OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 25, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 123
Dom^ vesti PRIPRAVE ZA KONFERENCO
O MARSHAILOVEM NAČRTU
V bolnišnici
V Mt. Sinai bolnišnico se je prošli četrtek podala poznana Mrs. Frances Grebene iz 1044 E. 148 St. Danes se bo morala podvreči operaciji. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje!
Otvoritev gostilne
Poznana Mr. in Mrs. Rudolph Tomšič iz Collinwooda, ki sta prevzela gostilno na 1123 Norwood Rd. ter jo sedaj vodita pod imenom Jennie's Cafe, bosta imela formalno otvoritev v petek in soboto, 27. in 28. junija. Prijazno se priporočata prijateljem in znancem ter rojakom v splošnem za poset. Igrala bo izvrstna godba in postrežba bo prvotna v vseh ozirih.
Popravek
V Polyclinic bolnišnici se nahaja Mrs. Rose Herbst iz 1242 E. 58 St. in ne Mrs. Herbert kot je bilo včeraj poročano.
Francoski delavci protestirajo proti davčnemu zakonu
Stavke se je udeležilo 200,000 delavcev
PARIZ, 24. junija — Okrog 200,000 delavcev se je udeležilo stavke v znak protesta proti novemu davčnemu zakonu pr^mier-ja Radamierja, ki je bil danes sprejet v parlaraentu.	' • •
Stavka je največ i^rizadela premogovnike, banke in važne industrije. Nov zakon, ki bo dvignil cene mleku, kruhu, cigaretam, gasolinu in nekaterim drugim izdelkom, je bil sprejet s 302 proti 241 glasovom. Komunisti so volili proti novemu zakonu.
Ramadier je vsled resnosti stavke povabljen, da takoj poda poročilo o celotni ekonomski politiki. Jutri bo poskušal, da umiri stavkarje.
Ruska delegacija dospela v Pariz; Poljska bo sodelovala
LONDON, 24. junija—Angleško zunanje ministrstvo je zelo zaposleno s pripravami za konferenco, ki se bo vršila med tremi velikimi silami v Parizu v zvezi z Mar-shallovim načrtom za pomoč Evropi.
Ruska delegacije je dospela*""---
AMERIKA ODOBRILA IRANU $25,000,000 KREDITA
WASHINGTON, 23. junija — Zedinjene države so snoči odobrile Iranu posojilo v znesku $25,000,000 za nabavo surplus-nega vojaškega materiala za iransko armado in policijo.
v Pariz. Poročila iz Moskve pravijo, da bo Molotov odpotoval iz Moskve v četrtek in da bo prisoten na prvi seji, ki se bo vršila v petek.
Poljski ambasador v Zedinje-nih državah, Jožef Winiewicz, je izjavil, da je njegova dežela pripravljena sodelovati pri diskusijah o Marshallovem načrtu. Winiewicz je izjavil, da Poljska potrebuje nujno pomoč v hrani od Zedinjenih držav, ker da "Poljska potrebuje do decembra meseca 200,000 ton žita, da pokrije deficit."
Detajli in pogoji načrta še vedno niso znani
Cehoslovaška je zaprosila za nadaljne pojasnila v zvezi z Mar-shallovim načrtom. Enaka pojasnila so zahtevale tudi Danska, Norveška, Belgija, Holan-dija in Italija.
Pomožni ameriški državni tajnik, William L. Clayton, ki je v zvezi z načrtom odpotoval v London, se je sestal z angleškim pi cmiei jeni Clement Attlee-em, zunanjim ministrom Bevinom, finančnim ministrom Hugh Dal-tonom in predsednikom strokovnega odbora, S i r Stafford Crippsom. Kot se poroča so raz-motrivali na sestanku o posojilu, ki ga nameravajo odobriti Zedinjene države v zneski) $3,750,-000,000 za pomoč Evropi.
Potankosti v zvezi z načrtom pa še vedno niso znani. Baje bo Bevin na konferenci v Parizu predlagal, da se takoj vključijo vse potankosti glede potreb posameznih evropskih držav v posebno poročilo, ki naj se ga pošlje v Washington.
Veruje se, da bo ekonomsko poverjeništvo Združenih narodov v Ženevi, ki ima 18 držav-članic, povabljeno na sodelovanje, odnosno vključeno v načrt za pomoč. Ekonomsko poverje-
Wallace-ovih shodov se je udeležilo 292 tisoč ljudi; $300,000 vstopnine plačane
ništvo Združenih narodov je zelo dobro obveščeno o ekonomskem položaju v raznih državah Evrope.
Rusija želi, da bi Marshallov načrt bil podoben UNRRA-i
MOSKVA, 24. junija—Zunanji obveščevalci so izrazili svoje zadovoljstvo vsled odločitve Rusije, da skupaj s Francijo in Anglijo sodeluje pri pogovorih o Marshallovem načrtu za pomoč Evropi. Toda isti obveščevalci pravijo, da to še vedno ne pomeni, da bo Rusije sodelovala.
Da je Sovjetska zveza pristala na konferenco se tolmači s tem, da ni dovolj seznanjena z značajem in pogoji tnožne ameriške pomoči Evropi, katero je predlagal 5. junija državni tajnik Marshall.
Ruski časopisi so večrat po-vidarjaj[|, da so Zedinjene države pri ponujanju pomoči samo nekaterim državam poskušale, da vplivajo na notranje zadevp teh držav. Posebno kritični so bili komentarji v zvezi s Truma-novim programom za pomoč Grčiji in Turčiji.
S sigurnostjo se predvideva, da Rusija ne bo hotela nobenega deleža pri Marshallovem načrtu, ako bo kateri koli pogoj tega načrta tolmačen kot vmešavanje v sovjetsko sovereniteto.
Nekateri diplomati pravijo, da bi se dobilo podporo Sovjetske zveze, ako bi Zedinjene države sledile splošni liniji bivše organizacije UNRRA. Pri tem opozarjajo na pristanek Rusije v zvezi s pogoji dela UNRRA-e v Belorusiji in Ukrajini.
Rusi niso nikoli tajili, da potrebujejo ekonomsko pomoč za obnovo v vojni razdejane dežele. Dali so tudi vedeti, da bi jim bilo dobrodošlo ameriško posojilo, če bi pogoji tega posojila bili zadovoljivi.
Iz Grčije prihajajo paketi s hrano za "lačne Amerikance"!
NEW YORK, 24. junija. — Tedenska revija "New Republic" je danes naznanila, da se je shodov, katere je obdržaval H. A. Wallace na svoji govorniški turi v Evropi in Zed. državah, udeležilo nad 292,000 ljudi, ki so za priložnost, da slišijo bivšega podpredsednika Zedinjenih držav, plačali nad $300,000 vstopnine.
Revija, katero urejuje bivši član vseh štirih Rooseveltovih kabinetov, je objavila statistične podatke glede njegove celotne ture, tekom katere je nastopil pred« več kot sto avdijenca-mi in imel 45 večjih govorov.
Kot razvidno iz številk, je njegova tura po Zedinjenih državah prinesla večji del dohodkov in poslušalcev.
Wallace je v tej deželi prepotoval 16,500 milj in obiskal 27 mest ter govoril pred množicami, ki so skupno štele 234,100 oseb, V Evropi je prepotoval 11,700 milj ter obiskal sedem mest v Angliji, Norveški, švedski, Danski in Franciji, kjer ga
je prišlo poslušat 58,000 oseb.
Poročilo poudarja, da je poleg tega Wallace-a slišalo več milijonov ljudi potom radija. Več kot 33,500 ljudi ni moglo Wallacea slišati, ker v dvoranah, kjer so se vršili njegovi shodi, ni bilo dovolj prostora.
V Zedinjenih državah je imel Wallace štiri radijske govore, ki so bili oddajani širom dežele in katere je slišalo mnogo milijonov oseb. Dalje je imel tri radijske govore v Angliji, katere je čulo okrog 15 milijonov oseb; tri radijske govore v Franciji, katere je poslušalo okrog 18,-000,000 oseb, in tri radijske govore v skandinavskih deželah, ki jih je slišalo okrog 3,000,000 oseb.
Doba, na' katero se nanašajo omenjene številke, se je začela 31. marca, ko je imel Wallace svoj prvi veliki govor glede ameriške zunanje politike v Madison Square Garden v New Yorku, in končala z govorom, ki ga je imel 16. junija v Wash-ingtonu, D. C.
POMOČ UNRRA-E BILA PRAVIČNO DELJENA V JUGOSLAVIJI
BELGRAD, 23. junija. — Miha jI Sergejčik, ruski direktor UNRRA misije za Jugoslavijo, je danes odgovoril "nekim krogom", ki so trdili, da ni bila v Jugoslaviji pomoč UNRRA-e pravično deljena.
Sergejčik je izjavil, da se niti v enem slučaju ne more dokazati, da je jugoslovanska vlada kršila principe delitve pomoči, Rekel je, da so uradniki organizacije dobili Vse olajšave, da svobodno potujejo povsod, kjer je bilo potrebno, da izvršijo svojo dolžnost.
176 MILONONOV ODOBRENIH ZA MORNARICO
WASHINGTON, 23. junija — Senatni odbor za izdatke je odobril nadaljnih $176,000,000 za mornarico. To zvišanje bo, kot je izjavil senator Leverett Sal-tonstall, "dalo deželi močno in bilancirano bojno mornarico,"
PAPEŽ BO PODELIL FAŠISTU PERONU VISOKO ODLIKOVANJE
KIM, 24, junija. — v listu "Giornale D'ltalia" je bilo danes priobčeno poročilo, da bo papež Pij podelil argentinskemu predsedniku Juanu Peronu najvišje vatikansko odlikovanje, namreč "veliki križ sv.Gre-gorija".
(S kakšnimi zaslugami si je Peron zaslužil tako visoko odlikovanje, poročilo ne omenja. Mar s tem, ker Argentina pod Feronovim režimom nudi Varno zavetišče tisočerim nemškim nacistom in laškim fašistom, kar celo meščanski tisk v Zedinjenih drŽavah odprto priznava?)
(Danes se nahaja v Argentini Mussolinijev sin Vit-torio, ki se bo tam posvetil "businessu"—kakšnemu "businessu" si pač lahko mislimo—in nedavno je prišlo tudi poročilo, ki ni bilo nikdar zanikano, da je dospel tja notorični hrvatski kvizling Ante Pavelic),
A ameriškem tisku se še vedno obravnava vprašanje paketov z mesom, ki jih pošiljajo Grki v Zedinjene države. Po zadnjih poročilih je prispelo v Zedinjene države okrog 160,000 funtov teh paketov.
