AMCRiCAH IN SPIRIT fOR€16N IN LANGUAGE ONLY
/%• mm g n	h omm f
NO. 116
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 11, 1964
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€B
ŠTEV. LXII — VOL. LXII
Mednarodna komisija oprostila ZDA krivde
Mednarodna komisija pravnikov je zavrnila obdolžit-ve Združenih držav od strani Paname zaradi kršenja “človečanskih pravic” ob izgredih v Kanalskem pasu v preteklem januarju.
ŽENEVA, Šv. — Ko je prišlo v preteklem januarju do nemirov, demonstracij in izgredov na področju Panamskega prelkopa, ki je v upravi Združenih držav, so bili mrtvi trije ameriški vojaki in najmanj 21 Panamcev. Panamska vlada je tedaj obdolžila Združene države pred Mednarodno komisijo pravnikov, da so kršile človečanske pravice pri krotenju demonstrantov.
Mednarodna komisija pravnikov je sedaj svojo preiskavo končala in jo objavila. Pravi, da Združene države niso kršile človečanskih pravic, da pa so ameriški vojaki in policaji le uporabili silo “preko najmanjše ne-obhodne potrebe”. Komisija se je precej ostro izjavila proti stališču ameriškega osobja v kanalski coni, ki ne pospešuje zadovoljnega sožitja z domačimi.
Komisija je posebno ostro prijela tudi panamske oblasti, ki niso napravile nobenega poskusa za omejitev demonstracij In izgredov množice.
Povod za nemire je bila odstranitev panamske državne zastave izpred neke srednje šole v kanalskem področju in izobeše-rrje samo zastave Združenih držav. Prepir med študenti so izrabili komunisti in politiki Pa-hame, ki so računali, da bi jim stegnil koristiti pri pridobivanju pristašev za predsedniške Molitve v maju. Te so sedaj mi-*no in je verjetno, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do spora-2uma med Združenimi država-nri in Panamo. Lahko se seveda 2§odi, da bo ta čakal na čas po Predsedniških volitvah v Združenih državah v novembru.
&onn bi rad spravil do-^ov nemško manjšino na Sedmograškem
BONN, Nem. — V romunskem ^elu Sedmograške živi še zme-raj okoli 350,000 Nemcev, večinoma farmarjev, ki spadajo med najbolj napredne kmete. Poču-*’jo se pa pod romunsko politično diktaturo tako slabo, da bi najmanj tretjina rada preseda v Zahodno Nemčijo.
. Bonnska vlada se sedaj poganu z romunskimi komunisti, da ti dovolili Nemcem izselitev, komunski komunisti so- proti *ernu, ker so Nemci zanje dobri ^rokovnjaiki, kjerkoli delajo.
nunska vlada bo radi tega mo-fa^a dati Romunom precej gospodarskih koncesij, da tako od-uPi svobodo svojih rojakov.
^ Bonnu upajo, da bodo pri J^ih pogajanjih dosegli vsaj *oli,ko, da se bo kakih 40,000 hhovih rojakov lahko takoj poselilo v Zahodno Nemčijo. eveda bo med njimi dosti osta-in nedoletnih, ki so Romu-°nr samo v breme.
V remenski prerok pravi:
'Sunčno in hladnejše. Najviš-a temperatura 70.
Novi grobovi
Joe Centa
Včeraj je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici Joe Centa s 14520 Thames Avenue, rojen v vesi Kot pri Velikih Laščah na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko leta 1914, mož 1. 1946 umrle Mary, roj. Perusek, oče Mary Drear, Josepha in Franka, Tony j a (Kirkland, Ont), Lojzeta, Karla (v Jugoslaviji), pok. Johna in pok. Mary. Pokojnik je bil član Baragovega dvora Kat. borštnarjev št. 1317. Pogreb bo iz Grdinovega po-grebneg zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob osmih zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo.
Frank Planinc
V torek je po dolgi bolezni umrl Frank Planinc s 15919 Huntmere Avenue, rojen v Sremiču v fari Videm pri Krškem, od koder je prišel v Ameriko okcli leta 1908, mož Frances, roj. Mezič, brat Josepha Planinca (Cleveland), Toneta, Nance m Neže (vsi trije v Jugoslaviji). Zaposlen je bil do leta 1952, ko je stopil v pokoj, 40 let pri Madison Foundry Co. Bil je član Društva sv. Vida št. 25 KSKJ, Baragovega dvora št. 1317 Kat. borštnarjev, Društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob devetih dopoldne v cerkev Marije Vnebovzete, kjer bo ob desetih pogrebna sv. ma-sa, nato na All Souls pokopališče.
Bukarešta se zmeraj bolj odmika Moskvi
Jivstralija se je odločila
za večje m hitrejše podpiraj J* Vietnama
Predsednik Johnson ima oko! 9 milijonov premoženja
Sovjetska zveza se jezi nad SYDNEY, Avstral. — Avstral-
vedno večjo neodvisnostjo Ska javnost zmeraj bolj čuti, da
Romunije, ta ji odgovarjaj se “rumena” nevarnost bolj in
naj se ne meša V njene po-j bolj približuje njenemu konti-
sle.	inentu in pri tem še v taki obli-
* ta	, t J ki kot je komu ni s tkm a. Zato je
BUKAREŠTA, Rom. — Med, . . J	f1.
,	• ta , v,	.	|začela zelo aktivno podpirati ti-
Moskvo m Bukarešto se le vne-i A ^	.
,	.	...	„ t 'ste Papuance. ki lih ima se pod
la prava vojna po radiju. Začel,	, ,	.. .	0. v
.	.	.	, .	...	, .	. Isvoio kolonnalno upravo. Skuša
ir\ 1 o wi r\r'	y»o H i i	Gi i <-» i	^	v	■*-
jih gospodarsko in kulturno talko- dvigniti, da bodo lahko za ‘vzor tistim Papuancem, ki jih ije mednarodna politika prodajta Indoneziji. Avstralski Papu-anci imajo sedaj skoraj popolno avtonomijo in celo voljeno
T7 tt ,.	,	, -javno uprnvo, o čemur Pa-puan-
V Kremlju so tudi nezado- J.	1	F
voljni, ker je romunska vlada
določila nov kurz za turistični, .	,	...	.	,
j, ta .	. .	* a n , I Avstralija je dalje začela iz-
dolar. Bo od sedai naprej 18 le-i, ,	.»	T .
J.	, v . 'datnejse podpirati vlado v Juž-
jev napram uradnemu tečaju l L. T	-n , ,	. v
„	, u ,	.v, .nem Vietnamu. Poslala je že
6 lejev. Povrhu bodo ameriški i ,	.v	,
. .. . .... v nr.r/	,	. pred precej časa 30 strokov-
tunsti dobili se 20r/r popusta pri . .	J .	, .
njakov, ki naj bi vietnamske
jo je moskovski radijo, ki je kritiziral celo vrsto “napak”, ki jih je po ruskem mnenju napravila romunska vlada. Moskvi ni prav, da jo Bukarešta obtožuje, da moskovski radijo name-j noma napačno poroča o romunT ski politiki.
ped Indonezijo niti sanjati
ne upajo.
nakupu romunskega blaga, ako ga bodo plačali z dolarji. Teh dobrot rublji in satelitske valute niso deležne. Romunija je tudi dala turistom iste olajšave pri dobivanju viz, kot jih je dala Jugoslavija. Romunija sili dalje v GATT, tekom debate o mednarodni trgovini na ZN konferenci v Ženevi se je pa kar vrinila v skupino “neopredeljenih”. Kar je pa Moskvo najbolj zabolelo: Romunija je izjavila, da je že “dosegla socijalizem”.
Na vse te očitke moskovskega radija je odgovoril romunski radijo, naj se Moskva ne meša v romunske notranje zadeve in naj Romunijo pusti pri miru!
protikomuniste vežbali v gverilskem vojskovanju. Sedaj bo poslala nove strokovnjake. Pomagala bo pa sajgonski vladi tudi pri organizaciji šolstva in zdravstva, najbolj pa bo skušala i pomagati vietnamskim kmetom. Vse te akcije skuša vskladiti s podobnimi ameriškimi. Med A-meriko in Avstralijo ni prišlo
SENAT OMEJIL DEBATO 0
NAČRTU CIVILNIH PRAVIC
Po najdaljši debati v svoji zgodovini je Senat včeraj določil z 71:29 omejitev debate o zakonskem predlogu civilnih pravic. S tem je odprta pot za njihovo končno uzakonitev, ki je bila še pred nekaj dnevi v resnem dvomu.
WASHINGTON, D.C. — Vsi napori južnih senatorjev, da bi preprečili odobritev novega zakonskega predloga o civilnih pravicah z neskončno debato, so včeraj dopoldne propadli, ko je Senat glasoval s 71:29 za omejitev te debate. V zgodovini Senata je bilo šestič, da je bila debata omejena in prvič, da je bila omejena pri razpravi o civilnih pravicah. Pri glasovanju so bili navzoči vsi senatorji, celo skrajno težko bolni Engle iz Kalifornije. Za omejitev debate sta glasovala tudi oba senatorja iz Ohia F. Lausche in S. Young. Odločitev je bila dejansko v rokah republikancev. -Sen. Dirksenu je uspelo dobiti za predlog 27 republikanskih tovarišev in le 6 jih je glasovalo proti. Od demokratov je glasovalo za omejitev debate 44 senatorjev, proti pa 23.
TiST MerSsoLjem je j MafllO S8
S	V svoji lastni deželi!
olikancev, kateri dotlej niso po-.vazali, ali so za omejitev debate ali ne. Prvi od teh je bil na, vrsti Bennett, iz države Utah.
Glasoval je “ne” in nastal je dvom, če se teh deset konservativnih republikancev ni dome-
do .sedaj do nobenih trenj na tem področju.
resnih
Viharji in poplave v Italiji zahtevale 14 mrtvih
RIM, It. — V torek je nenadne pridivjal nad severno Italijo
Tak7'T‘‘v,idirtiL*'idmitanie!na.po*oži' velikih jezor hud
od Moskve, ki je zanj Tito po- ” mcast, Tlhf-„Pa ,nato
treboval cela leta, so romunski
! dalje preko italijanske obale se-
nile, kako bedo glasovali. V tem slučaju bi utegnil predlog za končanje debate propasti. Na-
Filipinski poznavalci razmter trdijo, da bi Sukamo rad končal hoj proti Malezijski federaciji.
i Iz Clevelanda
i
in okolice
I	!
l Knjižnica v SD odprta—
I Knjižnica v Slovenskem domu j na Holmes Ave. bo odprta nocoj Jod 7. do 8. Čez poletje bo odprta samo vsak drugi četrtek v mesecu.
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ jima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. j Vida. Vse članice vabljene!
Molitev—
Društvo sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J. ima nocoj ob 7.15 v Gromovem pogreb, zavodu skupno molitev za pok. Franka Grilla.
St. Clair Ave. najnevarnejša—
Policija je objavila, da je po njenih podatkih St. Ciair Ave. v pogledu prometnih nesreč najnevarnejša. V zadnjih petih letih je bilo na tej cesti v Clevelandu več prometnih nesreč kot na katerikoli drugi. Njej slede Lorain Avenue in Pearl Avenue na zahodni strani mesta in Kinsman Road v vzhodni.
MANILA, Filip. — Predsednik Indonezije Sukamo je pristal na zahtevo Malezijske federacije in obljubil umik indonezijskih gverilcev iz dela Bor-
Hampshira, je glasoval “ja,” prav tako Williams iz New Jerseyja. Bilo je očitno, da se deseterica ni domenila za glasovanje v bloku. Vodniki boja za omejitev debate so se oddahnili, nevarnost poraza je šla tesno mimo. v, . Sen. Goldwater, ki bo po vsem
,.	.	—a-aaao.a	v zvwiAACA. tic- ...	. . ovzročil jej£0C[e£ republikanski predsedni-
shmgton Evening Star je pri- kaj mesecih Take hitrlce	."fj™1"0	P" £ki kandidat, je glasoval proti
resel poroetlo o premoženju mlmi Se nis0	kazaIi nikoli v; zahteval tud, 14 mrtvih,
oredsednika L. B. Johnsona in svol-j Zg0i;}0vini	Veliki valovi so v zvezi s pli-
ajegove družine. Trdi, da znaša	b	_	;mo preplavili morska obrežja s
to okoli 9 milijonov dolarjev.'	°'	!prostori za letoviške koče in ta-
Zgrajeno je v glavnem okoli ra- Francozi se ne brigajo za borjenje.
dijske in televizijske postaje v NATO tudi pri orožju ' ^erai j0 , divjal vihar dalje Austenu v Teksasu, ki jo je pred .	J proti jugu na področju Barija
več kot 20 leti kupila Johnsone-1 PARIZ, Fr. — Uradno'glasilo in v Latinski nižini ob Tiren-
slednji od desetih, Cotton iz New nea; ^ pripada Maleziji. Kljub
WASHINGTON, D.C. - Wa- komlmistl dosegli’v komaj neJve™§a
va žena za $27,000, pa jo izgra-j francoske armade je objavilo, skem morju, dila v cvetoče podjetje, ki je da bo ta uvedla avtomatično
omejitvi debate, ker je načelno proti temu, ni pa hotel v nobenem pogledu vplivati na druge, kako naj glasujejo.
Včerajšnji dan bo ostal znamenit v boju za civilne pravice
tej obljubi so iprišli v malezijski del Bornea novi indonezijski gverilci, ki so se že udarili z britansko-malajskimi obrambnimi oddelki. Ta spopad, o katerem poročajo iz glavnega mesta Malezije, je spravil v nevarnost samo konferenco predsednikov Sukarna, Macapagala in Rahmana, ki je predvidena v Tokiu za konec prihodnjega tedna. Sukamo je že v Tokiu, filipinski in malezijski predsednik bi pa naj prišla tja prihodnji teden.
