Naročnina mesečno	^^m^^^	^HBBMHV^ ^ ček. račun: Ljub-
" *« možem-	^^^^^^ ^^^^^^^^	B ^^^^^^^^ ^^^^^^^ Ijana SL
•(to - ne-	^^^^^ flB	^^M U m ^^M ^ za inseratcs
ce-	m^m fl^B	M ^BHA m ^^M
loletno 06 Din, ca	MBi E^B	Bw MM g ^B^S HHM HH
i2o Din	BKU ^Hl ^^M	JHV m IV ^Hl
▼	JBmmmF	^H^^ mBLmmmš0 uprava: Kopitar"
Kopitarjevi ul.b/111	jeva 6. telefon 299»
Telefoni arednlttrat dnevna slutita »M — nočna 1996, 2994 In 20»	■ 1	Izhaja vank dan zjutraj, razen ponedeljka ta dneva po praznika
Plebiscit v Posaarju
Vsi čutimo, da se bo 13. januarja v Posaarju nekaj zgodilo, kar bo imelo odločilen vipliv na ves nadaljni razvoj mednarodne politike. 13. januar je lahko izhodišče nove mirovne dobe, a ie prav tako lahko tisti usodni dan, ko bo izbruhnilo lik vulkanu novo sovraštvo in zalilo 6 svojo grenkobo odnosa je med narodi. Bolj kot katerikoli plebiscit poprej, posfaja plebiscit v Posaarju usoden mejnik v povojni dobi. Pri tem se zavedamo dobro, da niti število posaar-skega prebivalstva, niti obsežnost posaarskega ozemlja in tudi ne naravna ali oa človekove pridnosti ustvarjena bogastva temu plebiscitu ne dajejo one usodne važnosti, ki jo vsi občutimo, marveč je po 15 letih samoupravnega življenja in najstrastnejše propagande, ki ga je razorala, Possarje postalo vprašanje časti, narodnega ponosa in državne veljave dveh velikih sosedov, ki sta si skozi stoletja stala nasproti kot nespravljiva nasprotnika in smatrata malo posaarsiko kotlino kot torišče, kjer se naj izvojuje znova odločitev o nadmoči ene nad drugo.
Ni popolnoma res, ako kdo trdi, da je po-saarsko »vprašanje« naspalo šele s, v Versail-lesu podpisano mirovno pogodbo 1. 1919, kajti, če ga res šele od takrat poznamo v današnji mednarodnopravni obliki, ga zasledimo v zgodovini, včlenjenega v vso porensko ozemlje, kot bistveno sporno točko med državami, ki so se razvijale desno in levo od njega, na ozemljih današnje Nemčije in Francije. Posaarje je del velikega predora, ki se ga je za svoje sunke posluževal enkrat eden, enkrat drugi od njegovih sosedov, Nebroj armad se je v zgodovini prerivalo skozi ta prehod, od. davnih časov, ko so se ga posluževale legije rimskih cesarjev, ki g"- prodirale iz Galije v Germanijo, ali ko so
se zlivale po njem pol nomadska plemena Germanov v ravnine Frankov. Po isti poti so hodile vojske Ludovika XIV in Napoleona Veli-

kega, po isti preseki so Nemci vračali Francozom obiske sem gor od Bliicherja 1. 1813 do Friderika Velikega in Viljema Hohenzollern-skega. Zgodovina francosko-nemžkih sporov je že stoletja stara in vedno je bilo ozemlje, čigar del je Posaarje, v ospredju njunih sporov.
Na mirovni konferenci se je kajpada znova pojavila želja zmagovite Francije, da zamaši to luknjo, skozi katero so se navalile nanj armade Viljemove Nemčije, s tem, da jo sama zasede. Clemenceau je prišel s to zahtevo pred vrhovni svet in le trdoglavemu odporu Wilso-novemu, ki ga niso mogli prepričati, da bi zasedba Posaarja no Francozih ne bila nasprotna njegovim 14 točkam, ki jih je ameriški predsednik smatral za odrešilno blago ves t za vse človeštvo, se je treba zahvaliti, da Clemenceau takrat ni prodrl in da je slednjič ostalo pri 15-letni zasedbi Posaarja, ki naj jo konča plebiscit, ki pade na 13. januarja 1935. Tako je nastal tisti slavni 45. člen versajske mirovne pogodbe, od katerega je danes po 15 letih, odkar je končala svetovna vojna, zopet odvisen mir med evropskimi narodi.