Zakaj in kako so naenkrat začeli prihajati iz Grčije ti paketi, je še vedno uganke. Nekateri uradniki ugibljejo, da se je po Grčiji razširila vest, da "Ameri-kanci trpijo strašno lakoto" in da jim je potrebna "nujna pomoč." Veruje se pa tudi, da gre za raketirstvo.
V New Yorku so finančne oblasti podvzele potrebne mere, da se ustavi poplavo teh paketov iz Grčije za "lačne Amerikance."
Zadeva s temi "grškemi paketi" je postala tako nerodna, da bo s 7. julijem podvzet postopek soglasno z navodili, po katerih jc prepovedano pošiljati v Zedinjene države meso iz dežel, v katerih se širijo nalezljive živinske bolezni. Če bodo te mere kaj zalegle, pa se še vedno ne ve, ker so tu spet neka ugibanja, da utegnejo Grki pošiljati v paketih fige, olivno olje in razne poljedelske pridelke. Generalni konzul Grčije v New Yorku je izjavil, da on osebno veruje, da je v paketih le malo mesa.
MATI UMRLA KO JE VIDELA TRUPLO SINA
. ATLANTA, 22 junija. —Mrs. Suzan McCorkle, ki je bila stara 70 let, je padla mrtva, ko je zagledala truplo svojega sina, ki je bil ubit v neki avtomobilski nesreči.
Na; senatorji kopljejo premog," pravijo rudarji
Kratke vesti
GROMIKO BO GOVORIL NA PROSLAVI DNEVA ZDRUŽENIH NARODOV
LAKE SUCCESS, 24. junija. —Združeni narodi so danes javili, da bo zastopnik sovjetskega zunanjega ministra Andrej Gro-miko govoril na mesto generali-sima Stalina na proslavi "dneva Združenih narodov." Stalin je povabilo odklonil.
Ko so časnikarji vprašali Gro-mika, zakaj je Stalin odklonil povabilo da bi govoril skupaj s predsednikom Trumanom, angleškim premierjem Attleejem, generalisimom Ciang Kajšekom in francoskim premierjem Ra-madirom, je Gromiko odgovoril: "Ne vem. Ni mi povedal."
MORNARICA DOBI RAKETE, KI BODO LETELE 235 MILJ VISOKO
BALTIMORE, 23. junija — Martin Aircraft Co. je danes odkrila, da so civilni in vojaški znanstveniki zaposleni z izdelavo raket, ki bodo mogle leteti v višino 235 milj.
Martin Aircraft Co. bo izdelala 10 takih raket za mornarico. Vsaka raketa bo stala $1,850,000.
Prva raketa, ki bo izdelana po načrtu v predvidevani veličini, bo končana do jeseni leta 1948, toda pred tem bo ena raketa manjšega modela izstreljena tekočega poletja z White Sands, N. M., poroča mornarica.
GRŠKI GERILCI SESTRELILI LETALO
ATENE, 22. junija—Protiavi-onska baterija grških gerilcev je danes sestrelila vladno letalo v bližini makedonskega mesta Ko-ziani. Letalo se je udejstvovalo borb proti gerilcem, ki so izvršili velik napad na vas Vlatsi.
VIZE ZA ZAROČENKE VOJAKOV PODALJŠANE
WASHINGTON, 23. junija.— Senatni pravosodni odsek je danes podaljšal rok, tekom katerega morajo priti zaročenke ameriških vojakov v deželo s 3-mesečnimi vizami, do 30. decembra. Ako se tekom obiska tukaj poročijo, smejo ostati v Zedinjenih državah.
DEČEK, KI JE UMORIL ŠTIRI, OBSOJEN
Lapeers, Mich., 24. junija. — Danes je bil tu obsojen v do smrtni zapor s trdim delom 16-letni Oliver Terpening, ki je hladnokrvno priznal, da je umoril svoje štiri tovariše, ker je "želel vedeti, kako se človek počuti, če nekoga ubije."
V INDIJI SE NEMIRI NAGLO ŠIRIJO
NEW DELHI, 22. junija. -Iz Lahore prihaja poročilo, da so tam izbruhnili nemiri, v katerih je bilo ubitih 14 oseb. Čez 150 hiš in trgovin je bilo poškodovanih
Nemiri so izbruhnili v zvezi z načrtom za delitev Indije v dva dominiona.
V Kalkuti so zakonodaje! odločili, da razdelijo provinco Bengal, kar je zopet izzvalo nemire in spopade med Muslimani in Hindujci.
SODIŠČE POTRDILO ' PETRILLOV ZAKON"
WASHINGTON, 23. junija. — Vrhovno sodišče je danes potrdilo Lea-ovo postavo, ki je bila sprejeta v kongresu največ vsled tega, da se omeji oblast James Petrilla, predsednika unije ameriških godbenikov.
Justični department študira, kaj storiti glede 175,000 premogarjev, ki so v znak protesta proti novemu zakonu prenehali delati
Seja "Odbora za "svobodni tisk"
WASHINGTON, 24. junija—Rezultat novega proti-delavskega zakona je bil danes ta, da je v premogovnih revirjih nad 175,000 mož nehalo delati. Premogarji se na splošno izražajo, da zdaj naj senatorji, ki so navzlic Tru-manovemu vetu uzakonili Taft-Hartleyevo predlogo, gredo v rudnike in sami kopljejo premog.
Vladni krogi so nocoj poroča-#---—-^-
li, da justični oddelek proučuje položaj, predno se bo odločil,
da-li bi se moglo proti John L.
Lewisu in premogarjem nastopiti s sodnim odlokom.
Kongresnik Howard Smith,
demokrat iz Virgin!je, je v poslanski zbornici izjavil, da novi zakon ne utegne biti "zadosten"
za odvrnitev "narodne katastrofe", kakor je označil neuradno stavko premogarjev, ter urgi-ral, da se vlada posluži svoje oblasti za prevzetje obratov.
Zveza premogovnih podjetnikov je nocoj rekla, da se zastoj v premogovnih revirjih razvija v splošno stavko premogarjev, ki da je "očitno kršenje" Taft-Hartley-evega zakona.
Premogovniki ostanejo pod vladnim obratom do 30. junija in odločitev, katero je podalo najvišje sodišče prošlega marca,
je pustila odprta vrata za novo injunkcijo proti Lewisu in premogarski uniji, ako bi se kontrakt, ki je bil sklenjen med unijo in vlado, prelomil z novo stavko.
Vprašanje, s katerim so justični oddelek sedaj beli glavo je, da-li so premogarji nehali z delom "iz lastnega nagiba" ali na prigovarjanje od strani Le-wisa in drugih unijskih voditeljev.
Premogarji se sedaj nahajajo teoretično na "preiskušnji",
na katero jih je dalo najvišje sodišče, ko je globo $3,510,000,
na katero jih je prvotno obsodil sodnik Galdsborough, znižalo na $710,000.
EISENHOWER BO PREDSEDNIK UNIVERZE?
NEW YORK, 24. junija. — Odbor Columbia univerze se bo danes sestal na izredni seji, na kateri bo odločeno, če bo gen. Dwight Eisenhower izvoljen za predsednika univerze.
Baje bo po sestanku obelodanjena izjava gen. Eisenhowerja v zvezi s položajem, ki mu je bil ponujen.
MADŽARSKI PREDSEDNIK NE BO RESIGNIRAL
BUDIMPEŠTA, 24. junija. — Predsednik madžarske republike, Zoltan Tyldy, je danes podal javno izjavo, da bo tudi nadalje ostal v predsedniškem uradu.
Tyldy ni hotel podati nobenih izjav v zvezi z zaroto, ki je pravočasno bila odkrita. Rekel je da je to zadeva vlade in sodnije in poudaril ne-politično naravo svoje predsedniške službe.
Jutri 26. junija ob 8. uri zvečer se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave. seja pred kratkim organiziranega "Narodnega odbora za svobodni tisk", ki se je osnoval v smislu resolucije, katero je sprejela konvencija SANSa v Clevelandu dne 30. maja.
Preliminarna seja SANSovih podružnic in "Progresivnih Slovenk" se je vršila 6. junija, na seji jutri zvečer pa se bo izvolil stalen odbor, ki bo vodil akcijo za zbiranje denarnih sredstev, ki se jih bo potrebovalo radi tožbe, katero je vložil Franc Gabrovšek proti "Enako-pravnoeti."
Vsi izbrani zastopniki prizadetih organizacij in oni, ki so bili povabljeni, so prošeni, da se seje udeležijo v polnem številu, kajti zadeva, za katero gre,^ je važna za ves napredni slovenski živelj v Ameriki. — Joseph Okorn, začasni zapisnikar.
"Borba" odgovarja na napad v "New York Times-u"
BELGRAD, 23. junija. — Belgrajska "Borba" je danes odgovorila na članek Davida Martina, ki je bil priobčen v "New York Times"-u z dne 8. junija.
V tem članku je Martin napadel poročilo, ki ga je v zvezi z jugoslovanskimi begunci in delovanju jugoslovanskih vojnih zločincev poslal iz Berlina časnikar Delber Clark. Martin je vzel v zaščito četnike in v članku izjavil, da sta jugoslovanska vlada in organizacija UNRRA sovražno razpoloženi napram četnikom.
"Tako se je to vprašanje vojnih zločincev še enkrat pojavilo v "New York Times-u" in ponovno je poslužilo kot pretveza za obrekovanje in napad na našo državo," piše "Borba."
"Borba" je pitirala članek Martina in prepustila čitate-Ijem, da napravijo lastne zaključke.
Detroit.—Anna Travnik, mati Rayja Travnika, prvega podpredsednika SNPJ, se vsled in-fekcijie na nogi nahaja v Highland Park General Hospitalu. — Pri družini Tony in Ann Obranovic so se oglasile rojenice in pustile sinčka. Ann je za-pisnikarica dr. Young Americans 564.
STRELA UBILA 400 OSEB
NEW YORK, 24. junija. — Metropolitan Life Insurance Co. je izjavila, da je preteklega leta strela ubila najmanj 400 oseb. Od teh je ena tretjina stala pod drevesi za časa neviht.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o do-godkih po svetu in doma!
