»lev. 4.	Ljubljana, 16. aprila 1886. Tečaj IV.
SltTtMki
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
---H-
Islioja «trnki metee enkrat in »e poSilja mlnm brezplačno; nendom za t gld. 30 kr. na leto. Iimn-ati in prilog* rafunijo te po najnižji ceni. — Lrtnina za udn znaia »orno 1 gld.
Ohsi'K: Naznanilo. — Katero dobre iu katere slabe nasledke ima omejitev trotove zalege? — Cebeloi-eja ua Kranjskem. (Dalje iu konec.) —0 nasaditvi sadnega drevja. — Vkuhanje čreSenj. — Vkiilianjo kosmatega grozdica. — Naäi dopisi. — Raznoterosti. — Imenik. Inserat i.

OtoČni zbor l>o meseca junija, kje in ravno kodaj, bo naznanjeno v prihodnji številki.
Odbor.
-X-
Katere dobre in katere slabe nasledke ima omejitev trotove zalege?
Trotje so nepotrebni snedeži pri čebelarstvu; kajti kjer se ti v velikej množini pokažejo, če tudi je paša sicer dobra, ne ostaja čebelarju druzega. nego to, kar svojemu lačnemu piskru zaupa. Stari panj z nepremakljivim delom je v tem oziru daleč zad mimo novega s premakljivim dolom ali premakljivimi satniki. K temu jeden izgled: Nek poseben prijatelj čebelarstva je pred nekaj leti imel priložnost o tem do dobrega se prepričati, kajti 011 je od starega panju, ki je dvakrat toliko ljudstva imel, kakor novi panj, komaj tretjino toliko medu dobil, kakor od novega. Pri starem panju se trotje zbog nepremakljivega dela ne morejo odstraniti, kakor pa pri novem, kajti pri tem se lahko sat za satom ogleda in trotje se pri tem odstranijo. Pri tem bi me znal kdo zavrniti in reči: Vsaj tudi pri starem panju lahko trote iu njih zalego omejim, če se njih zalega izreže. Popolnoma prav! Kaj pa potom čebele delajo? Morebiti zopet satovje za trotovo zalego? Gotovo! Ce se pa zopet in zopet trotova zalega se satovjem izreže. in sicer vselej, kedar jo že izgolovljena, potem ni to samo brezvspošno in brez koristi, temveč oelo škodljivo, ker so čebele pri njih delu ob paši motijo in opovirajo, da tako ugodno prilike za nanašanje medu ne morejo koristno vporabiti. Pri panjovih s i satniki naj se pa tako-le postopa: Vsak tak panj je pregrajen v va-
07661273
lilni in v medeni oddelek. Matica ima prosto samo v valilnom prostoru, a v oddelek. kamor čebele med nanašajo, ne more, ker je z nalašč zato priredjeno mrežo ograjen: ker matica tja ne more. tedaj v onem prostoru tudi ne more nikakoršuc. tedaj tudi ne trotovo zalege biti. (V je pa v vnlilnem prostoru trotovo satovje. naj se to se satovjem. ki nima trotovih piskricev iz nmdencga prostora zameni. Sedaj čebele v polnem valilnem prostoru ne morejo novega trotovega satovja delali. S tako zamenjavo satov se valilni prostor popolno pravilno uredi. Iirez da bi liilo treba trotovo satovje izrezovati in čebelam na ta način novo a brezvspešno delo nakladati. Ko hi se pa ta zamenjava ne /.vršila, nastalo Iii pravo trotovo valjenje, in smoter umne čebeloreje, večje doneske doseči, ne bi imel vspeha. Iz tega je razvidno, da ima omejitev trotove zalege dobre nasledke v čebelarstvu.
Vsled njih naravnega nagiba čebele ne morejo drugače, one morajo trote imeti, katere same v svojih panjovih izrede vkljub omejitve, katera se je po spre-minjavi obojnega satovja. kakor je bilo popred povedano, zgodila. Opazovalec je gotovo že videl in doživel, da so čebele v prostoru, ki je bil poln delavknega satovja. ker niso mogle trotovega satovja narediti, delavkno satovje (piskriee) razširile v trotovo, da je tako matica mogla trotova jajčeca leči, iz katerih so se pozneje izlegli debeloglavi in leni trotje. Nastavki, katere so po pravilnej spremembi nastavile, se ne smejo uničiti, ker s tem. da se jim to pusti, se umnej čebeloreji nič ne škoduje: naravi nasproti bi se ravnalo, če bi se. jim to odstranilo. Iz tega sledi, da se trotova zalega ne sme nikoli popolno omejiti, in narave pogoj to učini, kajti čebele so po njej opozorjene, da trote izležejo, ker te v plemenitev mladih matic potrebujejo. Prav razvidno je, da bi popolna omejitev trotove zalege slabe nasledke imela.
