in pnsnBu* ¿ally .year xxvii flComcntaiji I ^clair dobil 850,000 fte- PJ; kljub temu, da ja bil slab ___ I burnimi vejše dejstvo pri lil volitvah ni bila zmaga Evdtovega "new desla", EL to, da je socialistični pi-Kj Upton Sinclair kot demo-kandidat za governerja ESorniji dobil okrog 850,000 Lov, dočim je pri prejšnjih Kah pred dvema letoma, ko Lbndidiral pošteno kot socia-L prejel le okrog 50,000 gla- ISinclair je dobil omenjeno Lmno Število glasov kljub te-L da je osebno slab politik— C je priznal, da je bolj« pisati ko politik—in kljub temu, Cj* bil med vsemi kandidati v ¡¡¿nih državah pri zadnjih ujtvah najstrupenejše napadan fopsovan; kljub temu, da so L obrnili hrbet brez malega u vplivni voditelji demokrata C stranke v Calif orni j i in Igib temu, da ni Roosevelt jav-Lurekel njemu v prid niti be-Ljice Kljub vsemu temu! [Akobi bili demokratski vodi-ujj držali z njim in če bi bil Eoievelt javno odobril njegovo hadidaturo — kakor je La Fol-bvo v Wisconsinu — bi bil btiiir najbrž izvoljen. [Iij je torej prineslo Sinclair-ktoliko glasov? Kdo so ti voli, malo manj ko milijon, ki ^ niso dali prepričati od bur-)wev in nikogar, da Sinclair I bil vreden njihovih glasov? Da so to delavci in farmarji, ndemokratje in republikan-litudi nekaj socialistov vmes, item ni dvoma. Ali jih je Sin-Urjev "Epic", program, na-irtl? Ali je bil srd užaljenih Mi zaradi ogabnih osebnih na- $ na Sinclairja? Ali je bila Iju organizacija Utopija, ki »je pred več meseci pojavila r Csliforni ji ? N'a to vprašanje danes še ne Iwerao riskirati odgovora. Ako tajna organizacija, ki je za Sinclairjem, je to ne-no sila, ki ne bo spala v iji bodočnosti in s katero jo californijski burbonci »»o računati. Sinclair je storil dve veliki m Mislil je, da bo potegnil Sokrate, katerih politični voz je prisvojil—pa so demokra-1 Potegnili njega. Druga nje-* napaka je bila, ker je med •apanjo zatajil svoj ateistični tor, dasi ta nazor neovrgljivo Nujejo njegove knjige. To ' bilo smešno. Na očitke na-nikov. ki so mu dokazovali «Jezovih knjig, da je ateist, 'M lahko mirno odgovoril, da *1»njegova osebna zadeva, ki n"' Waviti z ekonomski-* problemi Amerike—in ostal ■ «1 možak! *«d demokrati in republikanci mnogo ateistov, a so kljub p Politični in ekonomski ns-JJ»ki m cerkvenjaki se ne |T:k*JO ^d njimi! Na čelu med vojno je stal ate-«**»enceaut ki je z ostalimi TJ1'!" vred diktiral nazad-i m p«-r i a I i stiča i mir!—Na P1» bi bil Sinclair lahko po-P'^PraAal burbonske mo-Sr zakaj je ateizem zlo- PROSVETA ^^{LO^yE^Œ NARODNE PODPORNE JEDNOTE . — ~ — —tiir J««u«ry u. i»ii »i i k. IZ^1^a—^—zrm. - - -*rr wm . . —s————t----- « C^ im—a. UM** a» a« ot commnm * «urTTSS Chicato. Ill, pondeljek, 12. novembra (Nov. 12), 1934. A~*Ua» -^to^as^r peut, pr^ Ursdntèkl la upramlèkl prosWvti »667 8. LawndaU Aja. Offlos of PubUcatioat M67 South LawndaU Avo. Telephone, Rockwell 4V04 HttTI UMORILI KI ALI A ALEKSANDRA Leon Blum, vodja franconke so-cialiatične stranke, pravi, da za marsejekim atentatom sto-ji "Sveta fašistična zveza" h sadežem v Rimu Pariz, 10. nov.—Kakor javljar jo iz Rima, je bila tamkaj zadnje dni privatna konferenca med Mussolinijem in ogrskim ministrskim predsednikom Goemboesem. Uradni rimski komunike se glasi, da sta rešetala ekonomska in kulturna vprašanja", toda zgovorni italijanski fašistični tisk je namignil med vrsticami, da je bilo nekaj drugega, kar je prignalo ogrskega premierja v Rim. Bila je revizionističua politika in pa enotno stališče, ki ga naj Italija in Ogrska zavzameta pred Ligo narodov ali kjerkoli z ozirom na stališče Jugoslavije, da je ogrska in italijanska zunanja politika odgovorna za u-mor kralja Aleksandra v Mar-seillesu. Mussolini je baje zagotovil Goemboesa, da ne bo žrtvoval zavezništva z Ogrsko za noben sporazum z Jugoslavijo, toda glede revizije mirovnih pogodb ta section 110«, AM al Oel I. I »IT, eu Mundelein pomaga Insullovemu špekulantu Pričal je sanj pred sodiAčam, da je pošten značaj, kajti pa*eft mu je podelil visoko odlikovanje Chicago, 10. nov.—Kardinal in nadškof George Mundelein je včeraj pričal pred čikaŠkim fe-toalnim sodiščem v prid Harol-au L. Stuartu, ki je eden sedemnajstih obtožencev s Samuelom Insullom vred zaradi zlorabe pošte v sleparske namene. Obtot» niča jim očita, da so se poslužill pošte, ko so prodajali ničvredne delnice za drag denar. Kardinal Mundelein je pričal, da pozna Stuarta že brez malega dvajset let kot dobrega in poštenega človeka in pred nekaj leti je on (kardinal) priporočil Vatikanu, naj podeli Stuartu odlikovanje reda papeža Pija IX., najvišje odlikovanje, ki g» more katoliška cerkev podeliti nekatoličanu. Na vprašanje, s čim je Stuart zaslužil to odlikovanje od katoliške cerkve, je kardinal pojasnil, da s tem, ker je dal denar u gradnjo mednarodnega cerkvenega kolegija v Rimu; brez nj*. gove pomoči ne bi bilo tega zavoda. To je vse. In zato, ker je Insullov finančnik prispeval veliko vsoto, mor« da milijon dolarjev, za katoliški zavod v Rima, je dober in po- V ILLINOIS» JE TREBA SE ČAKA TMJTIENIEAL' V glavnih induatrijah ja manj dela in manj taualužka ko pred enim letom lllincioki rilif se jp Ml vrgli v predukeljo Nad 12,000 upoelonih pri produkciji potrebščin za breaposelne je Mussolini opozoril Goemboesa, da je baš zdaj najslabši časj4**" človek—samo zato, brez Or za to. fcira na vse drugo . .. Francoski socialistični tisk se zelo bavi s široko razpredeno zaroto, katere žrtev je bil A-eksander Karadžordževič. Zarota se razteza na štiri države : O-grsko, Avstrijo, Nemčijo in Ita-ijo, toda središče je Italija. Leo Blum, vodja socialistične stranke v Franciji, je pred kratkim pisal, da je za Aleksandrov umor odgovorna "Sveta fašistična zveza", tajna organizacija, ki ma svoj sedež v Rimu. Hrvaški n macedonski teroristi so frakcija te organizacije. Blum ostro kritizira v socialističnem dnevniku "Populaire" francoski bur-žujski tisk, ki pleše okoli Italije kakor maček okrog vrele kaše, boječ se, da bi užalil soseda Mussolini ja, če bi resno prijel fašistične zarotnike, ki kujejo politične umore in fašistične vstaje ter s tem izzivajo novo evropsko vojno. Anglija ščHi privatno orožno industrijo P k Zrr. ;r '-"likalcih? javiti Merriam je rekel * ol^ah. da je zmagal ame-C™»-ne on. California je tiari«, mara socializma! burbonska Tribune ^ da so volitve pokala * Amerika krenila na ^ irzavnega socializma. * * to ujema? Prav za vvh'>'< loony now? to t.. diktator ušel bombi Vk-': - General ^ kitajski predaed- ,n "'ktator, j* pred nekaj uhpi „mrti# Bomba, ■¡'''*1irala v njegovem ^'dejala en vagon in S», t.. " voj k| «Éu Vladne preiskave ne bo liondon, 10. nov. — Predlog laboritov, da se privatna industrija za orožje in strelivo odpravi, je bil včeraj poražen v parlamentu z 279 glasovi proti 68. Torijska vlada je tudi zk-vrgla predlog, da se izvrši preiskava o privatni trgovini z bojnim materialom. Sir John Simon, zunanji minister, je toplo zagovarjal privatne orožne in municijske tvrdke v Angliji in zbornica ga je podprla. \ Liberalni poslanec Archi)>ald Sinclair, ki je podprl delavski predlog, je dejal, da ameriški kongres se ni zbal preiskave, toda angleški parlament je zda> pokasal svojo veliko strahopet-nost pred municijskimi magnati Anglije. Chicago. — (FP) — Tudi v Iilinoisu polagoma vstaja industrija, v kateri ne igra profit nobene vloge, ampak uteha revščine med brezposelnimi. Ker jih kapitalizem ne more preskrbeti z najnujnejšimi potrebščinami in krize noče biti konec, se je tudi tukajšnja državna re-lifna komisija vrgla na polje re-lifne produkcije. V raznih podjetjih ima upo-slenih nad 12,000 relifnih delavcev, ki producirajo različne stvari za pomožne postaje. Pri tem delu prejemajo relifno mezdo. Skoraj štiri tisoč jih dels obleko, blazine in odeje v 891 delavnicah v 82 okrajih. Do 1700 jih je uposlenih pri prezervlra-nju sočivja, sadja in drugih jest-vin v 250 delavnicah v 64 okrajih/ Do konca novembra bodo pripravili 4,500,000 škatelj jest-vin. Nad 800 delavcev seks in koplje šoto v 38 okrsjlh. Te šte-vilke so vzete iz poročlls držsv-ne relifne komisije. V Iilinoisu je nsd en milijon brezposelnih, večine uposlenih delsvcev ps dels le po nekaj dni ns teden. In situacija fle ne izboljšuje, msrveč poslabšuje, kakor je razvidno iz poročlls dr-žsvnegs delavskega depsrtmenta za september. C hicago. — (FP) — Pri zadnjih volitvah so tudi volilci v Iilinoisu izrazili močno upanje in željo po "novem dealu", ki jim je obljubljen, a je še nekje za voglom. Soditi po poročilu državnega delavskega departmen-ta o delu in zaslužku za mesec september je z 'novim dealom" nekako tako kakor je bilo s Hoo-vrovo prosperiteto: je še nekje za voglom. V glavnih industrijah te države je bilo v septembru manj dela in manj zaslužka kskor pred letom. Uposlenost v jeklarski in železarski industriji je bila si-cer 1.2% večja kakor pred e-nim letom, ampak z zaslužkom je krti; U je bil 2.1'/i nižji ko lanskega septembra. Čevljarska industrijs je bila na psu. Dela je bilo za 18.2 manj, izplačane mezde so pa nazadovale za 27.8%. Povprečni tedenski zaslužek je znašal le $11.31. Tudi industrija za prezervi-ranje nadja in sočivja ne izkazuje prebitka v zaslužku. Čeprav ne je uposlenost dvignila za 22.'