Poštnina plačana v Erotovtnl. Leto LXVDL, št. 181 Ljubljana, sobota 11. avgusta 1934 Cena Dfa L- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — >Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafijeva ulica št. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10L Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Papeževo prokletstvo nad Hitlerjem 5 posebno encikliko namerava baje papež prokleti nemško narodno socialistično stranko — Odmev v Berlinu Berlin, 11. avgusta, r. Po vesteh iz Rima, ki jih potrjujejo tudi pariške informacije, namerava papež Pij XI. v kratkem na svečan način proglasiti prokletstvo nad vso nemško narodno socialistično stranko. Prokletstvo bo objavljeno v posebni encikliki, naslovljeni na nemške škofe. V encikliki bo papež naglasu poganski značaj narodno socialističnega pokreta, zlasti pa bo zavzel ostro stališče proti narodno socialistični teoriji o nadmoči arijske rase. Prokletstvo je ena najhujših kazni, ki se jih je pos J r. zevala katoliška cerkev v srednjem veku, zlasti v dobi inkvizicije. V zadnjih sto letih se Vatikan ni več zatekaj k tem srednjeveškim sredstvom, marveč je skušai po diplomatski poti in potom koncesij izravnati nastale spore. T berfinskih krogih vesti o akciji papeža živahno komentirajo. V tem vidijo dokaz, da Vatikan nikakor ne želi sporazuma s sedanjim nemškim režimom. Pri tem opozarjajo na to, da narodni socializem, ki je le po nemško prikrojena kopija italijanskega fašizma, Papež Pij XL v stvari ne zahteva nič drugega, kakor to, kar je zahteval in dobil italijanski fašizem: katoliška cerkev naj se odreče svojim posebnim interesom in ciljem v posvetnih zadevah in naj sodeluje z državo na enak način, kakor sodeluje v Italiji. V Italiji ni bilo nobenega primera, da bi se bil Vatikan upiral željam režima in je odstranil celo najvišje cerkvene dostajanstvenike, ki niso bili po volji režima. Pri tem opozarjajo zlasti na primer goriškega nadškofa dr. Sede-ja in na imenovanje njegovega naslednika. Kar je dal Vatikan fašizmu, to lahko tem prej da narodnemu socializma, kajti katoliška cerkev je v Italiji državna cerkev, dočim je v Nemčiji v veliki manjšini. Če bo papež izvršil svojo grožnjo, bo narodno socialistični režim segel po represalijah, kar pa more bolj škoditi interesom katoliške cerkve v Nemčiji, kakor pa interesom režima, ki je baš sedaj, ko je Hitler postal ob enem tudi državni predsednik, na vrhunca svoje moči. Konec nemške kampanje proti Avstriji Nemška vlada je razpustila avstrijsko legijo in inter- hujskača proti Avstriji, Frauenfelda in HaMchta Dunaj. IX avgusta, r. Iz Pariza, Londona m Berlina so prispele že včeraj soglašajoče vesti, da je bila istočas- Teo Habicht no z razpustom tkzv. avstrijskega deželnega vodstva narodtno-socialističoe stranke v Nemčiji razpošcena tudi avstrijska legija. Oficijelno ta vest še ni potrjena. Po zasebnih vesteh pa se potrjuje, da je tabor avstrijske legije že bpraznjen in je bilo vodstvo razdeljeno v razna na-rodno-soctahstična delavska taborišča. V teku včerajšnjga dneva je hO odpu- ščen ghvvnt štab in neznano kam odpravljena vsa propagandna literatura, ki se je je posluževal Habicht. Na ofici-etnfli mestih v Monakovem odločno zanikajo, da hi bil ta ukrep v zvezi z imenovanjem Papena na Dunaju, marveč naglasajo, da je vzrok zanj samo ta, da je avstrijska legija zlorabljala gosto- Frauenfeld ljutmost Nemčije. Ffcanenfeida in bičata so baje mternfrafi na Hitlerjeva amnestija V zvezi s izdal splošno predsedniške oblasti je — Značilen komentar nega glasila Berlin, 11. avgusta, r. Državni uradni bst objavlja danes zakon o splošni amnestiji v zvezi s prevzemom predsedniške oblasti po Hitlerju. Pod splošno amnestijo spadajo vse kazni do 6 mesecev zapora in do 1000 mark globe, ako obsojenec ni bil že prej kakorkoli kaznovan. reami do 3 mesecev- in do 500 mark globe se odpuščajo brezpogojno ako je kaznivo dejanje izvršeno pred 2. avgustom 1934. Izmed političnih prestopkov spadajo pod amnestijo samo kazni zaradi razžaljen je >Fuhrerja« aii državnega kancelarja v besedi in pismu, ako te žalitve niso izvirale iz nacionalistične mržnje ali iz sovraštvo do Nemčije. Odpuščajo se dalje vse ka:zm* zaradi telesnih poškodb v polnočnih prepirih in pretepih. Izvzete pa so od amnestije kazni zaradi veleizdaje aH izdaje vojaških tajnosti ter prestopki zoper zakon o eksplozivih, ako je bdi pri tem kdo ranjen ah' ubit. Vse osebe, ki so v pritvoru, se morajo takoj zaslišati. njihovi slučaji nemudoma proučiti in če spadajo pod amnestijo, aretirane: takoj izpustiti, ako se more pričakovati, da se v bodoče ne bodo ponašali sovražno proti narodno socialističnemu režimu. Po želji Hitlerja B* ^^r*» posebno milostno postopati z vsemi aretiranci v mmti z dogodki 30. jtscSjai. BerĐn, n. avgusta, r. >Volkisoher Be-obachter« komentira amnestijo nemške vlade. Last pravi, da so se po 190.8 letu vrstile v Nemčiji mnoge amnestije. Vse pa so hale kupčija med političnimi strankami Sedanja amnestija pa je dejanje milosti. Nacionalno socialistična država je tudi tu temeljito izprememla pojme. Nova država ne živi od kupčije, marveč od gradbene volje in od vere. Kjer pa je vera, tam je lahko tudi milost. Vsa Nemčija veruje Hitlerju in v njegovo notranje poslanstvo. Le na ta način je mogoče razi imeti globoko vsebino sedanje pomilostitve. Tudi drugi listi naglašajo, da je vlada dokazala svojo velikodušnost. Pomilostitev bo omogočila tisočem, da se vrnejo v občestvo svojih rojakov. Karambol italijanske vojne ladje Rim, 11. avgusta. AA. Izvidnica >Uzo cfa Mare< je na potu iz rimskega Lada v Neapelj trčila v prelivu med otokom Pro-cida in rtičem Mizeno v parnik >Palada<. Izvidnica se je pri tem poškodovala, vendar je še mogla doseči Neapelj. Trije Oa-v t njene posadke so bili ubiti. 17 pa ranjenih. Parnik >Paladat ni poškodovan. Preiskava Je v teku. Kemal paša pose ti Bukarešto Bukarešta, 11. avgusta, r. V teko prihodnjega meseca bo poeetil predsednik turške republike Mustafa Kemal paša nununskegs kralja Karo!a. Točni datum po&eta še ni določen, vsekakor pa bo Kemal paša polotil romunskega kralja pred njegovim potovanjem v Pariz, ki je določen xa konec septembra. Prepovedan govor Strossmajerja Zagreb. 11. avgusta- r. Državno tošilstvo v Zagrebu je prepovedalo rasširjenje brošure, v kateri je natisnjen Strossmaverjev govor na cerkvenem »bom v Rima o nezmotljivosti papeža. Ruski letalci v Parizu Pariz, H. avgusta. AA. Odpravnik po-ruskega poslaništva Rosenberg je priredB banket na čast ruskim letalcem, ki so obiskali Francijo. Banketa so se UdeležHi letalski minister Penam, minister Herriot, francoski poslanik v Moskvi, višji uradniki francoskega zunanjega ministrstva, več generalov in člani ruskega odposlanstva. Železniška nesreča v Franciji Pariz, 11. avgusta, n. Na železniški postali Brio v (ienartmanij Haute Laire je v pre-tefcb noči tovorni vlak za vozil v potniški vlak, M je stal na postaji. Strojevodja tovornega viska je bil ubi-t Štirje železničar p *n en potnik so bdi hujše ranjeni. Elektrifikacija Jugoslavije v 1$ letih Načrt zakona o sistematični elektrifikaciji vse države — Maksimiranje cen električnega toka Beograd, 11. avgusta, r. Pri rainistrstvu za gradnje je bil svoječasno postavljen poseben odbor, ki je imel nalogo izdelati načrt zakona o elektrifikaciji kraljevine Jugoslavije. V odboru so naši najboljši strokovnjaki. Te dni je odbor končal svoje delo ter predložil načrt zakona pristojnim in zainteresiranim činiteljem. Načrt zakona obsega 70 členov in je razdeljen na devet poglavij. Načrt predvideva elektrif'kticijo vse države v roku 15 let. Delo bi se izvršilo postopoma po točno določenem načrtu, ki predvideva tri petletke. V prvi petletki naj bi se elektrificirala vsa večja mesta in kraji, kjer so večja industrijska podjetja. V drugi petletki je določena elektrifikacija vseh manjših mest, v tretji petletki pa vsi ostali kraji, ki žele, da pridejo v ta načrt in ki izpolnijo določene pogoje. V prvi vrsti mora biti podana rentbilnost elektrifikacije. Podjetje more v takem primeru zahtevati znižanje prispevkov ali obvezo za minimalno porabo toka sorazmerno z izdatki za elektrifikacijo. Pod ta zakon spadajo vsa podjetja, ki se bavi jo s proizvodnjo električne energije razen državnih elek- trarn. Izjemo Lahko tvorijo tudi podjetja, ki proizvajajo tok visoke nepetosti samo za lastno porabo. Izvzamejo se lahko rud: podjetja, ki proizvajajo električno energijo in jo oddajajo v krajih, kjer še ni izve dena elektrifikacija, vendar pa oddaja ne sme presegati 20 kilovatov. Za pogon pri proizvodnji električne energije smejo pod jetja uporabljati samo domače sirovine Dovoljenja za osnovanje novih elektrarn se bo izdajala v bodoče prvenstveno občinam ali občinam in zasebnim podjetiem. če se doefovore za skupno delovanje in le tam. kjer ni takih interesentov, se bodo izdajala dovoljenja zasobrrkom. Ostala podjetja bodo dobila dovoljenje in sicer: nodietja z nad 7500 kilovatov za o0 let, podier * § „\V) do 7500 kw za največ 50 let. podjetja za 3č> do 350 km največ za 40 let. manjša pod jetja pa največ za 30 let. Zakon določa rudi všino cene za električni toV pravice m dolžnost' elektronih podjetij, kontrolo m revizijo koncesij in tari j ter osno\-anje posebnega posvetovalnem odbora pri gradbenem ministrstvu. Roosevelt hoče vztrajati V velikem govoru, ki so ga prenašale vse ameriške radijske postaje, je izjavil, da bo brezkompromisno nadaljeval svojo gospodarsko politiko Green Bay (Wisconsin), 11 avgusta, d. V sovom, ki za je ime! v Green Bayu in ki so ga prenašaj po radiju po vsen Zedi-mem.h državah, je predsednik Roosevelt slovesno izjavil, da hoče neomajno vztrajati pri novi gosnodarsk; politiki, ki jo je uvede4. Roosevelttovemu govoru pripisujejo v političnih krogih tem večji pomen, ker se je kampanja za jesenske volitve v večni zveznih držarv že pričela in ker spravl-i ado republrkanci. kakor vse k2 že. borno proti Rooseveltovi gospodarski polivki v ospredje svevje volilne propagande Roosevelt ie ostro nastopni proti onim eo-srodarskirn krogom, ki streme po vrnitv' k staremu gospod ar skemu sistemu neomejenega pridobi vanj*. Poudarili je, da se nova poHtika ne bo omilila, temveč se bo S© izjpopohiiaia. Izjavit je svoje prepričanje, da bo našel pri množicah odobravanje ter ru«i-hovo podjporo. Podjetnikom in trgovcem, k-zahtevajo odlpravo državnega nadzorstva nad gospodarstvom, mora reči, da bi to romenilo obnovo divjih spekailacii^k;h metod in borznih manipulacij, ki so svojčas povzročile tako usodme pan-ike. Zato se bivalstvo Zedinienih držav noće več vrniti v prejšnje razmere. Nadalje je Roosevala izja«v£!, da bo via da nadafjeva4a svojo pot, ker še nadali* obstoja zahteva lijudstva po konstruktiv- nem vodstvu. Roosevelt eafeteva za svoje poBtto prstanek prebivalstva hrer pridržka ter izjavlja, da vlada n<* namerava povzročiti krivice poštenim podjetnikom Ukrepi, s katerimi siotrša vlada cadostiA« vsem zahtevam socialne pravičnosti. n» obstojajo v tem. da b: se enemu fjma)o m dnugemu dajalo. M stremimo za te»m. f§ dejal Roosevelt, da bi potrmoim3 blago "taiiiie s skupnim delom n da b; h teea blagosti n i a deležni w. New York, 11. avgusta. AA V tukajšnjih bo ranili terort misli 10. a.j h* do /-a rad ameriškega zakona o nac onal'zaci'i ^reibra ;zvršen: izdatni nak".!T> ^rehri v ktotonn stvu. Ali lochneška pošast zares živi? . da živi v lochneškem jezera zares neka doslej neznana pošast, ki so jo celo foto- London, 11. avgusta, r. O pošasti, ki se ]e čaje poja^fa v lochnesiiem jezeru, so se širile od lani dalje najbolj fantastične vesti. Nekateri so trdili, da so videli pošast na lastne oči, drugi zopet so jo zaman čakali dneve in dneve. Ni se prika?ala Med učenjak7 in pomorsk'mi strokovnjaki se je vnela cela vojna. Eni so trdil;. da je docela mogoče, da se je kasa pred po4 opna pošast obranila na dnu morja i d sedaj priplavala na površino, drugi pa so smatrali take trditve za plod fantazije. Nato so se odločili za znanstveno preiskavo. Posebna ekspedicija londonskih učenjakov je 4 tedne sistematično opazovala lochneško jezero in po obali nastavila vse mogoče opazovalne instrumente. V tej dobi se jim je posrečilo, da so napravili o tej zagonetni polasti 21 fotografskih posnetkov. Pet fotografij je docela uspelo. Po teh fotografijah se vidi, da se zares pojavlja v lochneškem jezeru neka pošast z dolgim vratom, sorazmerno malo glavo in zobčastim grebenom na hrbtu. Pošast pa skoraj stalno plava pod vodno gladino in se včasih le za par sekund pokaže nad površino vode. V vodi se giba z veliko okretnostjo in brzino. Učenjaki sedaj na podlagi teh ugotovitev nadaljujejo opazovanja in proučevanje in obetajo se torej se senzacionalna razkritja. London, 11. avgusta. Predsednik »Orlove zvezde« in britanskih domini jonskih za-varovafcdh družb, sir Edward Mountain je ekspedicijo, da prouči takozvano lohneško pošast. Za osnovo nadaljnih raziskovanj te ekspedicije bo služilo gradivo, ki ga je zbralo 2(1 raziskovalcev, ki so poslednje štiri tedne opazovali jezero in večkrat fotografirali domnevno pomorsko pošast. Pošast v Lochnesn Fotografska posnetek dr. TOfenoa Zaloge eksploziv in oroa-ja Dunaj, 11. avgusta, d. Avsirijskt policij ske oblasti odkrivajo pri hišnih preiskavah vedno nove zaloge razstreliv m raznejjj orožja. Tako so naili v teku včerajšnjega dneva več peklenskih strojev m večje ItoTi« čine orožja v raznih krajih na Štajerskem in na Tirolskem. Osebe, pri katerih so naši. orožje, se sicer izgovarjajo, da m<;o imen nobenih zvez z narodno-sociahstičnimi pre vratniki in da so hranile orožje le v dobrem namenu, vendar pa so vse aretirali in se bodo morali zagovarjati ored naslim s»odi-ščem. Obrtniška razstva na Viču Vič, 11. avgusta. Kakor smo že porocah, otvori jutri ob 10. dop. podružnica D JO na Vicu svojo obrtniško razstavo, ki bo odprta vsak dan od 8. do 19. v narodni šoli na Viču. Odveč bi bik) povdarjati pomen obrtniških razstav v današnji dobi, ko je konkurenca, tovarniških izdelkov na višku. Zato moremo ^ižkirn obrtnikom le čestitati, da se niso strašili truda in stroškov ter priredili razstavo, ki bo g-otovo vzbudila splošno zanimanje. Viški obrtniki so znani po svoji soJidnoati, zato upravičeno pričakujemo, da bo razstava mnogo pripomogla k temu, da bo odslej viško občinstvo naročalo svoje potrebščine edinole pri domačih viških obrtnikih. Saj imamo na Vicu zastopane prav vse stroke obrtniškega stanu. GeSlo >Svojd k svojim« in >Kupuj domače blago« mora obveljati tudi pri nas. Res je, da so morda nekateri izdelki dražji od tovarniških., pomisliti pa moramo, da je domače blago parvovrstno, poleg tega pa mora obrtnik plačevati se ogromne dajatve, ki jih jedva zmore. Kljub temu pa je naša dolžnost, da podpiramo naše domače obrtnike in jim s tem izkažemo priznanje za njihovo delo in trod. V tem znamenju se predvsem otvarja obrtniška razstava na Vicu. Opozarjamo oa jutrišnjo otvoritev razstave, kateri želimo kar največ uspehov. K slavnostni otvoritve vabimo vse viško občinstvo, »lasti pa predstavnike nasm kulturnih in gospodarskih korporacij. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curih, 11. avgusta. Pariz 20.3026, Loti don 15.75, Newyork 302.75, Bruselj 71.96, Milan 36.37, Madrid 41.87. Amsterdam 207.50, Berlin 119.«, Itanaj 72,73 -5*.70, Praga 12-33, Tirtlaam 8L90. sta 3,05. ftftLOVaVSZI HllODc, štev 181 Potrebe industrijskega kraja Na Jesenicah }e nujno potrebno parke ter odpraviti Jesenice, 10, avgusta. Jesenice postajajo zaradi velikega števila hiš in prebivalcev prav živahno mesto. Imamo dve cerkvi, osnovno in meščansko šolo, tri velike prosvetne domove več športnih igrišč in telovadišč, veliko privatno kopališče, največji kolodvor v dravski banovini in morda največjo železarsko tovarno v državi, nimamo pa šetaliSč in parkov, v katerih bi se človek v vroćib poletnih dneh ohladil in odpočil. V drugih gorenjskih mestih je v tem pogledu vse drugače. Poglejmo v Radovljico, kako ima lep park v graščinskem vrtu, poglejmo kranjsko in škofjeloško Zvezdo in druga šetališča, potem vidimo, da so ta mesta že pred dolgimi desetletji skrbela za šetališce in parke, ki so mestom v okras in pričajo zgovorno o naprednosti mestnih očetov in njih smislu za lepoto kraja in potrebe prebivalstva. Poleg šetališč in parkov pa imajo ta mesta na vse strani speljana cela cestna omrežja in nebroj poljskih potov in senčnih steza, kamor le redko vozijo motorna vozila, pri nas na Jesenicah pa imamo samo eno cesto, ki teče po ravnem, vse druge vodijo v breg in še ta cesta za sprehajalce ni porabna, ker se nad njo vedno dvigajo oblaki prahu. Včasih smo imeli Jeseničani zelo prijetno sprehajališče v Milanovem logu ob Savi. kjer so bile lepo posute stezice, bilo je dosti dreves, ki so dajala prijetno senco in bilo je precej klopi pod njimi, kamor je človek lahko sedel in čital časopis. Danes vsega tega ni. Drevesa so po večini posekana, klopice odstranjene, stezice s travo zarastle. Sava je pustošila že več let sem nezavarovano obal in kar je še ostalo, je opravila sekira in se ogradilo r žično ograjo. Želeli bi. da bi bilo v Milanovem logu zopet tako. kot je bilo nekoč. Želeli bi, da bi postal Milanov log občinsko sprehajališča, da bi imeli občani kaj od tega, ker za lastnika samega nima več pravega gospodarskega haska. Na'vsak način moramo dobiti Jeseničani prej afi slej svoje sprehaja-Hšee ali park, pa naj si bo kjerkoli. V po- prometne ovire itev bi prišel tudi stirikotnflc pred Svete-tovo hišo ob Prešernov: cesti, ki }• v središču mesta in bi bil pravi okraj Jesenic, v poštev sa park bi prišel Krekov trg, Ču-larjev travnik, takozvani ribnik, aH pa bivši Ferjanov, sedaj Pogačnikov vrt ob Kralja Petra eesri. O veem tem naj razmišlja občinska uprava pri sestavi letnega proza* čuna, misli naj pa, tudi za temeljite poprave poti od Savskega nabrežja preti 2v«gnu na Plavž in temeljito popravo gosdne poti za Mirco, kateri bi služili občanom za sprehajališče ob vročih poletnih dneh. Druga prav tako važna zadeva je ureditev glavne ceste. Prav v središču mesta stoji stara bivša Rozmanova, sedaj Tršano-va hiša, ki zapira glavno ceste, da na prvi hip misli tujec, da je na zgornjem konca zaprt trg. Le pri kraju je malo Izhodišče za cesto, kot bi bilo za silo, tako da tuji avtomobilist najbrže dostikrat ne ve, ali naj bi se obrnil, ali pa naj se izmuzne skozi ta ozki prehod, ki se imenuje državna cesta I. reda, po kateri je v poletnih mesecih ogromen avtomobilski promet. Če se ne motimo, je v kaldrminskem fondu že določena postavka za nakup in odstranitev te stare hiše in ureditev ceste na tam mestu, da bo dobila kolikor toliko ravno in širšo obliko. Ravno jutri, ko bo skozi Jesenice dirkalo z najhujšo brzino okrog 150 avtomobilov na »Alpski vožnji«, bo ta cestni ovinek in ozka zagata postavljena na hudo preizkušnjo. Če bi kak avto odbil ta hišni ogel, bi ne bilo nobene škode, škoda bi bilo le ljudi, vozila in hišni inventar, ki bi se uničil pri kakem zaletu v hišo. Če bodo avtomobilisti pri najhujšem diru vsi srečno prišli tu skozi, bodo napravili zelo dobro izkušnjo in treba bi jih bilo posebej nagraditi za to drznost in srečo, če bi jih s kom nagraditi imeli. Pa šalo na stran. Dejstvo je, da mora ta prometna ovira čimprej odstraniti, ker ta hiša avtomobiliste naravnost izziva, ker je za motorna vozila to kar so donavska »Železna vratam za ladje. .. če ostane zakonski mož doma • • • Rftifero nra nadomešča naša lepa »Ilirija«, če pa hoče mak) več romantike, Jo mahne na Savo Ljubljana. 11. avgusta. Oglejmo si danes malo ^arrmatega vdov-ea*. ki ga je žena zapustila m odSta na jug, med Dalmatince, Cehe, Nemce, Črnogorce, Albance ki Arnavte... Logična potreba dobre zakonske >boljše« polovice vsako leto je, da odide v csei, ko eolnee žge in 5e je ta oddih na morja, je to >nobeU, de je oddih ne kmetih, je >kura za žjveec, če »e pa na gorah v prijetnih domovih naših planaar-jev, je raport s turietfkot. Nekega dne me preseneti moj hišni varuh v osebi skrbne ženice z vestjo, da se zveč-jr odpelja za mesec ali dve na morje, tako zaradi zdravja in tod i zato. da bom jaz, vzoren veteran v zakonu, nekaj časa sam, da cd odpočijem razbičane živce, ki so tako napeti kot strune na teniškem loparju svetovnega prraka v Zgornjem Kašljj. Kaj sem hotel druire^a. stisnil eem zobe, požrl slino, pa ee veselo nasmehnil, češ, dobro se imej m . . dolgo ostani. Tako teden dni pred odhodom zdravju potrebne boljše polovice, sem sicer opazil nekak nemir, v hišo se nosito razne vrste bia^ra pestrih barv, šivilje so hodile rn nekaj je nastalo. kaj, točno ne vem. n*-kaj malega, za kar je pa bilo veliko »Miprav. In giej, čudo. po desetih letih opaziš, da se je posvetila posebna skrb — tvojim nogavicam, srajoam. akratka, vse je šk> v repa-raturo, nekaj k BatM, nekaj k Sarcu, nekaj so pa repa rirali doma. pa si bil opremljen kot kak mlad studentek, ki gre v penzijonat in ima vseh stvari po šest... Samo številk niso prisili, drugače je bilo pa vse odl.'Jfno pripravljeno. To pa zato, da boš ta Čas,_ ko ne bo skrbne gospodinje, dostojno oblečen, skratka tek. kot se spodobi. Pole« lekcije, kako in kai naj se vedeš, koga smeš in koga ne smeš pogledati, dobiš za slovo 5e pisano dnevno zapoved, ki vsebuje med drugim tudi to. da moraš dobro zaklepati, zvečer luč 'Jtrasniri predno zaspiš, vsak dan d vem ribicam menjati vodo. da se ne posuše, po sobah ne prirejati plesnih večerov in tako dalie, samp lepe in dobre nasvete do-bft. Iri fih boš seveda izpolnjeval do vseh podrobnosti — Se kai vmes ne pride ... No. rn potem so šli, na kolodvor priletiš zadnji hip. ki ca še skrajša uvidevni sprevodnik z dvigom roke m ti prihrani zadnje solze ki še kaj glede morale m drugega... Oddahneš se, za uboge živce fe bilo še teca PTizora preveč, hitro k telefonu in v pol rjre imaš okrog sebe kader svojih zvestih, da praznujete prvi večer >Svobodec. Jutro je bilo, ko si prišel domov, tiho je bik), skoro nisi verjel, d* si sam, pogle laš zaradi sigurnosti v delavnico, nič, vse prazno, »tekneš se na divan, kjer prespiš prvo jutro v prijetni zavesti, da je tudi tebi ia-TJočil čas oddiha, čas >dopusia€. ki boli 'jcin-kujte kot najboljši brorn in Colla sladkorji » droeimi takimi preparati, ki jih jemlješ ali bi moral jemati, da pomiriš tisto. ?enwr pravijo živci. Dan za veselhn dosodkom postane« vdan eost naših lepih kavarn in raznih Mnondf-nihc barov, poslušaš za tesnjene speve Južnih crl in po vrtovih očarljive in nekoliko počasne melodije raznih jazov z dvema z in če še uživaš raz nebob'čnikove terase vse krasote okolice — moraš biti zadovoljen. Ugotoviš tudi. da so na vrbu nebotičnika rjrajv iznajdljivi, tam imajo daljnogled, ki reagira na dva dinarja in skozenj hahko dve minuti dolgo strmiš v daljavo in vse ti Je Čisto blizu. Je to prav, vsaj ob ponedeljkih ali tistih dneh, ko okrog nebotičnika pero, in teh dni ie šest v tednu, tedai moreš gledati v daljavo. Če pogledaš podse, vidiš seveda samo razne kolekcije perila vseh rafiniranih oblik in barv ter velikosti, pravcati »beli teden«, ki bi ga ne mogla organizirati nobena ljubljanska tvrdka. Vse je bek), vse valovi m se «rjši v poletni vročini. Po kosilu strehe j ostra« nebotičnika ožive, ta ee sprehaja brh- ka gracija s pestrim solnonili>m v kopalni obleki, ob robu strehe hodi, vidi se ti kot da bi bila potomka slavnega vrvohodca, za dva dinarja si jo lahko pobi izje ogloda«, ee-ieda lama oe minuti, po*en pa, ee ti jm všjc. ii.lfrn repetirai, itj, so zopet maže mo^ki snežnobolega tena v upanju, da bo počrnel v >višinskem< solner.. prav na desni pa stopica komaj enoletno det?, uoId in ve-.solo koraka po strehi in se ne zmeni za VJT-tctriavo globino .., \ehote ti pride pogled na reprezentančno dvor.šče »Figovca«. kjer pravkar zračijo hleve in odvažajo gnoj, čigar opojne dišave sicer Še ne sejzajo do tebe. poglodaš >B.jlle-vue«, če oediš tam ponoči, *e ti zai. <+a si na Rabn, ali pa na lepih faraaah >Therspi-je« v Crikvenici. Pod teboj morje luči, iluzi-o ti kvari samo tramvaj, ki ee mu baje v nov slovenščini pravi >pot*e*tnica* (nič več cestna železnica). »Dvajset let kasneje* bo gotovo boljše in lfc»pšc. zginili bodo hlevi, zginil gnoj in dru-2«* take zadeve, ki jih vidiš brez daljnogleda in pri belem dnevu. V?ak večer imaš drjg program hišno povelje dobre zenice, ki se žge tam doli, na jugu. s čudovito mirnostjo preziral, dnevno ugotavlja*, da nisi imel v stanovanju še nobenega >neljubega< obiska, ribice še žive. eelo navadile so se po več dni plavati v isti vodi tudi korjzui zdrob že lahko pogrešajo, ker upoštevajo, da je pošel, dobivaš jadranske pozdrave iz vseh krajev od Dubrovnika do Lovčena, Cetinja in Kotora ker te vrofi-na in se m ozek suši. niti ne odgovarjali, čemu, v lepo samsko harmonijo prinese spremembo le dimnikar, ki kljub vročini že za zimo snaži dimnike in ki požene poleg str-gilj in metelj še železno krogljo skozi vsa nadstropja, ki ee pa baš v tvojem sta no vanj J ustavi s tako 6i'lo, da požene v apartman er par zabojev sai, ki pokrijejo s pre-testnim žametnim sijajem vseh sort tla in vse, kar stoj. in leži... Tri dni so snažili noč in dan in tri eni in tri noči nisi bil doma. ker ao pač snažili .. . In bilo ti je celo prav. Iz previdnosti in ker sd slišal, da ob vročini marsikoga zadene kap ali pa dobi žolčne >kannne<, >sa-jastega napadač ne sporočiš na .ifug, kar se zna zgoditi, da se ti vdovski stan neprimerno skrajša. Pišeš samo: V Ljubljani nič novega, pa drži! Za spremembo in mogoče tudi za boljšo fjro-bavo opravljaš rudi hišne posle, postiljaš si vsak dan. pereš, likaš in celo mleko kisaŠ, enkrart tedensko, kar je bolj praktično kn da o ličenju Čevljev niti ne govoriš, saj te neguješ sam, odkar si na svetu. In tako ti poteka lepo življenje, rivijero ti nadomešča naša lepa >Ilirijax, če pa hočeš mak) več divje romantike, jo pa odrineš nekam za Savo. Kar rabiš mondenoga za razvedrilo, ti na nudi Bled v slovitem STOP lokalu, kjer se poentiš kot mali princ v Parizu, če imaš dovolj pod palcem... In tako ti hitro mine mesec ali dva, kolikor so d rupi porabili časa za rivijero, toliko si ce ti tam za proučavanje raznih problemov in »problemekovc. >Ah. lepo je bilo.« je za javkali zagorela polovica, >da, verjamem, meni Se lepše,« za godrnjaš, pa je zopet vse pri starem, ribice bodo dobile vsak dan svežo vodo in zdrob. nogavica bode zopet dobile luknjice in kolo časa se vrti vedno naprej... In drugo leto zopet! R. K. Resnica. Veliki dragulji in damski modni saloni žive od moške nezvestobe. Nedeljski lovec Lovski Suvaj: Gospod je meril dobro. vkJel sem, kako je letelo perje. Nedeljski lovec: Perje, pravite? G romska strela, saj sem vendar meril na zajca! ŠAH V IvsatCnl.......____ .____......._ Je *e Ponovno poudarjal dm « m js* uvesti ni i mmm ▼ «0*01*1*. Odveč fc4 tOo ntnrntUsjTttl to pobuda smj •o L*fieas 4» najdobo vttods* fere msas *sm-kozrrnr, Utor Je le malo j\ ttpUM v As*. 6 propagando v eakelptv« bi as ctrl asrobo pot med rjodsjUo tesati aa deželi, scar bi mk> os—o poananfto sap kostorni oav predek. iefc bi moral postati pri na* prava rjLdaka i*ra, ker ao dani aa to vol pogoji. Dr. VMtnerjeva taleJJattv* je bo* pri do-lecjesjth Sc*olife4*h1stih topio poadr»vt>-■ne. Broa oklevanja ka dnlpasTs preandMJevrn-nja ae H na dele. Sefeel Ivanona sjortea prlreo*! nantreč na dan svojega prvega t>e-11 t n. todi prv4 ša- t lata 104-». m ks**re*» ao ee ee vobOm priiaidl ee eeani 4aWati«6o-keH ooienjBftOh edlnec. Sodeloval bo oeio »ateri Totejpi to Je aatad. slikar Ferdo Veosl, ki Ido s sabornico iA fi^nrmmi morda Še vodjo veselje, kakor s paleto in 00-P*61; braotumirja ae ndoletl todl vMen^aki Sabovoki matador Tnraher, inž. Blodran In drua3. Nekateri IJobttetS šahovske igr« so omoapooill aokotekerau dru*tvn Ivaa&na ao rica, da Je raspisalo sa brsotum;r tndi lep«-naerod«. Turnir so prione ob pol 11. uri v roetevrectjl Faoini. teleti bi bilo, d« bi vsako leto prirodno ono rzmed dolenjsftrih «0-kossfcth druetev na dan svoje vsakoletne telovadno prireditve tudi šobo vek i brao tur-ntr, kjer M se sreeaJt Sokoli -šahisti vsa; na br^SBSi tomdrju, ker Je seveda pravi turnir »vezan x anatnimi atroaki. Mednarodni teniški turnir na Bledn Včerajšnjim tekmam je prisostvovala tudi pokroviteljica turnirja Ni. VeL kraljica Marija Hod, 11. avgusta Včeraj se je na Bledu pričel velik mednarodni teniški turnir, za katerega so se poleg najboljših jugosJo^taisfcih igralcev prijavili tudi Itrnmi igralci iz Avstrije Nemčije. Madžarske in Češkoslovaške. Od prominentnih igralcev. Id so se prijavili sta zlasti Čeboslovaska Heht m Maleček, ki pa čeprav sta na Bledu, ne bosta nastopila. Za turnir so raspisani dragoceni pokali m druga darila. Tako n. pr. pokal ministra za telesno vzgojo dr. And jcim crvića, bona dr. Maruftča. pokal hotelirjev Ivane Kende in Aleksandra Mornarja in dr»grh. Včerajšnjim tekmam je prisostvovala todi pokroviteljica turnirja Nj. Vel. kraljica Marij z Nj. Via. prestolonaslednikom Petrom »kraljevičem Tomislavom, dvorno damo go. Sverljugovo m generalom Živkovi-cem. Visoke goste je pri VOtOpO pozdravil častni predse dni k turnirja mmisrter g. dr. Grga Andjelinovič. Viooke goote so z veji-ki m zanimanjem opazovali eksbibicij&ko igro, kjer sta nastopila Jugoslovana Pxm-coe m Schaffer proti paru Heht (Češkoslovaška) in Decker (Avstrija). Naša igralca sta nezasluženo izgubila s 6 : 3, 5 : 7, 5 : 7. V igri gospodov pocdmocv so na vsej črti zmagali favoriti. Ljubljančan šivic je porazil Madžara Barno • 7 : 5, 3 : 6, 6:3, iPunčcc Menardija s 6 : 0. 