2. številka
Izdanje za torek 4. januvi
(▼ Tr»*», v tor«k ajatraj dne 4. janavarja 1898 }
trikrat aa tedoa t iaotto ia-
likaj« p«
'ujlk ob t«*klM, 6*«»tl(th
i« lObolRh, Z jat ranjo iadattje »*' Saja eb t. ari ijatraj, votorna pa 1-
^rriilit I« iliiiviU aapra| M »rn priložoao mtiIiIm m »prava M •Ur«.
PimbKd« Itavilko dobivajo v pro-^.itMtiih tobaka v Irrtu po S nvJ. turan Trata po 4 bt{,
■ II
Tečaj XXIII.
EDINOST
Oflaal M radona po tarif", » -potita; ta aaaiore t dabaiimi Arkanai to plaća1
Jroator, kolikor <>b»a*a narodnih vrati odana, oatartniaa in javne lattvaio, aaAi afiaai itd. ae računajo po porod o
Tai dopiai aaj ao poAiljajo areda'»t* lliea Caaoraaa H. iS. Vaako ptaaao aaa l biti frank orano, kor nofrankornaa m ..'j •prejemajo. Bokopiai ae na Trajajo.
N^riĆaino, reklamacije 11 oglas« »pr* je>»a «pr uvniitvo ulica Mollr., p i * ■ aolo h*t. S, II. nadat, Naroftnino in ogiaM ja plaAerati loco Trat. Od^ta flija ■• proato poštnina.

Italijani in Remci v Trstu.
i.
„Alldeutschlands aiidlichste
Orenzfeste , . ......."
,D. Wacht" od 23. dec. 1897.
Mi amo se že opetovano bavili z razmerjem med Nemci in Italijani v Trstu. To so zavezniki, veliki prijatelji — proti nam! Da: proti nam in le proti nam 1! Kjer ni nas, kjer je odpadel ta objekt vsajemnega jim sovražtva, tam je tndi zgi-■olo nemako-lasko prijateljstvo. Le ono sovražtvo proti nam, ki je jednako intenzivno na laški in na nemški strani, omogoča, da so si tu zavezniki Ijndje, ki ae sovražijo drug dražega iz globine svoje duše. Sevražtve do Slovanov je ustvarilo ta najnenaravnejo alejanco, je spravilo ped jeden dežnik Ijadij, ki se po svojem resničnem čustvovanju stri« njajo istotake, kakor se strinjata ogenj pa voda. Vsa zavratnost, neiskrenost in nenaravnost razmerja med Nemci in Italijani se nam kafte v raznih pojavih, zlasti od nemške strani, ki se ponavljajo perijodično, čim so gospođa malce pozabili — na na,«. Tako je bilo v zadnji čas več izjav v »Grazer Tagespoat*, ki so izzvale ostre pole mike od strani „Piceola". Najjasneje pa je izbrbljala celjska .Wachta", da so konečni cilji Velenemčije naperjeni proti Italijanom v Trstu istotako kakor proti Sloveucem, Razlika bi bila le ta, da bi pan-germani hoteli pohrastati najprej nas, potem iele ■aj bi prišli na vrsto — Italijani.
Toda Čujmo najpopred, kako celjska ,WachtaM izdaja velenemško idejo in nje cilje, oziroma čut-stvovanje Nemcev do tržaških Italijanov! Pod naslovom „Deutsch-Triest* objavlja namreč nastopni članek:
„Ako se povraćamo k dejstvo, da je Trst nekdaj spadal k nemški zvezi, in ako motrimo sajedno današnje odnošaje v tem me^tn glede na njega nemštvo, potem se nam nthotč usiljuje vprašanje, zakaj nam nemštvo ob Adiiji ne kaže veselejših napredkov ?
PODLISTEK.
6
Nekaj iz Brkinov.
(Narodno blago, uredil It o Tro i t.) Živalska imena: Pika — o?ca s kako piko; bete — bela ovca: bluša itak bela, škabča — črna. Črni pravijo tudi: murka; ako ima črna ovca lisasto glavo, je tudi - kola. Rožka, ako ima roge. Vrba - črna krava; na vipavskem „čadaM (prim. Erjavec: Popotna torba). Čedin — črn vol, osin
—	pšenične dlake.
Nekateri nenavadni izreki bi bili: žena znebi
—	če porodi pred časom ; Vipavec hi rekel, da se „prezgddi". U »A doba — v tem časn.
Sklanjo imajo Brkini v obče pravilno, le dvojine, kakor povsod, malo poznajo.
V lokala rabijo vselej .i« pri samostavnikih možkega in srednjega spola, n. pr.: na klobuki, na mest; itd. V govora kaj dobro razločujejo č in č. Brkin ne poreče n. pr. Kovačič, temveč Kova-čid; sploh pa pri samostalnikih, končujočih se na č, izgovarjal ga bode kakor Hrvati: <5. Kakor je Hrvatu dobro znano, kedaj mora izrekati d, t*ko Udi Brkin tega nikdar ne potrga. Snčno prikazen imamo na zgornjem Kr su.
Glavni znak, po katerem moreš pogoditi Br-kina na prvi hip, je ta, da rabi konsekventno me-
1 Glavni vzrok tema — kar treba pripoznati vsakako — tiči jedino in samo v nemških Trža-nih samih. Ako bi mi v veliki večini nemških drnžin tržalkih hoteli najprej iskati nemške narodne zavesti, našli bi ati povsem pokvarjeno ali pa prav nikake zavesti.
O zadnjem ljudskem štetja je bilo dokazano, da v Trsta živi 8000 nemikih duš. Ako pa po-števamo slepenia, sedaj znana v obče, katerih so se posluževali tedaj, da bi napravili čim več Italijanov, pripoznati moramo, da je ob Adriji lepo število naših porojakov, ki bi m<gli storiti veliko več, nego se godi sedaj, za svojo najvišo last, za svoj narod.
Osemtisoč Nemcev! Koliko bi lahko storili ti t In ako bi bilo usojeno le osemdesetim rojakom, da morajo na obali Ađrije živeti in delovati, bila bi že tem osemdesetim svta dolžnost, da so Nemci od glave pa do pete 1
Toda, kakor hitro so prišli Nemci v Trst iz severnih logov „Ostmarke" ali iz nemflke drŽave doli, raznemčnjejo se »koro navadno. Dejstva dokazujejo to.
Seveda treba, ako hočemo biti pravični, pripoznati razveseljivo okolnost, da bije tu mnogo-katero zvesto nemško srce, katerega ljubezen do svojega ljudstva se ni omajala v osamljenosti in zapuščenosti od severn'h bratov-rojakov.
Nemci tujci, ki prihajajo sem doli, naj bi ne pozabili v prvi vrsti, katera jim je dolžnost, ako prihajajo ▼ deželo, v mesto, kjer preti Nem-štvu iiajvefia nevarnost. Tu naj bi razvili v vspešno delovanje vso svojo vednost in možnost; ter naj M pred vsem visoko držali črno-rudeče-zlati prapor ter zbirali okolo istega vse, kar je nem^kaga, da bi se ukupno borili za prava našega naroda na obali jnžnonemškega morja! Žal, da se le redko vrši tako. Čim je Nemec stopil na tržaška tla z namenom, da ostane trajno tu, se že vzbuja v njem hrepenenje, da bi se priučil italijanščini čim prej. Da-si je to pripoznanja vredno v mnogokaterem
sto k priljubljeni ma 6, »ko tema sledi kak samoglasnik, n. pr.: fcenšče, mesto žanske, mošdi mesto možki, srade itd.