Sicer se je Briand, ki se je še 1. 1917 sam zelo jasno zavzemal za to, naj Posaarje enostavno zasede Francija, 1. 1926 v svojih ljubezenskih razgovorih s Stresemannom trudil, da bi se v pravilnem prividu vedno večjih zamo-tanosti, ki so se začele plesni okrog posaarskega lebiscita, rešil plebiscita na ta način, da bi osa a rje brez ljudskega glasovanja prodal Nemčiji za 300 milijonov zlatih mark. Toda Po-incare, ki mu je sledil, je te račune raztrgal in je zopet vpostavil režim prava, kot se je takrat sam izrazil. Posaarje naj glasuje. Od takrat pa do decembra 1934, ko je bil v Rimu podpisan francosko-nemški sporazum glede Posaarja, se nobeden državnik ni upal sprožiti kakih raz-
fovorov, čeravno so vsi čutili, Nemci tako ka-or Francozi, da teče tam skozi življenjski živec evropskega miru.
Tako smo prišli do tega, da bodo Posaar-čani morali res glasovati in se odločiti ali za Nemčijo, ali za Francijo, ali za samostojnost. Na ozemlju, ki meri komaj 1900 kvadratnih kilometrov, je prebivalo 1. 1923 652.000 prebivalcev, ki pa 90 do danes narasli baie na 830.000. Po ogromni večini so vsi Nemci. Kar je Clemenceau l. 1918 trdil o 150.000 Francozih v Posaarju, je prazna bajka in mu je služilo samo kot diplomatično orodje. Razun Saarlouisa in par okoliških vasi, ki so francoske, Francozov v Posaarju ni. Narodno, jezikovno in krvno je Posaarje nemško. To je treba v vsej lojalnosti pripoznati. Od tega prebivalstva je protestantov okrog 200.000, ostali so katoličani, izvzeinži nekaj Židov, ki so se v zadnjih letih tam naselili. Po poklicu je 60 odstotkov industrijskega delavstva, kmetskega ljudstva je 18 odstotkov, 12 odstotkov trgovcev, ostali so uradniki in svobodni poklici. Ako hočemo dati torej pravo sliko o Posaarju, moramo reči, da mu naje pečat nemška narodnost, katoliška veroizpoved in delavski stan.
\ko bi se ljudsko glasovanje vršilo v normalnih razmerah, bi ne mogli niti za trenutek dvomiti, kako sc bodo Posaarčani odločili, šli bi z ve'ikansko večino glasov nazaj k svoji utiiiški narodni domovini, kjer se je katoliška cerkev svobodno razvijala na kulturnem polju in kjer je dovršena socialna zakonodaja nudila delavstvu vsa jamstva za vsakovrstno socialno zaščito. Nobeden klic iz Francije bi ne bil tako močan, da bi mogel vplivati na to trojno vez, ki je v i.i rmaliiih časih vezala Posaarje na Netnčiio. Toda razmere danes na žalost niso noimnine :n to je tudi zaneslo v Posaarje ve-
Seja Narodne skupščine
novejši	.	_ __________
tkupnost. Klic krvi žene domala vse brez izjeme k nemški materni zemlji. Toda v tej, tolikanj ljubljeni materni zemlji je danes vera tentana. preganjana, zaničevana na ljubo nekemu čisto živalskemu popanstvu, ki ga je izumil narodni socializem, ki se imenuje obno-vitelj Nemčije in je njen vsemogočni vlasto-držec. Ravnotako so utonili v narodnosociali-siični enakopravnosti vse svoboščine, ki si jih je v zaščito svojega stanu s težkimi boji pribo-
Izjava vlade g. B. Jevtiča
Sredi največjega zanimanja je g. Jeviič razložil svoj vladni načrt, napovedal preosnovo državne uprave, sklenitev honhordata s sv. stolico in obljubil, da bo nemudoma olajšal davčna bremena
Belgrad, 3. januarja, m. Za današnjo popoldansko sejo narodne skupščine je vladalo v vseh krogih veliko zanimanje, tako da so bile oddane vse vstopnice za obe galeriji, določeni za občinstvo. V diplomatski loži so zavzeli svoja mesta skoraj vsi poslaniki, akreditirani na našem dvoru in vsi višji uradniki zunanjega ministrstva. Do zadnjega kotička je bila zasedena tudi časnikarska loža.