V vladnih krogih Filipinske
in njihovo uzakonitev, pomeni j rePuNik:e so prepričani, da bi prelom in začetek novega raz-i^u^arno racf končal svoj boj dobja, ko bo enakost civilnih !Pro^ Maleziji, ki ga je začel la-pravic črncev zavarovana v vsej v sePtembru, ker je pretežko
r„„ ^ rnen e Ih ,	“navska brigada za	—-
Združene narode
ni.	;vo kalibra 7.5 namesto 7.62, kot
Johnson in njegova žena ima- je v rabi pri vseh ostalih voj-ta tudi več tisoč akrov farmar- skah, povezanih v NATO. | OSLO, Norv. — Parlamet je ske zemlje. Celotno premoženje Pred nekaj leti so se vse čla- soglasno sklenil, naj bo 1,300 je predsednik izročil posebni nice NATO sporazumele, da je norveških vojakov stalno na' upravi, ki ga vodi po lastnem najboljše, da imajo po možnosti razpolago Skandinavski briga-preudarku. Na ta način naj bi čim več orožja z enakimi kali- di, ki bo po naročilu Združenih
nim zakonom.
Ruska kozmonavtka rodila hčerko
stvo. To je naravnost v obuip-nem položaju, saj vlada v nekaterih delih glavnega otoka Java prava lakota. Filipinci so prepričani, da se končanju boja proti Maleziji upira vojska in
’ebno korist.
brali svojo pot.
pa 950.
dila zdravo hčerko.
Laos: samo vojaška operacija, nobene vojne?
MOSKVA, ZSSR. Ruska prav posebno komunistična par-mel predsednik proste roke in bri, da bodo mogle v slučaju po- narodov šla, kamor bo treba, na kozmonavtka Valentina Tere- ^jja Indonezije, tki je v zadnjih se	ne	izpostavljal	nevarnosti	trebe medsebojno pomagati dru-	svetu vzdrževat	mir in red.	škova,	ki se je lani poročila s	letih	dosegla	izredno	močan
javnih	očitkov,	da	uporablja	ga	drugi s strelivom. Francozi	švedje bodo dali	tej brigadi na	kozmonavtom Adrijanom Niko-	Vpliv	v vsem	javnem in	politič-
svoj uradni položaj za svojo o- so sedaj tudi v tem pogledu u- razpolago 1,600 vojakov, Danci lajevim, je preteklo nedeljo ro- nem življenju Indonezije V
Manili se sprašujejo, če je Sukamo sploh še gospodar položaja v svoji deželi ali je vodstvo i države in njenih poslov že zdrk-jnilo iz njegovih rok.
ne	čete s Planote vrčev. Obenem	skočila s padali.	Enega med	Naša	obveščevalna služba je	__0_______
so	pa lacški komunisti napove-	njima so rešili naši helikopter-	vedela	že dalj časa, da kitajski	pJJ0j- umrl	oj izčreano t*
dali še politične in diplomatske ji, drugi je najbrže ujetnik pri strokovnjaki vežbajo Vietnam-; . i . i •]	^
akcije proti nevtralnemu lao- rdečih gverilcih.	uke vojake v streljanju s proti-: ^ em, O je I resen
škemu ministrskemu predsedni- Ta incident je dal naši vojni letalskimi topovi in da so tako PRESTWICK, Škot. — Ame-ku Suvani Fumi, kar ga je pri- mornarici povod, da je našim izvežbani vietnamski vojaki do-, cfški lovski pilot, 32 let stari sililo, da je prosil za pomoč pri izvidniškim letalom dala oboro- deljeni laoškim komunističnim' kapb James Davis je umrl nekaj ur potem, ko je bil rešen iz morja na ladjo Juliet 420 milj od obale Irske. Davis je bil na poletu iz Južne Karoline na Norveško v skupini 18 letal F-100 Super Suberjet.
Ko mu je začelo letalo nagajati in je bila nevarnost, da zleti v morje, je skočil iz njega in vzdržal na izredno razburkanem morju v malem gumijastem čolniču 13 ur, predno so ga rešili.
Hrisščev poslal Zorina r>s koaferaseo za razorožitev
ŽENEVA, šv. — Znana 16-članska konferenca ZN za razo-roževanje je končala svoj 6-tedenski dopust in se bo te dni zopet prijela dela. Senzacijo za konferenco je pomenil prihod znanega ruskega diplomata Zorina, ki naj vodi rusko delegacijo.
Kremlj nima navade, da bi brez potrebe ali razloga menjal svoje zaupne diplomate na važnih položajih. Zato je tudi Ca-rapkin vodil dolga leta rusko delegacijo. Sedaj pa ga ni nazaj v Ženevo.
Rusi trdijo, da je še zmeraj na počitnicah in da se bo kmalu vrnil v Švico, diplomatje pa mislijo, da je 6-tedenski dopust tudi za diplomate kar lepa doba. Vsekako pa potrjuje Zorinov prihod stališče, da Moskva še zmeraj smatra konferenco vsaj za potrebno, ako že ne za važno. Diplomatje pričakujejo nestrpno, kakšna bo Zorinova prva izjava.
Ameriško delegacijo vodi še zmeraj Foster. Skušal je zvabiti Francoze na konferenco, toda De Gaulle še zmeraj trdi, da konferenca nima nobenega smisla.
CLEVELAND, O. — Zgodba se je začela že pred 2 letoma. Takrat je znana ženevska kon-Cerenca 14 držav o laoški nev-'ralnosti postavila tudi tričlansko komisijo, ki naj kontrolira premirje in nevtralnost v Laosu. Kontrolna komisija ni vršila svojega posla, ker je poljski zastopnik sabotiral vsako akcijo, zastopnika Indije in Kanade pa brez njega nista mogla ničesar napraviti. Ker je kontrolna komisija mrtva, so vietnamski komunisti s pomočjo kitajskih lahko svobodno kršili vse sklepe glede premirja in polagoma od severa proti jugu zasedali lao-ško državo.
Prav zadnje mesece so komunistične laoške čete Pathet Laos, s pomočjo komunističnih vojaških oddelkov iz severnega Vietnama in orožja, ki so ga poslali kitajski komunisti, pregnale nevtralne in protikomunistič-
Amerilki.	žene lovce za spremstvo. Lovci četam.
Naša administracija je hotela so dobili preteklo soboto naro- Ali so vse to še navadne voja-najpreje sama dognati, kje so čilo, da morajo na komunistič- ške operacije? Naše državno taj-laoški komunisti z njihovimi ti- no obstreljevanje odgovarjati z ništvo se trdno drži tega pojmo-himi zavezniki iz Vietnama in bombardiranjem. Tako se je tu- vanja, zato tudi samo njegov ti-rdeče Kitajske. Zato je poslala di zgodilo. Naše bombe so pada- skovni urad poroča podrobnosti z naše letalonosilke Kitty Hawk le na tiste postojanke rdečih 0 “vojaških operacijah”. Penta-neoborožena izvidniška letala,'gverilcev v Laosu, ki so oboro- gon se uradno za vse skupaj ne ki naj ugotovijo, kaj delajo ko- žene s protiletalskimi topovi. Ibriga. Zato pa trdijo časnikarji, munistične čete na Planoti vr-j Naša mornarica rabi za izvid- ki se sučejo okoli Pentagona, da čev.	[niška letala tip znan pod ime-1 so voditelji naše narodne o-
Tu se pa začenjajo “vojaške” nom Crusader. Letalo lahko le-!hrambe kar naravnost opozori-operacije. Začeli so jih Vietnam- ti s hitrostjo 1000 milj na uro. ^i državno tajništvo, da s takim ski komunistični gverilci, ki so Ako hoče fotografirati, sme le-'slepomiši j en jem ne bomo prišli z orožjem ruskega izvora, ki so teti samo kakih 400 milj na uro daleč.
ga dobili od Kitajcev, streljali v višini 1,000-10,000 čevljev. V' Zato se lahko zgodi, da bomo na naša izvidniška letala in pri taki višini in pri taki hitrosti ga!prvi teden v juniju kmalu sma-
tem zbili par letal, kar je prisl- protiletalsko topništvo lahko zalilo dva naša pilota, da sta od- dene.
trali za vse kaj drugega kot za začetek “vojaških operacij”.
Traktor pred drugim
Traktor je po splošni sodbi napomembnejši stroj v meder-nem, mehaniziranem poljedelstvu.
Zadnje vesti
VIENTIANE, Lacs. — Predsednik vlade Suvana Fuma je objavil, da ameriška letala ne bodo nadzirala predela, ki je pod nadzorom Patet Lao, dokler ne bodo komunisti začeli kakih novih večjih vojaških operacij. Poleti so bili ustavljeni, ker so premikanja komunističnih vojaških oddelkov in njihove oskrbe prenehala.
ATENE, Gr. — Državni podtajnik ZDA G. Bali je včeraj izročil tu predsedniku grške vlade G. Papandrcu poslanico predsednika Johnsona o ciprski krizi, nato pa je odpotoval s podobno poslanico dalje v Ankaro, da jo izroči predsedniku turške vlade Inoenuju. Napetost med Grčijo in Turčijo jc v zadnjih dneh narastla v taki meri, da obstoji resna nevarnost vojne med njima.
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je prvič v zgodovini ameriške pomoči tujini izglasoval to v celoti, kot mu jo je predsednik predložil — 3.5 bilijona dolarjev.

MU /iMERisi^ temnim
8117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628
.seffiEsfe®
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
1 ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
4a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 4a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 meseca Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
t ni ted States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 116 Thurs., June 11, 1964
Bivanje v tujini ni več omejeno
Pred nedavnim smo poročali, da je Vrhovno zvezno sodišče odločilo, da je določilo o prepovedi bivanja naturaliziranih državljanov izven meja naše dežele preko treh let v nasprotju z zvezno ustavo in zato neveljavno. Po sklepu Kongresa je bilo doslej dovoljeno naturaliziranim državljanom živeti izven dežele redno v rojstni deželi le dve leti, v kaki drugi deželi pa tri leta. V izrednih slučajih so konzulati ali poslaništva tako bivanje podaljšala. Kdor je ostal izven Združenih držav preko določenega roka brez posebnega dovoljenja, je avtomatično izgubil ameriško državljanstvo. Za v Združenih državah rojene to določilo ni bilo nikoli veljavno.
Vrhovno sodišče je izjavilo, da omenjeno določilo o omejitvi bivanja naturaliziranih državljanov ustvarja dvojno državljanstvo, kar je v nasprotju s črko in duhom zvezne ustave. Edina omejitev, ki je v ustavi določena, je, da mora biti predsednik Združenih držav ameriški državljan po rojstvu, v vsem ostalem pa imajo naturalizirani državljani enake pravice in dolžnosti z rojenimi.
Odločitev Vrhovnega sodišča je važna za prenekate-rega slovenskega rojaka, ki je živel dolga leta v tej deželi, si pridobil njeno državljanstvo, pa šel večer življenja uživat zopet v svojo rojstno domovino ali kam drugam onstran morja. Ti rojaki so se morali doslej po dveh ali treh letih, kjer so pač živeli, vračati v Združene države in ostati nekaj časa tu, nato pa so se lahko zopet podali preko morja za dve ali tri leta.
To prevažanje preko oceana je morda marsikomu všeč, posebno z letalom je naglo opravljeno, vendar pa tudi precej stane. Če pomislimo, da jih precej odhaja živet v Evropo zato, ker se tam živi cenejše in se s pokojnino, ki jo dobe od Social Security, tam kar dosti prijetno imajo, med tem ko ta tu zadošča kvečjemu za najskromnejše životarjenje, potem šele spoznamo vso vrednost nove odločitve Vrhovnega sodišča.
V Združenih državah živi še vedno preko 10 milijonov v tujini rojenih državljanov, vsem tem je Vrhovno sodišče napravilo veliko uslugo. Odločitev pa bo seveda prinesla prenekatero težavo državnemu tajništvu, ki je dolžno skrbeti za obrambo koristi in pravic ameriških državljanov v tujini.
Treba je tiste, ki gredo za dalj časa živet v tujino, pri tem opozoriti, da se kot ameriški državljani ne smejo vmešavati v notranje zadeve držav, v katerih prebivajo. Če žive v državah, ki priznavajo dvojno državljanstvo, se kljub temu ne smejo udeležiti nobenih državnih volitev, ne v . smejo iti služit vojakov ali vzeti kako drugo javno službo, je’ ce ■|e 'kaj boTše tudi

S HRIBA i
Joliet, 111. — Na tem našem okroglem svetu se sleherni dan marsikaj dogodi. Mnogo vesele-
vedno naraščajoče inflacije vsaka štiri leta vpoštevajo višjo vrednost vsega. Ko davčni ocenjevalci objavijo nove davčne lestvice, tedaj se oglasi na tisoče protestnikov, ki ugovarjajo ali protestirajo, da so jim davke navili daleč previsoko. Te proteste vložijo v uradih davčnih preglednikov, kateri morajo vse take pritožbe pregledati in na novo ugotoviti, kdo ima prav, ali oni, ki protestira, ali oni, ki so mu ocenili davčno vrednost. Nato morajo vsi protesti, ki jih
ga, a mnogo in večkrat še več pregledni urad ne vpošteva in žalostnega. Raznih modrijanov ne reši, pred osebne sodnike in in prerokov tudi ne manjka. Po-Jv rokah teh je končna odločitev, nujajo se nam s svojimi prero- To pa vzame včasih mesece, kovanju in nasveti v tisku, na j včasih tudi leto in več. Davki radiju, na televiziji in osebno, pa na taka posestva niso plača-kadar prideš v stik z njimi. Za ni, kar končna oblast še ni od-vse probleme in težave imajo ločila, ali so primerna in veljav-ključ rešitve. Ko smo. zadnjič na ali ne. To pa na drugi strani jaz, Nick in Jure o tem govori- povzroči, da davčni okrajni Mali, je Jure med drugim dejal o gajniki ne dobijo dovolj denar-tem tudi tole:	[ja, ali toliko, kakor jim nakaže-
“Če čitaš časopis, če poslušaš jo, naj ga gotovim občinam in radijo ali televizijske programe, uradom nakažejo za razne jav-njih poročila im objave, ali če ne potrebe in zahteve, srečaš koga na cesti in se podaš j Po mestih, vaseh in občinah v pogovor o tem. in onem, lah- pa mora biti denar na razpolago ko kaj hitro ugotoviš, da v se- za plače učiteljev, za druge podan j ih časih ima veliko ljudi že trebe, kot čiščenje cest, alleyev,
kar fiksna mnenja o tem m o-nem domačem lokalnem problemu in o raznih državnih im zvezmih problemih in tudi nasvete, kako te in podobne probleme rešit. Tako, nekaj takega podobnega je menda v vsakem votivnem letu.