Naj mi bode dovoljeno navesti Še odlomke nekaterih narodnih pesmic v Brkinih. Predmeti in motivi so petju takaj isti, kakor dragod po Slovenskem. Na pr.:
Ko sem še v zibči b'la, Ljub'ca, saj zdaj ne m*-Sem ti obljubila	ram več za te,
Zdaj očka mi ue dajo Ker očka mi ne dajo v-vzeti te.	zeti ti.
Adijd, adijo ljub'ca moja, Saj ti več ae boš moja. V slovo : 1. 2. Žaluj, žaluj, dekle z menoj Še nocej bi rad pri teb' Saj ne boš vtč, kakor nocoj;	zaspal, !
Zjutraj pa v kasarni stal. i 3.	4.
Ljub'ca, če maraš kaj zame V kasarni je en širodi j
[pl»c. ;
...(manjka; nicer se ponavlja) Se bova vid'la vsaki čaa Tu je odlemek šaljive ali vsaj malo dosledne pesmice:
Prav žalostno sem stal, Ker sem slovo jemal, Se ljub'oa jokala je. Jaz sem se smejal.
pogleda, vendar bi kazalo, da bi v tej italijanski dobi nčenja ne zatajevali in silili od sebe svojega nemškega bitstva. Mesto da bi na ulici govorili v materinem jezika se svojimi rojaki, pa raje lomijo italijanščino na aprav izzivalen način, kajti želja po polaščenjn ae zadovoljuje raje najgroznejimi in najkrivejimi italijanskimi oblikami, nego pa s pravimi našega plemenitega in blagoglasnega jezika nemškega.
Komaj da se je se silo in naporom prinčil nekoliko italijanskih drohtin, hitro jih hoče porabljati koristno. Najlepšo priliko v to nudi Trsta ženska mladina. Koliko pripovedujejo vendar v naših nemških krajih o lepi in zapeljivi italijanski ženi! Koliko je vendar čitati o njej v mnogoštevilnih pesmih, remanib, pripovedkah, ki se sučejo v mladostnem dahu nemikega mladeniča! Saj tudi v Schefolnovem .Trompeter von Sakkingen" toži Margareta, ko se poslavlja od ljubimca: ,In Welschland, da sind die Frauen so schon.....u
In laške bo v resnici ujele mnogoka-tero srce nemških mladenifiev. Mnogo zakonov se sklepa ta med Nemci ia Italijankami; a otroci, izhajajoči iz takih zakonov, posUjajo navadno mali Italijani. Materi na ljubo pozablja o5e nemški jezik ali vsaj ne govori lega jezika v krog« svoje družiae, kajti tu kaže žena navadno več narodne samozavesti, in ne le, da noče odpustiti od svojega materinega jezika, ampak hoče čnti, da tudi otroci kramljajo v staroznanih glasovih.
Otroci zahajajo v šolo — najnavadneje v italijanske zavode, ker le-ti so, kakor trdijo, veliko l&glji Tam so govori med učenci izključno le italijanski — to je jezik, ki provzrofia, da se ježe lasje poznavalcu, zlasti v nemških zavodih.
Takozvana nemška mladina v Trstu je v prvi vrsti jako pairijotična, kliče na7dašeno tEv-viva", kadar igrajo cesarsko pesem, čita posebno Ijubezutjo .D^camerone* od Boccaccio- a ter ra«.ne moderne pisatelje francozke. katerih romani in igrokazi se odlikujejo po posebno kričečem realizmu. Schiller, Gothe, Korner, Jahn in drugi nem*
Ob zaključku naj oprosti blagovoljni čitatelj, ako dodam še nekaj o strahovih. Kakor povsod, tako tadi v Brkinih nismo svobodni nekih viiih bitij med bogovi in ljadmi. Brkini posebno veri-jejo v strahove. Ti se obično prikazujejo med 11. in 12. aro po aoči. Oni človek jih navadno vidi, ki se jih ne boji; strahopetec jih ne bode videl. (Ta izrek je nekako v nasprotju s trditvami dragod). Križ potov, ali tam, kjer vodi steza čez kak jarek, tam kaj radi videvajo strahov. Prikazen strahov so luči, ki ee premikajo iz kraja v kraj. Čestokrat videvajo tadi bele žene, čujejo ječanje, ki drvi iz tega jarka t oni. Na potokih ho kočije, pod katerimi pa gori ogenj; kočijaž goni ter poca z bičem tako, d:» let< konji kakor blisk. V kočiji sede gospodje z cilindri ter se malo menijo za vse, kar je okoli njih. Bržkone so to sami peklenski hudiči.
Da ne završim s tako strašljive besedo, hočem še kakor ne*filolog tolmačiti pomen: Brkio. Koračnica „in* je večinoma gnlivna — deblo ali koren ie „brk"! to je torej človek z brk»mi. Gr-divao končnico so dodali gotovo radi tega, ker naše pobožno ljudstvo sploh bolj ljubi gole obraze. Ali takaj nomen ion est omen.
(Zvršetek).
ški velikani duha up -iit-vijo od malo katerega. Iq med tem itdkimi tO iiavadtto uDi, ki hran jo zvestobo svojemu u< mrkemu naivdu do pozne mosk° dobe.
Prezapeljivo, ioevabljivo je t« življenje in Trvenje ob Ad;iji. Zakotne ulice v starem mestu vabijo veliko prijazneje, nego pa priprost) nemško ognjiSče. — Zapeljivi pogledi Italijanke so opojni veliko bolj, nego i » nemška devica svojim priprostim jleojenitiui in milim bitstvom.
Nemci, nazaj k Nemstvu!
Buriti, vojevali in, aku treba, izkrvaveli moramo za nas nemški plemen.ti iio.rod ob Adriji. Kajti nemška so tla, in mesto naj ostane in mora ostati, kar je ; VsenemČijt na/južneja obmejna trdnjava.
Dunajsko dijaštvo v I. 189P
Dunaj, 30. dec. 1897.
Sedaj, koncem leta, ko se delaj« povsodi -skiepui računi, ne bo napačno, ako se tudi »lov. dijaštvo ozre na minulo leto 1897. Kako sao gospodarili ? Kako mu u se pripravljali za prihodnji •voj poklic kakor učitelji, kakor voditelji naroda slovenskega ? Ali smo si bili v svesti te svoje j ■•loge P
Učitelju tieba pred vsem, da je popolnoma ' vešč v svoji stroki; vpraša se torej: kako je s strokovno izobrazbo slov. vstučilisčnikov ? Merilo ■i seveda m*rej o biti le ▼spebi na skušnjah, in ; ako naj npoftLevnm še pridnost, tudi trajanie stadij. Kar se tega tiće moram izreči v obče Se prav > dobro sodbo o dunajskem dijaštvu. Skušnje dela ta večina Slovencev z dobrim vspthjm in skoro brei izjeme ob pravem času.
