PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 35 lir Leto XVII. • Št. 216 (4990) TRST, torek 12. septembra 1961 Hruščev je optimistično ocenil izjave fejh zahodnih državnikov o Berlinu # • • • • y . Je prepričanje, da bo prišlo do pogajanj - TVori sfifci Thompsona v Moskvi 0^Ce^eA; v Washingtonu sestanek štirih zahodnih zunanjih ministrov - Nehru je P°vratku iz SZ izjavil, da je prepričan, da se bosta Hruščev in Kennedv sestala i ^OSKviA i i riKv^raj QnH' Predsednik sovjetske vlade Hruščev n, Vriikov ^ ?10 ocenil izjave štirih zahodnih !kUer.ia, v kate?h J-a’ W‘ac ■Mi^lana* de Gaulla in Ade- zvezo O Ner-čijf0- s^.izrekli za razgovore s Sovjet- /nP°mnii V« f1J1 in Berlinu. ?enftedy : Je- da sta hila —— za Mac Miiiin ‘i4 * LP°ga,jan^ ^ da p p«CžLse-daj g-ede te- S,Adenauer m6. de GaulIe L 1 balisti Nadal-ieval Je: bi ne- zaniKuje-H utrbela n ,primeru voj- >? Tž država va- ^ od PrIoda kaj bo o-L ^ličiti qC1Je? Ni mo-t' a vojna ovJetske zve-Sh z mLne koristi dr- ŽrC p“ A•’ bof°edi“v kot rezultat "in, VDra- p0ti mir-v0jVnPerasaoja ki je V 0 kjavn’ Z c®lotA P°d-tisko Fran-a ic govorili, Sš ‘SKJni^ ¥ufla “a *• koV°«iJ*nj kj?nferenci o ... d° Pogaii' . 1 Pravimo, ,v>i Art J Prišlo.» Ujav«! 8t^liš^na|ie'r . ie menjal NL^stv J* nedavno hlS1 do vni ne sm»jo !*°»ko rešiti i116 -ter da Je !" »i BvPrašanieeilTTko in ber' ®i viJ^ožnJ,' uPaJmo, da H S žari”3 iziava. Se-Pob Mac A? Apan.ia. Ken-bilj ®*Janja l!!an sta bila \ P°gaia*m* sm° vedno Ce bl za-kilH. razum e prei poslu-f' V0marneEa a’,ne bj danes lV> r!hnP0l°zaja in tudi ^0ljro !? na Zahodu; !“S “' Mi !m ‘Var i! nikoli . V l* srn» vedno za raz. z m is u ®?nar°dnim po-M'i»ele-V ponovno rl-' ti^io « ,rzavnike, naj i,v*#TOUhn ' k o na na- »Va5ega sozhja in r “Sli1!1 * n! i 2 mirnimi 3%J,ž'ra p°gajanjj SS. k j* nato r de 2 J® «„,?* revanšistič- klNi .^irovn" državo. Ko . 0 Pogodbo za- %«Ss\e aarode In o-l V zi° »sparf«,U’ tedai nas K 4«>i z ,P alnosti.» v «RusfiIami de Ga ul- v morebitni » in hi °o more Nt ‘Ni "aSa razbita vlHv^ila ®a ,®?vietsl S,«.?*«- CSrinn; da arjev sovjetska o-vojni, je so to želje i. -i K. “Severt- *n antiko-n\> velil Je dodal. C« Op1 v°ini t škodo v kw.etiai?,°.rekamn ,mo realisti S?1- arnik mu' Toda 5Wul "Unisti in LU«ii« iko V0jnol1"1 ]ahk0 o. « ^ChutV»”h fcV*',tsltaraZUlnne»asanj s P°' ^ J9 Eb^hcea Pr.edstavnik V*5! »v.. 11 l7tn.,;i i l!*kL,,ll«gtaanija neZjhnU’ ,da N , 40°dgovora P°sla‘ V. * Ju'? od , a na so-wm avgusta V ''‘•fe v Č»,Un8njih ostanku Vh°dnitrtnk v ^'"istrov, d V Lfo tBPredlog, K R?lneto-9 se^te. P°do spo- k>h wsta.nku. Jo, počs!}lanska0klk pravijo, C>*kati n« Ji«* skle’ h 'Usi Tk e8a nt i razg°vo. ?> - >difepsona Slanika v ^ i*tskl bri* S'. V Kidanju pJedstav-$S nPr0l,ren h ,skuPščine iSS&SfAfi: .... z° bosta na luv zasedanju zastopala zunanji minister Gromiko in tajnik CK KP Kozlov. Potrjuje se tudi, da je ameriški poslanik v Moskvi Thompson imel prejšnji teden razgovor z Gromikom, da bi zvedel, ali bo ta odšel 19. seplembra v New York, da bi se tam eventuilno sestal z zahodnimi zunanjimi ministri. V Washingtonu je predstavnik državnega departm-ia izjavil, da ima sedaj samo del govora Hruščeva, v katerem je ta izjavil, da vidi «žarek upanja« glede možnosti pogajanj o Berlinu. «Kennedy in državni tajnik Rusk, je dodal predstavnik, sta že sporočila, da upata, da bodo mogoča plodna pogajanja. Mislimo, da bi moralo priti do resnih, pogajanj.« Ameriški časnikar Sulzber-ger, ki se je prejšnji teden razgc/arjai s Hruščevom, piše danes v «New York Timesu«, da so mu dva dni po intervjuju nekateri sovjetski funkcionarji sporočili, da želi Hruščev vnesti nekatere spremembe v ljegove izjave. Medtem se j« Hruščev razgovar-jal z Nehrujem. Na podlagi sprememb, ki so bile sporočene Sulzbergerju, se izjave Hruščeva o bombi sto megaton glasijo: «Imamo že tako bombo in bomo preizkušali- njen vžigalnik.« Kar se tiče razgovora na vrhu, pa je Hruščev želel, naj bi se omenil naslednji stavek: »Vedno se bomo radi sestali s predsednikom ZDA, da rešimo nujna mednarodna vprašanja.« Sulzberger zaključuje, da je po njegovem mnenju «Nehru uspel pripraviti Hruščeva, da zavzame manj togo stališče« in da je obisk Nehruja v Moskvi prispeval k zmanjšanju mednarodne napetosti. Predsedni, indijske vlade Nehru se je medtem vrnil v Novi Delhi z obiska v Sovjetski zvezi. Ob prihodu v Novi Delhi je izjavil, da je prepričan, da se bosta Kennedy in Hruščev sestala. Pripomnil pa ja, da med svojimi razgovori s Hruščevom ni dobil »nobenega vtisa« glede sestanka. Vendar pa Hruščev «ne nasprotuje« takemu sestanku, kakor mu ne nasprotujeta Kennedy in Mc Millan. • Prepričan sem, je dodal Nehru, da bi lahko prišlo v kratkem do sestanka med zahodnimi voditelji in Hruščevom. Kennedy in Mac Millan želita tak sestanek, toda ne morem nič reči, kar se tiče generala de Gaulla.« Zatem je Nehru izjavil, da je mednarodni položaj «manj težaven in manj napet kakor, je bil pred beograjsko konferenco.« Toda, je dodal, utegnilo bi se zgoditi kaj, kar bi ga poslabšalo. Nato je Nehru izjavil, da Hruščev ne bo prišel na prihodnje zasedanje skupščine OZN zaradi bližnjega 22. kongresa komunistične stranke, ki bo v Moskvi. • Fantastično bi bilo, je dajal Nehru, če bi izbruhnila vojna zaradi Berlina ali zaradi nemškega vprašanja. Oba voditelja morata najti podlago za sestanek.« V zvezi z obnovitvijo sovjetskih jedrskih poizkusov je Nehru izjavil, da Hruščev u-temeljuje ta sklep, da je »obnovitev jedrskih poizkusov v Sovjetski zvezi bil zelo neprijeten sklep in da bi se on z veseljem temu odrekel, če bi se ustvarili ugodni pogoji*. Sinoči so objavili skupno poročilo o razgovorih Nehruja v Moskvi. Poročilo pravi, da je Hruščev sporočil Nehruju, da ie sovjetska vlada »pripravljena začeti pogajanja z zahodnimi državami za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo«. Poročilo dodaja, da sta Hruščev in Nehru poudarila potrebo rešitve nemškega vprašanja in potrebo splošne in popolne razorožitve pod mednarodnim nadzorstvom. Razgovori med obema državnikoma so se v veliki meri sukali okoli berlinske krize in okoli razorožitve. Hruščev je Nehruju izjavil, da je bila SZ prisiljena obnoviti jedrske po. izkuse «zaradi samoobrambe«, ker so zahodne države povečale oboroževalno tekmo. V poročilu je dalje rečeno, da je Nehru opozoril Hrušče-va na pozitivne resolucije skupščine OZN o razorožitvi, in je dodal, da je Indija vedno nasprotovala jedrskim in termonuklearnim poizkusom. Oba državnika sta v svojem sporočilu poudarila, da je njuna glavna naloga zagotoviti trajen in trden mir. «Hruščev je obrazložil Nehruju sovjetsko stališče glede nemške mirovne pogodbe in je izjavil, da njegova vlada želi rešiti to vprašanje sporazumno z vsemi prizadetimi ob popolnem upoštevanju miroljubnih namenov nemškega ljudstva.« Volitve na Norveškem OSLO, 11, — Danes so bile na Norveškem volitve za izvolitev 16Q poslancev v parlamentu. Laburistična stranka je na oblasti že od leta 1935 in dosedanji še nedokonč-ni rezultati kažejo, da bo o-stala še za naslednja štiri leta, ker si je pridobila večino. Podatki se tičejo 410 okrožij od skupnih 731. Laburistična stranka je dobila 290.584 glasov, ljudska socialistična stran sov, ljudska socialistična stranka 10 243, konservativci 62.741, liberalci 39.237, agrarci 58.390, krščanska ljudska stranka pa 60.736. Dorticos v Moskvi MOSKVA, 11, — Moskovski radio je sporočil, da je kubanski predsednik Dorticos prišel v spremstvu zunanjega ministra iz Prage v Moskvo. Na letališču ga je sprejel predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Brežnjev. fiiiiiiiiiiiiHiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiriiiiiiniTiMiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiitiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiifiiifiiifiiiiiiiifiiittiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiKiinjininniiiiininiiininmi,,!,!,!!,,,,,!,,,,,!,,,,,,,! Vrsta atentatov v Rimu, Monzi, Roveretu in Riminiju Togliatti poziva italijansko vlado na nevtralnost glede spora o Berlinu Voditelj KPI napoveduje «veliko bitko proti nevarnosti vojne in za mir» - Tudi papež Janež XXIII. se zavzema za pogajanja - Italija poslala avstrijski vladi ^energično protestno noto» zaradi teroristične dejavnosti nacističnih elementov (Od našega dopisnika) RIM, 11. — PTeteklo soboto in nedeljo so mladi nemški in avstrijski nacistični elementi izvršili več atentatov s steklenicami »Molotov« na železniške postaje v Monzi, Roveretu, Riminiju in poskus atentata na železniško postajo v Tridentu; študent Helmut Win-tersberger iz Nuernberga pa je hudo ranjen v rimski bolnišnici «Sant’Eugenio«, ker mu je med nogami eksplodirala steklenica »Molotov«. Z njim sta povezana še dva študenta, Reiner in Schwach, ki so ju areti- rali včeraj v Sarzani, ko sta se že vračala iz Rima, in študenti Golowitsch, Klein, Meurer in Schlegl, ki so jih aretirali v Tridentu. V Rimu so priprli kakih petdeset oseb, ki pa so jih pozne, je izpustili. Preiskava je sicer še v teku, vendar pa so že po prvih izpovedih ugotovili, da gre za neko organizacijo v Innsbrucku, ki je pripravila obsežen načrt za teroristično dejavnost po vsej Italiji. Ta dejavnost ima namen sejati paniko med prebivalstvom, ne bi smela pa po-vročiti hujše materialne škode niti človeških žrtev. Zaseženi eksplozivni material je avstrij- ske proizvodnie, aretiranci pa so pretežno južnotirolski in avstrijski študenti, ki so jih poslali v Italijo že pred časom, in so se nahajali v raznih «campingih» in mladinskih hotelih. V zvezi s to teroristično dejavnostjo je predsednik vlade Fanfani sprejel danes glavnega poveljnika karabinjerjev gen. De Francesca, pozneje pa tudi notranjega ministra Scel-bo in državnega podtajnika Russa. Po posvetovanju z zunanjim ministrom Segnijem, ki je še na Sardiniji, so sklenili poslati avstrijski vladi »energično protestno noto«. V govoru, ki ga je voditelj KPI imel ob priliki praznika komunističnega tiska v Sieni, je Togliatti poudaril resnost se- niiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii Nadaljujejo se protesti proti jedrskim poskusom V SZ so v nedeljo preizkušali še dve atomski bombi Adenauer znova zahteva atomsko orožje WASHINGTON, 11. — Ame- da p.ide do sporazuma s So- rišla komisija za atomsko e-n^rgijo je včeraj sporočila, da so v Sovjetski zvezi včeraj preizkušali v atmosferi novo a-tomsko bombo, ki je bila močnejša od dosedanjih. Bomba je eksplodirala v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah v bližini Nove zemlje. Danes je ameriška komisija sporočila, da je včeraj eksplodirala še ena sovjetska atomska bomba na Novi remiji. To je šesta atomska eksplozija v Sovjetski zvezi, odkar je sovjetska vlada sklenila obnoviti jedrske poizkuse. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja izjavil, da se bodo ZDA in Velika Britanija še dalje trudile, ""•■IIIIIIIIIIIIU,,,,,,,,,,, .................. NAD 300.000 ® -GENERAL MOTORS. JlT ., sin- ’1 st- attteri-, ."Orkers« >5? »»rt*1 Mm150 Prot! I5est‘h 3°0nni?s»- St= Podietju ’ delaS‘aAka jaie- 'S'9 ShfUltiP-nio’v * katere W > ‘n(du^i3imfnri^i Vl>Uh°ts»Vvat udelavcev ‘0V*> £h po-led. * s°TA' a 2a- P^fe5h1h SLU p0 dol- sSfe\<,,il8wk'S*,*g <» rs» a »Uni-W alter- jem Reutherjem o spornih mezdnih in pogodbenih vprašanjih Stavko so proglasili danes, kljub sporazumu, ki so ga sklenili v preteklem tednu glede ekonomskim klavzul nove delovne pogodbe, ki bo veljala za dobo treh let. Sporazum so dosegli o mezdnih vprašanjih v vsedržavnem merilu, toda nerešene so o-stale še nekatere ekonomske klavzule in razni drugi sporazumi krajevnega značaja. Stavka se je začela v trenutku, ko je bila v polnem teku proizvodnja ivih avtomobilskih modelo. za leto 1962, vjetsko zvezo o ustavitvi jedrskih poizkusov, tudi če je Hruščev zavrnil zadnji predlog Kennedyja in Mac Millana. Dodal je, da bodo o tem razpravljali tudi na zasedanju glavne skupščine OZN, ki se bo začelo 19. septembra. Moskovska »Pravda« obtožuje ZDA, da so «v številnih primerih« sodelovale pri francoskih poizkusih z atomskim orožjem. V Lonaonu so bile včeraj nove demonstracije proti jedrskim poizkusom. Na Trafalgar Square je bilo veliko zborovanje, na katerem je govorilo več osebnosti. Udeleženci zborovanja so nato trosili letake po mestu proti jedrskim poizkusom. Kanonik Collins je izročil ameriškemu poslaništvu pismo za Kennedyja, s katerim ga poziva, naj takoj začne pogajanja o Berlinu še pred nemškimi volitvami. Kakor poročajo iz Milana, je predsednik italijanskega odbora za atomsko razorožitev prof. Rodolfo Margaria poslal poslanikom Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze pismo, v katerem poudarja, da je prekinitev jedrskih poizkusov prinesla človeštvu u-panje, da je bil storjen prvi korak na poti splošne jedrske razirožitve, in v zvezi, z obnovitvijo jedrskih poizkusov pripominja: »Ti poizkusi, ki prinašajo toliko škode prebivalstvu dr*"v, ki so izven spora med velesilami, in zato pomen jo hudo kršitev človeških pravic, se ne morejo upravičiti z nobeno politično argumentacijo. Še večfea nevarnost je v tem, da ti poiz' kusi stremijo po spopolnitvi atomskega orožja z vedno večjo rušilno močjo, s čimer ve- čajo nevarnost splošne vojne«. Na koncu poziva pismo poslanike, naj posredujejo pri svojih vladah, da prekličejo sklep o obnovitvi jedrskih poizkusov ter naj velesile navežejo nove stike ter začnejo pogajanja, da pride do sporazuma o nerešenih političnih vprašanjih, kar je nujen pogoj za dokončno jedrsko in splošno razorožitev. Medtem pa je kancler Adenauer ponovno zahteval jedrsko orožje tudi za zahodnonemško vojsko. To je zahteval na volilnem zDorovanju, ki ga Je 1-mel v Mindenu. Spočetka je dejal, da je Zahod «zaposlen z neumornimi pripravami« za pogajanja s Sovjetsko zvezo, dodal pa je, da se «SZ ne bo pogajala s šibskimi in zato mora biti Zahod močan«. Dejal je, da je edini način, «da se ustavi napad z Vzhoda, uporaba jedrskega orožja.« Pri tem je ponovno zahteval, naj se za-hodnonemška vojska opremi z jedrskim orožjem, «ker hočemo, da naše čete na fronti imajo enako orožje kakor drugi. Neodgovorno bi bilo, če zvezna republika kot bistveni del zahodnega ščita ne bi bila primerno oborožena.« BERLIN, 11 — Sovjetski poslanik v vzhodnem Berlinu Pervuhin je odgovori! da- danjega mednarodnega položaja in se obrnij na vse Italijane, predvsem pa na katoličane s pozivom, naj prispevajo k temu, da se ognemo katastrofi, ki bi bila usodna za človeštvo. Ko se je dotaknil nemškega vprašanja, je dejal, da imamo dve stranki, ki zasledujeta nasprotujoča si cilja: «sovjetsko, socialistično stranko, ki predlaga pogajanja za miroljubno rešitev nemškega vprašanja ob priznanju sedanjega dejanskega stanja, ne da bi pri tem kogar koli oškodovali; na drugi strani pa imperialistično stranko, ki sili v vojno in odklanja celo pogajanja, ker se skuša polastiti tudi s silo Nemške demokratične republike in s tem ustvariti trdnejše vojaško oporišče v vsej Nemčiji«. Glede obnovitve jedrskih poizkusov v SZ je Togliatti dejal, da «ni za nas nobene razlike med jedrskimi poizkusi na tej in na oni strani, ker oboji morejo biti in verjetno tudi so človeštvu skrajno škodljivi. Mi smo proti vsakršnim jedrskim poizkusom. Hočemo, da se s temi poizkusi preneha čim-prej. Tako je naše stališče. Hkrati pa nismo tako neumni, da ne bi vedeli, da je pred tremi leti prišlo do jedrskega premirja, ker je ZSSR enostransko prekinila z jedrskimi poizkusi, medtem ko je Francija, zaveznica Vel. Britanije in ZDA in Italije, vršila jedrske eksplozije v Sahari, in povsem upravičeni smo misliti, da se je to vršilo ng temelju tajnega sporazuma z vladama v Washingtonu in Londonu«. V nadaljevanju svojega govora je Togliatti poudaril, da komunisti hočejo preprečiti vojno in da zato podpirajo vsako pobudo, pa naj pride od koder koli, ki bi mogla odstraniti nevarnost vojne. Zato so tudi komunisti pozdravili Fan-fanijev obisk v Moskvi, tudi če so proti njegovi vladi. Podčrtal je potrebo pogajanj in odločno zavrnil tezo vojnih hujskačev, ki zatrjujejo, da a-tlantski pakt obvezuje Italijo k avtomatičnemu posegu v voj. no tudi v primeru nemškega vprašanja. «Nemško vprašanje zadeva Francijo, Anglijo, ZDA in ZSSR, in seveda nemški narod; zadeva dežele srednje Evrope, ki so bile v vojnem stanju s hitlerjevsko Nemčijo. Nikakor pa ne more zadevati nas Italijanov, nitj italijanskega na. roda niti vlade. Kdor zatrjuje, da mora atlantski pakt funkcionirati tudi glede nemškega vprašanja, s tem samim priznava, da noče rešiti tega vprašanja, ki je nastalo leta 1945, ko so podpisali premirje, ampak ga hoče izrabiti kot pretvezo za vojno proti socialističnim deželam«. Zaradi tega je Togliatti postavil zahtevo, naj se Italija nikakor ne veže glede spora okrog Berlina. Voditelj KPI je zaključil: «Mi komunisti nameravamo zastaviti vse svoje sile, da bi vse ljudstvo podprlo zahteve, ki jih postavljamo vladi. To politično kampanjo je treba začeti takoj... Mimo vseh vprašanj, gre pri tem za veliko bitko proti nevarnosti vojne, _ za mir; za to, da se naša dežela reši obveznosti glede vsakršnega konflikta v zvezi z nemškim vpra- nes na proteste, zahodnih po- j šanjem. To je cilj, za katerega slanikov v Bonnu zaradi orne- moramo mobilizirati vse naše jitev na meji med vzhodnim sile"-in zahodnim Berlinom V svo- - prazalku ?°cialističnega - . v svo tiska je v Bologni gc-oril Nen. jem odgovoru pravi Parvuhin, ni, ki je med drugin. poudaril, i - : A « .... L ii-flrti iei. v. —: .. i L da vsa vprašanja, ki jih ome-njaio protesti, spadajo v pri-sto.aost vzhodnonemške vlade. da je treba vztrajati pri vsakršni pobudi, ki bi mogla prisiliti velesile, da se začnejo pogajati o Berlinu in o vseh drugih »bolj zapletenih nemških, evropskih in svetovnih vprašanjih«. Tudi papež Janez XXIII. je pozval državnike, naj ne podle, gajo »zmotnim pritiskom« in nal pristopijo k pogajanjim. Medtem ko je deželni tajnik KPI na Siciliji Macaluso napadel deželno vlado levega centra, je generalni tajnik CISL demokristjan Storti izjavil, da bi morebitna kriza Fanfanije-ve vlade morala najti logičen zaključek z vključitvijo socialistične stranke v vladno večino. V tem smislu je tudi ocenil pozitivno prvi poskus neposrednega sodelovanja med KD in socialisti na Siciliji A. P. HANOJ, ll. — Predsednik laoške vlade Suvana Fuma je predlagal Bun Umu sestanek treh princev v majh tem kraju Hin Hop blizu demar- Izjava maršala Tita dopisnikoma «flvanti» in «Unita» o beograjski konferenci Ideje, konkretizirane v dokumentih močna spodbuda tudi za druge države Udeleženci konference bodo na zasedanju OZN zavzeli enotno stališče o vprašanjih, ki so jih obravtici /ali, o ostalih pa se bodo prej posvetovali (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel včeraj v prostorih delavske univerze «Mo-ša Pijade« v Zagrebu vsakega posebej stalnega dopisnika «Avanti!» v Beogradu Giambattista Fioncara m ravnatelja milanske izdaje «Unitži» dr. Alda Tortorel-la, katerima je odgovoril na postavljena vprašanja, ki se v glavnem nanašajo na delo in pomen beograjske konference in na razvoj mednarodnega položaja. Predsednik republike je v svojem odgovoru ugotovil, da je konferenca odlično u-spela, posebno če se upoštevajo nekatera prerokovanja, da bo na konferenci prišlo do velikih nesoglasij, in gle. de na to, da so se na posamezne voditelje držav izvajali razni pritiski, naj ne gredo na konferenco. Tito je poudaril, da so dosegli popolno enotnost pogledov o vseh najvažnejših vprašanjih in uspeh konference je presegel vsa pričakovanja. Ini-ciatorji konference Tito, Naser, Sukarno in Nkrumah niso pričakovali takega uspeha, pa tudi tako velike udeležbe državnikov. Ideje, ki so konkretizirane v dokumentih konference, bodo imele po mnenju predsednika Tita velik impulz na druge države, ki se iz raznih razlogov niso udeležile konference, posebno v skupnih akcijah v borbi za ni ir. »Razume se,» je poudaril Tito, «da ne bomo čakali na redno zasedanje skupščine OZN, temveč bomo tudi izven OZN začeli akcije, da bi čim več držav zavzelo stališče v interesu miru.