6 : 0 m C i koša s 6 : 3, 6 : 2, Schaffer : Kovača 6 : 4, 6 : 1, Decker Maksimoviča 6 : 0, 6 : 0l Danes dopoldne so se tekmovanja nadaljevala. Prvi so nastopili gospodje posamič. Rezultati so naslednri: Kumanudi : Truden 4 : 6, 6 : X 7 : 5; Friedricb : Mallv 6 : 0. 6 : 1. Decker : Popović 6 : lt 6 : 3, Schaffer : Riat« 6 : 2, 6 : 0, Decker : Frtedrich 1 : 6, 6 : 2, 6 : 4, Sivk : Ned« 6 : 0, 4 : 6. 6 : 4. Dame posamič: <^uhinski : Mata novic 0 : 7, 6 : 4, Kovač : Kosrbohrer 6 : 3. 6 : 2. Mešani nori: ČSkos-Drenirjg : Grujič-Prcis 6 : 0, 6 : 3, Grudovski-V/eis« Risrtč-Markovic 10 : a 6 : Z Bolči Ž van že zopet straši Po neitedh pustolovščinah se je pojavil v Zagrebu, kje«- skrbi za dobro Ime Slovencev Ljubljana, 11. avgusta. Včasib se tudi izmed Slovencev izgubi kdo med širni svet, ds poskuša svojo srečo s pustolovatvi, ki gredo v prvi vrsti sicer m .ijegov račun, a slednjič vendarle tudi na račun nas vseh in našega dt-breea slovesa. Po vojni je marsikdo začutil v sebi pustolovsko žilico, ki jo je, dokler mu je Slo dobro doma, se nekam krotil, pozneje, ko so prišli slabši časi, je pa zašel na kriva pota. Neksj let po prevratu se je pojavil v Ljubljani eleganten gospodič, ki je zahajal v najboljša kavarne, nastopal prav odlično in mešal glave zlasti natakaricam. S svojimi msnirami je res imponiral, zlasti pa je zrsstel v očeh prijetnih damic, ko je namignil, da je oficir, preveden v rezervo. Doživljal je eno ljubavno afero za drugo. Posegal je tudi v razmere posameznih družin, mešal glave poročenim ženam in je sledila ločitev za ločitvijo. Sel je v tem pogledu »od uapeha do uspeha« in so se pričeli zakonski možje slednjič temeljito zanimati zanj in za njegovo preteklost. Počasi so pričele v zainteresirano družbo pro-nieati vesti, da je Bolči 2van navaden slepar. Se preden se je pojavil v Ljubljani, je uganjal enake pustolovščine v Banatu, kjer je osleparll veliko deklet in bil zaradi sleparij slednjič obsojen in poslan v lepoglavo. Tam je prebil dobro leto in šele nato se je spet pojavil v domačih loviščih. Ko se je naposled zvedelo tudi, da je Bolči £van oženjen in da ima doma nekje pri Tomačevem ženo in dvoje otrok, živečih v največji revščini, je pa nekaj časa izginil s pozorišča in sa potuhnil. Toda la za kratek čas. V tistih rszgibsnih časih »e je kmalu spet znašel. Vrgel se je ponovno v tok življenja in se pomešal — med literate. Pričel je pisariti in pripomogel k izdaji neke knjige, v kateri se pojasnjuje nesrečna smrt bivše blagajničarke v tedanjem kinu Tivoliju Petkovškove. Poskušal je delati tudi za nekatere liste in odtlej se sučejo vse njegove pustolovščine okrog listov in reklame. V Ljubljani je iskal razne temne elemente in na dan je prihajala sleparija za sleparijo. Bolči je bil zdaj v zaporu, zdaj spet zunaj. Nekoč je zaigral, zlasti po Štajerskem, tudi vlogo visokega uradnika pri velikem županstvu v Mariboru in prihajal v tem svojstvu od županstva do županstva ter akviriral oglase za nekak adresar. Nastopal je samozavestno in grozeče, da so mu župani sproti nasedali in mu dajali visoke zneske od 500 do 700 Din. Slednjič pa so ga tudi v tem poslu razkrinkali in je moral v zapor v Mariboru, kjer je bil že večkrat. V jetništvu je bil Žvan vedno dobrodošel upravi tel jstvu kaznilnice« Bil je izredno uporaben, bil je sijajen pevec ter govornik in je organiziral tudi razne zabavne nastope jetnikov. Po prestani kazni pa je Žvan izginil v notranjost države. Solidnost slovenstva je ponesel v Beograd, kjer je s! epa ril na debelo in goljufal ne samo tamošnje Slovence, marveč tudi Srbe. Bavil se je z vsemi mogočimi posli in spet je obtičal v zaporih. Razžaljeni, opeharjeni rojaki so slednjič poskrbeli, ds so podjetnega pustolovca izgnali in zdaj se pojavlja spet v Zagrebu, kjer skrbi za dobro ime vesoljnih Slovencev. Baš v zadnjem času je oslepa-ril veliko tamošnjih tvrdk in posameznikov, predstavljajoč se za zastopnika slovenskih listov. Pobira oglase in se sicer dela od sile važnega, zraven pa kasira denar, ki mu ga zaupajo naivni ljudje. Bolči se tudi zelo rad izdaja za novinarja. Poskrbljeno pa je, da ae bo njegovo »delovanje« brž ustavilo in se bo nepoboljšljivi Bolči spet kmalu znašel za zamreženimi okni. Po sodbi v Zagrebu bodo pustolovca izročili še naši policiji, ki ima ž njim tudi še nekaj neporavnanih računov. Sport Jutrišnje motociklističite dirke Po otvoritvenih motociklističnih dirkah na dirkališču ŽSK »Hermesa«, ki so privabile nepričakovano mnogo gledalcev, stojimo spet pred še večjo in pomembnejšo jutrišnjo tovrstno prireditvijo, in sicer I. nacionalno motociklistično dirko, ki naj služi za izbiro naše reprezentance za vseslovensko motociklistično prvenstvo v Zagrebu 8. in 9. septembra. Kdo bi si mislil, da bomo tu v Ljubljani kar naenkrat mogli prisostvovati tako zanimivim motociklističnim borbam, ko vendar še pred nedavnim ni bilo o kakšnem motociklističnem dirkališču ne duha ne sluha, razen za silo zgrajenega skromnega kolesarskega dirkališča. Kar čez noč se je porodila v nekaterih naših agilnih motoristih misel in namah je bilo preprosto kolesarsko dirkališče preurejeno in je tako zdaj godno tudi za te vrste napetega in tveganega tekmovanja. 2e ves teden pred dirkami predstavlja »Hermes o v« športni prostor pravo shajališče mladih in starih radovednežev obojega spola, ki se trumoma gnetejo okrog zaščitnega plota, da občudujejo drznost in pogum posameznih dirkačev, s kako Čudovito lahkoto se vadijo za večje nastope. Kadar švigne mimo publike kak še ne izurjeni motorist mu ta kolikortoliko še mimo sledi, ko pa pribrenči mimo kak »leteči Kranjec«, takrat pa marsikomu zastane sapa ob pogledu na izpod leve noge švigajoče iskre in pa na vse strani sipajoči se pesek izpod zadnjega kolesa, ki zemljo kar orje. Neredko se ob takem prizoru vidi. kako si rahločutni nežni spol zakriva oči ali pa se skriva za hrabre hrbte svojih boljših polovic, češ: zdaj zdaj se bo ta hudir zaletel in se razblinil na nešteto koscev. Ne zgodi se pa tako, kajti naš Starič in še mnogi njegovi posnemovalci so svojim ropotu 1 jem tako navijeni, kakor kozak svojemu konju, in je tak strašen prizor izključen. Zato lahko z mirnim srcem sledimo njihovim vrtoglavim akrobacijam. Da bode jutri popoldne razen motoci- kli stov v medsebojni borbi rudi motocikli-stinje, tega pa nismo pričakovali! Zadostuje, da si nežni spol sploh drzne sesti na motorno vozilo in ga sam upravljati, ko že pravimo: »No, to pa je že od sile! Kaj neki si še bodo te Evine hčerke izmislile?« Torej ne le voziti z motorjem, temveč z njim tudi dirkati si bodo drznile jutrišnje leonkurentinje, in sicer sta se prijavili zna-{ ni Zagrepčanki gge. Boškovičeva in S^hana-' lova ter Ljubljančanka Žagarjeva. Razen mnogih domačih so se prijavili še motoristi Soštarko, Cisar in Kopic - Kralj za Zagreb, Miller za Osijek in inž. Lotz za Maribor. Tako bo imel naš Gorenjec Starič jutri precejšnjo konkurenco, pa tudi nevarno, kajti iz omenjene garde mu stojijo nekateri po sposobnosti zelo blizu. Ker bodo predstoječe motociklistične dirke izredno zanimive, je z gotovostjo pričakovati obilega poseta, posebno se od strani občudovalk naših motociklistinj. Začetek dirk, katerih spored je dokaj obširen, bo ob 15. — S. K. Svoboda — LJubljana. Za gostovanje v škofji Loki se mora abratl na glavnem kolodvoru naj&asneje ob 11.30 naslednje moStvo: Udovič, Skrjajic, Drapek, Ribi*, Dovgan, De*man, Pole, Brajer, Samar, Zeanlj&k, Povh in SJcapLn. Opremo si imajo navedeni oskrbeti Se dano«. Izdajala se bo ob 18.30 v naši garderobi. — S. K. Svoboda. V nedeljo točno ob 8.30 morajo biti na igrišču Panonije sledeči igralci: SusterSič, Vinšek, Janežič, Povh, Samar, Habicht I in II. Zemljak, Babnik, PetriC, Skapin in Leglaa. Točnost. — Tajnik. Pri zdravniku. Z> Kino Dvor: Orna tanrt. K bio slika: Suzan JjbooOL Otvoritev obrtniške razstave na Whj ob 10. v narodni AoM na GlLmah. I. nacionalna moto-dlrka Hermeaa ob 15. na dirkališcti v Si&ki. Nogometna tekma med SK Reka Ljublja. na m SK Svobodo, Maribor ob 17. rta igTi-ftftu 9K Reke na TriaAki costi. Dežurne lekarne Danes in jutri: Mr. Banovac, Konareani trg 12, Hočevar, Ljubljana Vil. Celovška cesta 34 Ln Ustar, Sv. Petra cesta H Za večno slavo Prešernu ganljivo skrbimo. Niti očeta R:tdet/kc^\ ki smo ga zavlekli v mestno pristno iz Zvezde, nismo tako goreče ljubili, čeprw smo objokovali podstavek njegovega spomenika 15 let Prešerna smo pa doslovno prepustili ljudstvu po evangeliju: »Pustite male k meni!« Podrli smo ograjo ob spomeniku, da se lahko vsak po mili volji nadremlje na stopnicah. Obiskujejo nas tujci ter občudujejo naše zgodovinske in umetnostne spomenike. Slovanska vzajemnost se manifestira skoraj i'sak teden pred Prešernom. Dragi gostje polagajo krasne vvnee Prešernu pod noge. Oni dan se je pa zgodila nezaslišana pomota. Nezaposleni je zaspal na spomeniški stopnici ter iztegnil noge, obut v shojene skarpete. Prišli so dragi gostje ter položili venec na stopnico. Trenutek je bil izredno svečan. Tedaj se je pa zbudil brezdomec in silno nerodno mu je bilo. da ga tako časte, kajti venec je ležal pred njegovimi nogami. Se celo Prešeren je bil v zadregi. Mi pa prav nič. O domovina... bi za klical še in še Cankar, če bi bil še živ. Pred sestankom sveta Društva narodov Ženeva, 11. avgusta. wk. Tajništvo Društva narodov objavlja danes dnevni red 8. zasedanja sveta Društva narodov, ki se bo pričelo 7. septembra pod predaedstvotn češkoslovaškega zastopnika. Dnevni red. k: obsega 19 točk, vsebuje razpravo o dolu vseh komisij, ki so se sestale od zadnjega zasedanja sveta. Nadalje bo svet DNT razpravljal o raznih manjšinskih prošnjah, o vprašanju asirskih katoličanov t Iraku, o sporu med Bolivijo in Paraguavcm, o sporu med Švico in velesilami zaradi vojne škode, ki jo je utrpela Švica, in končno o poročilu glavnpga tajnika o sestavi raznih komisij Društva narodov ter imenovanju novih članov. Razen tega bodo na dnevnem redu tudi priprave za ljudsko glasovanje v Bosa ar ju. Rusija in kitajski komunisti Moskva, Ll. avgusta, n. Ruski tisk se zelo oprezno bavl z dogodki okrog Počava-Dogodkom na Kstajaskem nr^pjwrrje>k> veHk pomen, ne srjućčax) pa se v ugibanje. kafaSni bodo reeutoti maAone že ponesrečenega pohoda kfta-jGfcii kornumstov proti morju. »Pravda« neoapen axrire4ano £e priznava, ko pravi, da rdeča vojska oe ig&e lavor ik. Mnogo vamermrocoja je poMzro&Aa v Mostovi vest. da so Japonci odtpoidica«t voauo sjvoie vojaške misije v Harboam, Ko-roazoba.ro, kj se jo že vrnil v Tokio k ge-nerakncciu Štabu. Njegov nastedoik je postal Ando, ki zelo dobro pozna Sibirijo in razmere v aat£»vje±skl emigraciji. Anglesko-nemški trgovinski sporazum London, 11. avgusta. AA. Nedavno so an-STreške tovarne Dombaznib izdelkov ostavile poši&atve v Nemčlk), ker Sh nemSJc* trvoizniki niso več mogli plačati. Zaradi tega so se vr53a o tem pogajanja v Berivmi. Po najnove-išfo brzojavkah iz NemCBe so ta pogajanda sedaj pred zakifcčkom. Verjetno je, da bo še pred koncem tedna podpisan sporazum z nemško vAado. na podftagi katerega bodo mogie lancasbirske tovarne zopet po§2jati svoje blago v Nemčijo. Težkoče so nastale zaradi omejitve nemških psadil v inozemstvo. Pogajanja v Berfcnu so vođin' zastopniki ansrfeSce trgovine in državne blagajne. Hitlerjevska propaganda med romunskimi Nemci Bukarešta, 11. avgusta, ć. *Lupta« poroča, da razpuščene nemške narodno-sociali-stične organizacije v Rumuniji dejansko le vedno nadaljujejo svojo separatistično delo ter propagirajo med saškim prebival stvom odpor proti režimu in njegovi notranji politijci. Vpliv narodnih socialistov se kaže zlasti v šolah in protestantskih cerkvenih občinah. Bakftvfn na dopusta London, 9. avgusta AA, odprelttednik britanske vJaSLOVENSKl NAROD«, 11. avgttfta 1934 % Stran S. mčtiika gradi vodovod Važna seja metliškega občinskega odbora — Vodovod bodo gradili v etapah Metlika, 10. avtrusta Na zadnji seji metliškega občinskega odbora je bilo rešeno vprašanje, ki je ftko-rai stoletje bilo najvažnejši in življenji probram ne le Metlike same, nego sploh vsega področja današnjega metliškega sreza. Sklenjeno je bik) namreč zgraditi vodovod, ki bo prinesel mestecu najlepše nož-nosti napredka in revzvoja v vsakem pogledu m ki bo povzdignil tudi danes še primitivno letovišča rstvo. Takoj ob otvoritvi seje je predsednik metliške mestne občine g. Ivan Malešič poudaril njen pomen in naglasil željo, da >iločitve sedantega odbora vsaj deloma popravijo to, kar je bilo zamujenega v prejr ?nitb, v vsakem pogledu mnogo boljših časih. Pozval je občinski odbor, naj bjdno spremlja delo uprave in rjo komnnaino politiko. ie predvsem omenil de k) našega najuglednejšega rojaka g. Engelberta Gangla, ki je z vsemi silam! poleg še nekaterih drugih naših rojakov v Ljubljani pomagal, da ni stvar zaspala ponovno tako, kakor je spala že mnogo desetletij. Da bi se delo moglo premakniti z mrtve točke, je g. Mal^šič predložil občinskim odbornikom, naj izglasujejo rcajp*rje posojila v znesku Din 150.000 in jim pojasnil da bi moralo mesto v pri-merj realiziranja vodovoda po generalnem načrtu za vso Belo Krajino prispevati neprimerno več. Občinski odbor je umestni predlog soglasno sprejel. Sklepanje radi odškodnine mlinarjem ab Obrhn je bilo začasno odloženo, ker občina še nima tozadevnih potrebnih podatkov. Da bi bili stroški pri gradbi vodovoda zmanjšani, ie bilo rta podlagi § 100 zakona o občinah sklenjeno, da se delna težaška in prevozna dela pri nrarfbi izvrše