BOKSER JIMMY DOYLE TEŽKO POŠKODOVAN
LOS ANGELES, 25. junija. — Snoči je bil tekom pugilistič-nega nastopa z Ray Robinso-nom njegov protivnik Jimmy Doyle v borzi za svetovno šam-pijonstvo t&ko resno poškodovan, da se bo morala izvršiti operacija na njegovi glavi. Boksarski nastop je gledalo nad' 11,000 oseb, ki so plačale $79,-000 vstopnine.
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta)---
For 3 Months—(Za 3 mesece) -:—
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -:—
For 3 Months—(Za 3 mesece)---
-$8.00 - 4,50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)-----
For Jlalf Year—(Za pol leta) --
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ZAKAJ JE SANTIN BIL TEPEN?
(Zgodovinsko ozadje koprskega incidenta)
(Nadaljevanje)
Šele z zlomom avstro-ogrske monarhije in po ustano-vitvi vojaške administracije v Trstu se je začela prava gonja proti slovenskim in hrvaškim duhovnikom na Pri-' morju. Vojaški governer je leta 1918 izdal ukaz, s katerim so vojaške oblasti bile pooblaščene, da aretirajo in de-portirajo vse osebe, ki bi bile smatrane na nevarne. Med prvimi žrtvami tega političnega terorja je bilo tudi 21 slovenskih in hrvaških duhovnikov, ki so bili izgnani na Sardinijo in ostale italijanske otoke.
Ni mogoče v te,m članku, katerega cilj je, da,pojasni zgodovinsko ozadje napada na tržaškega škofa Antonio Santina, opisati vse slučaje, ki bi izpolnili sliko teh prvih terorističnih poizkusov, da se slovenski jezik zatre celo znotraj same cerkve. Vsekakor pa je vredno omeniti slučaj tržaškega škofa dr. Andreja Karlina, katerega, je italijanska nacionalistična druhal leta 1919 prisilila, da je podal pismeno ostavko in iz Trsta zbežal v Jugoslavijo. Ko so italijanski nacionalisti vdrli v njegove urade, so razbili vse pohištvo urada in privatnega stanovanja. Po njegovem begu v Jugoslavijo je postal tržaški škof Italijan Angelo Bartolomasi.
Vsled zelo težkega položaja slovenske in hrvaške duhovščine na Pririiorskem, in v Istri za časa vojaške okupacije, je morala posebna delegacija predložiti tedanjemu papežu Benedictu XV. posebno spomenico, ki pa žal, ni imela nobenega učinka. Slovanskim duhovnikom se je zanikala pravica, da bi s svojimi verniki občevali v slovenskem, odnosno hr,vaškem jeziku, ne samo pri cerkvenih opravilih ampak celo v javnem življenju. V mnogih župnijah šo verniki morali od vojaških oblasti dobiti posebno dovoljenje, da bi mogli govoriti s svojim župnikom.
Značilen je slučaj, ki se je zgodil v samostanu Pirana. Ko je odslovi j eni hrvaški gvardian samostana, vznemirjen vsled verskega položaja svojih župljanov, vprašal novega italijanskega gvardijana, kdo bo spovedal slovenske vernike, mu je isti odgovoril: "Ne bodo dobili odveze dokler se ne naučijo italijanski jezik."
Po priključitvi Julijske Krajine k Italiji, se položaj v verskem pogledu, ne samo da ni izboljšal, ampak se je še poslabšal. Takrat so se pojavile prve skupine fašistične druhali, ki so terorizirale slovensko in hrvaško prebivalstvo posebno ko so se vršile volitve. Celo cerkve niso bile varne pred temi fašističnimi banditi in iz te dobe so zabeleženi mnogi slučaji skrunitve, tatvifhe in uničevanja cerkvene imovine. Tudijpti-temu novemu navalu terorizma so bile žrtve slovenski in hrvaški duhovniki, ki so celo morali poiskati varno zavetje po gozdovih. Mnoge so vrgli v zapore, jih deportirali in fizično napadali. V teh dnevih, ko je slovansko prebivalstvo Julijske Krajine bilo prepuščeno na milost in nemilost fašistične druhali, so slovanski duhovniki naslovili apel na tržaškega škofa Angelo Bartolomasi j a in ga urgirali, naj javno protestira proti takemu barbarstvu. Bartolomasi je soglasno s tem apelom napisal pastirsko pismo, s katerim je ostro obsodil početje fašistične druhali in obenem poslal papežu obsežno poročilo. (Celo besedilo tega poročila in odgovora papeža nam ni mogoče tu priobčiti. Poudarjeno pa naj bo, da je papež v svojem pismu tržaškemu škofu med ostalim omenil, teroriziran je in preganjanje tistih duhovnikov, katerim je poverjena skrb za slovenske in hrvaške vernike, da je urgi-ral, naj se podvzame potrebne korake, da oblasti zajamčijo svobodo svetih opravil in integritet "vsem našim otrokom.") •
Papež ni s svojim oc^govorom dosegel popolnoma nič. Sledilo je še bolj brutalno preganjanje slovenskih in hrvaških duhovnikov; oborožene bande fašistov so vdirale v cerkve, mučile in teple duhovnike, metale bombe in izmislili so brutalno metodo, ki je v zgodovini fašizma na Primorskem, znana pod imenom "doba ricinovega olja." Mnogi duhovniki, ki so zaradi svoje slovanske zavednosti bili na seznamu fašistov, so bili prisiljeni, da pijejo to olje. De-kanskega župnika so na primer dve italijanski učiteljici, ko mu je neki fašist držal na temenu nabit revolver, pri-
ETBIN KRISTAN:
PREDSEDNIKOVO POROČILO DRUGI KONVENCIJI SANS-A
25. junija 1947
Politično in gospodarsko ozračje po vsem svetu je danes, ko se shajamo na drugi konvenciji Slovenskega ameriškega narodnega sveta, povsem drugačno od onega, v katerem smo zborovali na prvi naši konvenciji. Takrat je bilo vsem vojnim strahotam nekaj neizmerno zadovoljivega v dejstvu, da so zavezniške čete povsod napredovale, da se je rdeča armada približevala jugoslovanskim m e -jam in da ni moglo biti nobenega dvoma več o končnem porazu fašističnih sil in njihovih satelitov. Zavezniško sodelovanje je bilo vzorno na bojiščih kakor tudi v diplomatskih odno-šajih. Up, da ostane tako ne le do konca vojne, ampak da se s krvjo krščene, sloga v miru še bolj utrdi in še uresničijo srčne želje človeštva, za kar je bilo videti dano poroštvo v sklepih "velike trojice", v izjavah vodilnih činiteljev zavezniških narqdov, v resnem na-glašanju potrebe svetovne enotnosti, se je zdel tako opravičen, da je bilo slišati kaj malo skeptičnih glasov. Res je sicer, da je tudi takrat reakcija iztegovala svoje kremplje in da je gotovo dobro znano časopisje potvar-jalo resnico in se trudilo zanetiti razdor med zavezniki. Temu se kajpada ni bilo čuditi, kajti novi svet, ki naj bi prinesel svobodo vsem narodom in enakopravnost vsen? ljudem, ne bi mogel zadovoljiti ekonomskih imperijalistov, katerim so veliki, večji in še večji profiti edina skrb. Toda zazdelo se je v tistih še ne tako davnih časih, da napreduje s padanjem fašizma svet skoraj na celi črti in se ni treba preveč ozirati na ljudi, ki ne znajo čitati ure, pa se smatrajo za take velikane, da bodo preobrnili vse zakone razvoja in s tem spojenega napredka. Ko je bil potem pri jesenskih volitvah Roosevelt ponovno izvoljen za • predsednika, se je zdelo, da je ves optimizem definitivno potrjen.
Roosevelt je sicer zagovarjal tako zvano svobodno podjetništvo, ki dejanski ni svobodno,
' vendar pa so zanj glasovali tudi volilci, ki ne verjamejo, da jamči tak sistem najbolje enakopravnost, brez katere je demokracija prazna beseda. Tako so ravnali zato, ker ni z nobenim dejanjem pokazal, da se kdaj namerava vtikati v notranje zadeve drugih držav, dokler $ie začno vplivati na zunanje odno-šaje in postanejo nevarne za svetovni mir kot je bilo s fašizmom. S tem volilnim rezultatom se je zdelo, da je zagotovljena izpolnitev vseh obljub glede na bodoči mir in povojne odnošaje med demokratičnimi deželami, zlasti pa še med onimi narodi, ki so v teku vojne skupno prelivali kri za ideale atlantskega čarterja in poznejših slovesnih izjav vodilnih zavezniških glav.