/", so delavci prejeli 2.7!K kmanj plače, ki je padla povprečno na $7.49 % na teden. Tedenski zaslužek v premogovni industriji je priplezal dr> $19.10. Delo se je isboljšalo za 1.1%, izplačane mezde pa 5.8% v primeri z avgustom. To izbolj-šanje je j)ripis»ti prihajajoči zimi. Povprečni tedenski zaslužek vseh illinoiskih delavcev je bil v septembru $21.19; za moške v tovarnah $21.97, za delavke pa $13.70. Povprečni tedenski de-lovnik je znašal 35.8 ur, v to-varnah 34.4 ur. Torej se približuje zahtevi Ameriške delavske federacije za 30-urnik. Od lanskega septembra v primeri z letošnjim se je tedjnskl zaslužek znižal za dve desetini odstotka, kar je razmeroma malenkostno. Toda ker je treba upoštevati zvišanje cen v tem času, ki znaša okrog osem odstotkov, so delavski žepi v Iilinoisu bili v septembru nad osem procentov bolj prazni ko lani. U-poslenih je pa bilo dva odstotka več delavcev. Th je bila torej aituacija ob času volitev—ne dosti spremenjena v nobeno smer. Velika demokratska zmaga v resnici pomeni, da so ljudje glasovali za "new deal" Iz tojazni pred še slabšo situacijo, če bi zmagali republikanci. Ziiisii mir v Franciji Vladna kriza začanno rešena STEV.—NUMBER 221 mt "Dajte nam demokracijo!" zahtevalo Jugoslovani "l* toff 1 •' 1 ' v1 Manifest, naslovljen na regente in podpisan po mnogih odlitnih oaebah, zahteva konec diktature in svobodne volitve. Vsi politični jetniki nai bodo izpuMeni in teror naj preneha. Avtonomija za Hrvate in Slovence! ^^^^ Ostra avstrijska kritika jugoslovanske Vlade I le I g rajnki režim je obdolžen, ds j« pustil 76 hrvaških političnih Jetnikov mučiti do smrti in S20 je bilo obsojenih na 1202 leti sapors Dunaj, 1L nov.—Uradno glasilo avstrijskih monarhistov "Staatswehr" je včeraj s dovoljenjem cenzorja objavilo oster napad na režim v Helgradu, katerega dolži, da dovoljuje brutalno mučenje hrvaških političnih jetnikov v ječah. "Odkar je pokojni kralj Aleksander uvedel diktaturo," piše omenjeni list, "je bilo 76 Hrvatov brutalno umorjenih v srbskih policijskih zaporih in »20 drugih obtožencev je bilo obsojenih skupno na 1202 leti težke robtje. Hrvaški politični jetniki so strašno mučeni. Obešajo jih na stene v zaporih in viseče pre-tepsjo, v usta jim ps za tlačijo mokre cunje, da ne morejo kričati niti stokati vsled silnih muk." Btvil magnat InsvNJa z* gazN v gosto kašo Možnoat Je. da ga porota spotns za krlvegs, njegove kolege ps oprontl Zlagal ae je in dobil delo! Chicago. — W. T. Nsughton; mlsd fsnt, je bil dolgo čass brez dels. Poskusil Je ns vse običajne Pariz, 10. nov. — Nsjnovejšs frsncosks politična kriza je bila provizorlčno rešens s tem, da je stsrs vlsds ostala na krmilu iz-vzemši predsednika in dvojice ali trojice drugih ministrov. Starega prednednika Je zamenjal RUenne Klandin, nacionalist (n zagrizen ekonomski indi-ki je telenno velik in primeroma še mlad, Chicago.—(FP)—Za Samuela Insulls, nekdaj mogočnega industrijskega kralja, so bili zadnji dnevi vse kaj drugega kakor lepi. On sedi s sinom In 16 dru-ghni kolegi, ki so bili v veliki meri le njegove oprode, v federalnem sodišču na zatožni klopi rsdi slepsrij v zvezi s prodajanjem delnic Insullovih "hold-ing" kompanlj. Vladni tožltelj je InsulJa pestil štiri dni in ns navskrižnem zaslišanju iz nJega izvlekel marsikatero zanimivost. V teh štirih dneh se je Insull zapletel tako globoko v mrežo, da l>o čudež, če se bo izkopal iz nje. Odvetniki, ki opazujejo to ob-ravnavo s strani, so mnenja, da se Insull sploh ne more izkopati iz kaše In da ga bo porota skoraj gotovo spoznala za krivega v zvezi z obtožbo o izrabljanju pošti« v Kleparski* namene, Kna-ko Ne mogoče zgodi tudi z njegovim sinom, ostsllh 16 obtožencev, Insullovih pomočnikov In zaveznikov, pa zna oditi brez kazni. Insiillu je zvezni prosekutor dokazal, ds je v svojem poročilu o dohodninskem dsvku navedel v,Md" n*J tU ur0. On je bolj Krečen kakor j*s Capone, ki je bil v Insul-lovi dobi prav tako moglovico v primeri z lanskim septembrom. Denarni pronu-t se Je zvišal za 53 odstotkov in Je znatal $IM7,467. Ker so pa eene višje ko lani, in sicer za sfdr-m odstotkov, se Je blagovni promet faktično dvignil za 46 odstotkov, 1'čltelJI v Italiji morajo ihn.111 uniformo!! niča mehiške države Yucatan K polovico mater, ki »o po zakonu I P*nzlJo za slepo». To je odkrila Rim, 10 tm Fašistična vla- ! da Je i »d red ila, da vk! učitelji In Vse < sklenila, da duhovni Y»ske vere Mehiki in niso Ska rani I m n. kaže. da je tudi v to sfero zaple- ki niso rojeni v »«a, ranila pa ' ... i ..^nu-ni. morajo zapustiti dr "«tor je bil v drugi m t*n,h m»««0 viaokih vladnih u ' »nmo strcael. radnikov, ) oženjem, žavo. upravičene do materinKke penzi-je (vdove z mladoletnimi otroki), je faktično toliko srečnih, * da jo dobe. Prav tako jr tudi s posebna relifna preiskava Za politične bos*e in sinek ure na drugi strani ne msnjka dinarja Zanje ga je dovolj, učjtHjU,- od« najnižjih do najvišjih šol v Italiji morajo odslej nositi uniformo, KKfllXZTZ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT I.ASTJVINA SI.OV«Kl FOIifoaM JEOSOTE SLA« 11.0 IN NABODWE <»„.. W tW hMIM * Maro* ulna : u Hrv*H- t Mg») in (•■•4o KM M U«* HM M pot U««, II.M i« ¿»trt l«ta. i« Chl<*«o 1« C tear* r M mm emlo Uto, MU mm pol m trn* ••mat«u $V.00. ______ Subscription raUa t f«r O* UbM«í State« 1,1(^,1 Chicago i and ranada MM p»t r***. Cfciaaga aad OU»ru |7.M i« r*». MMOUMB M 00 |M>r Mar. C*M <*laao» p» 4 ^ je ^^ podana nositeljica nemškega nacionalnega "socializma". In vendar so uprav, nordijski narodi tisti, ki ~ — ,-------w ------ , IKt. . .. . o fašizmu nočejo ničesar slišati, Mošičku, ki je po vaseh kupo- ,P^J^ > ampak iščejo svoj »pas v ures- volitev s^ročiH svojim čitate- niČ0nJu raednarodnega sociali- Ijem. Občinske volitve na Mor- zma> Zavedajoč se svojega B1ÜS m Čas, ko bo tudi na Norveškem stopila na čelo države socialistična delavzka vlada, kakor je Že to slučaj as Danskem in Švedskem. Norveška delavska stranka je bila svoj čas priključena komunistični internacionali, je pa iz nje izstopila, ne da bi bila vstopila v Socialistično delavsko in-ternacionalo, vendar pa pripada- 0 vse strokovne organizacije, 1 so kot celota priključene Delavski strank*, Mednarodni strokovni zvezi. Izid občinskih volitev na Norveškem je za svetovno socialistično gibanje velikega jtottrena in najbolj jasno dementira faši-stične preroke, U se take radi širokoustijo, oznanjujoč p ropa 4 marksizma. Marksizem živi na veliko jezo vsega, zlasti pa nemškega fašizma. Živi baš v dežela}), v katerih prebiva prava pristna "ger PONDEUEK 12 MOVBJ «la ■i Hi- veškem so namreč končale z val ženske lasa, se je obnašanje ženske čudno zdelo, in ko je pri- _____ trok. Bil je član društva št. 62 šel v moj rojstni kraj, je pove- J-*™ SNPJ in oskrbnik Slov. doma v dal, kaj je doživel. Kmalu po- ^ ui ....... tem je tudi ženska razbobnala 8tranke' kl si PtlboriU tej naselbini. — Pri isti avtni nesreči je bil pobit Louis Ger-movšek, član istega društva, ki se zdaj nahaja v bolnišnici v Pittsburghu. Fantek ponenrečen Milwaukee, Wis. — Trinajstletni sin Franka Potočarja v West Aliisu se je težko pobil na hrbtu pri igri "football". Nahaja se v okrajni bolnišnici. &e ena avtna nesreča Cleveland.—Avto je pobil 16-letnega Avgusta Zakrajška. Poškodovan je na nogi in se nahaja v bolnišnici. Hlovenaki demokrat izvoljen Cleveland.