i. d°l->v- Po uvodnih besedah je g. Malešic skoraj rjrddrngo uro poročal o važnejših delih uprave v časti od zadnje onČinske seje. Med drugim i© poročal o ureditvi in popravilu občmskfh cest in potov, ki so bila vsa že v zelo slabem stanju. Uprava je z uspehom posredovala, da na državni cesti skozi mesto nasipa vajo trsi gramoz ter da istega namesti ob robu ceste odlagajo na dveh za ta namen določen rh prostorih na fseverrni ^ trržni strani mesta. Po poročilu o ukrepih ^sdi Škode po toči je sledilo poročilo o pri-+neban glede novega voznega reda, pri ka-*erem je bil dosežen vsai delni uspeh, da -ćori večerni vlak sedaj vsai trikrat tedensko ori Ljubi iaue do Karlovca. Pri tolmačenju rtovega smdbenftga zakona je žjpan g. Ma-lešič naprosil orFhomfke. mrj pojasnijo občinarjem. da se mora odslej naprej za Tipjjkrv zMnnje v mestu i7^>oslovati pr*vibodno gradbeno dovoljenje. Radi novega mostu čez Kolpo, o katerem ie slovenski Narode že večkrat poročal, se je občina pritožila na merodajna mesta, ker projekt ne predvideva v nasipu propiistov. zaradi česar gTOzi resna nevarnost poplav. Doslej še ni bilo niti ogleda, h kateremu bi morali biti povabljeni krajevni interesenti, kakor Je to povsod v navadi. Glede odškodTAine za odvzeta zemljišča ie župan si-Malešič mte rvenira3 v mrnistrstvii, ker je brlo obljnol ieno, da bo vsa stvar ugodno -ejšerta. Poročim o dern metliškega občinskega orThora je sledila najvažnejša točka dnevnega reda - vprašanje vodovoda. Z lepimi besedarnj je žrapan orisal stanje te akcije, ki se po dokupih letih moledovanja in dokazovanja vendar bSža uresničen|j. Pohvalno no eflo. Ker bo mogoče zgraditi metliški vodovod le v etapah, bo medtem v posameznih vaseh poskrbljeno, da se studenci in vodovodi asanirajo. Na prizadevanje predsednika nnše občinske uprave je tako podelil Higijenski zavod v Lfibljani za asanncijo studenca v Križevski vasi Din 6.000, a teža-ška dela bodo opravili va£čaui sami. Z asancijo bodo oblasti nadaljevale, da bo Be^a Krajina veaj v pogledu prp»ekrb«^ z vodo naoredovnla triko, kakor so mnogi drugi kraji napredovali še davno pred svetovno vojno, n sčasoma bo dograjen ves vodovod in bo Bela Krajina dobila to, kar je nafnoveiši zakon higijene in naseljenih krajev. V nadaljevanju seje je bilo po daljni debati in županovih pripombah in pojasnilih sklenjeno, ugoditi prošnji čevljarjev :n zaščititi to najbolj ra-zširjeno domačo obrt. ki v sami Metliki preživi jta 100 d nižinski Vi članov, da zabrani na sejmih j voz oziroma prodajanje čevljarskih izdelkov. Prošnja Jožefa Petriča za postavitev banake za kra-marijo na trgu je bila zavrnjena in oddana gradbenemu odseku. Prošnje nekaterih občinskih revežev so bile po možnosti ugodno rešene, a končno je župan g. Malešič podal še obširno poročilo o stanju akcije za razširitev ereza. Po zalivali predsednika občine odbornikom za pravilno irraevanie važnih sklepov, se je odbor razšej z zavestjo, da 'istvarja s pridnim in neumornim delom kljub slabim časom ter gospodarski depresiji novo in boljšo bodočnost, ki bi si jo Metlika v prejšnjih, boljših časih mnogo lažje ustvarila. Razstava slik prof« Antona Gvajca Letaš se je umetnik predstavil kar sam s povsem novimi, še ne razstavljenimi deO Maribor. K), avgusta. že lana so rta umetniški razstavi Mariborskega tedna prevladovale sliike prof. Antona Cžvajoa tako v krjiičini, kakor v kakovosti. Leros «e nam pa je umetnik predstavil kar fam s prn^sem novimi. Še nikdar razstavljenimi slikami. V veliki dvorani je okrog in okrog po stenah razstavi jenih 66 slik. ki prikazujejo tmožrtja in pokrajine. Zelo plod.ov4t)o delo je razvijal prof. Ova.je zlasti pred vo^oo. ko je razstavljal v Sofiji, Trstu. Gorici, na Mxxravskem, Beogradu, njegove slike le sEke naišrh najbližjih slovenskih pokrajin m motm>v. Baš v tem pa je umetnikova veličina, ker zdriržuje dvoje važnih momentov, namreč umetniškega z vzgojnim. Povsod se iz njegovih artk zrcali velik-a Ijurbezen do oaSih prelepih planm-sloh pokrajin in njihovih Tnofcšvov. Celo iz naše najbližje mariborake okolice >e prof. Gvajc ustvaril s svojim čopičem mnogo zek> posrečenih slik. Mnogo pozornosti vzbujajo zlasti skupine slak iz Robanovega kota kakor »Pred Zagrebu in Mariboru, katerega je pozneje se večkrat obiskal. Povsod, koder je umetnik kazal svoje res lepe in dovršene slike, so bili vsi o njem in njegovi umetnosti polni hvale. Da so bila njegova dela res umetniška dragocenost, dokazuje dejstvo, da so bile njegove slike kirpffjene za razne narodne galerije kakor v Sofiji in Beogradu. Stike prof. Antona Gvajca je kupil celo Josip Juraj Strossmaver za zagrebško galerijo. Kot talentiranega slikarja z umetniškimi intencija mi so ga orisali ob pribiti razstav razni kritiki kot Ante Gaber, urednik »Slov. Naroda«, mariborska pisatelja dr. Makso Snu deri. Rad ivo j Rehar in drugi. Prof. Gvajc je vreden učenec Holza, ki je bil tudi prvi slovenski umetnostni kritik. Holz je izklesal njegovo umetnost tako, da smo danes lahko na prof. Gvajca in njegova dela Slovenci ponosni. Posebnost njegova je velika rodol jubnost, rekel bi, da je nekak lokalni patriot, saj so nevihto«, »Po nevitrtl«, m pa >Bela« v Robanovem kotu. Med njegova najboljša dela spadajo nedvomno »Moffčka planina (zve-čerV. »Pod Ojstrico«, »Vrbe pri brodu (Maribor)«, »Pesnica«, »Drava nad Sv. Lovrencem«, »Večerna zarja (5t Marjeta ob Pesnici)« m pa morfvi s Koroškega ter z Gorice, kjer je prof Gvajc ln let služboval. Med tihožitji so najboljša de4a skirpirra Pri-Tnule, Vrtnice, TeJoH, dalje Breskve, Grozdje, jabolka in Kjrrzanteme, Mnogo zanimanja za slike so pokazali zlasti Avstrijci, ki so si ogledali razstave m so kup Hi lepo Število snTc Tudi v tem je podan za propagando naših krajev važen moment. Pristopajte h „Vodnikovi družbi" Danea ob 4., 7.15 in 9.15, ta jutri ob 3., 5., 7.15 m 9.15 uri Greta Garbo Ganljiva ljubezen najlepše in kot opasna vohunka za časa svetovne vojne najbolj oboževane žene Fama Elitni kino Matica Telefon 21-24 MATA HAR1 RatiMn Novarro — Lewis Stone Živilski trg Ljubljana, 11. avgusta. Posebne težave so imeli danes na trgu zaradi velikega navala prodajalcev. Na cesti ob perutninskem trgu je bil cestni valjar in ker je bil še izreden naval na trg, je bilo vse na tesnem, kar je bila prava nesreča za nekatere gospodinje, ki so bolj neokretne, zlasti še, če so obložene z več ce-karji. Živil je bilo res na izbiro in gospodinje bi zdaj ne smele biti nezadovoljne. Vendar se nekatere doma pritožujejo možem, da vlada na trgu strašna draginja ter da cene, ki jih objavljajo listi, ne odgovarjajo resnici. Možje morajo seveda verjeti skrbnim gospodinjam, ki so upravnice njihovih žepov. Čeprav so doslej meščani konzumirali izredno mnogo sadja, se konzum se vedno zvišuje. Sadja jc naprodaj na debelo ki drobno vsak dan več. Na debelo so ponujali danes precej lepa jabolka po 2.2^ Din. Na kmečkem sadnem trgu si pa lahko kupil celo po 2 Din hruške, po 3.50 Din so bile že najlepše. Sadje je poceni ter kvaliteta odgovarja cenam, res lepega sadja, namiznega, pa najbrž tudi letos ne bomo videli na kmečkem trgu. Iz Belokraiine so prodajali danes prvič grozdje po 8 Din kg. Uvoženo iz južnih kra je-v- je po 6 do 8 Din kg. Grožnje se bo nedvomno še znatno pocenilo. Značilno je, da prodajajo grozdje približno po isti ceni kot so bile črešnje. Gob je bilo danes precej. Sezona za jagode bo kmalu minila. Najbolj so bile danes prizadete kmetice na sadnem trgu, ker so bile stisnjene na zelo tesnem prostoru in mnoge so morale razstaviti živila po tleh. Na zelenjadnem trgu je vse poceni, razen cvetače, ki je je zdaj zopet malo, zato jo prodajajo trta fhne slave po 2.50 Din. Paradižniki so že po 2_50 Din kg. Najdražji stročji fižol je tudi po 2.50 Din, sicer pa lahko dobiš zelo lepega že po 1.50 Din. Kumare so povsem rzgutrile ceno, odkar so se nekatere prodajalke specijalizirale samo na prodajo kumar. Mnogo kumar pridelajo v vaseh pod Šmarno goro. Danes so prodajali celo 5 komadov za dinar. Gospodinje so nekoliko v zadregi, ker ne morejo r;ti haran tati ob tako rrizkrh cenah. Bodo pa zato tem bolj zopet tožile doma nad draginjo. Pač pa so nekoliko dražja jajca, 18 komadov 10 Din. Cena jajc ni nikdar dolgo stalna. Znatno pade. kadar vržejo na trg prekupčevalci večje množine jajc. Tudi perutnina d^nes ni bila tako poceni, kot žele gospodinje, ki zelo cenijo piske ob nedeljah. Par piščancev stane povprečno 24 Drn. Spominu Avgusta Jenka Ljubljana, 11. avgusta Te dni poteka 30 let od pi v e odločSne bitke v začetku svetovne vojne, od bitke med Srbi in Avstrijci na Cer plamni. V noči od 16. na 17. avgusta 1914 so Srbi z nadčloveškim naporom odbili Avstrijce s Cera. Med blizu 2000 žrtvami srbske vojske je padel tudi prvi slovenski dobrovoljce v srbskih četah Avgust Jenka Spomenik na Ceru pokriva skupen grob .znanih in neznanih junakov; med njimi leže tudi Jenkove kosti. Jenkovi predvojni tovariši, starešinski »Preporod« in dobrovoljci bodo vzidali na Jenkovi rojstni hi#i v Ljdbljani na Gosposvetski cesta šrL 7 apo-minsko ploščo. Tam se je rodil Jenko 8. aprila 1894 kot sin posestnika in pekovskega mojstra. Gimnazijo je dovršil v LJubljani na bivši L državni (sedaj klasični) gmniaxrp L 1912. V začetku leta 1912. je bil kot osmošolec med prvrmi vn-gan i za to rji — kladivarji jugoslovanskega pokreta med skrvensko mladino. Postal je idejno in filozofsko najgloblji organizator revolucijonar-nega pokreta za kulturno, politično in gospodarsko osvobojen je vseh južnih Slovanov. Pomagal je ustanoviti za sistematično propagando pokreta na vsem slovanskem jugu lwt »Preporod« (1912 — 1913). P»al je pod psevdonimom Nare Sanov izmed vaeh najtehtnejše članke. Visoko šolo je študiral na Dunaju, potem v Pragi. Ko je na Dunaju utrl teren za novi pokret med slovenskim, hrvatskim in srbskim daja-■Stvom, pripravil komite jugoslovanskih društev n drugo, je šel leta 1913. snovat enotno organizacijo v Prago. Deloval je tam v »Adriji«, leta 1914. je ustanovil »Glas Juga«, revijo za teoretično razpravljanje in znanstveno poglobitev nove ideje. Po dveh številkah je oblast te revijo prepovedala. Jenko je ustanovil nov kh*b m revijo *Ju-gosJavijor. V tem so ga prebrtdi dogodki, fa so pomenili začetek svetovne vojne. Deset dni po sarajevskem atentatu je pnbe-žal v Beograd in odšel v Solun, odkoder je ob napovedi vojne vstopil s tovarišem Vla-dielavom Fabjančičem v srbsko vojsieo kot dobrovoljec-cetaš. V 4. četi IV. bataljona 2. prekobrojnega potka kombinirane divizije je prSel 14 Avgusta v odi očitao betko pod Cerom«. Pri vasi Teke rišu je tretji dan bitke padel v odloči In em boju najboljši izmed najboljših. Pripravlja se Jenkov zbornik z živi jen j e-pisom. izborom Jenkovih člankov in poljubnimi prispevki o Jenku. K sodelovanju vabimo, vse kdor želi kaj napisati ali svetovati. Obvestila prosimo do 1. septembra na naslov: Starešinski preporod. Ljubljana. To m a nova ulica 3. Odkritje spominske plošče bo v četrtek 16. avgusta ob 31. uri (ob 9. uri zvečer). Svečanost bo pieterna. tiha, kakor je bilo tiho darovano življenje narplejmcnrtejAega v boju za našo svobodo. Skromni kamen naj bo staremu in novemu rodu goreč spomin nanj, ki smo mu vsi dolžni h lavežu os t i dela in žrtve. Otvoritev planinskega doma na Voglu Ljubljana, 11. avgusta. SkalaSi so lani postavili na Vo^ta svoj last on planinski dom, kd pa je bil iaro^esn prometu broz blaj?osJovirtvs in ofioiolne otvoritve. Tega pa tudi ni bilo mogoče takoj po dograditvi napraviti, ker je bfl dom v šestih mesecih dograjen, opremljeni in rz-rožen prometa, med tem časom pa Je na- stopila zimska s*wona. Skaiaai hočejo zamujeno nadoknaditi, zato bodo dom biačoalovttl ki ottetetoo otvo-rfli v nedeljo M. t m. ob 10. dopoldne Blagoslovitev bo isvršil Ijnfblj. kneso&Tcof g. "dr. G i agonij Hozman. Na predvečer v soboto 18. t. in. bodo na Voglu prižgali kres * ifuietirim osnjem, ikarr bo nekaj rtK»dnf*i jdede na položaj, kd ga wtvzema~ Visoko nad Bohinjskim jezerom na Rjavi skali, kjer dom stoji, ee bodo razpršile rakete ter ;botV> v bajnih barvah razpršene osvetljevale Bohinjsko kotimo. Še čarobnejSl se bo pokazal položaj STkalaSkega doma. Nad van to pravljđono harmonijo bodo pa kraljevale večne Julijske alpe s svojim dedom Triglavom. K tej prireditvi je tnristovski klub Skala organiziral telet z avtobusi. Prvi odpelje r sOboto o* 19.30 nspred kavarne Evrope. V nedeljo zjutraj ob 4. pa odipelje ■*>ro*i avtobua ietotako iaptred kavaime Evrope. Cena voftnji je ¥1 D*n tja ta nazaj. Sedeži so nomertrani ter se naročajo pri tvrditi Arpina na Dunajski cesti. Interesenti naj si čim prej preskrbe vozovnice. SOKOL K 20 letnici Sokola t Mojstrani Sokol Mojstrana razvije v nedeljo 12. t. m. na svojem letnem telovadišču društveni prapor. Ob tej priliki je potrebno ozreti S« nekoKko na delo v tej kratki dobi, ki pa je za nacijonalno društvo glede na burni tempo časa vendar zelo dorga in trn jeva. Poleg že r članku »Slovenskega Naroda« priobčeinih kratkih podatkov bi bilo vendar potrebno nekoliko dopolnila, da dobimo tem jasnejšo sliko o našem delu, ki naj bo nekako zahvalno pismo za vse stare preiskiršene borce, svetel spomin na preminule brate ter sestre in kažipot naši mladini, ki se naj okrepi ob spominskemu dnevu za nov tn vztrajen sokolski polet. Med prvim i borci za sokolske ideale je bil rudi br. Jože BaStoic, pekovski mojster, daLje br. Hlebanja Janez in Martin, ter br. br. Zima Feliks. Življenske borbe so nekatere brate oddaljile od pravega društvenega dela, tako brat Os en k že dalje časa ni več na čelu društva, oziroma ni član. 2rva zgodovina naše edrmoe pa je se / k-nji br. starosta Rabič Frane, posestnik v Mojstrani. Ni se strašil naporov in je prevzel krmilo našega društva skoro vedno ob času, ko so drogi popuščali. Menda nihče ne bo bolj nego čutil v svojem srcu veselje Ob prosVavi in nobenemu ne bo tako zaigralo srce ob razvitju novega prekrasnega pra-pora. Ne malo njegovega dela je utelešenega v tem sokotskem srrrrboku. Nedelja je mejnik rvatšega sokoiakeg* dela Ze4c\}uču>ecno «»o perijodo na na* pori. Želimo, da bi vsa generacija, ki je šk. skozi sokolsko šok> in opiajala svoja srca iz čistega vrelca sokolske ideje, videla v praporu sad našega skupnega 3Metnega delovanja. Mladina pa na j ae zgledn je in okrepi, ter nameri svoj pogled t novo sokolsko bodočnost k *eč£ popularnosti po geahi nesmrtnega Tvrsa: »Bratje krepimo seW V tem geslu -wss bo objela vsa sokofska Mojstrana na dan svojega praznika 12. avgusta. Diatje m sestre: Zdravo m na svidenje! K članku o proslavi 201etmce Sokola v Mojstrani nrioočeuemn 8 .t m, nam piše g. Franc Osen k, da od aprila 1930 ne deluje več na cehi ilmslva in sicer fz osebnih razlogov. Prišlo je tako daleč, da je bil črtan ćz seznama članstva. V cVnfeH je pa še vedno zaveden Sokol m ob 201emici obstoja Sokola v Mojstrani želi društvu obilo uspehov v nadi, da se bodo razmere v do-glednem času toliko izpremenale, da bo lahko zopet sodeloval na čeki diušHva. • ★ — j°*fa| šaha v sokolstvo. Ob 4. uri popoldne bo telovadni nastop kot osrednja točka dnovnoea reda. *Igrala bo godba Sokola I Tabor iz Ljubljane, kar bo gotovo pozdipnilo prireditev. Ob prvem nastopu. Sokolu Ivančna gorica čim več uspeha! Iz Ptuja — Z živilskega trga. V petek, ko je bil običajni tržni dan v Ptuju, je bil n.i^. / v ski trg bogato založen z vsemi dobrotami. Razen zelenjave, ki se dobi sedaj zelo poceni, je bil trg založen rudi s sadjem, ki ga prinašajo kmetje v takih množinah kako-že dolga leta ne. Vzrok bo najbrž v tem. da sadja letos ni mogoče izvoziti. Ni pa to všeč našemu kmetu, ki je veliko sadja že naložil v vagone, ki čakajo sedaj odrešitve na meji v Mariboru. One sadju so zato zelo padle, pri čemer seveda trpi le naš kmet. ki je ravno letos pričakoval, da bo malo več izkupil za .