Malo pred štirimi so pričeli prihajati poslanci. Bivši predsednik vlade dr. Milan Srskič je zavzel svoje mesto v zadnjih klopeh pod prvo galerijo, bivši minister Angjelinovič pa v prvih vrstah poleg dr. Kramerja. Ko je nekaj minut po štirih stopila v zborovalnico vlada, na čelu s predsednikom jev-tičem, so poslanci vstali in burno ploskali in vzklikali: »Živijo!«
Po sprejetem zapisniku zadnje seje je bil takoj prečitan ukaz o ostavki Uzunovičeve vlade in o imenovanju Jevtičeve vlade. Predsednik narodne skupščine dr. Kumanudi je podal nato besedo predsedniku vlade g. Bogoljubu Jevtiču, kateri je podal narodni skupščini deklaracijo, ki jo je narodna skupščina sprejela z odobravanjem in ploskanjem. Predsednik vlade g. Jevtič je izvajal: Gospodje poslanci! Kraljevska vlada ima čast predstaviti se narodnemu predstavništvu s to-le izjavo:
Politika miru in sporazuma
Z ustavo kraljevine Jugoslavije, ki Jo je dne 3. septembra 1931 dal naš veliki vladar, blagopo-kojnd viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj, je dobila jugoslovanska nacionalna misel pop>oln izraz in potrebno jamstvo za svoje popolno oži vi je nje v organizirani nacionalni celotii. Čuvajte Jugoslavijo! Čuvajte edinstvo naroda in državno ccloto! — to je najvišji zakon za vse in za vsakogar, to je neomajna zaobljuba za vse našo po kol en je in za vso bodočnost. Kraljevina Jugoslavija je teritorialno, politično in moralno pridobitev mnogoštevilnih rodov. To je svoto poslanstvo kralja-niučenika, ki ga moramo čuvati in samo okrepljeno izročiti bodočim rodovom sedanje, po vojnah in stiskah prizadete generacijo. Navdahnjena s tem duhom in pod vplivom teh zapovedi, ima kraljevska vlada, lri etoji pred vami, tako v zunanji kakor v notranji politiku jasno določeno nalogo. Da bo v polni mori izpolnila to svojo nalogo v zunanji politiki in da bo trajno ohranila in zagotovila na zunaj mir, red in napredek ter moč Jugoslavije, ho kraljevska vlada z neumorno delavnostjo nadaljevala isto zunanjo politiko, ki vam je znana in ki je pod modrin vodstvom pokojnega kralja visoko dvignila ugled naš« države na vsem svetu in nam pridobila zanesljive prijatelje in zveste zaveznike.
„• . . zlasti s svojimi sosedi"
„a razsodba ZN se mora učinkovito in lojalno izvesti"
Pri vodstvu te politike miru in sporarouma ter mednarodnega sodelovanja se bo kraljevska vlada vedno trudila, da ilasti s svojimi sosedi ustvari in ohrani takšne odnošaje, ki bodo najbolje ustrezali interesom miru in napredka mednarodne skupnosti. O njeni iskreni volji ne bo imel razloga nihSe dvomiti, a po drugi strani bo kraljevska vlada zahtevala od svojih sosedov prav tako neomajno korektnost in lojalnost. Terorizem in zaro-t-niške akcije ne smejo v nobenem primeru biti sredstvo politike v mednarodnih odnošajili. Jugoslavija je zaradi takšnih nedovoljenih akcij pristala najtežje žrtve v interesu miru. Nihče ji ne sme zameriti, če jih v bodoče ne bo hotela več prenašati. Gnusni zločin v Marseju, naperjen proti kraljevini Jugoslaviji, naperjen proti mednarodnemu miru, je zadel naš narod v vzvišeni osebi nje-
; govega najbolj priljubljenega in največjega vladarja. V evesiti si svoje mednarodne dolžnosti in v že-i Iji, da ohrani mir, je kraljevina Jugoslavija vse storila in se obrnila na Svet Zveze narodov z do-: '^im-entirano tožbo, da se dožene odgovornost m 1 cfobe sankcije za ta mednarodni zločin. S pomočijo zaveznikov in prijateljev, kri eo neomajno 6tali za njo, in po zaslugi vesti članov Zveze narodov im iz dolžnosti do miru in mednarodne morale, je Jugoslavija dobila od Sveta Zveze narodov sklep in obsodbo, ki je jasna in določna in ne dopušča dvoličnega tolmačenja. Učinkovita in lojalna izvedba tega sklepa je pogoj za ohranitev miril in dobrih odno-šajev med narodi. Marsejski zločin se mora popolnoma razčistiti, dognane odgovornosti morajo dobiti sankcije. Kraljevska vlada ho v to smer naravnala vse svoje napore.
99
Potreba notranje utrditve države"
,Sodelovanje vseh, ne glede na to, na kateri strani so bili v naših
prejšnjih političnih razprtijah
Gospodje poslanci! Iz spoštovanja resnice ta I trezno opaženih dejstev gleda kraljevska vlada brez 1 samoprevare na stanje naših splošnih razmer in na potrebo notranje konsolidacije države. Prepričana, da slone temelji vsake dobre državne uprave na brezpogojni udanosti, blaginji in napredku domovine, liverjena o potrebi neomejene in resnične službe kralju in narodu, ho kraljevska vlada v tem oziru prednjačila, prepričana, da bo deležna raz- , umevanja in podpore vseh svojih sodržavljanov, j
V	tej službi splošnim interesom .bo kraljevska vla- ; da, stopajoč odločno in neomajno po poti naše nacionalne in državne politike, izražene z velikim delom kralja-mučenika, in začrtane z ustavo leta 1031 — sprejola sodelovanje tudi vseh tistih, ki jih bo vodil isti duh, neglede na to, na kateri strani so bili v naših prejšnjih političnih razprtijah.