« Tito je dodal, da bodo države udeleženke na konferenci zavzele na XVI. zasedanju enotno stališče v vprašanjih, o katerih so razpravljali na konferenci v Beogradu. O vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu prihodnjih zasedanj OZN, pa se bodo voditelji držav predhodno sporazumeli, da bi lahko enotno nastopali. Na vprašanje, ali meni, da so pogoji, da se preneha z jedrskimi poizkusi, je Tito poudaril, da do tega mora priti, kajti ves svet je proti jedrskim poizkusom. Tito je poudaril, da njegova izjava na konferenci ne pomeni, da on odobrava sklep Bovjetske zveze o nadaljevanju poizkusov, temveč da razume razloge, ki jin je navedla Sovjetska zveza, kajti prenehanje poizkusov ni zajelo Francije, ki je nadaljevala jedrske poizkuse. Tito meni, da je stališče konference, ki se je odločno izrekla za prenehanje jedrskih poizkusov, imelo močan odmev, ki ga na Zahodu in Vzhodu morajo upoštevati. «To bo verjetno pripeljalo do prenehanja-jedrskih poizkusov.« Maršal Tito je v odgovoru dopisniku »Unita« posebno obrazložil bistvo aktivne miroljubne koeksistence, ki ne pomeni vzdrževanje »statusa quo», temveč stalen razvoj mi sistemi izključuje vmešavanje v notranje zadeve drugih in hladno vojno, iz katere izvirajo vsi elementi, ki zastrupljajo današnji mednarodni položaj.« Tito je prav tako poudaril, da je konferenca odločno nastopila PTO-ti kolonializmu in neokolonializmu ter proti vsem njegovim oblikam V odgovor na vprašanje, kakšen vpliv bo imela konferenca na dzlavsko gibanje in na mednarodni položaj, je maršal -Tito dejal, da konferenca ne bo vplivala samo na spremembo politike v smeri utrditve miru in rešitve raznih vprašanj, temveč da je tudi velikega idejnega pomena, kajti vse države, ki so bile zastopane na konferenci, so pokazale stremljenje po pozitivnem razvoju mednarodnih odnosov, kar bo imelo vsekakor vpliv tudi na njihov notranji razvoj. »Razume se, da to predstavlja moralno obvezo udeležencev, da notranji razvoj nadaljujejo v napredni smeri.« Tito je poudaril, da je glavni pomen konference za razvoj mednarodnega položaja v tem, da je velikim silam dano vedeti, da v Beogradu ni bil ustvarjen noben blok. temveč se je ustvarila močna skupna sila, ki lahko že sedaj ima veliko vlogo in Joo - prihodnje imela še večjo Kajti — je poudaril Tito — ne gre samo za 25 držav. Prepričan sem, da jih bo v bodoče še 25 in celo več. Te države bodo v OZN upoštevale sklept> beograjske konference.« Na koncu svojega odgovora dopisniku «Unita» je maršal Tito dejal, da meni, da so državni odnosi Jugoslavije z I-talijo in z delavskim giba- njem v Italiji zelo dobri. ((Mislim,# je dejal Tito, «da so dobri meddržavni odnosi med Italijo in Jugoslavijo zelo koristni tudi za narode naših dveh držav in za delavsko gibanje. Ne verjamem, da bi v italijanski vladi bil kdo, ki ne bi odobraval politike realističnega upoštevanja medsebojnih interesov. Ko govorim tu kot šef države, se razume, da ne morem še posebno govoriti o tem, kar bi se nanašalo samo na delavski razred, ker to ne bi bilo zanj koristno Ob tej priložnosti bi želel reči, da se bomo mi s svoje strani še naprej trudili, da i* mamo z Italijo čim boljše odnose. Mi želimo in vedno bomo želeli, da bi bili tudi glede sodelovanja med delavskimi gibanji odnosi čim boljši.« Ob koncu svojega razgovora z italijanskima novinarjema ju je predsednik Tito naprosil, naj poneseta njegove pczdrave socialistični stranki Italije in njenemu voditelju Pietru Nenniju ter Palmiru Togliattiju, članom KPI in delavskemu gibanju Italiie. B. B. kacijske črte med vladnimi 1 v smeri napredka in socializ- četami in četami vientianske I "J3.. v Pogojih miru. »Politika ] aktivne koeksistence med dr- vlade* žavami z različnimi družbeni- illliiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiililiiililitiillliiliiiitiiiiiiiliililllliillllillllllliil Na povabilo kongoške vlade Hammarskjoeld obišče Kongo Belgijskim «tehnikom» v katanški policiji je 0’Brien ukazal, da morajo v 48 urah zapustiti Katango NEW YORK, 11. — Glavni tajnik OZN Hammarskoeld je sporočil, da bo v torek odšel z letalom v Kongo, Odpotoval bo jutri popoldne v Leopoldville na vabilo predsednika vlade Adule. Pripomnil je, da je Adula izrazil soglasno željo kongoške vlade, da bi z njim razpravljal o načinu finančne in gospodarske pomoči OZN Kongu. Iz Leopoldvilla javljajo, da je povabilo Hammarskjoelda v zvezi z namenom kongoške vlade, da s pomočjo OZN likvidira secesijo Katange. Kon-goška vlada je namreč danes sprejela nekatere sklepe, ki iimiiHHiiiiiiiiiititiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiHiiiiJiiiiiiimniiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiftiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiitiiiii Salan napoveduje nadaljevanje zarotniškega delovanja ultrasov Atentat so organizirali po navodilih ultrasovskih voditeljev v Alžiriji PARIZ, 11. — »France Soir« piše v svoji današnji večerni izdaji, da so identificirali glavnega organizatorja atentata na generala de Gaulla. List pravi, da je to Henry Manou»y, ki je nameščen pri neki pariški zavarovalnici in 'iti je skrbel za povezavo med izvršitelji atentata in voditelji OAS. Manoury je utegnil zbežati. Martial de Villemandy, ki so ga aretirali takoj po atentatu, je podrobno govoril o vsem, kar mu je bilo znanega, Zdi pa se, da ne ve mnogo stvari. Njegov neposredni predstojnik je bil Cabanne de la Prade, ki je organiziral skupino treh ljudi, ki so dobili nalogo, da izvršijo atentat. Domnevajo, da je bil La Prade v stiku z nekim agentom, ki je imel neposredne stike s svojimi voditelji v Al-žiru in je dobival ukaze od njih. S tem v zvezi se omenja tudi kapetan Sergent, ki ga sodijo v odsotnosti na »procesu o pariški zaroti«, ki se je začel danes. Nalogo za izvršitev atentata so dobili la Prade, de Vil-lemandy in neki Armand Del-visi. Druga dva informatorja, ki ju niso še identificirali, pa sta sodelovala z njimi, Sergent, Cabanne, de la Prade in časnikar Jean Brune, ki so povezani i atentatom, so u-tegnili zbezati. De la Prade je tisti, ki je pritisnil na gumb, da bi sprožil detonator eksplozivnega naboja. De Villemandy je z daljnogledom opazoval kolono avtomobilov in dal zrtamenje za pritisk na gumb. Moč dins titnega naboja je bila taka, ua bi lahko porušil dvonadstropno hišo. Razen tega so atentatorji postavili v bližino posodo z napalmom z namenom da vso cesto zajamejo veliki plameni. Preiskava proti organizaciji OAS se nadaljuje. V notranjem ministrstvu so mnenja, da je bila večina voditeljev te organizacije aretirana, o-stali pa so bili prisiljeni zbežati. Vendar pa so oblasti še zaskrbljene, ker v Alžiriji še zdaleč ni ta organizacija zatrta, ker jo tam podpirajo francoski koloni in tudi del vojske. Ansa poroča, da je njen urad v Parizu dobil davi po pošti prepis dokumenta z glavo «0/ S« in s podpisom «Raoul Dalan«. V pismu je med drugim rečeno, da mora Francija umikati svoje čete iz Alžirije zaradi svojih mednarodnih obveznosti bodisi glede Berlina kakor tudi glede Bizerte, in dodaja, da bi ta umik lahko pripeljal do »tragičnih posledic«, ki bi bile v tem da bi pripeljale do ((ustanovitve alžirske oblasti kot uvod v vstop FLN v generalno delegacijo«. Pismo poziva francosko vlado, naj dovoli, da «Alžirci na lastno pest prevzamejo obrambo svoje tem-lje«, in naj takoj mobilizira v Alžiriji osem letnikov. Pismo trdi, da so v Alžiriji vsi pripravljeni obleči uniformo. Na koncu pravi pismo: ((Sklenili smo, da bomo tajno nadaljevali borbo m obrambo celovitosti narodnega ozemlja. Naša neomajna odločnost nas bo prej ali slej pripeljala do zmage.« Pariški tisk zelo obširno komentira poizkus atenta.a na de Gaulla. «Le Figaro« piše med drugim, da je ((francoska Alžirija« samo priložnostno geslo, da bi varali dobre in kratkovidne patriote, in do-daja, da gr' dejansko za to, da bi zruši, režim. »Liberation« pa obtožuje vlado, da je bila preveč popustljiva do voditeljev OAS, in dodaja: »Upravičeno se je treba čuditi, da se je toliko čakalo, da bi spravili pod ključ ljudi, ki jih Frey (notranji minister) prav goiovo ni odkril kot nevarne zarotnike šele ob koncu tedna. Mnogi od teh so namreč ves čas od 13. maja 1958 dalje pritegovali pozornost nase. Povečini so jih «odkrili» po uporu 22. aprila. Toda zaradi šibkosti, ki se je pokazala pri čistki, jim je bilo prnaneseno. In tisti, ki jim je ue Gaulle sam zagrozil s strogostjo zakona — kadar jim ni bilo dovoljeno zbežati — so bili z njegovo privolitvijo oproščeni ali pa obsojeni na tako nizke kazni, da so pomenile pravo spodbudo, naj bi znova začeli.« Pred vojaškim sodiščem v Parizu se je danes začel tako imenovani »proces zaradi pariške zarote«. Na zatožni klopi je osem vojakov in štirinajst civilistov, ki so obtoženi, da so sodelovali pri gibanju, ki bi moralo med uporom generalov v aprilu podpreti v metropoli alžirske generale. Med obtoženci je general Faure, ki velja za voditelja pariške zarote. Dva glavna obtoženca, bivši general Godard in kapetan Sergent pa bosta sojena v odsotnosti. Sergenta išuejo od včeraj tudi v zvezi z atentatom na de Gaulla. Skupno je na zatožni klopi 24 obtožencev in vsi so obtoženi zarote proti državni varnosti. Vsi zatrjujejo, da so nedolžni. General Faure je danes izjavil, da ne priznava pristojnosti sodišča, ki je sestavljeno iz polkovnikov. Pripomnil je, da lahko odgovarja za svoja dejanja samo pred svojimi predstojniki ali pa pred častniki, ki imajo enak čin kak r on Z enako utemeljitvijo sta odrekla pričanje maršal Wey-. gand in maršal Juin. jih je preteklo soboto napovedal tudi Combe, in ki predvidevajo aretacijo članov ka-tanške vlade in vojaško zasedbo Katange. Toda glede načina, kako naj se to izvede pa baje ni soglasja med člani kongoške vlade; medtem ko so nekateri mnenja, da je treba za dosego tega cilja uporabiti tudi silo, če bi to bilo potrebno, so drugi mnenja, da se je treba vsekakor ogniti prelivanju krvi. Politični opazovalci v Leopoldvillu pa izražajo mnenje, da bodo četam OZN poverili nalogo, >da razorožijo katanške čete in tako omogoči vstop kongoške vojske v Katango. Predstavnik OZN v Elisa-bethvillu 0’Brien je pozval Combeja, naj se še danes poda v Leopoldville in stopi v stik s člani kongoške vlade. V pismu, ki ga je poslal Com* beju danes zjutraj, pa je 0’Brien dal vsem belgijskim »tehnikom«, ki služijo v katanški policiji, 48 ur časa, da zapustijo deželo. To odločitev je 0’Brien utemeljil z aretacijo Michela Tombelaina, ki je njegov namestnik v Elisa-bethvillu. Combe je sklical na sejo svoje ministre, po sestanku pa so objavili sporočilo, v katerem odklanjajo, da bi Combe odpotoval v Leopoldville, češ da kljub obljubam OZN katanški parlamentarci niso varni v Leopoldvillu in da v takih okoliščinah Combe ne more zapustiti dežele. Na tiskovni konferenci pa je Combe izjavil, da zavrnitev ulti-matuma, ki ga je dal 0’Brien, ne pomeni, da so oni prekinili z Leopoldvillom. «Mi se hočemo pogajati z našimi brati, toda ne v Leopoldvillu.« Combe je še dodal, da bi se ta pogajanja mogla vršiti le v Kamini, v Severni Katangi. Novo preizkušanje sovjetskih raket MOSKVA, 11. — Agencij« Tass je včeraj sporočila, da bedo ponovno preizkušali moč-nejše in bolj izpopolnjene medcelinske rakete v skladu z načrtom raziskovanja vesoljskega prostora. Preizkušali jih bodo od 13. septembra do 15. oktobra in jih izstreljevali s sovjetskega ozemlja na Pacifik v bližini Havajskih otokov. Sovjetska vlada je zaprosila vse vlade sveta, naj opozorijo ladje in letala, da se izogibajo tega področja. S.cvjetske ladje bo v bližini, da nadzorujejo rezultate pieizkušanja. To novo preizkušanje močnejših in bolj iz-pt polnjenih raket kaže na bljžnj° možnost novih in še daijših prodorov sovjetskih u-čenjakov v vesolje. Delavsko oihiije v Trstu (In tonca prve svetovne volne (Pripombe h knjigi Giuseppa Piemonteseja) < Nadaljevanje) Hoj določenega naroda za svoje pravice ni nacionalizem, dasi se ta poslednji obilno poslužuje prvega, ga izkorišča in se nanj naslanja. Nacionalizem ni pogojen v boju naroda za svoje pravice. Nacionalizem, kot politično gibanje, kot določena ideologija je razgrajal seveda tudi med Slovenci. Vendar ga ni prebudil italijanski nacionalizem in tudi ni bil latenten ne med Slovenci ne med Italijani. Nacionalizem, nekaka predsod-ba imperializma in kolonializma (in vsekakor z obema zraščen), je zelo razvit n. pr. v Zahodni Nemčiji in v Franciji, dasi ju nihče ne zatira. Boj Slovencev in Hrvatov za svoje pravice je pač naravni nujni rezultat zatiranja, ki so mu bili objekt (zato bi ga bili socialisti vedno morali imeti za del svojega gibanja); hkrati je rezultat prebujanja narodne zavesti Slovencev in Hrvatov na Primorskem in v Istri, prebujanja narodne zavesti, ki se časovno začu-da ujema z dobo prvih začetkov delavskega gibanja v imenovan h provincah in v Trstu. Oba pojava skupaj sta, vsaj v svojem temeljnem mehanizmu, nedvomno posledica razvijajočega se kapitalizma, kateremu so sledili nekateri ukrepi avstrijske Hohenwartove vla-ae. ki so v BO in 70 letih preteklega stoletja prve začetke delavskega gibanja o-mogočali tudi v Trstu, Ti prvi začetki niso bili socialistični. Med Italijani so jih začeli italijanski nacionalistični elementi, ki so se ustrašili mogočnega vpliva Prve internacionale in so zato ustanovili »Societa Operaia Triestina«, ki je bila njena naloga, vsklajati delavske interese z interesi mesta. Piemontese pravilno opisuje ustanovitev in delovanje «Societa Operaia Triestina« (»Tržaško delavsko društvo), ni pa razpolagal z gradivom, ki bi mu bilo omogočilo kaj povedati o enakem slovenskem društvu v Trstu in si zastaviti nekaj zanimivih vprašanj. Piemontese pravi, da v tistih letih ni bilo nobenega delavskega društva v Trstu. Ni res. Slovenski elementi socialno in ideološko več ali manj enaki tistim, ki so ustanovili 1869 »Societa O-peraia Triestina«, so že 1868 ustanovili prvo slovensko delavsko društvo v Trstu »Čebela«, katerega predsednik je bil slovenski pisatelj Cegnar. Seveda je bilo to prvo slovenko delavsko društvo v Trstu prav tako pod vplivom meščanstva in malomeščanstva kakor «So-cietk Operaia Triestina«. Prav tako ni res, da v tistih letih ni bilo v Trstu socialistov ali socialističnih simpatizerjev. Morda jih ni bilo veliko, bili pa so. O tem nam priča naslednji dogodek; Leta 1871. in sicer 3. IV. je prišel v Ljubljano znani nemški radikalni socialist in poznejši anarho-sindikalist Johan Most. Prišel je bil iz Gradca, da bi predaval v ljubljanskem delavskem izobraževalnem društvu, Ker mu je ljubljanska policija predavanje prepovedala, je imel samo razgovor z delavci. 5. IV., t. j. nekaj dni po svojem prihodu v Ljubljano, je odpotoval v Trst, kjer je hotel predavati v »Societa Operaia Triestina«. Ce je Most odpotoval iz Ljubljane v Trst, je v Trstu prav gotovo imel kake zveze ali vsaj nasloVe. V prostore »Societk Operaia Triestina« ga je pospremil neki delavec iz obrata Strudthoff, toda tedanji predsednik »Societš Operaia Triestina« Bullo mu je gostoljubnost odrekel. Most ni smel predavati, V Trstu mu je prepovedal predavati predsednik «Societa Operaia Triestina«, v Ljubljani pa mu je vodstvo Delavskega izobraževalnega društva organiziralo predavanje in ne more predavati šele zato, ker mu predavanje prepove policijska oblast. Nastane vprašanje: Ali »o tedaj res bili ljubljanski, večinoma obrtniški delavci, bolj radikalni, socialistično bolj nagnjeni kot tržaški že industrijski delavci2 To je vsekakor težko verjetno, Ce pa je to res, pomeni, da je tedaj pri tržaških delavcih prevladoval nacionalistični čut močno povezan z nacionalno ideologijo, kar jih je odbijalo od socializma in internacionalizma. Skoda, da se Piemontese ni poglobil v to vprašanje, ki je nedvomno interesantno. S tem, kar sem v teh vrsticah povedal o Piemon-tesejevi knjigi glede slovenskega delavskega društva «Cebela» in o Mostu, kakor tudi glede nekaterih drugih stvari in dogodkov, o katerih želim še spregovoriti, sem hotel in želim — povem še enkrat — ponovno govoriti o težavah, na katere bo zaradi pomanjkanja gradiva naletel, kdorkoli se bo lotil zgodovine tržaške-delavskega gibanja. Seveda gre predvsem za dokumentacijo. Dokumentacija pa ni vse. Treba je — ponavljam Ivan Regent komentirati nepravilnosti in težke situacije ter po možnosti analizirati vzroke. Med nepravilnostmi, ki jih Piemontese ni komentiral, naletimo v njegovi knjigi tudi na dejstvo, da ima «Delavska zveza« (La Con-federazione operaia) — ki vabi v svoje vrste delavce vseh narodnosti, ki ima med svojimi člani tudi mnogo slovenskih delavcev in ki sta (dodam I. R.) v njenem imenu Učekar in Gerin podpisala proglas za ustanovitev Druge internacionale (Pariz 1889) — v svojih pravilih člen, ki določa italijanščino kot občevalni jezik vodstva, sveta in zborov Delavske zveze. V članku prve številke glasila Delavske zveze, ki se je imenoval kakor zveza sama «La Confederazione operaia«, je glede tega rečeno: «S tem je priznano spoštovanje do društvene članske večine in do kraja (v katerem se Zveza nahaja. I, R.) Čeprav gre za preteklost, je bilo treba to frazo zve-zinega glasila vsaj komentirati. Razvoj in napredek mednarodne miselnosti in zavesti nam danes to omogoča in dovoljuje. Ne glede na to, da so voditelji Delavske zveze želeli in hoteli izobraževati in vzgajati neitalijanske člane v njihovem materinem jeziku in da so se s tem tudi bavili in ponašali, je bil navedeni člen pravil Zveze glede italijanskega jezika groba napaka, prvi korak tržaškega socialističnega gibanja v smeri nacionalnega oportunizma. Temu prvemu koraku so sledili večkrat drugi, ki so povzročili tržaškemu socialističnemu gibanju dokaj škode. Piemontese je postopal pravilno, ko je poleg drugih členov objavil tudi ta člen pravil Delavske zveze, ni pa prav, da tega ni komentiral. Nobena delavska socialistična organizacija ni imela in nima takega člena v svojih pravilih. Dogovoriti se, zaradi praktičnosti, o uporabi enega ali več jezikov na mednarodnih forumih ali v organizacijah, kjer govorijo člani več jezikov, je razumljivo in pametno; oktroirati, vsiliti v takih primerih določeno govorico pa je. milo rečeno, škodljivo. Kaj je sililo voditelje »Confederazio-ne Operaia«, da so tak člen vnesli v društvena pravila? To vprašanje je treba razčistiti. Tudi tu je škoda, da se Piemontese tega ni zavedel. V knjigi je precej drugih manjših nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki pa se z njimi tu ne bomo na široko bavili. Tako n. pr. ni niti omenjen »Delavski list«, ki je izhajal v Trstu 1908-1909, za katerega so zbrali denar primorski, večinoma tržaški slovenski delavci. Začel je izhajati zaradi boja proti slovenski žolti Narodni delavski organizaciji in je v tem boju odigral odločilno vlogo. Na strani 144 Piemontesejeve knjige je napisano, da so slovenski socialisti 1912 sklenili prenesti Izvršni odbor Jugoslovanske socialno demokratske stranke v Trst. Morebiti je to le tiskovna pomota, tiskarski škrat, toda sklep, da se prenese Izvršni odbor Jugoslovanske soc. demokratske stranke v Trst, je bil sprejet na kongresu Jugoslovanske socialistične stranke šele 1914 in sicer dan po atentatu v Sarajevu. Sklep je bil sprejet na predlog tržaških slovenskih socialistov. Takih in sličnih nepravilnosti, ki jemljejo knjigi njeno kljub vsemu določeno vrednost, je v knjigi sami več kot je to dovoljeno. Zgodovina pa mora biti kolikor le mogoče eksaktna, če naj služi kot spis, iz katerega črpamo resnico o preteklosti. Se o nekaterih, po mojem, važnih stvareh bi rad spregovoril. Tudi pri teh stvareh gre verjetno za pomanjkanje dokumentarnega in spominskega gradiva. Predvsem o občinskih volitvah 1909. Avtor knjige o delavskem gibanju v Trstu do konca prve svetovne vojne pišg glede teh volitev naj- prej o tem, kako besna je bila ta volilna kampanja, ker sta kandidirala na socialistični listi tudi dva slovenska socialista. Za zgodovino socializma to ni najvažnejše in celo ne važno. Italijanski «liberalni» nacionalisti bi bili tudi brez dveh slovenskih socialistov prav tako besneli proti socialistom, kakor so vedno besneli. Tu gre predvsem za načelo, za vprašanje, kako je prišlo do kandidature dveh slovenskih socialistov na socialistični listi in za odmev tega dejstva v italijanski