kako iz cevi priteka umazana tekočina, ki ni niti zdaleč podobna vodi. Po kanalu, izkopanem v na-plavljenem kamenju, se brozga izteka proti Soči, kjer se meša s čistejšo vodo in seveda onesnažuje reko. Na odtočno cev so poleg čistilne naprave baje povezane razne tovarne iz industrijske cone med Štandrežem in Sovodnjami. Med drugim naj se bi se v odtočno cev pred leti iztekale tudi odpadne vode iz tovarne Soteco, v kateri so proizvajali umetno usnje. Takrat je bil v odpadni vodi zlasti klor, ravno po njem pa je nato zaudarjal odtočni kanal ob soškem bregu. Domačin iz Sovodenj pravi, da se je pred leti odpravil do kanala s svojim psom, ki je popil kanček umazane vode. Psu je bilo v naslednjih dneh slabo, zato pa je lastnik opozoril gozdno stražo na onesnaženo vodo. Baje se po opozorilu ni kaj dosti spremenilo, saj se penasta brozga še danes izteka v Sočo. Zakaj pristojne oblasti niso ukrepale, ni ravno jasno, za- nimivo pa bi bilo tudi vedeti, iz katere snovi so kapniki, ki so nastali v bunkerjih iz prve svetovne vojne, izkopanih v skalovju ob soškem bregu pod industrijsko cono. Po mnenju domačinov so namreč kapniki sestavljeni iz kemikalij, ki so - hote ali nehote - pronicale v tla v industrijski coni, pod katero so bunkerji izkopani. (dr) Penasta brozga se iz odtočne cevi izteka v kanal, dolg kakih 500 metrov, in nato v reko Sočo foto m. d. gorica - Domnevni plen vlomov v stanovanja Izsledili tatici Karabinjerji zasegli pet dragocenih prstanov - Lastnike pozivajo, naj se zglasijo na poveljstvu Zasežene prstane bodo vrnili lastnikom Goriški karabinjerji so prijeli ženski, ki sta osumljeni tatvine v več stanovanjih na območju goriške pokrajine. Morebitni tatici je osebje operativne enote goriškega pokrajinskega poveljstva izsledilo v okviru zapletene preiskovalne dejavnosti, s katero je skušalo zajeziti pojav vlomov v stanovanja, ki je v zadnjih mesecih na Goriškem in tudi v drugih pokrajinah Furlanije-Julijske krajine izredno pogost in zaskrbljujoč. Do številnih vlomnih tatvin je prišlo v Gorici in v Tržiču, pod udarom pa so bile predvsem bolj osamljene hiše po vaseh. Ženski, ki sta romske narodnosti, sta s seboj imeli dragocen nakit, ki so ga goriški karabinjerji zasegli. Rom-ki je osebje operativne enote goriškega pokrajinskega poveljstva karabinjerjev izsledilo v prejšnjih dneh na Goriškem. Sile javnega reda so zasegle pet dragocenih prstanov, ki sta jih ženski imeli na sebi. Prstani so iz belega in iz rumenega zlata, na njih pa so tudi diamanti. Goriški ka-rabinjerji, ki so posredovali tudi fotografijo ukradenih prstanov, vabijo lastnike, naj se zglasijo na poveljstvu. gorica - Problem alkoholizma V družini in pri 12. letih prvi stik z alkoholom Na Goriškem je pred tremi leti približno 47 oseb na 100.000 umrlo zaradi patologij, povezanih s prekomernim uživanjem alkohola. Zaradi prisotnosti bolnikov s težavami, ki jih je mogoče povezati z alkoholizmom, je bilo v istem letu 213 ležišč na 6.000 v bolnišnicah dežele Furlanije-Ju-lijske krajine stalno zasedenih. Srednja starost oseb, ki se zdravijo zaradi bolezni, povezanih s prekomernim pitjem, je 45 let, do prvega stika z alkoholom pa pride običajno v družini in okrog 12. leta. Epidemiološke podatke o uživanju alkohola v Gorici in ostalih pokrajinah FJK je predstavil zdravnik videmskega zdravstvenega podjetja Marco Giordani, ki se je udeležil včerajšnjega srečanja v palači Fundacije Goriške hranilnice v Gorici. Dogodek je ob desetletnici razglasitve dneva proti alkoholu priredilo goriško zdravstveno podjetje, na njem pa so ob predstavnikih oddelka za zdravljenje odvisnosti SERT v Gorici sodelovali predstavniki klubov zdravljenih alkoholikov iz Gorice, Tržiča in Trsta, predstavniki organizacij, psihologi, dijaki nekaterih višjih šol in upravitelji. Moderator srečanja je bil vodja goriškega oddelka SERT Giuliano Zorzut, ki je izpostavil, da je problem uživanja alkohola pri nas vedno bolj razširjen. »Opažamo, da se starost prvega uživanja alkoholnih pijač čedalje niža,« je povedal Zorzut, goriška občinska odborni-ca Silvana Romano in direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula pa sta poudarila, da soočanje med raznimi službami lahko odločilno pripomore k učinkovitejšemu reševanju problematike alkoholizma. Srečanja se je udeležil tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki je povedal, da mu je tematika alkoholizma še posebno pri srcu. »Moja mama je bila alkoholik, piti pa je prenehala pred 20 leti. Kakih pet let smo obiskovali klub zdravljenih alkoholikov, kar je bilo zelo pomembno,« je povedal Gherghetta, po katerem bi bilo treba družbo bolje osveščati o tem, da je alkoholizem prava bolezen, ne pa razvada, ter da je alkohol mamilo, ki povzroča odvisnost. Po Giordanijevih podatkih se je med leti 2006 in 2009 število mladih med 11. in 14. letom, ki so že uživali alkohol, povečalo za dva odstotka. Okrog 14 odstotkov anketirancev med 18. in 25. letom se je vsaj enkrat opijanilo. »Prva alkoholna pijača, ki jo mladi poskusijo, je vino. Srednja starost, ko mladi poskusijo alkoholno pijačo, je 12 let. To je zelo zaskrbljujoč podatek, saj bi mladi do 16. leta, ki so še v razvoju, sploh ne smeli piti alkoholnih pijač, saj bi to lahko povzročilo razne patologije, med katerimi so rakasta obolenja. Alkohol je vedno bolj razširjen tudi med dekleti,« je povedal Gior-dani, po katerem ima kar 3,7 odstotkov populacije resne težave s pitjem, saj zaužije vsak dan od pol litra do enega litra alkoholnih pijač. Med 12. in 13. letom poskusijo fantje in dekleta tudi prvo cigareto, okrog 14. leta pa marihuano. Po Giordanijevih navedbah je v naši deželi približno 220.000 ljudi, ki so izpostavljeni nevarnosti alkohola in ki bi jih bilo treba osveščati o njegovih učinkih. nova gorica Šest let in pol zapora za smrt 19-letnika Koprsko višje sodišče je pred nekaj dnevi izdalo sodbo, s katero je potrdilo šest let in pol zaporne kazni za 29-letnega Elvirja Šabica iz Izole. S tem je kazen, ki mu jo je prisodilo že novogoriško sodišče, postala pravnomočna. Smrt Zorana Jankovica, obetavnega nogometaša, ki ga je tedaj še ne 19-let-nega omenjeni Izolan pretepel na moškem stranišču solkanske Mo-stovne, je torej dobila sodni epilog. Izolanov odvetnik Branko Gvozdic je sicer po izdani sodbi višjega sodišča povedal, da se s stranko z njo ne strinjata ter da nameravata na vrhovno sodišče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Jankoviceva mati Momira pa meni, da prisojena kazen ni pravična in je menda napovedala pritožbo na evropsko sodišče za človekove pravice. Tožilstvo je za Izolana zahtevalo dvanajst let zapora, zagovornik pa je predlagal oprostitev. Januarja 2005, pet dni pred njegovim 19. rojstnim dnem, so prijatelji Zorana Jankovica našli na moškem stranišču Mostovne nezavestnega in hudo pretepenega. Policija je najprej še preiskovala možnost, ali mu je nesrečno spodrsnilo in se je pri tem močno udaril v glavo. Ko pa je zdravnik po pregledu poškodb ugotovil, da je bil Zoran pretepen, je stekla podrobnejša kriminalistična preiskava. Po treh letih od dogodka, ki je v javnosti precej odmeval, so no-vogoriški kriminalisti izsledili napadalca in ga ovadili. Sprva zaradi povzročitve hude telesne poškodbe. Ko je Jankovic po štirih letih vegetiranja umrl v starogorski bolnišnici, je okrožna državna tožilka spremenila obtožbo: Izolan je bil obtožen povzročitve posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt. Sojenje napadalcu se je zato začelo znova. Elvir Šabic je v zagovorih med drugim povedal tudi, da ga je Jankovic pred pretepom izzival in priznal, da sta med prerivanjem padla na tla, kjer je Jankovica s pestjo udaril v obraz in ga še dvakrat ali trikrat brcnil, a da mu s tem ni zadal poškodb. Izvedenec medicinske stroke je kasneje potrdil, da je fant umrl prav zaradi poškodb, dobljenih med napadom. (km) " fl/ai dom poljublja sonce, lakaj bi zapravljati njegovo energijo?» fwmitnwiIuíüwW¡ m rn Projektiranje, prodaja in realizacija celostnih rešitev na področju obnovljivih virov energije. Sonnenwerk Via Marin, 23 - 34070 Capriva del Friuli (GO) Tel. +39 0481 881045 info@sonnenwerk.it www.sonnenwerk.it 16 1 6 Četrtek, 28. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Prvi zbor članov posameznikov SKGZ je kot elastika, trenutno zelo napeta Ciljev primanjkuje, komunikacija z večinskim narodom je pomankljiva »Slovenska kulturno gospodarska zveza je kot elastika, ki je trenutno zelo napeta. Naša krovna organizacija je v zadnjih letih prišla zelo daleč predvsem, kar zadeva komunikacijo z večinskim narodom. Moramo pa paziti, da ne gremo predaleč, saj se moramo osredotočiti tudi na to, da približamo vse naše organizacije in jih istočasno povzdignemo na višjo raven. Določiti moramo prioritete, pri katerih morajo biti ciljna publika naši mladi«. S temi besedami je pokrajinski predsednik zveze Livio Semo-lič zaključil prvi goriški zbor članov posameznikov SKGZ, ki je potekal v sredo v Tu-movi dvorani KB centra. Večer so izkoristili tudi za razpravo o slovenski narodni skupnosti v Italiji, potem ko so Vladimir Vodo-pivec, Dimitri Waltritsch in Albert Vonci-na podali svoj kritični pogled na manjšinsko organiziranost. Voncina, študent ekonomije na Tržaški univerzi, je opozoril na problem dvojnikov, ki večkrat silijo slovensko narodno skupnost, da dela za kvantiteto na račun kvalitete. »To se pojavlja tako pri športnih društvih, ki se raje kalijo v nižjih ligah, namesto da bi s sodelovanjem skušala doseči kak odmevnejši rezultat, kot tudi pri raznih ustanovah, kar je razvidno pri prisotnosti dveh glasbenih šol in dveh dijaških domov na Goriškem. Ob tem je včasih manjšina žrtev t.i. mehanizma odstotkov, saj je težko priti do denarja za nov projekt, ko je porazdelitev prispevkov že vnaprej določena,« je povedal Voncina in dodal: »Naše organizacije morajo delati na tem, da preprečijo osip mladih, saj jih je treba obdržati v naših krogih, tudi ko zaključijo višješolski študij.« Voncina je priznal, da so mladi pripadniki slovenske narodne skupnosti v Ita- Semolič, Vodopivec, Voncina in Waltritsch za mizo ter publika v dvorani liji privilegirani, saj imajo odlične pogoje za izobrazbo tako med obveznim šolanjem kot z univerzitetnim izobraževalnim programom, ki ga ponuja Slovik. Priznani arhitekt Dimitri Waltritsch je uvodoma razložil, da aktivno ne sodeluje z nobeno organizacijo, sodeloval pa je pri oblikovanju nekaterih struktur, ki gostijo slovenske ustanove. »Manjšina mora razmišljati o prihodnosti. Če govorimo o prihodnosti pomeni, da smo živi, če pa se ukvarjamo zgolj z administracijo sedanjosti, smo obsojeni na propad. Slovenska narodna skupnost v Italiji je po mojem mnenju še kako živa. Zavedamo se, da smo nekoliko različni tako od prebivalcev večinskega naroda, kot od samih Slovencev iz Slovenije in to različnost moramo stalno potrjevati, s tem da si postavljamo cilje. Moramo biti tako drzni, da si zastavimo več dolgoročnih ciljev, saj ne smemo se zadovoljiti s tem, kar že imamo«. Pomen ciljev je izpostavil tudi Vladimir Vodopivec, ki se je vrnil v manjšinsko stvarnost pred petimi leti po sijajni karieri na področju komunikacije. »Ko sem se začel ukvarjati z manjšinskimi organizacijami, sem začutil pomanjkanje ciljev. Pri tem bi poudaril pomen komunikacije, saj je zelo pomembno poznati naše sogovornike in naše ciljne javnosti. Nisem še namreč naletel na neko organizacijo znotraj manjšine, ki bi znala nagovoriti večinski narod in bi postal njegova sogovornica. Večkrat imamo velike pomanjkljivosti pri komunikaciji z italijanskimi ustanovami. Realnost je ta, da ne obvladamo enakovredno slovenskega in italijanskega jezika. Kljub temu pa se večkrat odločimo, da ne vlagamo v prevajalce in se posledično slabo izkažemo pred italijansko publiko,« je povedal Vodopivec, ki je bil zelo kritičen do šolnikov. »Čutim veliko pomanjkanje prisotnosti profesorjev. Poznam predvsem tržaški problem, kjer učnega osebja ne vidim nikjer, niti v gledališču, niti na koncertih. Nobeden pa ne more za to nič storiti, ko pa menim, da so dodatne dejavnosti za dijake še kako pomembne«. V razpravo je posegel tudi deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič. »Znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji čutimo pomanjkanje enotnega vodstva, saj smo dvojni skoraj povsod. Manjšina ima namreč to hibo, da ima več vodstev tako v civilni družbi kot v strankarskem svetu. Veliko zmede je v tem, najmanj zmedena pa po mojem mnenju ravno SKGZ. Izhod iz problemov bomo morali najti skupaj, kot pri vsaki poroki pa je treba soglašati v dveh,« je sklenil svoje razmišljanje Pavšič. Ob zaključku zbora je bil šolnik Igor Devetak imenovan za delegata za deželni občni zbor SKGZ, ki bo v mesecu maju. (av) ob prvem maju - Po Goriškem Dvigovanje mlajev, torte in koračnice Ročno ali s pomočjo traktorjev bodo jutri v številnih krajih in vaseh po Goriškem dvignili mlaje visoko v nebo. V Jamljah bo dvigovanje mlaja spremljalo že sedmo tekmovanje v pripravi najboljše torte in piškotov. Gospodinje lahko predstavijo le eno vrsto torte ali piškotov; prinesejo naj jih na sedež društva Kremenjak jutri od 20. do 20.45. Komisija bo sladice ocenila, nato pa bodo zmagovalcem poklonili lesen izdelek domačina Maria Crosellija. Kar dva mlaja, med katerima bo eden otroški, bodo jutri dvignili v Rupi, medtem ko se na prvomajsko budnico že pripravljajo pri doberdobskem pihalnem orkestru Kras. Z igranjem Internacionale in drugih delavskih pesmi bodo godbeniki pričeli ob 5.45, sprehodili pa se bodo