>2 33 m l°33-34 so razgrnjeni in strankam med uradnimi uranu na vpogled. Računski zaključek za leto 1930-33 izkazuje prihrankov Din ^7.642.30. za leto 1993-34 pa Din 736.742,63. — Umrl je v ptujski hiralnici 0< letni hi-ralec Ulek Anton rz Slovenje vas Naj v miru počiva! — Nezgoda kolesarja. Trčko Franc, posestnikov sin iz Sikol. je padel s koles« tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo in jfl moral v ptujsko bolnico. — Nepreviden kolesar. Na Hre£u pTi Ptuja je te dni vozil neznan koVeaar po pešpoti ter se z vso silo zaletel od zadaj v pešca Serksa Jožefa rz Ptuja, ki ga je podrl na tla. Serks je dobil več pogodb po rokah m nogah, dočim jo je kolesar urno odkuril dalje. Kolesarja so orožniki že izslediti m ga ovadili sodišču, črna smrt je naslov senzacionalnega filma, v katerem nastopa v glavni vlogi slavni cowboy Ken Mavnard. SAMO ftK DANES ob 4., 7. in 9. url, jntri ob 3^ 5, 7. tn 9. ari »ZVOČNI KINO DVOR« Telefon 27-30 Z Jesenic — Petin dvajsetletni ca Kozel jeve lekarne. Te dni bo minulo 26 let. odkar so dobile Jesenice takrat že rjrepotrebno lekarno, ki jo je odprl jeseni L 190°. pokojni mr. pharm. g. Ernest Koželj. Spričo velikega razvoja industrije in dograditve železnic >e bila lekarna silno potrebna, ker so 'morale stranke po zdravila v Radovljico in drugam, kar je bik> združeno z velikimi stroški m je obstajalo v mnogih primerih opasnost za življenje bolnikov. Pokojni Koželj je taredil lekarno v vsem pritličju svoje nove hiše, in sicer tako obsežno, da še danes m bo še dolga leta ustrezala vsem potrebam prebivalstva našega razvijajočega se mesta in okolice. Žal pa ni užival sadov svojega dela, umrl je v začetku 1. 1915. Nato so si sledili v lekarni nekateri najemniki, dokler je ni po dovršenih študijah prevzel v svojo režijo njegov sin, mladi in agikii lekarnar g. mr. phr. Ivo Koželj. Začel je takoj z veliko podjetnostjo lekarno preurejati, v zadnjem času pa je še zmoderni-ziral veliki lokal tako okusno m praktično, da bi mogla biti lekarna v ponos vsakemu velikemu mestu. ____ _ Razvitje prapora gasilske čete KTD na Jesenicah. Vse okoliške gasilske čete m druga društva opozarjamo, da bo gasilska četa K1D na Jesenicah razvila 24. septembra svoj prapor. Proslava bo združena tudi z blagoslovitvijo dveh motom ih brizgal n. Prosinv> vsa društva m čete, da se pri določitvi svojih prireditev na to ozirajo. Iz Laškega — Večer ob Savinji, ki ga priredita tukajšnji Sokol in Jadranska straža 16. t, m~ ob 10. nri bo nekak zaključek letošnjih društvenih prireditev v poletni seriiji. Pri prireditvi sodelujejo: Sokol, Podmladek Jadranske straže, pevsko društvo Hum in mestna godba. Glede na pester spore/i smemo pričakovati, da bo to ena najlepših prin-edritev letošnje se-zije. Za prireditev vlada ie sedaj splošno zanimanje, osobito mod letovišćarji, ki jih je letos več kakor prejšnja leta. — Napačen alarm. Vozeč se včeraj z osebnim vlakom rz Laškega proti Rimrikram. topiteam, je opazil tukajšnji občan R. K. mladega moškega, ka je skočil skozi okno dr. Jerinove hiše. Prepričan, da mora biti tat, je o dogodku telefoniono obvestil žandarmerijo. Po vsestranskih poisverfrbah se je končno ugotovilo, da je bil to m4ad odmar — domačin, ki Ima shranjen v Ka-radH omenjene hiše veslaški prrbor. Hotel si je »krajšati pot okrog hiše na ta načrrn, oa je ubral krajšo pot skoai okno. Iz Poljcan — Blagoslovitev nove oerkviee. V 2ab-jeeru pri Poljčanah so kneii v nedeljo pomembno svečanost. Stolni prost g. dr. M. Vraber je blagoslovil in izročil svojemu namenu novo cerkvico, ki je bila v teh dneh zgrajena. Cerkvica res ni velika, rneri okrog' 50 m2 in je v njej prostora za okrog 300 vernikov, vendar so na božji hram, ki se dviga na prijaznem, daleč naokrog- vidnem gričku, prebivalci zelo ponosni, o nastanku cerkvice tn zgoraj smo izvedeli, da je b£La zgrajena s pomočjo dObrotnice ' gospodične A. TkavČeve. ki živi sicer v Ameriki in je v nedeljo svečanemu dogodku tudi prisostvovala. Cerkvica je prav lična in v ponos in čast sicer neznatnemu kraju. Postani in ostani člar „Vodnikove družbe" Stran 4, 4 »SLOVENSKI NAROD«, ote H. awgnsta ISS* 181 Beli teden znižan cene od 10. do 17. avgust Izkoristite priliko — obiščite naše prodajalne DNEVNE VESTI Največja TOMBOLA v državi bo v Kranju v nedeljo, 16. septembra t. L Glavni dobitek nov, moderni štirisedežni avtomobil francoske tvrdke Citroen v vrednosti 62.500 Din. — Na to prireditev že danes opozarjamo! — Iz državne slu-ž,be. Imenovani so: Za uradniško pripravnico pri državni šoli za sestre v Ljubljani sestra pomočnica v zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani Rozina šemrl, za uradniško pripravnico banovinska sestra pomočnica dnevničarka pri državnem zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani Zdenka Velušček in za policijskega višjega agenta v I/a skupini zrvarnčnikov podna-zornih agentov H. razreda pri precLstojni-štvu mestne policije v Mariboru Josip Pavfetič. — Iz banovinske službe. Imenovani so: za banovinskega, pomožnega knjigovodjo banovinski uradniški pripravnik pri banski upravi v Ljubljani Karel Kljnčevsek, za hanovin?kega glavnega arhivarja banovin ski arhivar pri banski upravi v Ljubljani Josip Lovec, in za banovinskega računske-inšpektorja pri banski upravi v Ljubljani banovinski računski kontrolor Jože Mavric. — Notarska ve**. Javni notar v Ptuju .Anton Carli je 22. julija umrl. Za vršilca, dolžnosti na tem izpraznjenem notarskem mestu je postavljen notarski pripravnik Janko ponebšek. — Zdravniška vvOt, V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zdravnik bolnice v Krškem dr. Rrrko Fenc. — Tnk-*a rn dovoljenje za točenje pijač na sejmih. Ker t=o se nepravilno pobirale takse od dovoljenj za točenje pijač na sejmih in žesnanjib, je davčni oddelek v finančnem miniefcnstvj izdal naslednje pojasnilo: Ob tedajanju dovoljeni za točenje pijač na sejmih je treba pobirati naslednje takse: če ne nsdajta dovolieni^ ljudem, ki še nimajo stalne obrti na področju občine; kier >e sejom, ie treba pla&rti polno takso po T. br. 92 tak-č»p tarife zakona o taksah. Če pa dotični, ki ie zaprosil za dovoljenje, že ima tako stalno obrt v drugi občini, plača takso po T br. 94 točka S. pod v. v znesku 100 Din. V kolikor se 7 onim dovoljujem dovoli točenje pijač sa več seimov. se pobira vendiar aamo ena taksa, no pa za vsatk sejem posebej. Za eno liovoljpnjp so plača torej ena taksa ne Frunz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Fran/ Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih tr-Erovinah. — Rdeči križ. — Odziv zaradi pristopa v članstvo. Vsi vodilni dnevniki v dravski banovini so objavili poslanico Glavnega odbora društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavijo o priliki prevzema predsedstva P Xj. kraljevski Vis. knezu Pavlu, razen tega pa je dravski banovinski odlbor razposlal na vsa društva ln organizacije poziv, da opozore svojo članstvo na vzvišene namene, ki jih zasleduje Rdeči križ in jih poziva, da pristopi Vi. Kakor je razvidno Iz časo-*isr:h vesti, so dobile naše edinice kmalu no tom oklicu nekatere denarne prispevke o priliki smrtnih primerov, itd. Razveseljivo pa je, da se je kot prvo društvo odzval 'Savez brivskih in lasničarskih pomočnikov in pomočnic kraljevine Jugoslavije, podružnica Ljubljana, ki dravskemu banovinskemu odboru sporoča, da bo propagiral pristop med svojim članstvom in da želi večje število njegovih članov nbiskati samarijanski tečaj. Vzgled naših brivskih in lasničarskih pomočnikov in pomočnic, ki ves •da.n izvršuje svoj poklic in imajo nri tem še toliko smisla za važno in-StJtocijo Rdočeca križa, je nadvse pomem-b*»- Prihod angleškega brodovja. Angleško vojno brodovje prispe v Split 14. septembra in ostane v naših vodah do 14. oktobra. Letos poseti angleško brodovje tud; Makarsko. — Vozne olajšave za učiteljski kongres. Z odlokom generalne direkcije državnih žele/znic je dovoljen 75odstotni popust za učitelje in učiteljice ter 50odstotni za udeležence ju gos loven akega učiteljskega kongresa, ki bo od IS. do 20. t. m. v Beo-eradu Popust velja od 14. do 24. t. m. — Izprememba radio-programa. Naš v soboto objavljen: radio-program za današnji dan se izpremeni v toliko, da nastopi gdč. Van d a Ziherl s samospevi ob 20, radio orkester pa ob 21 — 25 % popusta na železnici imajo vsi udeleženci kmetskega praznika, ki bo v sredo na praznik Velikega šmarna 15. t. m. v Krškem. Vsak udeleženec kupi na vstopni postaji celo vozno karto do Krškega, obenem kupi pri blagajni zeleno legitimacijo, ki jo izpolni blagajna na ime in stane Din 5, katera velja s polovično vozno karto iz Krškega za vožnjo nazaj. Vlak odpelje iz Ljubljane ob 5. uri 31 minut zjutraj. Iz Kr- škega pa odpelje vlak proti Ljubljani ob 7. uri 3 minute zvečer. Tega naj se vsi udeleženci drže, ker so vsi drugi vlaki neprikladni. — Gozdne sadike iz banovinske drevesnice. Banovinske gozdne drevesnice imajo namen vaga jati goadme sadike in jih oddajati po nizkih cenah gozdnim posestnikom v dravska banovini. Take drevesnice so v Celju, v Gradcu v metlišKem s rezu, Kamniku, Kočevju, Logatcu, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju, Radečah v krškem srezu, v Radmirju v gornjegrajsketm srezai, v Ratečah v radovljiškem srezu, v Stari Loki pri šmartnem pri Litiji. Cene posameznim vrstam gozdnih sadik za tisoč komadov so objavljene v Službenem listu št. (H z dne 11. t. m. — Obrtništvo v Rogaški Slatini. Odkar se je ustanovila tudi v Rogaški Slatini podružnica Društva jugoslovanskih obrtnikov in je pričel odbor z intenzivnim delom, je opažati vse več živahnosti med obrtniki in zanimanja za stanovske zadeve. Tudi obrtništvu v Rogaški Slatini sedanji težki časi niso prizanesli in so si obrtniki, dobro ve-doč in svesti si položaja, pripravili obrtniško razstavo, ki bo otvorjena na praznik 15. avgusta ob 8. uri. Razstava obrtniških del bo v prostorih banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini in bodo razstavili obrtniki skoro vseh strok, kakor tudi tamkajšnja tvornica stekla svoje priznano solidne izdelke. Razstava bo odprta ves dan od 15. do vključno 26. avgusta. V nedeljo 26. avgusta bo ob 15. uri popoldne velika tombola obrtniških izdelkov z dobitki do vrednosti 25.000 dinarjev, istotako v prostorih banovinskega zdravilišča. Opozarjamo občinstvo, kakor tudi obrtništvo, da si to razstavo po možnosti ogleda, člani gasilskih Čet imajo dne 15. avgusta polovično voznino, ker je ta dan blagoslovitev novega gasilskega doma. — Nemškj turisti v Šibeniku, v torek 14. t. m. prispe s parnikom »Prestolonaslednik Petarc iz Splita v Šibenik večja skupina nemških turistov iz Diisseldorfa. Iz šibeniiKa se od/peljejo v Benetke. — Soproge slovitih milijonarjev v Dalmaciji. V Split je priplul včeraj zjutraj velik izletniški parnik »Pilsna«, ki je nadaljeval pot v Trogir. Na parniku je 250 potnikov, med njimi okrog 120 Angležinj. Med temi ao soproge slovitih milijonarjev Aatorja, Vanderbilta in Rotschilda. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 64 z dne 11. t. m. objavlja: Ustavo islamske versKe zajednice kraljevine Jugoslavije, seznam strojev, izdelanih v državi, objave banske uprave o Pobiranju občinskih trošarin v letu 1951 in ra-z.no objave iz »Službenih novine — Vozne olajšave za čebelarski kongres. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic je dovoljena polovična voz-nina udeležencem čebelarskega kongresa in posetnikom čebelarske razstave, kd bo od 25 do 31. t. m. v BeogTadu. Vozne olajšave veljajo od 24. do vštetega 21. t. m. pri odhodu in od 26. do 2. septembra za povratek. — Podružnica društva jugoslovanskih obrtnikov na Bledu priredi v nedeljo, dne 19. avgusta obrtniško prireditev, katere čisti dobiček je namenjen podpori obf*tno-na-daljevalni šoli in drugim humanitarnim namenom društva. Prijatelji obrtništva vljudno vabljeni. — Nov grob. Včeraj je nenadoma umrl v Ljubljani poštni uradnik g. Anton C u-č e k. Pokojni je bil priljubljen od vseh, ki so ga poznali, saj je bil izredno dobrega srca. Pogreb bo jutri ob 16.30 iz Rožne ulice 17. Bodi mu lahka zemlja, težko Prizadetim svojcem naše iskreng aožalje. — 100.000 sifilitlkov v Bosni. Iz Bosne se je vrnila znanstvena komisija, ki je proučevala endemsfki sifilis. Prinesla je mnogo podatkov in gradiva o tej strašni spolni bolezni in v posebni publikaciji šola narodnega zdravja v Zagrebu bodo ti podatki objavljeni. Komisija je pregledala nad 4000 ljudi in prišla do prepričanja, da je v Bosni okrog" 100.000 sifilistikov. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, toplo vreme in da poslabšanje ni izključeno. Včeraj je v ve-čimi krajev naše države deževalo, samo pri nas izjemoma ni bilo dežja. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Škorpiju 30, v Zagrebu 27, v Beogradu 20, v Ljubljani 25.8. v Sarajevu 25, v Mariboru 23.3, davi je kazal barometer v Ljubljani 763.4, temperatura je znašala 14.4. — Strašna toča. Iz Banjaluke poročajo, da je besnelo v četrtek popoldne nad vsem krajer.i okrog Rekavice silno neurje s točo, ki je uničila vse poljske pridelke, kar jih kmetje še niso pospravili, posebno hudo je pa trpelo sadno drevje. Pet minut je padala kakor jajee debela toča, ki je oklestila vse drevje. — Mrtev berač s 2S.457 Din. Iz Karlovca poročajo, da so našli na cesti v Lisnici te dni mrtvega berača Mehmeda Derviše-viča. ki je imel v žepih za tisoč bankovcev in mnogo drobiža, tako da so naSi pri njem 23.457 Din. Beračenje torej dobro nese. — Neznan utopljenec v Savi. Iz Save so potegnili v Zagrebu neznanega utopljenca. Star je okrog 25 let in policija domneva, da gre za Josipa Goriška te Senovega pri Rajhenburgu. ZOROZDR \ VNTK DR. JOŽE RANT NE ORDINIRA OD 12. OO 26. AVGUSTA. L-DTBLJ A NA, NEBOTIČNIK Iz Ljubljane —lj Bivši minister Anton Sušnik umrL Včeraj popoldne je umrl v ljubljanski bolnici profesor in bivši minister g. Anton Sušnik. Pokojni zapušča žalujočo soprogo in štiri hčerke. Podlegel je bolezni na želodcu. Rojen je bii 1. 18S0. v vasi Zduše v mekinjski fari pri Kamniku kot sin kmečkih staršev. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, filozofijo pa na Dunaju. Kot profesor je služil v Kranju in pozneje v Ljubljani, kjer se ga mnogi njegovi dijaki spominjajo kot blagega, pravičnega in dobrega profesorja, ki je ibil z vsem srcem in dušo pri svojem poklicu. V Ljubljani je posegel zelo agilno v politiko in bivša SLS ga je kandidirala za narodnega poslanca krškega okraja. V Davidovičevi vlada leta 19-24 je bil prometni minister. Pokopljejo ga jutri popoldne, pogreb bo ob 145. iz splošne bolnice. Boli mu lahka z«mlja! —Ij Ljubljanskemu meščanstvu. Jutri ob 6.30 bo šla skozi naše mesto mednarodna avtomobilska alpska vožnja. Skozi Ljubljano bodo vozili tekmovalci prišedši z Dolenjske strani, po nasledmjih ulicah: Za Gradom, Strel iska ulica, Resi jeva cesta, Masarvkova cesta, Bleiweisova cesta in dalje po Celovški cesti proti Kranju. Pri tej avtomobilski dirki sodeluje 154 avtomobilov s 300 osebami. Velika mednarodna prireditev je iz vsakih, zlasti pa iz tujsko-prometnih ozirov važna tudi za naše mv-sto, zato je tudi naša dolžnost, da pokn žemo svojo gostoljubnost s tem, da razo besimo tekmovalcem v pozdrav zastav^ Vabim vse naše meščanstvo, zlasti pa po-setnike hiš v gn^ri navedenih ulicah, da izobesijo v pozdrav gostom na£e trobojnice — Zupan in mestni načelnik: dr. Pnc. —lj Za ljubljanski mestni muzej je daroval g. notar dr. Andrej Kuhar oljnato sliko pokojnega poslanca Plantana, ki se namesti v portreta i galeriji naših mož v mestnem muzeju. Mestno načelstvo izreka tem potom plemenitemu darovalcu naj-prisrčnejšo zahvalo. Ljubljanski mestni muzej naj postane ogledalo našega razvoja. K temu lahko požrtvovalno pripomorejo vsi ljubljanski meščanje, ki hranijo v svojih shrambah ie postrešjih mnogo starega gradiva, ki bi jnestnemu muzeju Ln njegovim zbirkam marsikaj izpopolnil. Zberite tak materijal, slike, fotografije itd. in darujte jrh za mestni muzej. Mnogo se je raz^ubilo in mučilo, kar bi v skupni zbirki pojasnjevalo našo preteklost. Naj se vsak Ljubljančan potrudi in pregleda svoj dom. Starinske stvari, ki nimajo za posameznika nobenega pomena več in se navadno izgube, darujte v plemenit namen. V par mesecih bo otvor jen mestni mnizej. vsi podarjeni predmeti bodo označeni z imenom darovalca. Mestni muzej bo bre-i dvoma lepa knHurna pridobitev Ljnbijane. Želeti (bi bdlo, da bi tudi na£e meščanstvo po vzgledu velikih kulturnih mest in narodov tekmovalo med seboj s svojimi prispevki za mestni mrože j. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI. — Telefon 33—87 Božanska GRETA GARBO v filmu globoke ljubezni SUSAN LENOX (Helgin padec in dvig) Njen partner simpatični Clark Gablc. Film je v nemškem dialogu y dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik. Predstave: v soboto ob 7. In 9., v nedeljo ob 5., 7. m 9.. v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer —lj Poroka. Poročil se je danes v trnovski cerkvi g. ing. Riko Freyer, rudniški inženjer pri Trboveljski premogo-kopni družbi v Hrastniku, z gdč. Vido F r e 1 i h, učiteljico in hčerko g. Freliha Ivana. višj. rač. svetnika v pokoju in predsednika društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Naše čestitke. —lj V Nunski in Levstikovi ulici delajo s polno paro- Parni valjar puha ter neprestano motovili po cestah že več tednov, delavci pa razkopavajo ceste in hodnike kot za stavo. Kanalizacijo bomo dobili, nove hodnike m ceste bodo zglajene kot plesišče: nihče ne bo mogel več zabavljati pni najboljši volji. Zadnje čase je že marsikomu preveč dobrega ter zabavlja, da toliko delajo in popravljajo na cestah. Raje potrpimo. da bomo tem lažje zabavljali, ko se več ne bo prikazal nikjer na cesti delavec, čeprav ibo še tako potrebno popravljanje. —lj Jutri bo otvorjena dvorska knjižnica v novih prostorih. Opozarjamo vse prebivalce dvorskega okraja, da se po možnosti v čkn večjem številu udeleže skromne otvoritve c* H- *** v Gregorčičevi ulici 16. Popoldne pa vsi na >DvoT9ki sejem« v gostilni pri Birku na Borštnikovem trgu. Kegljači pa pridejo že ob 10. uri dopoldne na vrsto istotam, kjer je mnogo krasnih dobitkov za najboljše kegljače. kegljanje se vrši nepretrgoma od 10. do 88. ure. Vee ljubljansko dbčinstvo vljudno opozarjamo na obe prireditvi Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj, ki se jih naj v obilnem števil n udeleži. —Ij Vernicima pravoslavne Parohije ljubljanske. Radi svečanosti pola sranja t*' meljnog kamena nove pravoslavne crkv*' u Mariboru, u nedelju 12. o. nx neče biti sv. liturgije o ovdašnjem hramu sv. oca Nikole. Kako 13. o. m. prota Gjorgje Budi-mir nastupa jeduomesečno bolovanje u Rogaško j Slatini, za to vreme zamenjiva če ga u parohijskim dužnostima vojni sve-štenik i pr. paroh celjski g. Manojlo Cudič a svake sv. nedelje i praznika sv. liturgiju služiče katiheta iz Zagreba g. profesor Janko Kravič. — Uprava parohije. —lj Ukradeno uro prodal, pa spet ukradel. Pod tem naslovom smo včeraj poročali o dveh postopačih, ki sta ukradla uro, Jo prodala za 15 Din, nato pa uro zopet odvzela. Na našo notico se je zglasll na policiji posestnik Smole iz Ljubljanske ulice v Mostah, ki mu je v četrtek nekdo ukradel med 10. in 11. dopoldne 550 Din vredno nikljasto uro z verižico. Smole je v zaplenjeni uri takoj spoznal svojo lastnino- —lj Spominski večer dr. Janžeta No- vaka bo v četrtek 16. avgusta ob 16. uri v Delavski zbornici. Vabljeni vsi njegovi sodelavci in prijatelji. —Ij živinski sejem v Ljubljani, na klavnici bo prih«»dnji teden že v torek, 14. t- m. ker je naslednji dan praznik. —lj Kam pa jutri ln v ponedeljek? Na Pšato na žegnanje. Avto vozi izpred Mestnega doma v nedeljo ob 14.30 in 15.30. — Odhod iz Pšate ob 19.30 in 20. — V ponedeljek odhod izpred Mestnega doma ob 16. Odhod iz Pšate ob 22. —lj Vičani. Jutri se otvori prva razstava naših obrtnikov, zato vljudno prosimo viso hišne posetnike na Glimcah in Tržaški cesti, da razobesijo v pozdrav gostom držav-n e tro bo jn ice. —lj Mnogokratnik za odmero prtrast-karine v okolišu mesta Ljubljane ae je določil za mesece april, maj ln Jnmij 1934 na 7. Zasuta jama pod Savinjo Ena najzanimivejših podzemnih jam onkraj Kamniških planin je Trbižka zijalka pri Lučah Ljubljana, 11. avgusta. Onkraj kamniških planin je še nešteto neraziskanih podzemnih jam, zijalk, in ena najzanimivejših je Trbižka zijalka pri Lučah. Jamski raziskovalci so sicer že bili v nji in češče iščejo v nji podzemne žuželke, vendar je v splošnem še neraziskana ter še nedvomno skriva marsikaj, nra kar niti ne mislimo. Trbižka zijalka je v nekem po-cjledu se popularnej^a med domačini kot Potočka, že zaradi svojega imena. Da, odkod ime Trbižka zijalka'3 Zaman vprašuješ v Savinjski dolini po Trbižu, tudi noben hrib ne nosi teda imena, kakor tudi zijalka ni dobila imena po do-domačinu. Pač pa ti vedo povedati, da se imenuje zijalka tako zaradi tega, ker so njega dni zašle ovce v zijalko in so prišle iz nje v Trbižu (ali tudi, da so se izljubile v Trbižu in prišle na dan v Lučah). Nekateri pa pravijo, da sta se nekemu kmetu izgubila dva vola v Trbižu, tu pri vhodu je pa priplaval na dan jarem. Če jih povprašaš, kje je tisti Trbiž, pravijo, da mora biti nekie pri Jesenicah... Redki vedo. razen nekaterih domačinov da je v Trbižki zijalki manjša jama s krasnimi kapniki, tako lepa, da bi jo mora!: prišteti med naše najlepše podzemne jame. a je že nekaj časa — zaprta. Tesen rov je vodil v njo, ki se je postopno zoževal in končno povsem zaprl. Krasna jama je zasuta in ni več mnogo upanja, da jo kdaj še kdo odpre. Pol ure hoda od Luč navzgor ob Savinji je do poti. ki se vzpne strmo navkreber v gozd. Ob začetku poti je tabla z nan"^om. ki pravi, da je do zijalke 10 minut. No, delj pa menda ni kot dvakrat 10 minut, če stopiš nekoliko hitreje. Zgoraj drži pnt skozi gozd počez in se ne vzpenja več mnogo. Skozi drevje vidiš globoko na desni penečo se Savinjo. Čez pot so ležala nedavno križem kražem nodrta drevesa in poznali so se sledovi debel, ki so se valila z bliskovito brzino z nedogledne višine k Savinji. Varuj se sam, tu ne morejo gledati na slučajne izletnike, ko jih kliče delo! Previsna skala visi nad vhodom v zijalko in nekam tesno ti postane, ker se skala spušča tako nizko, kot da bo zdaj zda i za-nrla vhod. ki je sicer nad 10 m širok. T> zijalke veje hladen zrak kot iz ledenice. Nekaj časa moraš stopati pripognicn. a svod se postopno dviga. Ko že mrak prehaja v popolno temo. se tla začno malo dvigati in zifalka se razširi na levo in desno ter visoko dvigne. Hladno je tako, da moraš biti dobro oblečen kot pozimi na prostem. Tla so neravnn, odtrgane skale leže križem, od stropa curlja tu in tam. vendar je Trbižka zanika precej suha, zlasti v primeri s Potočko Ziialka ima tri glavne odcepe ali rokave. Na levo se spuščajo tla okrog 10 m globoko zelo strmo. Previdno moraš lesti, ker sicer se ti lahko pripeti prava turistična nesreča v podzemlju. Do stropa je zelo visoko in ker zija pred teboj temna praznina, se svetloba, primitivne svetiljke skoraj izgubi v neprodani temi v velikih dvoranah. Na dnu je nekaj tesnih rovov, ki so pa odprti kvečjemu do dva metra. Nikamor naprej ne moreš, zaman so vsi napori. Toda baš tu je bil nekje vhod v dvorano, ki jo krase izredno lepi kapniki. V nji je loža, podobna prižnici, kip »podzemeljske Venere«, da ga tako imenujemo, ogromen stalagmit, v premeru skoraj 3 metrov in še nešteto prclestnih kapniških tvorb. Še pred leti je držal tesen rov. okrog 50 m globok, v kapniško dvorano, zda i je zasut. Prejšnje čase je bil rov nekaj časa še tako prostoren, da se ni bilo treba plaziti, zadnja leta na si ga lahko snmo ; • e. Najbrž se je rov zaprl predlans t 'ko je bil v dolini potres. Na dnu 'cve jame ie okostje lisice Tu in tan <=o nod vise-Mmi ska'ami lepe plasti kapnikov Če greš od vhoda naravnost se nrihi;/- I no sredi dolžine centralnega rokava tli , nagnejo precej strmo tudi na desno, ven- l dar tam ni tako globoka jama kot v levem rokavu. Tla v nji so ravna in zasijana. Naprej se pa arednji odcep zelo strmo dvi2a in na tleh leže veliki skladi skal. Med levim in srednjim odcepom visi poševno velika previsna skala precej visoko nad tlemi in prehaja v srednjem odcepu v polico. Od vhoda do konca centralnega odcepa je okrog 80 m dolžine. Na manjših rovov, ki se pa kmalu končajo — a vsi tudi niso preiskani — naletiš mnogo. Med velikimi skalami, ki leze na tleh. se morda skrivajo še rovi in kaže, da na koncu srednjega odcepa, ki se končuje v nekakšnem kaminu, še ni konec zijalke Toda Trbižka zijalka je tako velika, da ne moreš preiskati terena v nekaj urah, več časa pa izletnik navadno nima. Desni odcep se začne kmalu pri vhodu, vendar pa ga lahko spregledaš, ker je tam zijalka zelo široka, okrog 40 m. V začetku je ozek, nakar se pa razširi do okrog 30 m. Tudi tu je strop zelo visoko in presenečen si nad dimenzijami. Tla se v začetku dvigajo položno, nakar se v sredini nagnejo na levi v kotlinico in prav tako na desni, kjer je pa manjša kotlinica. Iz desne kotli-nice drži strm in kratek, precej prostoren rov navkreber v večji rondo. Tja prideš tudi po tesnem, okrog 8 m dolgem rovu, ki leži sredi med obema kotlinicama navkreber. V rondoju je tudi nekaj kosti, najbr/ so srnine; rova. ki bi držal naprej, ni. vsi i odkril ga še ni nihče. V vseh delih zijalke se skale precej trgajo od stropov. Kapnikov, stalaktitov ne opaziš na stropih baš zaradi tega. Zakapane pa so marsikje nizko ob tleh stene. Na mnogih krajih so kapniki odbiti. Domačini imajo navado, da krase s kapniki oltarje v kapelicah. V Savinjski dolini je letoviščarstvo precej razvito, a tujci, ki prihajajo tja, češče ne zvedo ničesar o čudovitih zijalkah. ki jih je toliko in ki bi nekoliko oskrbovane bile lahko najmočnejši magnet izietništva in letoviščarstva. Če bi se kdo brigal vsaj za najznamenitejše zilalke. bi se več ne dogajalo, da se zasipavajo najlepše kapni škc dvorane. Ali bi ne bilo mogoče, da bi se naši agilni raziskovalci kraških podzemeljskih jam posvetili tudi nekoliko zijal-kamr Po odkritjih v Potočki zijalki bi lahko upravičeno sklepali, da se skriva mar-sikajfaznega tudi v drugih zijalkah. ki so še lažje dostopne, saj so nekatere zelo nizko ob Savinji in cesti. Iz Novega mesta — Prosvetno delo Zveze kme6kjn fantov In deklet v Birčni vasi. Nobeno Oholi« SKo .Irustvo tako pridno ne skrbi za pm-sveto na vasi, kot društvo Zveze kmečkih fantov in deklet v Birčni vasi. Mladi fantje in dekleta se z največjim reaelj^a Udej-stvujcjo na odru in prihajajo k prodavanjem, kri jih društvo prireja. Tako so [*ralj zaroko o polnoči«. »Revck* Andrrjčka m »Sladkosti zak0nskepa jarma-. Vse prireditve so se vršile v šolski sobi, ker so neumorni in delavni člani postaviH za de želske razmere dokaj lep hi pripraven oder Sedaj se pridno uče nov0 igro. Igrali-hod<, •■Oruntarje* na praznik 15. t. m. Večino iger režira g. Oolob Franc. Njemn gre naj več zaslug, da so diletantje tako pridni in vestni ter navdušeni, da širijo presveto na deželi. Tudi mi meščani naj bi se zgledovali po njih. saj pri nas skoraj ni drugih prireditev, kot same veselice. Da bi pa spravili kaj na oder, nam je skoraj preveč.. Posnemajmo