Drugih sredstev, trote omejiti iu zatirati, je veliko, katera čebelarski časopisi in knjige posebno priporočajo. Najboljše sredstvo je. trote pred žrelom paujcvim poloviti in potem na odstranjenem kraji pomoriti. Moritev trotov pred žrelom o polnilne, ko izletavajo, se že zaradi tega ne sine izvrševali, ker so čebele po duhu, katerega mrtvi trotje izpuhtevajo, razdražene, da pikajo, ter so na ta način zadržane, na pašo hoditi, in ker taka moritev tudi nič pravega sama na sebi nima. S takim pokončanjem se sicer trotje pomore, a težko več kot pri enem panju, pri drugih je že bolj težavno, če se sploh ta reč umno izvršuje. Trotove pasti in druge priprave za lovenje trotov so le takošnji pripomočki, brez katerih čebelar lahko opravi. Odrezovanje trotovih glav. ko so trotje še neizvaljeni, je nevarno, kajti čebele, ki še negodne ter obglavljene živalice iz piskricev vlačijo ter iz panju tirajo, so večinoma preslabe, da bi zamogle to nesnago daleč od čebelnjaka nesti, one tedaj to pretežko breme precej pred žrelom ali na konci brade na tla spuščajo. Ta mrtvi mrčes pa. vsled solnčnih žarkov segret, učini čuden duh, ki daje povod ropanju. Segnjitje mrtvih trotov pa pokvari zrak v okolici, kar pa prav lahko pouzroči v panjovih bolezen, ki potem ves čebelnjak uniči. Razvidno je iz tega, da je pri omejitvi trotov po svojih izmišljenih sredstvih treba dobro premisliti, predno se začne, ker bi morebiti prav lahko še slabše bilo, kakor če bi trote pustil., Komur je napredek pri čebeloreji mar, bo gotovo pazil, da dobro ohrani, a slabo odstrani, da se mu tako ne bo treba slabih posledic bati.
Dobre čebelne satove, ki so še na razpolaganje, vstavljati tja kjer so se celi trotovi satovi izrezali, je dobro iu vsega priporočila vredno, posebno če se je zmenjava obojnega satovja v panju izvršila. Dobro je to delali tam, kjer čebele
hočejo čebelno satovje v trotovo spremeniti in tako pokvariti. Čebele izročeno jim satovje rade sprejmejo iu ga lepo očedijo vseli nesnag. Izrezovanje celih trotovih satov, brez da bi se se čebelnimi nadomestili, je brez vse koristi iu nespametno: kajti, kakor je bilo že zgoraj rečeno, čebele precej začnejo novo satovje izdelovati in to ni nič drugačno, nego zopet trotovo. Čebelam pri izdelovanji satovja prosto pot pustili, da delajo, kakor se jim ljubi, ni učinek umne čebelorejo. Prišli bi zopet ua staro pot, ko bi se to pustilo, in nikakoršnega znamenja nove umne čebela rije bi ne bilo, temveč le škoda bi se godila čebelarju in čebelam. Dohodki bili bi vsled takih pogojev prav majhni, čeravno bi ob taki paši umni čebelar dohodke srednje dobre imenoval. Pičli dohodki pa glavnemu smotru čehelarije, namreč kolikor mogoče velikej žetvi, nasprotujejo. Na ta način bilo bi pa tudi dokazano, kakošni slabi nasledki izvirajo, če se po starej navadi čebelam ue omeji trotova zalega.
-x-
Cebeloreja na Kranjskem,
(Dalje in konec).
Pomislimo še malo kdo je poleg že omenjenih kedaj na Kranjskem čebelaril in še čebelari. Kdo je ta? Obrtnik je, in nihče drugi. Marsikateri črevljar, mizar ali sploh kak drugi rokodelec, kateri svoj posel doma opravlja, pečal se je se čebelorejo, razume se samo ob sebi. da njegova čebelarija ni bila posebno velikega obsega, a če pomislimo pregovor: „Kamen do kamena palača," leltko rečemo, da je to tudi nekaka podpora čebelarije. Obrtnik se je rad in dobrovoljno pečal se čebelami, ker imel je kolikor toliko dohodkov pri tem, če ue druzega, vsaj toliko medu mu je ostalo, da mu je gospodinja k božiču in veliki noči medene potice spekla. Toliko slabih letin jedna za drugo pa mu je vso srčnost vzelo, popustil je čebele, čeravno ne posebno rad.
V novejših časih so se gorenjski obrtniki zopet poprijeti čebel, a bati se je, da bi jih slabe letine ne oplašile, da bi zopet ne odskočili od ravno poprijetega se dela. Če le slabe čebelarske letine gospodarijo, res nič čudnega ni. če čebelarju srčnost upade, in če nado in up na boljšo bodočnost izgubi.