po osrednjih doberdobskih ulicah. S Trnovega v Novo Gorico Ze devetič zapovrstjo bodo iz Trnovskega gozda s konjsko vprego prepeljali jambor za prvomajski mlaj, ki bo postavljen pred novogoriško mestno hišo. Na Trnovem bodo danes točno opoldne podrli smreko in iz nje pripravili jambor za mlaj. Za to so že določili 30 metrov visoko smreko. Ob 18. uri bo predstavitev mlaja in pletenje vencev, ki se bo zaključilo z veselico. Jutrišnji program bo obširnejši. Ob 8. uri bo s Trnovega krenila furmanska vprega, organizatorji obljubljajo presenečenje: letos bo jambor prvič peljala štirivprega. Na poti do Nove Gorice se bo vprega večkrat ustavila, kot je bilo včasih v navadi med furmani, ki so se okrepčali v furmanskih gostilnah in obenem napojili in nahranili tudi konje. Postanki bodo na Ravnici, v gostilni na Prevalu, gostilni Oddih, na solkanskem pla-cu in pred gostilno Adriatic. Ob 14.30 bo mlaj prispel pred občinsko stavbo v Novo Gorico, kjer ga bodo slovesno sprejeli, obenem bo potekala degustacija vin, za kar bo poskrbel Slovenski red vitezov vina iz Briško-vipavskega okolja. Mlaj bodo začeli postavljati ob 15. uri. Dogodek organizirajo Goriški muzej, društvo za oživljanje lokavškega izročila, društvo žena in deklet Trnovo in društvo Planota. (km) Gabrski mlaj bumbaca co in šempetrskega gasilskega doma. Da se bodo obiskovalci lahko udeležili vseh postavitev, so organizatorji posamezna dvigovanja razporedili čez cel večer. Ob 20.30 začenjajo na šempetrskem placu, uro kasneje pri gostilni Joco v Vrtojbi, ob 22.30 na placu v Vrtojbi in ob 24. uri pred šempetrskim gasilskim domom. Mlaji bodo na ogled ves mesec. (km) VOLITVE 2O1 1 Gherghetta s kolesom Kandidat leve sredine za predsednika pokrajine Enrico Gherghetta se bo jutri ob 14.30 s Travnika podal na čezmejni kolesarski izlet med Gorico in Novo Gorico, ki se bo zaključil z zakusko v baru Remuda v Pev-mi. Udeležencem bodo podarili majico. Ze opoldne bo Gherghetta na trgu Transalpina predstavil svoje projekte za oživitev Gorice. Mlaji v Šempetru in Vrtojbi Černičeva na Rojcah V občini Šempeter-Vrtojba bodo jutri, na predvečer 1. maja, postavili štiri mlaje. Krasili bodo šempetrski in vrtojbenski »plac«, dvorišče gostilne Jo- gabrje - Slovesnost pred spomenikom padlim v NOB Zmaga malih ljudi Obsodili poskuse omalovaževanja simbolov odporništva, ki so izraz velike človeške praznine Niz letošnjih proslav ob italijanskem prazniku odporništva - 25. aprila - je na Goriškem sklenila slavnost ob spomeniku NOB v Gabrjah. Naključje je hotelo, da je bila gabrska proslava 27. aprila, torej natanko na dan, ko so na tajni seji v Ljubljani leta 1941 ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Večerne proslave ob spomeniku v Gabrjah se je udeležilo precej ljudi iz domače vasi in iz okoliških krajev. Pobudnika slavnosti sta bila kulturno društvo Skala in krajevna sekcija partizanske združenja Vzpi-Anpi, pokrovitelj dogodka pa sovo-denjska občinska uprava. Sprevod je z venci na čelu krenil izpred doma društva Skala in se podala do nekaj sto metrov oddaljenega spomenika. Po položitvi vencev pred pomnik upora in boja (vence so položili kulturno društvo Skala, Vzpi-Anpi in občina Sovodnje) in po minuti molka je bil na vrsti krajši kulturni program, med katerim je spregovorila sovodenjska županja Alenka Florenin. Najprej so nekaj partizanskih pesmi zapeli člani moškega zbora Skala iz Gabrji pod vodstvom Zu-lejke Devetak, nato so s krajšim recitalom nastopili učenci 4. in 5. razreda osnovne šole Peter Butkovič-Domen iz Sovodenj. Pod vodstvom učiteljice Nevie Zerjal so otroci recitirali Kajuhovo Slovensko pesem in Domovina se brani z lepoto, ki jo je napisal Ljubivoje Ršumovič. Sledil je dvojezični govor županje Alenke Florenin; izpostavila je predvsem malega človeka, ki se je znašel v vojni vihri. In vendar so prav ti ljudje pripomogli k zmagi nad črnimi silami in zato morajo biti vsem nam za zgled, kako je v določenih trenutkih potrebno svoje življenje podrediti žrtvovanju in trpljenju. V svojem nagovoru je obsodila poskuse nestrpnosti in omalovaževanja simbolov odporništva. Te geste so bržčas izraz neizmerne človeške praznine, je še povedala Alenka Florenin. Preprosto in občuteno proslavo je zaključil ženski pevski zbor Jezero iz Doberdoba, ki je pod vodstvom Daria Ber-tinazzija zapel nekaj partizanskih in domovinskih pesmi. (vip) Nagovor županje Alenke Florenin, v ozadju sovodenjski osnovnošolci bumbaca Mara Černic, kandidatka SSk na listi Demokratske stranke za okrožje Gorica VI, ki zajema Štandrež in Rojce, se je včeraj srečala z Eleono-ro Carletti, ravnateljico večstopenjske šole z italijanskim učnim jezikom v Ulici Zara na Rojcah. Pogovorili sta se o projektu zbiranja papirja, o sensibilizaciji otrok in družin glede pravilnega ločevenja odpadkov in o nadgradnji sodelovanje s pobrateno šolo na Dobrovem. V drugi polovici dopoldneva je Čer-ničeva nagovarjala občane pred pekarno Brotto in skupaj s svojimi sodelavci razdeljevala gradivo za volilno kampanijo. Številni mimoidoči so prisluhnili kandidatki, nato pa tudi sami podali svoje predloge glede javnih storitev in svoje mnenje glede sedanjega političnega stanja. Cosma danes v Gorici Kandidat Tretjega pola za predsednika pokrajine Stefano Cosma se bo danes dopoldne srečal z volivci na tržnici v Ulici Catterini, med 17. uro in 19.30 pa na Korzu Verdi. Vecchijeva s Tondom Kandidatka desne sredine za predsednika pokrajine Simonetta Vecc-hi se bo jutri v Gorici srečala s predsednikom deželne vlade Ren-zom Tondom. Ob 11. uri bosta na sedežu UGG skupaj predstavila kandidatno listo Ljudstva svobode za pokrajinski svet. GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 28. aprila 2011 653 / ŠTEVERJAN - Snovanja centra Komel in Arsateliera »Joy Spring«, jazz večer z okusi briške zemlje S predstavitve jutrišnjega programa Center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Arsa-telier - Mednarodni center za glasbo in umetnost vabita na tretji večer v okviru pomladnega ciklusa Snovanja 2011, ki bo jutri, 30. aprila, v sugestivnem okolju kmetije baronic Tacco na Dvoru v Števerjanu. Večer z naslovom »Joy Spring« bo razdeljen na dva dela. Ob 18.30 se bo na enogastronomskem laboratoriju »Okusi pomladi« predstavilo sedem šte-verjanskih vinogradnikov - Draga, Humar, Ivan Vogrič, Alessio in Simon Komjanc, Paraschos in Terčič -, gostilna Koršič iz Števerjana pa bo postregla z lokalnimi jedmi. Povezavo med hrano in vinom bo prikazala Flavia Culot, pokrajinska delegatka sekcije ONAV (Državno združenje pokuševalcev vin), Giovanni Panzera, predsednik krminskega združenja Avstrija (Societa cor-monese Austria), pa bo orisal kulinarične specialitete iz Goriškea. Laboratorijski meni predvideva dve predjedi (rezino kruha s kuhanim pršutom, jabolko in hrenom ter zeliščno frtaljo s sirovo omako), dve topli predjedi (krompirjev zavitek s šparglji ter špeclje s preka-jeno slanino in makovimi semeni), eno glavno jed (telečjo pečenko v frtalji s pečenim krompirjem) in dve sladici (jabolčni zavitek v angleški omaki in jagodni mousse s čokoladnim piškotom). Prispevek za enoga-stronomski laboratorij znaša 15 evrov; število udeležencev je omejeno, prijave sprejemajo na tel. 0481- 532163 ali po elektronski pošti na naslov info@emil-komel.eu. Na večeru bo sodelovala tudi organizacija Movimento Turismo del vino iz dežele FJK, ki bo prisotnim ponudila kozarce za degustacijo na dnevu Odprtih kleti 2011; prispevek za nakup kozarcev bo letos namenjen Unicefu in projektu »Stiska Evrope«. Drugi del večera se bo začel ob 20.30 s koncertom jazz glasbe. Nastopilo bo šest mladih glasbenikov iz dežele FJK, iz Slovenije in Hrvaške. To so Pietro Spanghero (kontrabas), Francesco Gavosto (bobni) in Gianluca Jan Sturiale, ki že več let vodijo oddelek moderne jazz glasbe pri centru Komel. Pridružili se jim bodo še jazz pianist Francesco De Luisa, pevka Alba Nacinovich in saksofonist Matic Mikola. Poustvarjal-ci izhajajo iz različnih skupin iz evropskih in ameriških glasbenih ustanov. Njihovo sodelovanje je obrodilo zanimive in inovativne priredbe, ki jih bodo izvajali na števerjanskem večeru. Predstavljeni program bo mešanica različnih glasbenih jezikov, ki oživljajo zvoke in barve obmejne stvarnosti, obenem črpa navdih v pop in rock glasbi in se nekoliko oddaljuje od tradicionalnih jazz prijemov, čeprav improvizacija ostaja skupna podlaga. Glasbeniki bodo izvajali skladbe K. Wheelerja, F. Zappe, A. Nacinovich, J. Gwizdale in nekatere transkripcije pop glasbe (»Mercy Street« Petra Gabriela). Vstop na koncert bo prost. GORICA - V grajskem naselju Štirje umetniki, razpeti med realnim in virtualnim Še samo do prvega maja bo na ogled razstava »vir-tualGart - Štirje umetniki med realnim in virtualnim«, ki je vključena v niz pobud ob italijanskem tednu kulture pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturne dobrine in je obenem povezana z obeleževanjem 150-letnice Pokrajinskih muzejev iz Gorice, saj so jo uredili v njihovih prostorih v grajskem naselju. Razstava, ki jo je na pobudo virtualGmuseuma iz Gorice uredila Giuseppina Ma-strovito, predsednica združenja Graphiti, privablja obiskovalce tudi iz Slovenije, ljudje pa izkoristijo priložnost, da obiščejo tudi ostale zbirke Pokrajinskih muzejev. Sodelujoči avtorji izstopajo po izrazito osebnem pristopu do umetnosti, razpete med realnim in virtualnim. Hrvaški ustvarjalec Giannino Bozic upodablja lastno »Wunderkammer«, Avstrijec Walter Mischkulnig pa uporablja bitumen za prikazovanje vojnega nesmisla. Ob njiju razstavljata še avtorja, ki sta s svojimi deli zastopana v MOCA Museumu v New Yorku; to sta Francesco Mai iz Lombardije, ki izdeluje »virtualne skulpture« v treh dimenzijah, in Goričan Paul David Redfern, ki sodi med pionirje italijanske digitalne fotografije in je svoje Pho-tomorfose, razstavljene v grajskem naselju, posvetil osebnostim italijanske, avstrijske in slovenske kulture. Photomorfosa Paula Davida Redferna CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA bo 30. aprila, ob 20. uri (Milan Jesih) »Grenki sadeži pravice«; predprodaja vstopnic in informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: 18.80 - 20.00 -22.00 »Source Code«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Thor« (digital 3D). Dvorana 3: 18.45 - 20.40 »Habemus Papam«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »Source Code«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Limitless« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Thor« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 »Rio«; 20.00 - 22.00 »Faccio un salto allAvana«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 »Habemus Papam«; 22.00 »Cappuccetto rosso sangue«. Razstave V GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava akvarelov iz raznih obdobij Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. FOTOKLUB SKUPINA75 obvešča, da bo fotografska razstava SkupinArt v Ga-leriji75 na Bukovju v Števerjanu na ogled do 1. maja po predhodnem dogovoru po tel. 0481-884226 ali na in-fo@skupina75.it. Razstavljajo člani Remo Cavedale, Sandi Gorkič, Boris Prinčič in Robert Strahinjic. SKD HRAST vabi na sedež društva za cerkvijo v Doberdobu na ogled slikarske razstave »Arhitekture neznanega -Kraške glave« mladega doberdobske-ga slikarja Cristiana Lavrencica; do 1. maja. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LA-VORO v Raštelu 74 v Gorici je na ogled razstava »Perspektiv« Diega Kuzmina; do 4. maja med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE prireja ob občinskem prazniku razstavo del domačih obrtnikov in ustvarjalcev. Kdor bi rad razstavljal svoja dela, naj pokliče do 10. maja na tel. 333-4744063 (Vesna). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava goriškega slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Prostranost«; do 13. maja ob prireditvah ali po domeni na tel. 0481-531445. Koncerti V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 29. aprila, ob 20.30 koncert skupine Pink Passion iz Gorice; informacije in rezervacije vstopnic v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20; tel. 0481-33288; info@kulturni-dom.it). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 6. maja, ob 20.15 nastopil Vlado Kreslin. Na solističnem koncertu z naslovom »Pojezije« bo predstavil svoje nove pesmi iz istoimenske zbirke ter najboljše in najbolj znane skladbe; informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. Obvestila DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na do-berdobskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih med 14.30 in 16. uro, oziroma na občinski spletni strani www.doberdob.it. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI prireja tečaj jamarstva prve stopnje v sodelovanju z društvi Seppenhofer iz Gorice in Amici del Fante iz Tržiča. Tečaj za vse, ki imajo vsaj 16 let, se bo začel v četrtek, 5. maja, in se zaključil s sklepno večerjo v jamarski koči na Vrhu 11. junija. Teoretski del tečaja bo potekal na sedežu jamarskega društva Seppenhofer v Ulici Ascoli v Gorici, praktični del pa predvideva niz nedeljskih ogledov jam po Tržaškem Krasu; lekcije iz teorije se bodo začenjale ob 20.30, zbirališče za ekskurzije bo v Tržiču ob 8.30. Organizatorji sporočajo, da je na tečaju še nekaj prostih mest, vpisnino, ki znaša sto evrov, pa je mogoče poravnati tudi na dan prve teoretske lekcije, v četrtek, 5. maja; informacije na micheledelo@tiscali.it in na www.kraskikrti.net. PREDPRODAJA VSTOPNIC V GORICI ZA KONCERT GORANA BREGOVI-ČA, ki bo v petek, 15. julija, pri Brišči-kih (občina Zgonik pri Trstu) poteka v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288). Cena vstopnice znaša 15 evrov. V KULTURNI DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. Padlih borcev 2a v Šempe- tru bo v nedeljo, 1. maja, ob 10. uri v slovenščini in ob 17. uri v italijanščini predavanje z naslovom »Svetopisemska načela - ali nam lahko pomagajo pri spoprijemanju z današnjimi težavami?«. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta še danes, 29. aprila. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja 7. tekmovanje v najboljši torti in najslajših piškotih v soboto, 30. aprila, v večnamenskem centru v Jamljah. Udeleženke in udeleženci lahko predstavijo le eno vrsto torte ali piškotov in naj jih prinesejo na sedež društva od 20. ure do 20.45. RAJONSKI SVET PODGORA vabi na otvoritev steze pri kapelici Matere Božje v soboto, 30. aprila, ob 11. uri pri cerkvi Sv. Justa v Podgori. SZSO - GORIŠKI SKAVTI IN SKAVTI-NJE obveščajo, da si člani lahko nabavijo kroje v ponedeljek, 2. maja, od 18. do 20. ure na sedežu na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi vse svoje člane na 12. redni triletni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. I. Brass 20 v petek, 6. maja, ob 12. uri v prvem sklicu, v drugem sklicu pa bo istega dne ob 17. uri z naslednjim dnevnim redom: izvolitev delovnega predsedstva, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornika, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve po razrešnici odboru. Ob priložnosti bo razstava slikarskih del društvenih članic in bo nastopil društveni ZePZ. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja v nedeljo, 8. maja, orientacijski pohod po Jamljah in okolici; vpisovanje v večnamenskem centru v Jamljah od 8.30 do 9. ure. ZSKD sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). Povšetova igra na radiu Jutri, 30. aprila, ob 23.30 bo na prvem programu Radia Slovenija ponovitev radijske igre Janeza Povšeta »Vrnitev«. Na natečaju osrednje slovenske radijske hiše leta 2001 je »Vrnitev« prejela odkupno nagrado ter bila izvedena leto dni kasneje. Ponovljena je bila v letih 2003 ter 2009, tako da gre sedaj za tretjo ponovitev. Igra v izvrstni izvedbi Ljerke Belak in Uroša Smoleja, režiser je bil Diego de Brea, je napet pogovor mladega novinarja z materjo sina, ki se bo sicer vrnil domov, vendar na pretresljiv in dramatičen način. Proti nasilju in za mir Drevi ob 18. uri bo v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici javno srečanje »Goriški odbor za mirovniški pohod Perugia-Assisi: doprinos gibanja proti nasilju«. Posegli bodo Silvano Buttignon (CRELP), Renato Fiorel-li in Mao Valpiana (gibanje Nonviolento). Furlan namesto Miške? Andrej Miška (SD) ne bo več član nadzornega sveta novogoriške družbe Hit. Na pobudo novogoriškega župana Mateja Arčo-na je s te funkcije odstopil, namesto njega župan predlaga Marina Furlana, direktorja družbe Intra Lighting v Mirnu. Furlan je na zadnjih lokalnih volitvah kandidiral na listi LDS za mestnega svetnika, a je lista dobila premalo glasov, da bi na svetniški stolček sedel tudi on. O razrešitvi Miške in imenovanju Furlana bo sicer odločala skupščina Hita na seji 3. maja. (km) Sindikat o starševstvu V dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju se danes začenja drugi niz srečanj o starševstvu, ki ga prireja združenje Anolf CISL. Srečanje s psihologinjo Giu-liano Del Colle bo potekalo med 16. in 19. uro. Friulano in glasba Jutri ob 17. uri bo v vili Russiz v Koprivnem srečanje na temo vina Friulano, ki je povezano s kandidaturo Benetk in italijanskega severovzhoda za evropsko prestolnico 2019. Govorili bodo Marco Simonit, Gianni Me-notti, Emanuele Scarello, Mauro Corona, Milva Andriolli in Valter Colle, nastopil bo glasbenik Gualtiero Betelli. SS Prireditve V GALERIJI V UL. DIAZ V GORICI bo danes, 29. aprila, ob 20.45 predstavitev pesniške zbirke Giovannija Fierra z naslovom »Il ri-paro che non ho«. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): danes, 29. aprila, ob 18. uri bo Carlo Robustelli predstavil svojo knjigo »Incontro con lo yoga«. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA V SOLKANU bo danes, 29. aprila, ob 20. uri 14. Festival Mesto mladih 2011 »Ghoriški kreativci se predstavljajo«; informacije na www.mestomladih.net. KNJIGA OB 18.03: v soboto, 30. aprila, ob 11.03 v dvorani APT pri goriški železniški postaji bo predstavitev knjige Sergia Tavčarja »La Jugoslavia, il basket e un te-lecronista«. Z avtorjem se bo pogovarjal Roberto Covaz. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVERJANU: v nedeljo, 1. maja, z začetkom ob 17.30 na prireditvenem prostoru na Bukovju nastop Klape Nevera iz Opatije, nagovora Enrica Gherghette in Maje Humar ter koncert Navihank. Istega dne bo potekal pohod od Krminske gore do Šte-verjana v okviru pobud z naslovom »Spoznavajmo Brda«: zaradi prevozov se morajo udeleženci prijaviti prireditelju in se pojaviti na zbirnem mestu na Bukovju ob 9.30, sledil bo prevoz do parkirišča pod vrhom Krminske gore. Mali oglasi PRODAM kombi nissan vanette 2.3 TD, letnik 2000, prevoženih 76.000 km, v odličnem stanju, cena 3.500,00 evrov. Tel. št. 393-8779444. PRODAM mizarski stroj kombinat in tračno žago; tel. 0481-391162 od 12. do 14. ure. Pogrebi DANES V PODGORI: 11.00, Sebastiano Coco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 18 Petek, 29. aprila 2011 VREME, ZANIMIVOSTI ŽARIŠČE Blaženost Janeza Pavla II. se nas dotika Julijan čavdek Kljub temu, da je od njegove smrti 2. aprila 2005 minilo že šest let, bo papež Janez Pavel II. ali Karol Wojtyla spet presenetil človeštvo, tako kot je počenjal v času svojega 27-letnega papeževanja. V tem smislu je bila že njegova izvolitev za papeža nekaj posebnega. Po kar nekaj stoletjih je bil to prvi neitalijan ter prvi Poljak in Slovan, ki mu je bilo zaupano poslanstvo sv. Petra apostola. Tudi prvi stavek oz. nagovor vernikom je dajal slutiti, da bo njegovo papeževanje drugačno od predhodnikov. Do vseh tistih, ki so na kakršenkoli način sledili njegovemu ustoli-čenju, se je odzval z znanimi besedami: »Ne bojte se! Odprite, odprite na stežaj vrata Kristustu!« Z drugim pomenljivim stavkom je tudi pokazal, da ne misli ostati v navidezno skrivnostnih papeževih palačah, ko je rimsko prebivalstvo prisrčno zaprosil, naj ga popravi, ko bo kaj nerodno spregovoril. Težko je povzeti, v nekaj stavkih vse, kar je zaznamovalo njegovo dolgo vodenje katoliške Cerkve. Gotovo pa je prav, da se da primerno pozornost njegovemu vstopu v zbor blaženih, saj gre za nekaj zgodovinskega, ki po vsebini in družbenem učinku prekaša marsikateri sočasni, bolj ali manj mondeni ali družbeni dogodek. Kakor povsod po svetu, razglasitev blaženosti papeža Janeza Pavla II. močno odmeva tudi v Sloveniji, kjer se vrstijo razne pobude po škofijah in župnijah. Pri tem sodelujemo tudi Slovenci v zamejstvu. Duhovnija sv. Ivana in dekanija Štandrež sta za nedeljo pripravila skupno sv. mašo v Slovenskem športnem centru »Mirko Špacapan« v Gorici. Tako bodo lahko goriški slovenski duhovniki in verniki nepo- sredno v videopovezavi z Rimom, kjer bo potekala glavna slovesnost. Prepričan sem, da je tako prav, saj je bil to človek, ki se je znal približati vsakomur. Ni imel strahu obsojati tradicionalne desne, leve in vse močnejše finančne ideologije ter vse oblike družbenih krivic, kjer sta življenje in človeška osebnost poteptana ter izkoriščena. Kakor tudi je bilo iz njegovih ust večkrat slišati opozorila ter obsodbe proti splošnemu relativizmu in opuščanju vrednot. To opozorilo je največkrat namenjal ravno razvitemu zahodnemu svetu in še posebej državam Evropske Unije. Tisto kar najbolj ostaja v spominu na Janeza Pavla II. pa so verjetno njegova številna potovanja, na katerih je vedno beležil ogromen obisk in bližno ljudi. Tudi v njegovem zadnjem obdobju, ko so se vedno bolj kazali znaki teže bolezni, se potovanjem ni hotel odpovedati, v prepričanju, da je to temeljni kamen njegovega duhovnega poslanstva. Kaj je to pomenilo za ljudi, se je izkazalo ob njegovi smrti, ko se je številna množica zbrala in tiho spremljala njegov odhod iz tega sveta. Po njegovi smrti pa takoj zahtevala priznanje njegove svetosti. Poljski papež Karol Wojtyla ima poseben pomen za nas Slovence. V času njego-veva papeževanja je prišlo do krvavega razpada Jugoslavije in odločitve za slovensko samostojnost. Novonastala slovenska država ni takoj naletela na splošno odobravanje in mednarodno priznanje. Sv. sedež, ki ga je vodil Janez Pavel II., je bil prvi, ki je priznal samostojno Slovenijo, skupaj s Hrvaško. Žal to ni bilo upoštevano v naslednjih letih, ko se je dolgo vleklo vprašanje o sklenitvi sporazuma med Slovenijo in Vatikanom. Vendar to ni odvrnilo papeža od tega, da je Slovenijo dvakrat obiskal. Prvič se je to zgodilo v maju leta 1996, ko je v Sloveniji tudi praznoval svoj 76. rojstni dan. Drugič pa 19. septembra 1999, je v Slovenijo prišel ob priliki beatifikacije škof Antona Martina Slomška, ko smo Slovenci dobili prve blažene. Papež Janez Pavel II. je pustil pečat tudi pri nas, na Tržaškem in Goriškem. Trst in Gorico je obiskal prav 1. in 2. maja leta 1992. Točno 19 let pred razglasitvijo njegove blaženosti. Bil je to pomemben obisk, najprej iz verskega vidika, za potrditev v veri. V njegovih različnih pridigah in nagovorih, tako v Trstu kot v Gorici, pa je mogoče zabeležiti številne opomine in spodbude, ki so nekako predhodnica današnjim časom. Posebno gre podčrtati opozorilo na izkrivljen odnos do lastne narodne identitete, ki zapade v nacionalizem in zavračanje bližnjega. V svojem dvodnevnem bivanju v Gorici je maševal na Travniku, pred cerkvijo sv. Ignacija in molil rožni venec v goriški stolnici, pred podobo Marije, ki so jo prinesli iz Svete Gore. Pri ponovnem prebiranju njegovih govorov je mogoče zaznati vsebine, ki so presegale tisti čas in napovedovale številne spremembe, ki so se dejansko tudi zgodile, tako v dobrem kot v slabem. Zaradi tega bi bilo zgrešeno jemati blaženost Janeza Pavla II. le kot formalnost. Tako kot sta bila on in njegovo papeževanje izredna osebnost in dogodek, na prehodu med dvema tisočletjema, je tudi njegova blaženost polna tistih pozitivnih duhovnih, humanih in družbenih spodbud, ki jih sodobnemu človeštvu primanjkuje. Del tega človeštva, ki je od papeštva Janeza Pavla II. prejelo obilne darove, pa je tudi slovenski narod in naša narodna skupnost na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. KULINARIČNI KOTIČEK Dve arabski Danes se bomo spet vrnili na Bližnji vzhod, ali točneje v Magreb, kamor se bodo naša bojna letala kaj kmalu spravila na našega nedavnega velikega prijatelja Gadafija in mu s strani prijatelja Silvia izročila nekaj prijateljskih bomb, v spomin na lepe dneve, ki sta jih preživela pod beduinskim šotorom, kjer sta morda uživala ob sočni arabski hrani. Morda sta si ob pečeni jagnjetini privoščila tudi okusno omako iz pečenih jaj-čevcev, ki obvezno sodi zraven. Če si nista ona dva, pa si jo lahko privoščimo mi. Kako je omaki ime po arabsko, se ne spomnim, vem pa, da zanjo potrebujemo 2 velika jajčevca, ki naj bosta trda in po možnosti brez semenčic, drobno limono, 2 stroka česna, 8-10 žlic oljčnega olja, sol poper, mleto ku-mino. Jajčevca spečemo v pečici ali na žaru, Če ju pečemo na žaru, ju počasi obračamo, da koža počrni. Pečena jajčevca razpolovimo in ohladimo. Olupimo in stremo česen, potresemo ga s ščepcem soli in ga s plosko stranjo noža stremo v kremo. Jajčevce olupimo, meso strese-mo v skledo, mu dodamo 5 žlic olja, sok pol limone, sol, sveže mlet poper, kumino in česen, ki smo ga strli v pasto. Jajčevce s paličnim mešalnikom, ali tudi z vilicami pretlačimo in dobro premešamo. Omako pokusi-mo in po potrebi dodamo še soli, limoninega soka in olja. Če nimamo pri roki mesa, lahko omako namažemo na opečen kruh, ali še bolje na opečeno lepinjo. Če imate pri roki limeto namesto limone, bo omaka še slastnejša. Po pečeni jagnjetini z zgoraj omenjeno omako pa si lahko privoščimo slastno solato iz suhega sadja, za kar potrebujemo 8 suhih marelic, 8 kolesc suhih jabolk, 2 žlici rozin, pomarančni sok, žlico pinjol, poldrugo žlico pistacij, ravno toliko mandljev, nekaj orehovih jedrc, sladkor in cimet. Suho sadje dobro opere-mo v mlačni vodi, jabolka in marelice narežemo na koščke. Pristavimo kozico z narezanimi marelicami, jabolki in rozinami ter toliko pomarančnega soka, da je sadje pokrito. Počasi segrevamo in odstavimo preden zavre. Kozico pokrijemo in pustimo, da se sadje napne. Medtem lahko blanširamo mandlje in orehe, se pravi, da jih za 30 sekund stresemo v krop. Od-cedimo jih in olupimo. V ponvi, brez maščob, počasi segre-jemo pinjole, pistacije, mandeljne in orehe. Počakamo, da zadišijo, odstavimo in ohladimo. Ko so oreški ohlajeni, jih stresemo k sadju, dodamo malo cimeta in še sveže ožetega pomarančnega soka. Previdno premešamo, sladkamo po okusu in pokrito hranimo 2 uri v hladilniku. Dober tek! Ivan Fischer ODPRTA TRIBUNA Brez primerne promocije ne more biti uspeha Vili Prinčič V soorganizacijo uveljavljenega mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja »Citta di Gradisca« se vsako leto vključujejo tudi naša društva. Tako je bilo tudi letos, ko sta se v zahtevno nalogo vključili tudi društvi Juventina in Sovodnje. Na večerni tekmi sta se v Štandrežu pomerili beograjska Crvena zvezda in argentinski Club America iz majhnega mesteca General Piran, 300 km