—-Pri volitvah zadnji torek je bil Joseph J. Ogrin izvoljen za državnega poslanca na demokratski listi. Ogrin, ki je rojen v Ameriki, je dobil 153,700 glasov.—Wm. Boič, Hrvat in podpredsednik HBZ, je bil ponovno izvoljen za poslanca. Glaaovi v Milwaukee ju Milwaukee. — Mihael E. So- novico, da je na cesti srečala samomorilca. Govorica se je širila od ust do ust in tako je dosegla tudi možička, ki mu je bilo potem jasno, zakaj se ga je Ženska tako ustrašila. Vraže verstvo je precej razširjeno med našim ljudstvom v starem kraju in treba bo še dosti izobraževalnega dela, da se ga odpravi. Duhovščina ima velik vpliv in bi lahko nekaj storila za odpravo vraževerstva, a se za to ne zanima. Straši ga celo s hudičem in drugimi strahovi, ker ve, da ga na ta način laglje drži v svojih pesteh. V prejšnjih dopisih sem že o-menil, da tukajšnji premogorovi obratujejo s polno paro. Rudarji so organizirani v svoji uniji in vsak, ki prej ni bil član unije, mora plačati deset dolarjev za unijsko karto. To vsoto lahko plača na obroke v dobi štirih mesecev. Čeprav so rudarji organizira- Atarič, socialistični kandidat za n, s0 razmere vedno slabe z poslanca, je prejel 2860 glasov. Bil je na drugem mestu in ostal je v manjšini za 1332 glasov. Frank Puncer v W. Alisu je pa dobil 2739 glasov in bil je tudi na drugem mestu. Novi grobovi • Milwaukee.—Umrla je Josephine Pešec, roj. Jaklič, stara 43 let in doma iz Vojnika pri Celju. V Ameriki je bila 21 let in tu zaputta moža, sina, hčer in brata. New York.—V Ridgewoodu je umrla A polonij a Vavpotič, stara 60 let in doma iz Domžal. Zadela jo je možganska kap. Zapušča možu in dva sinova. Železničarji fte vedno upajo na penzije Cleveland. — Čeprav je nižje zvezno sodišče proglasilo želez-ničarnki penzljski zakon za ne-ustavnega, železničarji Ae vedno upajo, da ga bo vzdržalo vrhovno sodišče. V »a j tako Je soditi po instruk-cijah predsednika Bratovščine lokomotivnih inženirjev Alvana Johnaona, ki jih je dal starejšim članom unije. Tistim, ki bi bili |w> zakonu upravičeni do lH-n/ije, a so bili pred 27. junijem llKUl |»"«Inni na "dopust", svetuje, naj si pri železnicah poiščejo kakršnokoli delo ,da bodo lahko vlofiH proAnjo za pen-zijo. Tistim, ki so bili odstavljeni po omenjenem datumu, pa svetuje, naj takoj vlože prošnje ielezntčaTsko jienzijsko ko- rudarji ne postopajo dosti bolje kakor prej, ko niso imeli svoje organizacije. Unija je namreč še mlada in ne more izvajati pritiska na lastnike rovov in tako njeni protesti proti obstoječim razmeram nimajo zadovoljivega učinka. Jaz sem delal že v več premogovnikih in v raznih državah, kjer smo imeli boljše delovne pogoje, čeprav nismo bili organizirani, kakor v tem kraju. Delovodja lahko odpusti vsakega, če se mu zameri, pod raznimi pretvezami. Ako se rudarji pritožujejo na sejah svoje unije proti razmeram, ne pomaga prav nič, ker imajo glavno besedo kompanij-ski lizuni. Rudar je kaznovan, ako najdejo v njegovem vozičku kamenje in drug material med premogom. Odtrgajo mu do 500 na misijo v Washington«!. 1'MKT NI IIORMONl da večino glasov. V 141 občinah je Delavska stranka dobila 1200 mandatov, ali 290 več kot jih je imela doslej, in skupno 86,849 glasov. V odstotkih izračunano je za strankine kandidate glasovalo 47 odstotkov vseh volilcev. Meščanske in kmečka stranka* skupno pa so osvojile 1460 mandatov in izgubile 280. Za delavsko zmago najznačilnejše dejstvo tiči v tem, da je stranka napredovala pravtako na deželi kot v mestih in industrijskih krajih. Njej nasprotna kmečka stranka zaznamuje velike izgube nia rovaš socialistov, ki nevzdržno prodirajo tudi med kmečkim prebivalstvom. (Na Švedskem n. pr. podpira kmečka stranka socialne demokrate in si na ta način krepi pozicijo. Op. ur.) Posebno uvaževanja vredno dejstvo pa je, da je socialistlčlik Delavska stranka pri teh voli: tvah, prvič odkar obstoji, zmagala v glavnem mestu drŽave v Oslu, kjer je dobila od 84 mandatov 44. Občinska uprava je s tem prešla v socialistične roke, kar bo gotovo v prid vsemu delovnemu življu tega velikegi mesta. Z izidom teh volitev je težko prizadeta reakcionarna vlada, Id že izza zadnjih parlamentarnih volitev te s težavo brani svoje pozicije in vztraja na krmilu, kljub temu, da je ljudstvo ne mara. Pri parlamentarnih volitvah je namreč osvojila Delavska stranka 69 mandatov od «kupno 145. Ker se je bil boj pri volitvah za ali proti vladi in je v tem boju pridobila Delavska stranka na celi četrti na terenu, je pričakovati, da bo vlada končno izvajala konsekvence in odstopila. V tem trenutku bi pri-Ala za sestavo nove vlade v po- veškega dostojanstva, odklanjajo diktaturo puhlih glav nacionalnih šovinistov in hočejo kot svobodni ljudje živeti v svobodni človeški družbi, ki ne bo poznala, izkoriščanja in zatiranja človeka po Človeku in podjarm-ljenjfi naroda po narodu. Norveški delavci in kmetje so v tej sgodovinski uri storili svojo dolžnost, pokazali so s svojim nastopom, da. je socializem nepremagljiv, da socialistično gibanje napreduje ldjub vsemu in da ga more ovirati fašizem samo tolikp časa, dokler bo imel na razpolago dovolj oborožene sile, ki bo tiščala ljudstvo k tlom. TVaJho se s silo vladati ne da; ljudstvo osvobojeno fašistične tiranije, pa se bo izreklo za socializem» kakor se zanj izrekajo svobodni nordijski narodi.—D.P. KAKO POMAGAŠ ONE8VE-SOENCU? funtov premoga in to ae vsak;štev samo delavska stranka,"kl dan ponavlja. To je nekakšna bi mandat tudi sprejela, ker je postranska trgovina, s katero že takoj po parlamentarnih vo-družba dela dobiček. Bil sem v litvah zahtevala vlado zase. drugih krajih, toda aličnega ni-' sem opazil nikjer. Delavci bodo morali trpeti krivice, dokler ne bodo spregledali in napovedali boj izkoriščevalcem. Res imamo unijo, a samo na papirju in nam kot taka ne more dosti pomagati. Frank Kroll, Omedlevica se javlja z močnim «ehanjem, pobledenjem in gnojem. Včasih je zunanji vzrok isguba krvi is rane. Tu velja v prvi vrsti ustaviti krvavitev. Potem položiš onesve Menca tako, da mu noge ležijo višje nego glava, da more kri spet v možgane. Obraz in zlasti senci se odrgnejo z mrzlo vodo, jesihom ali vinskim cvetom. Zelo poživljajoče vpliva vinski cvet, ki ga daš onesveščencu du-hati na koščku vate. Ko se pacientu vrne zavest, mora Še nekaj Časa mirno ležati, da se mu omedlevica ne ponovi. Skrbi za to, da pride svež zrak do njega, eventualno s pahljanjem. Clm more požirati, mu daj konjaka, vina, Čaja ali Hoffmannovih kapljic. Ne daj mu pa pijače, dokler je v nezavesti. Ce traja omedlevica več kakor tri minute, pozovi zdravnika. Ali «te I» naroétH Proavete ali Mla dhudri list «wfnau prijatelju all ae. rodniku v i'omevlne? Te Je ediid dar tra}ne Vredno«¿I, ki ga aa mal denar lakko poli jete svojcem v domovino. USTNICA UREDNIŠTV A Ameriški Domovini, Cleveland. — Ker ste tako pridni, da vtaknete svoj nos tudi v stvari, ki se vas nič ne tičejo, bi morali biti pridni tudi v tem, da se ne zapletat«» v protislovja. Pa niste. I Tako ste naivni kakor bosopeti re- jčredniki. Koliko je Ameriška ki Domovina pod kontrolo ofici-na elnih o r g a n o v demokratske V neki švicarski kemični viji pohabi prof. Kužička. predava organsko kemijo t« hnični visoki šoli v Curihu, da stranke, ne vemo niti nas prav mu je uspelo izdelovati snov, ki,nič ne briga, ampak če je pod je s lOOodfttotno gotovostjo Isto* .kontrol», ni vam treba misliti. \« tna z moškim spolnim hor-1 da mora tudi Prosveta imeti ko-moitom. z izločino moškf «polne mat. Delegatje konvencij SNPJ, il«'Z«\ To jr prva umetna pridobitev tako kompliciranih in življenjsko važnih snovi, kakršne so hormoni. Ta ti«prh je «ploh «*den največjih v zgodovini kemije. k i določajo smernice Proaveti, še niso ofirielna ameriška soeia-Matična stranka. Zato je in ostane reentra, da ProaveU je organ le svoje organizacije in ne more biti pod nobeno zunanjo kontro- Po dva mara. izkuAena osnjeganra na vnafcl ladji!