Ustava kraljevine Jugoslavije daje potrebno možnost za čvrst razvoj nacionalnega in socialnega življenja našega naroda. Lojalno izvajanje in spoštovanje ustave bo omogočilo normalen političen razvoj v državi. Upoštevaje obe'o;eče zakone in pri najvestmejšem njihovem izvajanju bo kr. vlada posebno stremela po tem, da ne opusti ničesar, kar bi moglo olajšati in pospešiti narodno življenje v vseh njegovih oblikah.
Preosnova državne uorave
Ena izmed prvih nalog kr. vlade bo reorganizacija državne uprave, popolna organizacija banovin kot upravnih in samoupravnih edinic z izvedbo popolne dekoncentracije oblasti. Uprava mora biti cenena, enotna In napram narodu neposredna.
V	veri, da more samo popolna in od vseh spošto-
rilo nemško delavstvo. Verni in stanovsko zavedni Posaarčani se strahotna sprašujejo, kaj se bo z njimi zgodilo, ako se 13. januarja potopijo v hitlerjevski Nemčiji. Proti klicu krvi vstajajo v vesti nove sile, ki svarijo k previdnosti. Čuditi se moramo, da hitlerjevska Nemčija v vsej svoji moči vseobjemajoče oblasti ni našla toliko poguma, da bi bila od nemškemu narodu do smrti vdanih Posaarčanov, dvignila to breme spora vesti s tem, da bi bila dala jasna in odkrita jamstva, da ho varovala tako verske, kakor socialne svoboščine posaarskega Ijudrtva. Ni ga dvignila in notranja razdvojenost traja dalje.
Prorokovati o izidu glasovanja je^ v takih razmerah nemogoče. L. 1932 so bile v Posaarju volitve. Takrat je katoliški centrum od 30 poslanskih mandatov dobil 14, komunisti 8, socialisti 3, hitlerjevci 2, ostali pa 3. Če bi se glasovanje vršiio po tem zrcalu, potem je Posaarje zaenkrat za Nemčijo izgubljeno in bi ostalo
vana zakonitost biti edino morilo v občevanju med državljani in predstavniki oblasti, bo posvetila kr. vlada največjo pozornost na strogo izvajanje zakonov napram vsem in vsakomur v popolni enakosti vseh državljanov in bo skrbela, da postane zakonitost ena izmed glavnih vrlin naše notranje politike. Kršitve zakonov ne bo trpela v nobenem primeru, pa najsi pride s katerekoli strani.
Sodelovanje z verstvi
Odnošaji in sodelovanje med državo in priznanimi veroizpovedmi ob medsebojnem spoštovanju in podpiranju naj ohranjajo nacionalno odinstvo r smeri moralne okrepitve in duševne izpopolnitve najširših slojev našega naroda.
Konkordat s sv. stolico
Kr. vlada je prešinjena z najboljšo voljo, da odnošaje in iskreno sodelovanje med državo in katoliško Cerkvijo z uspehom in trajno zagotovi s sklenitvijo konkordata s sveto stolico.
Gospodarska vprašanja
Gospodje poslanci! Posebno skrb je kr. vlada posvetila gospodarsko-finančnim vprašanjem. Potrebe narodnega življenja spravljajo ta vprašanja v prvo vrsto. Pri tem delu se bo kr. vlada ravnala po teh-le načelih:
Podpiranje produktivnih sil prebivalstva na vseh področjih gospodarskega delovanja tako v kmetijstvu, kakor v industriji, trgovini jn obrti.
takšno, kot je, ker na kakšno večino za Francijo noben otrok ne računa. Propaganda, ki 6e vrši po vsem ozemlju s polno paro in s sredstvi, ki jih zgodovina plebiscitov ne pojmi, je bržkone postavke nekoliko spremenila, toda v glavnem je problem ostal isti: vse je odvisno od tega, kako se bodo odločili katoličani in kako bodo glasovali delavci, ki so večina plebiscitnega prebivalstva.