južno od Buenos Airesa. V Sovodnjah pa sta si pod žarometi stali nasproti ekipi Eintrachta iz nemškega Frankfurta in Kärnten iz koroškega Celovca. Šlo je torej za mladinske ekipe šestnajstletnih igralcev, ki so del priznanih in uveljavljenih nogometnih okolij iz Evrope in drugih celin. Med temi mladimi nogometaši, smo opazili kar nekaj takih, ki se bodo bržčas kmalu razvili v odlične igralce in bodo že čez nekaj let oblekli dres svojih prvih enajsteric. Kar veliko je namreč igralcev, ki danes igrajo prve violine na evropskih in svetovnih scenah, svoje prve mednarodne izkušnje pa so si v preteklosti nabrali tudi na goriškem turnirju. Zakaj sploh o tem pišem? Ker sem si ogledal obe tekmi, štan-dreško v celoti, sovodenjsko pa le košček, se mi je zdelo umestno, da podam kratko oceno, sicer ne s tehničnega, ker nisem nogometni strokovnjak, temveč z organizacijsko-propagandnega vidika. Zavedajoč se pomena takih tekem, čeprav gre za mladinsko raven, imam občutek, da sta srečanji šli mimo nas dokaj neopazno. Ne bi rad kritiziral dela in naprezanja naših društev, ker vem, da sta v pripravo tekem vložili veliko napora, vendar zdi se mi, da nista bili dovolj učinkoviti pri promoviranju obeh izjemnih športnih dogodkov. V časopisju smo komajda zasledili kako vrstično namenjeno dvobojema, drugih oblik reklame pa verjetno ni bilo. V obeh vaseh in niti v okolici nisem zasledili ne plakatov in ne letakov. In vendar sem prepričan, da bi primerni oglasi z napovedjo, da bo Crvena zvezda igrala v Štandrežu in Eintracht v Sovodnjah, vzbudili dovolj zanimanja med ljubitelji nogometa! Iz vsega tega ni bilo nič, tako da si je štandreško tekmo ogledalo da ali ne kakih dvajset gledalcev, sovodenjsko pa malenkostno več. Organizacija take tekme tudi nekaj stane, saj morajo zanjo društva-soorganizatorji odšteti glavnemu organizatorju v Gradišču kar čedno vsoto denarja, poleg tega pa morajo po odigrani tekmi poskrbeti tudi za pogostitev moštev. Če pa ni gledalcev, ki s plačilom vstopnice pomagajo društvu, se taka tekma spremeni v popolno finančno izgubo! Zaradi slabega odziva so bili pri vodstvu Juventine zelo slabe volje, saj, kot so nam priznali odborniki društva, na tribunah skorajda ni bilo Štandrežcev. Prepričani pa smo, da bi moral biti prihod Crvene zvezde v vas dovolj vabljiv za širši krog nogometnih privržencev, ki jih na Goriškem ni malo. Da ne govorimo o številnih srbskih priseljencih, ki jih je v Gorici in okolici kar veliko in jim Crvena zvezda najbrž veliko pomeni. Kot rečeno sta se v vsem ostalem naši društvi zelo potrudili in izkazali. Razen manjšega spodrsljaja v Štandrežu (ne po krivdi Juventine), ko so v čast Crvene zvezde predvajali »Hej Slovani« in ne nove srbske himne, je vse potekalo v najboljšem redu. Tudi s pomočjo ZSŠDI sta goste z raznih koncev sveta lepo sprejeli in jih, ob slovenščini in italijanščini, pozdravili tudi v njihovih jezikih, na koncu pa sta jim pripravili res okusno pogostitev. Zaradi hujše poškodbe, ki jo je staknil igralec Crvene zvezde med tekmo in so ga zato z rešil-cem odpeljali v bolnišnico, je bila ob njem do poznih ur prisotna tudi odbor-nica Juventine. Zato je res škoda, da vloženi trud naših društev ni bil poplačan s številnejšo prisotnostjo publike in s tega vidika lahko rečemo, da je bila slej ko prej zamujena velika priložnost. POSTOJNA - Veliko turistov v času velikonočnih praznikov Najboljši turistični obisk v zadnjih dvajsetih letih Posnetek iz Postojnske jame POSTOJNA - V času letošnjih Velikonočnih praznikov so v Postojnski jami in Predjamskem gradu zabeležili najboljši obisk doslej v zadnjih dvajsetih letih. Tako si je od velikega petka, ki je v nekaterih državah že dela prost dan, pa do Velikonočnega ponedeljka Postojnsko jamo ogledalo 10.050 obiskovalcev ali 27 % več kot v primerljivih prazničnih dneh lani (med lanskimi prazniki 7.886 gostov), Predjam-ski grad pa 3.043 obiskovalcev ali četrtina več kot leto prej (lani 2.422 obiskovalcev). V strukturi obiskovalcev Postojnske jame je bilo tradicionalno največ gostov iz Italije (41 %), Slovenije (13 %) in Nemčije (8 %), veliko število obiskovalcev pa smo zabeležili še iz Španije, Madžarske in Izraela. Predjamski grad si je med prazniki ogledalo 1.544 gostov iz Italije ali polovica vseh obiskovalcev, domači gostje so bili zastopani s 14 %, po številu so jim sledili Madžari, Španci in Nemci. Dober obisk pripisujejo aktivnemu marketinškem nastopu, in sicer tako na turističnih sejmih, kakor preko medijev oglaševanja in pospeševanja prodaje. V Piranu 7. in 8. maja praznik solinarjev PIRAN - Letošnje praznovanje Solinarskega praznika ob praznovanju sv. Jurija v Piranu, ki ga pripravlja Društvo ljubiteljev naravne in kulturne dediščine Anbot, bo potekalo 7. in 8. maja. Tudi letos se organizatorji vključujejo z izdelavo uličnega okrasja. Tako od 3. do 6. maja organizirajo na osnovnih šolah v Luciji in Sečovljah, OŠ Cirila Kosmača v Piranu ter italijanski šoli VIncenzo de Castro dopoldanske delavnice izdelovanja girland iz velikih bršljanovih listov brez pecljev in šopkov iz rožmarina, lovorja, oljčnih vejic bršljana in podobnega. Delavnice bodo vodili prostovoljci društev Anbot in Faros ter posameznih šol. Zato po besedah predsednice društva Anbot in koordinatorke delavnic Natalije Planin pozivajo občane, da se v priprave na okraševanja mesta aktivno vključijo z nabiranjem potrebnega zelenja za izdelavo uličnega okrasja in se pridružijo delavnicam. »Preteklo leto smo bili zelo uspešni, saj je bilo v okraševanje mesta vključenih več kot 600 prostovoljcev. Letošnje leto se še posebej poudarja pomembnost prostovoljstva, predvsem prostovoljstva mladih in medgeneracijsko povezovanje. S pripravami na praznik se bomo ob skupnem delu mladi in manj mladi prostovoljci dejavno vključili v izdelovanje uličnega okrasja. Popoldanske delavnice, na katere so vabljeni stanovalci ulic,meščani in drugi prostovoljci, pa bodo potekale v Starem vrtcu v Piranu, od 3. do 5. maja od 16.ure dalje. V petek pa bo ob 8.uri krasitev mesta s pomočjo gasilcev, gimnazijcev in drugih vključenih,« poudarja Natalija Planinc. Olga Knez / videm - Drevi Začenja se letošnja izvedba Udine Far East film festivala V Vidmu se danes zvečer začenja Udine Far East film festival, ki je posvečen filmski produkciji Daljnega vzhoda. Festival prireja vi-demski Cec - Centro Espressione Cinematografiche, in to trinajstič zapored. Filme bodo predvajali do nedelje, 7. maja, v dvorani gledališča Giovanni da Udine in v kinodvora-ni Visionario, kot se je že dogajalo v prejšnjih izvedbah festivala. Letos se prireditev predstavlja z rekordnim številom filmov - tokrat jih je celo 87 -,med katerimi bo ena svetovna premiera in 15 mednarodnih in 18 evropskih premier iz naslednjih azijskih držav: Kitajska in Hong Kong, Južna Koreja, Japonska, Tajska, Indonezija, Malezija, Filipini, Singapur, Vietnam, Taiwan in letos prvič tudi Mongolija. Festival želi s premierami in drugimi novimi dolgometražci čimbolj verodostojno predstaviti, kar se trenutno dogaja na azijskem filmskem področju. Ne gre pa pozabiti, da se bosta ob tej predstavitvi "sedanjosti" paralelno odvijali tudi dve retrospektivi, ki pa nasprotno predstavljata selekcijo filmov "iz arhivov', in to na dve različni tematiki. Prva nosi naslov "Asia Laughs!" in je sad dela petih let zbiranja. Gre za pregled razvoja komedije v širšem vseazijskem prostoru. Retrospekti- va, ki bo vsak dan na sporedu zjutraj v gledališču Giovanni da Udine in popoldne v Visionariu, sega od prvega ohranjenega kitajskega krat-kometražnega filma iz leta 1922 tja do malezijskih parodij Jamesa Bon-da iz 60. let, do pripetljajev hong-konške zvezde komedije Michaela Huia, ki bo med številnimi gosti festivala in ki bo v Vidmu tudi prejel priznanje za dolgoletno kariero. Program retrospektive bo med drugim dal poudarek delom iz 60. in 70. let japonskega režiserja Segawe Ma-sahara, ki je na domačih tleh zabeležen med najbolj popularnimi imeni filmskih komedij. Pogled v preteklost bo obogatila tudi druga retrospektiva, posvečena žanru "Pink eiga", to je japonskim avtorskim erotičnim filmom. Ti so zanimivi, ker so preko svoje prostosti v izražanju in ne-poznjavanu kakršnihkoli pravil nudile možnost eksperimentiranja celi vrsti danes priznanih japonskih avtorjev (med temi tudi režiserju z oskarjem priznanega filma Departures), ki so v teh produkcijah večkrat napravili svoje prve korake. Filme bodo predvajali v večernih urah v Visionariu. Danes se bo otvoritveni program začel ob 20. uri v gledališču Giovanni da Udine in ponudil na ogled tri filme. Prvi, Welcome to Shama Town, je prvenec mlade kitajske režiserke in bo gledalcem predstavil nepoznan, skrivnosten obraz Kitajske s priokusom filmov western. Sledil bo kratkometražni film, ki je že deležen veliko zanimanja. Gre namreč za delo korejskega režiserja Park Chan-wooka, znanega po svojem ciklusu filmov, posvečenim tematiki maščevanja. 33-mi-nutna srhljivka je že zaslovela zato, ker so jo posneli z golo uporabo iP-hone4 telefona. Večer bo zaključila hongkonška premiera filma The Lost Bladesman, ki veličastno nadaljuje tradicijo žanra wuxiapan, to je zgodovinske epopeje kitajskih sa-bljačev. Ob predvajanju filmov se bo kot običajno odvijala cela vrsta drugih dogodkov, kot so srečanja in poglabljanja z avtorji, večerni koncerti in družabnosti ter azijski sejem, ki se bo odvijal po mestnih ulicah. V trgovini, ki pa bo sredi gledališča nudila številne knjige in dvd-je, bo naprodaj tudi torba festivala, izkupiček prodaje bo namenjen pomoči Japonski. V ta namen je možno prispevati tudi preko spletne strani festivala www.fareastfilm.com), na katerem je na razpolago tudi celoten program prireditve. Peter Jevnikar FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 29. aprila ob 20.30 / Gianni Clemente: »Ben Hur - Una storia di ordinaria periferia«. Režija: Nicola Pistoia. Nastopajo: Paolo Triestino, Nicola Pistoia in Elisabetta De Vito. Ponovitve: v soboto, 30. aprila ob 20.30 in v nedeljo, 1. maja ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 6. maja ob 20.30 / Bruno Chapelle in Martyne Visciano: »Daddy blues«. Režija: Vincenzo Salemme. Nastopata: Marco Columbro in Pao-la Quattrini. Ponovitve: v soboto, 7. maja ob 20.30, v nedeljo, 8. in v torek, 10. maja ob 16.30, v sredo, 11., v četrtek, 12., v petek, 13. in v soboto, 14. maja ob 20.30, v nedeljo, 15. maja ob 16.30. GORICA Kulturni dom V torek, 17. maja ob 20.30 / Slovensko stalno gledališče iz Trsta / »Cankarjeve igre«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 9. maja ob 20.00 / Gledališče Koper / Tamara Matevc, Boris Kobal »Poslednji termina(l)tor«. V petek, 13. maja ob 17.00 / Lutkovno-igrana predstava za otroke / Gianni Ro-dari »Modra puščica« LJUBLJANA MGL Veliki oder V torek, 3. maja, ob 16.00 in 19.30 / Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Kranjc, Milko Lazar: »Dekameron«. Ponovitve: v četrtek, 5. maja in v petek, 6. maja ob 19.30; v soboto, 7. maja ob 16.00 in ob 19.30; v ponedeljek 9. maja ob 19.30 V sredo, 4. maja ob 19.30 / Dario Fo: »Vse zastonj, vse zastonj!«. Ponovitve: v torek, 10 maja ob 15.30 in ob 19.30 Mala scena V sredo, 4. maja, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. V četrtek, 5. maja, ob 20.00 / Maja Pa-levic: »Pomarančna koža«. V ponedeljek, 9. maja, ob 20.00 / Edward Albee: »Občutljivo ravnovesje«. V torek, 10. maja, ob 15.30 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V torek, 10. maja, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 29. aprila ob 18.00 in jutri, 30. aprila ob 17.00 / »Francesca da Rimini«, režija: Giancarlo Del Monaco, glasba: Riccardo Zandonai. Dvorana Tripcovich V torek, 3. maja ob 20.30 / »Orkester gledališča Verdi«, dirigent: Andrea Batti-stoni. V soboto, 7. maja ob 20.30 / »Orkester gledališča Verdi«, dirigent: Ryuichiro So-noda. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni generali V sredo, 18. maja ob 20.30 / »Happy days - il musical«. Avtor: Garry Marshall; glasba: Paul Williams. Režija: Sa-verio Marconi. Ponovitve: v četrtek, 19. in v petek, 20. maja ob 20.30, v soboto, 21. maja ob 16.00 in ob 20.30, v nedeljo, 22. maja ob 16.00. Kulturni dom V soboto, 28. maja ob 21.00 / Lina Wert-muller / »Elio in Gain Burrasca« Gledališče Miela V soboto, 4. junija ob 21.30 / Koncert skupine »Jon Spencer Blues Explosion«. ■ Festival »Le nuove rotte del Jazz« V soboto, 30. aprila ob 21.30 / Nemška zasedba / »Project Christian Prommer Drumlesson Live«. V soboto, 7. maja ob 21.30 / Britanska zasedba / »Get the Blessing«. V soboto, 21. maja ob 21.00 / Švicarska zasedba / glasbenik »Nik Bartsch's Ronin«. V sredo, 1. junija ob 21.30 / zasedba / »Hammond Organ« (James Taylor Quartet). GORICA Kulturni dom V petek 29. aprila ob 20.30 / »A little help from my friends« mladinsko zborovsko srečanje z mešanim zborom »Co-ral...mente« liceja »D. Alighieri« iz Gorice, zborom »E' ancora Musica!