Toda: ali zadostuje to na sploh za izobra- ; ženega Slovenca ? Za nobenega ne 11
Ne samo, da šolska strokovna izobrazba ni* , komur ne zadostuje za življenje, Slovenca ue koristi nimalo. Kedo pa se zaa izraziti slovenski o strokovni stvaieh? Le poslašajte nas in slikali boste, da govorimo o znan* t v u, s prav zelo redkimi izjemami, vedno le, fle oe 'izključno, pa ' vsaj na pol — v tistem slavnem ljubljanskem žar-fonn — v nemške« jeziku. Pretužno, da je taks I Prežalostno, da se komaj */a Slovencev izobražuje v : na pol slov. nižjih gimnazijah, in da se vsi izobražujejo na popolnoma nemških vidik gimnazijah! To ! so vspehi naših poslancev pa tudi naših učiteljev; to \ je sad tolikih bojev in tako dolgotrajnih bojev! Se j veda, saj se Slovencem z drobtinico že pomiri vsa lakota po slov. samostojnosti za dolgs dobo, včasih pa te obljubljena drsbtina zadostuje za par let. • In slovenski politiki govore bombastično o svojih vspehih. Strankarski in osebni interesi uničujejo .< vse daljše in više cilje, ki so se povdarjali neke- ! daj, kakor conditio sine qua nun, o katerih se pa I sedaj le še govori ob izrednih prilikah trenotnega ' udruženja. Kje je narodna odločnost, kje dobro 1 organizovano časopisje, zanimajoče se za celotni n ar o d ?i
Toda nat se vrnem! To živo pomanjkanje v strokovni izobražbi za nas Slovence na jedni strani, na drugi spopoluovanje znanja samaga, so privedle baš medicince iu naravoslovce do tega, da so si ustanovili svoje omizje, kjer naj bi se zbirali vsaki teden po jedenkrat na strogo znanstvena preda ▼anja v slov. jeziku. Omizje ima ob jednem namen sestaviti ua podlagi predavanj znanstveno, naravoslovno in medicinsko terminologijo, ob jednem pa pripravljati pot -lov. strokovnemu listu. Omizje be alavilu jauuvarija mtseca že svojo obletnico. Ravno tako nurljivo je bilo tudi omizje jezikoslovcev, ki se je ustanovilo kmalo potem. Tudi to omizje ima redna predavanja, združena ob jednem z znaustvenimi pogovori. Tudi to omizje ima namen vaditi svoje člene v prevajanju klasikov na slov. jezik, dalje razmotri vati slovstvena vprašanja in osobito slovensko slovstvo. Ob istem času se je ustanovilo tudi omizje zgodovinarjev in geografov, o katerem pa, žal, ni letos čuti ničesar. Tudi jariati niso mislili zaostati iu so se ubrali na pogovor, toda dalje pa tudi niso prišli. Obžalovati so mora, da niso uvideli tudi juristi, da je tudi v njih še mnogo prilike za delovanje. Bes je, da juristi imajo že svojo terminologijo;
•) Moralno odgovorno« za vsebino toga Članka motajo nositi gg. dopisniki sami.	op. ui.
toda, kaj pa pravi narodno gospodarska in nocijo-loška veda sploh I Ali bi se ne dalo ravno tu najti še obširno polje še ne zcrpen vir in za nas Slovence odločilen faktor, kjer imajo mnogo, pre« mnogo hvaležnega dela za vedno ? Prepričan sem, da bi se tega omizja radi udeleževali tudi nejuristi. Tovariši juristi, na noge, ua delo 1 Saj ravno vi ste poklicani v prvi vrsti za politično delo. A kaj vam politika brez temeljitega proučavani« narodnega gospodarstva ? I
Ako pogledamo torej na l«to 1897., moramo reči, da je nekoliko, ali recimo precej bolje, nego prejšna leta. Le pogum, le vedno naprej t Delajmo tiho, delujmo pa vestno iu vstrajuo, saj pride čas, ko nam bu mogoče pokazati sadove »vojega trada, saj pride pa tudi čas, ko nam bo treba dajati odgovora pred narodom slovenskim t
Leto 1887. je za slov. visokošolstvo važno še v nekem drugem ozirn ! Začetkom maja nekako je sprožil vzorni in vsestransko delavni Ijabljan* ski župan, gosp. Iv. H r i b a r, že davnej v srcu marsikakega dijaka tiho zaželjeno misel: dijaštvo naj se pokaže pred slov. javnostjo z dijaškim shodom. Dunajski visokošolci so se oprijeli takoj te misli z vso eneržijo. Stopili so v dotiko z drugimi slov. vis< košolci in začeli delati priprave. Toda čas je bil silno kratek, korespondenca je mnogo zavlekla vse priprave, zaradi tega se je shod odložil za jedno leto. Prav slabo je oeveda vplival na dijaštvo tndi organ »narodno-napredne* stranke, ki je v slabih slutnjah pisal dne 6. junija v svojem listku, da je najel kongres čeških dam posnemovalca v podobi naših dunajskih akademikov, ki hote prirediti v počitnicah velikanski kongres, sklepati imenitne resolucije, ki prav gotovo reiijo propada nalo politično iu nar. - gospodarsko politiko...." Tako pile slov. Časopis, tako piše organ narodne stranke.
Tako se nam roga list, kateremu se včasih, dasi le redko, sanja, da je slov. akademikom še vedno dovoljeno najponižneje spremljati politiko naroda. Saj druzega ie dolgo časa uiso mislili o slov. dijaštvu: smeš me spremljati, toda tiho moraš biti, dokler ti ne rečem: vpij ,živk>w. Naj spomnim tu le na oni sneni .kaj pa je tebe treba bilo" ob porodu Vesne, naj spomnim na shod saupnih mož, ko so vse resolucije slov. dijaštva (mej temi tudi zahteva, da naj stopa vodstvo stranke ob vsaki priliki z iatim v dotiko ter mu izroča posebno agitatorično stran delovanja) odklonili z a tem elit vi jo, da jim £as ne dopušča, da bi se „že danes" bavili s temi resolucijami. Tisti „danes" še sedaj ni prišel in bi bil seveda tudi zamujen že zdavnej!
Tako je narodna stranka škodovala mnego stvari, sebi in svojim pristašem. Nikakor nočem biti krivičen in zato moram priznati, da tudi dijaštvo ni popolnoma brez krivde, da nima sedaj faktično skoro nikakega ugleda več. k pomisliti je, da je bilo dijaštvo brez opore, katere mu je vendar-le treba, katere pa mu ni dajala lastna stranka.
Dandanes so se razmere predrugačile. Na* rodna stranka bi morda rada imela slov. dijaštvo za seboj, pa dijaštvo v večini ne bo moralo k njej. Na nas pa je. dragi tovariši, da si pridobimo zopet ugleda in sicer da si ga pridobimo sami, oprti na svejo lastno mladeniško moč, eneržijo in navdušenost.
Na noge torej, na delo ! Poprimimo se zopet pričetega dela, pripravljajmo se ve3tno in vsestransko in pokažimo formalno in faktično svoje mišljenje pred slov. javnostjo na obfcedijaškem shodu v Ljubljani.	X.