Po volitvah je pa druga. Te vrste sezonsko politično vreme se po volitvah kmalu spremeni. Tisti, ki so izvoljeni in ki so se predstavljali pred volitvami za take vrste politične veščake, da znajo vse gospodarske, politične in socialne in še druge probleme rešiti, lepo polagoma utihnejo. Po volitvah izvoljeni z reševanjem problemov nikamor ne morejo. Njihove zmage v volitvah ne pomenijo dosti, kakor le, da so do včeraj sedeli v javnih uradih republikanci — danes sedijo v istih demokrati, to kadar zmagajo. Jutri morda o-bratno. Problemi — stari problemi pa ostanejo nerešeni! Tako je pri nas in mendar ni dosti
za katero je treba priseči zvestobo tuji državi.
Vsem državljanom, ki odhajajo v tujino za dalj- ali le za kratek čas, svetujemo, da se javijo osebno ali pismeno na najbližnjem ameriškem konzulatu ali poslaništvu, da bo to vedelo za nje, če pridejo v kako zadrego.
drugod po naši širni Uniji.
Pri nas v našem Will okraju imamo letos težave z našim davčnim sistemom.. Prebivalstvo našega okraja šteje nekako 207,000. V našem mestu Joliet je okrog 69,000 prebivalcev, ostali živijo v drugih manjših mestih, vaseh in naseljih. Davkov, pra-Vrhovno sodišče države Ohio je odločilo pred nedav-Jvijo, da pride vseh skupaj okrog nim, da imajo podjetja pravico določiti najnižjo prodajno j 15 milijonov dolarjev, kijih ko-
Omejitev svobodnega teScmovanja?
lektajo v vsakem letu tja do konca meseca junija. Potem o-krog 1. julija jih začno razdeljevati v davčne sklade nekaj državi, nekaj okrajem, potem občinam. za vzdrževanje šol in vse, kar spada v področja občinskih uprav itd. Ko vse to čitamo in slišimo od raznih virov, misli-ako tako, zakaj pa potem
ceno za svoje izdelke, ko jih dajo v prodajo trgovski mreži.
To naj bi bilo v skladu z državnim zakonom o “fair trade”.
Ta zakon hoče zavarovati male trgovce pred uničujočo tekmo premožnejših, ki so bili včasih pripravljeni prodajati blago v izgubo, da so le uničili svojega šibkejšega tekmeca in nato sami obvladali trg. Tedaj so imeli možnost določati cene in si izgubljeno povrniti.
Ta zakon je bi! do neke mere koristen in tudi potreben. V današnjih razmerah je postal ovira velikim trgov-1 skim mrežam in takozvanim verižnim trgovinam, ki kupu-[mo,
jejo blago an debelo ali pa ga celo same pripravljajo za trg [ne gre vse po določenem redu? in bi ga lahko zato prodajale ceneje kot manjše trgovine, |Kaj pa zadržuje, da denarja ni? kjer so obratni stroški večji. Dela težave tudi tem, ker mo-[Ta bi moral prihajati, kakor do-rajo rade ali nerade prodajati znane izdelke po cenah, ki toki gorskih studencev v poto-iih je določil izdelovalec za splošni trg, med tem ko je lah- ke in reke — (kaj jih pa zadržu-ko velikim trgovskim družbam po njihovem naročilu izde- je? Zadržkov je več in to vse-lati posebno vrsto blaga samo za nje in imajo nato te pra- stranskih. Eden glavnih vzrokov Vico same določiti svojo ceno.	| in‘zadržkov je, da vsaka štiri
Zakon torej povzroča težave na obe strani in izgleda, Teta po okrajih pregledujejo in da bi ga bilo treba spraviti v sklad z novimi okoliščinami, ocenjujejo vrednost zemljiških ne pa ga ukiniti, kot nekateri predlagajo.	^posestev, domov, hiš in poljedel-
Do neke mere je zakon vsaj v duhu nasproten zakonu skih zemljišč, to so farme, itd. o prepovedi trustov. ker omogoča podjetnikom, da določijo Tako tudi vrednost osebnih’pre-prodajne cene, namesto da bi to prepustil svobodnemu trgu mičnih lastnin. Zdaj v časih
za ognjegasce, policaje in druge razne javne nastavljence. In če denarja ni, je kriza. V gotovih slučajih seveda poiščejo posojila, a od. teh morajo plačati visoke obresti. In tako gredo te “litanije” naprej brez konca in kraja in povzročajo sive lase in skrbi tistim, ki imajo s tem o-praviti. Opraviti ja imamo s tem več ali manj vsi in vsem te skrbi posegajo v žep, tebi in meni, enemu malo manj, drugemu malo bolj globoko.
Naš mestni upravitelj (City Manager) Aaron Marsh, ki je sprejel lani v oskrbo upravo mesta Joliet in ga je mestni svet nastavil kot takega, to je za upravitelja mesta, je v ne-malih skrbeh, kako izvesti načrte, ki jih je zamislil, predložil in mu je mestni svet dal pooblastilo, da jih izvrši. Denarja za te namene pa ni dovolj. Ali naj upravlja gospodarske zadeve mesta na “kredo”? Saj poznate ta način. Znan je iz naših starih časov: Pivec je zahteval vina na mizo, žep pa je imel prazen. Birt:	Fant, toliko in
toliko stane vino ... Pivec: Stric, (kar s kredo na steno zapišite, bom že plačal!
Učitelji, razni drugi javni u-radniki se s tem načinom ne zadovoljujejo. Tisti “kredi”, s katero naj bi se taki “trošti” na steno zapisavali dosti, ne obraj-tajo, še manj pa zaupajo. Vsi hočejo in zahtevajo:	Pay us
now — today! We have to eat today! Kdo jim naj ugovarja, da nimajo prav?
Vidite, take sitnosti imamo tudi pri nas. Pa imajo jih najbr-že še marsikje drugod, in to še večje.”
Tako nam je Jure razlagal o tej sitni zadevi. Prav je razložil, da razni aspiranti za razne politične urade imajo vse polno nasvetov za to in ono, po volitvah pa na vse pozabijo.
Nick in jaz sva Juretu pritrdila, da ima v vsem kar prav in po najinem bi gotovo on znal bolje gospodariti v naših javnih zadevah, kakor pa znajo mnogi politikaši sedanjih dni.
* ENOSMERNE CESTE IN POTA. — Radi naraščajočega avtomobilskega prometa že več let uvajajo po mestih enosmer-
vzhodu ali severu, po drugih nasprotno proti zapadu ali jugu, (kakor že. Tistim, ki vozijo avtomobile, je to znano. Nič. novega, ampak naš znanec Nick je zadnje čase na te določbe srdito jezen in hud. Zakaj in radi česa? O well, Nick se je podal pred kratkim na obisk k svoji nečakinji v Cicero, zapadno predmestje velikega Chicaga. Tam na 49. aveniji in 30. cesti živi nečakinja. Nick je privozil po 31. cesti in zavil po 49. cesti na levo proti severu. Ni pa opazil, da je tamkaj “one-way street”, in sicer se sme voziti le proti ti jugu. On pa je vozil po tej cesti severno. Kaj je bilo? še en blok ni prevozil in pojavil se je pri njem mož s “kapo postave”. Ustavil ga je in začel izpraševati, kdo je odkod in koliko časa Nick že “fura” avtomobile? Nick je poštenjak in je po pravici povedal, da je okrog 35 let.
“Imaš dobre oči?” ga je vprašal mož postave.
“Kar dobro vidim še,” je odgovoril Nick.
“Znaš čitati in li tudi dobro slišiš?”
“Hvala Bogu, za silo kar dobro še,” je odgovoril Nick.
“Imaš veljavno dovoljenje za vezenje avtomobila?”
“Evo', tu je,” ga je pokazal policaju.
“Ako je vse tako, (kakor mi si odgovoril na moja vprašanja, potem veš 'dobro, kaj delaš, ali ne?”
“Pa menda ja,” je odgovoril Nick.
Policaj je začel nekaj čečkati v neke male bukvice, je dejal Nick, na kar mi je izročil listek in mi zapovedal, naj mu sledim na policijski urad. Ugovarjal sem, da nimam časa, pa ni nič pomagalo, moral sem. z njim in tam na uradu sem moral plačati $10 kazni, ker sem vozil v drugo, nasprotno smer, (kakor pa. je določeno na tisti ulici. Jaz bi bil rad privozil tudi do lepe dvo-stolpne zidane, cerkve, ki je ravno na isti cesti. Že parkrat preje sem imel namen jo iti pogledat znotraj, pa nikoli nisem dobil prilike za to. Ko sem odštel tistih deset dolarjev za kazen, ker nisem vozil v pravo smer, sem sam pri sebi dejal: Vidiš Nick, pot do hiše božje ni le trnjeva, ampak tudi draga, saj v tem tvojem slučaju. Pa kaj naj ugovarjam, krivda je bila moja. Zagledal sem se nekam, pa nisem opazil, da vozim v napačno smer. Vsaka šola nekaj stane. Ta pa je mene stala $10 in to me je jezilo, da sem sam sebi rekel: Nick, si vreden in zaslužiš, da bi te koklja, prav pošteno brcnila!”
Tako1 je Nick nam povedal o svojem dogodku v Ciceru. Mislim, da prihodnjič, kadar bo tamkaj vozaril, bo bolj previden in čuječ.
Vse naročnike A.D. lepo pozdravljam
Tone s hriba.
Pridi tudi Ti gaj ta
to nedeljo, vtr-
S prosto ponudbo in povpraševanjem, kot je to V svobod-jno vozenje — to je, po gotovih J gozdu in po poteh dajejo obču-nem gospodarstvu navada ali je vsaj nekdaj bila. Ne sme- cestah je dovoljeno voziti le v tek vzvišene naravne lepote, mo spregledati, da je svobodno gospodarstvo postalo tudi v eno smer. Po eni cesti proti svobdni Ameriki v veliki meri odvisno od javne uprave, prav posebno od zvezne vlade, ki ga posredno ali neposredno usmerja, poganja ali zavira, kot zahteva javna korist ali še večkrat njena politika.
šopak s Sfswsstske pristale
“Hrvatski Glass” od 1. junija 1.1. pa je prinesel obširno poročilo o veličastnem, pogrebu dr.
V
prelepi pristavski šopek, j V. Mačka v Washingtonu. zadovoljen se boš zvečer vračal njem poroča tudi o govoru dr.
proti domu z mislijo v srcu, preživel sem prijeten dan med slovenskimi rojaki.
V—ec.
Mružiiisa št 41 S1Z
Garfield Heights, O. — Podružnica št. 47 SŽZ ima v nedeljo, 14. junija, ob dveh popoldne sejo v SDD na 10814 Prince Ave. Po seji bodo servirana o-ikrepčilai v počast materam.
Ker nismo imele seje-v maju, smo prenesle proslavo mater na ta dan. Vse članice prisrčno vabljene!
Jennie Pugely, ta j.
Ferska Siowenke
¥ Mbw fesi#!
NEV/ YORK, N.Y. — Preteklo soboto sta se v cerkvi Srca Jezusovega v Bloomfieldu v New Jerseyu poročila gdčna. Ivanka Lukan iz Radovljice in g. A. Percy Blodk, knjigovodja iz Glen Ridge j a v New Jerseyu. Za priči sta bila nevestin stric g. Jože Šolar in njegova žena ga. Mara, roj. Kalan, iz Oak Ridgeja. Pojedina je bila v Robert Treat Hotelu v Newarku.
Želimo jima vso obilico božjega blagoslova.
Ifstdje - isla| kraf ji
NEW YORK, N.Y. — Komunistične razlastitve na Igu in o-kolici so pognale več sto kmetov v brezposelnost. To so možje v najlepši moški dobi, stari 30 do 35 let, poročeni itn ž otroci.
Nekdo iz domovine piše: “Komunizem je iz kmetov naredil kravje pastirje. Kmet brez zem-je je pa smrt.” Nič pa ne pove, čigava, ali države, ali naroda. Morda obeh.
Komunisti načrtno zasledujejo svoj cilj:	spraviti vse ljudi
pod svojo odvisnost in kontrolo. Kmet se jim je še naj dalj e upiral. Zdaj, ko nima nič, mora k njim v službo in postane popolnoma odvisen od njih. Če gre v mesto na delo v tovarno, ga zbašejo v stanovanjski blok, kjer je ped stalnim, nadzorstvom, da .se še v cerkev ne upa.
Rojaki, ki hodite domov na obiske in komunistom nosite dolarje, oglejte si tudi to stran komunističnega raja.
Edi Pučko
mm
Cleveland, O. — Ob smrti voditelja hrvatskega naroda dr. Vladika Mačka je dr. Miha Krek napisal za AD uvodnik “Ob smrti dr. Vladka Mačka” (AD, 18. maja 1964). “Hrvatski Glas”,
M. Kreka, ki ga je v imenu slovenskega naroda govoril ob grobu rajnega voditelja bratskega nam hrvatskega naroda, in sicer takole:
“Karakterističen, je bil govor dr. Miha Kreka, ki je bil ne samo intimen, predsednikov prijatelj, marveč je z njim tudi politično sodeloval. (Odtod dalje je tiskano z debelimi črkami:) Dr. Krek je zlasti podčrtal, kako so bili stiki med Hrvati in Slovenci za časa predsednika nenavadno dobri, prijateljski in koristni i Hrvatom i Slovencem. To prijateljstvo med obema sosednima narodoma je treba ne samo varovati, marveč tudi poglabljati, ker je takšna bila politika rajnkega predsednika. Na vse navzoče Hrvate in Slovence so naredile izjave dr. Kreka zelo pozitiven vtis.”