Veselo je pa opazovati, kako so se zadnja leta železniški čuvaji poprijeli čebel, pa bati se je tega, kakor pri obrtnikih.
Poglejmo pa sedaj še nekoliko, koliko je čebelarija v novejših časih napredovala.
Odkar je slavni Dzierdzon iznašel panj s premakljivimi satniki, se je čebelariji pot napredka na stežaj odprla. Kako povoljno sedaj čebelar pregleduje svoje panjove! Vsak sat lahko iz panju vzame, da se prepriča, ima li panj matico, ali. če ima dovolj živeža. Kako lahko se sedaj slabemu panju opomore s tem. da se 11111 dtü sat z zalego. Tako opomagan panj precej takošen postane, da se od drugih dobrih težko loči. Odkar imamo panj s premakljivim delom, nam je prilika dana, da ob času dobro paše lahko svoje dobitke, kar se tiče medu, povekšamo s tem. da polne satove iz panju vzamemo, pa jih s praznimi nadomestimo. Na ta način ni treba čebelam novega satovja izdelovati, kar bi jih ob dobri paši močno opovi-ralo, ter čebelam in čebelarju na kvar bilo.
Ko je bil pa novi panj iznajden, poskušali so modri čebelarji, kako bi se iz satovja med dobil, brez da bi bilo treba satovje mečkati iu stiskati, da bi se potem
4*
satovje labho zopet porabilo. Dobili in izumili so pripravo, s katero se meil popolno iz satovja vzame, brez da bi se satovje kaj posebno pokvarilo. To je iz-metalnica.
Svet. ki noče nikoli dovolj učen biti, stopal je dalje. Staro v izmetalniei očiščeno satovje mu ni bilo po volji. Storil je korak dalje, tor izumel umetno satovje (ua stroju narejeno). To satovje nima popolno izdelanih piskricev, temveč ima le posredno steno in začete piskrice, katere j»a marljive čebele ob dobri paši v 24. urah popolno izdelajo.
Še več takilt novotarij se nabaja pri čebelarstvu, katerih pa tudi kranjski čebelarji niso prezrli, tpmveč naročili so si jih v poskušnjo. Ce se jim je reč dobro obnesla, so jo potrdili, če pa ne. so jo pa za vedno odvrgli, brez da bi se še enkrat prepričali, kako in kaj.
Kar je pa za kranjske čebelarje najbolje, je to, da je kranjska čebela povsod tako čislana, ter je eelo v daljni Ameriki radi imajo. To dobro jo pa našo čebelo preeej podražilo, tako da si čebelar že na ta način lahko kaj pridobi, ko namreč čebele drugam za pleme proda.	j,
0 nasaditvi sadnega drevja.
Naša sadna drevesa se zamorejo le v počiva j očem stanu, t. j. v jeseni ali pomladi, presajati. Kateri teh dveh časov naj se odloči v presajanje, je odvisno od splošnega in krajevnega podnebja in od kakovosti sveta. Ce je podnebje milo, lega topla in solnčna. svet rahel in prepustljiv, je najboljše, če se sadno drevje že v jeseni sadi, to pa ne samo zato, ker je lahko mogoče, da se v jeseni vsajena drevesa vkoreninijo, temveč ker skušnja uči, da se pod zgor navedenimi pogoji vsajena drevesa bolje prirastejo, kakor če bi bila pomladi vsajena. Kajti v jeseni vsajena drevesa so pomladi do brstenja svoje korenine tolikanj pomnožila, da nika-koršno prenehanje pri reditvi ne nastopi, med tem ko pod enakimi pogoji pomladi vsajena sadna drevesa zaradi tega poginejo, ker izhlapenje pri listih in evotu s prejemanjem hrane po koreninah nasprotuje. Kjer je pa podnebje pusto, loga senčnata, svet moker in mrzel, je boljši' pomladi drevesa nasaditi in sicer preeej, kakor hitro se svet obdelovati dii. posebno pri zgodnih vrstah ali plemenih uaj se pred ko je mogoče presaditev dovrši. Ce hočemo, da se bodo drevesa v našo za-dovoljnost razvijala, moramo pri saditvi paziti, da jih bomo tako narazen sadili, da se bo njih vrh in njih korenine ter vsa njih rast mogla po svojej želji in volji razširjati. Za visoke jablane, hruške iu črešnje naj se pušča 10 m prostora, za visoke višnje in češplje pa 6 m. Pritlikovei se lahko še bolj gosto sado, ker njih krona ni tako obsežna, kakor ona pri visokih drevesih. Jame, kamor se bodo drevesa sadila, naj se več časa popred