—je aklep ameriške parniške dn,*be I nited Kruh l.ine*. odkar je paraik Morm < ^ ktmU{ , |S4 {i9dm{ vrw| ^ y Af||e navada« zaklenemo vrata te potem, ko je konj ukrade«" ... Gibanje se je razvtto na široko pod zemljo. "Sucbiindlerji" ae pripravljajo na obračun s klerofašlsti_" Dunaj. — (FP) — Kdor misH, da je avstrijska kiirilašiuUčna vlada razbila so*a*ati*W> gibanje, je v veliki zmoiki.' Resnica je, da Je avstrijsko delavstvo danes ¿rav take prežeto $ socializmom kakor Je bilo pred februarsko revolucijo. Razlika je mogoče le v teitl, da je avstrijski socializem danes veliko bolj nevaren fašističnemu režimu kakor je bil pred februarskimi krvavimi dogodki. Avstrijski socializem, ki uključuje tudi komuniste, ker so bile izbrisane diference med obema skupinama, je danes usmerjen pod zemljo. S podzemskim revolucionarnim gibanjem ni bila v naši dobi še nobena država, razen predvojne Rusije, toliko izpodkopana kakor je danes Avstrija. Arbeiter Zeitung, glasilo socialistov, ki se tiska v Cehoslo-vakiji, ima danes skoraj tako veliko cirkulacijo v Avstriji kakor je bila pred Iderofašističnim ptičem, ko se je list lahko na ulicah prodajal. Poleg tega avstrijski socialisti tajno tiskajo več tucatov drugih listov. Eden od teh kroži v tri tisoč izvodih samo v enem dunajskem predmestju. Poleg podzemskega časopisja je klerofašistom obnovljeni "fiuc-bund" sigurno najbolj nevarna sila. Ta delavska obrambna organizacija se pridno pripravlja na obračun s fašističnimi zatiralci. V bližini Dunaja 90 "šuc-bundlerji" nedavno rmeli tajne vojaške manevre, katere so stra-žili oboroženi socialisti in bili preoblečeni v fašistične miličnike ter pazili, da ni nikdo prišel v bližino teh manevrov. Socialistom je zopet prišlo v roke več ugrabljenih strojnic. Pokupili so jih od hajmverovcev po 50 šilingov ($10). In dasi je stotine revolucionarjev v ječah in koncentracijskih taboriščih Še od februarskih dogodkov kakor tudi od poznejših aretacij, stopajo na njih mesta drugi delavski borci. Vse revolucionarno delo vodijo skupni odbori socialistov in komunistov, med katerimi je prišlo v zadnjem poletju do sporazuma. V tem podzemskem in nevarnem delu se udejltvujejo le bolj korajžni delavci, ki so pripravljeni riskirati zapor. Drugi, velika večina delavstva, je pa v pasivni borbi s klerofa-šizmom, kar uključuje bojkoti-ranje vsega, kar sponzorira vlada. Klerofašističnlm unijam navadno pristopijo le brezposelni, da prejmejo denarno podporo. Ostali socialistični delavci jih bojkotirajo. Pristopijo le v slučaju, kadar so prisiljeni in še tedaj navadno 4e za nekaj tednov. Nobena druga vlada v Evropi ali pa kje drugje ni Uko osovražena in izolirana od delavstva kakor avstrijska. Edina izjema je mogoče Španija, ki je z zadnjimi dogodki še bolj odtujila prole-Uriat. (Julius Deutsch, poveljnik avstrijski! "šnebundierjev," se sedaj nahaja v Ameriki. V Chicagu bo govoril v aredo večer, 21. novembra, v Orchestra halli.) _• Tmli bMUnki rakit }• U ■Mvbii Oikaški bankirji in borsijanl zdi-kajejo pa lepih časik nekdanjih «kri _ Chkago. — (FP) — Da tudi bankirski in borzni raket ni tako privlačen kakor Je bil* do krize, ko so molzli "suckerje" na vseh straneh, je splošno znano. Prav vsled tega bankirji in borzijani najbolj glasni v zahtevi sa povrnitev k "amerikani-zmu" in sUri tradicionalni igri. V Chicagu je smrt zadnja le-U najbolj koeila med bankirji. Od 231 bank, ki ao še pred petimi leti sUle "trdno" in urgiraie ljudi, naj varčujejo in saapajo svoje prihranke bankirjem, bodisi kot vloge ali invastciije, jih dane* posluje le še 64. 177 je še vedno Msmranjenih" in nedvomno oeUnejo tudi v večnem ledu. Z njimi vred je "zmrznik)" tudi stotine milijonov prihrankov, deloma težko prisluženih tankov in delom* 1T, Ijenih. ma lahko ** r*« bankirjev in h| ^ špekulantov se Joka N1 O^Brien, predsednik ¿¡J & {! 8e8tfvil ketT JU bankirsk^ Slabe ^ imajo tudi čiJ investicijski bankirji, ker "•uckerjev". Leta 1^9 80 na trg 628 bondnih izdaj in fem zaslužili lepe denarje, «ko leto so jih izdali 88 v letu pa samo še 46. Iz teh iu je razvidno, da imajo vzroki rati o slabih časih. 1 Najbolj so bili pa deflati špekulanti. V septen 1929 so velikim in malim e erjem prodali 8,884,000 dej bondev ter prejeli komišed obeh koncih, od prodajalo kupca. Kravo sicer še vedno sejo pri gobcu in vimenu, pak je skoraj suha. V letoi septembru je njih raket zj le 294,000 kosov ali nad manj ko pred petimi leti. Z so biM časi lepši, veliko lep v zadnjem septembru Hoov administracije, ko so pr dvojen komišen od prodaji 778,000 delnic. Časi se res spreminjaj suckerji so vsaj začasno v \ meri izginili. Borzni in druj ketirji imajo pa več ali mai panja, da se na repu "no deala" pripelje stari "deal takrat bo zopet fletno v Ami Radio—vremenski pri Kdor ima radijski aparat potrebuje barometra Kolikokrat smo se že ko smo med izvajanjem k krasne skladbe po radiju in zanimivim predavanjem hi postali žrtev strahovitega skeUnja, cviljenja in sikan zvočnika ali pa je postajali daja nenadoma tišja in dokler ni povsem utihnila To je najslabša stran bn nih prenosov, a kakor ni z bi ne imelo tudi nekaj dobr mesi, Uko tudi ni radijskih tenj, ki bi se ne dale v uporabiti. Vsi verno, da s dijaka* motnje v tesni zv vremenskimi prilikami. N resnico je župnik Bahner n škoslovaškem presedel mesecev, beležil je način it motenj ter vreme nasledi dne ter prišel do zaključki je mogoče z radijskim spre nikom z lahkoto določiti za najmanj naslednjih 24 Njegovi izsledki so sledeči Cist sprejem, torej tiši ozračju, pomeni stalno lepo me. Vztrajno prasketanji poveduje veter in pooblai Qstri, kratki poki med pr tanje m pomenijo še dež, in tem močnejši, čim hujši so Treski med prasketanjem 1 jo bližnjo nevihto. Fadingi so za vremenski poved prav tako pomembni kor so šumi in ropoti. Ce 9 sprejemu inostranskih posti pojavljajo, je to znak lepega meha, posebno če manjkajo šumi in ropoti. A te daljni staje, ki jo drugače dobra Ješ, ne moreš "uloviti," ted lahko gotov, da se bo vreme žilo. To pravilo ima pa d< čudno izjemo, ki je Bahner ne more pojasniti: ob ščifl velja. Poslušalcem radija je a še ena vrsta motenj, ki «P nja na fadinge. Pri teb njah posUja sicer ne molk« polnoma. pač pa moč njene daje niha; zvočnik zdaj zdaj pa spet seslja, \reme napoved za U primer je pn sta: spremenljivo, po**« plohe, nevihte. Ce je oddsja bližnji* k daljnih posUj enakomerne vztrajno zelo močna naP^ Je zatohlo vreme, vlažno, in sivo. Slsboten sprejem kih posUj, pomešan s pok« in prasketanjem veli. da » jutri oboroži z dežnikom, k lilo v škafih. To vreme >* < lo potem Uko dolgo. boš slišal iz zvočnika zl<*» ga «vižgan.ia ■ Bahner pravica je * * povedih 80 do 90 oA*r J nosti. Seved. P» vati. da bi prave zamenjal z motnjsm vsročs kakšns c^114 H električni ga soseda sli kakAn* n i- te vrste. ' = BK Yesti iz Jugoslavije a VLADA ÍA SLAVUI spet 1'zunovič, S* £ vinjo vsi dose-JUtrski predsedniki %t I»»__ . predsednik Uzunovič ^¿misijo že takoj po v Marseillu, a regent-■i sprejel demisije. Po M je Uzunovič spet po-££ vlade, ki je bila S formiranjem nove bil poverjen spet Uzu- javiti zaradi preiskave. Tako je zdaj vsa pozornost usmerjena v to, ali bo Italija izročila Paveliča in Kvaternika ali ne. Mogoče bo oba izgnala čez mejo . J t l in ker je blizu francoska meja, enim delegatom je bila zastopa-1 m°rda čez francosko mejo na celo ruska vlada. Hitter je M»Hi«rrfr« t.* zadnji hip še določil posebnega Ma l4 ^ zastopnika, namreč pruskega J5?d2farska ** da so se na' ministrskega predsednika g^! in kLhT /2fP ^ nerala Goeringa, ki je oaebno I i^fkem it?8 S* zastopal nemško vojsko in kane- \ I}\ZiihXeyo lerja Hitlerja. Udeležil se L' ^f ' ^ * 8pomladi rwPu" tj fi uueiezu se je stlla taborišče na Janka Puszti. pogreba tudi predsednik francoske republike Lebrun. Spričo tolikega števila tujih visokih Aretirani teroristi pa sami izjavljajo, da so priili v Franci- ne 22 oktobra zvečer pa je predložil regentskemu w Dedinj u listo nove vla-je bila sprejeta. Ostala , kakor doslej, le da so Kopili tudi vsi vladni bjki po 6. januarju 1929, gleg Uzunovica: general i dr. Voja Marinkovič Milan Srskič. General i je postal vojni minila dva pa ministra bfe* Od Slovencev je V kakor poprej dr. Novak, . M socialno politiko. ; , da so sprejeti v vlado ¿i predsedniki od 1929 ! manifestiram), da se \[ režim ni v ničemer Bil, ampak samo utrdil. ti pa je, da se bo vla-ij izpopolnila, maršal dvora. — Dose-nar&al dvora general Di-nic je bil odstavljen s mesta ter izročen vojne-Biistrstvu na razpolago. i\ maršala dvora bo o-ll poslej upokojeni posla-.Slavko Grujič. je v Celju. — V Med-ri Celju so na gradišču, nt upokojenega višjega Kvaternika, ki je oče Kvaternika, aretirali