Toda v knjigi usode, kakor bi rekel moh^medanec, je bilo zapisano drugače. Franklin Delano Roosevelt ni doživel zmage nad fašizmom, za katero je bil vložil vse svoje sile in jo začel pripravljati še v času, ko je izo-lacijonizem v tej deželi na vse grlo kričal, da naj Zedinjene države ostanejo nevtralne, kar bi pomenilo, da naj bi podprle nacistično Nemčijo in fašistično osišče ter dale hitlerizmii signal za odprto pot. Lahko se pravi, da je naporom za poraz fašistične pošasti žrtvoval svoje življenje, kajti če bi bil bolj mi-islil i;a samega sebe, na svoje zdravje in svoj mir kot na svoj ideal in mir vsega sveta, je zelo verjetno, da mu ne bi bilo treba leči v prezgodnji grob. Naj se ta in oni ne strinja do pike z vsako njegovo besedo in z vsakim njegovim dejanjem — saj absolutne popolnosti še ni bilo v nobenem človeku — se mora vendar priznati, da je bil Roosevelt eden izmed ne preveč številnih resnično znamenitih predsednikov, kar so jih imele Zedinjene države od svojega rojstva. Gospodarska politika, kateri je zarisal smernice kljub krčeviti opoziciji sta-rokopitnežeVj, je izvedla deželo iz ene najhujših gospodarskih kriz, kar so žal še mnogi poza-
silili, da je popil polič ricinovega olja. V svoji dokumentarni knjigi se dr. Cermelj bavi s posameznimi slučaji, pri katerih so bile žrtve slovenski in hrvaški duhovniki v Julijski Krajini. Ni, seveda mogoče, da se v temu članku bavimo z vsemi posameznimi slučaji, toda tudi naši primorski Slovenci v Ameriki, ki so prišli sem po končanju prve svetovne vojne, vedo za mnoge takšne slučaje iz lastnih skušenj. Ozadje tega preganjanja ni nikakor bila borba proti veri, navzlic temu,'da so direktno bile prizadete cerkve in duhovniki, ampak je v ozadju tičalo popolnoma nacionalno vprašanje. Slovanski duhovniki na Primorskem so v tej najbolj tragični dobi zgodovine primorskih Slovencev bili več kot navadni duhovniki, katerih izključen namen naj bi bil, da skrbijo za duše svojih vernikov. Slovanski duhovniki na Primorskem so biU voditelji nacionalnega odpora proti prisilnemu poitalij ančevanj u proti poiskusom iztrebljenja vsega, kar je nosilo znake slo van-stva. To je bila borba za očuvanje materinskega jezika naroda, ki jo je del zavedne duhovščine vršil s tem, da je skozi stoletja priznavane pravice vršenja cerkvenih opravil v slovenskem in'hrvaškem jeziku, branil proti vsem poizkusom poitaljančevanja in fašiziranja. Nikjer ni prišlo do tako polnega iztaza antagonizma med narodno zavedno in proti-narodno duhovščino kot baš na Primorskem. Ker isto tako kot so primorski duhovniki čvrsto stali na braniku pravic svojega naroda, so importirani duhovniki iz Italije vršili vlogo zatiralcev vsega, kar je bilo na Primorskem slovanskega. Razlika je med njimi, da so prvi vodili to borbo brez moralne ali pa katerekoli druge podpore s strani Rima, odnosno Vatikana, drugi pa so vodili to borbo proti narodu in slovanstvu ne samo s pristankom, ampak celo po navodilih samih najvišjih cerkvenih oblasti v Vatikanu. Fašizem, kar ni mogel doseči s svojimi lastnimi močmi, je računal, da bo to dosegel p^tom cerkvene politike, potem podpore, ki naj bi mu jo nudil Vatikan. Raznarodovanje primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov se ne bi moglo vršiti uspešno brez zavedne podpore, ki so jo temu načrtu nudili visoki italijanski cerkveni krogi, vključno sam Vatikan, kakor bomo videli iz nadalj-nega poglavja.
(Dalje prihodnjič)
bili in se vračajo k onim, ki so bili v veliki meri odgovorni za poostritev in dolgotrajnost depresije. Silno sovraštvo si je nakopal v vrstah ekonomskih mogotcev s svojo delavstvu prijazno inicijativo. Izmed vseh. me-rodajnih osebnosti je bil prvi, ki je spoznal svetovno nevarnost fašizma in zagrmel proti nji. Nikdar ni priznal sramotnih in usodepolnih monakov-skih ^lepov in diplomatski in konzularni čehoslovaški zastopniki so v Ameriki dalje funkci-jonirali, kakor da se anglo-fran-cosko-nemško-italijansko konferenca nikdar ni vršila. In ko je dolgo predvidevana fašistična agresija postala gotovo dejstvo, je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da odpre ljudstvu oči in spozna nevarnost, ki je pretila vsemu svetu. Pomoč, ki jo je potem Amerika dajala zaveznikom, še preden je bila sama zavratno napadena, je v veliki meri pomagala do zmage. Roosevelt pa ni delal samo za vojne uspehe, ampak je napel vse svoje moči za mir, ki naj bi bil imel podlago za trajnost in ohranitev sloge med vsemi protifašističnimi narodi. Če se vpo-števa vse to, pač lahko vsak svobodoljubeč in napredno misleč človek zakliče spominu velikega Roosevelta slavo. Slava mu!
Rooseveltova smrt v kritični dobi pa ni pomenila samo osebne izpremembe v Beli hiši. Sledil mu ni Henry Wallace, ki je bil do zadnjih volitev njegov podpredsednik, temveč gospod Truman, v širši javnosti malo znan demokrat južne konfesije. V začetku šo bile njegove Pernice nejasne in neodločne. Toda sčasoma se je pokazalo, da vplivajo nanj le tisti demokrati, ki so vedno delali njegovemu predhodniku preglavice in so si sedaj rekli, da je prišel čas za politiko ekonomskih Bourbonov — doma in po svetu. S tem preobratom je bilo kajpada prizadeto tudi SANSovo delo. Ampak da se to pravilno presodi, je treba poseči nazaj v dobo SANSo-vega rojstva in še dalje V čas dogodkov, ki so bili tako rekoč
SANSova dedščina.
*
Ideja federativne, demokratične jugoslovanske republike Slovencem v Ameriki ni bila neznana. Rodila se je tukaj neodvisno v dobi prve svetovne vojne, ko so prihajali sem odposlanci iz "starega kraja" in vsiljevali ljudstvu dinastijo, ki jim je bila bolj važna od same Jugoslavije in njenih narodov. Namesto da bi bili navdušili za osvoboditev njegovih bratov in sester izpod habsburško-nem-škega jarma in za svobodno združitev vseh jugoslovanskih narodov, so ga s svojimi metodami odbijali. Tako n. pr. je dr. Potočnjak, ko je prišel v Ameriko, izzval veliko ogorčenost z oklicem, izdanim preden se je sploh s kom posvetoval, v katerem je bilo med drugim rečeno: "Bijeli car ratuje za vašu slobodu." Njihov evangelij je bila krfska deklaracija, pri kateri niso imeli jugoslovanski narodi nobene besede in eden njihovih prvakov je dejal, da je treba idejo te deklaracije narodu vsiliti. Večinoma ljudstva se je želela udejstvovati, pa se pod takimi pogoji ni mogla. Avstri-jakantov je bilo med Slovenci prav malo, med Srbi nič, med Hrvati nekaj več, toda ne toliko, da bi njihove večinoma komične demonstracije kaj zalegle. Tlo je torej bilo dobro in treba je bilo le razumeti, kaj masa misli in ji to povedati na razumljiv način. Leta 1918 je v "Proletarcu" izšel članek o jugoslovanski republiki in odmev je bil tak, da je slovensko napredno ljudstvo zahtevalo organizacijo. Tako je nastalo Slovensko republičansko združenje (SRZ) na podlagi "Cikaške izjave", katero je izdal odbor zastopnikov raznih organizacij. Kmalu se je to prelevilo v "Jugoslovansko republičansko zru-
žen je" (JRZ), ko so pristopili srbski socijalisti, večje število Hrvatov in nekoliko Macedon-cev. Zanimanje se je zbudilo tudi ponekod med Bolgari. Iz skromnega začetka se je razvilo resnično masno gibanje, kakršnega Slovenci v tej deželi še nikdar prej niso poznali. Izdajala se je revija v angleškem jeziku, ki pač ni prinašala nobenih dohodkov, ampak je zbudila med mnogimi ameriškimi krogi zanimanje za jugoslovansko vprašanje. Nobene sobote ali nedelje ni bilo, da se ne bi kje vršili veliki shodi. Delo se je še potenciralo, ko je prišel problem na dnevni red. Delegacija združenja je bila v zvezi s tem vprašanjem zaslišana v senatnem odseku za zunanje zadeve, kateremu je predložila obširno spomenico. Druga delegacija je bila sprejeta v Beli hiši. Nobena prilika se ni prezrla, da se ameriška javnost seznani z d.ejstvi slovenskih in jugoslovanskih problemov. V Ameriki je bilo splošno razširjeno mnenje, da je bila Avstrija po nedolžnem potegnjena v vojno kot "žrtev" cesarja Viljema. O krivdi Nemčije seveda ni moglo biti nobenega dvoma. Jugoslovansko republičansko združenje pa je razprševalo tudi bajko o nedolžni Avstriji s članki in lekcijami o Aehren-thalovi in zlasti Berchtoldovi zunanji politiki, ki je bila ves čas, posebno pa ob balkanski vojni skrajno hujskajoča in je skušala z vsemi sredstvi najti pretvezo za napad na Srbijo in Črno goro.
(Dalje 'prihodnjič)
Zgodovina sladkorja
Sladkor so začeli uporabljati veliko pozneje kot na primer moko ali olje. Prvi Evropejci, ki so se s sladkorjem seznanili, so bili križarji, ki so v Mezopotamiji videli otroke, kako žvečijo stebelca nekega trsja. Ko so to poskusili tudi sami, so ugotovili, da imajo ta stebelca nek poseben okus, ki so ga imenovali "sladek."
Prvi v Evropi pa so sladkor pričeli pridobivati Španci, kajti Arabci so s seboj prinesli na Pirenejski polotok tudi sladkorni trs. Toda pridobivanje sladkorja iz te rastline ni bilo nič kaj enostavno in zato ga je bilo v prometu kaj malo. Služil je v glavnem le kot zdravilo in prodajali so ga tudi samo v lekarnah po visokih cenah.
V	Evropi pa za sajenje in uspevanje sladkornega trsa ni bilo ugodno podnebje in se zato rastlina ni mogla razširiti. Toda kljub temu,so bili Spanci tisti, ki so pripomogli k širjenju te rastline po svetu. Podjetni španski mornarji so križarili po svetu, odkrivali nove dežele in tako zanesli sladkorni trs tudi v Ameriko. Ker je bilo tam podnebje bcdj ugodno kot v Evropi, se je rastlina hitro udomačila in podjetni kolonisti so jo sadili na debelo ter tako pospeševali uživanje sladkorja.
Večino pridelka .so izvažali v Evropo in trgovanje s sladkorjem med Evropo in Ameriko je bilo v 17. stoletju zelo dobiška-nosen posel.
V	Evropi pa so učenjaki razmišljali, kako bi nadomestili sladkorni trs, ki nikakor ni hotel uspevati. In po dolgem raz-mišljevanju so odkrili rastlino, ki uspeva v evropskem podnebju in je tudi iz nje možno pridobivati sladkor. To je bila sladkorna pesa, iz katere so v začetku 19. stoletja res pričeli izdelovati sladkor. Prvi so bili Francozi in sicer v času Napoleonovih vojn z Anglijo, ko ni moglo v Francijo prihajati blago po morju iz tujine.
Kasneje se je pridobivanje sladkorja iz sladkorne pese razširilo tudi drugod po Evropi in Ameriki, kjer izdelujejo danes največ sladkorja. Med evropskimi državami je bila glede pride-
ŠKRAT
Pogrebščina
Jurovič pride po pogrebu svoje žene k župniku ter pravi ves žalosten: "častiti gospod, pogreb bi rad plačal!" — Prijazno mu odgovori župnik:
"Jurovič, vem, da vam je šlo zadnje čase trdo, zato vam ne bom nič računal!"