skopljejo. Ce hočeš v jeseni saditi, skoplji jih že poleti, če bodefi pa pomladi sadil, naredi jame že v jeseni ali po zimi, če zemlja ni preveč zmrznjena. Te jame naj bodo dovolj velike, tudi na dobrem svetu naj bodo 1 m široke in 00 cm globoke. Ce je pa svet slabeji, naj bodo jame do 11 g m široke in blizo 80 cm globoke. Če je pa svet mrzel, moker, uaj se drevo bolj k vrhu vsadi; v ta namen naj se skopljc 2 m široka in ne nad 40 cm globoka jama; tu noter naj se navozi toliko prsti, da se bode na vrh zemlje kakih 20 cm visok griček naredcl. Predno se drevo vsadi, naj so obreze na koreninah iu vejah, iu
Biter lak», da so veje v nekaki primeri s koreninami. Ce ima drevo več koreninic, Več vej se mu sme pustiti. Ako bi se krona ne obrezala, bilo bi to drevesu na kvar iu ne k dobrem. Drevo se le takrat ne sme obrezali, če bi vsled obrezovanja v resnici škodo trpelo, postavim, če je v pozni pomladi že zelo odgnalo. To obrezovanje vrba pri saditvi ima to prednost, da vsi ali vsaj večina popkov požene, da se poleg glavnih vej tudi stranske obdržc. Večkrat se pa stranske mladike kroninih vej. kar je tako pogosto drevesu na kvar, popolnoma odrežejo, te bi namreč vejam dajale moč, kajti za vsako vejo so tako potrebne, kakor za drevesce v sadni šoli, ker te so drevesu k dobrem, a ne v škodo, kakor marsikateri misli.
Pri obrezovanji korenin je treba paziti, da se gnjile iu troliljive popolno odstranit, ravno tako tudi tiste, ki so močno poškodovane in ranjene. Ako korenine prcgosto stoje, se morajo tudi izrezati, da so bolj redke. Pri tem delu mora pa sadjerejec pazit1, da korenine tako odrezuje, da je vsaka rana navzdol obrnjena iu da jo ta na popolno zdravej korenini, kajti če bi bila katera le nekoliko gnjila, gujila bi potem še dalje in drevesni spodnji del bi potem lahko popolno segnjil in drevo bi se posušilo.
Pri obrezovanji vrhovih vej ali krone se mora sadjerejec ozirati 1111 splošno rast plemena, ua stan drevesa, posebno pa na popke kroninih vej. Zdrave in močne kronine veje, ki so. se ve da, le 11a zdravem deblu zamorejo iskati, ki imajo dobro razvite lesne popke, se odrežejo na polovico ali na tri četrt; slabo pognala drevesa se še bolj na kratko obrežejo. Sploh se mora pri obrezovanji 11a to paziti, da drevo dobi lepo piramidalno ali pa bolj okroglo podobo, iz česar je razvidno, da morajo srednje veje najdaljše biti.
Ob suhem vremenu se obrezano drevo vtakne ali pomoči v sok, narejen iz ilovice, kravjeka in vode in potem se vsadi. Zdajci vzame se le toliko prsti iz jame, da se korenine dobro noter priležejo in da je koreninski vrat, ko je drevo popolno vsajeno, v istej visočini, kot površje zemlje, kajti nič ni bolj škodljivega za drevo, če je namreč pregloboko vsajeno. V prav toplih legah ali v presuhcm svetu, srne se drevo bolj globoko vsaditi: nasprotno je pa dobro v mokrem in mrzlem svetu drevo prav plitvo vsaditi. Ce je drevo prav postavljeno in če so korenino na vse strani kolikor mogoče vodoravno uredjene. vsiplje se perst med in 11a korenine, ko so tako pokrite, se drevesce še malo strese, da se prst še bolj pri-leže. 11a to se prst malo pritlači. Okrog debla se potem naredi jarek, da se ob dežju drevesu več vode nabere. Zdajci se drevo s trto h kolu. ki se mora pa še popred vsaditi. kakor drevesce samo. priveže ter se tako pusti, da raste in se razvija v zadovoljnost sadjerejea.	p.
---K-
Vkuhanje črešenj.
Vzemi tako imenovane medene škatljicc. položi v nje osnažcue iu obrisane črešnje gosto eno ua drugo toliko, da je posoda polna; na to vlij nekaj žlic tekočega medu iu zavezi posodo z mehurjem ali pcrgameutnim papirjem, potem jo postavi v kotel z vodo, ki počas začenja vreti in pusti posodo potem počasi ohladiti se. ('rešuje so napravljeno. To postavi in shrani v hladno iu suho shrambo.
Vkuhanje kosmatega grozdiča.