J. S.
IZ NAŠIH VRST
Geneva, Ohio’. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za naročnino prihodnjega leta. Želim Vam mnogo uspeha in ostajam s spoštovanjem do Vas, Vaš naročnik Joseph Petsche
II SLOVENIJE
Boj za phčraog za prifriodnjo zimo
Nam v Ameriki je včasih res težko razumeti razmere v današnji Sloveniji. Nekatere stvari se nam zde skoraj neverjetne. Tako poroča na primer ljubljansko “Delo”, da je stiska za kurivo takšna, da se ljudje že sedaj ženejo, kako bi prišli do premoga za prihodnjo' zimo. Ta-ko' se je nabralo v Celju 4. maja že v nočnih urah pred podjetjem za prodajo premoga in drv okoli 200 ljudi, ki so v vrsti čakali, kdaj bo podjetje odprlo vrata, da bodo lahko naročili in plačali kurivo za prihodnjo zimo. Poročevalec je svoje poro-čilp podkrepil še s fotografijo, ki kaže čakajočo množico; Podjetje “Kurivo” v Celju, sprejema naročila in plačila samo enkrat na mesec. — Res čudna je £! blaginj a socializma”!
Mirno sožitje
Lovec je meril puško na. debelega medveda, ki se je sprehajal po gozdu. Ko je bil na tem, da pritisne na petelinčka, je medved dvignil glavo in lovcu zaklical: “Po čemu vendar streljati? Mar ni boljše pomeniti se med seboj? Kaj pa prav za prav hočete? Dajva, pogovoriva, se!’ Lovec je puško zopet del na ramo in odgovoril:	“Kožuh JT
rad dobil.” “Prav,” odvrne med' ved. “To je zadeva, o kateri se
najstarejši hrvatski list v Arne- lahko pogajava. Jaz bi se pa rad uki, ki izhaja v Winnipegu, j najedel. Dajva, vsediva se &
naj deva kal5
Man.
8.
Cleveland, O. — V nedeljo bo na Slovenski pristavi zelo Živah- [ stu
, Kanada, je v številki od pomeniva. Morda t. m. malone v celoti ta dr. kompromis.”
Krekov članek priobčil v pre-j Res sta ge vsedia drug poleg vodu, m sicer na uvodnem me- drugega in 2ačela razgovore. prve strani. Uredništvo pa čez nekai časa m ie medved
„	, ,.	.	, — nekaj časa pa je
no. že to nedeljo so pravih, daje s svoje strani dodalo k objav- sam cdkoracal od tam s lnim
bo nekaj izrednega. Pričakujejo 1 j enemu dr. Krekovem članku želode iin lnvpr, ip hil v k0-vse slovenske rojake iz Cleve-[naslednje: “To je glavni del te- Juhu
landa in okolice. Kakor sem tu- ga toplega nekrologa izpod pe-i	______0______
di čul, bodo igrali “Veseli Slo-1 resa dr. M. Kreka, ki je nekaj! venci” za poskočne, pa tudi do- dni kasneje poslal Ameriški Do-j sti obiskovalcev pevskega zbora movini tudi dokaj obširno poro-
Zrcalce na steni
'Korotan” bo navzočih, tako da čilo o pogrebu predsednika dr.! S preprosto domislico si je
tnik
bo slovenska pesem zvenela po Vladka. Mačka. V tem. poročilu gctovil upravnik enega mest Slovenski pristavi. Odiboi'1 pri- stoji tudi tole; “Dr. Mačkov grob kopališč v Tokiu hitrejši Pr°. pravlja tudi presenečenje za je na pokopališču “Gate of meP iz kabin je dal odstrani 1 vsakogar.	Heaven” (Vrata nebeška) na vsa ogledala.
Na Slovenski pristavi je sedaj Georgia Ave. Če bi domovina v j Potem je zbiral podatke, kiji*1 tako prijetno, pomlad je ta pro- dogledni bodočnosti dosegla Svo-jje čez čas strnil v ugotovitev-
štor tako čudovito olepšala, da vodo, da nameravajo prepeljati vsakega obiskovalca preseneti z v Zagreb.” — Lijepa hvala dr. naravno lepoto. Sprehodi po Mihi Kreku!”
moški odhajajo iz vprečno tri, ženske e nut prej kot doslej.
kabin P°' sedem ntJ'
I© fisfeSJe*
jisitija
OTVORITVENA VESELICA na SLOVENSKI PRISTAVI
,	........... LcPa zelena priroda, dober zrak, srečanje s prijatelji in znanci! «-
!||C	Pridite vsi! J
Prašiček na ražnju, goveja pečenka, domače pecivo, pijača!	*
Za veselo razpoloženje bodo igrali “VESELI SLOVENCI.”	%
znanci! *
Tirtro omro p o o c a n a~g o o r<
Issued Eyerj Thursdfcjr for the JucosIats in Wisconsin
Q
o
o
0
1
o
E
°
o
Tedenska priloga za Slovence v a Wisconsinu ta
► >3 ti ti 0 G 0 0 ti 0 0 0 0 0 C ti 6 0 G
j a.J fi B 8 ULSSSJ>JLSLJLSL\iSLSlS
Address
All Communications to
OBZOK PUBLISHING COMPANY
Marica R. Staut, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373
(nrinra a o o o o s o ti o^crirtra.
Milwaiike® m okolica
Pri nas se vedno kaj zgodi, škoda je le, da ne moremo takoj poročati, ko se zgodi. Vendar novice izpod domačega zvona so vedno novice, četudi so že malo stare. Vsi jih pa le ne vejo.
Zaključili smo slovensko sobotno šolo. Za zaključek so bili povabljeni starši. Na samem mestu so lahko videli, v koliko so otroci napredovali in kaj vse so se naučili. Slovensko šolo sta obiskovali dve skupini: nižja in višja. Nižjo skupino je učila Mrs. Marica Rozina in višjo skupino pa župnik cerkve sv. Janeza, šolo je obiskovalo okoli trideset otrok. Prav lepo Število za našo majhno skupino tukaj v Milwaukee. Po poduku in zaključku šole so matere pripravile malo potice in torte za mladino. Seveda sode tudi ni manjkalo.
Otroci slovenske šole so večkrat med letom nastopali na raznih prireditvah in so tako imeli možnost porabiti svoje znanje slovenščine, škoda je le, da so tako dolge počitnice in se vse kar so 'otroci z muko pridobili med letom porazgubi. Starši so mislili, da bi morda imeli en tečaj tudi med počitnicami, pa izgleda, da bo bolj težko. Učitelj je pripravljen, da bistri mlade glave tudi med počitnicami.
Vsak dan slišimo ljudi reči : Staramo se. Saj je res. Ali nikoli se to tako ne pozna kakor, ko vidiš, kako mladina dorašča. To vidimo tudi iz tega, da se tisti ljudje, ki smo jih še do nedavnega klicali otroci, poročajo in posvečajo raznim poklicem, ki kažejo bolj na odraslega kakor pa otroke. Fantje odhajajo v službo strica Sama. Kar izginjajo drug za drugim. V koli-
§ Sakine so Vale oči! |
| AKO RABITE OČALA— jj t obrnite se z zaupanjem II | na zanesljivo tvrdko z H ! dolgoletno izkušnjo
|	jj
GLOBE OPTICAL GO. I
Telefon Mitchel! 5-7174 jj 1732 So. 1 lih Street a Milwaukee 4, Wi*.
;	tl
kor mi je znano, so'v službi strica Sama sledeči: John Ri-felj, Frank Gorenc, Frank in Peter Meke, Robert Stebly, Ernest Majhenich, Jr., Albert Puhek, Alojz Penne, Verjetno je še kakšen, ki se ga sedalje ne domislim, če mi bo prišel na misel bom pa prihodnjič poročal o njem. Verjetno se bo kdo oglasil in rekel: Tega ste pa izpustili. Tako namreč vem, da ga nisem dal notri.
Zadnje čase smo imeli pri nas velike ohceti. Moram vam o tem povedati. Rosalind Gallun, hčerka znanega slovenskega trgovca v naši naselbini, je dala obljubo večne zvestobe Kennethu La Rosa. Boste rekli, saj to ni nič posebnega. To se vedno godi. Posebnost je v tem, da sta se zaradi obilnih gostov, ki so prišli, morala poročiti v cerkvi sv. Venceslava, ker je bila naša cerkev sv. Janeza premajhna. To pa že ni kar tako. To je bil tudi prvi par, ki ga je župnik sv. Janeza zvezal po novih določilih. Dvorana sv. Cirila in Metoda, kjer sta mladoporočenca imela svoj slavnostni sprejem, je bila vkljub temu, da ima tisoč sedežev, skoraj premajhna. Že nin, ki je italijanskega poko-Ijenja, ima veliko sorodnikov in so vsi hoteli priti na poroko. Ena njegova teta je prišla celo iz Argentine. Sprejem sam so spremljale razne navade, ki jih imajo Italijani ob porokah. Mladoporočenca sta se podala na svoje medene tedne proti Yelowstone parku.
Druga prav prisrčna poroka je bila poroka Marije Rifelj. Oče in mati neveste Janez in-Sophie Rifelj sta doma iz Trebelnega na Dolenjskem. Nevesta in njen oče sta bila že nekaj let pevca v cerkevnem pevskem zboru. Naravno je, da jima je pevski zbor pel na poročni sveti maši. Celo oče, ko je oddal hčerko Jamesu Kiepertu, jo je pobral na kor in pel za svojo hčerko. Marija Rifelj in James Kiepert sta bila prvi par v cerkvi sv. Janeza, ki sta bila poročena po novih določilih.
Ob takih prilikah, kakor so poroke, vedno dobite tudi fotografe. To ni nič posebnega. Omenjam to zato, ker je uradni fotograf priletel naokrog in se začel jeziti na svojo kamero. Ko bi moral jemati slike, je pa odpovedala. Naš
for protection at night dusk-to-dawn light
Nothing discourages prowlers like plenty of light — when it’s low-cost dusk-to-dawn light. Evening dark turns it on ... morning light turns it off... automatically!
At home or on the farm, dusk-to-dawn lighting beauti- ' fies your premises, makes outdoor entertaining easier and more fun, and protects against accidents and prowlers.
Ask your electrical contractor for full information on dusk-to-dawn lighting.	"J
Wisconsin electric power companU
znani slovenski fotograf in ljubitelj fotografije Jože Butinar, ki je tudi jemal slike je bil takoj pripravljen, da skoči na pomoč. Pa kaj spaka, tudi njemu je kamera odpovedala. Morala sta nekam zelo hitro popraviti svoje aparate, ker sem jih pozneje videl, kako sta jemala slike kot za stavo. Oba fotografa sta junaško prenašala težo in vročino dneva tudi pri sprejemu.
Mladoporočenca sta imela slovesen sprejem v dvorani svetega Janeza na Deveti cesti. Videl si tam same znane obraze. Sem tudi jaz bil zraven. To smo se dobro imeli. Za medene dni. sta si mlada poročenca izbrala pot proti Kanadi.
*
Dne 30. maja so se vršile po celi Ameriki proslave v počast vsem žrtvam vseh vojska. Tudi slovensko društvo Triglav je imelo tako proslavo. Posvetilo je to proslavo padlim protikomunističnim borcem za časa revolucije med drugo svetovno vojsko.
Najprej je pozdravil navzoče predsednik društva Franjo Mejač. Želel je, da bi spomin na padle nikoli ne zamrl in da bi vedno imeli dovolj smisla, da se jih spomnimo in da bi se teh proslav vedno udeleževali v velikem številu.
Predsednik je na to prosil g. župnika, da spregovori par besed, župnik je povdaril pomen žirtve. Povdaril je, da žrtve ne zorijo hitro. Včasih vze-me več pokolenj, predno je mogoče videti pomen žrtve, ki so padle za dobrobit ideje. Omenjal je Izraelce v Egitov-ski sužnosti: 400 let je minilo, predno je Bog izpolnil obljubo dano Abrahamu in njegovemu potomstvu, da bodo videli obljubljeno deželo, in jo posedli. Zato tudi mi ne smemo izgubljati poguma, če ne videmo uspehov, ki smo si jih želeli in si jih še želimo.
Govor Ludvika Kolmana o padlih domobrancih
Glavni govornik na proslavi je bil Ludvik Kolman iz Wau-kegana. Njegov govor je zelo zanimiv. Tukaj vam ga prinašamo :
Vsaka proslava je manj in manj doživeta, čim bolj je časovno oddaljena od dogodka, ki se ga spominjamo.
Čas pač zdravi in izravnava, zato žalosti jemlje ostrino, pa tudi veselju znižuje njegovo sladkost, če slučajno obhajamo kak vesel in srečen dogodek v življenju.
Tudi mi danes ne občutimo več tako globoko tragike domobranskega pokolja, ali naše proslave bodo še vedno žalostne — resne.
Opažamo namreč, kako bledi in splahneva domobranska misel, ko se mnogi izogibljejo našega vidnega občestva, ko se zopet drugi duhovno oddaljujejo. Pa temu ni vzrok samo čas, ampak je tudi krivo delo nekaterih ljudi. Tem in njihovemu delu je tudi namenjen ta skromen govor.
Vsi se spominjate, kako so mnogi, ki so sicer vpili, da so zavedni Slovenci in odločni kristjani, govorili in še govore danes, da je domobranstvo usodno ponesrečen pokret, ker je bil sprožen od nezrelih ljudi, naivnih poštenjakov. Tako govoren je je imelo in ima še danes namen, da opravičuje svojo neodločnost in neudeležbo pri domobranskem po-
kretu, da krijejo svojo lastno slepoto, ko niso mogli doumeti, za kako velike stvari se odloča. In vse je vendar bilo na preiskušnji takrat.
Vsi vemo, da Bog pošilja preizkušnje od časa do časa vsakemu narodu, mogoče vsakih par sto let--tisoč let, da
se izkaže, ali ima določeni narod še pravico do obstoja. Ob tej naši preizkušnji je bila za poštenega in odločnega Slovenca samo ena pot možna — pot domobranstva. In tako so domobranci prestali in napravili preiskušnjo za nas in n?;š narod in tako priborili nam in narodu pravico do prostora pod soncem božjim.
Domobranci, vzrastli iz naroda so branili svobodo, dobrino, ki skupno z dušo dela človeka podobnega Stvarniku samemu, dobrino tako usode-polno, da kdor jo zlorablja, ga pogublja, ali pa rešuje, če se je poslužuje tako, kakor si jo je Stvarnik zamislil. Domobranci so se borili za to svobodo kakršnegakoli imena hočete (versko, narodno, politično, gospodarsko) do konca zvesti načelu — Bog in narod.