Jurovič:"Tedaj vam pa tisočkrat Bog plati!"
Nato gre Jurovič k organi-stu: "Gospod organist, rad bi plačal pogreb za svojo ženo, koliko sem dolžan?"
Organist: "Saj veste, da vselej polovico tega, kar se plača gospodu župniku!"
Jurovič: "Tedaj vam pa pet-
stokrat Bog plati!"
*
Mladi modrijan
Dijak bi bil rad šel za nekaj dni domov. Poprosi torej svojega' razrednika dovolitve. Ker mu razrednik prošnjo odbije, gre prosit ravnatelja. Najsi mu tudi ta ne dovoli, gre dijak vendar domov.
Ko je prišel čez nekaj dni zopet v šolo, so ga hoteli kaznovati nepokorščine, a on se je zagovarjal z znanim slovniškim pravilom: "Duae negationes for-tior affirment." — Oprostili so mu to pot!
, #
Čuden stavek
Prav tisti profesor je imel tudi navado, da je poklical vedno po več dijakov skupaj, da so myrali iti pred.prvo klop, kjer jin je izprašev^I. Nekdaj pa so bili v njegovem, razredu dijaki, izmed katerih se je eden pisal Pajek, eden Muha, eden Zaletel, eden pa Proklet. Kadar je hotel profesor te poklicati, je samo rekel:
"Proklet Pajek se je v Muho Zaletel!"
*
Pismo dijakovo očetu
Ljubi oče!
Danes v ponedeljek vam pišem ; jutri v torek oddam pismo na^pošto; v sredo prejmete pismo; v četrtek mi odpišite, in če v petek ne dobim nič denarja, pojdem v soboto na pot, in v nedeljo boste imeli svojega sinčka doma! — Servus!
Oče je odpisal sinu:
Ljubi sin!
Tudi jaz ne utegnem pisati mnogo; pošiljam ti 4 krone, drligič manj! — Tvoj oče Modrijan, starejši.
*
Kaj je sleparstvo
Profesor vpraša p r i preizkušnji pravnika: "Kaj je sleparstvo?"
"Sleparstvo je, če me sedaj pri preizkušnji vržete!"
Profesor: "Kako to?"
Dijak: "Ker je po kazenskem zakonu oni slepar, ki porabi nevednost drugega, da bi mu škodoval!"
lovanja sladkorja na prvem mestu Nemčija pa tudi Češkoslovaška. Jugoslavija pred vojno ni izdelovala sama dovolj sladkorja in ga je morala uvažati," kar se v pomanjkanju občuti še danes.
V novi Jugoslaviji tega ne bo več in v petletnem načrtu je predvidevano močno razširjeno sajenje sladkorne pese, tako da bo kmalu dovolj domačega sladkorja za vso državo. Zanimivo je tudi to, da bo tudi-Slovenija sadila in pridelovala sladkorno peso ter iz nje pridelovala sladkor v novi tovarni pri Ptuju. Tako so že letos slovenski kmetje sejali peso in upanje je, da bo pridelek dober.
25. junija 1947
#
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Miško Kranjec:
Z^godba o cilindru
Cilinder, tisti črni, žametaste mehkobe, visok kakor trilitrski lonec, lepo okrogel kakor tak lonec, trd, s prav takimi trdimi, nekoliko zavihanimi krajci, znak starih, lepih, nepozabnih slovesnosti, veličastnih trenutkov, sprejemov, gostij, prireditev, porok ,pogrebov, odlikovanj, telov-skih procesij, profesorskih zborov, akademij, obiskov ministrov, vladarjev in znak ljubljanskega meščanstva, županov, velikih županov, banov, znak vseh otvoritev • in znak bog ve česa vsega še, je čepel že leta v omari, ne da bi ga kdo rabil, in čakal boljših časov. Le služkinja ga je kdaj pa kdaj vzela iz omare, ga okrtačila, nato pa spet položila na njegov prostor.
Premišljal ni, ker cilinder ne premišlja, in ker celo glave pod njim često ne razmišljajo, toda če bi mogel premišljati, bi dognal, da se svet hudo spreminja, pa bi se pri tem lahko ne samo z zaskrbljenostjo, marveč že z resnično žalostjo vprašal, ali bo še sploh kdaj dičil komu glavo ali pa ga bodo ohranili samo kot relikvijo nekdanjih dni, ako ga morda celo ne predajo ob kaki nabiralni akciji nerabnih predmetov. Jasno je bilo, da v vseh štirih letih vojne ni mogel priti v poštev, zakaj njegov gospodar je imel pošteno srce, pa se je odločil rajši za Osvobodilno fronto in bi za vse na svetu ne bil šel na kakršne koli sprejeme. Kolikor pa je moral kam po policijskem ali vojaškem ukazu, pa naj je bila še tako "veličastna" manifestacija, mu še na misel ni prišlo, da bi šel kričat v cilindru proti tisti Osvobodilni fronti, h kateri se je sam prišteval in jo podpiral.
Prijatelj mi je pripovedoval, da so cilindri drugod še vedno v veljavi. Dejal je celo, da sp v Budimpešti pri demonstracijah proti navijalcem cen mnogi demonstranti nosili cilindre, nekateri pa še nad glavo kar zelo napredne parole.
Pri nas jih je zadela kaj' žalostna usoda, in najlepše mi je povedal o njih dokležovski kmet Gregor, ko smo lani slovesno odpirali most pri Veržeju. Dejal
je:
"Pred dvajsetimi leti so tu prav tako odpirali most; takrat so ga blagoslavljali. Bilo je mnogo ljudi, celo iz Ljubljane jih je dokaj prišlo. Prav tu je stala gomila, kjer stojimo mi. Mi kmetje smo* tedaj od daleč gledali. Tu je stala samo gospoda. Vsi so bili v črnih oblekah in imeli so visoke cilindre na glavi. Glej," je dejal in se zadovoljno smehljal, "po dvajsetih letih, ko spet odpiramo tu most, ni niti enega
cilindra. Svet se je hudo spremenil . . ."
Svet se je hudo spremenil in cilinder gospoda Kolarja je ležal v omari. Tudi po osvoboditvi se ni nihče zmenil zanj. Vsi mitingi na Kongresnem trgu, od prvega, ko je prišla slovenska vlada v Ljubljano, vse proslave, sprejemi, vsi banketi, na katere je bil vabljen tudi gospod Kolar kot ugleden človek, so minili brez cilindrov. Niso jih nosili ministri, pa ga tudi gospod Kolar ni mogel nositi. Služkinja ga je po osvoboditvi sicer lepo očistila, a ga položila nazaj v omaro.
"Kaj pa bomo s tem?" je nekoč vprašala gospo in pokazala na cilinder.
Gospa se je ozrla po njem in se nehote spomnila nekdanjih časov. Redko sicer, vendar ga je mož kdaj pa kdaj le del na glavo, vsaj trikrat na leto, posebej pa, ako je bil pogreb kakega slavnega moža, politika ali književnika. Spomnila se je telovskih procesij, ko so za nebom šli najvišji gospodje iz Ljubljane, a ko so se zbrali, so stali v gruči in bili tako slovesni s svojimi visokimi črnimi cilindri.
A spomnila se je še dalje nazaj: svoje poroke in se je mož pripeljal po njo v takem visokem, prav tem cilindru. Joj, kako lepo je bilo! A zdaj ?
"Pustite ga, Katja," je odvrnila gospa in skoraj vzdihnila, "naj bo, kjer je bil doslej." Obrnila se je in odšla.
"Bog ve," je dejala Katja žage, ko je, ostala sama, "če se bo ta stvar kdaj še rabila. Zdaj po osvoboditvi še nisem videla gospoda, ki bi pa nosil. Čudno, tudi taka stvar umre ..." je po-modrovala naposled.
"Stvar," ki je nosila ime cilinder, bi zares biia mirno in v. pozabi umrla, da ga niso nekega dne odkrili otroci. Bili so s služkinjo Katjo sami doma. In ker so v kuhinji preveč razgrajali, jih je Katja nagnala v sobo, da bi imela mir pri svojem pospravljanju. Bil je en domači otrok, s tremi je prišla hči v posete, a zdaj je z materjo hodila po trgovinah, Katji pa zabičala, kako i naj pazi na otroke. In bila sta tu še dva sosedova, ki so se ju doma naveličali, pa ju poslali h Kolar jevim, 'pojta se malo igrat."
Zunaj je deževalo in otroci so imeli najstrože prepovedano iti iz sob. "Katja," je rekla gospa, "pazi nanje. Kaj pa otroci vedo, če je dež. Prehlade se pa le." Otroci niso vedeli, kaj je dež, pa so, preden se je Katja zavedela, da bi kaj ukrenila, bili že—mokri. Da bi ji ne uhajali, je Katja zaklenila vežne duri, ključ vtaknila v žep, otroke pa nagnala v sobo, kjer naj.se igrajo. Enkrat samkrat je pogledala k njim ne-
opazno, a ko je dognala, da ni nič hudega, je kar pozabila nanje. Sicer pa so se tako često igrali in, četudi so ugnali kako neumnost, hudega ni bilo nikdar; gospod je ozmerjal gospo, gospa otroke in jih celo naše-škala, oba pa sta ozmerjala Katjo s poslednjo pretnjo, "da se drugič ne zgodi kaj takega."
Ves nered v sobi, kjer so se otroci igrali, je nastal, ko dosegljivi predmeti niso mogli več nuditi ničesar njihovi fantaziji. Vse to so že tako ogledali, da jih ni moglo več veseliti. Tedaj so odkrili, da je Katja pozabila zakleniti omaro v spalnici. Omara je bila za otroke skrivnostna stvar: sicer bi ne bila vedno zaklenjena, kakor še bolj skrivnostna je bila očetova miznica, za katero je oče sam nosil ključ.
Kar so se otroci zavedali, jih je morila ta zaklenjena očetova miznica, vse od one, ki je danes že poročena in se njeni otroci zdaj tu igrajo, in do poslednjega Kolarjevega, ki se je prav tako tu igral. A dovolj skrivnostna je bila tudi omara v sobi. Zdaj pa je Branko, Kolarjev sin, nenadoma odkril: omara je odklenjena. V presenečenosti niti ni mogel koj drugim povedati. Zastrmel se je v vso različno vsebino in kar zijal.