Mi, ki želimo od vsega srca, da bi nastopili med Francijo in Nemčijo odnošaji miru in prijateljstva, ker vemo, da je od tega v mnogem odvisen tudi blaror naše države, še vedno nismo obupali, da bo nemška vlada v zadnji uri dala posaarskemu ljudstvu jamstva, ki jih jim nalaga njihova vest, da jih zahtevajo, in da jim bo brez vsake notranje težave omogočila, da sc z veseljem vrnejo nazaj k veliki nemški narod-I ni skupnosti. To bi bila najlepša rešitev za veliko Nemčijo. In 13. januar bi nam vsem <*lvzel I strah, s katerim zremo v bodočnost.
Bogoljub Je vtič
Sftrb za našega kmeta
Največjo pozornost bo posvetila kmetijstvu kot najštevilnejšemu in najvažnejšemu delu prebivalstva. Hi moramo povzdigniti našo vas, pomagati zadružništvu kot gospodarsko socialnim organizacijam in vsem zadružnim oblikam, kar bo eden izmed ciljev gospodarsko politike kr. vlado. Upoštevaje, da izhaja gospodarska kriza pri nas v prvi vrsti iz krize kmetijsitva, bo kr. vlada priskočila na pomoč predvsem kmetu in njegrovemn gospodarstvu. Napredek kmetovalcev je pogoj za ohranitev in razvoj ostalih gospodarskih slojev: in-dustrijcev, delavcev, trgovcev in obrtnikov, ki ho zanje kr. vlada poskrbela vse. kar bo moglo izboljšati njihovo gospodarsko stanje.
V	finančni politiki bo kr. vlada skušala, upoštevaje državne potrebe. 1. da bodo izdatki v ravnotežju z dohodki, in 2. da ohrani slabi [no vrednost narodnega denarja.
Podpiranje zasebne podjetnosti
Prepričana, da napredek javnih Ninanc zavisi od napredka aasebnih financ, si bo kr. vlada prizadevala, da s svojim delom sanio podpre in nadzira zasebno podjetnost, prepuščajoč širok delokrog V6eui gospodarskim slojem prebivalstva.
„Davčna obremenitev je dosegla svoj višek"
Davčna obremenitev je dosegla svoj višek. Kr. vlada bo to dejstvo upoštevala in so pri tem trudila, da prepreči preveliko davčno obremenjenost s pravično razdelitvijo javnih dajatev in s tem, da spravi davčno obremenitev v sklad z davčnimi možnostmi državljanov. V dosego tega cilja na go-spodansko-finančnem polju bo kr. vlada iskala sodelovanje samih gospodarskih organizacij, zbornic, zvez in zadružnih ustanov, tako, da liodo ukrepi, ki jih bo treba storiti, z vseh strani proučeni in bodo kar najbolje dosegli svoj namen. V tem primeru bo imelo prebivalstvo občutek, da je tisto, kar ©e v teh vprašanjih stori, v resnici najboljše in kar moč smotreno.
Za prosveto in telesno vzgojo
Gospodje poslanci! Kr. vlada 6e bo trudila, da bodo vzlic skromnim sredstvom šole vseli vrst in vse prosvetne in druge kulturno ustanove ustrezale svojemu namenu narodnega prosvetljevalca in da bodo prešinjene z veliko ljubeznijo do zedinjene velike domovine in do resničnih idealov človeštva.
Kr. vlada je prepričana, da bodo njena prizadevanja na vseh poljih narodne prosvete in [*>-speševanja etičniih vrednot v človeku pripomogla k ublažiMvi gmotne in duhovne stiske današnje družbe.
Da bi v popolnem skladu duha in telesa mla-> dina dobila kar moči izpolnjeno volijo, ki je že | v Sokolu kraljevine Jugoslavije našla svoj popolni i izraz, bo kr. vlada obrnila posebno pozornost telesni vzgoji naših naraščajev. Treba je oliraniln vrline borbenosti in saniozalnjevuinja, da bi velika zgodovinska inspiracija, ki je ustvarila Jugoslavijo, ! postala duhovna podiiga vsej mladini vsega na roda.
V	službi miru
Kr. vlada smatra za svojo dolžnost še dalje vršiti delo viteškega kralja Aleksandra 1. Zedini-telja za razvoj obrambnih sil kraljevine Jugoslavije. Naše vojaške sile bodo predmet »!alne skrU in brige kr. vlade, ker nam bo ta, okrepljena in razvita v popolni meri služila za najboljšega varuha miru in ustvarila največjo varnost naše domovine. V službi našega miru bo naša vojaška sila, primerno močna in dobro opremljena, hkralu tudi najboljša zaščita narodne časti in zanesljivo porošlvo za spoštovanje mednarodnih pogodb.
Kr. vlada, ki uživa visoko zaupanje kraljevskega namestništva in ki se opira na narodno predstavništvo, je globoko prepričana, da bo mogla izvršiti naloge, ki si jih je zadala v splošno'korist naroda, ztii napredek in blagostanje države in za nvir in veličino Jugoslavije.