Kjer je Bog v narodu tam je svoboda, pravica in bratstvo ne pa suženjstvo. Naš veliki pesnik je to kratko zajel v verzu — “da bil bi narod na svoji zemlji svoj gospod.”
Danes so mrtvi in njih grobovi so razstreseni po vsej slovenski zemlji. Tako so prostovoljno po Previdnosti božji mrtve straže, da se po vojaško izrazim, po vsej slovenski zemlji, ki naj svojo mesto ohranijo ali padejo. In tako so našo zemljo raznamovali in zastražili, da bo nekoč teritorij nove domovine, ki jo bo Stvarnik zopet oživel, ko se bo to zdelo Njemu primerno.
Vse to in še marsikaj pozabljajo tisti, ki še danes omalovažujejo domobranstvo kljub temu, kar se dogaja doma, ko samo po imenu Slovenci uveljavljajo ideje prinesene iz
tujine — kakršne je veliki in zaveden Slovenec Ivan Cankar po ustih svoje drage matere obsodil in nazval tujo učenost.
Za velike in tako važne stvari so torej domobranci vstali in padli. Velika dejanja človeka ohranjajo njegov spomin živ, ne pa dragi marnot-nati spomeniki in zlati napisi.
Še danes je ohranjen spomin na 300 Lakademoncev — Grkov, ki so padli pred več kakor dva tisoč leti pri Termopilah braneč vhod perzijski vojski v Grčijo. Napis, ki je bil vklesan v skalo na mesta boja (Tukaj leži 300 Lakademoncev, ker tako je velel domovine ukaz), je čas že zdavnaj izbrisal. Toda grški narod je cenil pomembne žrtve in ni pozabil dogodka in ga zato prenašal iz roda v rod. Ohranilo se je ime tako poveljnika te čete Leonida kakor tudi ime izdajalca Efijaita, ki je pokazal Perzijcem skrivno pot, da so mogli obkoliti grške branilce.
Tudi mi smo dolžni prenašati od roda do roda spomin na domobrance, pa tudi kazati na zločin Efijaltov —slovenskih komunistov. Tako bomo obenem prekrižali račune slovenskih komunistov, ki se tako strašno trudijo, da izbrišejo vsak spomin na domobrance, da bi še tako tudi pozabili na njih zločin.
Naj torej končam s ponovno željo: ohranjajmo spomin na pokojne, domobrance vsaj mi, dokler se jim nekoč sami ne pridružimo.
Pevski zbor je pod vodstvom Ernesta Majehnicha zapel pesem: Jaz sem vstajenje in življenje. Duha proslave je izražala s črnim prtom pogrnjena miza, na kateri je stal preprost lesen križ in pred katerim je gorela prižgana sveča. Preprosta, a prisrčna spominska proslava je napravila na navzoče zelo globok vtis.
Sesn in fja po lii!wauke@
Dne 29. maja je umrl Josephi Umrla je tudi 72-letna Ange-Blekach, 1208 E. 62nd St. (West line V alte, 727 S. 22nd St. Tu-Allis), star 77 let. Pokojni zapu- kaj zapušča brata Franka šča hčerko Mrs. Ludmillo (Al-'stumpf, v stari domovini pa bert) Murn. Pogreb se je vršil brata in sestro. Pogreb se je iz Ermenčevega pogreb, zavoda;vršil iz Ermenčevega pogreb, v cerkev Marije Pomočnice Kri-1 zavoda v cerkev sv. Lovrenca stjanov (West Allis), nato pa na!na Holy Cross pokopališče. Bila Kalvarijo. Pokojni je bil član!je članica Podr. št. 43 SŽZ in Društva št. 104 SNPJ, Društva1 Milwaukee Chapter 445 Women
št. 3 Jug. Podporne Zveze “Sloga,” in slovenskega kluba “Old Timers”.
Dne 1. maja je umrl 74-letini
of Moose. Naj počiva v miru.
*
Iz buletina cerkve Marije Pomoč Kristjanov posnemamo sle-Louis Dolensek, 1430 S. 80th St.'dece: V nedeljo, 14. t. m., bo ob (West Allis). Zapušča soprogo'9. uri zjutraj darovana sv. ma-Antoinette E., hčere Mrs. Frie- ša za letošnje graduante farne da Rose, Mrs. Rose Hecker, Mrs. šele in njih starše. Po maši pa Frances Gompper in sinove bo serviran v farni dvorani Louis Jr., Henry, William, Ro-'prazničen zajtrk graduantom in bert in Thomas ter več drugih'njihovim staršem. — Od 15. ju-
sorodnikov. v stari domovini. Pogreb se je vršil iz Ermenče-
nija nadalje (tekom šolskih počitnic) dnevne maše ob 11.10
vega pogreb, zavoda v Holy dopoldne odpadejo in ravno ta-Assumption cerkev (West Allis) ko tudi torkove večerne pobožna Mount Olivet pokopališče, nosti. Ta pobožnost se bo vršila
po polosmi maši zjutraj. Tedenske dnevne maše se bodo vršile zjutraj ob 7.30 in 8.30 tekom počitnic. Izjeme časa bodo pogrebi in poroke.
Bil je član Društva št. 16 SNPJ.
Dne 30. maja je umrla Lucija Lach, 1109 S. 86th St. (West Allis), stara 81 let. Zapušča hčer Mrs. Victoria Waystedt, sinove Johna, Josepha Jr. in Albina, v stari domovini pa brata Albina.
Ne pozabite na veliki piknik,
Pogreb se je vršil iz Ermenče- ki ga priredi slovensko kulturno vega pogreb, zavoda v cerkev j društvo Triglav v nedeljo, 28. Marije Pomočnice Kristjanov t-m- (junija) v lastnem parku
(West Allis) na Holy Cross pokopališče. Bila je članica Društva št. 9 Jugoslovanske Podporne Zveze Sloga. Naj počiva v miru.	<
Triglav v okraju Racine. Gostoljubnost članic in članov Triglava je obče znana in prepričani smo, da nihče ne bo obžaloval uric veselja v prijetnem
Evropa
JUR	nudi edino
direktno jel postrežbo!
•	To poletje lahko poletite z DC-8 jet velikanom do Londona — od tam pa po vsej Evropi z AIR CANADA ali zveznimi letali.
•	Vstopite na letalo v Clevelandu — ustavite se za kratek čas v Torontu in izstopite v Londonu.
•	Lahko se ustavite v več mestih brez vsakih dodatnih stroškov.
•	AIR CANADA 21-dnevno ekonomsko izletno potovanje v Evropo in nazaj Vam nudi od 14 dni do 3 tedne bivanja v Evropi. (Prvi dan potovanja ni vštet.)
•	Lahko plačate 10% naplačila... ostanek pa v 24 mesecih
Če želite dobiti sem Vašo družino, se. lahko dogovorite z AIR CANADA in predplačate njih voznino.
14-21 dnevno ekonomsko izletno povratno potovanje
Cleveland - Zagreb
Za vsa pojasnila se obrnite na Vašega potovalnega zastopnika — ali na AIR CANADA: Hanna Bldg., Euclid in 14. cesta. Tel.: SU 1-2020.
MR CANADA
parku Triglav v krogu znancev in prijateljev. Na svidenje in dobrodošli!
«
Veteranski lokalni urad opozarja občinstvo, da je oprezno in ne nasede na limanice raznih agentov, ki prodajajo od hiše do hiše razne potrebščine in izdelke kakor tudi pobirajo naročnine za razne revije in magazine pod pretvezo, da so za to pooblaščen od VA (veteranske administracije). Ako vas takšen agent ali “salesman” obišče ter vam ponudi svojo “robo”, vprašajte ga za izkaznico ali legitimacijo in če je nima, skušajte dobiti ime in naslov agenta ter zadevo naznanite na Milwaukee Better Business Bureau v svrho bodočega delovanja takega nepridiprava.
Župan mesta Milwaukee Maier je proglasil teden od 28. junija do 4. julija za teden cirkusa v Milwaukee. V tem tednu bo v Milwaukee veliki cirkus Ringling Brothers in Barnum & Bailey pod pokroviteljstvom Tripoli Shrine. Predstave se bodo vršile v veliki milwauski a-reni. Župan Maier povdarja, da bo čisti dobiček namenjen do-
brodelnim organizacijam mesta.
Ako želite, da se vaša deca nauči plavanja tekom šolskih počitnic, jo prijavite v kopališču Pulaski High School (višje šole) na 2500 W. Oklahoma Ave. in Bay View High School, 2751 S. Lenox St. Registracijske ure za dečke in deklice 8 in 9 let starosti bodo v četrtek, 18. junija, od 9. ure zjutraj do opoldne in za dečke in deklice od 10. do 13. leta starosti pa od 1. do 4. popoldne. Za registracijo ni pristopnine. Pouk v plavanju bo trajal šest tednov ter se prične v ponedeljek, 22. junija. Za mlajšo deco pa bodo na razpolago javna kopališča ali naratoriji na 17. cesti in Greenfield Ave. in na 4. cesti in Mitchell. Registracijske kartice se dobijo v imenovanih kopališčih do torka, 16. junija, od 1. do 9. popoldan.
9
Henry Mayer, načelnik mil-wauske varnostne komisije, o-pozarja starše in voznike, da posebno pazijo na deco. Čeravno so šolske počitnice, so pa šolska igrišča odprta v razvedrilo mladini. Radi tega je važno, da vozniki ne vozijo prenaglo v bližini šolskih križišč.
VSAK PO SVOJE — Margaret Jiazelman ima rada pse, sove in druge živali, pa tudi žela rada lovi ribe. Na sliki jo vidimo, kako lovi ribe v družbi psa in sove, ki pa za to zabava ne kažeta dovolj razumevanja.
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinnmmiiimiiiiiiimmmimiiiiiiimiiuiiiiimriiiimmmiimimi
ROKOVNJAČI IZPOD TATRE
iimimmmmiimimmimmiimmmmmniimmiiimmHHmmmimimmiimNiii
Pred očmi so mu zamigljale gore, prišlo je kakor nenadna toča spomladi, ki se utrga s skalovja. Tu zeleni cela dolina, tam voda igra v jezercu, tam meketajo bele ovce, žven-kljajo kraguljčki in medni zvončki — vse zveni, zvoni in se giblje po poljanah. Tam pojo pastirji, tam pastirice, tam in tam katera zavriska z višine: “Juhuhuhu!” Tam ji zopet odgovarja pastir izpod čeri: “Hola-ho!” Tam na gosli in kobze (Nekaka lira s tremi strunami.), na vrbove piščalke, na dolge, daleč glaseče se trobe igrajo pastirji, ovčarji in volarji. V planinski koči plapola ogenj, pastir pleše in bije s petami, da iskre lete pod streho. S peto bije ob glino, vtlačeno v tla, poje in vriska, — za steno pa mu odgovarja iz kota devojka.
Iskre se krešejo proti stropu, vrešče, kakor bi sami vragovi rojili v njih.
Tam jeseni ženske tro lan na gumnu, prepevajo dolge, zaljubljene pesmi, v zimi pa v tkalski kolibi. Stari gospodarji pušijo iz pip, pripovedujejo pripovedke in rešujejo uboge duše v vicah. Volkovi vij o sem od gozda, psi jim odgovarjajo od koč. Nenadoma nastane v noči vrišč, cviljenje, stokanje, obupno meketanje, obupni kriki in klici: volkovi so se bili prikradli natihem, raztrgali psa, med čredo dero. šele čez nekaj časa se prikaže kdo: ta z gorečim polenom, ta z železnimi vilami, nekateri s ejupago, drugi s puško in cepcem, s čimer kdo more — na pomoč sosedu!
Bitka. Sosedovi psi, tisti, ki so bolj predrzni, tisti veliki, liptovski, z ostnatimi ovratniki navaljujejo na volkove, cepci grme, cjupage zvene, še ženske pomagajo: ta s polenom, ta s smolnato trsko, ta s
se mu je, da mu skozi okno v ceico lete vše Tatre in vsi oblaki neba.
Sobek je pogledal doli. Bilo je za dve nadstropji visoko, spodaj tlakovano dvorišče jet-nišnice. Zdelo se mu je, da je kamenje pod njegovim oknom oživelo, da ga čaka živo in mirno.
Streslo ga je.
Obup, koprnenje, veselje, blaznost se je pričela v njem boriti s strahom. Telo, pred kratkim še razbesnelo, steklo, se je pričelo tresti, zadrževati dušo, jo vezati. Sobek se je nagnil skozi okno.
In glej čudo! Vse: gore, tovariši, rodni kraj — vse se je zopet pričelo umikati v nočno temo, izginjati čezdalje bolj... Prestrašil se je, silno prestrašil. Takrat so se blede, do zasmehovanja preplašene oči pohabljenega dečaka iz Gdova zasvetile Javorcažu naravnost v obraz. Hej ! . .. Dvignil je glavo, se vzpel z rokami, iz-prožil noge . . . skočil . . . —in se ubil!
Tako čast je imel!
KAKO SO VZELI VOJTKA HRONJCA.
Jakec Hucjanski je, kar mu je sapa dala, hitel navkreber in govoril sam pri sebi:
“To mu pa povem! Na mojo vero, da mu povem!”
Jakec Hucjanski je bil štirinajst let star in je dobro vedel, da se tega, da Vojtek Hronjec, ki je ušel od vojakov, biva pri njih, nikomur ne sme povedati, prav tako pa je dobro vedel, da je to, da Ka-sja Penckovska, Vojtkova ljubica, v krčmi pleše s fanti, treba povedati Vojtku. Zato je na vso sapo hitel navkreber in ponavljal:
“To mu pa povem! Na mojo vero, da mu povem!”