naše sosede in nam gotovo ne bo žal. — Nagrade za nedeljsko strelsko tek- movanje so razstavljene v izložbenem oknu trgovine g. P0vha. Prav lepe nagrade si lahko vsakdo ogleda. Nagrad je 19 me-njimi zelo lep prehodni pokal, bronaste in zlate medalje, s-ebrn servis za liker fotoaparat, srebrna lioza. mala kaliherska puška, lep keramični izdelek, manjši srebrn? pokal itd. Strelci in prijatelji tega sporta, ne zamudite ugodne prilike, da si priborite !epe nagrade. — Mednarodna avtomobilska dirka. V neleljo 12 trn. bod0 dirkači vozili 'tud' skozi našo mesto med 5. In 9. uro zjutra* Kdor noče zamuditi lepe prilike, da s: ogle tla dirkače in lepo serijo vozil, naj pohit^ na trg pr: tem pa naj bo vsakdo previden, r boio avt<.inobiIisti vozili s precejšnjo <>rzmo. (nad 50 km) sicer pa bo za red skrbela za to odrejena varnostna straža 9ttrt. 181 »SLOVENSKI NAROD« dne 11. avgusta 1934 01» 5 18 milijonov radioaparatov v Ameriki V Ameriki posluša radio 72 milijonov ljudi izdatki za radio reklamo ~ Ogromni Pri nas v Evropi ve približno vsak prijatelj radia, kolikega pomena je v deželi strica Toma radio in kako je tam razširjen, vendar bo pa večino čdtateljev presenetilo, če jim povemo, koliko ljudi posluša v Ameriki radio. Ameriški listi so zbrali v tem pogledu točne podatke, V Zedin jenih državah bi težko našli družino, ki je brez radioaparata, če ga pa ze nima, hodi poslušat radio k sosedom. V Ameriki izdelujejo radio aparate naj-različneisih vrst, za bogate in za siro-roašnejše ljudi, tako da se nikomur ni treba odreci temu užitku. V tem pogledu se Amerika bistveno razlikuje od Evrope, kjer so radioaparati, če so le nekoliko boljši, še vedno tako dragi, da si jih siromašnejši sloji ne morejo privoščiti. Pa tudi "najslabši radioaparat je pri nas še vedno luksus. Ameriška radioinduRtrija je ugotovila, da je v Ameriki v rabi najmanj 18 milijonov radio aparatov. In če računamo, da ima vsak samo štiri poslušalce, kar ni pretirano, dobimo presenetljivo številko 72 milijonov radioposlušalcev. V .Ameriki igra radio večinoma od ranega jutri do pozne noči, od 7. zjutraj do IL ponoči, kajti Američan ne izključi radia niti tedaj, kadar ga ne posluša, ker ima doma vedno rad hrušč in trušč v nasprotju z nervoznim Ev rope em, ki ga spravi vsak ropot iz ravnotežja. V Ameriki pravijo, da radio zapolni^ in ublaži nesnosno tišino. V samem New Torku oddaja istočasno 6 postaj. Radio-programi so zelo pestri, te vrste hrana je namenjena vsem želodcem od zamorskega do o najrafimraneišegaeste-ra. Zadnje čase pa imajo v Ameriki tudi >ra glasovi, da so policisti ustrelili nekoga drugega. Ta kirurg je bil James Probasco. znan Chicagu kot špe-cijaHst za kozmetično kirurgijo. Ko so prišli policisti k njemu na dom in ga začeli zasliševati, je stopil k rjkmi in skočil iz 15. nadstropja na tla, kjer je obležal z zlomljenimi udi m smrtnimi poškodbami. Preiskava v njegovem kabinetu je pokazala, da ie res operiral namlira Dillingerja. Samomor je pa zakrivil, da policija ne more do-CTati, kdo se še ukvarja s tem poslom. Izkazalo se je namreč, da s pomočjo kirurgov ni izpre menil svoje zonaojos$a samo ustreljeni DiFlingeT, temveč še več drugih zločincev. Policija domneva, da je v Chicagu več takih kirurgov, ki znajo tako imenitno izr>remeniti zločinčevo obličje, da ga nihče ne spozna. Policijski ravnatelj Je izjavil, da bi zvedela policija za imena mnogih operiranih banditov, če bi si Probasco ne btl končal življenja. Policija ve med drugim, da sta se podvrgla taki operaciji tudi zloglasna bandita Nelson in namihon. Nelson, ki ie bil še nedavno zelo lep fant, je podoben zdaj krvoločnemu tigru. Policija je našla v mest« rudi posebno posredovalnico, ki je priporočala bandite zdravnikom' tako. ^a jim niso bila znana imena njihovih kKjentov. Policija je objavila ime rdeče oblečene žene. ki je Dillingerja hz-dala. To ie bivša žena policijskega detektiva Margareta Carkovičeva. S tem jo |e pa izročila na milost in nemilost zločincem, ki se ji bodo seve- kruto osvetili. Samomori na Madžarskem Na Madžarskem se samomori vedno bolj množe. V torek je bilo samo v De-brecinu šest samomorov in nekateri pričajo o strašnem položaju brezposelnih, ki zaman iščejo zaslužka. Obenem pa samomori tudi kažejo, kako malo se oblasti zmenijo za lačne siromake. Med samomorilci v Debrecinu in okolici je bila tudi žena pisarja ondotnega davčnega urada Evgena Herczega, ki je bil odpuščen iz službe in je pred meseci baje umrl od lakote. Njegovi ženi so obljubili 3000 pengo odpravnine, toda kljub vsemu moledovanju ni mogla dobiti niti 100 pengo na račun in tako je končno obupala nad življenjem. Drugi samomorilec je bil 80-letni Josef Sari, ki več dni ni ničesar zavžil, končno je pa dobil tako silne želodčne krče, da mu je postale življenje neznosno. Tretji samomorilec, 36-letni trgovec Johan To-masovski, se je obesil zato, ker ni mogel preživljati svoje družine, pa tudi ne gledati, kako trpi lakoto. V enem dnevu dvakrat poročena V angleškem mestecu Duchanci so imeli oni dan čuden primer svatbe, ko ženin ni vedel, ali je poročen ali ne, tašča ni vedela, ali lahko že objame ženina kot zeta, tast je pa hotel izrabiti to priliko pri izplačilu dote. Zaročenca sta prišla v cerkev, vse je bilo v redu, stopila sta pred oltar in duhovnik ju je vprašal, ali sta bila na oklicih, odnosno ali je na cerkvenh vratih objavljeno, da se poročita, kakor je predpisano v Angliji. Ženin je vedel, da je vse urejeno in odgo-govoril je, da so tudi oklici v redu. Pričeli so se poročni obredi, mlada poro-čenca sta odšla v zakristijo k podpisu, ko se je naenkrat izkazalo, da oklicev niso nabili na cerkvena vrata. Tedaj je duhovnik izjavil, da mora zakon razveljaviti. Prav kar sva bila že mož in žena, sedaj sva pa zopet zaročenca in naj znova čakava? — se je jezila nevesta. Kaj bo s pečeno gosjo in drugimi dobrotami, ki smo jih pripravili za svatbo, — je godrnjala tašča. Duhovnik, ki sta se mu mlada smilila, je izposloval pri pristojnih cerkvenh oblastih dovoljenje, da ju je še istega dne ponovno poročil. Tako sta bila v enem dnevu dvakrat poročena, enkrat dopoldne, drugič pa proti večeru. To priliko je izrabil tast, češ, da dote ne bo izplačal, ker ni izključeno, da bo cerkvena oblast drugi zakon razveljavila. Saj ne vem, kako je z vama, zdaj sta poročena, zdaj zopet ne, najbolje bo, če ostane denar pri meni. Evropske obleke že pred 2600 leti Znani nemški iranist in arheolog Herz-feld je naletel pri mnogih izkopninah v Persepoli na več mogočnih poslopjih sta-reperzijskih kraljev Darija, Kserksa in Artakserksa. našel je pa tudi nad 20.000 glinastih, srebrnih in zlatih tablic z najrazličnejšimi napisi. Najzanimivejša pri tem epohalnem odkritju je razkošno opremljena dvorana, kjer so kralje kronali, in orijentalsko opremljen harem v mogočni palači perzijskega kralja Darija, ki je vladal v 6. stoletju pred Kristusom. Na hodnikih te palače so reliefi poslanikov raznih sarapov. Zastopniki teh vazalnih držav prinašajo tu Dariju darila. Prvi relief predstavlja zastopnika armenskega naroda v obleki, kakršno nosimo zdaj v Evropi. Klobuk ima trak in je podoben sedanjemu evropskemu klobuku. Obraz je normalen in brada lepo počesana, lasje ondulirani. Mož ima na sebi lepo narejene hlače in suknjič, segajoč dobrih pet prstov nad kolena. Tudi njegovi čevlji so podobni našim čevljem. Armenski poslanik prinaša kralju v dar srednje velikega armenskega jahalnega konja in krasno poslikano posodo, Kapadoški poslank je oblečen enako, ko' Armenec. Kralju prinaša tudi armenskega konja in lepo narejeno obleko. Če primerjamo armensko nošo z nošo drugih narodov na persopolskih skulpturah, vidimo, da so Armenci že pred 2.600 leti nosili obleke, močno podobne našim. Obleka Marije Antoinette Obleka, kd jo je nosila nesrečna kraljica v BastOli pri zadnjem sprejemu tik pred usmrtitvijo 1. 1793, je razstavljena v Chicagu. Ženske in lažnjivost O nagnenju žensk k lažnjivosti do-pnnaša zanimive dokaze neki francoski carinski uradnik in sicer iz Lastne izkušnje, iz opazovanj v carinski službi. Pri carinskih pregledih baje moški, razen poklicnih tihotapcev, nikoli tako ne lažejo, kakor ženske, ki lažejo tudi, če laž ni potrebna. Ženska poskuša vedno svojo laž na ta ali oni način olepšati in če more carinskega uradnika preslepiti aH mu kaj zatajiti, >e zelo vesela. Žensk, ki tihotapijo čez mejo carini podvrženo blago samo zato, da lahko speljejo na led carinske uradnike, je vedno več. Nekoč so privedli pred francoskega carinskega uradnika mlado damo, ki je pri carinskem pregledu utajala steklen ičico dragega parfuma. In ko se ji ni posrečilo preslepiti carinika, je začela besneti. Obsojena je bila na 100 frankov denarne globe, pa je par-jutm izlila, češ, da ji ne bo treba plačati niti carine, niti globe, ker nima s seboj ničesar, kar bi bilo podvrženo carini. Seveda se je pa zmotila, globo je morala plačati kljub temu. da je pa-rtom razlila. če žena izpremeni nos Kaj se-zgodi, če se vrne žena domov z drugačnim nosom? Ali sme žena iz-premeniti nos brez moževega dovoljenja? Ah je nos privatna zadeva vsakega rx>eoJnea? Nedvomno lahko trdimo, da ima mož, ki se oženi, o svoji ženi izvest-no prestavo, ki se pa izpremeni, če dobi žena drugačen nos. Primer, o katerem govorimo, se nanaša k sreči na može iz filmskih, igralskih krogov, kjer mora mož prav razumeti, kaj pomeni, če se da žena olepšati, čeprav potom kozmetično kirurgične operacije. Gre za znano pevko Gito Alpar in Gustava Frolicha. ki jn dobro ooznamo tudi "nrf »as Gustav Frolich je čakal nekega dne na kolodvoru v Budimpešti svojo ženo. Ljudje so izstopili, Frolich pa nikakor ni mogel najti svoje žene. Končno so ga prijatelji opozorili na elegantno damo. stoječo tik pred njim. Izkazalo se je, da je to Gita Alpar, ki si je bila dala predelati nosek in to je tako izpremenilo njen obraz, da je niti mož ni spoznal. Zakonske "zveze med filmskimi igralci in igralkami niso posebne trdne, mož je zaposlen v enem, žena v drugem kraju, skupaj živita bolj redko. Gustav Frolich je bil pa zadovoljen s svojo ženo, čeprav mu jo je zdravnik močno izpremeni 1. Dejal je, da je lepša, kakor je bilar Iz Trebnjega — Izobesite zastave. s stališča tuisko-prometne propagande bo nedvomno kur st-no, če izkaže prebivalstvo krajev, skoz: katere potujejo udeleženci mednarodne avtir mobilske dirke »Alpska vožnja«, rudi na zunaj svojo gostoljubnost s tem, da izod *j v pozdrav tekmovalcem zastave Zato po-z-v£ občina vse hišne posestnike, da ^obesijo jutri 12. t. m. v času od 3. ure zju raj do 12. opoldne zastave. — Varnostno službo ob priliki mednarodne avtomobilske dirke vzdržuje i j v «>b-močju občine Trebnje m deloma Velike Loke v odseku Ponikve-Pluska orožnik; kate-r.m so dodeljeni člani gasilskih :et Trebnje. Ponikve. Dobrniče in Velika Loka. Na določenih mestih ob železniških prcaz.h, križiščih potov z državno cesto in na ovinkih bodo v tem odseku vzdrževali varao>t-no s'ažbo uniformiram gasilci, pešc. in kolesarji, m ie občinstvo opozarja da se njih odredbam brezpogojno pokorava. Ker yc v času -i ike t j. od 5. ur- zurtraj do 11 dopoldne na navedeni cesti glede na to, da pade d ika na nedeljo, največji pr -.imet. je po'rebna tem večja pa.* i vost, da sc pripete nesreče. Za vsak slučaj bo pripravljen reševalni avto trebanjske gasilske čete, v gasilnem domu bo pa imel zdravniško službo tukajšnji banovinski zdravnik. — Sokolskega nastopa, m bo jutri v Ivančni gorici, se udeleži članstvo našega Sokola v polnem številu. Odhod z avtobusom izpred gasilnega doma takoj po kosilu. Vabljeni rudi ostali, ki žele napraviti prijeten izlet na prvi nastop sokolskega društva Ivančna gorica. — Za naslov šahovskega prvaka Dolenjske se bodo pomerili dolenjski šahisti na brzo turnirju, ki bo odigran jutri v Ivančni gorici. Sokolsko društvo Ivančna gorica je ob svojem prvem nastopu prevzelo tudi organizacijo za šahovski boj za prvaka Dolenjske. Za Trebnje ^rajo Zupančič Fmnc. Baje Ivan in Srpan Edvard, ki jim želimo kar največ uspeha. Prvak bo prejel lepo darilo Sokola v Tvančni gorici. — Javni nastop sokolskega društva St. Lovrenc na Dol. bo prihodnjo nedeljo 1°. avgusta na telovadišču pri br. Bregarju s pričetkom ob 15. uri pop. Uprava društva opozarja na nastop in obvešča članstvo, da se prireditve bratskega društva udeleži z vsemi telovadečimi oddelk' *z Celja —c Kopalci v Savinji se že daJie časa pritožujejo, d« postane Savinja od Lise pa doli do kopališča »Diane« ob sobotah in nedeljah popoldne nesnažna, ker se v tem času koplje vojaštvo v Savinji pod levškim -mostom. Splošna želja kopalcev je, da bi se vojaštvo rajši kopalo v Polulah. kjer se je že nekoč vedno kopalo. Vojaštvo, ki je seveda tudi potrebno glasovitih kopeli v Savinji, ne bo s tem prav nfč prikrajšano. —c Sokolska slavnost na Vranskem. V nedeljo 1°. t m. bo na Vranskem svečano razvitje prapora Sokolskega društva na Vranskem pod pokroviteljstvom narodnega poslanca g. Ivana Prekorška in kumova-vanjem ge. Anice Robičeve. Spored je naslednji: V soboto 18. t m. zvečer bo podoknica kumici. V nedeljo 1°. t m. dopoldne bo promenadni koncert trboveljske sokolske godbe. Ob 14. bo na slavnostnem prostoru sprejem pokrovitelja, kumice, gostov in bratskih društev. Ob 15. bo sprevod po trgu in pozdrav pred občinsko hišo, ob ln. se bo prfčd javen nastop vseh oddelkov s sodelovanjem vzorne vrste Sokola Ljubljana na orodju, nato pa se bo pričela zabava —c Štiri nogometne tekme bodo v nedeljo 12. t. m. v Celju. Ob 10. bo na športnem igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska tekma med oldhovskim moštvom Atlefci-kov in člani celjske gasilske čete, ob 14.30 bo na Glaziji tekma med prvim in drugim mlad1 uskim moštvom SK Celja, ob 15-3C tekma med rezervama SK Cerja in SK Žalca, ob 17.15 pa se bo pričela glavna tekma med SK Železničarjem n Maribora m sk Cel jer.), ki bo gotovo zelo zanimive. —c Nočno lekarniško službo trna do vštetega petka 17. t. m. lekarna »Pri ot4»j« na Glavnem trgu. Iz Kranja — Obletnica ustanovitve kranjske godbe. Jutri bo proslavilo Kranjsko gtaabecvo društvo obletnico ustanovitve godbe. Pri prireditvi bo sodelovalo tmdri več drugih godb. Spored proslave je: ob 11. promenadni kaneect na mestnem trgn, ob 15. »prevod skozi mesto na letno sokolsko te-lovadi&ce, ob pol 16. koncert sonerejoftfh godb, ob 17. velika narodna v«*erica. — Prireditev na Jezerskem bo gotovo zelo lepa. Prijavljenih je že nad 40 wle-ležencev v narodnih nošah. Avtobus bo vozil na Jezersko ob 6.10, 8.30 in 10.50; j>ovra-tefc v Kranj pred odhodom tnrietova-kejca vlaka. Planinsko veselico, ki Jo priredi domaće Tujsko-prometno društvo, bodo mve-maii za zvočni film. RADIO Nedelja, 12. avgusta. 