Polltlike vesti.
V TRSTU, dne 2. januvarja 1898.
Prva beseda. Minol« sobote je vspiejel novi nam. tržaški, baron Q<Jss, uradniško osobje namestništva in tukajšnjega policijskega ravnateljstva. Na nagovor dvornega svetnika Krekieha je odgovoril goipod namestnik, da ga o nastopu tega težavnega mesta, spojenega z veliko odgovornostjo, osrčuje zavest, da ne prihaja kakor tujec v to dežeio. Spomnivsi se svojega prednika je nadaljeval: ,Tudi v vas, velespostovani gospod dvorni svetnik, vidim ouega, pod čegar neposrednem vodstvom mi je bila sreća, da sem služboval nekdaj. Tndi v novih razmerah se bodem dajal voditi od
cutatva visok-gi spoštovanja, ki um jr- uavdajalo takrat do vas. Tudi med vami, gospodje m ji, vidim m uogo katerega starega znanca, tudi vas pozdravljam kakor sotrudnike v najviši sinžbi, kakor oni uradniški zbor, ki je po zaslugi mnogoletnega izbortiega vodstva mojega gospoda prednika vzdržal in utrdil izvrstni glaspo-litiške uprave na Primorskem.
S tem m: odpada naloga, da bi vam označal smćr za bodočnost in omejiti se moram na prošnjo, da nepremično vztrajate na dosedanji poti. Po'»nogostranski dotiki s prebivalci te pokrajine v prejšojihjčasih stopil sem Iu pred razmere, ki po mi že znane deloma. Vendar ne bodena mogel pogrešati vaših vestnih nasvetov in vaše izdatne podpore, in vas prosim, da mi privoščite to podporo v polni neri*.
Naravnost treba povedati, da je v tem govora akcentov, ki nam ne zvene prijetno. Ker pa je težko ugibati že sedaj, v koliko so tu govorili resnični nameni za bedočnost in v koliko le dolžna iu običajna uljudnost, menimo, da ne bi bilo umestno, ako bi hoteli razvijati že danes svoj« misli. Ta jedna opazka pa nam bodi že dovoljena, ker tako zahteva naš odkriti značaj :akoostane smerpolitiške uprave stara, ostanemo stari tudi mi v svojem r a z me r j u do nj e 1!
Pretvarjanje najdrzneje vrste. Tržaški »Mattiuo" je dobil zopet novo obliko in z obliko tudi novega gospodarja. Vidni gospodar mu je sedaj tiskar Tomasich, a kdo mu je nevidni iu resnični rednik ? To je sedaj veliko vprašanje. List I je seveda objavil svoj novi program, ki pa je zelo | zelo podoben — staremu. Zatrja svojo zvestobo j do vladajoče hiše. To bi bilo dobro. Liberalen | hoče biti. Tudi to ue bi bile slabo, ako bi hotel j umeti svoj liberalizem v zmisln pravičnosti do vseli. , Zvest da hoče biti zakonom in ustavi. Nasproti rasnim narodnostim se hoče vesti koncilijantno, da j bode možna harmonija v ukupnosti. Spoštoval bodo j vse narodnosti, da bode smel zahtevati, da morajo [ tudi drugi spoštovati njegovo narodnost.
Tak« je pisal prenovljeni in prerojeni ,Mat-tino* v svoji prvi letošnji številki. To bi bil nekak nov pregram.
Ali pisal je tako le na čelu In le v prvi koloni svoje prve številke. Takoj na isti strani, v peti koloHi pa je napisal komentar, ki je kar prtkopic« nil in postavil na glavo vse lepe — besede iz prvo kolone.
Tu govori o delovanju bivšega namestnika in pozdravlja novega. Pripoveduje poslednjemu, da v Primorski je vse v najlepšem redu, da vlada popoleamirmed narodnostmi.
Po menenju „liattinovem" se nam situvacija na Primorskem kaže tako le: ta na Primorakea vladajo najnormalneji oduošaji, naj-mirneji in najredaeji. Z jedne strani uaraščujoča omika iu civilizacija, od druge strani resno in neumorne delo viteza Rinaldinija sta postala činiteljima razvoja, napredka in miru med narodnostmi v deželi. Če tudi v našem mestu — kjer se stekajo vse sile pokrajin« — najhitreje švigajo iskre sperov, se je vendar vznemirjalo navadno le površje vodovja, ki se je pa vsikdat u-gladilo zopet in je v svoji jasnosti odsevalo uaie lepo soluce.
Torej po vse a, kar se je godilo lota ia leta in sosebno letos v spomladi; potem ko je jedna sama stranka — in to najuelojalneja — dobila toliko moči v roko, da mora vihteti svoj kruti bič nad vsem prebivalstvom, na egromno škodo večino prebivalstva in državue misli, in ki je svojim brez-primerno nasilnim, krivičnim in nelojalnim posto* panjem takorekoč potisnila v zapore na stotino ekzistencij in z istimi zajedno v nesrečo istotoliko nedolžnih rodbin; po dogodkih letošnje spomladi, ki so provzročili, daje večina prebivalstva vzkračena na nečuven način na svojih pol. pravicah m ki so zakrivili, da v onih, ki so trpeli to krivico, še sedaj vstrepečajo srca v ogorčenja — po v*em torej, kar se je godilo leta sem in še posebno letošnja spomlad', mogla se je še oglasiti brezobrazna duša s trditvijo, da so v nas odnošaji naju >rnniueji in da vlada tu najlepši mir med narodnostmi. Ne vemo, čemu naj bi se čadili bolj: ali brezobrnznosti, ki je mngla napisati tako uditev, ali pa nalalnji brezobraznosti „Mattinovi", da se vrhu tega
hoče ks.itti *akor list, ki hoče biti koncilijaaten iu p avičeu d.i vseh I
Ali ti bili rad;, da nam ne bi trebalo govoriti o tem, kat je bilo; ali na taka, drzna pretvarjanja treba reagovati in čutimo prisiljene, da se oglasimo čim prej tudi ua sličen članek, ki ga je tiila priobčila .Tiiester Zeitung".
Papežev jubilej. Blagor Njemu, čegar častne dni praznuje — ves svet! Od vseb strani viega sveta prihajajo poročila, kako iskreno so se kristijanske duše udeležile jubileja Leva XIII. Po vsem svetu, kamor koli je posijal žarek fenomenalne modrosti veleuma na sv. stolici v Rimu, povsodi so hvalili milost Bažjo, da je poslala človeštvu takega apostola miru, krščanske ljubezni iu •pravljic osti.
Tudi naš cesarski dvor, ki je na glasu po »vojem verskem mišljenju je sofiutstvoval naj iskre-neje na tej alavnosti. V imenu cesarjevem je dojel na nuiicijatnio ua Dunaju čestitat viši dvornik knez Liuiitenstein; ce^aričina udova Štefanija in vojvodi Rajner in Viktor pa ata prišla osebno.