socialistični stranki. V Trstu sta obstajala politična odbora dveh socialističnih strank: italijanske in jugoslovanske. Oba politična odbora sta raztezala svojo dejavnost na mesto, na nižjo in na zgornjo okolico, kajti več ali manj so povsod živeli italijanski in slovenski delavci. Enako je bilo v Gorici, v Istri in v Dalmaciji. Pri volitvah v Trstu sta nekajkrat kandidirali italijanska socialistična stranka v mestu, jugoslovanska pa v o-kolici, ki je bila — kakor je še danes — del tržaške občine. Političnemu odboru Jugoslovanske socialistične stranke se tak postopek ni zdel pravilen in tudi ne pameten. Zato je nekaj časa pred občinskimi volitvami 1909 predlagal Italijanskemu političnemu odboru, naj za volitve obe stranki imenujeta skupen kandidatski volilni odbor, ki naj med socialisti ne glede na njihovo narodnost izbere najzvestejše, najpožrtvovalnejše in najsposobnejše kandidate. Kandidati naj bi torej bili le socialisti, vseeno če italijanski ali slovenski. Zase ni zahteval jugoslovanski socialistični odbor nobenega privilegija. Slo mu je predvsem za načelo, da naj socialistično politično gibanje v eni in isti občini nastopi enotno, kakor so vedno nastopali enotno tudi delavski sindikati, ki so bili enotni. Tak kandidatski volilni odbor, sestoječ iz najuglednejših članov obeh političnih odborov, naj bi postal sčasoma enotni politični organ socialističnega gibanja v Trstu. Ta skoz in skoz pameten socialistični predlog je v italijanskem socialističnem odboru povzročil začuda veliko ogorčenje. Naj mi bo dovoljeno tukaj osebno povedati, da takega ogorčenja nisem mogel razumeti in sem se mu čudil. Samo dva člana tega odbora sta navedeni predlog od vsega začetka sprejela: Valentino Pittoni in Giovanni Oliva. Seje o tem predlogu so burno trajale tedne dolgo v noč. Po neki taki seji, na kateri sem naš predlog zopet zagovarjal in opravičeval, mi je Pittoni rekel: Tedne jim pravim, da je predlog dober, pravilen in socialističen. Prav tako, kakor si govoril ti nocoj, pa vse zaman; nočejo ali ne morejo razumeti. Nazadnje je Pittoni naš predlog politično zaostril. Verjetno nalašč. Predlagal je, naj kandidira na socialistični listi v mestu nekaj slovenskih socialistov, v okolici pa, kjer je bilo manj kandidatov, vsaj en italijanski socialist, in naj se pove, kateri kandidati so i-talijanski, kateri pa slovenski socialisti. Po dolgotrajnih in zelo burnih razpravah na skupnih sejah se je sprejelo, da naj kandidirata na socialistični listi v mestu dva slovenska socialista, na okoliški socialistični listi pa en italijanski socialist. (Nadaljevanje jutri) Mar'ial de Vill?m»ndy, eden izmed atentatorjev na de Gaulla Strašni v nedeljo v Monzi Grozno je bilo v nedeljo ob treh popoldne ob dirkališču v Menzi. V hipu so obležale na tleh mrtve osebe, ki so še trenutek prej prekipevale zdravja; Poleg teh je bilo mnogo ranjenih; nekateri tako hudo, da niso dolgo ostali pri življenju. Toda tudi tisti, kj ni bil poškodovan, je doživel strašne trenutke, kot n. pr. ženska na sliki, ki z izrazom groze na obrazu beži 0d številnih trupel. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuimiiiiiiHmiiMniHuiuHHHHniHiiiiiiiuinMnHiHnuiiinnuuMniHumnmiinMumniniHumiiuniminHiuanuminuiiuuHiHiiMiiiuuuuuiuMuiNHHiiu Zopet huda nesreča na avtomobilski dirki Avlo je priletel med ljudi in takoj ubil enajst oseb Ubil pa se je tudi dirkač Wolfgang von Trips, nesojeni svetovni prvak, ponoči in včeraj pa sta podlegla poškodbam še dva ranjenca Wolfgang von Trips MONZA, 11. — Ne mine leto, da nas ne bi pretresla vest, da je na neki avtomobilski dirki izgubilo življenje večje število ljudi. Pri tem gre predvsem za ljudi, ki imajo z dirkami malo opravka: navzoči so le kot' gledalci. Take vesti prihajajo iz raznih krajev in dežel, v nedeljo pa se je usoda poigrala v Monzi. Avto dirkača von Tripsa je priletel med ljudi in ubil II oseb. Pa tudi dirkač ni oslal živ, temveč je še povečal število žrtev na 12. Vprašanje je, koliko je pomembno ugotavljati, na kak način je nastala nesreča. O-čitno pač je, da se nesreče dogajajo tudi na dirkališčih in ne samo na cestnih dirkah. Potem ko so si že razna dirkališča pridobila «sloves» po preliti krvi samih udeležencev dirke in tistih, ki so prišli na dirko samo kot gledalci, je tudi Monza s svojim dirkališčem postala na tragičen način «slavna». V nedeljo je smrt kosila ob dirkališču s silnim zamahom. Nesrečo opisujejo nekateri tako drugi nekoliko drugače. Po enem opisu je stroj ((Cooper« Maclarena na ovinku nekoliko zadel od zadaj von Tripsov avto ((Ferrari«, ki je s tem izgubil solidnost, tako da je zavozil proti sredi proge in prekrižal pot Clarku, ki je vozil na «Lotosu». Stroja sta se zakačila ter vozila skupaj kakih sto metrov. Oba avtomobila je potem zaneslo v zaščitno mrežo pred občin- stvom, vendar mreža občinstva ni mogla zaščititi. Clarkov avto je takoj pokosil tri osebe, von Tripsov pa pet. Pa tudi Trips sam je bil takoj mrtev, medtem ko je Clark zlezel nepoškodovan iz avtomobila. Druga poročila opisujejo nesrečo Nekoliko drugače, toda sedaj je vse to le še relativne važnosti. Gotovo je le, da je od ranjencev eden umrl že ponoči, deček Brambilia danes opoldne, zvečer po deseti uri pa je podlegel' še 19-letni mladenič iz Aoste. Smrtnih žrtev nesreče je bilo torej do te ure 15; upati je, da za ostale ranjence ni več tolikšne nevarnosti. Jutri popoldne bo pogreb Žrtev. Občina Monze je sklenila, da bo pogreb na občinske stroške. Zvečer je začela prihajati množica v dvorano, kjer je postavljen mrtvaški oder za deset žrtev, med katerimi je tudi von Trips. Krste so pokrite z venci iz belih in rdečih nageljnov — barvi mesta Monze — so postavljene v dveh vrstah po pet. Ni pa krst Milančana Maria Brambille in njegovega šestletnega sinčka Roberta, ki je umrl danes opoldne (ta dva bodo pokopali v družinski grobnici v Gorgonzoli), nadalje zaročencev iz Bielle Laure Zorz in Paola Perazzoneja, ki ju bodo pokopali v Bielli, in pa mladeniča Rinalda Girau-da, ki je umrl šele pozno zvečer. Dirkač von Trips, iz bogate »imiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimmiutiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiMiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiii Tovarna za zakonske može « Božja ljubezen» in «sprehajalke » «Zi' Michele» se s svojim * plačanim • posredovanjem menda ni posebno pregrešil M. v? NEAPELJ, 11. — Nravstveni oddelek vodi preiskavo o nekaterih porokah med starimi gosti javnega prenočišča ((Božja ljubezen« in ((sprehajalkami«. Te so skoraj vedno nekoliko v strahu, da jih odpošljejo iz Neaplja z odgon-skim listom. Ako pa so poročene z Neapeljčanom — kdo jim tedaj kaj more. In tako so nekatere rade sprejele u-slugo nekega «Zi’ Michele«, ki je za 15.000 lir in dobro kosilo priskrbel ženina in moža. Našel jih je med starčki v gostišču «Božja ljubezen«, kamor je tudi sam hodil spat. Ker pa zakon ni bil «zares zakon«, je. zadostovala civilna poroka. (Splošno razširjeno mišljenje v Italiji, da samo civilna poroka sploh ne zadostuje, da bi se zakonca pred javnostjo pokazala kot mož in žena). Zi’ Michele je spravil v za- konski jarem 31-letno Serafi-no Apicella ter Vicenza De Bruna, ki jih ima blizu sedemdeset; nadalje 26-letno Mario Mione in 63-letnega Gio-vannija Rippo, pa še Graziel-lo Mele in nekega drugega starčka iz »Božje ljubezni«. Po poroki se je ((mladoporočenec« z delom 15.000 lir vrnil v gostišče, ki je po zaslugi Zi Michela postalo skoraj tovarna za može. Vsa zadeva je baje prišla na dan zaradi tega, ker je e-den od tako nastalih mož šel k ženi ter zahteval denar, s čimer je žensko močno razburil. Zi’ Michele je od prejetega denarja le del pridržal zase za svoje posredniško delo. Vloga, ki jo je imel pri vsej tej stvari, ne zahteva obtožbe na sodišču. Lahko pa bi posegla sodna oblast in razveljavila omenjene tri poroke, ker so bile sicer sklenjene, ne pa izvršene (non consuma-tum). Še en gestapovec aretiran val pod tujim imenom, je bil končno aretiran 47-letni Wil-helm Gilbrich, bivši član ge-stapa v Dortmundu. V zadnjem času je Gilbrich vodil neki urad za sprejemanje stav o nogometnem prvenstvu. Gilbrich je osumljen, da je prisostvoval usmrtitvi 265 internirancev v parku v Dortmundu. To so bili nemški, ruski, francoski, belgijski, holandski, jugoslovanski in češkoslovaški jetniki. Zaradi 24 milijonov se ni zmedel CARPI, 11. — Giovanni Lu-gli, ki je v nedeljo zadel 24 milijonov na totocalciu, je danes zjutraj prišel na delo v tovarno kakor vsak dan že več let. - Izprosil si je le dan odmora, toda za daljši dopust bo Zaprosil čez nekaj dni, nakar bo z ženo in otroki odšel na »ženitovanjsko« potovanje, ki ga pred desetimi leti ni «u-tegnil« opraviti. Vsekakor pa si bo poiskal kako drugo de- lovno mesto. Zmagoviti obra- nemške aristokratske družine — mati je Francozinja — je bil na tem, da si letos osvoji svetovno prvenstvo v avtomobilski vožnji. Vse je tako kazalo, da bo prvak, toda smrt je posegla vmes tik pred osvojitvijo visokega in zaželenega naslova. Phil Hill, ki je poslal prvak, je komaj za eno točko prekosil von Tripsa, ki je moral za vedno zapustiti tekmovanje že v začetku dirke; če bi pa von Trips vozil do konca dirke, bi bil na prvem mestu daleč pred ostalimi. Komisije in drugi organi sedaj preiskujejo ne samo, kako je prišlo do nesreče, temveč je po naročilu samega ministra za šport in turizem Folchija njih naloga, da ugo-tove, kako bi se še naredilo, da bi bili gledalci na dirki prav gotovo varni. Dvojni umor blazneža LONDON, 11. — Neki deček in deklica šestnajstih let sta bila zadavljena, njuni trupli pa so našli v močvirju ob Temzi v Gravesendu, kakih 56 km od Londona. Lialian Edmeades in Malcolm Johnson se od včeraj zvečer nista več vrnila domov, potem ko sta odšla k nekemu verskemu o-pravilu. Policija je aretirala nekega 28-letnega mizarja kot morilca. Morilec je sam prišel v u-redništvo lista «Daily Mirror«, kjer je hotel govoriti s kakim urednikom črne kronike. Uredniku je potem povedal, da je umoril dve osebi, in privlekel je iz žepa torbico, dve zapestni uri in v papir zavite dele človeškega telesa. Takoj so poklicali policijo, nato pa so začeli s pomočjo potapljačev iskati po močvirju, kjer so našli trupli. Naraščanje natalitete in upadanje mortalitete RIM, 11. — Na osnovi začasnih podatkov, ki jih občine sporočiio osrednjemu zavodu za statistiko, izhaja, da je bilo letos v času januar-junij zec je položil v neko banko 469.251 otrok, ki so se rodili BEOGRAD, 11. — Tovarna gumijevih izdelkov »Tiger« iz Pirota bo izvozila v Indijo za blizu pol milijona dolarjev avtomobilskih gum. Pogodbo o izvozu je sklenilo zunanjetrgovinsko podjetje «Jugoauto« iz Beograda. Manjše količine gum bodo izvozili tudi v Zahodno Nemčijo. Tovarna «Tiger« bo izvozila v Indijo gume za srednje težka tovorna vozila. živi, kar je za 2520 več kot jlani v istem času. Kvocient 'natalitete, to je število rojenih živih na 1000 prebivalcev, v letnem povprečju znaša 18,5 kot lani. V istem času je bilo 243.402 smrtnih primerov, kar je za 14.899 manj kot v letu 1960. Kvocient umrljivosti znaša 9.6, medtem ko je lani znašal 10,2. Naravni prirastek v času januar-junij 1960 znaša 225.849, kar je za 17.419 več kot v i-stem času 1. 1960. IIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIlIllllIllllllIlllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllilililflllilllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,!,, Selwyn Lloyd plačal škodo po 183 letih FILADELFIJA, 11. — Upravitelj neke cerkve v Filadelfiji se je zahvalil britanskemu zakladnemu ministru Sel-wynu Lloydu, ker je izplačal 18 dolarjev kot odškodnino za lesen plot okrog cerkve, ki so ga 1. 1778 britanski vojaki uporabili kot drva. Upravitelj je sicer zahteval 750.000 dolarjev, upoštevajoč obresti od 1. 1778 do danes. Navedel pa je, da se zadovolji tudi s samimi 18 dolarji v imenu angloameriškega prijateljstva. Teh 18 dolarjev bodo dali v sklad za vzdrževanje cerkve. Turizem v Indoneziji DOFO 11ND, 11. — Potem ko se je 16 let uspešno skri- DJAKARTA, 11. — Indonezija, dežela tisočerih otokov in množice kulturnozgodovinskih starin, pripravlja načrte, pj katerih bo v prihodnjih le- tih privabila kar največ tujih turistov. Po uradnih podatkih bodo dali v okviru o-scmletnega plana za razvoj dežele 2,5 milijarde rupij (o-koli 700 milijonov dolarjev) Za turizem. V okviru tega načrta bo dobila Djakarta 14-nadstropni hotel; organizirajo tudi turistične agencije in šolajo turistične vodnike, razen tega pa snujejo mrežo izletniških plovnih poti ob južnih in vzhodnih azijskih obalah Cb jezeru Toba v severnem delu Sumatre se že pripravljajo na sprejem prvih turistov. Čeprav je Indonezija dežela slikovitih pokrajinskih lepot, deslej tako rekoč ni imela turizma v sodobnem pomenu besede. Izjema je otok Bali, kamor so začeli turisti prihajati že pred vrsto let, in sicer v glavnem Nizozemci in nji hovi prijatelji iz drugih evre pskih dežel. Indonezijci pa v prihodnje ne bodo dovolili, da bi tujci preplavili ta otok, ker — tako pravijo — bi se življenje na njem preveč ko-mercializiralo, spričo česar bi umetnost na otoku izgubila svojo značilno ljubkost. V ta namen pripravljajo turistična središča na drugih, po svetu manj znanih otokih, zlasti v osrednjem delu Jave. jAAA, lin/ige •a* TOKIO, 11. — Eden izmed japonskih radioloških laboratorijev je objavil, da so v dežju, ki je padel na vzhodnih področjih države, ugotovili nenormalno radioaktivnost 3850 mikro-curiejev v enem litru. Povečanje radioaktivnosti so zdaj ugotovili prvič, odkar je bilo objavljeno, da so v Sovjetski zvezi obnovili atomske poskuse. tjhihbu ^ ,'jliliri'ihtv® Jože Horvat — Jaki razstavlja v Benetkah Slikar Jože Horvat-Jaki, ki smo ga našim čitateljem z nekaterimi deli in tudi drugače že večkrat ■predstavili (reprodukcijo ene njegovih slik objavljamo na 3. strani), ima sedaj razstavo svojih del v beneški galeriji XXII Maržo. V tej stalno zasedeni galeriji razstavlja skupaj z Jakijem od 9. septembra tudi kipar Fitzgerald; razstava bo trajala do 30. septembra. Horvat i-ma na razstavi 18 del, in sicer so to slike v vosku. Razstavam v domačih mestih — Maribor, Celje, Zagreb, Ljubljana, Reka, Koper, Kranj — ter v Karlsruhe, Reutlingenu in v galeriji Lambert v Parizu so se pridružile še razstave v l. 1961: na pariški bienali, v Chicagu (v juliju) in sedaj v Benetkah. Jeseniški amaterji % nastopijo v Monacu LJUBLJANA, 11. — V nedeljo je odpotoval v Mona-co ansambel Amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic. Nastopil bo na mednarodnem festivalu amaterskih gledališč in se predstavil festivalskemu občinstvu z Držičevo komedijo Tripče de Utolče. T0 je prvi primer, da nastopa slovenska amaterska gledališka skupina pred mednarodnim festivalskim avditorijem. Branko Krsmanovič v ZDA in Kanadi BEOGRAD, 11. — Uprava kulturnoumetniškega društva Branko Krsmanovič je sprejela ponudbo ene izmed največjih ameriških koncertnih družb Columbia Artist Menagement, da bi priredila letos vrsto koncertov v ZDA tn Kanadi. Uprava društva je dobila ponudbo po lanskoletni uspeli turneji tega beograjskega študentskega zbora, ki je v ZDA t-mel 53 koncertov. Osemdeset članov pevskega zbora Branko Krsmanovič bo pod vodstvom dirigenta Bogdana Babiča krenilo na pot 26. septembra. Ze dva dni kasneje bodo i-meli koncert v ZDA. Na turneji po ZDA in Kanadi bo zbor priredil 64 koncertov v mnogih krajih. Za to gostovanje so izbrali. dela domačih skladateljev pa tudi dela svetovne klasične in sodobne zborovske glasbe, predvsem kompozicije, s katerimi ta zbor prvič gostuje. Skupaj z lanskoletnim gostovanjem po ZDA so člani pevskega zbora Branko Krsmanovič imeli približno 100 koncertov. V Rimu teden poljskega filma ;.! $>• RIM, 11. — Delegacija poljskih filmskih delavcev, ki je prišla v Rim na otvoritev tedna poljskega filma, kt se prične danes zvečer v nekem rimskem kinematografu, je bil danes predstavljena tisku. Navzoči so bili: igralke Kristina Stypulkow-ska, Barbara Laas, Alina Janoivska, Beata Tgszkie-yicz, igralec Aandrey Lapic-ki, režiser Jan Rybkowski ter šef delegacije Tadeusz Karpatoski. Teden poljskega filma se bo zaključil 17. septembra in člani delegacij e ostanejo ves ta čas v Rimu. Na sporedu je šest poljskih filmov v originalu z italijanskimi podpisi: ((Mesto bo umrlo to noč«, »Nedolžni čarovniki», aPredsed-nikov obisk«, eSreče naprodaj«, uTeror v vlaku«, «Popratek« in kratkometražni filmi. Ogromna vrednost ukradenih slik LOS ANGELES, lj- (J licija je objavilo, . le včeraj v kega bogatega in “ ji kradene štiri m1o® .0it ki veljajo skupaj ' rf, zadnl^J r“ ul< d0 m larjeo. To je tatvin slik, ki se '“1^0 Los Angelesa in do Londona m bale. Tokrat je žrtev dustrijec David tatot «»• predsednik družbe B. American C°’ Ukradene slike s0 “"0 bla Picassa — sl1 jft stian» je cenjena dolarjev, drugo V . iz lete 1 ga avtorja se pravi iz PlcasS^0i^ drega obdobja«, »Ob pogled« ok«*1 vrednosti 100.000 ^ 0 nadalje italijansk.ejLijl' ja Amedea Mom0 ki so v zvez* pravicami Gabriella Lakatos ... tokovi operi ttCudežn ----------------------------- Iftr (r in Viktor Fulop sta tl ni mandarin«, ki Je na gledališču v Turinu i [ Kaj menijo strokovnjaki o tej strahotni nevarnosti Se samih 75 atomskih poizkusov !!j*s privede do «kritične meje» Japonsko ljudstvo že preživlja zle posledice ■ Tudi pregledi otrok v Zahodni Nemčiji ne obetajo lepega - Mutacije kot vzrok žarčenja in njihove posledice Sovieti so P PwHtePX°,inda i“a3° Se' Drinra v ze mrz' Pcizltuse k; iJaj0, na sv°ie 4.1,11';;;, “ pa da nh bodo »i J-t da o, s tem ozračja. ? v teh razmerah ni čudno, da dn«h zelo veliko bosti nt,V°J1 0 domski nevar- pi- Tojne, !aie v obliki atomske SttuPljania Pa tUdi zararJi »•*- Probl, -iemu „ ozraoja. o tem »ali, m° pred leti že pi- »Pet perefaPa postaja zadeva teoovnn i, &e b,JIno Pri niej n,ChrVma k3jti Z3dP- priietna. Vldeb> zares ni . ftej j... ttkusi ,«] S0 atomski po U)A y Z(d« Pogosti, saj so na4 150 tetih napravile 24 SZ 3 °mskih Poizkusov. tr,ViU Oknl-°’ da ie na“ !* 0sPraviia a ,°koli 25 jib ie vprav ^n.g 13a’ Francija 8 »spravil. ?.casu moratori-? I»enii0 j .lri' Strokovnja-l^drskega ’ 3 -Ce b* s poizkusi 8|to, kot s°I'jZ:'a Padaljevall ’ ^ čiov d?lali pred nekaJ •teleti '»oratorij in pre atomski bolezen, obstaja vendarle dej- Pravili že 5 V nek?i dneh na- stvo, da je človek tudi pri mi-®edčani nraven*5°'ZkuSOV' nlmalnib dozah žarčenja v nevarnosti, celo v veliki nevarnosti. V kolikor bi se namreč posledice ne pokazale takoj, bi prišle do izraza pri potomstvu, izražale bi se v fizični in umski defektnosti o-trok, vnukov in pravnukov;.. Kot osnovni nosilec dednosti se smatra gen, to je element, ki je sestavljen iz tako imenovanih dezoksiribonu-kleinskih kislin, ki imajo strogo določen sestav. Gre dejansko za velikanske molekule, od katerih sestave je odvisna funkcija gena, torej tudi dednih lastnosti, pač v razmerju s strukturo teh elementov. Geni ali bolje mehanizem genov je zato tema mnogih biologov, da v njih proučujejo možnost spreminjanja dednih lastnosti. Ce bi se dalo praktično spreminjati strukturo že omenjenih genov oz. nukleinskih celic v njih, bi mogli vzgajati na primer nove vrste rastlinstva in živalstva. Dr. Dušan Kanair, dr. Petar Martinovič in dr. Božidar Djordjevič se v Vinči u-kvarjajo vprav s tem in po štiriletnem delu jim je uspelo povzročiti pri piščancih velike mutacije vprav s poseganjem v gene oziroma v nukleinsko kislino. Dr. Kanazir, Tamara Hudnik, Vladimir Gli-šir. in Marta Simič z istega inštituta so s svojimi poizkusi dokazali, da tudi po manjših dozah jedrskega žarčenja nastanejo v fizično kemičnih lastnostih dezoksiri-bc-nukleinskih kislin velike spremembe, ki povzročajo nato mutacije. To se je dokazalo s poizkusi na podganah, kjer so že pri prvi generaciji podggne pokazale popolno defektnost, ki se ,je pokazala tudi v naslednjih generacijah. Na žalost se glede tega še ni ugotovila neka zakonitost. Z dosedanjimi poizkusi pa je dokazano, da je potrebno najmanj 40 generacij, da se pokažejo vse škodljive posledice Iz tega sledi, da ne poznamo škodljivih posledic niti dosedanjih atomskih poizkusov, ker Še niso prišle do izraza, pa čeprav smo že doslej mogli ugotoviti, koliko škode estvo *lQraska 'vojog6 ~ izbrub™la v tesne J. , . re namreč 2 bi Ul>ičilo°SledlCe žarčenia- 2tMji, T Vse človeštvo na N' ju gr, .p3 mnenja so tudi N? Peter V\'iSki • biologi’ 111 Kana • .ar^novič, dr. ^°r aW. Clh le že danes V Z\ sled. IV 8totnskl Je že danes loki 8 sil;ega eksPl°ziva, da , 60 mil'iard ton , 'bitrotoluola ali T, pride naeSedami toliko, da ^tnlj, Vsakega prebival-, 16 Po ~ 20 ton. cCsirniki. pravijo, da *C,Vs*Sa • bl jih pri pro' 'iito ^jan i ;c«a Ogromnega . tega z k u p i i i, bi si '» 7' jš n- mogel zgraditi P; 'n merno opremiti , tj 1° . živeti. ,avi?