« iz Gorice in dijaškim zborom gimnazije iz Nove Gorice. V sredo, 4. maja ob 20.30 / v okviru glasbenega festivala Across the border 2011 bo koncert »Glasba skupine Pink Passion«. ŠTEVERJAN Na Bukovju V nedeljo, 1. maja ob 17.30 bo koncert »Klape Nevera« iz Rijeke (HR). VIDEM Gledališče Giovanni da Udine V sredo, 11. in v četrtek, 12. maja ob 20.45 / Merce Cunningham Dance Company / »Legacy tour«. PRIREDITVE _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo, 15. maja ob 18.00 »7. baletna revija na Krasu. V petek, 27. maja ob 21.00 / 13. festival kitare Kras 2011 / »Duet kitar soloduo«, Matteo Mela in Lorenzo Mic-heli. V nedeljo, 29. maja ob 19.00 / »Baletni večer« ob 15-letnici baletnega društva Sežana. NOVA GORICA Kulturni dom V sredo, 11. maja ob 20.15 / Koncert / »Kijevski komorni orkester«, dirigent: Roman Kofman. LJUBLJANA Cankarjev dom ■ Predihano 2011 - Cikel nove glasbe Linhartova dvorana V torek, 3. maja ob 20.00 / »Ensemble experimental«, dirigent: Detlef Heusinger. V četrtek, 5. in v torek, 24. maja ob 20.00 / »Neofonia«, dirigent: Steven Loy. V petek, 13. maja ob 20.00 / Federica Lotti (flavta) in Alvise Vidolin (živa elektronika). V torek, 31. maja ob 20.00 / »Kvartet Diotima«. Channel zero (AKC Metelkova mesto) Danes, 29. aprila, ob 21.00 / DubLab: Duberman (Fra). Klub CD V torek, 3. maja ob 20.30 / Adriana Cal-canhotto (BRA), v sklopu niza »Obraz Brazilije«. Klub Gromka V ponedeljek, 9. maja ob 21.00 / Nastopajo: Cough (ZDA). Stožice V torek, 31 maja, ob 20.00 / Zucchero Fornaciari - Chokabeek World Tour. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella: ATL - Association of Finnish Achitect's Offices in muzej Revoltella vabita na razstavo "Experience ... Finland" - sodobna arhitektura na Finskem. Do 8. maja sta na ogled razstavi: "Paesaggi nordici" in 'Arhitektura na Finskem." Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. Galerija Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): je na ogled razstava akademskega slikarja Franca Goloba pod naslovom: »Svetlobe in sence reke Soče«. Tržaška knjigarna (Ul. S. Francesco 20): je na ogled fotografska razstava Štefana Grgiča z naslovom: »Sledovi tihe govorice - Segni di un racconto muto«. Razstava bo na ogled do 30 aprila, po urniku knjigarne. NABREZINA Umetniški in kulturni centeri Skerk (Trnovca 15): do 8. junija je na ogled razstava »Svet domišljije med krasom in morjem štirih umetnikov«: Klavdi-ja Palčiča, Barbare Jelenkovich, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik za šole: od ponedeljka do petka. Za vse ostale pa ob sobotah in nedeljah 10.30 -18.00. od 15. maja dalje od 10.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Vstop prost. Za več informacij na: www.skerkcen-ter.it info@skerkcenter.it". ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in 16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.goriskimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evoluzione at-traverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: do 13. maja je na ogled razstava Vladimirja Klanjš-čka. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni na tel št. 00390481531445. SKD Hrast: do 1. maja je na ogled, na sedežu društva za cerkvijo v Doberdobu slikarska razstava Arhitekture neznanega - Kraške glave mladega doberdob-skega slikarja Cristiana Lavrencica. ŠTEVERJAN Galerija 75: Fotoklub Skupina75 prireja ob tednu kulture tretjo izvedbo fotografske razstave SkupinArt na Bukovju v Števerjanu. Razstavljajo člani Remo Ca-vedale, Sandi Gorkič, Boris Prinčič in Robert Strahinjic; na ogled bo do 1. maja po predhodnem dogovoru po tel. 0481-884226 ali na info@skupina75.it, informacije na www.skupina75.it. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: do 8. maja je na ogled fotografska razstava Bogdana Macarola pod naslovom »Trenutki ujete kulture«. Coljava - Turistična Kmetija Ostrouška Pelicon: na ogled je razstava Fotografij Igorja Maherja »Od Gora Do Kalov«. Možnost ogleda vsako soboto in nedeljo, med tednom pa po predhodni najavi. Tel.:031 303 523. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter spre- Petek, 29. aprila 2011 hod po solinski poti z obiskom multi-medijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9. do 16. ure. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zopersta-vili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. 20 Petek, 29. aprila 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu naš pogovor - Nekdanji poljski nogometaš in trener, zdaj komentator, Zbigniew Boniek »Stanje italijanskega nogometa? Zmedeno!« Zbigniewa ali pa krajše Zibija Bo-nieka (nastopil je na treh svetovnih prvenstvih) se srednja in starejša generacija spominja kot odličnega nogometaša. Mlajši ga predvsem spremljajo na televizijskem ekranu kot strokovnega komentatorja RAI. Nekdanji 55-letni poljski nogometaš (Widzew Lodž, Juventus, Roma), trener (Lecce, Bari, Avellino) in bivši selektor Poljske, ki živi v Rimu, ni gostobeseden. Vsakič pa zadene bistvo in predvsem jasno pove svoje mnenje brez dlak na jeziku. Priznal je, da nerad odgovarja na vprašanja italijanskih novinarjev. Prevečkrat samovoljno spreminjajo moje izjave, je povedal. .Slovenski ga niso še poklicali, oziroma se ne spominja, da bi ga kdaj. Zato je pristal na pogovor. Kakšno je stanje italijanskega nogometa? Zelo zmedeno. Italijani so upravičeno v zadregi. Zakaj? V Italiji imajo zelo dobre klube in zelo dobre igralce, ki pa se bolj uveljavijo na mednarodni ravni. Tako v ligi prvakov kot v evropski ligi so kmalu izpadle vse italijanske ekipe. Lanska zmaga Interja v ligi prvakov je bila svetla izjema. Če bi še bolj poglobili vzroke italijanskih neuspehov v Evropi. Italijanske ekipe ne razmišljajo, kako graditi igro in nasprotnikom vsiliti svojo premoč. Italijanske ekipe ne trenirajo z namenom, da bi ustvarile svoj koncept oziroma sistem igre. Preveč so odvisne od kvalitete in učinkovitosti posameznikov. Vsi čakajo zgolj na potezo zvezdnika. Tudi nogometni laiki lahko brez večjih težav pridejo do zaključka, da so druge evropske ekipe boljše trenirane. Enostavno več tečejo. V Italiji trenirajo malo in slabo. Poletne priprave začenjajo s prijateljskimi tekmami. Konec decembra pa A liga miruje dva tedna. Ampak ne zato, da bi v tem času trenirali in pilili formo, temveč zato, da nogometaši odletijo na Mal-dive in Sejšele. Domov se vrnejo tri dni pred začetkom prvenstva, tako da so poškodbe na dnevnem redu. V Angliji in v Španiji takih pavz ni. Milan si je bržkone že zagotovil naslov državnega prvaka. Velja. Razlika je že prevelika, da bi mu lahko kdo prekrižal račune. Katera ekipa igra najboljši nogomet v Italiji? Težko vprašanje. Malo katero moštvo se lahko ponaša s kontinuiteto. Nekaj tednov je igral najboljše Napoli, nato nekaj tednov Milan in tako naprej. Ni je ekipe, ki bi igrala dobro skozi celo sezono. In Udinese? Skoraj bi pozabil. Tudi Guidolinovo moštvo je nekaj časa igralo zelo dobro. Kaj pa Juventus, pri kateri ste igrali kar nekaj sezon? Pri turinskem klubu vlada precejšnja zmeda. Nimajo jasne strategije. Letošnja in lanska kupoprodajna borza sta bili katastrofalni. Tolikšnih napak si pri takem klubu kot je Juventus ne bi smeli privoščiti. Najeli so igralce, ki niso sposobni igrati v tem klubu. Nekateri sicer niso zadnji prišleki. Ko zadenejo dva gola na eni tekmi, se tega tako veselijo da odtlej ne zabijejo gola dva meseca. To ni Ju-ventusov stil. Ko bo to razumelo tudi Ju-ventusovo vodstvo, bo lahko 'stara dama' znova pripravljena za boj za sam vrh. Ali pri Juventusu s težavo najemajo dobre igralce, ker ne igrajo v ligi prvakov? Juventus ima še vedno ime, ki lahko privabi tudi najboljše zvezdnike. Mladi Juventusov predsednik Andrea Agnelli mora to izkoristiti. V Italiji je vse več slovenskih nogometašev. Ali je slovenski nogomet napredoval do takega nivoja, ali je Aliga vse manj kakovostna? Zibi Boniek (letnik 1956) se je rodil v poljskem mestu Bydgoszcz na severu države v regiji Kujavija-Pomeranija. S poljsko izbrano vrsto je od leta 1976 do leta 1988 zbral 80 nastopov in dosegel 24 zadetkov. Na sliki je v dresu Juventusa, spodaj pa takšen, kot je zdaj Nogomet na območju nekdanje Jugoslavije je bil in je še vedno zelo razvita panoga. Od vedno se je tu rodilo kar nekaj zvezdnikov, ki pa niso nikoli do konca izkoristili svojega talenta. Zadovoljili so se z malim. V zadnjih letih se je mentaliteta precej spremenila. Igralci s tega območja so danes bolj resni, bolj profesionalni in bolj disciplinirani. Tudi bolj pametni, saj se odlično integrirajo v določene sheme. Katero evropsko prvenstvo vam je najbolj pisano na kožo? Ker živim v Italiji, najbolj poznam italijansko A-ligo. Najraje pa gledam angleško premier league, po kateri bi se morali v Italiji zgledovati. Žal pa ni tako. Nekateri nočejo priznati, da 'serie A' ni več najlepše prvenstvo na svetu. Pred Italijo so tudi v Španiji in v Nemčiji, kjer so lepi stadioni, lepa igrišča in lepše vzdušje na tribunah. V teh državah obenem igralci na igrišču ne špekulirajo in ne simulirajo poškodb kot v Italiji, kjer imamo vsakih pet minut maserja na igrišču. Če ne bodo ukrepali, se bo stanje italijanskega nogometa še poslabšalo. Mourinho: dober trener ali predvsem medijska zvezda? Mourinho je v lanski sezoni doka- zal, da je odličen trener in hkrati prava medijska zvezda. Vsi njegovi javni nastopi so premišljeno zrežirani. Ali je Poljska pripravljena na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto? Je. Prepričan sem, da se bo Poljska izkazala. Poskrbeli so za nove stadione in tudi ostala infrastruktura (predvsem ceste) je na višini. Kaj pa Ukrajina, ki bo skupaj s Poljsko gostila Euro 2012? evropski pokal Zmagi Benfice in Porta PORTO - Sinoči so odigrali prvi polfinalni tekmi evropske nogometne lige. Benfi-ca je na domačih tleh z 2:1 premagala Sporting Braga. Vsi goli so padli v drugem polčasu. Za Benfico je v 5. minuti zadel Jar-del, tri minute zatem je izenačil Vandinho, v 14. minuti pa je končni izid postavil Cardozo. V drugi tekmi je Porto s 5:1 odpravil Villareal: Strelci: Cani (V) v 45. min prvega polčasa; drugi polčas: Falcao (P) v 4., 22, 30. in 45., Guarin v 16. minuti. V Ukrajini težave so in še bodo. Kljub temu sem prepričan, da se bodo tudi Ukrajinci izkazali. Vi živite v Italiji, sodelujete v športnih oddajah RAI in ste velik ljubitelj konjev ... Živim v Italiji in sodelujem z Raiem, drugače pa sem podjetnik. Konji so mi zelo všeč. Imam jih pet. Nastopajo tudi na raznih dirkah. Kateri italijanski novinar se najbolj spozna na nogomet? Roberto Beccantini, Gianni Mura, Franco Ordine, Luigi Ferraiolo in še koga bi lahko omenil. V Italiji je kar nekaj zelo dobrih novinarjev, čeprav je tudi veliko takih, ki se znajo le dobro prodajati. Kateri so še vaši cilji oziroma ambicije? Rad bi še naprej živel čim bolj sproščeno in zdravo. Spremljam svoje vnuke in bi mogoče nekega dne rad videl, da bi tudi oni postali uspešni športniki. Želel bi si, da bi naredila poljska nogometna reprezentanca kakovostni skok. Pa da bi bili vsi skupaj boljše volje in ne bi bili jezni od jutra do večera. Družba, v kateri živimo, je postala frustrirana in nečloveška. Jan Grgič Modena vrnila Trentu milo za drago MODENA - V drugi tekmi polfinala končnice odbojkarske A1-lige je Modena s 3:0 (25:21, 25:23, 25:8) povsem nadigrala favorizirani Trento in stanje v zmagah izenačila na 1:1. Zmaga Modene, za katero igra tudi Šte-verjanec Loris Mania, je bila celo še bolj gladka od že tako gladke zmage Trenta na prvi tekmi. Presenetljivo gladek je bil zlasti izid tretjega seta. Tretja tekma bo v nedeljo v Trentu, pritisk pa je zdaj na ramenih Trenta. Zmagi Petrol Lavori in SGT MILJE - V prvi tekmi polfinala končnice ženske košarkarske B-lige je miljska peterka Petrol Lavori z gladkim 64:32 (13:13, 29:19, 47:23) premagala ekipo Costa Masnaga. Najboljša strelka milj-ske ekipe je bila Boronijeva z 19 točkami. Slovenka Jessica Cergol je doslegla 16 točk, njena sestra Samantha pa zaradi povišane temperature ni igrala. Zmagala je tudi tržaška SGT. Z 59:43 je premagala Lavagno. Martina Gantar je za SGT dosegla 5 točk. Zaljubljen v McLaren LONDON - Britanec Jenson Button, svetovni prvak v formuli 1 iz leta 2009, je v pogovoru za spletno stran www.au-tosport.com dejal, da želi kariero končati v moštvu McLaren. Še dva polfinalista SAN ANTONIO - Miami in Oklahoma City sta se uvrstila v polfinale košarkarske lige NBA. Miami je v peti tekmi prvega kroga vzhodne konference na domačem igrišču premagal Philadelp-hio s 97:91 in v zmagah slavil s 4:1, v zahodni konferenci pa je v polfinale napredovala tudi Oklahoma, ki je v peti tekmi na domačem parketu ugnala Denver s 100:97.San Antonio je v peti tekmi na domačem parketu šele v podaljšku zlomil odpor Memphisa s 110:103 in izid v zmagah znižal na 2:3. Cunego na 1. mestu BERN - Italijan Damiano Cunego je zmagovalec druge etape kolesarske dirke po Romandiji. Kolesar Lampre-ja si je zmago zagotovil na ciljnem vzponu na Romont, v sprintu je za dve sekundi premagal Avstralca Cadela Evansa in Kazahstanca Aleksandra Vi-nokurova. Jani Brajkovič in Simon Špi-lak sta bila spet v ospredju, prvi je zasedel 16. drugi pa 22. mesto.Oba sta v cilj prišla v času drugouvrščenega. V skupnem seštevku je vodstvo zadržal Rus Pavel Brutt (Katjuša). nogomet - Po sredini tekmi Jezni Mourinho razjezil Barcelono UEFA uvedla preiskavo MADRID - Po sredini prvi polfinalni tekmi lige prvakov med Real Madridom in Barcelono (0:2) je znova na sceno stopil portugalski trener Jose Mourinho, ki je napadel Evropsko nogometno zvezo (Uefo), sodnike in trenerja Barce Pepa Guar-diolo. Katalonski klub že razmišlja o ukrepih proti trenerju Reala. Že petič zapored je moštvo, ki ga vodi Mourinho in je igralo proti Barceloni, tekmo končalo z igralcem manj. Portugalski trener je tekmo končal predčasno, kajti glavni sodnik Wolfgang Stark je v 61. minuti izključil Portugalca Pepeja, Mourinho pa je začel s protesti. Po tekmi je Portugalec dejal, da Uefa ščiti Barcelono, katalonski klub pa pod vodstvom Guardiole lige prvakov še ni osvojil pošteno. »Gnusi se mi, da moram