Ruski glas o Madjarih Ruski list „Hali-Čanin" iu za njim v Parizu izhajajoči aNord«, sta objavila članek, v katerem odločno obsojata fana-tisern iladjarov iu qjih besnenje proti nemadjarskim narodnostim. Ta pojav je tem vaineji, ker se zlasti poslednjemu listu pripisujejo zvezo z odliSnimi krogi ruskimi. Članek pravi, da tudi vsa protekcija nem-ikega cesarja Madjarom, je popolnoma obnemogla, ko gre za to, da bi se le navidezno civilizovane ljudsUo prelevilo v resnično civilizovano. Madjari ao manj vredno pleme v primeri z drugim narodnostmi. Sredstva, ki jih rabijo Madjari, nimajo nič eivilizatoričnega na sebi. Je-li mar to iin civilizacije, ako Madjari konfiskujejo Malorusom in Slovanom denar, nabran za uarodne šole ? Toda Madjari gredo Se dalje. Kakor njih sorojaki Turki, ki ao si nabirali jauičarjev, tako tržejo tudi Madjari deco iz rok slovanskih starilev, ali pa jih pošiljajo v madjarska zavetišča, kjer jim ucepljajo v srca sovraštvo do lastnega naroda. Članek omenja nadalje nujnovejega nasil*tva: pomadžarjevanja krajevnih imcu. Cdlo to so zahtevali najhuji fanatiki, da bi ogerska pošta odrekala odposlatev vsem pismom v inozemstvo, ki nimajo madjarskih naslovov. Po takem ti fliberalci" ne bi hoteli pomad-jariti samo Ogerske, nego ves svet! Vlada sicer ni aaegla pritrditi tej blazni zahtevi, pač pa je sklenila, d* zapleni vse slovanske in tumunske šolske knjige, ako imena v njih nimajo madjar*kib označen j. „Nord" vskiika v zaključku članka: ,Et un pays a ancore I a prčtention de s'appele „evroptfen" et „civiliač: (Iu taka dežela bi zahtevala še, da bi jo nazivali »evropsko* in „civilizirano* 1)
Različne veati.
Slovesnosti uvsdsnja novega civilnega prav-sega postopanja, ki se jevriiladne l.t. m. prisustvovali razven gosp. predsednika višjega sodišča vit. Kiadiger-ja in predstojnikov drugih sodnih uradov tudi skoro vsi tukajšnji odvetniki in notarji. Slavnostni nagovor je izusti gosp. dvorni svetnik Urbančič.
ti. zbirka nabranih in izkazanih darov za družine okoličanov obsojenih radi volilnih izgredov : .Zagorski Sokol' nabral o odhodu
g. Kopri v ca......... 7 gid. _
Kolar Anton nabral pri:
Franu Kolar......... — ,60
Hiilmeitu.......... . 9 50
G^r^ov.......... _ B 25
Antoniji Podbersič...... — ,60
Rih. Novak......... . 50
Stef R'banč......... . 50
C. Piva........... _ B so
Tjesimirovnn......... _ B 30
Biirklerju.......... . ,20
Mauerju........... _ B 2o
Repicu........... . 20
Le*cu......- ' io
Clieeku........... - , 50
Modicu........... . 2o
Sebe cheriu ....	_
T, , I	*	..............»
Palčiču.............._ tn
r i x	— »oU
Lavncu........... 1 _
Pužarju.........* * __ " 50
sam nabiratelj dal....... . ^ B0
skuP*i •	14 gid. 85
„Slovenka1 S trm ^dattienu *»o dobili vsi n»si o *ro:n;ki tu li prvo itev Iki »Slovenke* na ogled. K !or n* tabli na >čiti ru ta jedini slo-ven.-,ki žeaski iist, izvoli naj vrn ti to doposlaao številko.
Brzojavna postaja v Kaatvu. Dno 1- januva-lija 1898 o i pri a se je v Kastv a, političnem okraju Voloiko, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo združena s tamošnjim uradom.
Razglas. Iuterurbaua telefonska proga Duuaj-Trst je počensi s 1. prosincem 1898, le od 1 do 2 ure 15 uiiuut popoludne — in ne več od polu jedne do 3 uie pop., kakor do.iihdob — odprta izključno prometu taej Dunajem ia Trstom in je samo v tem času direktno zvezana s telefonskimi govorilnicami na borzsh na Dunaju in Trstn.
Pogovori med Dunajem in Trotom, osobito nujni, priglašeni od drugih strani uied časom, rezervo vani* za borze, morejo se po redu, kakor so bili priglašeni, vršiti tudi mej tem, v kolikor to dovoljuje borzni promet.
Od oes. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva.
Ustanovitev .Slovenskoga Cebelarskogs društva* s sedežem v Ljubljani je c. kr. deželna vlada dovolila in že potrdila predložena ji pravila. Vabimo torej slovenske čebelarje, naj zglase svoj pristop za sedaj pri kmttijki družbi v Ljubljani in naj ob enem pošljejo letnino po 1 gid. O ustanovnem občnem zboru .slovenskega čebelarskega društva" obvestimo ude svojefiasno.
Križam domovino. Društvo .Sloga" v Gorici je imelo minolo leto 12.000 gid. dohodkov ia okoli 10.600 gid. stroškov in sicer brez obrtne šole za dečke, ki ima p< seben račun. Ako se pomisli, koliko so še goriški Slovenci darovali posebej za .Šolski dom" in za droge narodne potrebe, lahko ae reče, da so oni najlepši vzgled požrtvovalnosti za narodne namene. — „Goriški Sokol* priredi dne Sv. Treh Kraljev koncert s petjem ia tambu-ranjem v salonu „Grand botel Suda". — Na občinskih volitvah v Rož-k u na Koroškem je zmagala slovenska narodna stranka v prvič nad Nemci. Živeli l — V cerkvi v Gorici na Kranjskem dičita veliki oltnr krasna kipa slovanskih apoateljnov sv. Cirila in Metoda v človeški velikosti. To je delo gosp. Franja Tončiča, kiparja v Kamniku — Hrvatska akad. mladina iz Voloskega-Opatije priredi dne 28. t. m. sijajno zabavo s plesom pod pokroviteljstvom veieučenega gosp. Vekosiava Spinčiča, narodnega zastopnika.