in sestro Kvaternika, are-I v Turinu. Aretaciji izvršeni na zahtevo f ran-folicije. Prepeljali so ju ike zapore, kjer ju zasli-Enako so bili v* Banji iretirani starši terorista , da se dožene, ali niso kakšne zveze s sinom itd. ■or. — Na Podovi pri (mariborska okolica) se I brezposelni kovaški po-Konrad Kline. Bil je ne-k zaposlen v mariborski flki delavnici, pred krat-Ji odpuščen. Zdaj je' že fcii zaman iskal nove za-I* Ker je ni našel, a je Arbeti za ženo in šest o-je obupal ter si vzel živ-SUr je bil 42 let. na Dolenjskem. — V a 24. oktober so neznani i v Dolenjem Maharovcu krneju vlomili v trgovina Bana ter odprli bla-« katere so vzeli 13,000 gotovini in več zlatnine to izginili v noč. Orožniki fcjo, a niso še nikogar "t pod vlakom. — Na Glin- * > zgodila na železniški »mrtna nesreča. Komaj »Ivana Kvasova je naši« N vlakom. Bila je poro- kr je mož malo zaslu-*-J« vdinjala za postrežni-T4ko je 23. t. m. zjutraj M na delo ter v GlinŠki ¿ez prelaz. Prav teto »o bile ¿atvornice spu-">Po progi je vozil tovor- * P^oti Rakeku. Kvasova Ijala. da je šel zadnji va- potem pa splezala ^ m hotela steči na dru-T<> Pa je postalo za-J"®10 Zaradi tovornega f*»ogla opaziti; da vozi »meri vrhniški pot-J*. Zaletela w je ravno je vlekla svodih 20 metrov a sabo ►»Polnoma razmeaarila. £ truplo obležalo ob pro- Beogradu mnogo varnih srečanj in razgovorov, o katerih pa listi ne poročajo. Posebno Goering se je prizadeval, da se čim več sliši o njem.. Dajal je izjave domaČim in tujim časnikarjem o vseh mogočih rečeh. Zelo živahno pa je bilo srečavanje diplomatov Male antante in držav balkanskega sporazuma kakor tudi njih srečanja s predsednikom francoske republike. Takoj naslednji dan je bilo sklicano izredno zborovanje zunanjih ministrov JflftJe antante ^CehOplo vaške, Jiigo^av^je in Rumunije) ter zborovanje zunanjih ministrov drŽav balkanskega sporazuma. Obe ¿konferenci sta sprejeli komunike v katereih izjavljajo, da ostanejo' vse te drŽave zveste dosedanji politiki miru, zahtevajo pa, da vse drŽave brez izjeme pomagajo izslediti vse člane teroristične organizacije, ki skuša z atentati rušiti mir, ter zatreti njih delovanje. To je zahteva, ki jo stavijo države Male antante in države balkanskega sporazuma. Bolgarska je res nekaj dni nato proglasila, da stavi "zadnjih šest Članov makedonskih teroristov izven zakona ter jih torej vsakdo lahko ustfeli. Preiskava proti atentatorjem ni prinesla doslej kaj bistveno novega v vso zadevo. V Franciji so aretirali tudi sina pokojnega Stjepana Radiča, Vladka Radiča, ter ga zaslišujejo, vendar je gotovo, da ta ni imel zveze s temi tenoristi. Ostale are-tirance so prepeljali v marsej- > pre ške zapore, kjer se' bo preiskava nadaljevala. Senzacijo je zbudila novica, da sta bila v Italiji aretirana Pavelič in Kvalernik, dva glavnih intelektualnih voditeljev teroristov. O obeh trdi francoska policija, da sta se nahajala tik pred atentatom v Marseju in Parizu ter je zaradi tega izdala tiralico za njima. Italijanska policija ju je v Turinu aretirala. Sprva so razširili vest, da sta bila oba aretirana brez papirjev, ki sta jih pred aretacijo uničila. Francoska policija je poslala v Turin svojega policijskega u-radnika, da bi oba zaslišal, vendar pa italijanske oblasti niso dovolile, da bi jih francoski u-radnik sam zasliševal. To je zbudilo v francoski javnosti, to je v tisku mnogo hudih besed. Francija zahteva izročitev PaveliČa in Kvaternika. O Paveliču trdi, da je bU v Marseju tik pred atentatom, da je torej organiziral atentat na kraju samem, o Kvaterniku pa*jda je bil tisti Faveli*ev "detagHtVki > teroriste, ki so prišli z Madžarske v Švico, sprejel, jim odvzel madžarske pot"« liste in izročil ponarejene češkoslovaške potne liste, jim dal dovolj denarja ter jih poslal dalje v Francijo. Zaradi tega zahteva Francija od Italije, da ji izroči oba areti-ranca. Pri tem se sklicujejo na neko medsebojno pogodbo, po kateri sicer političnih zločincev nt izročajo druga drugi, pač pa vse druge navadne zločince. Francija trdi, da je v pogodbi tudi pasus, ki določa (po belgijskem vzorcu), da atentatorji na državne vladarja niso politični, marveč navadni zločinci. Zaradi tega pričakuje Francija, da «o.n* iz ' la po rodu t- ■ Pod Ljubljano. m dr ¿ave balkan- *rJTr*/Uma zahtevajo teroristične k lupine m Ig » i L ' 'r;«lja Aleksandra k.. 'r 'V1 ico v kraljeviču v Suma-udeletili zi-'P*kiJi vlad, z Oi žarska pa skuša na zunaj iti] Jugoslaviji na roko, kar more. Dovolila je tujim žurnaiistom. da so prišli pogledat zloglasno Janka Puszto, aretirala je na zahtevo jugosl. poslaništva nekega Janoša Szendreja^ ,pod Čigar imenom se baje skriva ali Perčec ali Servazzi itd. Napovedan atentat Paveličevci so izdajali v inozemstvu tudi svoja dva lista, "Grič" na Dunaju in "Hrvatska Sloboda" v Berlinu. "Hrvatska Sloboda" je dne 15. avgusta letos pisala v nekem Članku takole: "Barthou, kralj Aleksander, Beneš in Titulescu ne smejo misliti, da bodo mogli s svojimi narodi žonglirati po mili volji; Usoda jih bo kmalu o tem prepričala. Danes Se ni znana ura, minuta in kraj, kjer bo eksplodirala smrtonosna bomba "ustašev", Aleksander čaka danes v smrtnem strahu, da1 ga bo zadel udarec "ustašev". Znano je, da Čaka hrvaški narod samo poziv Paveliča, da prime za orožje in očisti svojo arafftoto s krvjo." Tako so prerokovali in fzdali svoj sklep, da bodo kralja Aleksandra pri prvi priliki ubili. Teroristi «o imeli milijon* Paveličeva ustaška organizacija je imela na razpolago velike vsote denarja. Dobivali ao od nekod visoke podpore. .Obenem pa so menda služili denar tudi z ravnimi posli, s tihotapljenjem valute in s ponareja njem jugoslovanskih tisočakov Trstu. V ravnih bankah Švici, Madžarski in Belgiji so imeli vloiene velike vsote. Tako je teroristom, ki so se zbrali v Curihu pred odhodom v Francijo, nakaaal nekdo iz Brualja 276,000 frankov! V Belgiji aretiran Belgijska policija v Liegu pa je aretirala pred dnevi nekega dr. Periča, ki je bil svoje čase odvetnik v Dalmaciji. Priznal je, da je bil namenjen v London in da je prišel iz Berlina. Izjavil je, da je bila skupina treh teroristov poalana v London, da bi tamkaj izvršila atentat na kralja, če bi prišel tja obiskat svojega sina Petra. Tako je bil atentat organiziran na treh krajih: v Marseillu, Parizu in Londonu. Sprva so mislili, da ae skriva za dr. Peričem Perčec, vendar se je pokazalo, da je Perčec Še na svobodi, upajo pa, da bo v kfatkem aretiran, ker vse države sodelujejo v tem. Glavna pozornost pa je zdaj usmerjena v Italijo, ali bo izročila Pawfiča in Kvaternika ali ne. .<| . Klerikalni voditelji tep«WenI Pred nekaj leti so bili konfi-nirani voditelji bivše klerikalne Federalni atanovsnjaki program v Chicagu: Spodaj je atara hiša, katero so podrli, zgoraj pa nova, ki je stala >501._ 0 spanji rastlin Izmenične spremembe lege listov čez dan so nam ie dalj ča* aa znane in so jih strokovnjaki le pogosto raziskovali. Včasih savzamejo te spremembe prav lahko zaznsmljiv obseg. Prav v zadnjih letih so se mnogo in pogosto trudili, da bi odkrili vzrok U periodicetete in pojasnili sovpadanje notranjih sil teh sprememb s spremembo dnevnega časa in od tega odvisnih pogojev aa te pojave. V to svrho so o-pazovali skoraj izključno rastline z zelo razvitimi listnimi člen ki kakor so ta laški ali turški fižol in druge metulj niče. Dognali so, da so vzrok gibanja listov spremembe v priti sku celičnega soka. Buenning je dognal, da imamo tukaj 24 urni ritem, ki je odvisen od vnanjih okoliščin, na primer od svetlobe ali včasih prav malenkostnega valovanja toplote. Podobno se odigrajajoča in prav ta^o izdatna gibanja rastočih listov, odnosno listnih pecljev, pa so doslej le malo raziskovali. Čeprav so tukaj razmere nemara poaebno zamotane in otežko-čajo tolmačenje, vendar je bilo prav tukaj potreba raziskati splošne zakonitosti teh izmeničnih pojavov. Zato so v zadnjih letih pričeli preiskovati gibanja rastlinskih listov v tropičnih krajih, kjer so podnebne razmere naglo spremenljive. Najprej so opazovali potek teh spalnih pojavov pod naravnimi pogoji na otoku Javi, ki je pravi paradiž za. rastline. 