živeti v takšnem svetu. V vsakem polfinalu se dogajajo iste stvari. Zakaj? Vso življenje bom živel s tem vprašanjem in upam, da bom nekega dne dobil odgovor. Zakaj se Chelsea pred dvema letoma ni uvrstil v finale? Lanskoletna uvrstitev v finale z Interjem je bila čudež,« je po tekmi povsem v svojem slogu razpredal jezikavi Portugalec. Mourinho, ki je v Barceloni pred leti deloval kot pomočnik trenerja, verjame v zaroto med Barco in Uefo. Guar-diola, ki je na komentarje na novinarski konferenci pred tekmo imel kar nekaj za povedati pa je po tekmi, ko so ga vprašali kaj misli o izjavah trenerja Reala dejal: «Nič.» Katalonci bodo na sedež Uefe podali disciplinsko prijavo, UEFA pa j tako in tako proti Mourinhu že uvedla disciplinski postopek. nogomet - Triestina na gostovanju v Grossetu V lov na tretjo zmago Zaradi neugodnega sporeda Tržačani prisiljeni osvojiti nove tri točke - Nasprotnik v krizi Dve zaporedni zmagi v Portogruaru in proti Sassuolu sta Triestino obdržali na površju, a Tržačani bodo morali nadaljevati zmagovito serijo tudi v Grossetu, drugače bosta zadnja dva uspeha postala jalova. Spored jutrišnjega kroga B-lige je namreč za Tržačane zelo neugoden, ker imata glavna tekmeca v boju za obstanek (oziroma za uvrstitev v končnico za obstanek) pred sabo lažji domači nastop. Por-togruaro bo gostil Pescaro, ki ima še teoretske možnosti uvrstiti se v končnico za napredovanje, a je v zadnjih krogih upočasnila ritem, medtem ko bo As-coli igral proti zadnjeuvrščenemu Frosinoneju. TRIESTINA - Danes bo proti Toskani odpotovalo 19 igralcev. Na avtobus ne bodo stopili An-tonelli, Brosco, Della Rocca in Gissi, ki so še poškodovani. Zaradi tega je moral trener Salvioni črpati tudi iz ekipe Primavera. Težav s postavo pa kljub tem odsotnostim nima. V obrambo se po prestani kazni vračata Malago' in Cottafava, ki bosta nadomestila D'Aiella in Filkorja, ki sta proti Sassuolu vsekakor zadovoljila. Prav Filkor je ena izmed glavnih dilem trenerja Triestine. Madžarski vezni igralec se prilagodi igranju v vsakem položaju, tako v vezni vrsti kot v obrambi, čeprav se je doslej najbolj izkazal v vlogi srednjega vezista. A dve mesti na razpolago naj bi zapolnila Dettori in Lunardini. To naj bi pomenilo, da bo moral Filkor sesti na klop za rezerve, kot alternativa pa bi lahko nadomestil enega od dveh zunanjih branilcev (DAmbrosia?). V napadu se je med tednom na trening tekmi proti Costalungi izkazal Go-deas, ki je v zadnjih krogih doživel preporod. Tudi v Grossetu pri Triestini računajo na njegove zadetke. GROSSETO - Moštvo iz Toskane ima na lestvici 45 točk in je torej za Tržačane nedosegljiv. A varovanci trenerja Serene so vse rej kot rešeni, saj so nevarne vode le tri točke nižje. Belordeči so drago plačali zadnje neuspešno obdobje. V zadnjih šestih nastopih so brez zmage in z le tremi osvojenimi točkami so zdrknili na lestvici vse do sedanjega 14. mesta. Postava naj bi bila že določena zlasti za napadalno vrsto. Dvojica immobile-Sforzini je namreč gotova mesta v postavi, verjetno pa bo za njima igral Cari-di. Manj možnosti, da bi stopil na igrišče, pa ima stari znanec Tržačanov Riccardo Allegretti. Težko nalogo pa bo imel sodnik Ciampiu iz Rima, saj so se v Grossetu zadnje čase zelo pritoževali nad sojenjem. Upajmo, da to ne bo vplivalo na odločitve delivca pravice, saj tudi Triestini v tem prvenstvu sodniki niso bili posebno naklonjeni. Verjetna postava Triestine: Colombo, Filkor (D'Ambrosio), Cottafava, Malago,' Longhi, Testini, Dettori, Lunardini, Miramontes, Marchi, Godeas. / ŠPORT Četrtek, 28. aprila 2011 21 bavisela 2011 - Tekmovanje, ki presega športne okvire Za promocijo ozemlja tudi jota namesto pašte Tekaško tekmovanje in njegove ekonomske, socialne in kulturne razsežnosti umet. drsanje » Rekordni Včasih so na predstavitvah množične tekaške prireditve Bavisela veliko besed namenjali vprašanju, kakšna naj bo proga, da bo na njej mogoče dosegati rekordni maratonski čas,. Zdaj je »usmeritev« manifestacije, ki stopa v svoje 18. leto in bo na sporedu v nedeljo, 8. maja, povsem drugačna. »Bavisela ni le športni, temveč vse bolj turistični, ekonomski, socialni in kulturni dogodek,« je med včerajšnjo predstavitvijo na Deželi dejal njen predsednik Enrico Benedetti. Navdih za drugačen način razmišljanja so dobili med obiskom velikih maratonskih prireditev po svetu, od newyor-škega do berlinskega maratona. O ekonomskih razsežnostih tovrstnih prireditev pove podatek, da se na maratonu s 50.000 udeleženci lahko v velikih prestolnicah zbere hkrati tudi milijon spremljevalcev. Trst se, kajpak, s takšnimi številkami ne more primerjati - računajo, vsekakor na 12.000 tekmovalcev v treh kategorijah (maraton, mali maraton, netekmovalni tek), že zdaj pa -tako Benedetti - ustvari Bavisela za vsak vloženi evro iz javnih sredstev 8 evrov dobička za ozemlje (lani 1,2 milijona evrov prometa). Zato so na različnih ravneh, poleg tekmovanja samega, promovirali zlasti atraktivnost starta v Gradišču, Devina, obalne ceste, Trsta in njegovega zaledja. »Ljudi moramo prepričati, da je vredno obiskati naše ozemlje zaradi njegove lepote in zaradi njegove raznolikosti. Mednarodni javnosti smo predstavili tudi naše enogastronomske posebnosti, letos pa bomo tekmovalcem po tekmi, namesto s pašto, ki jo tako in tako ponujajo vsi, postregli z joto, ki jo imamo samo mi,« je še povedal Benedetti. Nevidno, a dragoceno delo je letos obrodilo rekordno število vpisov iz tujine. »Skoraj vsakega tekmovalca spremlja na maratonu njegova družina, vsi skupaj pa se v mestu zadržijo in v njem porabijo denar dva, tri dni,« je eko-nomsko-turistično plat Bavisele opisal Be-nedetti, ki bo deželni upravi predstavil triletni načrt za skupno mednarodno promocijo Bavisele in drugih manifestacij iz FJK. »Drugod po svetu takšne manifestacije direktno promovirajo ustanove,« je še povedal predsednik Bavisele. Netekmovalni tek od Miramarskega grada do središča mesta, ki se ga udeležujejo predvsem Tržačani, ostaja vsekakor za organizatorje nepogrešljiv del Bavisele. Gre za tek, ki združuje najrazličnejše ljudi, namenjen je namreč vsem: družinam, starostnikom, invalidom, srčnim bolnikom. »Na progi se socialne razlike izničijo,« je ponosen Benedetti. V organizacijo je na dan tekaških prireditev vpreženih 600 prostovoljcev, Bene-detti pa ni skrival dejstva, da je organizaci- jo kolesje vse bolj v rokah profesionalcev, ker mora vse teči kot po olju. »Veseli nas, ko smo dan po Baviseli po spletnih straneh in fa-cebooku deležni več pohval kot graj, kar se ne dogaja ravno pogosto,« je še povedal. Spremljevalni program bo tudi letos pester, čeprav že nekaj let ni tako bogat kot je bil včasih. V sredo, 4. maja bo na Velikem trgu ob 10. uri tradicionalni tek za šolsko mladino (letos prvič tudi iz drugih pokrajin FJK), združenje Calicanto pa bo med 14.30 in 16.30 organiziralo tekme integriranega športa, na katerih skupaj tekmujejo športniki in športni invalidi. V soboto, 7. maja bodo tekme v orientacijskem teku, prikazi motociklističnih veščin in rol-karski sprint, ki ga organizira kriška Mladina. V nedeljo bo vzporedno z Baviselo potekala tudi Bavivela. Tudi letos bo na tržaškem nabrežju sejem s športno opremo Bavisela Sport Expo, v soboto zvečer pa bo na Velikem trgu med 21.30 in 23. uro BaviFestival z ognjemetom in nastopom cestnih umetnikov skupine Compagnia del Carro iz Štarancana. A. Koren Netekmovalni tek je namenjen prav vsem kroma « Patrick Chan MOSKVA -Kanadčan Patrick Chan je novi svetovni prvak v umetnostnem drsanju. Mladi, 20-letni drsalec, ki je na prejšnjih dveh prvenstvih osvojil srebro, je do uspeha kariere prišel, potem ko je s svojim drsanjem postavil rekorda v številu doseženih točk tako v kratkem kot v prostem programu. V kratkem je zbral 93,02, v prostem pa 187,96 točke. Z odličnim prostim programom se je s šestega po kratkem prebil Japonec Takahiko Kozuka, tretje mesto pa je zasedel 17-letni Rus Artur Gačinski. Branilec naslova Japonec Daisuke Takahaši je bil peti. Chan je postal peti Kanadčan z naslovom prvaka, pred njim je bil zadnji leta 2008 Jeffrey Buttle. Izidi: 1. Patrick Chan (Kan) 280,98 točke; 2. Takahiko Kozuka (Jap) 248,41; 3. Artur Gačinski (Rus) 241,86; 4. Mic-hal Brezina (Češ) 233,61; 5. Daisuke Takahaši (Jap) 232,97; 6. Nobunari Oda (Jap) 232,50; 7. Florent Amodio (Fra) 229,68; 8. Brian Joubert (Fra) 227,67; 9. Richard Dornbush (ZDA) 222,42; 10. Javier Fernandez (Špa) 218,26. jadranje - Svetovni pokal v Hyeresu Končala na 42. mestu Čupina posadka Sivitz Košuta-Farneti 4. med Italijani, razlike pa so minimalne - Prihodjič na Gardskem jezeru Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Far-neti sta nastop na regati ISAF za svetovni pokal v Hyeresu v »zlati skupini« končala na 42. mestu. Zadnji dan sta svoj položaj spet nekoliko poslabšala z uvrstitvama na 46. in 50. mesto. Napoved, da se bosta včeraj borila za uvrstitev med trideseterico, se torej ni uresničila. V vetru z največ 10 vozli sta v prvih od dveh dnevnih regat plačala davek slabemu startu, v drugi regati pa sta bila psihično že povsem izčrpana. Med italijanskimi posadkami sta naša jadralca končala na 4. mestu. Najboljša sta na 18. mestu bila veteran Gabio Zandona in Pietro Zucchetti, 28. je bila dvojica Zeni/Pitanti, tik pred našima jadralcema, na 41. mestu, pa sta se uvrstila bratranca Dubbini. To pomeni, da v boju za olimpijsko vozovnico 2012 nobena italijanska posadka tokrat ni prišla do točk, še vedno je v notranjih kvalifikacijah krepko v vodstvu izkušeni veteran Zandona, ki ima tudi največ možnosti, da bo naposled predstavljal Italijo na igrah v Londonu. Če upoštevamo, da so druge italijanske posadke v zimskem pripravljalnem obdobju trenirale na velikih regatnih poljih na drugi strani sveta, razlika med njimi in med jadralcema JK Čupa sploh ni tako velika. »Če bi zadnji dan jadrala boljše, bi se lahko uvrstila med 28. in 35. mestom,« je ocenil flokist Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta kroma Jaš Farneti in takole strnil misli ob nastopu. »Uvrstitev v zlato skupino sva dosegla. Končni rezultat bi bil lahko sicer boljši, v boju proti najboljšim posadkam na svetu pa sva si nabrala veliko koristnih izkušenj, spoznala sva njihove trike in taktike, kar nam bo prišlo prav na naslednjih regatah.« V sklepni regati za medalje bo danes nastopilo deset najboljših posadk iz zlate skupine. V najboljšem izhodiščnem položaju sta Francoza Leboucher in Garos. Hrvata Fantela in Marenič, dobra znanca Jaša in Simona, sta se po odličnih rezultatih v zadnjih treh regatah (1. 3 in 4. mesto) povzpela na skupno 3. mesto. V sklepnem plovu bodo nastopile še posadke iz Grčije, Nove Zelandije, Avstralije, Japonske, Švedske in Španije. Čupina jadralca in trener Antonaz se bodo domov vrnili danes zvečer, jadrnico pa bosta pustila v Imperii, kjer ju že konec naslednjega tedna čaka državna regata. Prihodnja predolimpijska tekma za svetovni pokal bo na Gardskem jezeru. Vrstni red: 1. Leboucher/Garos (Fra) 35 točk; 2. Charbonnier/Mion (Fra) 54; 3. Fantela/Marenič (Hrv) 59; 4. Harada/Yoshida (Jap) 61; 5. Barrei-ros/Sarmiento (Špa) 63; 6. Belcher/Page (Avs) 69; 7. Mantis/Kagiali (Grč) 8. Mapouridis/Papadopoulos (Grč.) 94; 9. Snow-Hansen/Saunders (Nzl) 94; 10. Mo-lund/Rahm (Šve) 98; 18. Zandona/Zucchetti (Ita) 134; 28. Zeni/Pitanti (Ita) 178; 41. Dubbini/Dubbini (Ita) 222; 42. Sivitz Košuta/Farneti 225 točk. Po slabih nastopih v zadnjem dnevu se Sllo-venca Gašper Vinčeč in Vasilij Zbogar v razredu finn nista uvrstila v finale za medalje. odbojka - Vnaprej igrani tekmi moške C-lige (skupina za obstanek) Val se je oddolžil Tržičanom Borbena igra obrodila zmago po štirih setih - Sloga se je dobro upirala Basilianu Michele Ombrato (Val Imsa) kroma Val Imsa - Fincantieri 3:1 (25:19, 25:23, 19:25, 25:17) Val Imsa: Masi 10, Farfoglia 5, Lavrenčič 18, Ombrato 11, S. Faganel 12, Fedrigo 5, Plesničar (L), D. Faganel 1, Cutuli 1. Trener Robert Makuc Valovci so se z borbeno igro oddolžili vodilnim Tržičanom za poraz iz prvega dela. Prvi set so osvojili brez težav. Nekoliko težje je šlo v drugem setu. Potem ko so že vodili za šest točk, so proti koncu seta doživeli krizo v sprejemu servisa in gostje so dosegli štiri zaporedne točke ter se jim nevarno približal, vendar jim preobrat, k sreči, ni uspel. Napet konec seta je opogumil goste, ki so v 3. setu izkoristili slabosti Vala v sprejemu, z dobrim napadom in odlično obrambo, ki jih krasi že od začetka sezone, so si priigrali zanesljivo prednost. Menjave (Cutuli za Lavrenči-ča in Daniel Faganel za bratranca Stefana, Daniel je pvič igral od februarja letos) niso obrodile sadov in Fincantieir je tako znižal zaostanek v se-tih na 2:1. Toda v četrtem setu je Val spet igral dobro in gladko zmagal. »V napadu smo igrali dobro, če bi boljše deloval tudi blok, bi najbrž zmagali že po treh setih. Sem pa zadovoljen, saj smo, za razliko od prejšnjih nastopov, igrai tokrat zelo borbeno,« je po tekmi dejal trener Makuc. Basiliano - Sloga 3:0 (25:20, 25:18, 25:20) Sloga: Devetak 0, Dussich 10, Ilič 9, Romano 13, Rožac 5, Žerjal 1, Pečar 4. Trener Ivan Peterlin Slogaši so proti boljšim nasprotnikom, kot je bilo pričakovati, srečanje izgubili, z nastopom pa vse prej kot razočarali. Basiliano( tokrat je zaigral v popolni postavi, medtem ko je bil v prvi tekmi v Rep-nu, ko je slavila Sloga po petih setih, nekoliko okrnjen) je bil odločno boljši le v drugem setu. Naši mladi igralci so v prvem setu celo dalj časa vodili in se jim je izmuznil šele v končnici, ko so domačini