Podpornemu druitvu za slovensko visokoiolco na Dunaju došla so poslednji čas sledeča darila: HUčar uadoflc. se.v. zah. žel. 3 gid. Anton Košelj,
vsgojevalec (irudtv. vstauovmk) 2 gid. Dr. Antou Primožič, 1 gid. G. Jarnej Andrejka, c. in kr. ritmojster Nj. Vel. arcijerske garde, 3 gid. V Kamniku so darovali: Gg. Ivan Murnik, veleposestnik, J os. Orel, trgovec, po 5 gid., vč. g. Ivan Oblak, kanonik in dekan, 2 gid. V Ljubljaui gg: Dr. Val. Krisper, odvetnik, 1 gid., Dr. Andrej Kuhar, not. kand. 1 gid.; Anton Krejči, 50 nvč. V Ljutomeru: G Dr. France Roaina, odvetnik, dež. poslanec, 5 gid.; Ivan Franke, c. k. profesor v Ljubljani iu dr. E l. Volčič c. k. sodu. tajnik v Novem mestu po — 50 nvč. Gosp. Tomo Flis, knjigovodja na Vrdu pri Vrhniki je društvu poslal 19 gid. 50 nvč., katere so darovali: Gospa Marija Kotnik, veleposestnica ua Verdu 5 gid.; gg. Gabnel Jelovšek, dež. poslanec in Josip Lenarčič, tovarnar iu dei. poslanec, po 3 gid.; gg. M. Bril, trgovec iu Anton Flis knjigovodja po 2 gid.; gg. C. Ko-motar, c. kr. notar, Ivan Gruden, c. k. davkar v p., gospa Frančiška Korenčan, krčmarica, g. Bogdan Kobal c. kr. dež. sodnije svetnik po 1 gld„ g. dr. Furlan, c. kr. sodni pristav — 60 nv«. — Vsem plemenitim darovalkain ia blagim darovalcem bodi za vsak dar najiskrenejša zahvala 1 V treh mesecih (okt. nov. dee.) oglasilo se je 50 revnih velikošolcsv za podporo; podporo je prejelo — 48 dijakov I — Vsak, kdor more, naj daruje za bedne mlade rojake v tujem meatn. Vsak, dar vsprnjme hvaležno društveni blagajnik vč. g. Franc Jančar, mosignor, papeški rastni komoruik župuik nemškega vit. reda. Dunaj, I. Stngerstr. 7. -
Slabo voićilo za sovo leto. Včeraj je prihi-hitela aa zdraviliško postajo Josipina Farra iz Milj ovezanim levim očesom. Ker jej je bilo treba uaznauiti kdo jej ju provzroćil to poškodovanje, po
veda!. je, da je bil t» ujt-u ljubimec t*i da da drugi dozn^jo to.
Z nožem ao zaboli. Miruo j > .-edel s sv«) ,ni tovariši Blaž Ferluga t Grete v neki tamošnji krčmi. Pozneje, ko je vina bilo že več. prišlo je do uesporazumljenja med njim in drugimi in ko bi trenil utiel se jc prepir. Kozarci, stolica in drugo je kar letalo po zraku. V tem pa je bilo Čuti vsklik Feriuge. Bil j« zaboden ter je taknj omel-lel iu kri s a mu je priknzala na pr*ib. Pr^uećen je bil takoj v bolnišnic.*. D-ngi pa so zbežal*.
Prazen Strah. Včeraj pnhit*l je k po'ic. na l«. ves vpeban n ki po.<trešćck ter mu je javil, da je .-ti. šal, kako li jčt jo tatjs ul imiti v tovarno vina Cbio/.za ter da ie žagajo Železno ograjo. Nadzornik je hi-tel ua lice uiesta ; po štiriurnem brezuspešnem preiskovanja vseh pro torov dokazalo se je, da je bila le domišljija postreičekuva, ko je slišni žagati ograjo. O tat-vih pa ni bilo nikacega sledu.
.Punfiika" itrsjkajo V Parizu je nastal pravcati krah s .punčikami*. Prodajalnice, v katerih se prodajajo najdragoceneje punčike, se bodo morale zapreti in založniki tega blaga imajo ogromne škode. Vse to pa prihaja od tod, ker otroci odličnih in naj-odlifinejših družin ne marajo več punčik, ker se jim zdi — preotročje. V velikih salonih imajo otroci že vse druge načine zabavanja in ako se jih praša, zakaj ne marajo več „punčik", odgovarjajo jednostavno: .Punčik ne nosim več, dame ki prihajajo k mama v obiske, ne nosijo sabo .punčik", torej jih tudi ne maramo več". O svet, svet, kako si vzrastel!
Zopet novo srodstvo zopor jetiko. Mnogo je zdravil Zoper to nevarno bolezen, vendar tsega ni bilo do sedaj, ki bi res ozdravile človeka popolnoma, ako je zapadel tej ukončujoči bolezni. Najbolj so s* š* obnesla takozvana prirodna sredstva, d< čim umetna zdravila navadno ne opravijo nič. Vendar so baje iznašli »umetno44 sredstvo, o katerem upaj* veščaki v tej stroki doseči najboljih uspehov.
Z o žirom na dejstvo, da ravno v Trstu mnogo ljudi trpi iu mrje na jetiki in bolezni soouih organov, je umestno, da spregovorimo nekaj be> sedij o tem novem sredstvu za ozdravljenje jetike.
To sredstvo ao imenuje v svoji kemični sestavi lignosulfit, kar bi značilo toliko, kakor .žvepieni les*, ker sestoji tako rekoč iz žvepla in lesa. To sredstvo pak se ne uživa v oMiki tekoČiaj ali gošfle, m:uveč samo diln v s<$.
V tovavnah, v kuerili se izdelava papir iz smrekovega lesa in tako imenovana,'snov .c^llnlose" imajo velike prostore, v katerih se v velikanskih kotlih kuha zdrobljeni smrekovi ali jelkovi les v žvepieni kislini in spnenem mleku. Iz teh kotlov iilayi mučan par iu nauol.ijuj» ves prt-sto/, J<j*rs8 nahajajo seveda tudi Jjhdje, delavci.
Večletne izkušnje pak so pokazale, da delavci, kateri delajo v teh p olotili, ne oboi« nikdar na jet'ki ali kaki drogi podobni bolezu'. T,» pa najbrže izvira od tod, ker se nahajajo v paru hlapcem iz kotlov, jako zdrav« f.:n«Vij, khkor ras. pnščene soli, eterična olja, smole in žvepieni duh, katere snovi obležajo tudi ua dnu kotlov, v katerih se je izkuhaval le?, namenjen za papir in Ct-lln! iso. Vsej tej ziuesi, leteči po izkuhanju lesa na dnu kotlov, se pravi „lignosu'fit". Na podlagi teh opazovanj so prišli zdravniki ua sled, da bi uiegnil »lignosulfit* biti najbolje sredstvo zoper jetiko in nekateri po«ku«i so se zaiea posrečili izvrstno.
Jetičin človek, ki je stopil v ta p&r, m ra v početku sicer mnogo huj* kapljati, toda v nekoliko daeh že polega kašelj, bolečine ▼ prsih odnehavaio, bolnik zamore zopet jesti in v nekaterih tednih sa iznebi pljučnice.
Vspehi, ki so se dosegli z lignosulfitom so dovedli do tega, da se je jelo uvajati to sredstva na raznih klinikah in bnlnišuicah. Dobro pa"lbi bilo, ako I »i s« zanoglo prirediti tako, da bi se mogel vsakdo zdraviti l lignosulfitom na svojem domu.
Ženini in cenjene družine,
ki rabijo trdno pohiitro in tapecarije, naj ne zamudijo obiskati zalogo
? Viljelma Dalla Torre
•	v ulici Cordaiuoli
(blizo trga S. GioTtnni), kjer lajdtjo dobiček na Tsem.
Via Cordaiuoli 2. MOJE POHIŠTVO DONESE SREČO Via Cordaiuili l
Predrznost pijancev. Nekje na Nižeavstrijskem
je stavil nt-ki pijanec se svojim tovarišem, da v treh požirkih izpije tri litre vioa. Dasi ma je tovari! odsvetoval, naj ue dela tega, je oni le izvr« Ail svoj predrzni čin. Poledica temu pa je bila, da je umri v m a 1 o nrab. Ostali pa je imel radi tega še sitnosti na sodišču lfinoli naj fci pač tisti časi, ko so ljudje aganjali jednake burke, kakorania nikdar niso izostali nasledki; a kakor priča prelstojrča dogodba, se le se redno nahaja po kak tak — .samomorilce" na svetu.