Hitel je. pa tudi zato navkreber, ker se je silno bal je sinoči ovce
lay Oosupasiy gradi mn podrislniss ¥ Emlh Oigusšsad
svetil j ko sveti skozi vrata ali skozi okno. Tu je možak volka prebodel z vilami, ga clvig-|me^vec^a’ ^ nil in treščil ob tla, tam volk j v drugemu skače za vrat, pes pa volka napada od zadaj, popada ga za vrat in mu meso!“aoKoJ1 trga s hrbta. Razrit, pohojen cmo-
sneg, pobiti volkovi, zadavlje-)_ ^°' Zdaj sem pa že tam! ni psi, nekaj ranjenih ljudi— je j~ekel Jakec, nad gorami pa tiha, zvezdnata
Gozda je bilo konec, smre-;ke so postajale redkejše, vse I naokoli je bilo oblito z mese-
noč, le od daleč se sliši tuljenje, čez nekaj časa pa po kočah zopet brne tkalske statve, tam in tam zopet zapoje kakšna Zosja ali Marisja.
Poje tenko, visoko, vabeče, da se v človeku srce trga in trepeče.
Trga se in trepeče tudi srce v Sobku Javorcažu. Bil je prost, lahko bi bil prost! En skok in bil bi tam.
Takrat se je zdelo Sobku Javorcažu, da bi lahko skočil od Višniča do obmejnih Karpatov in od Tater do Liptovske gore!... Takrat se mu je zdelo, da bi splaval, po zraku švignil preko oblaka, s katerim je prepeto nebo . . . Takrat . . .
Z zobmi je popadel mrežo in jo pričel gristi. Krvave pene so mu jele tiščati iz ranjenih ust. Udaril je z glavo ob mrežo, da se mu je koža razčesnila ob njej in mu je kri zalila lase ... z rokami je stresal mrežo. “Torej kakor orel sem tu! Zaprli ste me!” je šepetal. “Pa bi bil lahko prišel odtod. Lahko bi bil pobegnil! Vse bi bil mogel!”
Besen, blazen obup je Sobku upognil hrbtenico, mu na-
Potem je pričel ogovarjati pse: “Na, na, na!” ti pa so spoznali njegov glas in mu lajajoč pritekli nasproti. Ker se mu je Varuj, visok kakor tele, zaletel pod noge, ga je Jakec zajahal, ga zgrabil za ovratnik in tako na psu, ki je grozno lajal, prišel pred pastirsko kočo.
“Uren pa si!” mu je rekel ovčar. “Ali si vse prinesel?”
Jakec je vzel iz torbe ta-bak, užigaiice in žganje.
“To je vse, kar ste naročili.”
“Tu imaš”, je rekel ovčar in mu dal velik bakren četrtak.
Ta hip pa se je dvignil Vojtek Hronjec, ki je ležal ob steni na resju, segel za pas in mu dal srebrno dvajsetico z Materjo božjo.
Jakec je bil zapazil, da je k Vojtku dvakrat prišel neki neznan fant, ki je bil strašno velik, da sta natihem nekaj govorila z ovčarjem, in potem ni bilo Voj tka v koči vso noč, še en dan in noč, pozneje pa kar štiri dni, in da je imel, ko se je vrnil, mnogo srebrnih dvajsetič, tolarjev in celo cekinov, od katerih je vsakemu po enega dal dvema. mutastima pastirjema iz Mure, bratoma Hajackima, Mihalu in
Cleveland, O. — Gornja slika kaže arhitektovo risbo nove stavbe, ki jo je ta mesec začela graditi May Company v North Olmstead za svojo novo trgovino. Blago bo razvrščeno v pritličju in dveh nadstropjih. Nova trgovina bo dograjena in odprta prihodnje leto, bo največja trgovina te vrste na vsej zahodni strani mesta.
Pri zasajanju prve lopate je bila poleg glavnega upravnika May Company Francisa A. Coy-ja navzoča še vrsta drugih uglednih osebnosti, med njimi zastopniki občine North Olmstead.
Vesolje same delček
Doktor P. F. Brown, fizik v bolj rdeča. Ko svetloba z zelo nacionalnem, laboratoriju za fi- oddaljene galaksije prispe do ziko v Tedingtonu, je objavil ze- nas, je že “utrujena”. Toda e-lo zanimivo in nenavadno teo- nergijo, ki se na ta način izgub-rijo.	| Ija, absorbira vesolje, ki delu-
Naš svet ni — tako trdi ta u-jje kot neke vrste “energetski čenjak — nič drugega kot na-!pivnik” — in ustvarja iz nje vaden atomski delček v določe-; materijo. Materija pa ustvarja nem “vesolju”. Prebivalcem ta-' nove zvezde, v katerih se cepi v kega super vesolja, če pač ob-! nuklearnih reakcijah, emitira-stajajo, bi naš svet izglodal sa-1 joč svetlobo in ostala žarčenja
mo' kot elektron.
Istočasno pa je tisto, kar nam izgleda kot elektron, morda samo “mikrosvet” s svojimi galaksijami, zvezdami, planetnimi sistemi in morda celo tudi z mi-kroljudmi.
Toda težišče v teoriji dr. Browna pa so tisti njegovi argumenti, ki naj ovržejo mišljenje, da se naš vsemir nenehno širi.
(sevanja).
Vse to tvori zaključen krog, v katerem lahko razlikujemo pet stopenj:
1.	Svetloba izgublja energijo zaradi vmesnega delovanja gravitacijskega polja vesolja.
2.	Energija se znova ustvarja in pojavlja v obliki nevtronskih parov, formiranih v vesolju, tam kjer so gravitacijska polja najmočnejša: v galaksijah ali v
Izhodna točka dr. Browna je njihovi bližini, znameniti fenomen “rdečega! 3. Nevtronski pari se pretvar-premikanja” — pojav, da se jajo v pare elektronov in pozi-svetloba zelo oddaljenih gala- tronov.
ksij zdi bolj rdeča, kot bi to pri- j 4. Elektroni in pozitroni po-. čakoVali. Z oddaljenostjo gala- stopoma oblikujejo težjo mate-ksij se povečuje tudi intenziv- rijo.
nost rdeče barve.	|	5. Kondenzirana materija o-
Zaradi tega fenomena so pri- blikuje galaksije in zvezde. Nu-šli astronomi do zaključka, da|klearne reakcije začno proizva-
se vsemirje širi. “Rdeče premikanje” bi lahko pričakovali samo takrat, če bi se galaksije od-
jati svetlobo in sevanja.
Svet dr. Browna je svet, ki zadostuje sam sebi, ki s:e ne ši-
super vesolju in v obeh slučajih veljajo isti zakoni.
Dr. Brown, ki je delal tri leta v Jodrell Banku, znamenitem radio-observatoriju, ki “občuje” z zelo oddaljenimi galaksijami, je nedavno izjavil, da je prepričan, da obstaja neskočno mnogo takšnih super in mikrovesolij.
Usoda njegove teorije je odvisna od tega, ali bodo njegovo tolmačenje rdeče svetlobe sprejeli ali pa ga zavrgli. Ostaja možnost, da bodo aparati umetnih satelitov dali svoj prispevek k rešitvi tega vprašanja. Po dr. Brownu bi bilo potrebno meriti nekatera sevanj a-radiacij e “li-men alfa” — ki jih emitira vodik v vesolje. Merjenje bi morda pokazalo, ali energija sevanja lahko oslabi pod vplivom gravitacijskega polja v kozmo-su.
lavemški s@ trap ¥meia¥aiiia ¥ Wmlmm
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Rusk in obrambni tajnik McNamara sta na pomladanskem posvetu NATO v preteklem mesecu pritiskala na zaveznike, da naj bi vsaj “moralno” podprli boj proti komunizmu v juž. Aziji s tem, da bi poslali nekaj ljudi v Južni Vietnam, ki je v skrajni nevarnosti pred komunistično napadalnostjo.
Nekatere članice NATO, kot na primer Nizozemska, so A-merikancema povedale kar od vsega začetka in naravnost, da se ne čutijo dolžne pomagati v
la je sklenila, da bo poslala tja le bolnišnico, ki jo bodo oskrbovali civilisti, ne bo pa poslala tja nobenih nemških čet. To' bo nemški kancler dr. L. Erhard povedal nemara še danes v Wa-shingtonu, ko pride sem iz Ot-tawe na uradni obisk.
lifajgi iali ZaiiiiarjH brezoijresfit© pusaplo
DAR ES SALAAM, Tang. — Rdeča Kitajska je obljubila dati Zanzibarju 15 milijonov dolarjev dolgoročnega posojila brez obresti za izvedbo gospodarskih načrtov. V Peiping je odpotovala posebna delegacija Združene republike Tanganjika in Zanzibar, v kateri je tudi znani levičar Abdul Rahman Mohamed Babu.
Ni jasno, ali je posojilo namenjeno Združeni republiki ali samo Zanzibarju. V smislu dogovora o združitvi obeh republik je Zanzibar ohranil le notranjo samoupravo, med tem ko je zunanja politika in sklepanje pogodb s tujimi državami pridržana osrednji vladi.
Kitajci kažejo za Zanzibar izredno zanimanje in pošiljajo tja svoje strokovnjake pa tudi razna mladinska in druga zastopstva.
“Novi naseljenci”
ne “Novi Avstralci”!
MELBOURNE, Avstral. — Minister za vseljevanje je uradno objavil, da so oni, ki se sedaj naseljujejo v Avstralijo, “novi naseljenci” in ne “Novi
boju proti komunizmu v jugo- Avstralci”, dokler ne postanejo
vzhodni Aziji, druge so omahovale, Zahodna Nemčija pa je celo nekaj obljubila.
državljani.
Avstralija se na vse načine trudi, da bi povečala število be-
Sedaj je postalo1 očitno, da lih priseljencev, hrani pa se pri-Združene države v pogledu bo- padnikov rumene rase. Vselitve-ja v Južnem Vietnamu na svo- ni minister je dejal, da zato, ker je zaveznice v NATO1 ne smejo se je izkazalo, da se ti ne “vto-računati. Celo Zahodna Nemči-1 pe” v novo sredino.
»G,:-','1	^	; vg, iv.-,-	».dv>v-'v>v-
V BLAG SPOMIN
NA 26. OBLETNICO ODKAR SO UMRLI NAŠ OČE IN 17. OBLETNICO SMRTI NAŠE MATERE
daljevale od nas. Prav tako, kotjri in v katerem se materija ne-! se izgublja žvižg vlaka, ki je: nebno tvori in uničuje. Ta ci-! zdrvel mimo nas, tako slabi tu- klus je odvisen od medsebojne-i
di frekvenca svetlobe galaksije, Iki se od nas oddaljuje. Svetloba je vedno bolj rdeča.
Dr. Brown se s takšno razlago ne strinja. On trdi, da postaja svetloba vedno bolj rdeča zato, ker prehaja skozi gravitacijsko polje kozmosa. Na svo-
ga delovanja treh osnovnih e-lementov — skoraj nestvarno drobnih delčkov, ki jih fiziki imenujejo nevtroni, precej večjih in masivnejših elektronov in kozmosa kot celote.
Vsak kozmos ima lahko vlogo “elektrona v določenem super-
jem dolgem potovanju izgublja vesolju”, ali pa da postane svojo energijo in postaja vedno! “nevtrino” v določenem super-
OčE
MTBS PALČIČ
ki so umrli 11. januarja 1938.
Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, srce naše zate bije,
Ti pri Bogu pros’ za nas.
MARY PALČIČ, hči; ANTHONY in ERNESTI", sinova Cleveland, Ohio, 11. junija 1964.
MATI
mm Pini
ki so umrli 11. junija 1947.
Ko naša mama v grobu spi, za našo srečo prosi, v neskončni božji milosti' naj večna luč ji sveti.
pel pleča, stisnil prsi — in (Kubi, fantoma, od katerih je mreža je počila. Uprl se je, Jvsak lahko dvignil v zobeh sunil — iztrgal jo je iz okna.'po dva centa železa, na hrbtu Za hip je obnemogel. Zdelo pa najmanj pet centov.
Ženske dobijo de!©
Žensko za pomoč v kuhinji
Somova restavracija n a 6036 St. Clair Ave. išče žensko za pomoč v kuhinji od 4. pop. do 10. zv.	(x)
MALI OGLASI
V najem
Oddamo pet lepih soh in trgovski prostor, pripraven za karlkoli, ali urad, na E. 74 St. in Donald Ave. Kličite 442-4751.
(122)
Izvršujem® semesiSna I
efpla Dovozne poti, pločnike, j mKibSi brezplačna ocenitev. ;
JOHN ZUPANČIČ, KE 1-49931

V najem
Tri sobe in kopalnico, na novo dekorirane, spodaj, oddamo na 1128 E. 67 St. Kličite EN 1-0805 po 6. uri pop.
_____________________—-(118)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 5-5, zidana, 3 garaže, v fari Marije Vne-bovzete, v izvrstnem stanju. Kličite lastnika za sestanek PO 1-3141 po 4:30 pop.
(117)
Ženitna ponudba
Ameriški Slovenec, star 48 let, vdovec, z lastno hišo in dobrim delom, postaven, želi spoznati slovensko ali ameriško dekle, staro 26 do 35 let. Mora biti katoličanka in dobra gospodinja. Pismene ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Ameriški Slovenec”.	(118)
Hiša naprodaj
Dvodružinska lesena hiša. 5-5, na 16910-12 Grovewood Ave. 819,800. Kličite IV 1-2068 po 5. uri pop. (117)
Stanovanje išče
Slovenska družina z dvema otrokoma išče 4 ali 5-sobno stanovanje v collinwoodski okolici. Pokličite HE 1-0628 ali 486-1148 po 6. uri zvečer.
— (116)
Pekarna naprodaj
Tieber’s pekarna na 7406 St. Clair Ave., med dvema veletrgovinama, je naprodaj. Cena $4,500 vključuje vso opremo. Lastnik pomaga finansirati in uvesti kupca. Dober promet. Pokličite IV 6-3255 po 7. uri zvečer.
Naprodaj
Lepa, 7-sobna, enodružinska hiša na Homer Ave. Po zelo zmerni, ceni zaradi zapuščine. Kličite CH 1-5343.	(118)
SPOMENIK NEKDANJIH DNI '■— Slika kaže staro stolnico v St. Louisu med stranema dvižnega mostu preko Mississippija. Cerkev je bila zgrajena leta 1834.
Stanovanje dobi
Pošten moški, ki obvlada angleščino, dobi brezplačno sobo, kuhinjo in, kopalnico v zameno za poučevanje angleščine ob večerih. Vprašajte na 6018 Glass Ave. tel. 431-5659.