spretno izkoristili nekaj njihovih naivnih napak, podobno se je zgodilo tudi v tretjem. Vseh sedem igralcev, ki jih je imel trener Peterlin na razpolago, je dobro opravilo svojo nalogo, kljub temu, da je velikonočni premor nekoliko razbil redni ritem dela v telovadnici. Dali so vse od sebe, tudi Ivo Ilič, ki je zaigral s povišano temperaturo. Trener ga je v tretjem setu postavil na center, njegovo vlogo krilnega igralca pa je prevzel Luka Pečar, ki je bil učinkovit tudi v polju. Skratka, šlo je za dober nastop vseh Sloginih igralcev, za katere predstavljajo te zadnje tekme pravzaprav pripravo na play off, v katerem se bodo, če ne bo presenečenj v zadnjih kolih, v dodatnih tekmah borili za obstanek med tretjeligaši. košarka - Že nocoj Kontovel doma, Sokol za play-off Kontovelci bodo v skupini za napredovanje v košarkarski D-ligi nocoj (začetek ob 20.45) v telovadnici Ervatti pri Briščikih gostili Fontanafreddo, ki ima deset točk na lestvici. Varovanci trenerja Petra Brumna bodo skušali popraviti slab vtis, ki so ga zapustili na zadnjem gostovanju v Čenti. Kontovelci so v skupini za napredovanje zadnji na lestvici in povsem brez možnosti. V tržaški skupini promocijske lige bo Sokol igral prav tako danes zvečer. Sokolovci bodo v zadnjem krogu rednega dela gostovali pri predzadnjeuvršče-nem tržaškem CUS-u. Tekma bo v telovadnici v Ulici Monte Cengio v Trstu (začetek ob 21.15). Neposredni tekmec za četrto mesto in uvrstitev v play-off Virtus je pozno sinoči igral v Miljah proti drugou-vrščeni ekipi Intermuggia, ki se teoretično še poteguje za prvo mesto. Če bodo sokolovci premagali CUS, se bodo uvrstili v play-off, četudi bi Virtus zmagal v Miljah. Varovanci trenerja Marka Emilija imajo namreč boljši medsebojni izkupiček. Premagali so jih obakrat. Pri Sokolu bo odsoten Alex Vitez. ZOBEC - Med 96 košarkarji letniki 1997 iz cele Italije se bo Brežan Lenard Zobec do nedelje v termah Montecatini preizkusil na državnem turnirju »Impariamo insieme«. Košarkarji bodo trenirali dvakrat dnevno in in obenem igrali tekme. Petek, 29. aprila 2011 Št. 17 (180) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu reportaža - Klopa je tokrat zanimal pogled na prebivalce Trsta od zunaj ■ V V § § • II t Trzacani in priseljenci Trst je velik lonec, v katerem se kuha mešanica Trst je velik lonec, v katerem se kuha mešanica različnih narodov, kultur in verstev, začinjena z vonjem po soli, razgledom na morje in burjo. Ko dobimo goste (ali ko kandidat za tržaškega župana nabira glasove), zelo radi postrežemo to svojo prefinjeno speciali-teto in nikoli ne pozabimo poudariti, kako smo nanjo ponosni. Redko katero mesto namreč lahko ponudi tako široko izbiro etničnih okusov: od Italijanov do Slovencev in vse do Hrvatov, Srbov in Bošnjakov, Turkov, Kitajcev, Albancev in še bi lahko naštevali. Vsak izmed njih je Trstu daroval svoje najbolj dragocene darove: Italijani pico in nogomet, Slovenci pevske zbore, Turki kebab, Kitajci kitajske trgovine, Tržačani pa se že vrsto let trudimo, da bi se kulture med seboj spoznale in sodelovale. Rezultati teh prizadevanj so najbolj opazni na področju turizma, saj ravno ta »tržaška etnična omaka« vsako leto privablja v Trst trume radovednih turistov, ki se želijo naužiti zraka sožitja. Ne - si najbrž zdaj mislite - že spet bo beseda tekla o tem, kako veliko predsodkov imamo Tržačani . Ne - si še naprej mislite - tega že ne bomo več poslušali, saj imajo tudi drugi marsikateri predsodek do nas. Zakaj se raje ne pogovarjamo o tem? Veste kaj? Prav imate! Tokrat se bomo raje pogovarjali o tem, kako »drugi« gledajo na nas. Klop si je tako pošteno zavihal rokave, se oborožil z beležko, pisalom in magnetofonom, obul športne čevlje in se podal na dolg sprehod po tržaških ulicah, kjer je iskal kandidate različnih narodnosti, da bi z njimi pokramljal o sobivanju z domačini. Odločil se je, da jih bo vprašal, katera je po njihovem mnenju skupna značilnost Tržačanov, kaj jim je pri njih bolj ali manj všeč, v čem smo si podobni in po čem se razlikujejo. Na svoji poti je Klop med drugimi naletel na kandidata z zelo zanimivo zgodbo in zdelo se mu je vredno, da bi tudi to svojo izkušnjo delil z vami. Popotovanje od Barkovelj do Svetega Ivana (in ugotovitve, do katerih je prišel) je seveda marljivo beležil, nam pa preostane samo to, da vam zaželimo nadvse prijetno branje. O» tli fff vi m m Ii O.I .TiññV ^fröm» \'hi*■ ■■ ■ ■ - i ■ -«- ■ ■ ■ ■ - ■ * «■ 1 in m iii in iii j HI rti» i ~ mi ■fl* _"_ : i»''"' Cilj, ki si ga je Klop s tokratnim zbiranjem mnenj zadal, je skicirati tržaške ljudi iz perspektive »zunanjih opazovalcev«, torej ljudi, ki so se v Trst preselili iz različnih razlogov pred relativno kratkim časom in ki so zdaj del naše realnosti. Tokrat ga ni zanimalo poglobljeno mnenje, pač pa prvi vtis, ki so si ga kandidati ustvarili o tukaj živečih ljudeh. Te je kljub narodni raznolikosti, ki sestavlja naš prostor, dal pod skupni imenovalec »Tržačani« in se tokrat ogibal vprašanju identitete, kdo vse naj bi mednje spadal. Površinskost ali poglobljenost mnenj posameznikov je seveda odvisna od različnih dejavnikov; Klop se je omejil na čas bivanja v Trstu, starost in okoliščine, v katerih se vsak dan srečujejo z domačini. Klopova raziskava torej ne želi biti absolutno pričevanje, ampak samo vpogled v izkušnje izbranih posameznikov, ki nam lahko o tej obširni temi ponudijo zgolj skico. Začnimo pri svojih najbližjih sosedih. Dvajsetletni Martin, ki se je v Trst priselil pred šestimi leti, nam je povedal, da so po njegovem mnenju Tržačani odprti in veseljaški ljudje, ki marsikdaj radi globoko pogledajo v kozarec. »Njihova tipična lastnost? Bencin tankajo onstran bivše meje, pokurijo pa ga z divjo vožnjo po tržaških ulicah.« Poleg načina vožnje, za katero meni, da je v Sloveniji bistveno bolj zmerna, opaža, da se Tržačani od Slovencev razlikujejo tudi v znanju jezikov in stilu oblačenja. »Zdi se mi, da Tržačani veliko dajo na svoj zunanji izgled in izbirajo temu primerna oblačila. V Sloveniji je vsaj med mladimi stil veliko bolj sproščen.« Osemindvajsetletna Kitajka Giulia (izmišljeno ime) nam je v brezhibni italijanščini zaupala, da živi v Trstu od svojega 14. leta starosti. Osnovno šolo je končala na Kitajskem, študij pa je nadaljevala v Trstu, kjer je prišla v stik s tržaško mladino, o kateri si je ustvarila deljeno mnenje. »Imam veliko tržaških prijateljev in med njimi se zelo dobro počutim, zdi pa se mi, da je tukaj vzgoja na splošno veliko manj rigidna kot pri nas.« Giulia med drugim opaža razlike tudi v načinu zabave med mladimi in starejšimi. »Na Kitajskem imamo mladi zelo radi karaoke, starejši pa se radi dobivajo v parkih in trenirajo tai chi.« Za konec nam je povedala, da ima Trst rada predvsem zato, ker je varno mesto, čeprav se ji včasih zdi, da se tu- kajšnji ljudje zapirajo pred tujci. »Priznati pa moram,« je še dodala, »da se tudi mi ne odpiramo preveč. Ampak to zato, ker je naš narod tak po naravi.« V sproščenem pogovoru z Gudo, turškim (oziroma kot je sam poudaril kurdskim) gostilničarjem, smo izvedeli, da se je iz političnih razlogov pred osmimi leti priselil v Trst, kamor je prvi pripeljal tipično turško hrano. Sodeč po statistiki, je največ v Italiji pojejo ravno Trža-čani. »Kebab je imel po mojem mnenju tukaj tolikšen uspeh tudi zato, ker je cenovno ugoden. Opažam, da imajo Trža-čani čut za ugodne ponudbe.« Z opazovanjem strank je ugotovil, da so Tržača-ni dokaj zaprti, da pa je Trst v primerjavi z drugimi italijanskimi mesti veliko bolj strpen do tujcev. »Pomislite, da je edino turško pokopališče v Evropi tukaj v Trstu,« je dodal. Potrdil je, da tudi glede izražanja svoje veroizpovedi nikoli ni naletel na nestrpnost. Kaj bi pa iz Trsta rad odnesel s seboj v svoj rodni kraj? »Rad bi, da bi moji ljudje spoznali tukajšnjo hrano, pa tudi stil za opremljanje svojih domov in drugih nepremičnin.« Nekoliko različna opažanja je zbrala Maria, petindvajsetletna Kubanka, ki se je s Tržačani spoznala pred tremi leti. »Zdi se mi, da s Tržačani zelo težko prideš v stik. Kubanci smo po naravi odprti in smo radi v družbi, pa tudi radi spoznavamo nove ljudi,« je povedala. Vtis ima, da so tukajšnji ljudje nezaupljivi do tujcev, hkrati pa zelo radi pokukajo v sosedovo malho. »Opažam, da obstajajo velike razlike med mladimi in starejšimi r i ljudmi. Mladina je bolj odprta in dovzetna za novosti, starejšim ljudem pa težje prideš do živega.« »Tržačane bom opisal z besedo, ki jo sami radi uporabljajo: so 'kokoli',« nam je z nasmehom povedal mladi Zlatan (izmišljeno ime), ki se je iz Bosne priselil v Trst pred osmimi leti. »Menim, da zelo radi pomagajo ljudjem in da tujce brez težav sprejemajo medse.« Zlatanu je Trst všeč tudi zato, ker je varno mesto, zdi pa se mu, da je tukaj premalo pozornosti za onesnaževanje. Glede večernih dejavnosti, namenjenih mladim nima dvomov: »Fešte so boljše pri nas, je pa res, da so tudi naše tradicije drugačne.« Kaj pa skupna točka? »Definitivno je to nogomet.« Priznal pa nam je, da sam navija za italijanski klub Juventus. Po vseh mnenjih in različnih pogledih na svet, ki jih je nabral med svojim potepom po Trstu, je Klop še vedno čutil žejo po novih poznanstvih. Ko je zavil mimo železniške postaje, je opazil še enega možnega kandidata, ki bi lahko dodatno obogatil njegovo celodnevno raziskavo. Z 31-letnim Kamerunča nom, ki gaje pred petimi le ti v Trst pripeljal nagon po preživetju, se je Klop ta koj ujel. Vprašal ga je, zakaj se je odločil, da pride ravno v Trst. Roberto / (ime je izmišljeno) se je grenko nasmehnil in rekel, da bi na to vprašanje lahko odgovoril na veliko načinov. »Lahko bi povedal svojo zgodbo Zdi se mi, da je življenje kot veter, ki te odpelje kamor on želi. Zal živimo še vedno v svetu, kjer so vsepovsod meje, ki nam preprečujejo, da bi živeli tako, kot bi si sami želeli.« In ravno ta veter ga je postavil v stik tudi s Tržačani, s katerimi se sicer ne druži veliko, ima pa vtis, da so dobri in nadvse prijazni ljudje, čeprav so večkrat zaprti. O tem, katere se zdijo največje razlike med njegovo in tukajšnjo kulturo, pa pravi, da sta si tako različni, da jih sploh ne bi mogel primerjati. »Mislim, da gre za povsem različne poglede na življenje, za različno menta-liteto, predvsem pa navade. Pri nas se moški, deni- mo, poroči z več ženskami, a pod pogojem, da jih lahko vzdržuje. Razlike opažam tudi v prehrani.« Pri tukajšnji kulturi mu je najmanj všeč to, da so ljudje včasih preponosni in preveč zaverovani vase. Pri Tržača-nih mu je najbolj všeč to, da so izredno prijazni in da lahko v njihovem mestu vsakdo najde svoj prostor. Na vprašanje, kaj bi iz svoje kulture rad prinesel sem, je odgovoril, da bi ljudem želel predati delček njihove miselnosti, da bi ljudje lahko bili bolj odprti. Iz Italije v Kamenin pa bi nedvomno rad prenesel svobodo. »Kamenin je sicer krasen,« je povedal. »Zal pa je pod totalno diktaturo in povsem skorumpiran, naši ljudje pa nimajo možnosti, da bi govorili. V Kamerunu te utišajo v trenutku, ko odpreš usta.« Ko gaje Klop vprašal, kaj najbolj pogreša iz svoje države, so se Robertu zasvetile oči in je brez premisleka odgovoril, da najbolj pogreša družino, takoj za njo pa svojo zemljo. »Ne glede na to, kakšne čudeže lahko ljudje naredijo, kamen ne bo nikoli mogel postati riba v vodi. Ne vem, če me razumete. Lahko se privadim na tukajšnjo kuturo, kraj in ljudi... Ampak moj dom je drugje, moja zemlja je še vedno moja zemlja.« Klop se je ob zadnjem odgovoru resnično zamislil. Koliko ljudi živi v naših krajih, a bi po vsej verjetnosti raje bili nekje drugje, morda v objemu svoje družine, pa sta jih življenje in boj za preživetje iztrgala iz ljubljenega okolja in so enostavno morali »s trebuhom za kruhom«? Ali ni zanimivo, da imamo ljudje ponavadi največje predsodke prav do tistih, ki so v življenju preživeli že marsikatero hudo preizkušnjo in v sebi nosijo številne grenke spomine? Klopu je ustvarjanje te strani prav gotovo dalo misliti... / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. aprila 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: OPZ Emil Komel Gorica 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre menska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pome-riggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Squadra antimafia 3 - Palermo oggi 23.50 Film: Io non ho paura (dram., It., '02, r. G. Salvatores, i. G. Cristiano, M. Di Pier-ro) 1.30 Nočni dnevnik O Italia 1 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.25 Aktualno: Verdetto finale 11.15 1.25 Appuntamento al cinema 11.25 Dnevnik 11.30 Kraljevska poroka v Londonu, prenos 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Speciale La vita in di-retta - Matrimonio William e Kate 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredità (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.20 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Game show: Affari tuoi 21.10 Glasb. odd.: Ciak... si canta! 23.10 Dnevnik - kratke vesti 23.15 Aktualno: Tv 7 0.15 Aktualno: L'appuntamento 0.45 Nočni dnevnik 1.30 Aktualno: Sottovoce 7.05 Risanke 9.35 Aktualno: Rela C.S.I. - A sangue freddo 10.45 Resničnostni show: Non ditelo alla sposa! 12.10 18.10 Aktualno: Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanke: Futurama 14.55 Nan.: Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.25 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 16.25 Nan.: Zeke e Luther 16.50 Nan.: Camera Cafe, sledi Camera Cafe Ri-stretto 17.35 Nan.: Love Bugs 18.