(Vsa dvorana je opetovano prekinila predsednika vlad« z dolgotrajnima odobravanji.)
Po vlnrini izjavi je bil določen dnevni red
za prihodnjo sejo narodne skupščine, in sicer: volitev namestnika predsednika in podpredsednika narodne skupščine za dri. odbor v smislu § 5 zakona o volitvi narodnih poslancev. Seja narodne skupščine je bila zatem zaključena.
Opazilo se je, da na današnji prvi seji narodne skupščine, na kuteri je g. Jevtič podnl svoio deklaracijo, mod drugimi niso bili navzoči Nikola Uzunovič, dr. Voja Marinkovič in Boža Maksimovič.
Druga seja narodne skupščine je bila otvorjena popoldne ob 17.30. Sporočili so. da je finančni minister predložil narodni skupščini v pretres proračunski predlog drž. izdatkov^ in dohodkov s predlogom fin. zakona za proračunsko leto 1033—36. Proračunski predlog se je odstopil v pretres fin. odboru.
Sporočili so tudi, da so različni ministri predložili skupščini v pretres razne zakonske osnutke.
Nato pa so se čitale razne interpelacije.
Med njimi sta dve interpelaciji poslanca Gjoki-ča na predsednika vlade o delovanju dr. Alberta kramerja, ministra v pok. in narodnega poslanca, in interpelacija o delovanju učiteljice Razder. Poslanec Rista Gjokič zahteva, da se ta učiteljica odpusti iz državne službe. Zahtevano nujnost za obe intepelaciji je v imenu vlade odklonil minister Svetislav Popovič. Milan Božič pa je vložil interpelacijo na notranjega ministra in ministra za soc. politiko, v kateri zahteva odpustitev vseli jnozemcev iz državnih in privatnih služb.
Prihodnja seja bo sklicana pismeno .
Par minut po šesti je predsednik senata dr.
Toinašič otvoril sejo senata. Predsednik senata dr. Tomašič je takoj nato pedal besedo ministrskemu predsedniku Jevtiču, ki je tudi v senatu prečita! deklaracijo svoje vlade. Senatorji so deklaracijo vlade sprejeli z velikim navdušenjem. Predsednik senata dr. Tomašič je nato čestital božične praz- 1 nike senatorjem pravoslavne vere. Seja senata je i bila nato zaključena, prihodnja seja pa bo sklicana pismen«.
Italijansko-francoska pogajanja
Laval v Rimu
Svetle in temne točke sporazuma
Nesreča v newyorškem pristanišču
1249 tonski parnih se \e potopil
Razun 5 potnikov so vse rešili - V 10 minutah
Newyork, 8. jan. AA. V newyorškem pristanišču je trčila neika švedska ladja v parnik »Lae-sington« (1249 ton), ki vozi med Newyorkom in Rhode-Islandom. »Lacsinglon« se je v desetih minutah potopil. 50 mož posadke so rešili, pel jih pogrešajo, 20 je pa ranjenih.
Ponesrečenemu parniku je prihitelo na pomoč veliko število drugih parnikov in pristaniških vlačilcev. Ponesrečeni parnik pa se je pogreznil ie po desetih minutah. I)ve uri nato je znašalo slavilo rešenih, ki so jih spravili na kopno, 150 Ugotavljanje žrtev je težko, keT poveljnik parnika ni mogel rešiti seznamov ljudi. Na »Lacsingtonu« je bilo 55 mož posadke in 150 popotnikov. Katastrofa je nastopila » takšno hitrostjo, da parnik ni utegnil dati niti znamenja za pomoč. Do zdaj rešene osebe Izjavljajo, da so popotniki pokazali med katastrofo veliko hladnokrvnost in disciplino.
Reuler poroča iz Ne\vyorka še te-le podrobnosti o katastrofi: Švedski parnik je zadel ob »Iae-lington« s tolikšno silo, da ga je malone razklal
na dvoje. Po pripovedovanju popotnikov je v pr- , vem hipu nastala strahovita panika. Poveljnik par- i nika. njegovi častniki in posadka pa so kmalu po- j potnike jMunirili. Tomu je treba pripisati, da je ta Katastrofa zahtevala razmeroma malo žrtev. Poveljnik je pozval godbo, da je začela igrati. Zaradi hudega mraza so na obali v bližini kraja, kjer so je dogodila nesreča, organizirali pomožno službo. Ponesrečeni parnik leži v globini 15 metrov. Njegovi dimniki »trle iznad vode Nesreča se je pripetila v bližini kraja, kjer se je junija 1904 ponesrečil parnik »General Olockhanu in kjer je našlo tedaj smrt 1021 ljudi.