— (117)-
V najem
Na 1069 E. 72 St., oddamo 2 opremljeni sobi in porč eni osebi. Kličite RE 1-7051.
(117)
Fine hiše na dobrih prostorih
Grovewood — Boulevard, skoro nov zidan veneer bungalow, zelo dobro zgrajen, 4 spalnice, razvedrilna soba, garaža za 2 kare.
V	fari Marije Vnebovzete, bungalow, 2 spalnici, garaža.
Blizu E. 185 St., zidana veneer ranch hiša, 3 spalnice, sončna soba, razvedrilna soba, garaža.
V	Grovewood okolici, hiša s 3 spalnicami in ekstra loL garaža.
. Madison-on-the Lake, velik lot, vse udobnosti vpeljane ih plačane, lepo obrežje za ribarili je, kopanje in čolnarstvo. Cena samo $1800.
KNIFIC REALTY
IV 1-SS80	820 E. 1S5 St.
"KMEHIŠKA DOMOVINA,

Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanorljeiia 23. novembra 1914
v Zedinjenih Državah C0flaf fnlmf H! lnkorp- v drž‘ Ulilloia Severne Amerike ^«eZ*	liž* 14. maja 1915
NTaše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St, Bensenville IU.
1, podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St Manor Pa. 2 podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, IU. Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, LI. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St, No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St, Rt. No. 1, Lockport UL Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, IU.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 1J\
JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Predsednik Atletičnega odseka:
ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, H?
URADNO GLASILO:
AMERIŠICA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena L 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek •	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolhišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111.

tstfortaiif iteilog
Joliet, 111. — This notice is ] to advise you that a most important meeting of Lodge No. 1 is to be held at St. Joseph’s Ferdinand Hall on Sunday, June 28, 1964 at 2:00 p.m.
The proposed delegates to the 17th Regular Convention °f the Holy Family Society "ivill be elected at this meeting. It is your personal duty to select and elect the most qua-Ofied representatives of your lodge to serve as delegates to the convention.
Sec’y.
iddera fielding
Joliet, 111. — Congratulations to Mr. and Mrs. John H. Nemanich on their 50th ^nd golden wedding anniversary. They reside at 650 N. hickory St., Joliet, Illinois.
■^tr. Nemanich is a charter Member of the Holy Family Society. Mr. Nemanich , and the former Mary Simonich ^’ere married June 1, 1914 at St. Joseph’s Catholic Church,
V the late Rev Kranjec.
An anniversary Mass of thanksgiving in their honor ^vas held on June 7th, 10:00 °’clock Mass at St. Joseph’s h’hurch, followed by a family pinner at the Cozy Cottage.
Open House” was held in their home from 2:00 until h *00 p.m. that evening.
The couple have two sons,
’tbhn and Norman, two daugh-tei’s, Evelyn (Mrs. Frank) hustick and Dorothy (Mrs.
Joseph) Horvat. The ceie-Jl’ants also have six grandchildren.
On behalf of the member-,
"hip of the Holy Family So- from Collinwood ^ety, we wish this remarka-1 couple an abundance of tt°od health and happiness.
J.K.
it šle Haptisi Loigi Isl Vi
Chicago, 111. — Dear Brothers and Sisters: A special meeting will be held on June 28, 1964 for the members of St. John Society at St. Stephen’s lower church hall at 2:00 p.m. This is a very important meeting. We will announce our delegates for the Holy Family Society convention which will be held at Joliet on August 16, 17 and 18. So don’t forget, you have a date, June 28, at 2:00 p.m. There will be no meetings for July and August, so don’t forget your dues. Be careful while driving, have a good vacation and we will see each other in September..
The May 16 Party, given in honor of St. John’s membership, was a great success, and I mean a success. I would like to t h a n k the committee: Frank Turner, Wilma and Joseph Sinkovič, Charlotte and Anthony Tomazin for the wonderful job they did, the workers John Kovas, and Wilma Sinkovič at the door, our cooks Frank Turner, Charlotte and Mary Tomazin, John Toplak, Jr., and Joe Grzetič behind the bar, Billy Riech and his band, Verona Gyorkis for the potica, and the ladies from St. Ann Society, thank you. Oh, yes, cigars for the men and orchids for the women, what a party!
If you are planning to have a small gathering about 150 in the near future, Mr. and Mrs. Anton Tomazin’s Tavern and hail is the place for you. You get that friendly Slovenian atmosphere and food out of this world.
We had a few out of town visitors from Menteno, 111. and Ohio. We ' were glad to have you at our party. Thank you for coming, jwe enjoyed your company [very much.
Yours truly, John and Katherine Kovas, would like to thank their children Florentine and John Jr., for the surprise party on their twenty-fifth wedding anniversary held on May 31. To Fathers Kennedy, Nickels, and Sauer, to our M.C. Louis J. Zefran, Eliz. and their daughter and the many relatives and friends Nick and Josephine Stepetich and children, and Mrs. Catherine Delich and Cathy from Kansas City, Kans. Thank you one and all!
I would also like to announce my daughter Florentine Kovas’ engagement to a very nice young fellow, Mr. George Foose from Belwood, 111. Their wedding is to be held on September 12, 1964. God Bless you!
Fraternally yours,
John Kovas, rec. sec’y.
“Tony in Gerry” in si ga položil na podlaiket dobro ped nad zapestjem. Predstava se je začela, največ je bilo visokih premetov.
' Vzkliki občudovanja, smeh, h gruči so se primaknili še drugi gostje, v splošnem vrvežu sta bolhi izgubili smisel za orientacijo ali pa sta se zbali hrupa: druga za drugo sta padli mimo zapestja in pristali nekje na blatnih deskah pred točilno mizo. Gledalci so se sklonili za njima, iskali in se prerivali. Nekdo ju je pohodil.
Zaplet:	dreser in lastnik je
¥al Isfsr ¥a§ šakal
Cirkus Mh in oranae
Zaradi dveh dresiranih bolh, ki ju je doletel žalosten konec pod zimskimi čevlji na nogah, katerih lastniki so se naglo prestopali : zaradi prepričevalnega zamahovanja z rolkami, so prišli pred sodnika štirje skladiščni delavci na živilskem trgu Co-vent Garden v Londonu.
Začelo se je s stavo, “šolane bolhe? Take, ki telovadijo na gospodarjevo željo in migljaj? Beži no, sleparija!” je rekel skladiščnik Wathins pri drugem vrčku piva.
Res so take bolhe, je trdil prijatelj Rainbow, pred dnevi je mlad fant vprav v tej pivnici razkazoval dve. “Tony in Gerry jima je ime, čudoviti bolhi, ti rečem!”
Druga dva v štiričlanski družbi, prav tako uslužbenca živilskega trga, sta bila Watkinsove-ga mnenja. Angleži bi ne bili, kar so, če ne bi sklenili stave. Rainbow dobi petnajst funtov, če pripelje človeka, čigar bolhe so voljne nastopati v javnosti, v nasprotnem primeru pa izgubi tri funte. Drug za drugim so segli v žep, točaj je vzel v varstvo osemnajst funtov: oni trije so jih dali vsak po pet, Rainbow pa tri.	j
Naslednji večer: mladi dreser je vzel iz škatljice boljši parček
zahteval odškodnino. Kje neki,'dreser bolh mora dobiti zado-1 ne narave, torej nič denarja, de-so rekli štirje in še drugi gledal- ščenje, toda prizadejana škoda set gajbic pomaranč, vsak drugi
ci. Razprava o tržni vrednosti je čustvene kot komercial-1 dan po eno.
dresiranih bolh je postajala -----------------------------------------------------i_____
hrupna, pod vplivom piva in whiskyja se je sprevrgla v pretep, ploskim udarcem so sledili zamahi s pestjo. Nekaj pomirjevalnih glasov je predlagalo pet funtov odškodnine, mladi dreser je skorajda jokal: njemu sta Tony in Gerry vredna več kot
Oko postave. Zapisnik. Nekaj dni kasneje je sodnik dolgo raz-1! mišljal, preden je odločil: mladi N
PRISLAN provision SLOVENSKA MESNICA	STANKO PRISLAN 1147 Addison Rd.	EX 1-1419	
Naše posebni , SIRLOIN	IK STEAK	*****	asti fra teden: ROUND	m STEAK
1 boneless	/7^ fh 1 BEEF STEW	m* [	PORK	||L STEAK	251.
a cis
Fill TOURS
je na peli!
lune 13 to Sept. 5
Cedar Point Special Every Mon., Wed., Sat.,—$3.25 June 27
Ashland Balloon Festival—$2.75 July 13
Kingwood Center, Mansfield-$3.50 August 2
Pilgrimage to Carey, Ohio-$4.25 August 23
? ? Mystery Tour 11 — $1.75 September 20
Pilgrimage to Frank, Ohio—$3.00 September 25
OhioSwiss Festival, Sugsrcreek—$4.25 Ostofcer 11
Fall Foliage Tour-$2.25
Zaznamujte na koledarju. Zaradi otroških cen ali zaradi pojasnil o budžetnih vozovnicah, o času itd. pišite na: CTS FUN TOURS, 1404 E. 9th St., Cleveland 14, O. Pri naročilu vozovnic po pošti, pošljite ček na CTS FUN TOURS, 1022 Carnegie Ave., Cleveland 15, Ohio, ali. jih kupite pri CTS Information, Booth, Public Square.
DOBRODOŠLI!
»»K «1 mmm i oesyii,,, im im ?
Zato tekne Stroh’s boljše? to je fišfoTlZa večmb ljudi pomeni varjenje z ognjem čistejši, bolj osvežujoč okus, izvrsten prav do konca. Druga
’AT'!?')
piva ne morejo trditi tega. Vsi pivci Strok's piva V	^	9
so si edini... dajejo prednost z osirjem varje-
nemil pivu!
\ M K II 1 t A ’ S O Ni L Y F 1 !l F - U K F VV F O n E F JI
RABITE EAGLE ZNAMKE KCT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY,
1EGOVINAH!
Domačinske potrebščine za dom in poletne hišiče
~	barvita, trpežna
. mim strmisčm mmmi
Prevleka za tank Prevleka za pokrov Prevleka za sedež
0.98
jjjlgggjJ garnitura
o Bela ® Rumena ® Gozdno zelena ® Crno-fcela » Lilasta ® Rožnata e Mceno-rcza ® Kraljevsko modra “
Turkizna
Polepšajte Vašo kopalnico s to 3-delno pralno, bombažno garnituro. Tank je preoblečen tudi spodaj, da preprečuje vsako kapljanje vode. Ne plesni, prikrojena za vse vodne tanke.
[PiSEiM illOT! “fft&hawk” takžas rpn?
Originalno po 2.49 vsaka
Zm ne Mohawk bombažni percale rjuhe v priljubljeni velikosti 63 x 99”. — Prvovrstni, fini, česani bombažni percale, ki se krasno pere... Založite se šepaj in varčuj te pri; nakupu teh krasnih percale rjuh, ki so benejše ed muslinastit,
vsaka

“Beacon” rožaste
79x 80 vel. ozke ali široke
poletne odeje
-7.99
F&gBdf vsaka
Lahke peleine edeje iz rajona in bombaža, z lepim svilenim obšivom. Na izbiro v lepih gladkih barvah ali rožasto potiskane. Idealne za počitniške hišice, za domove, motele, po nizkih budžetnih cenah.
BASEMENT DOMESTICS DEPARTMENT, THE MAY COMPANY, DOWNTOWN, HEIGHTS, SOUTHGATE, PARMATOWN

6
AMERIŠKA DOMOVINA,
Pierre Benoit
VELIKI JEZ
ROMAN IZ IRSKE
“Kaj hočem reči? Nič, česar ne bi že vedeli, gospod profesor. Popolnoma se je stemnilo. Ubogi ljudje, nocoj bodo morali še veliko trpeti v blatu . ..”
Molče sva sedla spet k mizi. Gospod Terence je prižgal luč, ki je prijetno napolnila sobo.
Zastri je okno s težkimi zavesami, toda ostalo je odptro. Opazil sem, da ni hotel imeti opravka s policijo.
“Vincenta Laboulbena še ni nazaj,” sem menil kar tako, da bi kaj rekel.
Gospod Terence se je smehljal:
“Gotovo ima velike težave s prošnjo do dobre vratarice v ulici. Nansouty. Da, prav gotovo! Kajti zamude ni pripi-savati njegovim dvajsetim konjskim silam. Avto je v resnici eden najboljših.”
Šel je v temen kot sobe in brskal po velikem kupu časopisov.
Vrnil se je s številko “Revue de Mondes”, ki mi jo je položil na mizo in je s prstom pokazal na kazalo.
Obenem sem slišal, kako je s spremenjenim, presunjenim in resnim glasom rekel edino besedico: “Hvala!”
Položaj je postajal vedno bolj nemiren in čuden. Toda polagoma sem začel razume-
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP WANTED
REGISTERED
NURSES
IMMEDIATE openings, with good opportunities for registered nurses in new, developing psychiatric hospital with rising salary schedule. Evening and nigihlt differentials. 40 hour week, 3 weeks vacation. Hospitalization. — Call MR. HENRY KNIGHT DIRECTOR . OF NURSING RIDGEWAY HOSPITAL 520 N. Ridgeway Ph. 722-3113
(118)
REAL ESTATE FOR SALE
vati. V pregledu vsebine, ki mi jo je pokazal gospod Terence, sem čital:
“F. Gerard, profesor na Col lege de France ...” “Junaški nastop irskih polkov v Franciji, v Dardanelah in v Srbiji.”
“Hvala,” je ponovil gospod Terence.
Starec je stal pred menoj.
Prijel me je za roko in mi jo stisnil.
“Hvala, gospod profesor.”
Nisem mu odtegnil roke.
Zakaj nisem rekel niti besedice, da bi razjasnil ta smešni nesporazum, dokler je bil še čas! Nikdar nisem., mogel tega prav razumeti, še danes se sprašujem, ali bi imel kdo drugi toliko poguma, da bi varal svojega gostitelja v njegovi presunljivi preprostosti.