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Tras-format 21.10 Resničnostni show: Uman -Take Control (v. Mago Forest, R. Brescia) 0.30 Aktualno: Studio Aperto Live 2.00 Mo-tociklizem: Grand Prix, vaje 2.50 Motoci-klizem: Red Bull X-Fighters 2011, kros ^ Tele 4 6.10 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Aktualno: Cantieri d'Italia 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: Three Rivers 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik - Parlament 1.20 Nan.: In Justice 2.00 Vremenska napoved 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Co-pertina da Udine (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: Chef a sorpresa 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Dok.: Italia magica 11.30 Dok.: Agri-sapori 12.30 Aktualno: Italia economia e Prometeo 12.40 Aktualno: Le perle dell'Istria 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Anteprima Triestina 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Co-nosciamo i nostri ospedali 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 15.15 Dok.: Cuore Tuareg 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Qui Slovenia 19.15 Aktualno: Me-stieri che rimangono 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Variete: Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Nan.: Police Rescue 1.10 Aktualno: Hard Trek 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.30 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Mi manda Raitre 23.15 Talk show: Parla con me 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 1.00 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.10 Aktualno: Crash - Contatto impatto convivenza u Rete 4 7.25 Nan.: Zorro 7.50 Nan.: Nash Bridges 8.45 Nan.: The sentinel 9.45 Nan.: Carabinieri 2 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolf, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan: Distretto di polizia 913.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.05 Film: Sacro e profano (dram., ZDA, '59, r. J. Sturges, i. F. Sinatra, G. Loll-obrigida) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 23.25 Film: L'agguato (dram., ZDA, '96, r. R. Reiner, i. A. Baldwin, W. Goldberg) 2.00 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 10.30 Dnevnik - Speciale Royal Wedding 13.00 Dnevnik in vre- La 7 mom (pon.) 14.10 Ars 360 (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = so vakeres? 16.00 18.20 Risanke 16.00 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Pasja Patrulja 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 Posebna ponudba 18.00 0.15 Babilon.tv: svoboda 18.20 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 Ekoutrinki 20.00 Nad.: Ve-drana Grisogono: Moji, tvoji, najini 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Polnočni klub 0.35 Duhovni utrip (pon.) 0.50 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 9.30 Glasnik 9.55 Evropski magazin 10.30 Črno beli časi 10.50 Z glavo na zabavo (pon.) 11.15 Univerza (pon.) 11.45 Kraljevska poroka v Londonu, prenos 14.40 Trikotnik (pon.) 15.10 Simfoniki RTV Slovenija 16.35 Circom Regional 17.00 Primorski mozaik 18.30 Pisave (pon.) 19.00 Pesem Evrovizi-je 2011: predstavitev skladb, 1. del 20.30 Dok. serija: Poti z vzhoda 21.10 Nad.: Oglaševalci 22.10 Dok. serija: Mistifikacije (pon.) 22.55 Film: Zaznamovani 0.30 Zabavni infokanal Jr Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.30 Novice 11.10 14.10, 16.30 Na Tretjem... 12.40 Aktualno 13.30 Poročila Tvs1 15.30 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.50 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Biker explorer 15.30 Film 17.00 Avtomobilizem 17.25 0.05 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.30 Potopisi 21.40 Dok. odd.: City folk 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.25 Iz arhiva po vaših željah 23.015 Dok. odd.: A baby business 0.35 Vsedanes - TV dnevnik 0.50 Čezmejna TV 6.05 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah)iPiroso 11.25 Nan.: Cuore e batticuore 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Agente Porter al servizio di Sua Maesta (kom., ZDA, '87, r. B. Kennedy, i. D. Sutherland, N. Beatty) 15.55 Dok.: Atlantide 17.40 Nan.: Leverage 18.40 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 2.55 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.0517.00 TV prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Primorski tednik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 20.30 Razgledovanja 21.10 Film: FBI - Protezione testimoni (kom., ZDA, '00, r. J. Lynn, i. Bruce Willis, M. Perry) 23.20 Dnevnik 23.30 Dok.: Will & Kate 1.55 Aktualno: Prossima fermata 21.00 Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici, gost Boris Pahor 23.30 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 0.00 TV prodajno okno, videostrani fr Slovenija 1 POP Pop TV 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 Počitniški program - Lutk. nan.: Alice in Kajetan (pon.) 7.25 Martina in ptičje strašilo 7.35 Lutk. predstava: Ko pride zvezda 8.05 Risani film: Medvedek (pon.) 9.20 Enajsta šola 10.00 Poročila 10.15 Risanka: Čarli in Lola 10.25 Kratki igr. film: Ogledalo (pon.) 10.40 Plesna predstava za otroke: Časoples (pon.) 11.35 Film: Poletje med osatom (pon.) 12.20 Dok. odd.: Cerkniško jezero, 2. del 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. igr. film: Šola pod fašiz- 7.05 14.00 Oprah show (družbene teme) 8.00 14.55 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 8.55 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.10 15.55 Grenko slovo (dram. serija) 10.05 11.30 Tv prodaja, Reklame 10.35 18.00 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.00 17.10 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 16.5016.50 Tereza (dram. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Game show: Minuta do zmage 21.00 22.50 Film: Samo še 60 se- kund (akc., ZDA, '00) 22.30 24UR zvečer, Novice 23.35 Film: Brooklyn je zakon (krim. drama, ZDA, '07) 1.30 Družinski ples (anim. serija) 2.00 24UR, ponovitev, Novice 3.00 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.25 9.50 Družina za umret 7.55 Svet, pon., Novice 8.55 11.15 Obalna straža (akc. serija) 10.2015.45 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.45 0.05 Pa me ustreli! (Hum. serija) 12.10 16.20 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.10 TV prodaja, Reklame 13.40 Film: Charliejevi angelčki (akc. kom., ZDA, '03) 17.05 18.55 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Alfie (drama, ZDA/Angl., '04; i. Marisa Tomei) 21.55 Film: Ulični tango (drama, ZDa, '06) 0.40 Film: Prebujeno zlo (horor, Angl./Fr., '02) 2.25 Love Tv, Erotika 4.25 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Irena Knehtl: Gradovi iz peska, vrtovi z neba, 3. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Pogovori o glasbi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 2011; 14.40 Jezikovna rubrika: Jezik naš vsakdanji (pripr. Denis Poniž); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Prireditve danes; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdo-skop; 8.35 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 V ženskem svetu; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33, 20.00 Pandorina skrinjica; 12.00 Kratke vesti; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Popoldne ob štirih; 17.33 Eu-roregione news; 18.00-19.30 Etnobazar; 20.00-0.00 Večer z RC; 22.00 Anima e cor-po; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.00 Stop pops 20 in novosti; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Hokej, SP, Slovenija - Slovaška; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Prenos koncerta; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 29. aprila 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež megla vremenska slika c 1010 1020 1030 J030 1020 1020 STOCKHOLi 1/15 O K0BENHAVN —' < 8/20 O — AMSTERDAM LONDON O „s O 10/16 6/17 „ BERLIN 12/22 O 11/20 ' O KIJEV OBRUSELJ 9/16 C O PARIZ 9/20 > ŽENEVA 6/18 O MILAN O 13/18 DUNAJ 8/19 O LJUBLJANA ° 9/17 SPLIT —"€¡10/18 LIZBONA O 17/23 MADRID O 8/24 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. A 1000 ^\„ATENE ^ , 14/16 1010 C Nad našo deželo se bo še zadrževal plitev ciklon, ob ka-term bodo v višinah dotekali občasno bolj vlažni jugovzhodni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.09 Dolžina dneva 14.12 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.56 in zatone ob 16.39 A Nad zahodnim Sredozemljem je ciklonsko območje, nad srednjo Evropo pa se zadržuje višinsko jedro hladnega zraka. V višinah priteka k nam razmeroma vlažen in hladen zrak. BIOPROGNOZA Pri občutljivih ljudeh se bodo popoldne pojavljale manjše vremensko pogojene težave, ki bodo pogostejše popoldne. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.41 najnižje -49 cm, ob 9.34 najvišje 24 cm, ob 15.01 najnižje -31 cm, ob 21.23 najvišje 53 cm. Jutri: ob 4.05 najnižje -54 cm, ob 10.04 najvišje 27 cm, ob 15.26 najnižje -28 cm, ob 21.43 najvišje 53 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............14 2000 m............1 1000 m............9 2500 m...........-2 1500 m............4 2864 m...........-4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 6,5 in v gorah 7,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Na sejmišču Udine Fiere, 2 vikenda A TUTTA BIRRA" 29. -30. aprila / 1. maja 6. -7. -8. maja 2011 Svet piva na Sejmišču domača, italijanska in tuja piva ter____ degustacije, specialitete, koncerti, glasba, zabava..... Urniki: Petek, 29. aprila in 6. maja: 19.00 - 03.00 Sobota, 30. aprila in 7. maja: 17.00 - 03.00 Nedelja, 1. in 8. maja: 17.00 - 01.00 - Vstopnina: 3,50 € Abonma se izplača: 10 € za oba vikenda (6 dni) Brezplacno parkirišče Dodatne informacije: Tel. ++39 0432 4951 www.udinegoriziafiere.it Organizacija Udine ^ Fiere Udine e Gorizia Fiere SpA Pokroviteljstvo "¿i ^ i rahel sneg z sneg par- močan sneg topla » fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona O GRADEC 7/17 TOLMEČ O 6/13 TRBIŽ O 6/13 o 5/12 KRANJSKA G. VIDEM O 10/21 O PORDENON 0\"\ 11/20 ^ ČEDAD O 11/20 CELOVEC O 7/16 O TRŽIČ 8/16 O KRANJ O 6/16 S. GRADEC CELJE 8/17 O MARIBOR O 9/16 PTUJ O M. SOBOTA O 7/17 ( O N. GORICA 13J^\12/21 ^ O™ ^ KOČEVJE PORTOROŽ O 11/21 REKA 11/19 O LJUBLJANA 9/17 N. MESTO 8/17 ZAGREB 10/18 O PAZIN O (N NAPOVED ZA DANES Prevladovalo bo spremenljivo vreme, več sonca bo ob morju. Predvsem v notranjosti ravninskega pasu in v hribovitem svetu bo lahko ponekod deževalo; možne bodo tudi kratkotrajne plohe ali posamezne nevihte, predvsem popoldne. Ob morju bo dopoldne pihala zmerna burja, popoldne pa zmorec med Gradežem in Linjanom; v Trstu pa še šibka burja. Spremenljivo do pretežno oblačno bo, s krajevnimi padavinami. Več sonca bo na Primorskem, burja bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 9, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 12 do 17, na Primorskem okoli 21 stopinj C. J o GRADEC K (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo spremenljivo do pretežno oblačno vreme, več sonca bo ob morju. Predvsem v notranjosti ravninskega pasu in v hribovitem svetu bodo možne kratkotrajne plohe ali tudi posamezne nevihte, predvsem popoldne. Pihali bodo krajevni vetrovi. Jutri bo še nestanovitno vreme s plohami. demografija - Popis iz leta 2010 Kitajska ima 1,339 milijarde prebivalcev PEKING - Kitajska je včeraj sporočila, da se je število njenih prebivalcev, ki je že tako najvišje na svetu, v zadnjih desetih letih povečalo za 73,9 milijona. Glede na rezultate zadnjega popisa iz leta 2010 Kitajska po novem šteje že milijardo in 339 milijonov prebivalcev. Na Kitajskem je leta 2000 živelo 1,265 milijarde ljudi. Porast od takratnega popisa do danes je večji kot število vseh prebivalcev Tajske in presega tudi skupno število prebivalcev Taj-vana in Južne Koreje. Kitajske oblasti so že pred tem sporočile, da je njihova t.i. politika enega otroka od uveljavitve leta 1980 preprečila rojstvo 400 milijonov otrok. Ob prvem popisu prebivalstva leta 1953 je sicer število prebivalcev na Kitajskem znašalo 594 milijonov, kar je manj kot polovica trenutne številke. Popis je poleg tega razkril dva prevladujoča trenda - staranje prebivalstva in vse večji delež prebivalstva, ki živi v mestih. Delež starejših od 60 let se je na Kitajskem bistveno povečal in znaša že 13,3 odstotka, kar je tri odstotne točke več kot leta 2000. Delež mlajših po drugi strani strmo upada. Mlajši od 14 let na Kitajskem predstavljajo 16,6 odstotka prebivalstva, kar je 6,3 odstotne točke manj kot pred desetimi leti. V luči gospodarskih reform, ki zvišujejo življenjski standard, se je poleg tega veliko ljudi s podeželja preselilo v mesta. Tam po podatkih zadnjega popisa zdaj živi 49,7 odstotka prebivalcev, medtem ko jih je pred desetletjem v mestih živelo 36 odstotkov. (STA) Poročilo OECD: Revščina v družinah z otroki narašča PARIZ - V skoraj vseh državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se revščina v gospodinjstvih z otroki povečuje, kaže poročilo OECD, ki obravnava razmere v družinah v 33 industrijsko najrazvitejših državah na svetu. V Sloveniji v revnih družinah živi 7,8 odstotka otrok, v Italiji 15,3 odstotka, povprečje OECD pa znaša 12,7 odstotka. Prvo poročilo o blaginji družin, ki ga je OECD objavil v sredo, med drugim ugotavlja, da je danes veliko večja verjetnost, da bodo družine z otroki revne, kot je bila pred desetletji, ko so med najrevnejšimi prevladovali upokojenci.