Vzemi dva litra precej dozorelih vendar pa še trdih jagod kosmatega grozdiča (Stachelheeren), osnaži jih pecljov in cvetnih glavic, na It» doni jih v dva litra vrele vodo in prideni eno zličico soli in eno kisa. Posoda se sedaj od ognja odstavi. in jagode se v mrzlo vodo položo. Ko se oh lade razdenejo se na platneni prt. da se posuše vendar pa ne smejo jedila na drugi ležati, da se ne zmečkajo. Med tem se postavi pol kilograma medu v prstenem loncu na ogenj, in ko začne vreti, se jagode previdno noter vsujejo. ko so toliko pokuhajo, da se no pražijo, se posoda od ognja odstavi in se do prihodnjega dne shrani na mrzli prostor. Zdajci so jagode se sreberno žlico previdno vzamejo iz posode iu se v porceljauasto skledo denejo. (»stalnemu medu doda se še eno četrt kilograma sladkorja, ter se. zopet na ogenj postavi, da začne vreti. ko vre naj se pene skrlmo pobirajo s pcnjico iu kadar se ta reč že bolj gosto tekoča pokaže, naj se jagodo zopet noter denejo. Zdajci naj se pisker malo nagiba iu pretrese, da med do vsake jagode priti more. Na to se vsa ta reč še malo pokuha in vrele jagode naj se potem nadevajo v to pripravljeno stekleno posodo, da se pa ta ne razpoči, naj se na večkrat skupaj zgrajeni prt postavi. Ko se jagode ohlade. naj se na nje dene košček platna ali papirja, ki mora pa v dobrem rajževem žganji napojeu biti, da se plesu oba na vrhu ne naredi. Zdajci se posoda zamaši iu v hladno shrambo dene. Tako vku-hajo se tudi višnje.
-X-
Naši dopisi.
h Borovnice, dne 14. marcija. Iz več krajev naše milo domovine čula so se poročila, kako slabo da so se pretočeno jesen čebele obnesle. Tudi pri nas bila je pretočena jesen tem živalicam neugodna, kajti ravno, ko je bila ajda v najlepšem cvetji, bilo jo neprestano hladno, severno vreme, katero je ajdov cvet tako posušilo, da niso imele ni čebele, ni čebelarji kaj ltaska od njega. Poleg te nezgode je pa še piš in dež ajdov cvet popolnoma uničil. Vender pa je bilo poletje v tem ozira mnogo vgodnejše, ker na gozdu imele so čebelo skoro vse leto več ali manj paše in če bi bila jesen k temu le količkaj pripomogla, lahko bi bili čebelarji „klobuke po strani nosili.-' kakor je rad rekel naš pokojni župnik g. Jngovic, iskren in zveden čebelar.
Pa tudi brez ajdove pašo bili smo pretočeno leto s čebelami tako zadovoljni, da že nekaj let sem ne tako.
Večkrat sem slišal hvaliti, da je dobro čebele v kakej mirnej kleti prezimiti. Tudi jaz sem imel letos čez zimo i» panjev čebel v kleti in reči moram, da na tak način lahko prezimi tudi najlažji panj. ker hrane potrebujejo čebele v mirnej kleti, z jednakomerno temperaturo tako malo, da bi človek skoraj ne verjel, ako bi sam ne skusil.
Dne 11. t. m. bilo je precej mirno in solnčno vreme, zatoraj sem rešil te uboge ujetnike dolgo zimske ječe, kajti pikčasti sledovi v nekaterih panjih kazali so, da je sila velika —.
Ko so bile čebele v čebelnjaku razrcdjcne, odmašil sem jim prašnice, na kar so, nevajene toliko nemira, s tako silo hitele v vabečo solnčno svitlobo, da jo bilo
veselje gledati. Pred čebelnjakom, pa tudi po moji obleki, bila pa je pikica poleg pikice — iu iz lega sklepam, da je bil skrajni čas, da sem dal čebelam priliko — osnažili se. Vseh H panjev je v kleli dobro prezimilo iu čebelarjem, zlasti tistim, kateri imajo slabe — lahke čebelo za pleme namenjene, bilo bi svetovati tako ravnati. Ved ni mraz. burja, sneg in pa letošnja pozna pomlad so slabi proroki za nas čebelarje.*) Hog daj. da bi se kmalu vreme na bolje obrnilo!
h Dovjega. Slavna vlada, ki vedno za svoje podložne skrbi, jim pomaga, kakor ve iu more. poslala nam je dne 21. svečana popotnega učitelja g. Gustava Pire, da je tukajšnjim ljudem dal dobre nasvete glede poljedelstva, živinoreje in sadjereje. Kar zadeva poljedelstva, g. učitelj ni obširno obdelaval in razkladal, to pa zato. ker tukajšnji prebivalci nimajo veliko polja, a to. kar imajo, dobro pognojö in obdelajo, da polje vedno dobro obrodi, če ni kake nesreče nad poljske pridelke. Oziral se je bolj na gnoj in priporočal napravo umnih gnojišč, kar bi gnoj še zboljšalo, ter gnojnico shranjevalo, da no bi. kakor je sploh navada, odtekala v bližnji potok, ter Iii tako brez vso koristi zapuščala vas iu polje.