Prekinil sem molk, ki je polnil vso sobo, in sem z negotovim glasom vprašal:
“Ali ste Irec, gospod Terence?”
Nasmeh gospoda Terencea ni bil brez ironije.
Mislil sem, da ste to takoj uganili,” je rekel in pokazal na sliko, ki je predstavljala ropanje v Droghedi.
Vzel je revijo v roke in listal po njej.
“To je prvič, gospod profesor, da resnično priznava neki tujec napore Irske. Prav je, da je vendar nekdo povedal te stvari. Tem bodo sledile druge in na podlagi teh nas ne bo mogoče obtoževati veleizdaje. Hvala vam za to, gospod profesor.”
“Ali vas smem prositi za požirek vode?” sem prosil.
Gospod Terence je vstal in mi nalal čašo vode. Potem pa je nemoteno nadaljeval svojo himno hvaležnosti:
šele pred kratkim sem zvedel, koliko je napravil profesor Gerard v Franciji in v Evropi za svobodno Irsko, šele malo časa vem, da ste v svojim velikim vplivom podpirali napore Douglasa, Hydea, Davida Comyna in velikega Eoil Mac Neilla, odkar obstoji Galska liga. Po vaši zaslugi je zvedel svet, da obstoji Irska, da hoče biti svobodna dežela,
CHICAGO, ILL.
AUSTIN — Owner Retiring. 2 bed-rm. Brick Ranch, carpet, drapes, appliances, gas heat, cer. tile kit. and hath. Bsmt, powder rm., Brick gar. $22,500. Call ES 8-5501 Eve.’s. (117)
SMALL HOUSE — Auto gas heat and hot water. 1 bedroom. Close to everything. By owner. $10,500. UN 7-8965.	(116)
HILLSIDE — By Owner. 6 rm. Georgian; cab. kit.; IV2 tile baths; rec. rm.; gas heat; S/S; 2-car gar.; Lge. lot; low taxes; Nr. schools, shopping; 449-7326.	(118)
BRIDGEVIEW — Owner Leaving State. 5 rm., 3 bdrm., Brk. Bi-level. VA yrs. old, S/S., W.W. crptg, 1V2 baths, Fin. bsmt., cem. side dr., 60x 133’ lot. Close to everything. 458-1543.	(119)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT-LOUNGE, BjTOwner. Ideal South Shore loc. w/extra Ige. parking area. Fully air-cond. Most equip. 2 yrs. old. $100,000 gross. 32 stool bar. Good lease. Owner moving to Arizona. T. Talamonti, 1622 E. 79th. RE 4-9300.	(119)
MALE HELP WANTED
DiE SITTERS
SET UP FOR PUNCH PRESS OR BRAKE PRESS EXPERIENCED 5 day — 40 hour week Excellent Working Conditions
GOOD WAGES FOR TOP MEN
Apply 7 A. M. to 5 P. M. Employment Office
iock-ola ifg. Co.
800 N. Kedzie Avenue NE 8-7600
(116)
REAL ESTATE FOR SALE
WESTMONT—108 S. Washington— By Owner. 5 rm. Bungalow, Living-rm., dining rm., 2 bedrms., Birch cab. kit, sun rm., full bsmt., 2 car gar. Ldscpd. lot 60x150. Close to everything. $14,500. — WO 9-2774.
(116)
ADDISON, ILL. — BY OWNER. 3 Bedrm., Face Brick Ranch. Inclds. Rec. room, Crptg., Fenced yard, Water softener. Excel, loc. Will sacrifice. 132 Janice Lane. PH KI 3-7817.	(II61
da ima svoj jezik in da je njena pravica, če zahteva svojo lastno vojsko in svojo diplomacijo. Ponavljam, da nisem nikak učenjak in da so drugi mnogo bolj poklicani, da vam izrečejo hvaležnost za to v imenu moje domovine. Ta svoj sestavek ste napisali v spomin padlih irskih vojakov od avgusta leta 1914. dalje, zato bi se vam lahko zahvalil neznani poročnik irskih strelcev.”
“Ali ste bili poročnik pri irskih strelcih?” sem ga vprašal začudeno, ker nisem mogel tega spraviti v sklad z visoko starostjo svojega gostitelja.
“Na dan napovedi vojne sem vstopil. Takrat sem še mislil, da bo Anglija držala besedo in da bo vsak strel, oddan proti Nemčiji, oddan za svobodo moje domovine.”
‘Tn ... ali ne verjamete več?”
“Za kakšnega me vendar imate?” je rekel gospod Terence smehljaje se.
Obračal je strani, na katerih je bil tiskan “moj” članek.
“Toda vendar,” je mrmral dalje, “čudim se, da so objavljene take stvari.”
Njegove oči so se svetile. Videl sem, kako se je na nje-
'govern bledem čelu napravila j guba in se poglobila.
“Sebd-ul-Bahr! 25. april 1915. Koliko strašnega sem videl že do tedaj, toda tega, kar sem videl v Dardanelah, še nisem videl nikoli. Bil je dan izkrcavanja in Irci so prišli na vrsto, seveda prvi. Brž ko so se pojavili na brvi, so jih Turki z ognjem naravnost pokosili. Od prvih dve sto mož, samih prostovoljcev, kakor ste docela pravilno omenili, je bilo ubitih 149 in trideset ranjenih. Ostali so poskakali v vodo, da bi priplavali do obale. V vodi pa je bila postavljena nevidna žična ovira, še sedaj gledam smrtni boj sivka-stozelenih plavačev, ki jih je zagrabil za noge podmorski železni oklep. Dvigali so svoje roke visoko . . . sedaj so mrtvi, mrtvi ... in zakaj ? Zakaj?”
Tudi stari mož je izpil sedaj čašo vode.
“To pa, kar vam ni znano, gospod profesor, ali pa vam je znano, pa zaradi cenzure niste smeli napisati, je, da je ostal ta velikanski pogum neznani. V Angliji ni bilo nikdar dovoljeno izgovarjati imen teh irskih junakov. Zvečer na dan izkrcavanja so brzojavke
admirala von Robeka zamolčale imena naših polkov . . . Poldrugo leto, gospod profesor, smo se borili na vam dobro znani način za angleškega kralja. Sedaj je pa konec. Toda popolnoma konec. Ti mali modri vojaki, ki tako hite na tem kolodvoru pod nami, lahko nadaljujejo ta peklenski ples. Za nas je končan. Naša naloga je nekje drugje.”
“Kje?” sem vprašal.
^‘V irskih strelskih jarkih,
gospod profesor. Ne pa v francoskih.”
Mrzel veter je zanihal zavese in prinesel s seboj novo neprijetno trobentanje.
“Zopet nov polk, ki se bo odpeljal,” je rekel starec.
“Kakšna revščina! Ubogi! ljudje! Ah, tudi če bodo zmagovalci, kdo bo pomislil na njihove žrtve na mirovnih konferencah za zeleno mizo?”
Ponovil je:
“Kakšna revščina! Kakšna
revščina!”
“Kaj pa naj napravimo?” je rekel v svoji bolestni vnemi. Potrto je skomizgnil z rameni...
Na kolodvoru je ponehavalo himmenje. Hkrati s hrumom se je manjšala tudi razburie-nost gospoda Terenca. Neslišno je odrinil stol ob mizi ter sedel nanj. Skoraj z mirnim glasom je potem nadaljeval: (Dalje prihodnjič)
P
' F-'v,'FF, ■'F:‘-.F FFF,/FF.FFf FF-FFF/.FF.F/F.t,J' -
fF.,F ' ' F- •/ F;'F F."/ Uš. :
m FRIGIDAIRE
Si Si?	'S',
We have lots of special Frigidaire values.
SPACE-SAVER, DOLLAR-SAVER FREGIDAIRE REFRIGERATOR!
■ .e
•	63-Ib. freezer chest.
•	Full-width Hydrator for fruits, vegetables.
•	Roomy storage door.
•	10.4-lb. Chill Drawer.
11.60 cu. ft., 4 colors or white.
s til®©®
Model D-12-64 per month
Mbrwood Appliance & Furniture
6202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIK & SONS

;;	-	/'FFF: /	,,:'F F; F F ' :	FF-'S
V HLAG SPOMIN
SEDME OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE
Rose T ofant-Sha rkey
ki nas je za vedno zapustila dne 11. junija 1957.
Sedem let je že minilo, odkar si zapustila nas, srce predrago je zastalo in utihnil sladki glas.
Oj, usoda, ki življenje kar naenkrat zagreniš, radost v bridko nam trpljenje z enim mahom spremeniš.
Sonce naj na trato sije, kjer počivaš, draga Ti, duša pa naj srečo uživa, tam v rajski večnosti.
MICHAEL SHARKEY — soprog EMMA — hči	WILLIAM — sin
Žalujoči
Cleveland, Ohio, 11. junija 1964.
1886
Naznanilo in J&ah-Oala
V najgloblji žalosti, pa vdani v božjo voljo naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 16. aprila 1964 izdihnil svojo plemenito dušo in preminul naš ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče in tast
JOHN PER
Pokojni je bil rojen dne 2. marca 1886 v vasi Podbrdo, župnija Moravče, Slovenija, Jugoslavija. Tam v rojstni domovini žalujejo za njim: sestra Ivanka, brat France, svakinja Frančiška in več drugih sorodnikov. V Ameriko je prišel leta 1910.
Pokopali smo ga dne 20. aprila 1964. Iz Zakrajškovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida, od tam pa po žalnih cerkvenih slovesnostih na pokopališče Kalvarija.
Rev. Anthony Muzic je daroval slovesno pogrebno sv. mašo ob asistenci Rev. Jošt Martelanca in Rev. Raymond Hobar-ta. Rev. Raymond Hobart je v pogrebnem zavodu blagoslovil truplo in molil začetne pogrebne molitve, Rev. Jošt Martelanc pa je spremljal pokojnega na pokopališče in molil ob grobu za večno srečo njegove duše. Vsem naša najiskrenejša zahvala za njihovo naklonjenost in duhovno tolažbo. Prav tako iskrena hvala Rev. Francis Baraga in Rev. Norbert Hannibal, ki sta prisostvovala pogrebni sv. maši, kakor tudi Rev. A. A. Audrey, Rev. Victor Cimperman, Rev. Raymond Hobart, Rev. Jošt Martelanc, Rev. Anthony Muzic, Rev. Frank Pajk, Rev. I. J. Paulis, Rev. Anthony Rebci, Rev. John Terzie in Rev. Victor Tomc, ki so prišli pokojnega kropit v pogrebni zavod, zanj molili in nam izrazili svoje sožalje.
Za molitve in sožalne izjave se naj-iskreneje zahvalimo sestram Notre Dame in sestram sv. Jožefa. Posebno zahvalo izrekamo tistim mnogim sestram Notre Dame, ki so nam tako požrtvovalno pomagale v času najhujše žalosti.
Hvaležni smo mnogim članom in članicam naslednjih društev, ki so prišli v pogrebni zavod in skupno molili sv. rožni venec za dušo pokojnega: Društvo Najsvetejšega mena pri Sv. Vidu, Marijina Legija, Ladies Auxiliary Catholic War Vets, Post 1655 in Misijonski Krožek št. 150 Sv. Frančiška Xaverija.
Naj dobri Bog stotero povrne vsem, ki so darovali za sv. maše, za sestre Notre Dame in za druge dobre namene. Hvaležni smo za mnoge prelepe vence, ki so krasili pokojnikovo krsto. Posebno prisrčna hvala
Mrs. Josephine Zakrajšek in Miss Veronica Braidech, ki sta zbirali, ter našim dobrim sosedom, ki so darovali v sklad za sv. maše za pokojnega in za prekrasen venec, ki so ga poklonili.
Srčna hvala za prelepe kartice, telegrame in pisma in vse esebne izraze sožalja. Hvala vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Dobri gospodje Fred Orehek, John Orehek, Albin Orehek, Martin Krivec, Anthony Baznik in Anthony Brodnik so nosili krsto. Prav lepo se jim zahvalimo za to dobrotljivo uslugo.
Zahvalimo se iz srca sorodnicam in prijateljicam, ki so pomagale pripraviti okrepčilo po pogrebu.
Hvala društvu Catholic Order of Foresters za vso počastitev pokojnega so-člana. Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu izrekamo toplo zahvalo za ljubeznivo postrežbe, skrbno ureditev pogrebnih priprav in odlično vodstvo pogrebnega sprevoda.
Posebej se z vso hvaležnostjo spominjamo tistih, ki sc nam prihiteli v pomoč in velikodušne nam pomagali v dneh najhujše žalosti: Mrs. Josie Zak, Mr. in Mrs. John Persin, Miss Mary Per, Mr. Anton Orehek in njegovi sinovi. Naj sprejme iskreno zahvalo zlasti Fred Orehek, ki je prihitel k pogrebu iz Chicago, 111. Poleg teh so nam tudi drugi dobri prijatelji in sorodniki nudili svojo pomoč in nas tolažili. Vsem naša najtoplejša zahvala.
Hvala vsem, ki so prišli v pogrebni zavod pokojnega kropit, vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in zlasti vsem, ki sc ga spremljali na njegovi poslednji zcrae^ski poti do groba.
S spominskimi karticami smo se zahv Kili vsem, kolikor smo imeli naslove. Če bi kdo pomotoma naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo oproščenja. Tole javno zahvalo želimo izreči prav vsem, ki so ka korkoli pokojnega počastili, nam pomagali in nas tolažili ter pripomogli, da so bile poslovilne žalne slovesnosti tako ganljivo lepe. Prisrčna hvala in Bog povrni vsem!
Hvaležna ljubezen nam polni srce; v gorečo se prošnjo preliva molitev:
V nebesih, kjer srečni izvoljeni Tebe časte, naj oče slavi Te presrečen na veke.
Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo; mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas; kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas.
Žalujoči:
MARY PER, soproga
hčere: MRS. JEAN BRODNIK, MRS. VALERIE BAZNIK, SISTER MARY VALERIE JEAN, Notre Dame zetjc: ANTHONY BRODNIK in ANTHONY BAZNIK vnukinje: MARGARET, BARBARA in BETTY JEAN BAZNIK in OSTALI SORODNIKI.
Cleveland, Ohio, 11. junija 1964.