"Otroci," je rekel naposled, še ves zavzet, "zdaj pa bomo imeli dovolj vsega za igranje. Zdaj se lahko gremo novih iger!" Zares, treba je samo novih predmetov, otroška fantazija bo dihni-la vanje tisto veliko življenje, kakršnega v vsakdanje predmete ni mogla več. "To, vidite!" je kričal in metal iz omare predmet za predmetom, dokler nazadnje ni našel še cilindra. •"Otroci, otroci, tole! Poglejte!"
"Huuu!" je tulil eden od njih, "cilinder, otroci, cilinder, zdaj pa imamo igro, krasno igro!"
"Kaj pa je to cilinder?" so planili otroci, a še preden jim je ' kdo odgovoril, so si ga že nataknili na glavo in se divje kroho-tali.
In ko se je gospod Kolar čez pol ure nepričakovano vrnil, si odprl s svojim k-ljučem, nič hudega sluteč stopil v sobo, je zagledal svojega najmlajšega sina, kako kot vsemogočni vladar sedi na cilindru, ki naj bi bil prestol. "Prestol" je bil že ves zgneten, žalostna podoba slovesnosti, in ko je sin v odrevenelosti pred očetom vstal s tega prestola, je cilinder ležal za njim kakor razbit lonec.
Gospodu Kolar^ju je zastalo srce v prsih. "Nesrečnik!" je dahnil naposled in prijel fanta za uhelj. "Kaj si počel! Govori!"
Otrok js posmrkoval in pome-žikoval. Drugi so jo medtem spretno izmaknili iz sobe in se zatekli k nič hudega sluteči Katji v kuhinjo, zakaj vrata na veži
je gospod Kolar zaklenil za seboj. Branko je prišel dokaj hitro za njimi z rdečim uhljem in s še bolj rdečo zadnjico, ki pa je ni nihče videl. Spogledal se je z otroki, ki so negibno sedeli kakor pred sodbo, bili hudo resni, le posmrkovali so vsi. Branko sam je tudi dokaj časa molčal, dokler ga ni neko vprašanje nagnalo v pogovor. Obrnil se je h Katji, ki še vedno ni prav nič slutila;
"Katja, ali poznate vi cilinder?"
"Kakšen cilinder?" je vprašala Katja. "Ali za luč ali onega za glavo?"
"No, onega za glavo."
"Poznam. A zakaj?"
"Rad bi vedel, za kaj rabi tak cilinder," je menil Branko.
"Za parade, poroke, pogrebe in druge slovesnosti," je odgovorila Katja.
"Kakšne parade?"
"No, če je nekdaj prišel kralj ali' kdo tak visokega rodu, ali pa kot so včasih hodili minister, ban ali kdo že."
"No," je dejal Branko, "mislim, da kraljev ne bo več. Naše ministre sem videl, pa ne nosijo cilindrov.—Ali se, Katja, takrat rabi, če pride maršal Tito v Ljubljano?"
Katja je za trenotek pomisli-a, si priklicala v spomin vse slovesnosti, tudi one, ko je prišel maršal Tito v Ljubljano, a se ni spominjala, da bi videla en sam cilinder, čemur se je spočetka celo čudila, ko je pred vojno pri vsaki še tako majhni slovesnosti povsod kar mrgolelo cilindrov.
"Doslej pa res nisem videla, da bi ga kdo nosil. Mislim, da se ne rabi . . ."
"Sicer pa se nikjer ne rabi?" "Nekoč ga je nosila gospoda. Zdaj po vojni pa se ne rabi več, kot se zdi." '
Branko je razmišljal: če se ne rabi, ko pride maršal Tito v Ljubljano, če se tudi pri drugih
CUVdiAND j
lOO Ml..
JOHM PRVAKI STA.TC FARK. ^
COLWMftUf

CiNciMMATI

Picnic shelter, John Bryan Park: Steamboat Rock on right.
IXT'S EXl>L(>llls OHIO
COUft-TCSV
sr'VMOAAO OIL CO> (OHIO)

In 1925, the State of Ohio formally accepted the 500 acres of "Riverside Farm" near Yellow Springs, which had been left to it by the will of John Bryan, and the first state forest park in this section was opened to the public. Additional gifts and purchases have expanded the park area to 700 acres.
Today it has been developed by the Ohio Division of Forestry into one of the most attractive of the state's public parks. Added to the natural features of the gorge of the Little Miami River are facilities for camping and picnicking which include stone shelter houses, tables and benches, fire Places, a swimming pool and an extensive arboretum.
The area has an unusual wealth of plants, some, 322 different flow-
ers and 104 woody plants having been identified by nature-lovers in John Bryan Park. The arboretum covers 200 acres.
The village of old Chillicothe, (now Old Town), five miles south of Yellow Springs, was the leading Indian village in Ohio until 1807. It was the birthplace of Tecumseh. Where the Little Miami passes through the gorge below Clifton is said to be the place at which Daniel Boone leaped across to safety and freedom.
The old Cincinnati-Pittsburgh stage coach route went through the park and today it is a footpath for nature lovers, winding for two miles along the river and climbing • to the top of the bank near the foundations of the old paper mill.
The two deep pools are nation-
ally known. These are Blue Hole and Kutler's Hole. Just below the former is one of the best picnic grounds in the state, used for outings Dy the very, earliest holiday groups.
The Tecumseh Council of the Boy Scouts, the 4-H Clubs of seven counties, and the Springfield Y. M. C. A. have camps in the park.
slovesnostih ne rabi niti ga ministri ne nosijo, potem stvar ni tako huda. Saj ga tudi oče ne bo več potreboval. Mar naj on edini nosi cilinder? Da se mu bodo vsi smejali ?!
Ko mu je nečakinja pokazala na rdeči uhelj, nato pa se pbbo-žala po zadnjici, in ga molče, samo z očmi vprašala, če je tam bilo kaj, je zviška zamahnil z roko in odgovoril samozavestno:
"Kaj to! Bo že minilo!" Nakar je mlajša nečakinja dejala nedolžno:
"Kralj jo je dobil po zadnjici!" Tedaj so vsi otroci prasnili v smeh, da se je Katja začudeno ozirala po njih, ne da bi kaj razumela.
Vrnila se je mama s hčerjo. Branko je slišal, da sta odšle v sobo, zato se je priplazil za njima, rahlo odprl duri in opazoval ter prisluškoval. Videl je, kako so vsi trije, oče, mama in njegova sestra Lida, stali pri mizi nad nesrečnim cilindrom, ki je ležal tam kakor mrlič, in ga ogledovali, pri čemer se je Lida razkošno smejala. Slišal je, kako je rekla med izbruhom smeha;
"Kaj se boš jezil, papa! Če bi ti bili to napravili nekoč, mi bi bilo hudo. Takrat si ga še potreboval. Zdaj ga pa vendarle vsaj ti ne boš nosil, ne? To je uiSrlo . . . hraniš ga lahko samo še za spomin . . ."
Branko je neslišno priprl vrata in se vračal v kuhinjo. "Lida pravi," je razmišljal spotoma, "da je umrlo. Bog ve, kaj je tisto, kar je umrlo in zakaj je moralo umreti. Ali cilinder tudi lahko umre?"
ft*
lb*®'**
i 11*'®
vs

-«4 6»*'

1
ČAS JE DENAR, je nekoč eden rekel. Toda čas je tudi odpočitek, izobrazba in zabava z vašo družino!
Zato pa toliko žena z hrejJenenjem pričakuje ure, ki jih bodo prihranile vsak pralni dan v njih moderni Vse-električni pralnici.
Električni grelec za vodo, pralni stroj, sušilec za perilo in likalnik bodo izvršili vaše pranje skoro avto-rnatično ... in v teku ur... namesto v dneh, kot je nekoč bilo treba za dovršiti pranje in likanje družinskega perila.
SEDAJ JE ČAS, da pričnete inštalirati vašo .Vse-eloktri-čno pralnico ... če treba po eno enoto hkrati. Vsak pripomoček, ki ga inštalirate vas olajša za toliko več dela in skrbi.
Elektrika je vaš najboljši in najceneni sluga. Pomnite/tudi, da več ko dopustite, da elektrika stori za vas, nižja je njena povprečna cena pri enoti.
Ali ste naročnik "E^nakoprav-nost?" če ste, ali so Vosi prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enako-"pravnost!"
Drag prepih
Leta 1878 se je mudil francoski entomolog (žužkoslovec) Trouvelot v mestu Medfordu v ameriški državi Massachusetts. Dal si je poslati iz Evrope po prijatelju jajčeca metulja gobavca, ki je bil v Ameriki še neznan. Srečno je dospela pošiljka, skrbno spravljena v vati, v Ameriko.
Učenjak Trouvelot je zarod izložil, a ga je moral pustiti na mizi, ker je bil nujno odpoklican in se je vrnil šele proti večeru. Kaj je opazil? Jajčeca so izginila. Šele drugi dan je dobil profesor vato v svojem vrtu. Prepih je bil zagnal vato z jajčeci skozi okno. Leto nato, učenjak že davno ni več mislil na jajčeca, ja zasledil v svojem vrtu gosenice gobavca na sadnem drevju. Opozoril je oblasti, toda vsi so se smejali njegovi bojazni, ker niso poznali škodljivosti gobovca.
Trouvelot se je vrnil v Evropo. Gobovcu je zelo prijala nova domovina, kajti leta 1889 se je bil že tako razmnožil, da je bil že ves pridelek v nevarnosti. Z dreves in s streh so padale gosenice na glave prebivalcev. V juniju so morali zapreti vse tr-
govine v Medfordu. Ceste so bile vse spolzke od pohojenih gosenic. Boj se je začel proti škodljivcu z vodo, smrdljivcem, strupenimi plini in ognjem. Brez vidnega uspeha,
Boj.se je poostril. Šele s pe-trolejskim plinom, in sicer leta 1901 so zajezili nevarnost, uničili mrčes, ki je stal državo več milijonov dolarjev. Lahko se torej govori o usodnem in zelo dragem prepihu.
Naročajte, Urite in čitajte "Enakopravnost!"