°» da če bi la i : ’ ua ce di ^ e^sPloziva hkrati i:?'1 m°Sla s svo- C ,e °ble °-?0ČiU od ze’ Sk °iil It kos, ki b' Po vsemirju kot kaj« H »Velo. To je Hat '""ikretn*000” rečeno> N ^BUja i6- P°vedano doživela svojo k silVa ‘JZp-d nekaj leti n.dl°.aktivnosti, ki SPl Vjf*1 Preil^htelstvo v ne-«3 r,a !dellh Zemli« --------- Zemlje, pori “a °'‘ Boslej j t>a leto. n„n,3 .0,2 »oentge- smM5 ie bil° Pn . »»Uh: . »Proščene ‘C? k-ničinSL;ne energi^e i.5 , 8denih n . 4 megaton, k!ter 11 rartu3, i.e bii° okoli 'e »kodij; 3 ivne snovi. >»oNšeT0.žazoenje mo-S bila let' Vsa ta S„S?vršini (irazmetana» po Vlh te viv-tmlje ib po ^ S^°jib atmo- ,Vo]eDa^na • nam grozi na »is ,ga neon? Jsicer zaradi V' prek0 re,dnega žarče- . C? v rane, ki jo S tn 1 tezmPJ orSanizem. H s.°tamo bile še huj- ?1<>akt'r‘'i ton v.3tb da ie v °l V3ih snoh in po1 ba- S i-5is‘bga V1, tudi »koli V zarodek človeka še v materi. Zarodek je tako občutljiv, da noseči ženski ne bi smeli niti delati rcentgenskih pregledov. Kaj pa se bo' zgodilo, ko se bo radioaktivnost na površju Zemlje povečala na 3 roent-gene, ko vemo, da so že doze od 0,1 roentgena za zarodek škodljive? Da vprašanje ni odveč, nam pove sledeči podatek do doze 3 roentgenov ni težko priti. Ce bodo na Zemlji napravili še 75 atomskih poizkusov, bomo že dosegli to dozo. In še nekaj. Triletna pavza v jedrskih, poizkusih nam ni prinesla kdove kolikšne utehe. Raven radioaktivnosti je še vedno visoka in ne kaže, da bi se tako hitro zmanjšala. Pomeni, da vsal: nadaljnji poizkus vodi človeštvo v še večje zlo, ali vsaj nevarnost. Scvjeti in Američani imajo polna skladišča atomskih in vodikovih bomb. Ce bi vse te bombe razstrelili ne le zaporedoma v primeru vojne, ampak le postopoma v poizkusne namene, bi človeštvo bilo obsojeno na smrt. Po razstrelitvi 1500 bomb bi na Zemlji vladala radioaktivnost 60 rcentgenov, ki bi zadoščala za uničenje vsake snovi. V. P. * SM.» Jože Horvat - Jaki razstavlja v «Galleria XXII. maržo« v Benetkah. Na sliki njegova slika «Pust» Kulturno pismo is poljske prestolnice Letošnja literarna žetev ni niti malo zadovoljila Lansko leto je dalo veliko - Kar je dalo letošnje, prihaja od stare generacije - Za mlado generacijo pravijo, da je nekako odpovedala VARŠAVA, septembra. — Čeprav še nismo na koncu leta, moremo glede tega dati obračun: Za letošnjo «p roiz-vodnjo» proze na Poljskem bi ne mogli reči, da je bila bogata, posebno če jo primerjamo z lanskoletno. Letošnja žetev še ni dala letošnje knjige. Lani pa smo imeli kar dve knjigi, pa čeprav obe istega avtorja. Bili sta to «Ze-lezna vratav in nUradn Ta-deusza Breze. Obe knjigi sta bili presenečenje, pa čeprav je Breza priznan pisatelj z veliko kulturo. Od njega pa se že ni več pričakovalo kaj posebnega, ampak se je računalo bolj z novimi silami. In če je lansko leto dalo dve dobri deli, letošnje ni dalo, doslej, nič podobnega... Vprašanje razpada starega tipa romana na Poljskem ni nova stvar. Niti neka nova književna moda, ki bi sledila francoskemu ant iromanu, bi tu ne bila nova. O tem bi mogli govoriti že v začetku ................................... Kako so si štirje ogledali Rim in Stara družba in stare navade: steklenica vina in kvarte - Pot do Rima in neuteš-ljiva žeja, toda ne po lepotah, pač pa po vinu - Vsak izgovor je dober... iičiij Dreja! Kej se brau današnjo ,Jedinost’?i) «Ma kej nanka prašaš Mičel Sej znaš, de jo beren vsake dan. Pej kej je kej nuauga u Jedinoste? eZnaš Dreja, kej ke piše u Jedinoste? De bo šou ta drugo nedeljo an cug u Rim za majhne soudke. Vice ku s’n prebrau, sen se mislo, de be blo strašno lepu, če be šle mi štirje u Rim. Be biu ti, Dreja, be šou Tine j eno tudi Tone. Taku be jemele an duober kvartet, de be u Rime Vhko zapuajale «Hej Slovane, ki so naše meje? Hej Sloua-1 domu sestanek, katerega so ne, ki je naša kri?« Ma ne samo tu. Sej znaš, de mi štirje rade jegramo na karte bri-školo jeno tresete. Do Rima, znaš Dreja, je forte duga puot jeno sez jegro be rafala kratka. Kej s’te zdi Dreja?« eOrko tron, Miče, prou lepa miso. Jes b’n gouaro sez Ti-net’n, Ti pej pouare sez To-net’n. Ma bojo šle, bojo šle uoba ueč zastran kart kukr zastran Rima.« Po nekoliko dneh je bil v barkovljanskem Narodnem ■ - ■ Na sliki vidimo ameriško raketo «Lulu» z atomsko konico, ki jo prevažajo z navadnimi helikopterji. Teh imajo Američani baje mnogo t tus- 1,1 se??? lastnost, da K ‘ n.-# V kosteh in S L0v*roča 3manjših koli-^ iti tezkr=nevarna oh«' Dt(M°V2rooa k°stni rno-it P°si(MVsetn le 'J30111}6 v kr- Hh dic« J VkemiSo. Ni /°izkus!fPodobskih je- N rtP°n»i k- 30 prvi ob’ N i>volj ' žkl. ™ajo že od •5!- v °Stnih at°m- N* , l958. wrazdobiu med v «3?*0aktiu°m se ie k0” tuN ?i'k°vem nega str°nci- vN*Vba -Področiu po- tedir,,,?3’ da V “ ha 22 ™-i- p Na°kazV- kte.“ kurije ? Ndi°akUvn?3,. nevarnost »ICStvu ^ g-r°' »Niji 6?ledov 3 zdravni- Nk kjer s’ lzvršenih v VrMtovili riPr' pre8tedu •ilNik st ’ rad'Se N sred' t Povečal.1 ^vnega i , 0d Prejš- V ; »ri k yc^v?izk^v? i k 8!1 tz aliii zal u io nH?adioakti napravili so zabele-od?adi0aktivno- vS^N^j* Se? da se pri vJo Or tebe a kspl°ziji vo-N »a nonteem krčenja, ^ i “»ttiN roentBSPrejme> Po- S& i **'TV,,”, * t«? pe. arastla že na sek.'o. Kje M' gično Pojavlja S?r«e° n). 22peH sejem pesm, (festival v Asstsiju); 23.00: III. program glasba. 18.30: Flmski pregjed; ljenje; 14.50: Otroški »bo- 18 45- Na orogramu sta Weber Reportaža. ((La ri* 15.30: Polke in valčki; in Quantz; 20 00. Večerni kon- 15.95: Lahka glasba; 16.00: Ja- cert; 21.30: Stendhal in glas- cie Gleason, Ray Coniff in ba; 22 10: Skladbe za pihala: Ted Heath; 16.30; Tretja stran; Mozart, Spohr in Auric; 23.00: 16 45: Izbrane stranf Iz oper; Za radio prevedena dela; 23.35 23 30: TV dnevnik: Jug. televizija 21.00. Prenos sporeda itali- 1740: Orkester Ricarda Santo- Alfredo Casella: Serenada za janske televizije (konec ob sa; 18.00: Prenos RL; 19.00: maihen orkester. 2.05). se udeležili Miče, Dreja, Ti ne in Tone. Za vodjo izleta je bil določen Miče, ki je povzel besedo in tako tolmačil svojo težko nalogo: uPošlušte tovarše! Me veseli, de ste zbrale prou mene za vodjo izleta, za tu ke jest s’n huado u gemnazjo jeno znan neke j latinščene, ke je u Rime forte potrebna, za tu de je pisano duaste u latinske« jezike. Jeno mi nečemo jet kuk'r štirje tumee u Rim jeno čjemo prit damu, de bomo znale kej povedat nasen Bar-kolanom, kej smo vsega vidle u Rime. Zrnaste, bomo šle po-gljedat ejerkvo sv. Petra, jeno Foro Mušoline, jeno Foro romano. Puale bomo šle se uogljed’t Vilo Borgeže, jeno Pinčo. Ne smemo pozabet jet pogljedat muzej od Vatekana, jeno Janikolo, jeno katakombe jeno Via Apja jeno trko jeno trko driigeh lep eh reči jeno zatu bo treba klampint po Rime uod jetra du večje-ra«. «Orko svedr’» je rekel Dreja, epej bo ustalo kej ■ cajto za vrš ano na karte jeno za spet an gl’ž vina. Ma kej grjemo u Rim samo za klampint uokole?« «Ma muče, muče dej Dreja! Sej bomo jemele zaduaste c ajta, ke zde j so žrnade du-qe. Vse k’r s’n rjeko, bomo vidle jeno še štufe bomo ble pitja, petja jeno kart. Zdej pej pošluštel Ti Tone b’š po-skrbo za an maco nuaveh kart. Vsake uod v’s nej se preskrbi ano kjantrco vina jeno kej za pod z’b. K’r se tiče vina, v’n muoren povet, de je uadpro,Vanek uod Mežnarja uosmico jeno pravejo, de jema letos forte duabro belo vino. Ste zastuople?« «Kej pej ke smo« so odgovorili vsi trije. Na dan izleta v Rim so bili Miče, Dreja, Tine in Tone že dobro uro pred odhodom vsak s svojo kjantarčo v vlaku. Poleg vina je še prinesel vsak s seboj večji zavitek, v katerem so bili cvrti guži, sardoni in sipe, da bo laže teklo vino po grlu. «Ben čuješ, Miče! Zdej smo vre pu ure tle, jeno še nismo vrgle ano na karte. Zmejšej, dej, zmejšej, Tone, ti Tine pej uapre ano kjantarco! Kej smo pršle na cug za se gljedat al pej za jegrat na karte jeno pet vino uod Vanka? Vlak se še ni zganil z mesta, ko je bila prva kjantar-ca že prazna Do Bologne so bile izpraznjene vse štiri kjantarce in Tone je moral poskrbeti za druge štiri, ki so trajale do Orvieta, nakar se je začela v vozu velika žeja, kajti guži, sardoni in sipe niso plavali v tolikem vinu, kakor predpisu, jejo barkovljanska pravila: za vsak guž kozarec vina. Miče, Dreja, Tine in Tone Pa so bili tadi vojaki v prvi svetovni vojni in večkrat niso bili samo brez gužev in vina, ampak celo brez vode tn kruha. To je bilo posebno zadnje dni v trdnjavi Premisi, kjer je sTine pri kanonu stal in furt je ladoval«. Kaj bo takim barkovljanskim hrustom, ki so v stanu spiti za šalo po pet litrov na glavo in se vračati domov brez nni'anjanja ob zid, ostati pol ure brez pijače?, Miče, vodja izleta, jih je s kratkimi besedami pomiril: sCiijte fantje! Ante ni zlum’k, de ne be zdržale do Rima. K'd’r pridemo če, se bomo zakadile u ta prvo uoštarijo jeno se ga bomo nalezle, de se bo kadelo. Ne bomo umrle uod žeje, ne, do svetega mesta.« Do rimske postaje je Dreja desetkrat nagnil prazno kjau-tarco v nadi, da bo v njej še ena kapljica, v veliko veselje vseh štirih pa je bila rimska, postaja že pred nosom in Miče, Dreja, Tine in Tone. so po nekaj minutah stali na posvečeni zemlji, vsak s svojo prazno kjantarco. «Ti, Tone, zdej ke grjemo če du al, b’š ti gljedo na djes-no, jest pej b’n gljedo na levo jeno k’d’r b’š vido, de je uoštanja, nečko zakriče «ha-bemus, habemus«. Ni preteklo dosti, ko je Dreja dvignil obe roki in ves iz sebe kričal: ehabemus, habemus«, Miče pa mu je pojasnil, da mora dostaviti še cauponam, kar pomeni po latinsko gostilna. «Ma kej smo zdej na ge- nazje, de se bomo uočile po latinsko. Bomo, homo hitro, I se me zdi, de spadajo svet- ke je skuara dve j ure, ke ne | nike u ejerkvo jeno ne na pijemo vina. ma pej prou ne! streho. Jes ne zastupen več bo ten nm’rt u Rime uod že- - neč.» je, pej nej bo tu mesto še I R. P. taku sveto« je rekel Tone. (Nadaljevanje sledi) Kakor bi trenil so bili vsi štirje okrog mize tiOrko tron« je rekel Dreja, «pej se je res splačalo prit u Rim za pet tako. Glih prou. Jemamo za naret še ta slepo«, ke u cuge smo jest no Miče dobile tresete, ti Tine in Tone pej ste dobile bri-školo. Vržemo vice jeno puale jo bomo mahale prute svet-mo Petre.« Vse rimske cerkve so oznanjale poldan, ko so Miče, Dreja, Tine in Tone še vedno igrali briškolo, tresete in slepe« ter zvračali kozarec za kozarcem, In se je oglasil Mice: sBen, čiijeste tovarše, če čjemo kej vit, se muoremo uodp ravet prute svetmo Petre, ke pu žrnade jemamo vre za sabo. Ce bo šlo taku naprej, bomo malo vidle«. sHomo, homo«, je rekel Tine in vsi štirje s praznimi kjantarcami so stali po kratkem pred cerkvijo sv. Petra. sVide, vide Tone« je rekel Tine, srni ke smo zedarje, se ne muoremo prečiidet, kaku so spraule taku na vesuako tiste svetnike. Kašne paranke so mogle jemet, de so jeh zvlekle du če guar. Ma mene T>a*m tega stoletja, v teh 60 letih pa je bilo glede tega kar več novih poti. S tem pa, s čimer se srečujemo v zadnjih letih, je povsem nov pojav: na Poljskem se razvija nov tip proze, v kateri je fabulami element okrnjen, bolj do izraza pa prihaja pisateljevo stališče do življenja, njegov filozofski nazor. Toda to se odraža bolj v krajših sestavkih, objavljenih po časopisih, listih v obliki feljtonov in esejev. Ti feljtoni in eseji ne vsebujejo torej le filozofskih in estetskih iskanj, ampak so že ali še beletristika, ker ne zanemarjajo fabularne osnove proze. Da smo si na jasnem, niti to ni nekaj povsem novega. Adolf Rudnicki n. pr. že deset let piše v listu ((Stuiat» svoje aPlave lističe«, Kazimiers Brandgs pa prav tako že dolgo v «Nowi kulturi« objavlja svoja «Pisma gospe Z«. V tem žanru so pisali tudi mnogi drugi, toda šele s pojavom Brezovih eZeleznih vrat« je ta način pisanja dobil suojo dokončno potrditev in ostal na književnem področju najresnejša pot, po ka t eri bi morali poljski knjižen niki. ((Železna vrata» je pravzaprav ciklus esejev o sodobni katoliški Cerkvi, o vzdušju, ki obdaja vrhove katoliške Cerkve, o miselnih poteh in slepih ulicah katoličanstva, o psiholoških motivacijah vodečih vatikanskih krogov. Breza se je kot kulturni ataše poljskega veleposlaništva v Rimu začel ukvarjati s proučevanjem miselne, moralne in psihološke strukture Vatikana kot nekakšen zbiratelj red. kosti, kot raziskovalec starin. In kot tak je bil občutljiv za vsako najmanjša podrobnost, celo za vsak odtenek. S svojo knjigo je potrdil, da pisatelj preneha biti naudi-ho valeč fiktivnih zadev in zadevščin in da postaja predvsem umski delavec. Velika popularnost, na katero so ((Železna vrata« naletela, dokazuje, da poljski bralci čedalje bolj iščejo v slovstvu poštenega razumskega dela in da so pripravljeni, lotiti se tudi težkih in zapletenih, re kli bi celo znanstvenih pro-bleiiid- Foleg Bre:ovih del je leto TJdO letošnjemu letu zapustilo tudi nekaj povsem drugačnega. Gre za uspehe ali neuspehe natečaja za knjige z vojnimi temami. Ta natečaj je bil na cn način uspešen. Fr i njem so sodelovali mnogi vidni pisatelji. Na račun tega je izšlo lani in letos kakih deset knjig, med katere spada tudi nekaj dobrih del. Sem spadajo n. pr. knjige Zu-krotvskega, Hena, Czeszkeja. Futra.nenta tn drugih. Toda in dela moramo prišteti bolj lanskemu kot letošnjemu letu, bolj lanski kot leto-nji literarni žetvi. Toda četudi gre tu ali tam za dobra dela, bi hkrati ne mopli reči, da je ta žetev prinesla kako odkritje. Gre, dejansko, le za udobra dela iz minulih časov« slovstva, hkrati pa bi težko mogli pričakovati, da bodo ta dela ostala za daljšo bodočnost. T-j se kaže tudi po «žetvi» prvih mesecev letošnjega leta. Kot smo že rekli, letošnje leto ni dalo veliko. Breza je po svoji železnih vratih«- in po nUradu« odpotoval na Kubo, od koder pošilja svoje reportaže, ki pa se ne morejo meriti z gornjima dvema deloma. Tudi Brandgs se redkeje oglaša s «Pismi gospe Z«. Poleg tega se še njčesur ne ve o kakem njegovem novem delu. Anderzejeivski je po «Vratih raja« dal v tisku le odlomek svojega dnevnika iz 1945-46, torej iz dobe, ko je pisal svoje znano delo aFe-pet in diamanti«. Edino za Adolfa Rudnicke-ga in za lwaszkiewicza letošnje leto ne predstavlja odmora. Prvi je izdal knjigo, ki so zbirka kratkih pripovedk, pomešanih s feljtoni sPlavi lističi«. Ta knjiga vsebuje umetniško prozo in pisateljevo razmišljanja. lwaszkiewicz, ki gleda na sedanjost z določene prespek-tive in ki se redkeje javlja kot ostali pisci, je minulo zimo objavil eno najboljših prv povedk o poljski mladini in sicer «Ljubavnike iz Marone«. Čeprav je ta avtor že čez 60 let star, ima izreden smisel za problematiko mladine. Noben mlad pisatelj se z njim glede tega ne more kosati. Ce vzamemo vso proizvodnjo v celoti, bi ne mogli reči, da je bilo objavljeno kako delo ,ki bi ga bralci in kritiki ((nestrpno dočakali», in ki bi imelo zagotovljeno bodočnost. V takem vzdušju sta z lahkoto prodrla v ospredje dva romana, dve avtobiografski deli Wažyka in Jastruna. Wažgk je svoje delo povezal na svoj prejšnji prozni poizkus, na roman uDmžinsk i miti«, ki je opis otroške dobe iz prve svetovne vojne. Delo, ki nosi naslov ((Epizoda«, je povsem tradicionalno zanimivo, in prikazuje duševno stanje mladine okoli leta . 1920 Nekoliko drugačna je »Lepa bolezen« Jastruna, ki m le dobra knjiga, pač pa že nekakšno majhno, majčkeno odkritje. To bi mogla biti najboljša knjiga letošnjega leta. Le da je to težko napovedovati, kajti mlada poljska fcnji-žavna publika zahteva težja literarna dela, dočim bo »Lepa bol-zen« ostala bolj domena za književne sladokusce in zato ne bo šla v širino. Odveč bi bilo prikazati vsebino dela, kajti to delo je treba prebrati. uLepa bolezen« vsekakor odkriva v Jastrunu dobrega pisatelja, pa čeprav je on znan bolj kot pesnik tn ne kot prozaist. Vse, kar smo doslej rekli, se nanaša v glavnem na starejšo generacijo, kajti, mlajše generacije kot da ne morejo iz sebe. To je morda eno najbolj bolečih vprašanj poljske književne sedanjosti. V nasprotju s staro generacijo, ki je dala bogato žetev in velike izkušnje, ki je prodrla v prve vrste svetovne literature, je mlaj a poljska generacija tako rekoč odpovedala. Med pisatelji v starosti med 25. in 30. letom, ki jih je več, je težko najti zares nadarjenega predstavnika. Njihovi življenjski m književni vidiki so ozki, kultura n zl-u. S tem no.emo rečt, da ne pišejo. Nekateri so celo že afirmirani. Minkotcski, Kabatc, Leja, Patkau’ski imajo za seboj že več publil'acij, toda niti enega od teh del ni občinstvo vzelo za svoje. Za te pisatelje pravijo, da nimam ambicije, njihova dela pa se ocenjujejo kot «del a s stojnic«, in to v najbolj negativnem smislu. In zaman je iskanje norega književnega izraza, orientacij tn smeri. Mmkotvski, Kabale tn Leja sledijo Hlaski, iščejo sodobnega junaka, skušajo prikazati polj.-ko sedanjost, toda brez uspeha. Vsaj za sedaj Ta nekako mrtva sezona je vzbudila kritike, da so se spet začeli ukvarjati z vprašanjem, kdo bo nadomestil staro generacijo. Diskusija je pravzaprav posledica reakcije mladih, ker jih kritika še ni priznala. Odgovor kritikov je bil sicer blag, toda le po tonu, vsebinsko pa je vso mlado generacijo zanikal. Sele ob koncu diskusije je eden najboij znanih poljskih kritikov, Ktjotvski, dal najboljšo oceno problema. Rekel je, da mladih pisateljev ni, da so sicer f udi nadarjeni, toda v splošnem le slabi. Ko se nadarjeni nauče obrti, postanejo takoj pisatelji brez vzdevka «mladi», drugim «mladim» pa ne preostane drugega kot da ustvarjajo drugorazredno književnost, ali pa da si izberejo drug poklic. Dejansko nadarjenih književnikov, kot kaže, med mlajšimi nt, ali pa jih je žeto malo. Ce bo komu uspelo dvigniti se, bo to morda Gro-choiviak. Le temu se napoveduje bodočnost, J. W. PR K J ELI SMO Naša stvarnost. Časopis za društvena pitanja. Letnrk XV., štev. 6. Umana. Rivista di politica e cuitura. Letnik X, štev. 5-6. Naša sodobnost. Letnik IX, št. 7. Turistični vestnik. Glasilo Turistične zveze Slovenije. Letnik IX, šte. 9. Zena danas. Časopis za društve-nu aktivnost žena Jugoslavije-Letmik 1961, številka za avgust in september. Miče, Dreja, Tine in To ne pred rimsko katedralo toda veliko si z njo boste pomagali. Iz malomarnosti boste ....................... O VE/N (od 21. 3 do 20. 4.) Potrpežljvost ni vaša lastnost, venaar vam ba tokrat tako potrebna, da brez nje ne boste o-pravilt ničesar. Kvečjemu kako neumnost. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Kar se poslovnih zad-.v tiče nič novega. V čustvenih zadevah pa izredno presenečenje, ki ste ga tudi zaslužili. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Izogibajte se diskusijam, po- sebno če so posledica pos ovnih navzkrižij V tem bi se vam slabo obnesio G avobol RAK (od 23. 6 do 22. 7.) Ce se vam jo pnveč mudilo, boste vse zapravili. Nadzirajte svo- mt je reflekse in živce, ker imate opravka z občutljivimi ljudmi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nekdo vas hoče spodnesti. Pripravite se na ustrezno protiakcijo. Več časa posvetite ljubljeni osebi da se ne boste kesali. DEVICA (Od 23. 8. do 22. 9.) Naključje vas bo pripeljalo v družbo, od katere boste imeli veliko korist. Ne zanemarite priložnosti. Nervoza. TEHTNICA (od 23. 9 do 23. 10.) Družba, v, kateri Se boste lepo znašli, vam bo pomagala iz zagate. Drugič bodite bolj previdni. Ne bod.te ljubosumni. ŠKORPIJON (od 24 10. do 22. 11.) Novosti na vidiku Vaši načrti bodo uspel’ Ne boste pa imeli kdo ve kakšne sreče v ljubezni. Pismo in razočaranje STRELC (od 23 11 do 12.) breča bo sicer na vaši strani, marsikaj za.nudili. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dokat enostaven in monoton dan. Priložnosti bo sicer več, le da Jih v, ne boste izkoristili. Več potrpežljivosti. VODNAR (od 21. 1. d0 19. 2.) Odlični predlogi in nasveti Na vas je da pravilno izberete. Sričo boste imeli tudi v ljubezni. Ne preuravajte v delu. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Sta-•i računi h-ido prišli na dan ih vam pokvaril, razpoloženje. Zanesite se izključno nase in na svojo trdn0 vo jo. Glavobol. Vreme včeraj: najvišja temperatura 23.5, najnižja 17, ob 19. uri 20.8; zračni tlak 1016.6 pada, veter severozahodnik 2 km, vlage 66 odst., nebo jasno, morje mirni., temperatura morja 22.6 stopinje. T m siti dnevni Danes, TOREK, 12. septem«1* sillvin MM ob Sonce vzide ob 5.38 in Wj ' 18.23. Dolžina dneva vzide ob 7.42 in zatone Jutri, SREDA, 13. "P*"” Filip V nedeljo na strelišču pri Bazovici Svečana Ogorčenje počastitev bazoviških žrtev zaradi prepovedi pesmi «Zrtvam» Kratka nagovora sta imela tovariša Vekoslav Spanger in Giovanni Postogna - Ob spomenik so položili vence Odbor za proslavo bazoviških žrtev, SKGZ, Zveza partizanov in KPI - Po uradnem zaključku svečanosti je množica zapela prepovedano pesem ' Na strelišču pri Bazovici, kjer so pred 31 leti fašistične svinčenke ubile Ferda Bidovca, Franca Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojzija Valenčiča, smo se v nedeljo popoldne zbrali, kakor vsako leto, da počastimo spomin bazoviških junakov. Slovesnost, ki jo je priredil Odbor za proslavo bazoviških žrtev, je bila sicer kratka in brez dolgih govorov, toda dovolj zgovorna in zelo občutena. Udeležilo pa se je je precejšnje število odraslih in mladine. Najprej sta združena pevska zbora prosvetnih društev iz Bazovice in Padrič pod vodstvom dirigenta U-balda Vrabca zapela «Le VEKOSLAV SPANGER vkup uboga gmajna*, nato je imel kratek nagovor tovariš Vekoslav španger, ki je med drugim dejal: «Spet smo med vami, na kraju, kjer ste poškropili s svojo krvjo kraško gmajno. Vaša borba, vaša žrtev, vaši ideali, zaradi katerih vas je fašizem tu usmrtil, so nam še vedno sveži pred očmi. Zal, položaj, v katerem živi naš slovenski človek in delavec, je vsebinsko podoben položaju, zaradi katerega ste šli v borbo in smrt. Vsi znamo in občutimo v vsakdanjem življenju, kako je absurdno, toda resnično za nas Slovence v Italiji, da so tako mogočni zgodovinski dogodki šli mimo, ne da bi zapustili vidne in občutljive posledice. To spoznanje nas dejansko zbližuje, zato smo vsi, kot nekdaj naši vzorniki, v borbi za svoje narodnostne pravice in za pravice delovnega človeka. Ferdo, Franc, Zvonimir, Lojze! Upam, da vas mladina razume in vam bo sledila v ljubezni ter požrtvovalnosti do lastnega naroda.« Za njim je spregovoril Giovanni Postogna v imenu organizacije bivših partizanov AiNPI in antifašističnih političnih preganjancev ANFIPIA, ki je izrazil solidarnost teh organizacij in omenil sedanji napeti mednarodni položaj. Ob spomenik so položili vence zastopniki Odbora za proslavo bazoviških žrtev, Slo-venske-kulturne gospodarske zveze in Zveze partizanov, ter pokrajinske federacije KPI. Vsi so pričakovali, da bosta pevska zbora zapela še kakšno pesem, toda tovariš Špan- ""»'»'(V GIOVANNI POSTOGNA ger je sporočil, da je proslava zaključena, ker je vladni A * * A A A A A A » « generalni komisariat prepovedal, da bi pevska zbora zapela pesem »Žrtvam*. To sporočilo je vse prisotne presenetilo in neumestna neverjetna prepoved je vzbudila splošno ogorčenje. čeprav je bila proslava tako zaključena, ljudje niso odšli. Skupina mladincev je začela peti prepovedano pesem «2rtvam». Pridružili so se vsi prisotni. Vsi so peli žalostin-ko, ki jo prepevamo že dolgo vrsto let ob vsaki taki svečanosti, ubrano in prav od srca, da lepšega zaključka proslave ni moglo biti. V zvezi s prepovedju pesmi »Žrtvam* je SKGZ poslala vladnemu komisarju dr. Palamari protestno pismo. SERVIZ 1) 1E VKUP UBOGA GMAJNA N.B. la seconda canzone "ŽETVAM" (Alle vitVime), non pub venir concessa perehč tutfora maneante del vi sto di censura del Mini st er o Turismo e Spettacolo* Tako se glasi prepoved vladnega generalnega komisariata, ki jo je podpisal dr. Tomma-so Riccardi: «Ni mogoče dovoliti pesmi »žrtvam«, ker je do sedaj ministrstvo za turizem in prireditve ni še cenzuriralo.« Ta prepoved je napisana na dovoljenju zj komemoracijo bazoviških žrtev, ki ga je izdal urad za prireditve pri vladnem generalnem komisariatu dne 8. t. m. in ima prot. štev. 2173 V/B Včeraj dopoldne se je na sedežu tržaške trgovinske zbornice pričelo zasedanje komisije za promet stalne konference zveze trgovinskih zbornic držav, ki sodelujejo v Skupnem evropskem tržišču. Zasedanju predseduje predsednik tržaške trgovinske zbor- ■MIII1IIMIII .................................................................................................I ■ II • ■ I ■ 11111II11, ■! IIIIII111 >11, III, I, I... 11,111,11|, | II, I |l ■ 1, 111,1111 Delovanje Združenja stanovanjskih upravičencev Predsednik Združenja stanovanjskih upravičencev Ga- spardis, podpredsednik Cri- scenti, tajnik ETAgosto ter svetovalec za vprašanja Ina- Casa Bazzaro so bili včeraj pri vladnem komisarju dr. Palamari, s katerim so se raz-govarjali o perečih stanovanjskih vprašanjih v Trstu. Dr. Palamara je izjavil, da se bo zavzel za pozitivno rešitev postavljenih vprašanj. Najvažnejša vprašanja, o katerih so razpravljali, so bila naslednja: Kako preprečiti zakasnitve pri oddaji ljudskih stanovanj, takojšnja vzpostavitev osnovnih družbenih uslug, posebno avtobusnih in filo-busnih zvez z novimi naselji, gradnja ljudskih stanovanj na občinskih in državnih zemljiščih, ki ne spadajo v okolico, izdatnejše finansiranje gradnje ljudskih stanovanj z nizkimi najemninami, poenostavljenje kriterijev za razdelitev stanovanj ter vključitev predstavnikov kategorij v vse komisije, večji finančni prispevek za popravila ljudskih hiš ter izenačenje starih in novih najemnin, ukrepi v prid družinam, ki so bile izgnane iz stanovanj, ter znižanje prispevkov za odkup stanovanj. Iz Nabrežine Zahvala Nahrežincev Slovenskemu gledališču za predstave na prostem ( KONci^ Ni potrebno omenjati, kako močno smo se pogreznili v o-no vsakdanjost, vsem hišnim krovom enako, ki nas priklepa v vedno iste brige in skrbi ter nas s to našo ozkogled-nostjo poteguje v neko duševno otopelost. Iz tega se ne more roditi nič koristnega in pobudnega. Zato so nas izredno prijetno presenetile kar štiri predstave, ki jih je Slovensko gledališče v Trstu od 30. 8. do 3. 9. imelo pri nas na prostem. Večerne ure so bile v teh vročih dneh posrečeno prijetno svežilo, ki je že itak veliko zanimanje za igre še pospešilo. Prva na programu je bila drama priznanega igralca J. Lukeša mPrgišče zemlje», Ta živa podoba iz naše sodobne zgodovine je pretresla in izzvala boleča čustva v onih, ki bolje poznajo, razumejo in občutijo našo iiiiimiiiHimiimiitimitiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiHiMiiimiimiiiiiKiifiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zasedanje komisije za promet trgovinskih zbornic držav SET Razprava se nanaša predvsem na tarifna, carinska in druga pristaniška vprašanja Zaradi napovedanih 136 odpustitev Danes enotna protestna stavba v miljsbf ladjedelnici Felszegy Delavci so na enotni skupščini sklenili, da se bodo odločno uprli poskusom podjetja, da se poslabšajo življenjski in delovni pogoji Ob spomenik polagajo vence Protestno pismo SKGZ vladnemu komisarju Spoštovani gospod dr. Giovanni Palamara vladni generalni komisar za Tržaško ozemlje Trst 'Na prošnjo Odbora za proslavo bazoviških žrtev za odo. britev programa, predvidenega za slovesno počastitev spomina bazoviških žrtev na dan 31. obletnice, je vladni generalni komisariat črtal iz spiska pesmi, ki naj bi jih pela združena pevska zbora iz Bazovice in Padrič, pesem «2rt-vam». V utemeljitvi prepovedi je, rečeno, da dovoljenje ne more biti izdano, ker pesem «Zrtvam» nima odobre-nja cenzure ministrstva za tu. rižem in prireditve. Slovenska kultumo-gospo- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRU2NICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, se Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL, SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 om, četre-letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. ljana, Strltarieva ulica 3-1, tei, 21-982, tekoči račun pri Komunalni banki v Liublja-ni 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, fioančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst V_____________________________J darska zveza odločno protestira proti prepovedi vladnega generalnega komisariata, kakor tudi proti utemeljitvi navedeni v omenjenem aktu. Slovenska kulturno-gospodar. ska zveza poudarja, da je pesem «Zrtvam» komemorativna pesem, ki je v teku antifašističnega boja na tukajšnjem ozemlju postala vsesplošna last slovenskega ljudstva in hkrati izraz pietete do žrtev padlih v borbi za svobodo in pravice tukajšnjega ljudstva. Pesem je v teku časa ponarodela in je danes svetel simbol spoštovanja in odnosa do padlih ter kot taka ena izmed pridobitev izvojevanih v borbi slovenskega ljudstva. Razumljivo je zato, da je ((Žrtvam« bila v vseh povojnih le. tih med tistimi pesmimi, ki jih naše ljudstvo poje ob po-čaščenju spomina na svoje padle, vedno in na prvem me. stu. Slovenska kulturno-gospodar. ska zveza vidi v prepovedi vladnega generalnega komisariata odkrit poskus napada na pridobitve, ki jih je naše ljudstvo izvojevalo v svoji krvavi antifašistični osvobodilni borbi in še posebej poskus napada na slovensko pesem, ki je sestavni del narodnega življenja tukajšnje slovenske skupnosti. To ugotovitev zlasti še potrjujejo nekateri dogodki v zadnjem času, med katerimi nastop funkcionarja javne varnosti v Bazovici, ki je prepovedal slovensko petje v domači gostilni. Slovenska kulturno-gospodar. ska zveza zahteva, gospod generalni komisar, da se prekliče prepoved navedena v omenjenem odloku in zagotovi, da v bodoče ne bo več prišlo do take vrste motenj javnih prireditev v počastitev žrtev fašističnega terorja in do napadov na osnovne pravice Slovencev v Italiji. S spoštovanjem Predsednik dr. Jože Dekleva Tajnik Mirko Kosmina Včeraj popoldne ob 15. uri so se sestali delavci ladjedelnice Felszegy na enotni skupščini, na kateri so razpravljali o nujnostj odločne akcije, da se upro zahtevam ravnateljstva glede množičnih od. pustov in glede bistvenega poslabšanja delovnih in življenjskih pogojev. Delavci so na tej skupščini sklenili, da takoj proglase protestno 24-ur-no stavko, ki bo danes v torek. Sindikalni predstavniki pa so se na skupščini obvezali, da bodo med postopkom o odpustih, ki ga predvidevajo obsto-če delovne pogodbe, odločno odbili vsako zahtevo za odpustitev delavcev. Prisotni delav. ci so enotno sprejeli obvezo, da bodo nadaljevali z ostro in odločno sindikalno borbo, dokler to vprašanje ne bo odstranjeno z dnevnega reda. 2e prej so se dopoldne sestali predstavniki obeh sindikalnih organizacij kovinarjev in člani notranje komisije ladjedelnice Felszegy ter so razpravljali o položaju ter zlasti o načinih borbe, da se preprečijo namere podjetja. Iz sklepa enotne skupščine vseh delavcev ladjedelnice je razvidno, da so delavci tokrat izredno ostro nastopili in to še pred pričetkom formalnih pogajanj na združenju industrij-cev, ki jih predvideva obstoječi postopek za izvajanje odpustov. To je tudi odgovor na način, ki ga je pri tako važnem vprašanju uporabilo podjetje ter zlasti odgovor na argumentacijo zahtev, na osnovi, katerih naj bi se bistveno poslabšali delovni in življenjski pogoji prizadetih delavcev. Kot smo v nedeljski številki že poročali, je upravni svet ladjedelnice Felszegy sklenil odpustiti 136 delavcev ter odpovedati pogodbo, ki je določala 44-urni delovni čas ter u-vesti nov sistem plačevanja po ((dogovorjenem akordu«. Istočasno nameravajo tudi ukiniti menzo, prenehati izdajati delovne obleke za delavce in poslabšati položaj elektrovaril-cev. Za vse te ukrepe so našli skupni izgovor v konkurenčni sposobnosti ladjedelnice v okviru italijanske ladjedelniške industrije in zlasti v okviru Skupnega evropskega tržišča. Iz seznama posameznih oddelkov, ki jih nameravajo ohraniti pa je razvidno, da gre v bistvu za reorganizacijo ladjedelnice, ki naj bi odslej izdelovala skoro izključno ladijske trupe, medtem ko naj bi o-premljanje ladij prepustili drugim podjetjem. Deželna komisija za obrtništvo Na sedežu tržaške trgovinske zbornice so ustoličili novo deželno komisijo za obrtništvo, ki jo je imenovalo ministrstvo Nezgodi na delu Včeraj dopoldne se je ponesrečil na delu 41-letni Romano Grasso s Trga Giariz-zole 20. Zaposlen je bil v mehanični delavnici Acegata pri Sv. Ivanu, pa je nerodno vtaknil desno roko v stružnico, ki mu je delno odrezala štiri prste. Včeraj popoldne pa se je ponesrečil na delu 34-letni Al-do Fait iz Ul. Caccia 8. Pomagal je natovarjati suhe smokve na neki parnik, pa ga je zadel škripec in ga pobil po levi nogi, a ne hudo, saj bo okreval v nekaj dneh. nice dr. Caidassi (ki je tudi uradni predstavnik italijanske zveze trgovinskih zbornic), na njej pa sodelujejo predstavniki Francije, Holandske in Nemčije. Včeraj se je dopoldansko zasedanje zavleklo nekaj čez predvideni delovni čas in se nadaljevalo tudi zvečer. Danes bosta ponovno dva sestanka. Včeraj popoldne so si tuji delegati ogledali žavelj-sko industrijsko pristanišče, danes pa si bodo ogledali pristaniške in druge naprave. Na tem zasedanju razprav-ljajo o tarifnih, carinskih in j drugih vprašanjih, s čimer skušajo vskladiti stališča in delovanje posameznih pristanišč SET. Vendar pa se je že na prvih zasedanjih pokazalo, da bo to kaj težko, saj obstajajo bistveno nasprotna stališča, ki seveda odražajo nasprotujoče si interese raznih pristanišč. Kaj več o teh vprašanjih pa ni bilo mogoče izvedeti, ker so razgovori za zaprtimi vrati in o njih niso bila izdana uradna sporočila. za industrijo. Sestanku je pred. sedoval podprefekt Pasino. Za predsednika komisije je bil ponovno imenovan Valmarin, za podpredsednika pa videmčan Diego de Natali in za strokovne člane Favaretto, Molinari in Scheri. Tajnik komisije bo funkcionar zbornice dr. Via-tori. «»------- Pokrajinska uprava sporoča, da ne bodo mogli sorodniki obiskovati otrok v pokrajinski ustanovi za oskrbo mater in otrok v Barkovljah, ker je prišlo tam do enega primera ošpic. Prepoved velja do preklica. iiiiiiitiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiimimtimiMiiiiiHiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMtimmiitiiiiiiiiiiiiMtmfiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimimiitiiiiiiiiiiiifii Nov poštni urad v Ulici Combi Včeraj je poštna uprava odprla nov poštni urad v Ul. Ccmbi 8, ki bo vršil polno poštno službo z vsakdanjim urnikom od 8. do 12. ure ter od 15. do 18. ure. Uradni naslov novega poštnega urada je; «Trieste succ. 12.» izpred prizivnega sodišča Potrjeni obsodbi Kinematografskima dvema mišima Eden od njiju je kradel po raznih italijanskih mestih Pred prizivnim sodHčem, ki mu predseduje dr. Nardi, so se morali včeraj zagovarjati 21-letni Aldo Antoni iz Praprota št. 1, 19-letni Franc Colja iz Prečnika št. 24 ter 25-letni Policardo Cattaruzza iz Ul. degli Artisti 4. Antoni in Colja sta bila ob- € Pogled na del občinstva pred spomenikom Združena pevska zbora iz Bazovice in Padrič tožena cele rajde tatvin, posebno v kinematografih v raznih krajih Italije in tudi v Trstu. Cattaruzzo pa so obtožili, da je kupil od Antonija po neprevidnosti ukraden daljnogled. Kazensko sodišče je v decembru lani spoznalo vse tri obtožence za krive ter jih obsodilo na naslednje kazni: Antonija na 2 leti in 6 mesecev zapora ter 16.000 lir globe, Coljo na 1 leto in 8 mesecev zapora ter 11.000 lir globe, Cattaruzzo pa pogojno na 4000 lir denarne kazni. Na včerajšnji razpravi pred prizivnim sodiščem so sodniki potrdili prejšnjo razsodbo, V svoji tatinski dejavnosti, ki je trajala od zadnjih mesecev 1959 do septembra lani se je Antoni izvežbal posebno za tatvine v kinematografih. Metoda, ki jo je uporabljal, je bila vedno ista. Ko so se v kinematografskih dvoranah prenehale predstave, se je skril ter prebil noč v dvoranah samih. Imel je seveda dovolj časa, da je dobro očistil blagajne. V jutranjih urah, ko so čistilke odprle vhode, se je naskrivaj izmuznil na plan. Obtožnica ga je dolžila, da je v nekem kinu v Veroni ukradel 237.000 lir ter odnesel bančni ček za 70.000 lir. V nekem kinu v Bologni pa je ukradel 10.000 lir. Sledili so še drugi tatinski podvigi v najrazličnejših krajih in kino dvoranah: 12 tisoč lir v Rimu, 110.000 lir v Trstu (kino Arcobaleno), 50 tisoč lir v Modeni, 8000 lir v Ferrari 50.000 lir v Turinu, 40.000 lir v Trstu (kino Moderno). Antonija so nadalje obtožili, da je ukradel žensko kolo v Vicenzi in 15,000 lir v nekem kinu v Florenci. Colja pa je bil obtožen, da je v juniju lani ukradel 5000 ali 6000 lir iz neke vespe v bližini sesljanske obale, 500 tisoč lir neki neznani osebi, ki je pustila svoj motor v bližini obale; nadaljnjih 6000 lir, dve zlati uri in dva poročna prstana pa je ukradel prav tako iz nekega motorja težko stvarnost ter vedo, kaj pomeni v borbi za naš narodni obstoj vsak kv. meter zemlje. A koliko je silnic, ki nam izpodmikajo ta mogoče skrom. na, a trdna tla pod nogami! Ali se jih moremo uspešno ubraniti? Bilo kakorkoli, to svojo povest naj bi mi poznali čim temeljiteje. Prepričani smo, da če bi bila ta drama na odru namesto v sredo v nedeljo, bi se je bilo udeležilo več občinstva. ((Sneguljčico« pa so si otroci — in tudi nekateri odrasli — tako osvojili, da bodo še nekaj časa govorili o njej in izražali željo, da bi jo spet videli. Prijetna vsebina in glasba «Car-daške kneginje» sta občinstvo zanesli in Nabrežincem je bilo izredno všeč, ker je prvič videlo v svoji vasi opereto. Obisk je bil povprečno dober. Smo pa mnenja, da bi bil še boljši, če bi si predstave sledile v večjem presledku. Gledališki upravi smo hvaležni, ker je s tem pokazala razumevanje za naše duševne potrebe, igralcem pa za njihova izvajanja s takšno u-metniško višino. Ce bi razpolagali z dvorano, bi jih zapro. sili za skorajšnjo ponovitev ene ali druge igre. Nabrežina je dala dva umet. nika: pesnika Grudna in kiparja Pertota. Upamo, da bo mlada rast to število dopolnila. Mlada igralka Caharija je že prej in tudi pri teh nastopih dokazala, da bo v tem naglo rastla, kar ji iskreno želimo. Upamo, da bo še kakšno prijetno presenečenje z drugega umetniškega polja. Slišimo, da bo skoro pri nas pevska prireditev v večjem merilu. To že težko pričakujemo. Ostra obsodba izzivačev na univerzi Izvršni odbor tribunata akademikov tržaške univerze je o-stro obsodil ravnanje nekaterih študentov, ki so skušali preprečiti izvolitev tribuna in ki so ugrabili nekega člana a-kademskega sveta. Odbor je sprejel proti tem študentom primerne ukrepe. iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GLASBENA MATICA ------------------ TRST ----------- v bližini Sesljana. Antonija in Coljo so dolžili, da sta skupaj ukradla 20.000 lir iz nekega motorja, 8000 lir v ki- 1 schini. nu Massimo, 9000 lir, 12 vstop- ' nic in 600 bonbonov v nesem kinu v Padovi, dve kolesi v Bologni, 2000 lir in bonbone v nekem kinu v Ferrari itd. V septembru lani sta zlikovca ukradla daljnogled, fotoaparat in svetlomer iz nekega avta, ki je bil parkiran v Sesljanu. Daljnogled je Antoni prodal Cattaruzzi. Vpisovanje v podružnico glasbene šole v Bol juncu bo danes od 18. do 20. ure. V Trebčah bo vpisovanje v sredo 13. t.m. ob 20.30. iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiniiif OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. in 11. septembra 1961 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 69-letna Alcea Lu-sina vd. Malabotti, 90-letna Ghi-seppina Lbschnig vd. Krisa, 85-letna Anna Skarlovaj vd. Visko-vic, 76-letni Angelo Murzi, 66-letna Leopolda Cigoi por. Stegu, 68-letni Giovanni Favretto, 55-letni Giuseppe Bosini, 61-letni Vittorio De Paolis, 78-letna A-melia Silli vd. Giarini, 49-letni Mario Mattini, 67-letna Maria Bertoli por. Covach. 