Mesto brez psov. Mesto Pizek na Češkem je morda edino mesto na svetu, v katerem (namreč te dni) ni nij^dnegn psa. Tamošnji okrajni ži-vinozdravnik je namreč zapovedal, da se ugonobi vse pse. Še mest-ca oktobra t. 1. je popadel stekel pes nekega pastirja, štiri krave in več p*ov, ki so vsi stekl'. Pastir je umrl za ranami. Ker je vsled stekline psov nastala velika nevarna^ za prebivalstvo, ao morali uničiti vse pse.
Najmanjii pes. Najmanjši pes na vsem našem sveta je Taji, neki psiček na Japonskem.
Tujček je deset masecev star ib tehta celih 46 dekagramov, torej niti pol kilograma. Tujčka je kupila nedavno tema od njegove prve lastnice neka gospica Sattier v Cincinatju za svoto 2000 dolarjev. Tujček pa ima tekmeca v Čiitagi in temi je ime Kiko. Kiko tehta samo jedno stotina dekagrama več, nego Taji.
Književnost.
Ročni „Kažipot* po Goriškem, Trstu in Istri sa leto 1898. IV. letnik te koristne brošure je iziel v GabriČekovi tiskarni v Gorici in velja nevezan 40 nč., trdo vezan pa 60 nč., s pošto 5 nč. več.
Ta knjiga je jako koristna za vse Slovence, ki potujejo po Primorskem, kajti v njej so navedeni vsi kažipoti, kar jih treba v kakoršnemkoJi mojsebojnem občevanju. Ondi se nahajajo kronologično navršene: ■ Oblaatnije v Gorici, ter županstva a popolnim imenom gg, duhovnikov, županov, učiteljev, trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev po Goriškem. Za bodoče leto se je na kratko zbralo glavnejse dodatke iz Trsta ter popis županstev v Istri. Ima tudi obširno beležnico, mnogo oglasov ter kot dodatek „Vožni red železnic, parnikov in poštnih zvez na Primorskem in Kranjskem*. Ta „Kažipot* pride dobro posebno goriškim in istrskim žnpanstvom tudi za uradno uporabo. „Sočini* naročniki dobodo „Kažipot" brezplačno s prihodnjo štev, Slovenci, sezite po tem izbornem prometnem kazalu, s katerim v roki Vam bode prihranjenega mnogo časa in zamude v dneh, ko Vas vodi pot v pokrajine primorske. Tudi cena je nizka v primeri z važnostjo knjige.
Sedemnajstletnica „Ljubljanskega Zvona". Sedemnajst let je toraj minolo, odkar se je preselil prvi slovenski leposlovni list v stolico slovensko, v belo Ljubljano. Leta 1881, se je „preporodil" takorekoč dunajski „Stritarjev Zvon", kakor se je reklo dunajski izdaji tega lista, v „Ljubi ,anski Zvon" in od tega časa ni već ustavil bele Ljubljane in je, tako se nadejamo, tudi ne bode. Odveč bi bilo, govoriti o lepi nalogi na slovenskem slovstvu, katero je imel izvrševati »Ljubljanski Zvon" in katero je tudi izvršil, v veselje in radost večine slovenskega čitajočega prebivalstva. V tej zakladuioi sloveuske kujiževnosti se nahajajo pravcati biseri poetične iu slovstveue umetnosti, biseri, katerih so donašali vanjo prvi geniji slovenske Muze. Kako si moremo misliti drugače, kakor da ostane ta zakladnica za vse dobe Slovenstva vir, na katerem bodo napajali srce in dub Še pozni naši potomci. Ob priliki seiemnajstletuega slavja zakličemo ,Ljubljanskemu Zvonu" in njega vrlim sotrudnikom in urednikom : Le dalje še po poti Hipokreue!
•C
Roj
družbe
it Bpomnlte m
sv. Ciriia in Metoda.
>
Tvgovlaak« bNoJuvke ln v*««*.
Pmittiy*t«. i'»e to« jesmi 9.17 9'29 Pinni<•* spomlad 1SP8 1204 io 12.05 Oves ia spomlad 6.38—6.40 hii. spomlad 8.71. 8 73 Koruza rn maj-jnni 18147 5.39 5.40 Plenico nova od 78 kil. f. 13 05 -13 15 7-t <ilo 13 20 18 25 u l 80 kil f. 13 30—13 35 , -o - 13 30 18-35 id P2 kit. for. ——. -• • 5 80 9-rotit. 6'15* 6'4ft
Plenica: ponudbo srednje, povpraševanje boljše. Prodajo 10000 m. st. 5—10 nč. ceneje Vrem" : megla.
S»vre, Kava Santo« «©•••< • •	>■•> dec. 40 25
■t april 40.75
9amburor. Bantos good nv»rit*« ki decemVr —.— sa mare 83 50 za maj 34.— bo september 34 5o mirno.
Dr4nvr»' lotjt ?
^	T
*-»tt'-!'*! rfnf . Kr»<'1itT)f» nknii'
London R> t-i f.
.VrtpoViir 30 mar *
ioo it»r.
. -'i "j" arPiT1
J anuvarj aa
petek	dnnes
. . 10196	102.05
;01.95	102.20
»i.-- 12185	13160
»tu,). 101 80	102.20
851 40	353.—
120 05	120 —
M.53	9.52
1.77	11.74
. . t5.R0	45.37
ZELEZNIŠKl VOZNI RED.
(Jntaa ielaanloa (Postaja južne želeinice.)
Od dni! 1. maja 1M7. ODHOD!
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak t Nabrežiuo, Benetke, Rim. 9.— a omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono, 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom 12.50 popol. omnibus t Kormin. 4.40 6.25 8.0B 805 8.45 10.-
8.— 4.25
omnibus ▼ Nabrežino, Videm, Rim. pnstiii vlak na Dunaj, zveza s Reko. brzovlak na Dunaj, zveza s Pošto, Reko hriovlak v Kormin. mešani vlak r Nabrežino, Vi lem, Rim. m^Sani vlak do Mttrzzuacblajja.
Lokalna vlaka ob praznikih, v Gorico, Komin, Ćcrvinjan. v Nabrežino.
Tedenski vlak: 7.50 popol. (sredaj okspr >b t Oatundo.
DOHOD:
6.65 predp. m.'Sani vlak iz Murzzuachlaga, Beljaka, itd. 7.30 r in i sani vlak iz Milana, Vidma, Nabrrflne. 8.35 „ br/ovlak iz Kormin a, 925 „ brzovlak t Dunaja. 10.25 r noštni vlak z Dunaja, zveza z Roke:, 10.37 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.vO „ omnibu: iz Rima, Benetk, NabreŽjir . £».40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabreiiuu. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Beuetk, Vidma, .blabružino 8.56 „ brzovlak z Danaja zveza z Roko.