8redl pragozda so postavili velik cvetličnjak, kjer so bili aparati in rastline na varnem pred močnimi dnevnimi nalivi, sicer pa so nanje delovali vsi drugi podnebni vplivi. Pokazalo se Je prav nasprotno tega, kar so dognali poprej na tobaku, namreč, da so v tem noč in dan sopare nasičenem ozračju prav vidna normalna spalna gibanja rastočih listov. Med rastlinami, ki so jih proučevali, Je posebno zanimiva rastlina Iz rodu bom-bacacej z Imenom oehroma lago-pus. Njeni llati namreč kažejo dvojno gibanje. Pri prvem svitu se postavijo takoj v dnevno stanje, okoli katerega nihajo ves dan bolj ali manj Proti šestim zvečer se noma enaki toploti in vlagi, nastane novo ritmično gibanja v približno peturnl periodi« Med rastlinami s členkovitimi sklepi je posebno talium paten« iz družine portulacej prikladna za opazovanje. Mučni sedeči listi se dajo prav dobro zarisati ln imajo proti metuljnicam še to prednost, da imajo en »am sklep. Gibanja so prav izdatna in ne pojemajo bistveno |rrav do odpada listja. Kakor vsa gibanja spečih rastlin, so tudi ta v prav veliki meri odvisna od svetlobe. Manjša nihanja svetlobe pa sploh ne Izzovejo gibanja. O« napravimo popolno temo, se postavijo listi v spalno stanje in se po vsem umirijo. Pri zadostno močni svetlobi nastopi pri poljubnem dnevnem ali nočnem času zaželjeno stanje. Prav isti učinek kakor popolna zatemnitev ima že utemnltev samega pecljovega sklep«. Nasprotno pa nima potemnitev ali celo odstranitey listne plosVvv nikakega vpliva na gibanje členka. V nasprotju z oehromo kaž* torej talinum povsem svojstvena gibanja in ne najdemo nobenega znaka svojstvene ptrio-dicitete gibanja. U* svetloba ureja njeno gibanje. Takq, so našli v teh dveh rastlinah prav dragocene poskusne objekte, na katerih se nadaljujejo raziskovanja prav zanimivega vprašanja o spanju rastlin. - -o-oč. NAPAD NA ATOM K V velikem amiiteatru londonske Kraljeve akademije so imeli te dni pomemben večer, Dva velika znanstvena duhova, prof. Gowland Hopkins, in mlada gospa Joliot-Curiejeva, hči slavne odkritoljic« radija, sta govorila o najnovejših odkritjih znanosti o radioaktivnih prvinah. 1*to 1954., Je dejal prof. Gowland, bo zapisano za večno v zgodovini človeškega rodu. To je leto gnamenj in čudežev, o katerih nimajo milijoni ljudi okrog njih otveda nobehega pojma. Na dveh različnih točkah, v Parizu In Rimu, Je uspel« v t|,n1 očitno, I let u skoraj Istočasno navadne bo rullj« ob» .Wil. fr.nco,kl| IW«iu. ^ ^^ ^ M policiji. Italija pa za zdaj še se temu upira češ, da Pavelič in Kvaternik nista navadna zločinca, mor** politična. Tiste belgijske defi- ( niči je v pogodbi ni. Obenem ps trdijo julijanske oblasti, da ni-; majo v rokah še nobenega doka , za. da sta U dva res v kakšni zvezi z marsejskim atentatom ; Francoska poMJa P» trdi, daj ima dokaze, a jih ne srw» še ob- pa prav v nočno stanje. Nato pa po kratkem odmoru spet počasi upadejo, dose-iejo maksimumu krog polnoči In se pričnejo proti Jutru spet dvigati, Ze sam potek in razlika obojnega gibanja kaže, da mora imeti to različne vzrok* in I različno mehaniko gibanja. Do-ter je v .Splitu pričakal križar ko j frjt|j dnevno upadanja • kraljevim truplom. Tedaj Jt j krmari neposredno svetloba, saj i je pri slabem vremenu manjše in torej ustrezajo te spremembe spremembam razsvetljave, Gibanje samo je nemara pod neposrednim vplivom svetlobe na ceMce v peci ju. lati pojav opaiamo tudi pri \ starejših listih, ki ne ras*jo več vnaj za oko ne, Nočni upad li-st/iV ali njihovo spanje opazujemo izrazito pa k pri mladih II-1 stih in pojenju j« s časom kakor pojenjuj* ^rast Potemtakem) rastno gibanje. Tudi to nI po- j vsem neodumio od svetlob*. Pri) popolni temi upadanje listov na glo pojema In nantopljo motnje j I v določenem ritmu. Pri popol-1 stranke: dr. Anton KoroAec, dr. uko njigio postavijo Natlačen in dr. Ogrizek. Živeti so morali zunaj Slovenije, v krajih, ki jih Jih je določila oblast. Dr. Korošec je živel zadnjo leto na otoku Hvaru v DiflmaaiJi. dr. NatJačen pa menda v Tuzli v Bosni. Takoj po atenUln »a kralja je b/I Korošac 1^Hšš6tn izjavil: "Ob kraljevi smrti Jt treba vse pozabiti in vse sile napeti im Jugoslavijo." Udeležil se je tudi pogreba v kakor baker in železo, umno zamišljenimi metodami spremeniti v radioaktivne snovi. Znanost Im kmalu prišla do tega, da bo dragocene lastnosti radija ustvarjala poljubno v laboratoriju. A Še več nego praktična stran tega odkritja je vredno novo spoznanje o notranji zgradnj l' atomov, ki so temeljni kamni vse sile ln snovi na svetu. Ga. Jollotova je v svojih Izvajanjih povedala naj prvo to, da je minilo komaj 38 let, odka> so odkrili žarilnost snovi, kar je dovedlo do odkritja radija |m> njeni slavni materi. Dolgo Časa si pravega bistva teh Žarkov niso znali razlagati, dokler nt profesor Rutherford, ki Je bil haš častni predsednik te znanstvene seje, ugotovil, da nastajajo |h> samovoljnih eksplozijah v atomih tako zvonih radioaktivnih elementov. Ti atomi razpadajo in izstreljujejo pri tem neskončno majhne temeljne delce samih sebe. Zakonca Jollotova v Parizu in prof. Ferni v Rimu so namerili izstrelke teh razpadajočih prvin na elemente, ki ne razpadajo sami po sebi, in so dosegli, du so začeli tudi ti razpadati, da so postali sami radioaktivni. Ta usj>eh Je dal življenje novi misli, ki zveni danes morila še neverjetno, a bo postala kmalu splošna last znanosti: redki in dragi radioaktivni elementi zemlje nikakor niso izjema med prvinami, kakor snuj mislili doslej. Mnogo znamenj namreč kaže, da so izjema rajši snovi, katerih atomi ne razpadajo, pa čeprav je teh snovi na zemlji vočlna. Pretežni del elementov je bil nekoč tudi na zem-IJI radioaktiven, kakor je to uro inorda na drugih zvezdah. Povsem mogoče je, da s«* vrne tudi za našo planetno domovino tira, ko bodo navadne prvin« redko« t, radioaktivne pa običajne. "Potujemo skozi skrivnosti. Devet ln devetdeset odstotkov gradbenih snovi sveta Mam J«- š«' naznanili!" H tem zgoščenim, pomsmbnlm stavkom Je prof. Rutherford /vključil izvajanja mlade znanstvenice, ki so jih vsi prisotni sprejeli z burnim ploskanjem. konfinacija preklicuje m | smejo vsi trije svobodno gibati Varano Ja da bo dr. Knfof~ kmalu sprt aktivno sodeloval jugoslovanski politiki. Ztfodotiaa Je bil oče Ludovika "Kdo xv T ••udoiik XIVr **A oče Franca J^fa I,T "Franc Joirf 0." Božič v Jugoslaviji Tri božična odplutja parnlkov potom JUŽNE PROGE "Milo/no nI mu AlUaltks" NARAVNOST V JIIOSLAVIJO Haturnia—7, decembra. 1'rlpluj» v Ihibrovnlk 21, decembra Mimo I.m«»« Ift ur du JuffUftUOi« KKX I. de««W>rn CONTK 1)1 HAVOIA - 14. drrtmbr« Poetu lile »n lAoH.tlU NOVO ZNIftANO 1%\MT-NO O.NO, «k<» »*n«#»H» » Ju|fi/»U.IJi »•' i 4-rt* )• *• TJA IN NA/.A J I« I /S vi»)» k«k< ITALIAN LIMB KIOBXSTX Sicer je Mouque ž« deset dni javljal višjemu pazniku. Da, kdo bi ne vznemirjal ob tem času zaradi bolnega konja! Gospoda ni nič kaj rada selila konj. Zdaj pa »e je bilo vendar treba odločiti, da ga «pravijo ven. Prejšnji večer ga je konjar z dvema drugima možema zalezoval vso uro. ¡u' Zapregli »o Veterana, da bi odpeljal Miška k sahtu. Počasi je stari konj vlekel svojega mrtvega tovariAa skozi tako ozek rov, da je zadeval ž njim ob stene in bi ga skoro odri; utrujen je kimal z glavo in poslušal neprestano drsanje te mase, ki čaka nanjo konjač. Ko so ga na nakladališču izpregli, je t mrkim očesom sledil pripravam za izvoz, kako »o porivali truplo na tramovih čez greznico in pritrdili mrežo pod koš. Naposled so nakladači pozvonili, Veteran je dvignil vrat, da bi videl, kako se dviga, sprva počasi, potem pa se je takoj potopil v temo in se dvignil za zmerom gor iz te črne jame. Stal je z iztegnjenim vratom, njegova motna živalska pamet se je morda spominjala česa na zemlji. A zdaj je konec, tovariš ne bo ničesar več videl, tudi njega samega bodo povezali v takšen žalosten zavoj in ga nekoč odpeljali odtod. Noge so se mu jele tresti, dušil ga je zrak, ki je prihajal t daljnih poljan. In bH je kakor pijan, ko se je s težkimi koraki vrnil v hlev. Na ploščadi so stali rudarji mrki pred Mi-ikovim truplom. Neka Ženska je dejala polglasno: — Spet en človek! Kar hodi v jamo, kdor hoče. Toda nova gruča je prihajala iz kolonije in Levaque, ki ji je stopal na čelu, za njim pa Levaque-ovka in Bouteloup, je kričal: — Smrt Boraincem! Nočemo tujcev! Smrt! Smrt! Vsi so tiščali naprej, Štefan jih je moral ustavljati. Približal se je stotniku, velikemu, drobnemu človeku srditega in odločnega obraza, ki mu je bilo