86-letna Giustina Pischianz .por Di Man-zano, 75-letni Giusto Sancin, 85-letna Maria Palmioh vd. Tode- Antoni in Colja sta bila nadalje obtožena še neke tatvine na Opčinah, kjer sta u-kradla neki ženski raznega perila v vrednosti 5000 lir. Policijski organi so prišli na sled nevarni dvojici, ko je Antoni hotel zastaviti v javni zastavljalnici ukradeni fotoaparat. Ko so ga prijeli, je takoj priznal vse tatvine. Prometna nesreča mladega Dolinčana Sinoči so sprejeli na ortopedski oddelek 17-letnega Danila Mahniča iz Doline 158, ki se bo moral zdraviti od 15. do 30. dni. Nekoliko pred 20. uro se je peljal z vespo od Domja proti Dolini, pa mu je prestri-gel pot z avtom 52-letni Giordano Sancin iz Ul. Follatoio 52. Vespist je zletel na tla in se precej pobil po kolenu desne noge ter opraskal po čelu in nosu. Nepričakovan konec nedeljskega izleta V nedeljo popoldne je skupina mladih prijateljev šla na izlet v Repen. Ustavili so se v vasi, nato pa so šli po stezah, po pašnikih in gozdiču. Ne da bi se zavedli, so prešli mejo, pa jih je ustavila izvidnica jugoslovanskih obmejnih organov. Odpeljali so jih na kratko zasliševanje, nato pa kmalu izročili karabinjerjem na obmejnem bloku pri Re-pentabru. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al-la Maddaiena, Istrska ulica 43; Pizzul Cigriola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Coinmerciale 26. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladajoče) •• tjti Tržaška filharmonij ^ di v petek ob 21. toriju drugi ^P ni koncert. DirlgT' ,,ajali 8* Jochem Reeps. ^ skladbe Musorgskega, skega in Sibeliusa- ^ Danes začetek pr°daie K I N J? Nazioaale 16.00 V# mesecev«, Tognazn lo. n. (A Fenice 15.30 ((Levji to Salvatori in *•'p. na. prepovedano Excelsior 16 00 K ^ noff«, Peter Ustir» dra Dee, tech.ucolor. ^ Grattacielo 16.00 p blu.es«, eastmanco ■ 0 Laforet in dac>' ifiOO Vittorio Veneto 1“ ^ r gro«, technicolor, sen. j‘ Ideale 16.30 ((Tolpa » Robert Mitcihum. Marconi 16 30 na Pg «Vlak za Yumo», in Van Berlin. Abbazia 16.00 «KaK<>r kot Eva«, t echnk" Collins. L Odeon 16.00 «Monw-" nicoior, Vittorio Marlene Dietrich. Skedenj 16.00 «'r°%11 Clark Gable in u V prihodnjih A*. v «Arcobwt of i tp juom /nOifJd* | WYNN ANDERSON cootn pomaranče . . • • • 411 470 447 limone . . . . • • • 106 141 129 smokve . . 1 . • • • 50 83 77 jabolka I , : . jabolka II . . • • • 94 118 106 • • • 24 88 65 hruške I ... 94 235 106 hruške II . ; ; • • . 53 106 77 breskve I . . • P • 71 106 83 breskve II . , • t • • • 24 59 47 slive ; . I . 29 59 41 grozdje :: i 59 141 100 pesa • • • 30 70 60 kumarice . . . e . . 71 94 83 čebula . . . ! . .: i 36 53 41 svež fižol . . . • • 118 165 141 stročje . . . . 1 ; ; 129 153 141 razna solata . • • *. 80 163 110 jajčevci . . . . • • • 47 90 77 krompir . . . . * 23 41 40 paprika . . . ! • • » 29 77 36 paradižnik . . • • • 26 83 36 zeleni radič I • • • 200 380 250 zeleni radič II 40 150 100 bučice .’. t 80 150 129 Ob obletnici ga Danila Ned^enri ^ govi bivši uslu jL-rpin® tev njegovega sPj za Dijaško Mati • p G. M. daruje 5000 J šk0 Matico. Ob prvi obleti 0jeta / žarnega moža V Nedoha darujeta jia! * 3000 lir za DijaS*0 fj -mol1 l\r Zbrani «Man) , čutili veliko vr.,j in tovariša Danjjaš^ Darujejo za v 2.500 lir. mali O Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). VESPAGENZIA 'lit na obroke od šport«. VESPAGEN7JA "T 5160 lir za 1» KU® rimi presta J"1 • VESPAGENZIA V® ,tJ 4500 lir za l25 m0,/ ka izbira vfSP,> rabljenih 111 %i Poskrbimo tuo* za izvoz. Valu te Trst dolar 619.75 švicarski frank 143.80 | furit šterlirig 1742.— francoski frank 125.— marka 155.25 [ j šiling 24.01 pezeta 10.30 i i dinar —.70 j . marengo 4900,— | zlato 709,-1 Ob izgubi brata se prav pr>srd^ K8'^ JJIOV l' O vsem, ki so čin počastili ^ Žalujoč ses Trst. 12- seP Iz koprskega okraja Proslava padlih borcev Jurski Bistrici /e ^r.[^e sPomenika padlim partizanom - Že-^niska nesreča na progi Postojna - Divača Ostricik*1*8 v Ilirski slia man?w 8 Partizan- *vir .ki sodi v 8'tev oh a .okrainih prire- ?e ^^sezT[ci ljud- '^Položeni« , a slovesno 'editviio ii pr?d g'avno pri-^dincev .?oskrkelo več sto JSske kraii -° obiskali Par- v Ilirski n-1? -Se nato zbra' Slovesni:Butrici-*°boto zvečer S°k Se Z8Čele v skUDnn „ ’ v so Položili Cev "arodnnn0 ulco 284 bor- j* ^ VsehTrnVOb0?ilneSa b0-f talni ,vJlev J.ugoslavije. ^°te šem osl* je govo-‘«tjr™e’,nekdanji komi- ?'.trigade Ta T°rske udar' n°lEva!a v' ^8. hneada se je *0vanske »rl*-8vu IV- Ju.go-P.° iu it Ljub-di zbral0 ki- proslave S !»ed kater 5 tis°o Iju-i JJpi 80 biH tudi ia ltev Slov« ?rci za °svo-PiIn Is‘re ega primor-£ Sm° onazu Predstavniki t];i. tapubliškn« Podpredsedni- Kr» Slovf3-- odbora sin-t ,SEta. n emje Leopolda oV??a Klainš°knega heroja kn^daga k ka' sekretarja ?“Ve Gorin^toja ZKS iz Dorice t- 4 ZKS iz 'b<>riPeSSe|lnikaln0va .Remškar- 2Dt i, r, ajnega od" »em1*> drUge°P^8 Gustav.a PtM zbProvan- a mnozic- g dstdnik 8vnm 80 govorili Di,; °db°ra raJnega ljudske-Hit»! s“kretar I^PPru Albin Folk)a 2Ks « obcinskega kolnik 0 Valenčič in v ®ze Seme. ziutrai w • ■ stoj8 aa žele,n se ]e Prl- Pesre- ivaea h e pr°S* Po' % i 800 m.! železniška Hn,V*»a>e spr°^ pred P°-^a drezin« ]e zaletela iz „ tega , v zadnji va-ie "te>nih vlaka- Vlak je z,Voi Pritic5ri°kov (morda Tik ^ stal n na zasilno ?d trfe tem m stu- Jatine P]em ’e skočil "s. Nen]:12 v°zila; drugi :;VEa in po tleh m°-ki na prog°vnega vo-S,U> s pa J>h je vlekla 'r CvC n]t ,Pri uoareči t ^i?S °dovana šo- iavceySatl ST" jn skuoino- ffOtMgu 9 je v?56^81’ pet de' 5?ljal; ' VSp laže poško- 1‘vV’fenV?0 tak°j Pre-So ° bolnišnico, m ? wUg,otovili za o-Siji tern kn d.marjev ško-\»iL Znatno ;1e..Skoda na večja in jo UcEha. 0 nesreči še vV«oSci ni v *zoisu. n«Hap0to ob0l?2išnic> je umrl SJ' UslujC2- uri Stanko ,!i i.Kakorbenec Iz Nove smo že nnrn- Postal S2r° , že Poro- i-hpetii Pesro- žrtev 3. e8rece, ki se je vaktat 1 SlavnTbra na kri-o“.z’la i.s° trčii„ku_,v Kopru V V tak^81,Prednost“ Za . tila i 50 trčil*'111 v Kopru. !SA i? je bilna..SkuP?j tri V i!.e?darK0^ razpisali tira- poldne je prišlo do trčenja na škocjanskem križišču pri Kopru med voznikom motorne trikolice Emilom Bazja-kom iz Kopra in voznikom osebnega avtomobila (TS 24282) Martirfbm Clementijem iz Trsta. Zabeležili so minimalno škodo brez človeških žrtev. Bazjaka so prijavili sodniku za prekrške. Zaradi vinjenosti je zdrknil s ceste Miro Pahor, zaposlen v trgovini v Vojščici. Nesreča se je pripetila na cesti Sveto-Lipa v nedeljo okrog 12. ure. Voznik je ostal nepoškodovan, na vozilu pa so ugotovili okrog 100 tisoč dinarjev škode. Priprave za popis prebivalstva V Trst je prispel visoki uradnik centralnega statističnega inštituta dr. Ceccotti v zvezi s pripravami za popis prebivalstva, ki ga bodo izvedli 15. oktobra. To je prvi preliminarni sestanek, na katerem so bili prisotni statistični strokovnjaki iz Trsta, Gorice in Vidma, ki bodo kasneje vodili izvršitev popisa prebivalstva. Včerajšnji sestanek je bil na sedežu tržaške trgovinske zbornice in se bo delo danes na istem sedežu nadaljevalo. Popis prebivalstva v pokrajinskem okviru ne bodo več vodili predstavniki urada za statistiko vladnega generalnega komisariata, temveč funkcionarja statističnega oddelka trgovinske zbornice dr. Ilini in Zanuttin, kot je to že bil običaj v preteklih letih in je tudi sedaj v vseh italijanskih pokrajinah. C ŠOLSKE VESTI ) skupai tri Nik7r je i ranjenih pet 'i> So S^“VM lnani tržaški 1 iž,i“ar ea i‘‘"aau tira-Cedili do danes še VNto *** NišN ob°a]Sne. Pripetile na » S p°^ilaLucriezdaVa f Sa v^8SPa vožnjT^ ti* y°ti]it ki,» g nesre-Ok Pa ie r ni bil°- C Je Jen3k?da- ° °g 80 N iz 50PedisttlhKdopoldne N°. Peljali 4-letno ne S° j° V Siti >t p "Jdi mPest?co se je tl, c“sti b“gov Na1Sr ,štefan-iv. tavu v Kn^-. Ljublian- H, vestiTfov f .t,“tan- Sk« Zavil Kopru ; LJUbljan-^0 ^ Spv. V dvori v^e nenado-StaltazaVSa- »e ? ,Kmetij- Ve> za 8mere l8 bi 2 r°-Ilik« Pjim nJ se je *9k Hm *i tc °zeči moto- vfeliti!SSsk ?{ii' kate- do * ^^a st se je treba Vnep°Škorir.°Stala oba tisos ib pa ’ šk0-V dinarjev° ocenlli eHo**b*d ' devetih do- Nj Državnem trgovinskem teh. ničnem zavodu v Trstu se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-62 vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda v 01 Caravaggio 4. neprekinjeno do vključno 25. septembra 19t>i. * * * Ravnateljstvo Državne nižje inaustrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja prizadite starše, da se vrši vpisovanje učencev in u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za I., It. in Ul. razred do /ključno 23. septembra t. 1. * m m Ravnateljstvo Drž. znanstv. liceja sporoca; Zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1960-1961 se piično dne 15. septembra 1961 ob 6.30 s pismenim Izpitom tz italijanščine. * # # Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikov v Tj stu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popoldne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-1962 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio št. 9 neprekinjeno do 25. septembra 1961. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. * # » Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja v Dolini javlja, da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure v tajništvu šole. Za vpis v II. in III. r.! je čas do 15. septembra. Ob vpisu mora učenec predlož .1 zadnje šolsko spričevalo in prijavnico, ki jo dobi v šoli, vse druge listine lahko predloži učenec do 30. septembra. Učenci, ki imajo popravljalne izpite v septembru, se bodo vpisali takoj po opravljenih izpitih. * * • Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje v 1, II. in tretji razred nadaljuje do 25. septembra 1961 vsak delavnik od 10 do 12. ure. Za vpis so potrebni naslednji dokumenti: 1 Rojstni list od anagrafskega urada; 2. potrdilo o precepljenju; 3. potrdilo o zdravih očeh; 4. zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo na šolskem tajništvu. * * * Ravnateljstvo državnega Industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se vrši vpisovanje u-čencev in učenk za prihodnje šolsko leto 1961-1962 za I., II. m III. razred do vključno 25. septembra tega leta vsak dan od 10. do 12 u,e. • * * Vpisovanje na slovenskem učiteljišču v Ttstu se je začelo. Zaključilo se bo 25. septembra. IJ-radne ure so vsak dan od 10 do 13. Goriško - lienešfei dnevnik V treh mesecih in pol smo imeli samo eno delovno sejo Po volitvah so se pofavila številna važna vprašanja Goriško prebivalstvo zanima ureditev pobiranja trošarine, mestnega avtobusa in staleža mestnih stražnikov Odkar so bile v Gorici le- nica velikega pomena. tošnje upravne volitve, to se pravi dne 28. in 29. maja, se je občinski svet sestal samo dvakrat: prvič, da so izvo- lili župana in odbornike, drugič pa zato, da so razpravljali o nekaterih upravnih zadevah. Ce izvzamemo prvo sejo, ki jo bila povsem formalna in s stališča reševanja občinskih vprašanj povsem brez kakršnega koli pomena, tedaj sme imeli v treh mesecih in pol eno samo delovno sejo. Ker smo bili navajeni vsaj enkrat na teden prisostvovati seji občinskega sveta v Gorici (čestokrat in v izjemnih prilikah so se seje sklicevale tudi po dvakrat ali trikrat tedensko), se kar ne moremo sprijazniti z dejstvom, da že toliko časa ni r.obene seje (pod prejšnjo u-pravo jih je bilo kakšnih 50 na leto), čeprav se je v tem času nabralo ničkoliko vprašanj, ki so za goriško prestol- Pri tem mislimo predvsem na vprašanje, kdaj bo občina prevzela pod lastno upravo pobiranje trošarine, ki jo je v triletni poskusni dobi pobirala poldržavna ustanova IN-GIC; dalje na mestni avtobus, ki bi ga morala občina prav tako, na željo večine svetovalcev, upravljati na lastno pest; na zadevo mestnih stražnikov, ki nimajo staleža, izenačenega z občinskimi uradniki, kot v vseh ostalih občinah; na mestne delavce, ki so še vedno dnevničar-ji, medtem ko bi jih morali že zdavnaj nastaviti kot stalne občinske uslužbence. Zlasti zadeva z mestnim avtobusnim prometom, ki je pod upravo družbe ATA, se nam zdi, da je zelo velikega pomena za vse občane, ki z upravičenim negodovanjem sprejemajo na znanje vesti, pb katerih naj bi občinska u-prava izdala družbi ATA jam-ščino za obnovo voznega par- fiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiMiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiMHiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiii Prednostna lestvica za učitelje na slovenskih osnovnih šolah Šolsko skrbništvo v Gorici je prejšnji teden objavilo prednostno lestvico za dodelitev službe na slovenskih osnovnih šolah goriškega in doberdobskega didaktičnega ravnateljstva na Goriškem. Objavljamo danes imena učiteljev po vrstnem redu z navedbo točk (v oklepaju), ki so jih dosegli posamezniki. Omenimo naj še, da bo ob začetku šolskega leta lahko dobilo zaposlitev približno polovica ali še manj učnih moči, ki so na seznamu. Vsi o-stali pa bodo morali čakati na priložnostne in začasne namestitve. 1. Angela Kacin (147.86); 2. Aaelaide Ferlat (133.31); 3. Rado Troha (108.08); 4. Jožko Marini (102.45); 5. Marija Del-pin (79.02); 6. Olga Reščič (75.50); 7. Marija Cernic (67.23); 8. Rozina Srebotnjak (66.21); 9. Veronika Vogrič (65.15); 10. Romana Borsini (64.71); 11. Darinka Graziani (63.20); 12. Ljuba Bratuš (63.02); 13. Albin Šuligoj (56.10); 14. Lilijana Nanut (53.90); 15. Olivia Porqueddu (51.05); 16. Dora Stacul (49.88); 17. Hedvika Klanjšček (48.23); 18, Lidija Vižintin (43.96); 19. Dora Uršič (43.55); 20. Ivana Sccchi (42.45); 21. Natalija Lutman (41.55); 22. Ivana Urban (40.24); 23. Milena Lavrenčič (37.83); 24. Cvetka Terpin (37.25); 25. Anton Korošec (36.75); 26. Rudolf Devetak (35.73); 27. Magda Pahor (35.30); 28 Ivana Comei-li (34.84); 29. Lorenza Drole (33.65); 30. Lidija Višini (32.00); 31 Stanislava Rustja (31.79); 32. Emilija Pahor (31.77); 33. Elda Grauner (31.48); 34. Slavko Rebec (30.38); 35. Adolfa Mercusa (30.04); 36. Almira Vescovi (25.74); 37. Ciril Terpin (24.63); 38. Mladen Uršič (24.25); 39. Violeta Sereni (22.98); 40. Marisa Perat (22.48); 41. Emilija Cernic (21.88); 42. Ema Rupil (17.43); 43. Marija Lenardi (16.39); 44. Ivan Bolčina (15.84); 45. Cvetka Sauli (14.85); 46. Ana Pahor (14.54); 47. Marija Stanič (14.00); 48. Ema Winkler (13.59); 49. Anton Feri (12.88); 50. Ivana Devetak (12.15); 51. Adriana Dornik (11.44); 52. Nella Paoletti (11.28); 53. Mafijo Obljubek (11.23); 54. Gabriela Delpin (11.00); 55. Ivana Grudina (10.75); 56. Marija Gomišček (10.59); 57. Bruna Perussa (9.50); 58. Jožefa Peric (9.39); 59. Marija Ja-chin (9.00); 60. Marija Ra- detti (7.98); 61. Antonija Cal-ligaris (7.74); 62. Ana Visin-tin (7.50); 63. Ada Lavrenčič (7 50); 64. Adriana Corsi (7.50); 65. Severina Gomiscech (6.99). ka. Ker naj bi se takšna jam-ščina nanašala na številne milijone, si je težko zamisliti, kako je mogoče, da so občinski predstavniki napravili takšen korak, ne da bi se poprej posvetovali z občinskim svetom, ki je edini pristojen organ za sklepanje o vprašanjih tako obsežnega finančnega značaja. Da bi občinski svet načel diskusijo o vseh omenjenih in ostalih, neomenjenih vprašanjih, ki so se nabrala v letošnjem poletnem obdobju, bi bilo prav, da bi odbor čimprej določil dan prihodnje seje goriškega občinskega sveta. Mopedista iz Podgore je povozil V nedeljo nekaj po 10. uri dopoldne je prišlo do trčenja vespe z mopedom na koncu mostu 9. avgusta. Takrat se je 49-letni Gio-vanni Battisti iz Podgore, Ul. Slataper 22, peljal s svojim mopedom od doma v smeri proti Gorici. Ko je že prešel most' 9. avgusta, je hotel zaviti po Ul. Leoni in je tudi z roko pokazal, da bo krenil na levo. Vtem pa se je pripeljal za njim na svoji vespi 49-letni Amerigo Ustolin iz Turjaka. Ta je prepozno opazil Batti-stijeve manevre in se od zadaj zaletel v njegovo vozilo. Posledica je bila, da sta padla oba, skupaj s svojima voziloma. Odpeljali so ju z avtom Zelenega križa v civilno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili Ustolinu rano na čelu, da je potolčen na prsih ter da ima morda tudi kakršno rebro zlomljeno; Battisti se je ranil na glavi in nad levim očesom ter dobil pretres možganov. Zato so ju pridržali v bolnišnici na zdravljenju. Prefektura nasedla demokristjanskim spletkam v foljanskl občini Pretekli teden se je v Fo-ljanu zgodil čuden dogodek. Novi demokratični župan Gal-biatti Luigi je sklical na občini sestanek volivcev, na katerem naj bi se odbor pogovoril z vaščani o nekaterih javnih delih. Krščanski demokraciji, ki je sedaj v opoziciji, to ni bilo všeč. Zato je takoj poslala na goriško prefekturo pismo, v katerem je razložila na svoj način ves dogodek. In res je prefektura poslala županstvu pismo, v katerem opozarja župana, naj ne uporablja občinskih prostorov «za politične sestanke«. V resnici pa je ravno Krščanska demokracija, ko je bila do zadnjih volitev na oblasti, obljubila občanom, da bo priredila sestanke volivcev. Sedaj pa s sramotnimi spletkami hoče škodovati demokratični upravi. Zato je župan sklenil, da bo čimprej sklical sejo, na kateri se bo razpravljalo o teh demokrist-janskih spletkah. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Ob pojavu slinavke na Krminskem V Anfforisu so cepili oltrog; 500 glav goveje živine Nevarnost okuženja je odstranjena, vendar pa je potrebna budnost in sodelovanje z zdravstvenimi oblastmi Kot smo javili že v petek, se je zopet pojavila slinavka med govejo živino na Goriškem. Za sedaj še ni nič hudega, ker gre samo za obolenje enega goveda na posestvu v Angorisu in so zdravstveni organi ter občinske oblasti takoj sprejeli vse potrebne u-krepe, da bi preprečili širjenje te bolezni. Med drugim so takoj odkupili in odstranili obolelo govedo in cepili 500 glav živine s področja, kjer je bila okužba, odnosno širjenje bolezni najbolj nevarno. S tem je bila po mnenju pokrajinskega živinozdravnika dr. Germinettija za sedaj odstranjena nevarnost nadaljnjega širjenja te bolezni. Vendar pa je potrebna budnost vseh živinorejcev tudi po drugih občinah in takoj ko bi opazili kakšen sumljiv znak, ki bi dal misliti na morebitno okužbo, ga morajo prijaviti svojemu živinozdravniku ali na županstvu. Tudi v sedanjem primeru gre za isto vrsto slinavke kot smo jo imeli spomladi in zato so tudi tokrat cepili Živino s cepivom vrste C, ki ga prejemajo iz laboratorija v Padovi. Za sedaj imamo na Goriškem dovolj tega cepiva in če se bo izkazalo potrebno, bodo tudi drugod cepili živino, ker je cepivo od spomladi že izgubilo svojo učinkovitost, katera gre od dveh do šest mesecev. Vendar pa so za sedaj dovolj splošni zaščitni- ukrepi, zlasti ker se je pojavila bolezen izven svoje normalne sezone, saj je njen običajen pojav bolj v zimskih mesecih. Zanimivo je tudi dejstvo, da se je pojavila bolezen prav na veleposestvu v Angorisu, kjer vodijo vzorno živinorejo. Ne morejo si razložiti, kako je prišlo do obolenja, ker v zadnjem času niso dobili nove živine, niti ni v bližnji okolici kakega drugega pojava slinavke. Vsekakor za sedaj ni na mestu kakšno razburjanje, ............................................ Vprašanje, ki zadeva mestni promet Razriti pločniki v predoru so lahko povod za nesreče Ker se v njih nabira voda, hodijo ljudje po cesti, ki je sorazmerno slabo razsvetljena Pred tedni so vzpostavili promet v Ul. Giustiniani in v Ul. Bombi, ki pelje skozi predor na Travnik. Cesti so asfaltirali, urediti pa morajo še pločnike, če hočejo, da bo delo dokončano. S tem v zvezi bi predlagali občinski upravi, naj poskrbi, da bi se dokončno in temeljito uredil tudi predor. Predvsem sodimo, da je stanje predora takšno, da ga je treba z gledišča oseb, ki sedijo za krmili, čimprej urediti. Pri tem mislimo predvsem na pločnika tako na eni kot na drugi strani cestišča. Zaradi Prometna nesreča pri Šentp etru Motorist iz Gorice se je zaletel v spuščene železniške zapornice V goriški bolnišnici so ga takoj operirali na jetrih, ki si jih je poškodoval pri trčenju Takoj po- polnoči v noči od nedelje na ponedeljek so z rešilnim avtomobilom jugoslovanskega Rdečega križa pripeljali čez prehod Rdeča hiša v goriško civilno bolnišnico 28-letnega Alfreda Bernardisa iz Ul. Campaniuzza 8 pri Standrežu. Takoj po sprejemu v bolnišnico so ga odpeljali v operacijsko sobo na operacijo na jetrih, ki so bila hudo zdelana. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno ter zdravniki so si pridržali prognozo. Bernardis, ki je zaposlen v tovarni Bacchetti, kjer izdelujejo pokalice, se je v nedeljo z motociklom odpeljal v jugoslovanski obmejni pas. Zvečer, okoli polnoči, se je vračal proti Sentpetru, vendar ni videl, da so spuščene zapornice na železniškem kri- (iiliiiiiillliliMiiiiiuiiiiiliiiiiitiiiiilliliiiilltMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiii Z višine sedem metrov Padla je z balkona inodneslalelažjepoškodbe j V nedeljo popoldne se je | Oslavju in Anton Feri v St ... IZ. t. m. z začetkom ob 18. uri film: v A, KI U (La Maschera CHE UCCIDE) PPhsb etger, Siegfried Lovvitz in Eva Anthes petletna deklica Elizabeta De-lich, ki stanuje s svojimi starši na Trgu Cavour 3 v Gorici, sklanjala čez balkon svoje hiše. Pri tem pa je izgubila ravnotežje in padla z balkona, ki je kakih sedem metrov visoko nad cesto. Takoj so jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da je imela deklica pri padcu precej sreče in odnesla le lažje po/ škodbe. Poškodovala se je malo na prsnem košu in imela lažji pretres možganov. Zdravniki so mnenja, da bo okrevala v 15 dneh, če ne bo kakšnih nepredvidenih komplikacij. Izlet Pevmcev k odkritju spomenika v Brdih Bivši partizani iz Pevme, O-slavja in St. Mavra priredijo v nedeljo 17. septembra enodnevni avtobusni izlet v Šmartno pri Kojskem k odkritju spomenika padlim partizanom. Vpisujejo; Karel Sošol v Pevmi, Franc Primožič (Gora-njev) ali raznašalka P. D. na Mavru. Vpisovanje se vrši do četrtka 14. t. m. žišču pri Nivoju. Z dokajšnjo brzino se je zaletel vanje, in sicer ravno s trebuhom, tako da si je povzročil notranje poškodbe, zaradi katerih je bil potreben nemuden prevoz v goriško bolnišnico. Na kraj nesreče so prišli pripadniki ljudske milice iz Sentpetra, ki so naredili zapisnik, motorno kolo, ki je precej poškodovano, pa so odpeljali na postajo. sveta Prejšnji teden so imeli v Ronkah občinsko sejo, na kateri so soglasno zavrnili veto, ki ga je pokrajinski upravni odbor postavil resoluciji o deželni avtonomiji. Obenem so tudi sklenili, da se občina včlani v zvezo italijanskih občin in da bodo prisostvovali bodočim sestankom te zveze. Svetovalci Krščanske demokracije so glasovali proti. Soglasno so tudi sklenili, da bedo za to šolsko leto dodelili revnim dijakom osnovnih in srednjih šol 40 štipendij za skupno vsoto 256 tisoč lir. Tudi demokratična občinska uprava v Pierisu je sklenila dati štipendije 10 dijakom za skupno vsoto 100 tisoč lir. Trčenje vespe v starčka ponoči v Št. Mavru V noči od nedelje na ponedeljek, in sicer ob 0.35, se je na cesti, ki pelje iz St. Mavra proti Pevmici, pripetila prometna nesreča, v kateri se je ! Je dokaj poškodoval 77-letni Ja-1 ie kob Pintar z Oslavja štev. 8. Pintar se je vračal iz gostilne v Št. Mavru proti domu. V isti smeri sta se na vespi peljala 21-letni Sergio Martinuzzi in njegova zaročenka Irene Ko-mic, Izjave ponesrečencev o vzrokih trčenja so zelo protislovne. Motociklist trdi, da mu je Pintar prečkal pot, Pintar pa zagotavlja, da ga je vespist povozil, čeprav je hodil pri kraju. Na kraj nesreče so poklicali patruljo prometne policije, ki je sestavila zapisnik, obenem pa poskrbela, da so z zasebnim avtomobilom prepeljali v civilno bolnišnico Pintarja in Mar-tinuzzija; prvemu so ugotovili udarce v glavo in v desno nogo, zaradi česar so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v osmih dneh; drugi se'je prav tako udaril v glavo, in sicer v levo sence, kar je zadostovalo, .da so ga pridržali na zdravljenju s prognozo o-krevanja v 10 dneh. Irene Ko-mic je odnesla celo kožo. ^ši»w v ««v ■ • . * * v \-.i. ““V SPOMENIK PADLIM BORCEM, ki so ga postavili v Opatjem selu na Krasu ob dvajsetletnici vstaje. Odkrili so ga dne 22. julija in E otvoritveni svečanosti so prišli tudi predstavniki bivših borcev iz doberdobske in goriške občine ter predstavnik bivših garibaldincev pronicanja talne vode, ki se nabira v jamah na pločnikih, se pešci izogibajo pločnikov in raje hodijo po cesti, čeprav dobro vedo, da cesta ni namenjena njim, ampak vozilom. Avtomobilist ali motociklist, ki pripelje v predor, se zlasti podnevi, ko je zunaj svetlo, ne znajde takoj in bi prav zlahka podrl pešca, če bi ga srečal na poti. Samo golemu naključju se moramo zahvaliti, da doslej še ni prišlo do nobene nesreče na tem kraju, toda kdo bo odgovoren, če se kaj zgodi: ali voznik, ki je povozil pešca, ker je hodil raje po cesti kot po lužah na pločnikih, ali občina, ki bi morala napraviti vse, da bi bile v tem ozkem grlu nared prav vse stvari, ki se tičejo prometa. Opozarjamo pristojne oblasti na te pomanjkljivosti in upamo, da jih bodo odstranile čimprej. Smrtne posledice padca z voza V nedeljo zjutraj so pripeljali v tržiško bolnišnico 55-letnega Ruggera Dubbiona iz Sv. Petra ob Soči. Zdravniki so ugotovili močne poškodbe po trebuhu, njegovo stanje bilo zelo slabo. Ob 10.40 kljub vsej pomoči, ki so mu jo nudili, podlegel poškodbam. Ponesrečil se je že v petek popoldne, ko se je vozil s svojim vozom in je nerodno padel pod kolesom. Mislil je, da se je le malo udaril in zato ni hotel v bolnišnico. Vendar se je njegovo stanje v nedeljo močno poslabšalo in ga je zdravnik ta- koj poslal v Tržič, kjer je umrl. Orožniki iz Sv. Petra ob Soči se zanimajo za zadevo. (O)------ Kdaj bodo zaposlili začasno odpuščene ladjedelske delavce? Odbor začasno odpuščenih delavcev je ob priliki diskusije v poslanski zbornici o proračunu ministrstva za državne udeležbe sklenil skupno s tajništvom FIOM, da bo pozval vsa društva, politične organizacije, upravne organe ter vse poslance pokrajine naj prikažejo odgovornemu ministrstvu, da je nujno potrebno za delavce in za splošno gospodarstvo pokrajine, da se pripravi in začne graditi tretji obrat, ki bi moral odpreti vrata začasno odpuščenim delavcem in novim mladim silam. Danes bo pred ladjedelnico javno zborovanje, na katerem bo govoril tov. Zuliani. 700 zdravnikov na obisku v Gorici ampak samo budnost in pripravljenost, kar velja tudi za naše slovenske živinorejce. Nezgoda na delu treh pleskarjev v tržiški ladjedelnici V ponedeljek zjutraj ob 11. uri so pripeljali z rešilnim avtom kar tri delavce v tržiško bolnišnico, in sicer Paola Fabris, Emanuela Mainar-dis, oba iz Tržiča, ter Jožefa Padovanija iz Ville Vicenti-ne. Zdravniki so ugotovili, da so se zastrupili in da se bodo morali zdraviti približno pet dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Ponesrečili so se v tržiški ladjedelnici, ko so barvali na ladji «Esso Venezia* in so nehote vdihavali strupene pline, ki jih je izhlapevala barva. Nezavestni so padli na tla Slovensko gledališče v Trstu V petek, 15. septembra ob 20. priredi na dvorišču kina EXCELSIOR v IlONKAII pri Tržiču opereto EMMERICHA KALMANA «ČARDAŠKA KNEGINJA> Režiser: ADRIJ AN RUSTJA Scenograf: JOŽE CESAR Dirigent: OSKAR KJUDER Cena — sedeži — 300 in 200 lir *♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Slovensko gledališče I _______iz Trsta___ | V STANDREŽU na vrtu poleg konzumne ♦ gostilne i V soboto 16. septembra ob 20.30 2 PAVEL G O L I A J ! SNEGULJČICA i Mladinska igra v osmih ♦ slikah . ♦ V nedeljo 17. septembra ob 20.30 EMMERICH KALMAN t ČARDAŠKA j KNEGINJA j V nedeljo dopoldne je prišlo iz Trsta v Gorico kar 19 avtobusov z izletniki, ki so si hoteli ogledati zanimivosti našega mesta. To nenavadno številno izletniško skupino so tvorili zdravniki, ki so se zbrali iz vse Italije na kongres občinskih zdravnikov v Trstu. Kongresisti, ki jih je bilo okrog 700, so se ustavili približno eno uro v Gorici, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V nedeljo 17. t. m. v treh dejanjih prireditev te opereta Ker je znane in izredno zabavne operete, ki je doživela na Tržaškem velik u-speh, zvezana z velikimi stroški, bodo cene za to prireditev nekoliko višje kot običajno: Vsekakor opozarjamo Štandrežce, Goričane in okoličane, na to edinstveno priložnost, ko bodo lahko prisostvovali predvajanju te znane o-perete v svojem jeziku in v odlični izvedbi. Zato vabimo vse k čimvečji udeležbi. V Krminu se p za pokrajinski praznik grozdja ji Sodelovali bodo tudi alegorični vozovi - Kaj je še na programu Pred dnevi je imel odbor, ki mu je poverjena organizacija pokrajinskega praznika grozdja v Krminu, sestanek, na katerem so se pogovorili o pripravah za to prireditev. Kot znano bo tudi letos pokrajinski praznik grozdja v Krminu, ker je to središče goriškega vinogradniškega okoliša. Pri pripravah za praznik grozdja sodelujeta tudi pokrajinski’ ENAL in pokrajinska ustanova za turizem. Sprejeli so dokončen sklep, da se bo vršila letošnja manifestacija v nedeljo 17. t. m. Za prireditev je bil določen naslednji program; Ob 11 dopoldne bodo na Trgu 24. maja v Krminu blagoslovili motorna vozila; ob 14. uri bo na Trgu Liberta godbeni koncert; ob 15. uri pa bo po mestnem središču sprevod alegoričnih vozov. Ob 17. uri bo na trgu pred županstvom zopet godbeni koncert in nato koncert pevskega zbora iz Krmina; ob 18. uri pa bo javna tombola, za katero je določenih 180.000 lir dobitkov: od tega 50.000 lir za prvo činkvino, 100.000 lir za prvo tombolo in 30.000 lir za drugo tombolo. Kar se alegoričnih vozov tiče, je bil sprejet poseben pravilnik, v katerem je rečeno, da lahko pri tem sprevodu sodelujejo Dopolavoro in druga združenja z Goriškega pa tudi zasebniki. Alegorični vozovi naj imajo naslednje mere: dolžina do 5 m, širina do 3 m in višina do 5 m od tal. Prošnjo za udeležbo, ki ji je treba predložiti načrt voza, je treba poslati na posebnem obrazcu odboru za praznik grozdja na krminskem županstvu najkasneje do sobote 14. t. m. opoldne. Izbira motivov za vozove je prosta, toda pod pogojem, da se nanaša na praznik grozdja in da nima politične tendence. Vsak voz, ki se bo udeležil povorke, bo prejel 15.000 lir za povračilo stroškov. Za tri najboljše pa so določene nagrade v višini po 30.000, 25.000 in 20.000 lir. Zbirališče alegoričnih vozov je določeno na trgu pred železniško postajo v nedeljo 17. t. m. ob 14. uri. «»------- Padec dečka po stopnicah Ob 16. uri je padel po stopnicah triletni Nivio Uliani iz Ul. Colombo 1. Z; zasebnim avtomobilom so ga pripeljali v civilno bolnišnico, kjer so mv. obvezali rano na čelu in ga poslali domov. Cene za «Sneguljčicon: sedeži po 300 in 200 lir za odrasle in po 150 in 100 lir za mladino, stojišča po 100 lir za odrasle in 50 lir za mladino. Za nCardaško kneginjo«: sedeži 600, 400 in 300 lir, stojišča po 200 lir za odrasle in po 100 lir za otroke. Rezerviranja vstopnic na sedežu ZSPD, v Gorici Ul. Ascoli 1/1; prodaja vstopnic dve uri pred predstavo v Standrežu. V nedeljo pelje avtobus št. 1 iz štandreža v mesto ob 23.30 in 0.20 uri. iiiiiiimiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiunimiimiimiiii OD VČERAJ DO DANES o ) v (MIHCI CORSO. 17.00: «Pogum in izzivanje«. D. Bogarde in M. De-mongeot. Cinemascope v barvah, angleški film. VERDI. 16.30: «11 federale«, U. Tognazzi in G. Wilson. Italijanski film. VITTORIA. 17.30: «Tolpa Miau Miau», barvna slikanica. Sledi film «Charlot v gledališču«, C. Chaplin. CENTRALE. 17.15: «Amerika-nec v Follies Bergere«. E. Constantine in N. Gray. A-meriški film v barvah, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št, 242 tel. 31-51. Zopet presenečenja na igriščih italijanske nogometne A lige Nov svetovni rekord, ki ne bo priznan A LIGA IZIDI Fiorentina - ♦Bologna 3-0 ♦Inter - Torino 0 0 ♦Juventus - Lecco 2-2 ♦Palermo Milan 0-0 ♦Sampdoria • Roma 10 Atalanta - #Spal 1-0 ♦Udinese - Padova 1-0 ♦Venezia - Mantova 4-3 ♦L.R. Vicenza • Catania 3-0 LESTVICA Milan 3 2 1 0 6 0 5 Fiorentina 3 2 1 0 4 0 5 Sampdoria 3 2 1 0 3 0 5 Inter 3 2 1 0 9 2 5 Atalanta 3 2 I 0 4 7 4 Spal 3 1 1 1 3 2 3 Mantova 3 1 1 1 6 5 3 Lecco 3 0 3 0 4 4 3 Padova 3 1 1 1 2 2 3 LR Vicenza 3 1 1 1 6 6 3 Bologna 3 1 1 1 3 5 3 Roma 3 1 0 2 5 5 2 Juventus 3 0 2 1 4 5 2 Torino 3 0 2 1 3 3 2 Venezia 3 1 0 2 5 7 2 Udinese 3 1 0 2 2 5 2 Palermo 3 0 1 2 1 4 1 Catania 3 0 1 2 0 6 1 Spodrsljaj Milana in Interja Fiorentinain Sam Tudi Lecco prisilil Juventiis na delitev točk Zmaga Udinese nad Padovo O Prvenstvo, ki je pred začetkom obetalo mnogo lepe igre, golov in končnega skupnega zadovoljstva voditeljev in občinstva, ni do sedaj prineslo razen presenečenj ničesar. In ta so se v polni meri zvrstila ravno včeraj, ko nista mogla niti letošnji super Inter, niti Milan niti ne letos presenetljivi (v slabem smislu) turinski Juventus. Končno so kot posledica tega še zadnja moštva prišla da prvih točk. Presenečenja so prišla iz Milana, Palerma in deloma PRIHODNJE TEKME Atalanta - Juventus, Cata-nia - Sampdoria, Fiorentina -L. R. Vicenza, Mantova - Inter, Milan - Udinese, Padova -Bologna, Roma - Palermo, Spal - Lecco, Torino - Vene-zia. B LIGA IZIDI ♦AFesasndria . Como M ♦Bari - Pro Patria 1-1 ♦Brescia - Novara 2-0 ♦Lazio - Lucchese 1-1 ♦Messina - Genoa 2-1 ♦Modena - Napoli 0 0 ♦Prato - S. Monza 3-1 ♦Reggiana - Cosenza 1-0 ♦Sambenedett. Parma 0 0 •Verona - Catanzaro 1-0 LESTVICA Reggiana 2 2 0 0 4 0 4 Modena 2 1 1 0 4 0 3 Napoli 2 1 1 0 1 0 3 Lucchese 2 1 1 0 3 1 3 Prato 2 1 1 0 5 3 3 Messina 2 1 1 0 4 3 3 Brescia 2 1 0 1 3 2 2 S. Monza 2 1 0 1 4 3 2 Catanzaro 2 1 0 1 2 2 2 Genoa 2 1 0 1 3 3 2 Lazio 2 0 2 0 3 3 2 Parma 2 0 2 0 1 1 2 Verona 2 1 0 1 2 2 2 Cosenza 2 0 1 1 2 3 1 Alessandria 2 0 1 1 1 3 1 P. Patria 2 0 1 1 1 4 1 Como 2 0 1 1 1 5 1 Sambened. 2 0 1 1 0 3 1 Novara 2 0 0 2 0 3 0 Bari 2 0 2 0 2 2 1 PRIHODNJE TEKME Bari - Genoa, Catanzaro Pro Patria, Como - Sambene-dettese, Lazio - Brescia, Napoti - Pa rma, Nova ra - Ales-sandria, Prato - Modena, Reg- giana - Mesina, Simmenthal Monza - Lucchese, Verona -Cosenza. Športne stave TOTOCALCIO Bologna - Fiorentina (0-3) 2 Inter - Torino (0 0) X Juventus - Lecco (2-2) X Lanerossi - Catania (3-0) 1 Palermo - Milan (0-0) X Sampdoria - Roma (1-0) 1 Spal - Atalanta (0-1) 2 Udinese - Padova (1-0) 1 Venezia - Mantova («) 1 Bari - Pro Patria (11) X Lazio - Lucchese (1-1) X Messina - Genoa (2-0) 1 Modena - Napoli (0^0) X KVOTE: 13 — 23,829 000 12 — 1,021.000 tir TOTIP 1 — Tornese Corsage Hanover 2 — Tambo Asso 3 — Iseo Tuono 4 — Oro del Reno Aut Aut 5 — Guess Ebblo 6 — Barbariča Artena 2 1 x 2 2 x x KVOTE: 11 — 410.009 19 — 26.056 lir iz Turina. Inter ni mogel kljub premoči spraviti žilavega teama Torina na kolena, kljub temu, da je bil ta prisiljen nastopiti brez svojega stebra na sredini igrišča Angleža Bakerja, ki mora preživljati dvodnevno diskvalifikacijo. Tako so bili gledalci prisiljeni gledati igro enega samega moštva, domačega, ki je poskušal zaman prebiti trdi obrambni zid zagrizenih gostov. Toda napadi so bili resnici na ljubo precej zmedeni; le Španec Suarez je til na višku svoje slave. Edini je poskušal vnesti malo reda v vrste svojega napada, ki pa je popolnoma izgubil svojo znano prodornost s Ritchensom. Turinčani so pokazali uspešno obrambno igro, kjer se je posebno odlikoval vratar Panetti, ki je bil obenem najboljši mož na igrišču. Milan je na gostovanju v Palermu naletel na bojevito razpoloženega Palerma, ki se je na vsak način hotel rehabilitirati pred svojim občinstvom. Gostje so bili spričo tega neprijetno iznenadeni, kar jim je vzelo poleta in napadalnosti. Igra je bila skozi in skozi napeta, k čemur je nemalo pripomoglo domače vročekrvno občinstvo, posebno po razveljavitvi gola, ki ga je za domače dosegel Sardei. Ravno ta nepriznani zgoditek pa meče slabo luč na goste, ki so konec koncev morali poraženi z igrišča, če ne materialno pa vsaj moralno, ker se je zdel doseženi gol pravilen vsem razen sodniku, ki pa je v drugem dobro opravil svojo ne preveč hvaležno nalogo. Lanski prvak Juventus je po treh kolih komaj uspel doseči dve točki in je še vedno brez zmage. Do te mu ni pomagala niti sreča v obliki tradicije, da moštvo po menjavi trenerja doseže zmago. Bilo je opaziti sicer znatno izboljšanje igre v vseh sektorjih, a to ni bilo dovolj za dosego zmage nad skromno, a zato toliko bolj ppžr- tvovalno ekipo Lecca. Nasprotno pa sta se prerinili na sam vrh Sampdoria in Fiorentina. Prva je na lastnih tleh odpravila Romo s sicer minimalnim rezultatom. a zato nič manj zasluženo. V njenih vrstah je prvič nastopil Jugoslovan Veselinovič, ki je uspel s prika-zi.no igro povsem ogreti svoje občinstvo, dasi je v drugem delu obenem s celotnim napadom precej popustil. Roma se je zbudila predvsem v drugem polčasu ko je bilo že prepozno. Fiorentina je s svoje strani šla po zmago na igrišče tudi letos muhaste Bologne, ki je odpovedala v absolutnem smislu, medtem ko so gostje s Hamrinom, Del-1’Angelom in Jonssonom, ki se polagoma prilagaja kolegom, popolnoma nadkrilili svoje nasprotnike, česar morda rezultat niti dovolj zgovorno ne prikazuje. Na svojem igrišču sta bila uspešna tudi Udinese in La-nerossi. Videmčani so z golom Canelle odpravili Padovo, predvsem po zaslugi večje napadalnosti, saj so bili v napadu dobri dve tretjini tekme. medtem ko so se gostje strogo držali svoje tradicionalne verižne obrambe, ki pač ne more prinesti vedno zadovoljivega uspeha. Zanimivo pri tem pa je bilo, da je bila tekma kljub temu lepa in na zadovoljivi tehnični rav- ni. Lanerossi iz Vicenze s Catanio ni imel težkega dela, kar trije goli menda precej jasno prikazujejo. Domačini so bili naravnost nenadkrilji-vi in niso gosto mpustili niti da bi se zganili, kaj šele da bi ogrožali njihova vrata. Ti bi lahko dobili v svojo mrežo še več žog, da ni bil v vratih izredno razpoloženi Vavassori, ki je branil mogoče in nemogoče. Spal, ki je prvič nastopil pred domačim občinstvom, je svoje navijače razočaral s porazom pred Atalanto, ki je dosegla zmagoviti gol po Obvieriju. Tekma sama ni pokazala mndgo, saj je moral Maschio, steber Atalante kmalu zapustiti igrišče zaradi protestov proti sodniku, ki, je bil v ostalem brez potrebne avtoritete, kar je na potek igre znatno vplivalo. Domači so se predstavili še v nezadovoljivi formi, kar nf.s spričo zmage nad Palermom prejšnjo nedeljo nemalo preseneča. V Benetkah sta se sešla lanska rivala Venezia in Mantova, ki sta nudila gledalcem obilo razburljivih trenutkov. precej lepe igre ter mnogo golov. Od obeh je Mantova potrdila svojo izredno formo, požrtvovalnost ter dobro tehniko, kar potrjuje dejstvo, da je moštvo, odkritje letošnjega prvenstva. Kot vidimo torej, letos obljubljene odlične igre še ni bilo videti, predvsem zaradi ostre borbe za točke za vsako ceno in obrambe do zadnjega diha, ki ne izključuje niti grobosti. Pri tem pa je edino žrtev ne morda prizadelo moštvo, temveč nogometna igra. B LIGA drugi ligi Je doslej V drugi ligi Je doslej eno samo moštvo doseglo štiri toč ke in obenem nedeljeno vodstvo v lestvici. Ta je Reggia-na, ki je na domačih tleh premagala novinca Cosenzo. Modena, ki je zadnjič pregazila na tujem Como, ni mogla proti Napoliju preko neodločenega rezultata, čeprav je bila večji del v napadu, a je bila obramba gostov vedno na mestu. Isto se je zgodilo z Lazi om, ki ni mogel streti drugega novinca Lucchese, ki pri tem niti ni igral podrejene vloge. Isto se je pripetilo doma Bariju proti Pro Patrii Alessandri proti Comu in Sam benedettese proti Parmi. Preostala moštva so bila uspešna nad svojimi gosti, ki so bili to pot izredno uslužni do svojih gostiteljev, katerim niso nkjer odnesli obeh točk. Čudno, a za nogometno igro prav gotovo ni presenetljivo. gib. Jay Silvester (ZDA) 64,07 v metu diska Med mitingom v Los Angelesu je American vrgel disk štirikrat preko 60 m LOS ANGELES, 11. — Američan Jay Silvester je že tretjič v teku enega meseca izboljšal svetovni rekord v metu diska, ki je z 59,90 pripadal njegovemu rojaku Rin-ku Babki in Poljaku Edmundu Piatkowskemu. Silvester, ki je pred nedav- nim vrgel disk najprej 60,55 in nato še 60,71, je predvčerajšnjim dosegel nov fantastični rekord z metom preko o4 m. Silvester se je slučajno udeležil atletskega mitinga v Los Angelesu. Prišel je v mesto z družino z edinim namenom, da si ogleda Disney-land. In ker je bil na sporedu miting, se je v zadnjem tienutku