Molj natanko in bolj obširno govoril je g. učitelj o živinoreji in tako je bilo tudi prav, vsaj je živina tukajšnjim ljudem glavni vir, iz katerega zajemajo svoje dohodke. Pri tej razpravi so ga pričujoči, katerih se jo obilo zbralo, pazno poslušali. Dajal jim je dobre nasvete, ter jih poučeval, kako naj to iu to narode, da bodo boljše vspehe imelo.
Koncčno govoril je g. učitelj še o sadjereji. Tudi pri tej stvari je veliko podučnoga povedal, povdarjal je med drugim, da naj tisti, ki hoče se sadjem dobro in veliko kupčijo delati, sadi, kolikor je mogoče, enovrstno sadje, ker kupci, le sadje, bodi si jabolka ali hruške, ene vrste radi kupujejo, nikdar pa ne različnega. Taki povprašujejo le po takem sadji. za mešanega ne marajo, ker ga ne morejo potem tako lahko v kupčijo spraviti, kakor pa enovrstno. Priporočal je tedaj, kolikor je mogoče malo vrst sadja imeti, a teh vrst sadja naj se obilo sadi, kajti le na ta način je mogoče pri sadjereji delali dobičke. Pri izbiri vrst uaj pa vsak skrbi in pazi, da bo sadil taka plemena, ki tukajšnjim okolščinam in podnebju popolnoma ugajajo.
Tako je gospod Pire tukajšnjo občane podučeval za kar so se 11111 pa občani konec predavanja srčno zahvaljevali.
Zdajci minula je mrzla zima in nastopila je pomlad, ki nam pa nikakor noče pokazati pravega pomladanskega obraza, temveč nam še vedno sneg ponuja, katerega pa prav lahko pogrešamo, ker smo ga že do grla siti. Dovolj nas je lnrazil letošnjo zimo, dovolj škode nam je naredil; ne potrebujemo ga prav nič ne, kajti le lepega vremena si želimo in potrebujemo.
Pretočeno zimo bodemo dobro pomnili. Niso zastonj ljudje pravili, da bode huda zima. Da, bila je čudna, ker kolikor bolj se je koncu bližala, toliko bolj je pritiskala. Na sv. Gregorja dan, prvi kinetski pomladanski dan. je bilo pri nas najbolj mraz. Da pa tako dolga zima 110 zapusti slabili spominov za sabo. mi bo vsak rad pritrdil, posebno pa mi bodo k tom pritrjevali čebelarji po naši Gorenjski dolini. Takega vdarca ni še kmalo kateri dobil, kakor ravno pretočeno zimo. Hud
*) Hudi pozni mraz leto« preziinovauji čebel jalio škoduje; mislimo Gorenjcem največ. Marsikateremu čebelarju jih bo čei polovico pomrlo, kajti čebele se ne morejo osnažiti ter za grižo poginejo. Upamo, da bo letina dobra in da nam pomaga mili Hog vlanske ter letošnje luknje zamašiti. (Uredil.)