Poveljnik ponesrečenega parnika je pri prvem zaslišanju izjavil, da se po njegovem mnenju ni ponesrečil niti eden izmed popotnikov ali posadke. Na parniku je bilo 139 popotnikov in ne 150, kakor so prvotno poročali.
Pariz, 3. jan. AA. Angleški parnik »Daven-brockc je obtičal na plitvini blizu Trouvilla. Parnika doadaj še niso mogli rešiti.
Drzen roparski napad sredi mesta
Maribor, 3. januarja.
Danes popoldne se je dogodil v vilski četrti pod Kalvarijo drzen roparski napad, ki je silno razburil prebivalstvo tega mestnega dela. V Čopovi ulici št. 21 stanuje vdova po sodnem oficialu gospa Elizabeta Kramberger čisto sama. Včeraj popoldne je prišel v stanovanje mlajši slabo oblečeni moški in je prosil za par čevljev. Gospa mu je odvrnila, da čevljev nima, pač pa da mu da jesti in denar, če gre sekat drva. Neznanec je bil zadovoljen, nasekal je drv ter dobil jedi in 15 Din in nato odšel. Danes je bila gospa Kramberger-jeva popoldne v mestu v trgovini. Vračala se ie domov z obloženo košaro in okoli pol 4 opazila sa ulici neznanca, ki je včeraj sekal drva pri njej. Prosila ga je, naj ji pomaga nositi težko košaro in mu zalo obljubila zopet plačilo. Mož je ponudbo sprejel ter nesel košaro v stanovanje. Ko pa je gospa zaprla vrata stanovanja za seboj, je naenkrat vrgel košaro od sebe in zgrabil ženo z roko ta vrat. Zavpil je: »Zločinec sem in imam orožje pri sebi. Daj denar in ne kriči!« Začel jo je daviti in podrl na tla. Žena je vsa otrpnila v smrtnem strahu in prosila roparja, naj jo izpusti, da mu bo dala vse, kar premore. Ropar je odnehal, komaj pa je žrtev izpustil, je ta planila k vratom na hodnik ter začela na vse grlo klicati na pomoč. Njene obupne krike je zaslišala soseda gospa Milica Mežnarič, ki stanuje v isti vili. Takoj je prihitela pogledat, kaj da je. Ropar se je tedaj ustrašil, sunil obe ženski od vrat in zbežal na ulico v
smeri proti Kalvariji. Ženski sta stekli na cesto | ter obvestili prvega stražnika. Policija je takoj i organizirala obsežno preganjanje in kmalu se je posrečilo stražniku-pripravniku Karlu Jurkoviču, da je napadalci izsledil pod Kalvarijo in ga aretiral. Ropar se je brez upora vdal v svojo usodo in so ga stražniki odgnali na policijo. Priznal je dejanje in izpovedal, da se piše Franc Šuštar. Star je 30 let, po poklicu brezposelen ter doma z Dola pri Litiji. Ugotovilo se je, da je bil že 13 krat predkaznovan. Zadnja njegova kazen, ki jo je dobil leta 1929 radi tatvine pred mariborskim okrožnim sodiščem, je znašala 2 in pol leti robije, po kazni pa prisilna delavnica. Šele novembra l^iji je prišel iz prisilne delavnice v Gradiški. Pravi, da se je' potem preživljal z milodari, ki jih je dobil I pri ljudeh. Verjetno pa je med tem časom izvršil več nepoštenih dejanj. Izpovedal je, da si je hotel na vsak način dobiti denar, da bi lahko odšel za starši, ki živijo v Nemčiji. Sedaj pa mu je vseeno, , ker ve, da bo dobil najmanj 15 let ječe in da se bo v zaporu obesil.
Na ta napad bi pripomnil, da so v vilski četrti proti Kamnici stanovalci neprestano izpostavljeni nadlegovanju raznih sumljivih ljudi. Večkrat se zgodi, da neznanci, ki niso zadovoljni z milodari, odhajajo z grožnjami, ali pa čakajo, da dobijo priložnost, da s silo udrejo v stanovanja. Potrebna bi bila v teh mestnih predelih stalna policijska straža, ker se ljudje sedaj ne čutijo več
Podaljšanje legitimacij
Belgrad, 3. jan. A A. Z odlokom prometnega ministra od 3. jan. t. 1. se veljava legitimacij aktivnih drž. uradnikov, ki jim je rok na podlagi čl. b pravilnika št. 142 potekel 31. dec. 1934, podaljša do zamenjave z novimi legitimacijami, najdalje pa do 31. marca 1935.
Z istim odlokom se veljava legitimacij poklicnih novinarjev za neomejeno število voženj po četrtinski ceni, izdanih za leto 1934 po čl. 18, točki 1. pravilnika 142, podaljša do zamenjave z novimi, najdalje pa do t. februarja 1935 1.