Anion
c. L živlnozdramik dvorne žrebčarne t
si dovoljuje naznaniti, da je s 1. januvarjem jel vrSiti tu svojo prakso in prosi slavno p. n. občinstvo, da bi se blagovolilo obračati do njega. Stanovanje :
Sv. Ivan, ulica S. Cilino št. 823.
ZAVOD
za uniformiranje in civilna krojačnica
FRANA JIRAS
ulica Caaerma št. 9 priporoča Be za napravo uniform ln civilnih oblek. Pootrežba poltena.
Zaloga vseh vrst za uniforme po originalnih tovarniških cenah.
Fotografični aparati
Barve
tlajnG^eji^ voartri
Dunaj 2. Njeg. VVličamitvo cesar podal se je veer*< papulndue v Raim r na lov ter »h vrne v tor'
Rim 2 »Tnbuua* p.»ruča : Kmetje v S culani
i provincija Girj^-nt) piiredli do demonstracijo, zgradi o tej priliki bil s j hud . Oiopal' iu za-igali mo nseituo hišo. Odposlano je bilo vojaštvo, da nnpiHVi mir.
Pariz 1. Ko se j* peljal (1. t. ml zjn'raj pieUedmk Faure na ohisk k ^enaiin-iBu pivdurd-niku, HplHšili so st- ki nj*, v preceni v-iy,a npl•HI^J^tva ter hkoftili poten pro»i voz« predseemka. Na sreio pošStovsli so samo voz, v katerem jn ^ed^l predsednik, njemu h a m emu pa se ni pripetilo nič lin
Zdravilni predmeti
Maršala
najbolj imenitna, dobiva »e v drogeriji tura Fazzini, Stadion 29, telefon 519.
Stadion 22, telefon 519.
Parfimerije,
T.»str i k
Rum l
' telefon 519. kftnHorcii usta .Kdinns«'
in vsi pripadki, jedina _	_	zaloga in razprodaja
po tova* makih cenah. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzini, Stadion 22, telefon iS 19.
in vse potrebščine za slikarje. Bobivajo se v drogeriji Artura Fazzini, Stadion 22, telefon 519.
proti gnjilobi, klistirke Dobivajo ne v drogeriji Artura Fazzini, Stadion 23, telefon 519.
Ar-
Tropinsko žganje, geriji Artura FaiIlBli Via
pristno dobiva se v dro-
Mn^fArria Bai,Je' Mostarda, gorčifno seme (zenf) bo-muoiai Ua sanake Blive, garantirane, kilit-aki čaj I j vrsto. Dobiva ae v drogeriji Artura Fazzini, Stadion 22, te- i lefon 519
izbirka, gobe. črnila Leonhardi. Dobivajo se v drogeriji Artura Fazzini, Stadion 23, telefon 519.
ravi Jamajka, konjak in maraakin it Zadra. Do-iva se v drogeriji Artura Fazzini, Stadion 22,
^ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL«»
Rafaela Italla
O	Via Malcanton št I.
<3>KaUsa pohištva za jedilnice, spalnice ia<S> <3> »prejemnice, žimnic in peresnic, ogledal ia<[> o^želeuiih h Upanj, po cenah, da se ni kat^cs. konkarcnce.



Sloveča vina iz Visa
t zalogi viu Via S. Lazzaro št. 4. Opolo iz Visa po 34 novč. liter,
„ „ fino „ 36 „ « belo sladko „ 40 „ „
Kakor tudi najfinejša desertna vina.
Prosto na doni od 5 nt. naprej. Pete p Benuaai iz Visa.
h
X Hotel Volpioh
j,pri črnem orlu4 (Aquilanera)j
X Via 8. Spiridione, Caraa, Via 8. Nle«U, V
' 9	najbolj v središču
A	popolnoma nm novo opravljen.
T SCOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.,
V v i rit ličju .Restavracija Pilaen*
od F. V o 1 p i c h a.
rttoi
Trfaia oan* (Cenese razumejo na debelo tu s carino vred.) Domači pridelki.
Cen«
.................. K.
Mandoloni.........
svetloruileči , ... .
mandolini .....
kanarček ......
bohinjski......
beli veliki......
a mali......
zeleni, dolgi.....
n okrogli.....
mešani hrvatski . . . „ štajerski . , . MaalO fino štajersko . . . .
Ječmen št. 10.......
9.......
ft .......
Bolj« kranjsko .......
Sepa * .......
Krompir,	.....
PrOM kranjsko.......
Leča, kranjska .......
K Oh	.......
»t ........
Kava Moooa........
Ceylon Plant. fine . . .
„ Perl......
Portoricco......
Javs MaUn^.....
Guatomala......
San Doraingn.....
Malnliar Plani: . . , . .
„ nativn.....
Laguajrra Flant . . . . „ native . . . .
SantoB lini......
„ srednje fini . . .
„ srednji.....
„ ordinar .....
Rio oprani ......
„ najfiniji......
„ srednji ......
81»dkor Centrifugal T. vrate .
ConcaRs6......
v glavah ......
razkosani .....
Sit italijanski fini.....
„ srednji ....
Japan fini ......
„ wednji.....
Kaugoon oxtra .....
	I......
I	I...... .
Petrolej muki v sodih ....
v zabojih od 29 kil. Oljo italijansko najtineji . . .
„ sređuje fin r> . . bombažno, ainerik. dalmatinsko ... Limoni Mesinski . . Pomaranče „ . . Kaaddjnl Dalmatinci . Bari . , i
Pinjoli ..........
3. .tanine
Vamperli novi.......
Oib be ...... " . .
Kodra galica ...... . . .
Božiči Dalmatinski novi . . .
* Pulješki.......
Smokvo Pulješke......
„ Grške v vencih, Polenovke srednje velikosti . n velike ... . ■ .
* male ......
sianlkl v velikih sodih . . .
» * Vi » • ....
od for.
11.bO
S 75 9.
do for.
11.75 9 —
19.25
zaboj 100 K.
	
10.—	10*25
8 50	8^75
925	950
7.—	7^25
65 -	70-'—
11.60	—.—
12.75	—,—
14.25	
5.75	6.-
5/25	5.50
8.10	3.15
9. -	9.50
57	58!-
53 —	54.-
150.	152. -
168	1H0,-
176	178.—
156	1S8.-
! 14,-	115.-
113-	114.-
122- —	124- -
97.'	98'-
92,-	9 S<~
86.-	81 —
76,—	78—
96.—	97!"
84. Qi< 7 \	85—
O' 1. 4 37.50	37*75
38 60	89—
88.50	38.75
21.50	——
20 50	._
17.50	—__
16.50	
14..r>(.	—._
13.75	
10.75	—,
Iti.25	— .—
6.40	
74.—	76 _
6ti. —	68—
27 -	27.50
4.—	5!—
3.—	4—
77.	78—
86.-	88.-
48.	C2. -
35.-	—._
45.	45.—
22.—	22,50
12 "0	
1.125	1B!50
lfi.50	16 75
39 —	—.—
39 -	.—
40 —	—. —
12.-	- .—
	—. -
h, .vl nimr«. nr«dnif- UV»»t Godtiik. — Tiskarna Doleac v Tratn.