rdanv jo to, če v jeseni čebelar spravi 20, SO ali 40 panjov v p režimo vanje, poinlaill pa le .še S, 4 ali f» živili panjov dobi. nekaleri pa še (oliko ne. Pri nas je jeden star čebelar ml 12 panjov le enega otel, ali prav za prav živega dobil. Čudno jc to. da so čebele pri medu umirale. V več izumrlih panjovih je še toliko medu ostalo, da bi čebel ne bilo treba prav nič krmili. I\aj je neki vzrok temu V Nekateri čebelarji pravijo, da je to taka bolezen, .laz pa mislim, da to ui nikakoršua bolezen, temveč je vzrok temu drugod iskali. Prvi iu važen vzrok tolikšnjemii izumiranju čebel je slabi med. Pretočeno leto čebele niso drugod inedn dobile, kakor na smrekah. Smrekov med pa čebeluemu želodcu prav nič ne ugaja. Čebelo, ki taki med uživajo, začnejo v resnici bolehali, pa le zaradi slabe hrano, in to ui nobena bolezen. Drugi vzrok je pa prehlajenjo. Tukajšnji in sploh vsi gorenjski čebelarji imajo več ali manj to navado, da čebele prepozno denejo prezimovat iu pri tem prepoznem devanji v zimsko stanovanje, se čebele vsled jesenskega hladnega vremena prehlade. Prehlade se pa tudi zaradi tega. ker jih prepozno in premalo zadelajo. Tudi to slabo lastnost imajo naši čebelarji, da prelahko čebele spravljajo v prezimovanje, pomislijo pa ne. da bi čebelam utegnilo živeža zmanjkati in čebele potem lahko od lakote poginejo. Zbog lakote je pretočeno dolgo zimo tudi veliko čebel pomrlo, pa ni čuda. vsaj je bil vedno tak mraz. da se jim še po-kladati ni moglo, ker se je bilo bati prehlajenja. K poginu je veliko tudi to pomagalo, ker čebele vsled vodnega kislega vremena niso mogle izlototi iu se očistiti. Gotovo bodemo dobro pomnili pretočeno zimo vsi čebelarji. Pretočena zima pa tudi sadjerejcom ni prizanesla. Velik sneg polomil je sadno drevje, da ga jo strah pogledati. .Meni je v šolski drevesnici sneg veliko lepih drevesie polomil. Večjo škodo, kot je pa ta. naredil mi jo pa dolgouhi zajec. Šolska drevesnica je z deskami ograjena. Plot je blizo 1\, m visok. Ker jo bilo pa toliko snega, puhnil jo zajec lehko črez planke in mi je oglodal vse jablane od prve do zadnjo, in še nekaj hrušek po vrhu.	F. p. jiyiji?.
Št. Ruprt na Dolenjskem. Veliko receptov za copilno smolo se je vže objavilo, poskušal sem jih narediti čisto po pravilih, pa vspeli ni bil tisti, kakor jo bil na papirji naveden, da bi bila dolgo časa tekoča postala, če je bila tudi zama-šena; za rabo sem jo moral le greti. —
Posrečilo se mi je letos prav lino' tekočo cepiluo smolo dobiti od svojega tovariša in našega uda, ki je prav spreten in vešč sadjerejec g. V. G. v T. Tekočo cepilno smolo je on tako napravil:
Lepo čisto smrekovo smolo je na ognju razgrel, potem jo precedil skoz gosto mrežo, da je bila čista; pustil nekoliko ohladiti so, (to pa zato, da se špirit uc vname), prilival špirita in mešal tako dolgo, da je tekoča postala (kot tekoča strd). Dobro jc tudi nekoliko laškega olja priliti; to tekočino je v kositarjevo pušico vlil in s pokrovčkom zaprl. Ta cepilna smola je dolgo časa tekoča, če je dobro zama-šena. Co bi se pa strdila. bolj gosta postala, segrej jo iu prilij špirita, pomešaj in zopet bo tekoča. Na ta način cepilna smola narejena je najboljša, kar jih jaz poznam. Pri cepljenju je lahko rabljiva, rane lahko zamažeš s kliučkom, če nimaš čopiča, in na zraku se kmalo strdi iu ostane v vsakem vremenu zvesta svojej nalogi.
Le skušnja mora nas učiti, Iz sredstva kaj pridubiti, Zato naj vsaki sam poskusi; In zvedel Itn — kaj mu je najboljši.
Doljni /.urno». Tu pri nas je vse talo ali kopno, med tem ko pri Vas na Gorenjskem menda debela snežena odeja hribe pokriva. (Tudi ravnina še ječi pod silno težo snega iu to v začetku pomladi. Ured.) Od zadnje polovice meseca prosinca so se začele cvetlice prikazovati ua dan. Zdaj cvetejo: lesku, jelša, dren, trolienticc, zvončeki, marjetice, svenjarice (laduh), verouika i. t. d. Zdaj čebele že nosijo obnožje. in tudi zalego sem opazil. Letos prezimujem 40 plemeujakov. koji so vsi veseli, razun jednega, katerega so miši pokončale. Te miši se razločujejo od domačih in poljskih, večje so in prav rujave, kakor lisica.	NadoHav.
Ljubno. Ako bi Vi list tako uredili, da bi prinašal tudi gorenjske novosti, in sicer tako, da bi list obsegal 3 četrtine svojega obsega novosti, 1 četrtina pa „Cebelarijo in sadjerejo." i. t. d. *)	j. Ambroiič.