komaj osem in dvajset let, mu razlagal položaj in ga skušal pridobiti, pazeč na učinek svojih besed. Čemu bi dopustiti nepotrebno .klanje? Ali ni pravica na Strani rudarjev? Saj so vendar vsi bratje, lahko bi se sporazumeli. Pri besedi "republika" je stotnik nervozno zamahnil. Po vojaško je bil vzravnan in nenadoma je dejal: — iProč odtod! Ne silite me, da storim svojo dolžnost! Trikrat je Štefan začel znova. Tovariši so za njim godrnjali. Raznesel se je glas, da je gospod Hennebeau v rudniku in govorili so, da ga bodo zgrabili za vrat in vrgli noter, naj sam koplje premog, če hoče! Toda vest ni bila točna, samo Negrel in Dansaert sta bila tu. Oba sta se za trenotek pokazala na oknu pisarne: višji paznik je »tal bolj zadaj, ker je bil v zadregi zaradi onega dogodka s Pierronko, medtem ko se je Negrel pogumno razgledoval n svojimi majhnimi, živimi očmi po množici in se prezirljivo posmehoval vsemu, kar je videl. Začuli so se kriki, oba sta izginila. In namestu njiju se je videl le plavi Suvarinov obraz. Prav zdaj je bil v službi, niti en dan ni zapustil stroja od začetka stavke. Ničesar ni govoril, baveč si' le z eno In isto mislijo, ki mu je odločno sijala na dnu bledih oči. — Proč odtod! je ponovil zelo glasno stotnik. Z nikomur se nimam pogovarjati, nalog imam, da stražim šaht, in stražil ga bom . . . Nikar mi ne tiščite v vojake, sicer vas bom moral prisiliti, da se umaknete! Četudi Je bil njegov glas odločen, je preble-videl, kako narašča naval rudarjev. Opoldne naj bi ga zamenjali, a ker se je bal, da ne bo mogel dotlej izdržati, je poslal nekega vozača iz rudnika v Montsou in zahteval pomoč, deval in postajal zmerom nemirnejši, ko je Sami Odgovorili so mu z vpitjem : — Smrt tujcem! Smrt Boraincem! . hočemo biti doma gospodarji! Stefan se je obupan umaknil. Zdaj je konec, drugega ne preostane več, ko da se spopadejo In da umrjo. Nič več ni zadrževal tovarišev, truma se je privalila prav do četice. Bilo jih je blizu štiri sto, tudi sosednje kolonije so se praznile, ljudje so vreli skupaj. Vsi so kričali isto, Maheu in Levaque sta divje dopovedovala vojakom : ' - — Pojdite proč! Zoper vas nimamo ničesar, proč pojdite! — Kaj vas pa to briga! je pristavila Maheiij-ka. To so naše reči ! Za njo pa se je oglasila Levaque-ovka še bolj žolčno: — Ali vas bomo morali res potolči, če bomo hoteli noter? Prosimo vas, izginite! Zaslišal se je celo tenki Lidijin glasek. Tesno se je stisnila k Bebertu in ostro kričala : — Le j te jih, strašila za ptiče! Katarina je stala nekaj korakov dalje ter gledala in poslušala, vsa neumna zaradi teh novih nasilij, v katere, jo je bila zagnala zla usoda. Kaj ne trpi že dovolj? Kaj neki je zagrešila, da nima miru pred nesrečo? Se prejšnji večer ni razumela te stavkarske bes-nosti, mislila je, naj Človek ne išče več klofut, kadar jih je že dobil, kolikor mu jih pritiče; v tej uri pa ji je srce prekipevalo od jeze, spominjala se je, kar je Stefan nekega večera pripovedoval, in rada bi slišala, kaj zdaj govori z vojaki. Pogovarjal se je ž njimi kakor, s tovariši, spomnil jih je, da so tudi oni iz ljudstva in da morajo biti z ljudstvom proti tistim, ki se okoriščajo z revščino. MnoAica je jela močno valoviti in iz nje je stopila neka starka. Bila je Ožganka. Strahovito je bila suha, iztezala je vrat in mahala z rokami po zraku, prihitela je v takem diru, da so jI Šopi sivih las viseli čez oči. — Ah, strela božja, tukaj sem l je jecljala vsa zasopla. Ta plačanec Pierron me je zaklenil v klet! In ne bodi lena se je zapodila v vojake in bruhala psovke iz črnih ust. — Drhal malopridna! Kanalije požrešne! Gospodi ližejo pete, samo nad siromake se upajo ! Tudi drugi so se ji pridružili, toča psovk se je usula nanje. Nekateri so še kričali: 2ivijo, vojaki! Oficirja pa v šaht! In kmalu je donel le en krik: Proč z rdečehlačniki! Ali ti mežje, ki so mirnega obraza in molče poslušali bratske pozive, ki so jih skušali prijateljski pridobiti zase, so strumno stali v tej toči grobih besed in molčali. Za njimi je stotnik potegnil sabljo, in ko je jela množica bolj in bolj tiščati vanje in bi jih skoro pritisnila ob zid, jim je za povedal, naj nataknejo bajonete. Vojaki so ubogali, dve vrsti jeklenih osti se je naperilo na prsa stavkujočih delavcev. — O ti pesjani! je rjovela Ožganka in se umaknila. ' , A vsi so se znova približali z navdušenim prezirom smrti. Ženske so se zakadile naprej, Maheujka in Levaque-ovka sta vpili: — Pobite nas! Pobite nas že! Svojo pravico hočemo! Levaque, ki se ni zmenil za to, če se poreže, je zgrabil z obema rokama kar tri bajonete, jih tresel in vlekel k sebi, da bi jih izpulil. Zasuknil jih je, jeza ga je navdala z izredno močjo. Bouteloup, ki je stal poleg, pa je bil nejevoljen, da je šel za njim, in je mirno gledal, kaj dela. / — Ls' dajte, bomo videli, je kričal Maheu, kar dajte, če imate pogum! (Dalja prihodnjič.) 0 OGNJENIKIH l>r. On kar Ri ya Naši domovini najbližji še delujoči ognjenik je Vezuv v Italiji, ki se dviga tik ob morju v bližini Napolija. kamor smo se na|H»tili, da ga obiščemo. Ko smo si v naglici ogledali pred vsem zgodovinski del Kima, smo s«» odpeljali v Napoli, proti Vezuvu. Nestrpno smo pričakovali, kdaj se bo prikazal o-gnjenik. Kmalu smo ugledali rumenkast dim, ki se je valil iz gore stolčaate oblike. Oim bolj na vrhu in mogočpe Izbruhe lave prav nUJ ae zmenijo. Detonacije in okaplozije v gori povzročajo zelo pogostne potrese, toda vsemu temu ao se ljudje privadili in ponoči prsv mirno spe, kljub temu, da se jim včasih zamaje zemlja pod posteljo. Zadnji največji libruh. ki ga zgodovina pomni, Jt bil leta 79. po naAem štetju. Ta Izbruh je zelo lepo opisal Plinlus, ki je bil admiral rimskega brodovja, zasidranega takrat v Napolitan-skem zalivu. "MoJi mornarji" pravi Plinlus, "so ml javili, da vidijo na nebu velikanski oblak, zelo čudne oblike. Vspnem se na neko višino In vidim, kako smo ae bližali Napoliju, t*™ bolj smo razločevali temne jezike strnjene lave, ki se ob izbruhih i z- se iz Vezuva dviga ogromen ste "i* ''»'«'i"' ber dima. ki se je visoko v viAa- V Napoli smo priftli popoldne Ivah razširil v obliki velikanske in si takoj poiskali urad, kjer plnije. Istočasno Je menjaval prodajajo vozne karte za vzpon svojo barvo. Zdaj je bil bel, na Vezna. !>o nji-ija vodi nam- nato siv, potem temen In često v reč |»oselma železnica, ki teče različnih barvah. Takoj uka-krog in krog ognjenika. Vezuv tam. da odrinejo ladje naravnost je oddaljen od Napolija kakih proti oblaku. Kmalu pa je pri-15 km in se dviga n«*kaj čes ti- čel padati na ladje pepel in ka-h«ič metrov nad morjem. Na po- men je. ki je bilo od ognja moč-hočju kmg in kn>K vulkana leti ao «»tiram». |>H bi ladje m«»irle mnoiro \asi sredi bujnih vino- pri-tati \ bliiini Vezuva, na to gradov in sadovnjakov. Vulkan- nismo mogl^ niti misliti Zato aka ftrmlja >e namreč zelo ro- smo se umaknili v zaliv bližnje dovitna. Ker Vezuv le stoletja vasic« Stahiaie. Sedaj smo mo-miruje, ao ae krog njega razvila ffU videti, kako Avigajo iz Vezu-bujna nan«'1ja. Ljudje a* ta dlnv va ognjeni zublji, ki a<» i*»tem v noči j-azžarjevali vse nebo. Poiskal sem hišo svojega prijatelja v vasi in ko sem odhajal od njega, se je hiša podrla, kajti zemlja se je začela majati. Hudi potresi, ki so spremljali izbruh, so porušili tudi ostale vasi. Na prostem je bilo še nevarnejše. Oblak se je namreč razširil že do semkaj in iz njega je padal pepel in kamenje. Ljudje so tekali po ulicah s privezanimi blazinami na glavah." Tako konča Plinius. Kasnejša raziskava so dognala, da je bil tudi Plinius ubit. Iz ognjenega žrela so se namreč dvigale tudi ogromne količine vodne pare, ki je zgoAčena padala kot del na tla. Voda se je s pepelom in kamenjem zmešala v blato, ki je zasulo mnogo okolnih vasi in vse ljudi v njih. Največje mestece. ki ga je blatna reka potopila, ao bili Pompeji. Danes zgodovinarji vsa ta mesta zopet odkopavajo in iAčejo ostanke stare rimske kulture. Naša družba se je takoj drugega dne t vlakom napotila do Pompejev in si ogledala vse že izkopane zanimivosti. Točno se Vidi rimski način gradnje mest. ulic in hi*. Pompeji so že toliko restavrirani, da more človek ho-diti po nJim že z načrtom ^ roki in ae v tesnih ulicah ne i«ubi. Do sedaj so odkrili že ves srednji trg (forum) z najznačilnejšimi poslopji