PATSO..*
	c/#
	5 f
	
PATSO..*
CJONTJUSr STANDTHERt-TAKE MY USED FATTDTH'BUTCHER/
The EMBASSY Bar
300 W. Center S+., Anaheim, Calif.
v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 « « *
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana " * * #
; PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJL ZA OBISK • • •
Lastnika:
Bili Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini^ avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
ALWAYS
YOUR
POSLUŠAJTE "TEN O'CLOCK TUNES" • Najnovejil komadi ♦ Najbolj« umelniki. Vsak dan od ponedeljka do petka • Zjutraj ob 10.—WGAR 1220 Zvečer ob 10.—WHK 1420
Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskušnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC^OC-
JOHN GALSWORTHY
TEMNI CVET
ROMAN
'-*0000000000000000000000000000000<3'
(Nadaljevanje)
"On je doma"'
Nato je stal in molčal in ji gledal v lice, ki je bilo skrepe-nelo v grozi; čutil je, da je od tega, ali se otaja ali ne, odvisno njegovo življenje. Naposled je dejal:
"Kaj je? Ali ti nisem po vsem tem nič več?"
Ali toliko da je izgovoril, je videl, da mu ne bi bilo treba vprašati, in je ovil roke okrog nje. Obupno se ga je oklenila; nato se je osvobodila in:
"Ne, ne; le mirno sediva!"
Ubogal je, napol sluteč, kaj se skriva za to zagonetno hladnostjo, napol odklanjajoč, si to priznati; vse njeno usmiljenje s samo seboj, stud nad seboj, sram, srd in hrepenenje poročene ženske, ki je v hiši svojega moža prvič s svojim ljubimcem iz oči v oči.
Zdaj kot da je hotela zabrisati svoje čudno vedenje, biti, kar je bila tistih štirinajst dni v soncu. Iznenada pa, komaj giba je ustnice, je rekla:
"Brž! Kedaj^se lahko vidiva? Pridem k tebi na čaj — jutri," in šel je za njenimi očmi in videl, kako so se duri odprle in je vstopil Cramier. Brez smehljaja, ogromen v nizki sobi je stopil k njima in ponudil Lenna-nu roko; nato je potegnil nizek stolec med njuna stola in sedel.
"Torej ste že nazaj," je dejal. "Je bilo lepo?"
"Hvala, zelo."
"Sreča za Olivo, da ste bili tam; tisti kraji so pusta gnezda."
"Zame je bila sreča."
"Ne dvomim." In s tema besedama se je obrnil k svoji ženi. Komolca sta mu počivala na stranskem naslonu, tako da so mu bile v pest stisnjene dlatii obrnene navzgor; bilo je, kakor bi vedel, da ju drži oba, vsakega v eni roki.
"Čudim se," je rekel počasi, "da se dečki, kakršni ste vi, ki ih nič na svetu ne veže, nastanijo v takem mestu kot je London. Jaz bi si bil mislil, da je Rim ali Pariz vaša obljubljena dežela,"
V njegovem glasu, v tistih njegovih malo krvavih očeh, v njegovem gospodovalnem pogledu, v vsem vedenju je bila neke vrste prikrita grožnja in prezir, kot da si misli: "Preči mi pot, pa te zdrobim!"
In Lennan si je mislil:
"Doklej moram se tu sedeti?"
Potem pa je mimo te postave, ki je bila čvrsto posajena med njima, ujel pogled od, nje, nagel, siguren, vržen natanko v pravem trenutku — in spet in spet — kot da jo v to izziva baš pričujoča nevarnost. Enega teh pogledov bo gotovo — prav gotovo Cramier zalotil. Toda ali se je bati, da se bo lastavica zaletela ob steno, ki šviga tikoma nad njo? Vendar je vstal, ker tega ni mogel več strpeti.
"Greste?" Ta edina, nedolžna beseda je imela nekaj neposnem-Ijivo žalečega.
Komaj je videl, kako se mu je je roka doteknila Cramierjeve težke pesti. Nato je opazil, da stoji ona tako, da jima pri po-slavljanju ne bo videti obrazov. Njene oČi so se proseče smehljale; njena usta so izoblikovala besedo: "Jutri!" Obupno ji je stisnil roko in odšel.
Nikdar se mu še sanjalo ni, da bo tako strašno, videti jo vpričo moža, ki je njegova. Za trenutek ga je prešinila misel, da se ji mora odreči, da se mo-
ra odreči ljubezni, ki ga bo pri-tirala v blaznost.
Splezal je na omnibus, ki je peljal proti zapadu. Zopet štiriindvajset u r kaprnjenja. Kaj to, kako jih bo obrnil? Saj pomenijo prav toliko bolečine, ki jo mora nekako prenesti — toliko bolečine* in kakšna rešitev na koncu? Eno, dve uri ž njo, ko se bo moral z vso silo premagovati.
Kakor večina umetnikov in le malo Angležev, je živel bolj v čustvih nego v dejstvih; zato ni nikoli našel utehe v odločnih sklepih. Naredil pa jih je mnogo: sklep, da se ji odpove, da ostane zvest v njeni idealni službi brezupa na povračilo, da jo bo .rotil, naj pusti Cramierja in pride k njemu in vsak ta sklep je naredil večkrat.
Pri Hyde Park Cornerju je izstopil in šel v park, misleč, da mu bo pomagal izprehod.
Tam je sedelo mnogo ljudi; vsi so delali, kar je treba, in uživali skrivnostni lek; da bi se jim izognil, je krenil mimo ograje in se je skoraj zaletel v roke polkovniku in Mrs. Ercott, ki sta prihajala nekoliko ugreta od Knightbridgea, kjer sta obedovala pri nekem generalu in govorila o Monte Carlu.
Presenečena sta se pozdravila, to je bilo presenečenje dveh ljudi, ki sta si večkrat dejala: "Ta mladenič bo kar pridrvel nazaj!" Krasno — sta zagotavljala 1— da sta ga tako srečala. Kedaj je prišel? Da sta mislila, da pojde naprej v Italijo — da je videti precej utrujen. Nista ga vprašala, ali je bil že pri nji — ker sta bila preuljudna in nemara, ker sta se bala, da bi utegnil odgovoriti "Da", kar bi bilo mučno; ali pa, da bi utegnil odgovoriti "Ne", kar bi bilo še mučne je, kadar bi ugotovila, da bi bil moral reči "Da". Ali ne bi ž njima nekoliko posedel —. potem da pojdejo takoj k Olivi, kako ji je. Lennan je opazil, da ga svarita. In prisilil se je, da jima je gledal naravnost v obraz in rekel: "Pravkar sem bil tam,"
Mrs. Ercott je izrazila tisti večer svoj vtis s temi-le besedami: "Videti je ves izmučen, ubogi fant! Bojim se, da pride tu do strašnih neprilik. Ali si opazil,.kako hitro je zbežal od naju? In kako je suh! Da ni tako zagorel, bi bil videti čisto bolan. Oči so mu tako žalostne; in ponavadi so se mu tako ljubo smehljale."
Polkovnik, ki ji je zapenjal obleko, je prestal v opržtvilu, ki je zahtevalo koncentracije,
"Kaka škoda," je zamrmral,. "da nima nobenega dela. Ta mečkarija s to ilovico,, ali kar že dela, ni nikamor nič," In ko je počasi pritisnil eno zaponko, se mu je nekaj drugih odpelo.
Mrs, Ercott je nadaljevala:
"In videla sem Olivo, ko je mislila, da je ne gledam; bilo je na svetu tako, kot da si* je snela krinko. Ali Robert Cramier ne bo tega nikdar nikoli prenesel. On je še zmerom zaljubljen vanjo; opazovala sem ga. To je tragično, Jon,"
Polkovnik je pustil zaponko in povesil roke.
"Jaz, če bi to verjel," je rekel, "bi že kaj storil."
"Saj če bi mogel, bi pač ne bilo tragično."
Polkovnik je ostrmel. Nekaj se da vedno storiti.
"Ti bereš preveč romanov," je rekel, a bfez ostrine.
Mrs. Ercott se je nasmehnila in ni zavrnila tega obrekovanja, ki ga je že večkrat slišala.
Enajsto poglavje
Ko je prišel Lennan po tem srečanju z Ercotti domov, je našel v svojem nabiralniku za pi-sma vizitko: "Mrs. Doone — Miss Silvija Doone" in na nji s svinčnikom besede: "Pridi k nam, preden odidemo v Hayle — Silvija." Topo je strmel v okroglo pisavo, ki jo je tako dobro poznal.
Silvija! Morda mu ne bi nič drugega tako jasno predočilo, kako se mu je v tem vrtincu strasti svet pogreznil, Silvija! Skoraj pozabil je, da še živi; in fendar jo je še lansko leto, potem ko se je stalno naselil v Londonu, prav pogostoma videl; in se je je pogostoma ljubeznivo domislil — njenih bledo - zlatih las, njenega iskrenega pogleda, njene miline. Nato sta odšli čez zimo zavoljo materinega zdravja v Algir,
Ko sta se vrnili, se je že ogibal posetov pri njih; čeprav je to bilo še preden je šla Oliva v Monte Carlo, preden si je sploh sam priznal, kaj čuti do nje. In zatem! Niti enkrat ni pomislil nanjo. Niti enkrat! Svet mu je zares izginil. "Pridi k nam — Silvija." Že sama misel ga je je dražila. Tam mu ni pričakovati, da bi se mu upokojila bolečina in nestrpnost .
In nato mu je prišla misel: čemu ne bi ubil teh ur do jutrišnjega sestanka s tem, da bi šel na Temzo in veslal mimo njene vile? En vlak je še, ki bi ga lahko ujel.
V vas je prišel že o mi^aku in prenočil je v gostilnici; drugo jutro je zgodaj vstal in veslal niz reko. Strmine na nasprotnem bregu so bile obrasle z visokim drevjem. Sonce mu je mehko oblivalo listje, in svetlo reko je kodrala sapa, ki je upo-gibala trs je in nalahno zibala vodne cvetlice. Veter je zarisal tenko belo črto čez sinje nebo. Potegnil je vesla v čoln, da ga je voda sama gnala, in poslušal grlice in gledal lastovke, kako so lovile. Samo ko bi bila ona tu! Da bi preživel ves dan tako, zibaje se na reki. Da bi se vsaj enkrat takoodd»hnil od svojega koprnenja! Njena vila je vedel, da leži na isti strani kot vas, in prav vštric nekega otoka. Ona mu je pripovedovala o tisovi meji in belem go-lobnjaku skoraj tik vode. Prišel je do otoka in pustil, da mu je čoln zdrčal za jezo. Vsa je bila prerasla z vrbami in jelšami, temna celo v tej jutranji sijaji-ni in čudovito tiha. Tu ni bilo prostora za veslanje; vzel je drog in je skušal porivati, toda
25. junija 1947
NAZNANILO!	NAZNANILO!