*) Ostali Vaš dopis smo opustili, ker obsega stvar, ki ne spada v naše področje, temveč v kak političen list. — Kar se pa Vaše želje tiče. da bi list tudi novosti donašal. za zdaj ne moremo vslreči, ker je lisi že tako sani na sebi malo obsežen, potem bi celo nič ne doiiašal tega, čemur je iiameuji-n. Da bi bilo pa mogoče Vašo misel vresničiti, bi se moral list razširiti, to stalo bi pa zopet veliko novcev. Letnimi, katero sedaj naročniki, katerih pa ni, Bog si ga vedi, koliko sto ali tisoč, plačujejo, pokrije koinaj tiskovino iu druge stroške. Ko bi se več udov oglasilo in k društvu pristopilo, ter namesto jednega, dva goldinarja letnine plačevalo potem hi že šlo. Stvar mislimo v občnem zboru — meseca junija — ko bo tudi volitev centralnega odbora i. t. d. na vrsti — predlagati. Pa skoro ni upanja, da hi s tem predlogom prodrli. Rojimo se, če predlog obvelja, da bi to društvu ne bilo ua škodo, ker treba je malo naprej pogledati, kako in kaj vsa reč stoji.	' Uredništvo. '
Raznoterost.
Znamenit vrt. V benediktinskem vrtu sv. Florijana v Kreinsmünster-n se dandanes v prav obširnem obsegu goji cvetličarija in sadjereja. Ta vrt je pred časom zelo slovel zaradi imenitnega sadjerejca opata Selnnidberger. V tem vrtu je 3215 vrst jabolk. 250 vrst hrušek, kakih 40 vrst višenj. 20 vrst črešenj. 30 vrst breskev, 20 vrst ali sort marelic in poleg tega je še veliko število grmov grozdjiča in drugih takih rastlin. Veliko pečkovcev so je še le poslednja leta nasadilo. Več jih je že sad obrodilo, in s tem tudi veliko slave in časti zgubilo, ker niso tak sad obrodili, kakor je bilo popred slavljeno, drugi pa so nasprotno prav dober in žlahten sad obrodili. V tej drevesnici se goje priznano najboljše vrste, seveda tudi nove vrste, toda te le v pičlem številu, dokler niso sad obrodile. Tam se nahaja tudi še en dnevnik od Schmidbergerja in sicer od leta 1823. do 1K2'J. V njem je marsikaj zanimivega brati.
-K-
Ime
p. n. gg. udov društva poddruSnice
kakor so s
Anton Pavčič, nadučitelj v St. Ruprtu; Josip Urcar, posestnik v Kainnji; Franc Avguštin, duh. pom. v St. Janžu; Ivan Dolinar, župnik v St. Janžu; Ignacij Kopše, župan in c. kr. poštar
v Št. Janžu; Ivan Ouk, učitelj v St. Janžu 15.3.1886;
ilk
Št. Ruprtu za l. 1880. po vrsti, vpisali:
Martin Jezernik, učitelj na Branskem: Ivan Avsec. zasebnik v Prelesji; Franc Štrukelj, posestnik v Bregu; Jože Rugelj. mlinar v Vrhu; Valentin Roje. posestnik v Kremenči: Mihael Tomažek, posestnik v St. Ruprtu: Ignacij Steklasti, zasebnik v Prelesju.
(Dalje prihodnjič.)
Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modic, društveni predsednik.
Laalnlun .Čabelankegm In aarijorejakega ilrnStva za Kranjako". — Natisnila Klein In Kava? t Ljubljani.
SSMUSEKATL
MIT* Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje,
(Var«irrni zuamka
po dr. .11 a i it'll.
je odločno najboljše zdravilo (oper protin tor ree ma litem, trganje po a ti ih. bolečine r križi ter «irriA. oteklino, otrpnete ude in kile i. t. d., 111 al o časa če »e rabi. pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo „eret voptr trganje po dr. Valien" e zraren *tnječim znamenjem: 1 steklenica SO kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kaielj, hriparosl, eralobol, prune in fluent bolečine; i). 1 «teki. SIS kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljeno (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, koine fopuflke in bezgarne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Salicilna listna voda,
najboljše za ohranenje zob ter zobnega mena in takoj odpravi nmradljirn sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr-
Kričistilne krogliice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinstvu pogrešiti in so se nže tisočkrat sijajno osve-dočile jiri zabaitunji čloretkega telesa. glaroliiilii, nlrpnenih udih. skaienein želodcu, jetrnih in obistnik botezilik, v škatljah .i SI kr.; jeden zavoj s tj škatljami / gl. S kr. Kil/.poHiljiivu mi» iiiijiiinii] jeden /.avuj.
Naročila iz dežele vrše se takoj.
Lekarna Trnkoczy-ja
/raven rolovia ua lieslneui trgu v Ljubljani.
miiiiffMii
äftöczv
BUDIMSKA	Priporoča se kot iz-
vrstno čistilo vedno prijetnega upliva in ne neprijetnega ukusa.
g,rericica'-	Dobiva se po vseh
špecerijskih prodajaluicali in prodajalnicah mineralnih vodti, kakor tudi v skoraj vseh lekarnah in Jroguerijah, vedno na novo natočena.
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.