in templji Po u-licah vedno mrgoli mnogo tujcev iz vseh delov sveta. V Pom-pejih ao zgradili tOdl muzej, v katerem hranijo vse dragocene izkopanine. Poleg neštetih vaz, posod, orodja, okraskov in drugih drobnarij, so najbolj zanimiva izkopana mrtva telesa. Tu vidite mrliča, kako mirno spi. Ne da bi se zavedel, ga je v spanju zatekla hitra smrt. Drugi mrlič leži zopet v zveriženem položaju in na obrazu so vidne poteze trpljenja v borbi s smrtjo. Zopet tam vidite mater, kako v smrtnem strahu stiska svoje dete na prsi. Tudi pogintile pse v spečem stanju s b Že izkopali. Popoldne smo se povzpeli na vrh Vezuva. Iz vasice Pugliano vodi gorska zobna in Žična železnica prav pod vrh ognjenika. Sprva se vije železnica med vrtovi in vinogradi. Sredi pobočja pa preide med skalovje strnjene lave in se vzpenja med to puščavo ves čas do vrha. Blizu vrha moraš prestopiti in tu ti ponudijo pelerino, da se ogrneš, kajti na vrhu Vezuva je občuten hlad, ki ga pred vsem Občutiš, ker prihaja« iz bližine toplega morja. Od zadnje postaje do vhoda v žrelo je kakih pet minut M». Ce hočeš priti do ¿rela, mpraš plačati 5 lir takse. t)rui* l?o spremlja do vhoda v žrelo par vodnikov. ' Ko smo dospeli do žrela, je uhajal iz njega oster žvepleni dim, ki te venomer sili h kaši ju. če se hočeš od tu spustiti v notranjost žrela, smeš le v spremstvu vodnika, ki pa mu moraš plačati 25 lir za dve osebi. Moški del naše družbe se je odločil, dp se spusti z žrelo prav do roba, odkoder se vidi vrenje žareče lave. Rob žrela na Vezuvu je namreč dvojen. S prvega roba se moraš spustiti še kakih 50 m navzdol in potem iti še nekaj časa po ravnem, nato zopet navzgor do pravega prepada. Vse žrelo do prvega roba je' bilo napolnjeno z žveplenim dimom in ko smo se spuščali navzdol, smo hudo kašljali. Sicer smo si tiščali robce pred usta, pa ni tonogo pomagalo. Ko smo dospeli do pravega roba, nam je bilo nekoliko lažje. Morda je tu ostrost dima nekoliko ponehala, ali pa smo se temu ozračju že privadili. , Ko smo stali na robu prepada in zrli v ognjeno žrelo, se nam je nudila nepozabna slika. V globini kakih 20 metrov je vrela krvavo rdeča lava, iz nje so sika! i ognjeni zublji in uhajal žvepleni dim. Zdaj pa zdaj je vzvalovila kakor razburkano morje ob obali. Cule so se eksplozije in detonacije uhajajočih plinov. Istočasno so zleteli v zrak posamezni kosi lave, manjši in večji, ki so nato padli v žareči kotel. Nekateri kosi so padli tudi iznad roba in je bilo zelo nevarno, da nam padejo na glavo. Zato ni varno, muditi se tu delj časa. Ko zreš v ta pekel, čutiš, da si le ubogi človeček, brez vsake moči pred to neupogljivo prirodno silo. Kadar se ona raztogoti in prične bij u vati svoj ognjeni strup, tedaj beži, če utegneš, čim dalje moreš! Rob pravega žrela ni povsod enako visok. Na nekaterih mestih se spušča skoraj do lave. Tu se od časa do časa zlije preko roba, tako da lahko na njej prižgeš cigareto. V žrelu nad prepadom smo ugledali malega moiička, ki nas je prosil, naj mu damo nekaj novcev, češ, da jih bo vtisnil v košček mehke lave in nam jo nato dal v spomin. Radi smo to ptorili in si vzeli ta nevsakdanji spominek. Beveda dela možiček na ta način kupčije, ker prodaja tak koAček lave po 2 liri. Kakšnega izvora so ognjeniki In kdo jih povzroča? V globokih rudnikih so opazili, da se temperatura zemeljske notranjščine vedno bolj veča. čim glob-lje prodiramo. Do danes ao v nekaterih rudnikih že dosegli globino 2004 m. V njih so izr merili, da se poveča temperatura vsakih SO m za £. V globini 30 km bi ie imeli temperaturo 1000 C, in v globini 40— '50 km bi morala biti že vsa zemeljska notranjščina v žar*, čem stanju. Vendar pa v teh globinah ni vse tako. ker moramo upodtevati tudi povečanje pritiska. Na vsake 8—4 m se'alm.5 ,-- pritisk poveča za eno stopinjo vr'Je bruh** (pritisk približno 1 kg na 1 cm). V globinah 40--50 km vlada torej že pritisk 10,000 at-moafer. S poskusi so namreč dognali, da se tvarine kljub visoki tem- N» vsak način p* , »Jki m z njimi v zv£ * notranjima àe velika ** človeka. Kadai zuv, peraturi ne topfe', če so pod vi- ko r zauu «e vrača z neki,, nJ»m nemirom v .... »Pozni iokim pritiskom V globinah 40- ljudje pr^ 'VuJl^T ljive svetovne uganke. SLADKE JEI)| Skoraj v vsaki polju —, lada itd. 50 km potemtakem notranjščina še ni tekoča. Končno pa je tudi pritisku postavljena neka določena meja, če se temperatura le vedno bolj veča, ne more več noben pritisk ovirati toplje-LrlviT^i • -i MH nja. Temperaturi, pri kateri se! Vekl° U ' ^ kljub visokemu pritisku tvari- "SliščL i J,iki na raztopi, pravimo kritična sladkoJ temperatura. C"'■'' '• * Ce vse to upoštevamo, dobimo naslednjo razpodelitev zemeljske notranjščine. Do globine prvih 50 km segajo kamenine,' ki še niso v raztopljenem sta-' nju. Nato segajo do globine 300 km kamenine, ki so sicer že ] Resnica je namreč ta dosegle temperaturo, da bi bile na jed ne škoduje zobe. lahko v raztopljenem stanju, pa' nost, temveč samo rm so še trdne samo zaradi visoke-\ ostankov jedi med l ga pritiska. Od 800 km dalje v tem zvezana razkrojite notranjost pričnejo že kritične Vsem tem pa se lahko t€mpfin V8a notranj*ti-! enostavno tako, da si i na je nittopljena. Od Itfobine vočasno osnažimo Star 3000 km dalje pa so temperatu- rili veliko bolje če bi re tako vis£e, da morejo bitii dovoljevali vse omeniei Iromonino ,, nltnaVnm _ x I*civ ao zobem šli Kazen tega beremo fe 6 poročilo, naj bi otroko« stvari ne dajali. Takšn ročila imajo prilično u men, kakor če bi p«je| pred klobaso in mač mišmi. kamenine že v plinskem stanju. To plinsko stanje sega do zemeljskega središča, ki je od površine oddaljeno približno 6370 km. paradi velikanskega pritiska pase v fizikalnem oziru vsa tekoča in plinska zemeljska notranjščina obnaša kot najtrše jeklo. Vprašanje je sedaj, do katere globine segajo ognjeniki. Najbolj umeven je odgovor, da imajo vulkani svoj koren v tisti globini zemeljske, notranjščine, kjer so kamenine že v kapi j i vo tekočem stanju. V začetku nastajanja je bila naša zemlja v plinskem stanju. Z ohlajevanjem se je spremenila v tekočo in s še nadaljnjim ohlajevanjem se je na njenem površju stvori-la prva trdna skorja. Notranja tekoča gmota pa je to skorjo od časa do časa prodrla in se izlila preko nje. To so bili prvi vulkani, ki so bili zaradi prvotne tenke skorje zelo pogosti. Cim trdnejša je postajala skorja, tem redkejši so tudi izbruhi vulkanov. Kadar pa se jim je od časa do časa posrečilo prodreti kameni zemeljski oklep, so s toliko večjo silo bruhnili na dan. Zemlja se še danes ohlaja In krči, kar povzroča v njeni skorji razpoke, skozi katere se razliva notranja lava na površje. To je najenostavnejša razlaga ognjenikov. So pa drugi, ki pravijo, da notranja lava ne more priti več na površje, ker je Zemljina skorja že tako močna, da se ne da več razpočiti. Pravijo, da so v zemeljski skorji bliže površju posamezna gnezda lave, iz katerih bljuva na dan. Tudi to je verjetno, saj smo videli* da morejo že v globini 40 km biti kamenine v raztopljenem stanju. Ce pritisk poneha, če skorja razpoči, tedaj se kamenine spremene v tekočino in »tvari, a to pod pogoju potem zobe tudi osnazi, Drugo pa je vpraSai naj otroci jedo sladke s velja pravilo, da jih sr vati le za Časa obedov, njimi. Nesporazum Moje ime je PiSk hajam zastran vašega — Res? — Res, gospod, va hud in je že trikrat ugr jo taščo. — Ni mogoče! Pra je. Ali prosim vas, n mene.. — Da bi vas dolžil? še! Se na misel mi Jaz prihajam, da psa k Ako nameravate Jugoslav p tau« ■ Him a irjiikla hm p akaprtania paraika ■"PARI " 24. nov.—15. I "ILE DE FRA ■ 29. decembra—19. ji ■ Hitra »otnja. It»n*aa m Krün« kabin« lr»«J»«a rttr «II «Url Maka. »r*f*i»+ ■ roaka kuhinja. Vlao m m pri v «a h i ja«. V... prlij ■ a Vami A» HUa. ■ trn nadaljna pajaaaUa ia K — pilila Ml \ LEO ZAKRA. m General Travel Srni 302 East 72ad 8« ■ New York Cltjr ! SLOVENIC PUBLISHII Trivfl Burets ■ 21« West IWk «I New York Otjr ■ ■ ■ 3reitehJQj i ■ ■ a a a aa NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO .00 jrfi' - >o attspd 10. rada« fcw»Ve««IJe ae lahko aaroil na U* ^ ftteje eden. dva, trt, štiri ali pet «anev it ene drnfin« k eni MHfl Proareta stane sa raa enako, sa ............................................** Meute...... Nov narečni* ,„Drieva gl^i »»ranih