vpisal. Za nastop se je poslužil diska ki ga je rabil že med atletskim dvobojem SZ — ZDA in ki tehta 30 g več kot je predpisano, Med tekmovanjem je 24-letni poročnik ameriških ma-rines vrgel disk štirikrat preko 60 m in sicer 60,22, 58,99, 64,07, 57,16, 60,28, in 60,85. Preden bodo novi rekord (64,07) priznali bo morala posebna komisija pregledati tekmovalni prostor. Med tekmovanjem je pihal rahel veter. Ameriška atletska zveza ne bo Silvestrovega meta predložila v odobritev. To pa zaradi ugotovitve zveznega komisarja E-mila Breitkrueza, ki je pregledal tekmovalni prostor in ugotovil, da stadion, kjer je bil miting, precej visi. Od kraja meta pa do kraja, kjer je padel disk, visi prostor za celih 78,5 cm., medtem ko pravilnik predvideva kvečjemu razliko 6 cm. iniiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiimiiimHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiHHiMiiiniiiiiiiiiiHiiinimHmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiii Zaključena regata jadrnic Star za «Pokal Tito Nordio» // Presenetljiva splitska »Podgorka druga za neapeljsko posadko Merope V nedeljo zmaga tržaške jadrnice Maya 77 pred koprsko Cha Cha III Evropski prvak Debarge šele tretji v končni lestvici Letošnja mednarodna regata za »Pokal Tita Nordia», ki jo je priredil tržaški YC Adriaco za jadrnice razreda Star, se je končala s pravcatim presenečenjem. Zmagala je sicer neapeljska posadka jadrnice Merope III, medtem ko je evropski prvak Debarge zdrknil na tretje mesto ter prepustil drugo odlični splitski Podgorki. Zadnji dan regate je bil usoden za Debargeja, ki je precej zaostal in si s tem zapravil zadnjo priložnost, da iiiiiiiiitiiiiimiMiiiiiimiiimiuiimiiiimmHMiHfitiiiiiimmiiHiimiiuiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiuiiiii V nedeljo za veliko nagrado Italije v Monzi Američan P. Hill osvojil naslov svetovnega prvaka Med dirko je prišlo do nesreče, pri kateri je Von Trips izgubil življenje MONZA, 11. — Med nedeljsko avtomobilsko dirko za veliko nagrado Italije, je prišlo do tragedije, o kateri pišemo na drugem mestu. Zaradi trčenja Von Tripsa z vozilom Angleža Clarka, je avto nemškega pilota dobesed-zletel s proge in pokosil celo vrsto gledalcev, ki so z zanimanjem sledili borbi za naslov svetovnega prvaka. Von Trips je bil na kraju irrtev in z. njim je obležalo ob dirkališčni progi 11 gledalcev, med tem ko je bilo precejšnje število resno ranjenih. Nedeljska dirka se je končala z zmago Američana Pilila Hilla, ki je z avtim Ferrari prevozil 430 km dolgo progo v 2 urah 3’13” s povprečno hitrostjo 209.337 km. S to zmago si je Hill osvo-jil naslov svetovnega prvaka, medtem ko je pokojnemu Van Tripsu pripadalo drugo mesto. Tretji je Stirling Moss, ki je moral med nedeljsko dirko odstopiti, četrti Gin-ther, peti pa Gurney. Vrstni red nedeljske dirke je naslednji: 1. PHIL HILL (Ferrari) 2.3T3"; 2. Dan Gurney (Porsche) 2.3’44”, 3. McLaren (Cooper) 2.5’41”4; 4. Lewis (Cooper- Climax) 2.5’52”4; 5. Brooks (BRM) 2.5’53”5; 6. Salvadon (Jcman-Cooper), 7. Godin de Eeaufort (Porsche) 8. Bandi-ni (Cooper-Maserati); 9. Trin-tignant (Cooper-Maserati); 10. Parnell (Lotus); 11. Taylor (Lotus); 12. Pirocchi (Cooper-Maserati). BOKS SIDNEY, 11. — Italijan Al-do Pravisani je nocoj premagaj po točkah v 12 rundah 32-let-nega Jimmyja Carruthersa, ki se je po sedmih letih ponovno vrnil na ring. Carruthers se je maja 1956. leta, ko je bil še svetovni prvak v petelinji kategoriji, odpovedal športnemu udejstvovanju. NOGOMET MOSKVA, 11. — Avstrijska nogometna reprezentanca je v nedeljo med prijateljsko tekmo z enajstorico Sovjetske zveze presenetljivo zmagala z 1:0. E-dini gol dneva je dosegel Ra-freider. izpodrine Neapeljčana z vrha lestvice. Toda tudi Neapelj-čtna sta zaostala in malo je manjkalo, da jima nista odlična člana splitskega Mornarja Marušič in Roje odnesla prvega mesta. Da je bila borba ostra dokazuje dejstvo, da se je Me- Mento, rope III. obdržala v vodstvu za razliko 1 same točke. Sicer je treba priznati, da je zmaga Cavalla m Fanie zaslužena, ker sta prevzela vodstvo že v prvem dnevu in sta ga obdržala do konca. Seveda je bila nedeljska regata odločilnega pomena. Vsi so pričakovali napad Debargeja, a ta je popolnoma odpovedal. Debarge je namreč vajen sunkovitega vetra in ker v nedeljo tega ni bilo, je močno zaostal. Seveda v veliko veselje Marušiča in Roja, ki bi lahko zmagala, če jima ne bi tržaška Maya II. v zadnjem trenutku prekrižala računov, j Prav zaradi tržaške in tudi koprske jadrnice sta splitska j jadralca izgubila prvo mesto, katerega bi lahko z istim številom točk delila z neapeljskim. Med nedeljsko regato sta Koprčana Fafangel in Kosmi-na še enkrat pokazala, da spadata med jadralno elito. V prejšnjih dneh ju je smola praktično izločila iz borbe za prva mesta, v zadnji regati j.-a sta Koprčana odlično star-tala in sta bila le malo od zmage. Ta je pripadla jadrnici Maya II., medtem ko sta se Koprčana uvrstila na drugo mesto tik pred Podgorko. Kljub dvema odstopoma sta Fafangel in Kosmina zasedla v končni lestvici 18. mesto. Vrstni red zadnje regate je naslednji: 1. MAYA II; 2. Cha Cha III; 3. Podgorka; 4. Ali Baba VI; 5. Pasodoble; 6. Topazio; 7. Clambambes; 8. Merope II; 9. Candide; 10. Merope III; 11. Mechthild; 12. Zisch 8; 13. Štern 8; 14. Umberta IV; 15. Diana VI; 16. Menuet; 17. Na-babbo III; 18. Candide; 19. Sabine III; 20. Fandango. KONČNA LESTVICA 1. MEROPE III, Cavallo-Fa-nia, Pen. Sorrentina 113 točk; 2. PODGORKA, Marušič-Roje, Mornar - Split 112; 3. CANDIDE, Debarge-Calon-ne, Pariz (Fr.) 103; 4. CLAMBAMBES, Adolff-Inselkammer, Starnbergersee (Nem.) 103; 5. TOPAZIO, Coccoloni - Di SE VE Taranto 88; 6. UMBERTA VI, Croce-Sai-della, Genova 74; 7. ALI’ BABA’ VI, Bryner-Peterlin, Lugan (Sv.) 73; 8. ŠTERN 8, Kastinger-Stroh-schneider, Attersee (Avstrija) 72; 9. NABABBO III, Danelon-Toffaloni 71 itd. Jugoslovansko nogometno prvenstvo Četrto kolo uspešno za domače enajstorice V II. zvezni ligi poraz Maribora na domačih tleh - Neodločeno med Novo Gorico in gostujočo Ljubljano Tudi čerto kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezne lige je poteklo brez vsakršnih presenečenj. Vse zmage so namreč pripadle domačinom. V Beogradu sta bili dve tekmi: v prvi je Partizan, sicer s težavo, a zasluženo, premagal borbeno Rijeko za pičlo razliko enega samega gola, Beograd pa si je privoščil novinca iz Nove- ga Sada z rezultatom, ki jasno kaže kakšno je bilo stanje na igrišču. Tretji beograjski predstavnik — Crvena zvezda — pa je moral na gostovanje v Novi Sad, kjer ga je Vojvodina sprejela kakor se spodobi, Po prvem neodločenem polčasu, $o Vojvodinci pritisnili na obrambo gostov, ki so morali dvakrat kloniti, pa čeprav se jim je tudi posrečilo enkrat zadeti mrežo gostiteljev. Medtem ko bodo srečanje tega kola med Dinamom in Hajdukom odigrali danes, je Velež odpravil Vardar iz Skopja, Sarajevo pa je z velikim trudom prišel v borbi z Borcem do dveh točk, ki sta mu pripomogle, da se je vsidral takoj za »velikani« na četrto mesto lestvice. * * # V drugi zvezni ligi je Maribor kljub dobri igri izgubil srečanje z gostujočim Karlovcem. Mariborčani so bili skoraj ves čas tekme v premoči, a te niso znali izrabiti in spraviti zmedene goste na kolena. Ko so se ti končno le prebudili, je bilo za domačine prepozno še posebno, ker so silili v napad, ki jim je prinesel nepričakovano zmago. To pa zaradi dveh usodnih napak, ki sta ju zakrivila najprej vratar Maribora in nato še stranski sodnik, ki ni naznanil off-sida, iz katerega so gostje prišli do zmagovitega gola. * # # V slovenski conski nogometni ligi pa je bilo več presenečenj. Gostje so bili v tem drugem kolu še kar uspešni, saj se je trem posrečilo zapustiti igrišča gostiteljev z zmagami v žepu. Tako so Celjani premagali v Kranju domači Triglav, Kovinar je v Celju premagal domačega Kla-cbvarja, ljubljanski Triglav pa je premočno zmagal nad meščani Krima. Novogoričani so ponovno zabeležili zastoj. V nedeljo so imeli izredno priložnost za zmago in so bili tudi blizu nje. Toda po prvem golu, ki ga je Mozetič dosegel v 9’ drugega polčasa, so popustili, ker so izrabili ljubljanski V nedeljo v Ljubljani Rojko: nov jugoslovanski rekorder v skoku ob palici Atlet, ki je nastopil izven konkurence, je skočil 4.51 m LJUBLJANA, 11. — V Ljubljani je bilo v nedeljo slovensko mladinsko atletsko prvenstvo, med katerim je izven konkurence nastopil tudi skakalec ob palici Rojko. Slovenski atlet je men nedeljskim dc segel s skokom 4.51 nov jugoslovanski Ljubljančan je vse višine preskočil v prvem poskusu. Franc tekmovanjem državni rekord. Tako je najprej dosegel s skokom 4.46 nov državni rekord (prejšnji: Arapovič 4.45), kasneje pa je tega še izboljšal s skokom 4.51, katerega je dosegel v drugem poskusu. A Bet se je sicer dotaknil lestvice, a ta je vendarle obstala. Rojkov rezultat je evropske vrednosti, saj ga postav- lja na osmo mesto evropske lestvice, ki je za letošnje leto naslednja: 4.67 Preussger (Vzh. Nem.) 4.60 Krasovskis (SZ) 4.55 Laufer (Vzh. Nem.) 4.52 Petrenko (SZ) — Barras (Svi.) — Ankio (Fin.) — Hlebarov (Bolg.) 4.51 Hristov (Bolg.) gostje, da so šli izenačili. v napad in Med dvobojem SZ-Poljska Plavalci SZ izboljšali dva evropska rekorda MOSKVA, 11. — Med plaval, nim dvobojem Sovjetska zveza-Poljska so v eni in isti tekmi dosegli dva nova evropska rekorda in sicer na 100 m hrbtno in v štafeti 4X100 m v štirih slogih. Oba rekorda so dosegli sovjetski plavalci. Na 100 m je Leonid Barbier s časom 1’02’T izboljšal za 2 desetinki sekunde prejšnji rekord, ki je od 12. julija 1958. leta pripadal Francozu R. Christopheju. V štafeti pa je sovjetska ekipa v postavi Barbier, Kolesnikov, Me-kelov in Morgačev izboljšala prejšnji rekord za 2” in 8 desetink. Novi rekord je sedaj 4’11”2. KOŠARKA RIM, 11. — Prijateljska tekma v košarki med univerzitetnima reprezentancama Italije in Japonske, ki je bila nocoj v Rimu, se je končala z zmago domačinov z 71:70 (43:17). I. ZVEZNA LIGA Vojvod. : Cr. zvezda ** Velež : Vardar 2:1 : Borac 3:2 % Rijeka *, j *>!! IJO* SLOVENSKA CONSK* 6:1 Triglav (LJ-' Krim Ilirija Slovan ld Triglav (Lj) Rudar Celje Slovan Kladivar Sobota Kovinar Ilirija Ljubljana Gorica Triglav (Kr) O. Krim LESTVICA ,;1 luiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiimimiiiiiiiiiiiniiitniiiiiiiimiiiiiiiiiimimiii Evropsko prvenstvo v hokeju na Jugoslovanski hokejisj klonili Italijanom J V prvih dneh tekmovanja očitna pren Portugalske in Španije n o1 TURIN, 11. — V soboto so se v turinski ^PortJ^ah- i A začele borbe za evropski naslov v hokeju na kota' po prvih tegmah je prišla do izraza premoč v ske, španske in delno tudi italijanske reprezentance. Italija je prvenstvo dobro začela in je v nedeljo gladko odpravila trdovratne Švicarje. Za Jugoslavijo, ki je tudi poslala na prvenstvo svojo mlado reprezentanco, je to prvi nastop v turnirju s tako močno konkurenco. V nedeljo so Jugoslovani igrali s Španijo, kateri so morali prepustiti zmago. Nocojšnja tekma med Italijo in Jugoslavijo se je končala z gladko zmago domačinov, ki so odpravili tekmece s 5:0 (4:0). Gole sta za Italijo dosegla Ta-voni (3) in Bortolini (2). Rezultati so naslednji: V SOBOTO Španija-Holandska Italija-Švica Portugalska-Anglija V NEDELJO Nemčija-Francija Italija-Belgija Špani ja-Jugoslavija V PONEDELJEK Belgija-Anglija Holandska-Švica Portugal.-Francija Španija-Nemčija Italija-Jugoslavija Holandska-Belgija 4:0 (2:0) 3:0 (0:0) 5:1 (3:1) 5:1 (2:0) 5:2 (5:1) 7:0 (3:0) 6:2 (3:2) 4:1 (1:1) 12:0 (6:0) 2:1 (1:0) 5:0 (4:0) 5:1 (2:1) Madžarska-Vzh. Nemčija 3:2 BERLIN, 11. — Z zmago nad Vzhodno Nemčijo s 3-2 (1:0) si je Madžarska zagotovila nastop v zaključnem delu nogometnega turnirja za svetovni pokal, ki bo prihodnje leto v Cilu. Tudi v prvi tekmi, ki je bila v Budimpešti, je Madžarska zmagala in sicer z 2:0. Gole so za Madžarsko dosegii desni krilec Solymosi v prvem ter Sandor in Tichy v drugem polčasu. Za Nemčijo po sta bila uspešna Erler in Ducke. tuf Blejski šahovski Po šestem ^ štirje na vrb BLED. 11 — Na turnirju na Bledu s° ■ * 1 j —— nartih vfc' grali prekinjene P sl;i njih kol. Jugoslova mojster MatanoViC gub pravo katastrofo l».iei ' tri prekinjene Pa fiUi)01 proti Pachmanu, * jStf J Talju. Holandskijf 11U o ,■ ner pa je zabeleži . zmago na turnirju (d. gal ameriškega ve “ ' bila 'vdal P°V, mi našel prom'-"., k!’1" p. Najprej je zamenj * : . ;; i c-o el*c» . to je osvojil še em^jel n* no ustavil najneva protmkovega kife / niji- . i» li- stanje po VI. k®j o8i'(1;’ft granih prekinjen^1 jgljj? fj Petrosjan, dorf 4 točke 1/2^ ^ (r iver- - .je* j Donner 3 1/2, Bi ^ ^ ler 3. itd. Jutri bo Pr0stQii V sf kolo pa bodo ižr -ALOJZ RAVBAR Y viharju 37. TRNOVA «Vsaka vojska doživlja zmage in poraze, toda poglavitno je, da si pribori dokončno zmago nad nasprotnikom. Da pa bomo dosegli to zmago, se moramo še bolj povezati in nadaljevati boj. Imeti mora« mo pred očmi, da brez žrtev ni zmage, svoje žrtve pa bomo najbolje maščevali s tem, da bomo uničili našega sovražnika. Zato moramo priti do naših tovarišev in se jim pridružiti. Ste vsi za to?» «Vsi,» je rekla Darja. Pavle se je ponovno zar gledal v dolino, nad katero se je zgrinjala indiga-sta koprena mraka. Od tam so prihajali odjeki posameznih strelov iz pušk ali rafalov iz mitraljezov, od tam je prihajalo brnenje nemških tankov in kamionov, ki so hiteli proti Ajdovščini. »Pojdemo dalje?» je čez nekaj časa vprašala Darja. Pavle se je zganil, ko da bi ga bila potegnila iz dremavice. Nato je komaj o-pazno trznil z glavo: Da. «Ali pojdemo čez reko?» Pavle je uprl pogled v tla in skušal ugotoviti, kdo je to vprašal. Ni mogel u-gotoviti. ♦Mislim, da bi jo lahko prebredli nekje med Renčami in Gradiščem,, je menil isti glas za njegovim hrbtom. «Kaj praviš ti, tovariš komandir?, Pavle je privzdignil glavo in pogledal proti reki. Napel je utrujene oči tako, da so se zožile v dve reži. «Potrebujem časa za razmislek,, je rekel po presledku. Vedno se je zanesel na to, kar je sklenil po trezni presoji. In zdaj, ko je šlo za prehod čez reko, je mo ral še bolj premisliti, preden se dokončno odloči Ce bi bil sam, se ne bi po mišljal, kod in kam naj gre, tako pa... Ne, ne bi hotel, da bi kateri tovarišev padel zaradi njegove nepremišljenosti in prenagljenosti. Zakaj, kdo ve kaj je na drugem bregu reke. Zdaj ni sicer več slišati streljanja, toda s tem ni rečeno, da tam ni Nemcev. «Mislim,, je rekel po daljšem preudarku, «da bo bolje, če gremo preko nekje med Renčami in Mirnom. Se strinjate, tovariši?, «Se,» je kratko odgovo ril nekdo. «Ta svoj predlog utemeljujem z domnevo, da se je nemška glavnina medtem pomaknila dalje v notranjost Vipavske doli- ne in je zato varneje iti na drugo stran reke med Renčami in Mirnom. Potem pa pojdemo proti Trnovskemu gozdu...» Ko se je znočilo, so se spustili v dolino. Čim bolj so se približevali reki, tem previdnejši so postajali. Hodili so med njivami, posejanimi s koruzo, se izogibali plitkih lokev in preskakovali jarke, obrobljene z vrbami, ter se nenehno ozirali okrog sebe. Ko je prišel v bližino reke, se je Pavle, ki je hodil pred tovariši, ustavil in dal z roko znak: Stoj! Potem je napel sluh. Reke, ki je bila tam precej globoka, ni slišal. Rahla sapa je razgibavala grmovje, na katerem je šelestelo odmirajoče listje. Drugih glasov ni bilo slišati. Toda to ga ni pomirjalo. V tej tišini je bilo nekaj prežavega, zavratnega. Morda pa je to samo varljiv občutek, je pomislil. Na pol se je obrnil in z rezkim zamahom roke dal znak: Na- prej! Tovariši so mu sledili. Ob reki so spet prisluš- kovali. Ničesar niso slišali razen tihega polzenja toka. Potem so nekaj časa hodili vzdolž reke, dokler niso našli mesta, pripravnega za bredenje. Sezuu so se in zabredli v vodo ki jim je segala do kolen. Na drugem bregu so se o-buli in šli naprej. Pavle, ki je ves čas stopal na čelu majhne kolone, se je o-lajšano oddahnil, ko so i-meli reko za seboj. Nenadoma se je iz bližnje koruze usul plaz krogel. Zaseda. Pavie je skočil za bližnje drevo in oddal kratek rafal proti Nemcem; nato se je pognal za tovariši, ki so bežali nazaj proti reki Vtem sta padla dva tovariša, ostali pa so se razbežali. Pavle jih je klical v prizadevanju, da bi jih spet zbral; a zaman. Nakrat je začul enega od njih, kako je začel klicat, na pomoč. Pavle se je zapodil v tisto smer. Bilo mu je jasno: nekdo se utaplja. Ko je pritekel k reki j& glas potapljajočega se utihnil. «Utonil je,» je z grozo pomislil Pavle. «Nesrečnež se je nemara pognal v reko, da bi pribežal na drugo stran, ker pa je bila pregloboka in ni znal plavati, je utonil.» Nekaj časa je begal vzdolž reke, toda bilo je pretemno, da bi mogel najti utopljenca. Naposled je skrušen obstal kraj reke, sam, strašno sam. Tedaj se ga je lotilo občutje popolne poraženosti. še nikdar se ni čutil tako globoko prizadetega. Nič ga dotlej ni še tako silovito pretreslo kot ta udarec. čez čas je nekje prebredel reko in krenil nekam navzgor. Kakor omotičen je taval med njivami in po travnikih, se spotikal in o-potekal ves mrk, razočaran in prevzet od bolečega občutja premaganosti. Zdaj se je namenil domov. Mora iti pogledat domov, si je dejal, potem pa pojde spet k partizanom. Trudoma se je vlekel čez polja in zamočvirjene travnike, izogibaje se naseljenih krajev, ker so vse zasedli Nemci. Nekje je nedaleč pred njim siknila pod nebo raketa in s slepljivim žarom obsijala prostor pred njim. «Nemci!» ga je prešinilo in obstal je kot vkopan. Raketa je nekaj trenutkov obvisela v zraku, se u-trinjala in slednjič ugasnila. Komaj se je oddahnil, že je v krivuljastem loku prhnila v noč druga raketa. Spet je zadržal dih m napeto spremljal s pogledom raketo, ki je počasi padala v smer, kjer je stal. Nekaj trenutkov zatem sta šinili kvišku dve drugi raketi, ena nekje desno, druga pa levo od r.jega. Ko sta se razprhni-li in ugasnili, je Pavle pomislil: «Na levi so Nemci, na desni Nemci, tokraj reke Nemci, onkraj... Le kaj je tam?» Spet se je približal reki in jo nekje prebredel. Toda tudi tostran reke je povsod čutil bližino Nemcev. Iz bojazni, da bi u-tegnil spet pasti v kako zasedo, Je skienil, da počaka jutra. Zavil je v bližnji akacijev gozdič in se- * de’ na tla. Trepalnice so mu samohotno zlezle skupaj, vendar ne le da ni smel zaspati, ker bi ga u-tegnili v spanju presenetit1 Nemci, ki so vsepovsod stikali za partizani, tudi ni mu bilo do spanja, čeprav je bil neznansko utrujen. Sedel je naslonjen na neko drevo in razmišljal o tem, kar je doživel tiste dni. Toda v trudnih možganih so se mu misli zapletale in cefrale, tako da ni mogel niti enega dogodka v celoti obnoviti. V presledkih so mu misli uhajale tudi domov. «Kdo ve kako je doma?* se je spraševal. «Kdo ve, al’ niso Nemci vse pobili in požgali hišo?» Toda tudi misli na dom so se mu trgale in se razblinjale. Ker ni imel ure, se je čedalje nestrpneje oziral po temnem, a sicer zvezdnatem nebu, da bi ugotovil, kako daleč je še do zore. Ure so lezle z morečo počasnostjo, in zdeli se mu je, da traja ta noč že celo večnost. Ko se je naposled le zda- nilo, je vstal in_^ pO^u dalje. Hodil Je p 0 $ hribov, kjer so » ^ bili vinogradi. u^ sj *J časa je P°6>val ‘djeIy zorevajocim S1 po?0 ^ žejo in glad- a 9 r javljal --491 sguiera. To je nakopravnih lovce pon1' / več za Donnerja. in A/ spretno manipul'ra ■ kanec se je vd£ preden je njeg°v . pravil novo dam°- ti P* \ V središču PoZ^arti)» tijo f S bila prekinjena P / novič-Portisch. 2.. strokovnjaki ocen -ljeno za TrifunoV k mel ob prekinitvi ; \l J Toda jugoslovan j t.J ster si je z izreklo našel proble1?, se je ust trenutkov, se jeU krog sebe, nat je f prej. Tu pa f9 jjr Nemce, ki s° gmajnah za P9 arH J kje je videl tT up) U ki so daleč Pre ..j P£ jt- kali reko in 29 Je fjt On Pf s« j proti Krasu. — dalje svojo P° otfesj kakor ni moge ^J čutka brezupn® jZ f> sti, ki je izhaj9 ^ ve notranje rff e t^ J Nekje je mal° skupino Neme® '^ f. j se je zasukal tef v’P'V Nemd » nj1”1’. s« ’J v breg. Neme* pj ( streljali za nj' ■" izmučene noge ».p- bupno vztrajn J v strmino, dok ^ , varnem. Tedaj ,e F/ zgrudil na tl*- V J burno utripal , jgi.. ka je krotil j pljuča. ^nje 1 (NadalieV