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika (Pusti-šek Ivko). 9.00: Versko predavanje (dr. Re<*al. Cebulj). 9.15: Prenos iz franč. cerkve 0.45: Plošče. 10.00: Trbovlje (L. Mrzel). 10.30: Radijski orkester, vmes harmonika solo, g. Fonda. 12.00: Ca«, plošče. 16.00: O konjereji (dr. Veble Franc). 16,30: Slovenski vokalni kvintet, vmes plošče. 21.30: Drva harmonikarja krožita domače (Bregant & Vampel). 20.00: Vokalni koncert g. Franzla. 2030: Radijski orkester. 22.00: Čas, poročila, lahka glasba. Ponedeljek. 13. avgusta. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13jOO: Čas, plošče. 19.00: Prekmurje (VHko Novak). 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magaj-na). 20.00: Samospevi gdč. Vedralove, vmes citraški trio »Vesna«. 21.00: Radijski orkester. 22.00: Ca s, poročila, lahka glasba. Torek, 14. avgusta. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13w00: C as, plošče. 19.00: Otroški kotiček (Orila Medvedova). 19.30: V kraljestvu Blegaša (Rudolf Dostal). 20.00: Radijski orkester, vmes čelo in klarinet solo. 21.30: Harmonika solo, g. Stanko. 22.10: Čas, poročila. 22.30: Angleške plošče. 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika (Pustišek Ivko). 9.00: Orgelski koncert g. Sterbcnc. 9.30: Versko predavanje. — 10.00: Prenos iz stolnice. 11.00: Radijski orkester. 12.00: Čas. plošče. 16.00: Prenos iz zdravilišča Rog. Slatina. 20.00: Slovenske narodne z orkestrom, pojo ga. Ramšakova, gdč. MiSičeva, gg. Crostič in Janko. 21.00: Lužiško-srbske nar. pesmi, poje moški kvartet. 21.30: Radijski orkester. 22.00: Čas, poročila, lahka glasba. Četrtek, 16. avgusta. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Čas, plošče. 19.00: Zabavni feljtoni fNiko Pir-nat). 19.30: Plošče po željah. 20.00: Prenos iz Beograda. 22.00: Čas. poročila, lahka glasba. 12.15: Plošče. Petek, 17. avgusta. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Čas, plošče. 19.00: Postanek in razvoj toplotnih neviht (M. Cadež). 19JO: Onstran Gorjancev (Vladimir Regalrv). 20.00: Plošče. 20.15: Prenos iz Zagreba. 21.45: Plošče. 22.00: Čas. poročila, lahka glasba. Sobota, 18. avgusta. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Čas, plošče. 19.00: Primorska ura (g. Venturini). 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20.00: Radijski orkester: operna glasba, vmes poje g. Drmota arije iz slovanskih oper. 2130: Plošče. 22.00: Čas. poročila mandolinistični kvartet. Glavna stvar. Prijatelj zaročencu: »Ali sca že pn-pravita vse potrebno za ž^ftovanjfcko potovanje?« »Seveda, moja nevesta ie preStela že vse predore skozi katere se bo v? OtSBD a SLOVENSKI NAROD«, dsrie U. a*-gw*a t»M 181 Panson du TerraU: 4 Lepa Židovka Roman. Stisnil je na vso moč markizmo roko ko srdito zarepial z nogo. — Rešeari smo! — se je začul tedaj krik. — Kaj je? — je vprašal Coarasse začudeno. — Poglejte tja, na dru&i strani dvorišča se je ocjprla stena. Vidijo se stopnice, vodeče nekam pod zemljo. — Kakšen čudež! — je vzkliknil Jean de Cadillac. — Zdaj pa le hitro! O tem se po-roeoijno pozneje, tn vsi so skočili k odrešilni odprtini. Jean de Cadillac je za teptal z nogo m pri tem se je nehote dotaknil nevidne p rozine. Talko so se odprla beguncem v zadnjem hipu tajna vrata v svobodo. Laiuko si rai&limo markizin srd. Gri-zia si je prste, toda ganila se ni, da tw zadrzaia begoance ali pokazala vojakom pot, po kateri bi jih lahko zasledovali. — No, gospa, — je dejal C4odion, — ah nas hočete počastiti s svopm spremstvom? — Kaj pa, če bi to zatbtevo odklonila? — V tem primeru bi moral z naj-večd&m otržak>vairyem prositi mojstra Jeana ... in sami dobro veste, da ima težke roke ... da bi vas odnese! z nami. — Če je tako, se pa moram ukloniti vašemu pozivu, — je odgovorlia markiza porogljivo. Ves njen srd in zloba ji nista nič pomagala. — Seveda morate za nami, gospa. Samo naprej izvolite, mi pa pojdemo za vami. Mojster de CadiHac pazke na markizo. In begunci so odšli drug za drugim z dvorišča v podzemni rov. Za vsak slučaj sta stopala do zob oborožena Gakaor de Casterac in Agenanec spredaj, njima so pa sledili banditi z orožjem v rokah. Za njimi je stopal stari žki Samuel z grofico Saro in gospodično de Saint-Hermine. Markizo de Beausejour je držal Jean de Cadillac za roko, zadaj so pa stopali Raool, Coarasse in Clodion. — To še ni vse, — je dejal Coarasse, ki je stopil v rov zadnji. — Odkriti moramo še tajno, kako naj skrivno odprtino v steni zapremo. — To pa menda ne bo težko, — je odgovoril RaouJ. — Treba je samo kamen zasukati nazaj. — Saj res, — je pritrdil Clodaon. Z Raoulom sta zaloputnila za seboj kamenita vrata, da je takoj nastala v rovu tema. Kmahi so bi4J vsi zbrani v podzemni sobani, kamor je prihajate svetloba skozi kupolo na stropu. Jean de Cadillac je še vodno držal markizo za roko. — Kaj ste pa počeli tu, gospa markiza? — je vprašal Raotri naenkrat. XXffl. reUCITE DE5COMBESOVA. To nepričakovano vprašanje je obrnilo pozornost vseh na markizo Beau-sejour, ki se ji pa na zdelo vredno odgovoriti. — Prav zdi se mi, — je dejal Coarasse, — da v pobožno ženo preoblečena markiza ni imela namena povabiti nas v svoje podzemno domovanje na r*>jediax>. — hi lahko smo prepričani, — je pripomnil Clodion, — da tu zopet nekaj fcaje. , — Ah. gospodje, — je odgovorila markiza porogljivo, — pxemak> velikodušni sce za može, ki se ponašajo, da so plemiči. Žalite me! — Prijatelji. — je nadaljeval RaouL, ne da bi se zmenil za markiz ine besede, — ta ženska je vpričo nas in skorad v naročju njegove žene umorila mojega bratranca grofa Filipa de Blos- sac. — Res je, — so pritrditi štirje Ga-skonci svečano. — Zlorabila je svojo peklensko moč, da je vrgia v ječo pet p4emičev, med rrnrrri rodi mene, Raoofa de Bkos-sac. — Tudi mene, grota de Coarassa. — Tudi mene. cbevaliera de Main-Hardye. — Tudi mene, chevatiera Gaiaora de Casterac. — Tudi mene, chevaHera Camusa-du Mas. — In še daije, — je nadaljeval RaouL — častitega trgovca Samuela, čigar edin: zločin je bal, da se je grof Btossac potočU z njegovo nečakkrjo. končno pa tudi Antometto de Samt HerrrHTre je smrtno sovražf]a samo zato, ker je to dekle tisočkrat lepše od rrje. — Res je, — je prftrdM Coarasse nanr' to!« razstavišče od jutra do večora kot vefffko mravljišče. Za danes pa sr najavi ion i Av strije-i, rn sicer preko 400 mrtele^enoev I. mednarod-ne zveadtne vožnje, ki si bodo v nedeljo korporativno oc>eda*n m.?***a ve Marfbo rsk Aga torm a. — Z voza je padel. Ko se je vozil Znfcovaki cestj na obrežju 2kletni delaven Pra.ne Novak.' je ipn nekem siiinku nadel 2 voza iq si zknmll desno noa>'. Pone>re nee se zdravi v marfborski bdulinici — Avstrijski posestniki pcvbegniN preKo dr±avne meje. V četrtek je pjfcesalo prek.-državne meje 12 avstHjskib hit!er;,ev*» večinoma sami stareiš' po* ptaiki, katere zasieiujejo avstnjske obias- Vse bentmce je mariborska policija odr»r.wila s trampo rtom v Varaždin MALI OGLASI V vseh malih oglasih ?eija Deseda 50 para, daveK Din 2.—. Najmanjši znesek za mati oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mati oglasi se plačujejo takoj pri naroČilu, Lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo MATJVF, vsako množino kupi tvrdka »Vitamin«, Ljubljana, Masarv-kova cesta 46. 2548 KROJAŠKI POMOČNIK išce službo. — Cen j. ponudbe na: Hadela, Maribor, Zlata krona, Vetrinjska 12. sprejmem v trg. z meš. blagom. — Peterk o vič, Pregrada. PLETrLSKO PODJTETJB zagrebško, sprejme izkušeno moč. — Ponudbe: greb, Gajeva 3. Hiršler, Za- 2 RLOBl CARSKA DELAVCA išce Popov, Beograd, Francuska 5. KUPIM ŽELEZNE CEVI kupimo. — Ponudbe: Uprava Dolenjskih toplic. PRODMtf CHEVROLET dvotonski prodam. — Kaiser, Dravograd. STALNO SVEŽE HRUŠKE jabolka, slive, debele melone — kg Din 2.75, franko kupčeva postaja — razpošilja 35 kg ko-šarr G. Dreehler, Tuzla, 2376 OTROŠKI VOZIČKI Večja partija novih vozičkov letošnje fabrikacije se radi opustitve teb modelov zelo poceni proda — Tribuna P. B. Ljubljana, Karlovška cesta 4. 2454 METEBSKA TRUGA, ivigalo (vinta), verige, železen štedilnik m konjska oprema naprodaj. — Streliška ulica 33. 2526 POHIŠTVO z ogledali v Celju naprodaj. — Naslov se poizve v podružnici »Slov. Naroda« v Celju. 2533 SNOVALNI STROJ (Schermaschine) prodam aH zamenjam za tkalne stroje. — Naslov v upravi »SI. Naroda«. 2534 MUZIKA klavirji, pianini — Ljubljana, Sv. Petra cesta 40 — se je preselila v Kna.fl jevo Ulico št. ter se za nadaljnja naročila priporoča. 8/T STANOVMaV Ce oddajate ali iščete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Naroda«. — Beseda 0.50 para. sprejme je- DIJAKA Forubacher, Kočev- ENOSOBNO STANOVANJE in kuhinjo s pritiklinami oddam. — Mestni trg št. 13. 2536 DVOSOBNO STANOVANJE v mestu išče miren zakonski par brez otrok. — Vselitev L. oktobra t. L — Ponudbe na upravo r Slov. Naroda« pod »Zanesljiv plačnik 2498«. Difaške sobe oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0.50 para. PRAZNO SOBICO takoj oddam. — Rimska cesta št. 23, pritličje, desno. 2531 RADI SELITVE PRODAM v bližnji ljubljanski okolici lepo novo enodružinsko hišo z vsemi pritiklinami in velikim vrtom do 900 xn~. Vselitev nožna takoj, gotovine potrebno 25.000 Din, ostalo prevzem hipoteke. — Resne ponudbe pod »Izredna prilika 2519« na upravo »Slov. Naroda«. POPOLNOMA NOVO HIŠO ugodno prodam. — Pojasnila: C vek ar, vas Dragočajna, poŠta Smlednik. REFORM STEKLENICE za sadje in po vrtnino so letos cenejše. — Petovar, Ivanjkovci ZAVESE vam najlepše napravi po izbir) blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljublja na, Marijin trg z. tCdor trn p. oiage pr meni ca u Jib ta-srntoviir brezplačno <6'. PREMOG DRVA Telefon štev. 3934 SLOVSA LJUBLJANA, Kolezijska 19 52/T POZOR! Celo pečeno piško se dobi vsak dan za Din 15.- v restavraciji »Pod skalco«, Ljubljana, Mestni trg štev. 11, pri Cigliču. — Vsakovrstna vina na razpolago. AVTOMOBHJ pod plombami se sprejmejo pod ugodnimi pogoji v shrambo v neposredni bližine Ljubljane. — (Največ Din 100.- na mesec od voza.) — Ponudbe pod »B. 2. 2502« na upravo >S1. Naroda«. M ali novec Marmelada kg Din 16.— kg Din 15.- samo pri spec. deL Sv. Petra cesta 35. Ljubljana MALINOVEC pristen, naraven, s čistim slad kor jem v k uhan — se dobi na maJo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA, Dunajska e. 6 PUMPARCE modne niaCe. najboljši nakup. A. PKE8KER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6/T 2540 štev. 14. NAJBOLI6E fcTAJEKSRO VINO ZOPET PO DLN HI.—! V vinarni Briški — palača Grafike — se dobe najboljša štajerska vina in evifrk iz Gadove peči! štajersko belo 10 - 9- cviček 12- 11.- rizring 12.- 11- burgundec 14.- 12- domače žgarrje — 32 - Vedno sveže pivo ter razni prigrizki stalno na razpolag Po novi naredbi moram za p, rati že ob 9. zvečer, ob ned. ljah pa ob dveh popoldne, ta to naprošam cenjene goste da se pravočasno preskrbe s pijačo! Se priporoča BUFFET A. BRISKI, Ljubij., na, palača Grafike 50 1 OGLAŠUJTE v malin ogičtsiri v >SlovensK« n Narodu« velja vsaka ^»eseo ^0 para. daveK Din s.- Naj manjši meseh za mali ogin^ Oin 5.-. davek Did 2- Mm oglasi se plačujejo takoj; p* .»ošti tahko v znamkah — Z* odgovore malih oglasov trerv priložiti znamko 1.000,000 Din JE OGROMNA VSOTA, KIJE NIMA NIHČE, TODA VSAK LAHKO UTRPI DIN 60.— ZA CELOLETNO NAROČNINO NA NAJBOLJŠO, NAJPESTREJ S O EN NAJZANTMrVEJgO SLOVENSKO DRUŽABNO REVIJO „NAŠA POTA" LJUBLJANA, POŠTNI PREDAL ŠTEV. 114 Naročite jo takoj! Zahtevajte jo na ogled! Klavirji! Pianini! d Din 8.500,— prve svetovue tabrikate; tso sendorfer, Steimvav, Fbrstei. Petrof. Bolzl, Stingl original. Ai so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Pro laja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glas bene Matice Alfonz BrezniF •-^L-^ndrova cesta Stev. 1 Velikanska zaloga vseb glasbe oib inštrumentov ln stran + V najgloblji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in Tpanepm pretužno vest, da nas je naš srčno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod Anton Cucek poštni uradnik dne 10. t m. nenadoma zapustil. Pogreb nepozabnega, blagega pokojnika bo v nedeljo, dne^ 12. avgusta 1934 ob V2 5. uri popoldne is hiše žalosti, Rožna ulica štev. 17, na pokopališče k Sv. Križu- ^T T.fnbljani. dne 10. avgusta 1934. TVAJNKA CUCEK, soproga, in vse ostalo sorodstvo Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igracnu. vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domaČe tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLOVŠ.KA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! Makulaturni papit proda uprava „Slovenskega Naroda", Ljubliana, Knaflieva ulica štev. 9 Narodna tiskarna LJUBLJANA r LISE za volane v razlicnib gunab. SPECIELN1 ENTEL oblek, volan. >alov ». t. .1 AŽURIRAN JE, en tel vložkov in Čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRA.MOV, zave« nprila Hitro, fino in poceni Izvrši Matek & Mikeš, Ljubliati^ poleg hotela Struke! otvoritve! Podpisani vljudno naznjam, da sem otvori! v lokalu stare in splošno znane trgovine z barvami >OrienU d. z o. z. na Tyrsevi (Dunajski cesti) 14, poleg trgovine Schneider & Verovšek, trgovino z barvami. Kot dolgoletni poslovodja barvarske stroke pri tvrdJri »Orient« sem trgovino popolnoma preuredil, ter bom imel stalno v zalogi vse vrste kemičnih in oljnatih barv, firnežev, lakov, steklarski in mizarski klej ter luzHa svetovne znamke »Art&c. Vse vrste še laka in de na t. špirita. Dalje največjo izbiro vedno svežih šolskih in umetniških barv, pastel, tušov in slikarskega platna vseh svetovnoznanih tovarn. Veliko zalogo vseh vrst čopičev in krtač, ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. Na zalogi pa bom imel tudi vedno sveže vse vrste mavca. Potrudil se bom zadovoljiti svoje cen j. odjemalce z najnižjimi cenami in najboljšo postrežbo, ter se na j tople je priporočam. IVAN ROZINA trgovina barv in lakov LJUBLJANA, Tvrševa cesta 14 Urejuje: Josip Zupančič, — £a >Naroo.no : Fran J — 2a upravo tn tnseratm dei usta: Oton Jbristoi — v si « umoijam.