CENJENI JAVNOSTI SE SPOROČA, DA SE JE IZ 3849 PROSPECT AVE. PRESELILO
PIERCE S BAR
NA 11420 ST. CLAIR AVE.
kjer bomo odslej svojim gostom postregli z najboljšim žganjem, pivom in vinom. Priporočamo se obilen obisk na otvoritvi V SOBOTO 28. JUNIJA.
ANTON PIERCE, lastnik.
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
zelena voda je bila pregloboka in prepletena z velikimi koreninami, tako da se je moral s kvako vleči za veje, ako je hotel priti naprej. Ptiči so se tega mraku po vsej priliki ogibali, ena edina sraka je preletela čez edino odprto jasnico in se spustila globoko za vrbe. Zrak je imel tukaj osladen duh po prsti in prebujnem listju; vsa vedrina je bila kakor pokopana. Vesel je bil, da je prišel izpod velikanskega topola v migljanje jutranjega zlata in srebra. In skoraj tisti hip je uzrl tisovo mejo ob svetlo-zeleni tratini in rumenkast golobnjak na visokem stebru. Okrog njega je posedalo ali poletovalo vsepolno grivarjev in snežno-belih golobov; in onkraj trate je ugledal temno verando nizke hiše, pokrite z glicinijami, ki so baš odcvetale. Proti njemu je za-plal duh po poznem španskem bezgu in pokošeni travi, hkrati je prinašalo šum fosilnega stro-
ja in brenčanje čebel. Prelepo je bilo tu in kljub miru je bilo v vsem kakor nekaj tiste živahnosti, ki jo je tako. ljubil na njenem licu, njenih valujočih laseh, na naglem, milem po-bliskavanju njenih oči — ali je bila to samo temina tis, belina golobnjaka in golobov samih, ki so letali sem in tja?
Dolgo je ležal mirno pod obro-vom in pazil, da ne bi vzbudil pozornosti starega vrtnarja, ki je metodično vlekel svojo kosilnico sem in tja po ledini. Kako si je je takrat želel pri sebi! Čudovito, da more biti v življenju taka lepota in taka prirodna milina, da se ti od blaženosti srce razboli, in v istem življenju sivi zakoni in ostre pregraje — grobovi za srečo! Da naj se zapirajo vrata ljubezni in radosti! Saj je tako in tako ni preveč na svetu! Ona, pravi živi duh tega razigranega, vilinske-ga poletja, pa mora biti v nečas zakleta v mračno zimsko ža-
m
Moja restavracija ima PAKIRANO "^UMETNO PREZRAČENJE'

Moja restavracija ga nima"
Hladna udobnost
pomeni KUPCE Z GOTOVINO
Hladen caj je prijeten, toda umetno prezračen je je boljše . . . obdrži vase odjemalce bolj hladne, zadovolnejše, da prihajajo nazaj vsaki dan v letu. Tudi vaš denarni register veselo žin^jal
Na glede kaj prodajate; jest-vine ali modo. kožuhe ali sladoled, lahko dobite Chrysler Airtemp enoto pravilne mere in obsega za vse vaše probleme o prezračenju in refrigera-cijil Obiščite vašega Chrysler Airtemp prodajalca še danes.
TiMPERATURE equipment CORP. >
4505 EUCIID AVE. • CUVEUND, OHIO
EX. 7890
cntvsLeii iitTeinp
Produkt inženirske izurjenosti CHRYSLER KORPORACIJE
W. A. HARRIMAN
Trgovinski tajnik pravi;
Oddajte
redno
obrabljene
w 1
• maščobe
Obrabljene kuhinjske maščobe predstavljajo dobršen del naše skupne zaloge industrijskih maščob. Več kot 600 milijonov funtov uporabljenih maščob,
ki so jih ameriške gospodinje prihranile in izročile od 1. 1942 je bilo nujno važno. To je rekord o katerem je lahko ponosna vsaka ženska, ki je k temu prispevala.
Zedinjenim državam še primanjkuje zadostna zaloga maščob in olja, — in nam primanjkuje največ industrijskih maščob. Mnogo, ako ne večina stvari, ki jih vsi uporabljamo ali nosimo, potrebujejo v izdelavi industrijske maščobe, ali pa proizvodov industrijskih maščob kot n. pr. milo in glicerin.
Torej, ne bi vnaprej vršili to dobro delo in hranili in izročili vsak funt obrabljenih maščob,
ki je vam mogoče?
/ /P k
Secretary U. S. Department of Commerce
HRANITE OBRABLJENE MAŠČOBE
lost. Ta misel je tako mrzko. vzbujale jezo vse take pripoved-brezumna; tako kruta in nasil- ke o življenju v ječi.
na, tako grozna, mrtvaška, tes-nosrčna in neznanska! Kakšen prid bodi iz tega, da naj bo ona nesrečna? Tudi da je ne ljubi, bi se mu njena usoda upirala — zakaj že v deških letih so mu
Dela za ženske
LEPOTIČARKA; mlada, zmožna va-jenka. Vpraša se na 12320 Superior Ave., MU 3275.
LEPOTIČARKA; izurjena Finger-waver in Manicurist. Tedenska plača $50. 12320 Superior Ave., MU 3275.
Pantry Girl; dobra plača poleg obedov; $125 mesečno. Mayfield Country Club, Mayfield-Sheridan Rd., EV 0826, in vprašajte za Chef.
Nov dom v Cleveland Heights-potrebuje zmožno, prijazno žensko za hišna opravila, v starosti od 22 do 40 let. Ima svojo sobo in radio. Mora imeti priporočila. FA 0034.
Cafeteria Wagon Girl; prijazne zunanjosti; od 2. pop. do 9. zv. Plača od ure. Mr. Germanovich — HARRIS-SEYBOLD, 4510 E. 71 St.
KUHARICA
Izkušnja ni potrebna; delni čas. Zglasite se pri BOWMAN PRODUCTS CO. 850 E. 72 St., MR. KOLODZIEJ
Dela za moške
KROJAČ za popravo in prenovlje-nje in likanje oblek. Stalno delo; zaprto ob sredah popoldne. Plača od ure. Y. M. Cleaners, 2622 Frank-lin Ave.
ZIDARJI
The Matherson Bldg. ima stalno delo za zidarje. Visoka plača od ure, dobre delovne razmere. OR 2804 ali se zglasite pri Matherson Bldg, Co., 14813 Puritas Ave.
PEK AR
Prednost ima izurjen pek, toda bomo mi izučili če treba. En dan prost v tednu. Delo ob nedeljah. HOWARD JOHNSON RESTAURANT 22350 Lake Shore Blvd. RE 1800 — Kramer


Zemljišča
Hisa na 1612 Lake Front. Lastnik gre izven mesta, mora prodati. 5-5 sob, garaže. Za hitro prodajo, $10,500. LI 2890.
Hišna opravila; ženska ali dvojica;
mora biti dobra kuharica, mož lahko dela drugje. Tedenska plača. YE 0600 ali Chagrin Falls 7620 po 6. uri zvečer.
Posluga
POPRAVIMO STREHE ŽLEBOVE
Točna postrežba. ME 2714
IN
PREPROGE — TAPETE SČISTIMO IN POPRAVIMO
Točna in zadovoljiva postrežba po izurjenih delavcih. Na vašemu domu ali v naši izdelovalnici. BUCKEYE CARPET CO. 4959 Hough Ave.
RE 0150 -p EX 4367 — RE 0234
PRENOVIMO—POPRAVIMO
FORNEZI
Novi fornezi za premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15—čiščenj« $5; premenjamo stare na olje. Thermostat
CHESTER HEATING CO. 1193 Addison Rd.—EN X)487
Govorimo slovensko \
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU" do '
National Heating Co.
Postrežba širom mesta
FA 6516
30-DNEVNA POSEBNOST NA
GRELCIH ZA VROČO VODO
30-GAL. $29.95
Preruredite vaš star tank v avtomatičnega in varnega
1.	Inštalirajte avtomatični termo-
stat;
2.	Inštalirajte tank;
3.	Inštalirajte pokrov za prepih;
4.	Inštalirajte zaklopko za olajšavo
pritiska;
5.	Inštalirajte nove cevi za odhaja-
joče pline, če potrebno;
6.	Inštalirajte druge potrebne cevi.
MAZZOLA HEATING CO.
3447 E. 71 St., DI 9084
(Dalje prihodnjič)
Razno
VEČ GOTOVINE ZA VAŠ AVTO
DOBITE PRI
MIHELY MOTORS
13416 St. Clair Ave. — GL 3985
BARVANJE
ZNOTRAJ IN ZUNAJ
Izvrstno delo po izurjenih barvar-jih. Delo je popolnoma jamčeno.
M. Kolibas & Associates OR 2280
ZAPOSLENA DVOJICA
brez otrok želi dobiti v najem 2 ali tri opremljene sobe, kjer si lahko tudi kuha. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
FORNEZ NAPRODAJ
MONCRIEF izdelka na vroč zrak. No. 22 z vsemi cevmi. Proda se tudi 3 radiatorje na vročo vodo. Za podrobnosti pokličite John Perse, Wickliffe 650 J.
HIŠA NAPRODAJ
ZA 4 DRUŽINE
Eno stanovanje bo prazno.
Cena $7,500
Za podrobnosti pokličite HE 5623
PRODA SE
Hiša za 4 družine, blizu slovenske cerkve sv. Vida.
Na E. 74 St., za 2 družini, 5 in 5 sob.
Na E. 78 St., 2 hiši, vsaka za eno družino; ena ima 7 sob, druga 6 sob.
Imam še več drugih hiš naprodaj. Pokličite
Mr. KasunIc-HE 8056
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrat radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players
Vse delo jamčeno
NAPRODAJ
HIŠA ZA 4 DRUŽINE
2 zidani garaži, vse v najboljšem stanju, gostilna z Dl in D2 licencema ter restavracijo. Parna gorkota.— Nahaja se v slovenski naselbini. Kogar veseli, naj se zglasi na
1372 E. 49fh St.
spodaj


Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730