70 let katoliškega lista
Z novim letom je »Našinec«, ki izhaja kot glasilo češkoslov. ljudske stranke v Olomoucu, stopil v 70. leto svojega obstanka. V zvezi z brnskim »Denom« in praškimi »Lidovimi listy« tvori udarno silo čeških katoličanov, organiziranih v politični stranki. V zadnjem času se je fist vprav pomladil, skozi njega polje novo življenje; zadobil je tudi novo zunanjo obliko. V novoletnem uvodniku smo brali, da nista apo-stolat sv. Cirila in Metoda in Velehrad v nobenem drugem listu našla toliko prostora, kakor orav v »Našincu«. Program »Našinca« je bil in »stane Velehrad.
Vztrajnemu borcu za krščanske ideale na leveru želi tudi »Slovenec«, da bi še mnogo let r novim ognjem l>ranil ideje krščanske demo-Icraeije, ki so tudi na.šel
Smirnov v nemilosti
Moskva, 3. jan. c. Borba proti opoziciji le ni končana. Danes prihajajo iz Moskve vesti, da je bil izključen iz stranke bivši njen tajnik Smirnov. Smimov je bil tudi kmetijski minister.
Šah
London, 3. jan. AA. Na Šahovskem turnirju
v Iln-stingsu je Euwe premagal Millnerja, Bot-vinjig je igral neodločno z Lilierothalom, Capa-blanca je premagal Mi.tshela, Thomas Menčiiko-vo, Flolir pa Normana. Odložena igra Thomas proti Flohru je ostala remis.
Dosedanje stanje turnirja je tole: Thoma.« ia Euwe po 4 in pol točk, Lilienthal 4 todke, Capaiblanca 3 in pol, Flohr 2 in pol.
Vojna v Južni Ameriki
Asunrion, 3. jan. AA. Paragvajske čete so v odseku Capirende uničile pehotni polk Bo-livijcev in zavzele postojanko Laparhe. Pri tem so za ide mnogo v jetnikov ia zanlenile stnogc vojnega muteriiala.
Osebne vesti
Belgrad, 3. januarja. AA. Upokojenci so: Inž. Peter Senjanovič, pomočnik prometnega ministra; inž. Borivoje D j u r i č i č , pomočnik prometnega ministra za železniško službo; inž. Dimitrije K n e ž e v i i , pomočnik generalnega ravnatelja državnih železnic; dr. Dragomir Markovi č , načelnik komercialnega oddelka gddž; inž. Božidar Jovanovič, načelnik gradbenega oddelka gddž; Gojko Mudrinič, načelnik splošnega oddelka uprave pomorstva in rečnega prometa; dr. Fran V o n č i n a , referent prometnega ministrstva; inž. Milan Jovanovič, upravnik pomorstva in rečnega prometa; inž. Tihomir D j u r -d j e v i č , pomočnik ravnatelja rečne plovbe.
Belgrad, 3. januarja. AA. Za pomočnika prometnega ministra za železniške službe je imenovan inž. Živojin 11 i č , generalni ravnatelj, po potrebi službe.
Belgrad, 3. januarja. AA. Z odlokom prometnega ministra je imenovan za vršilca dolžnosti generalnega ravnatelja državnih železnic inž. Milan J o j i č , pomočnik generalnega ravnatelja.
Belgrad, 3. jan. m. Imenovana sta za sodna pripravnika dr. Danilo Dovgan in dr. Igor VU-helm, diplomirana pravnika iz Ljubljane.
V IV. pol. skupino 1. stopnje sla napredovala dr. Lovro Sušnik, profesor II. realne gimnazij« v Ljubljani, in dr. Viktor Peterlin, profesor III. realne gimnazije v Ljubljani — V IV. skupino 2. stopnje sla napredovala Josip Ovsenek, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani, in Anton Sovre, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani. — V V. položajno skupino so napredovali; Franc Čemažar. profesor III. realne gimnazije v Ljubljani, Pavel Sušnik, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani, Bogomir Zupan, profesor realne gimnazije v Mariboru, dr. Albin Vilhar, profesor realne gimnazije v Sremekifo Karlovcih, Vladimir Batič, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani, in dr. Josip Ile, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani. — V VI. skupino je nspredoval dr. Franc Škot, profesor realne gimnazije v Celju.
Povratek naših nogometašev
Belgrad, 8. jan. m. Z nocojšnjim brzovlakom •e je vrnilo ix Aten naše nogometno moštvo, ki tri je v Atenah priborilo balkansfki pokal Našim športnikom so na vseh postajah od Gjevgjelije do Belgrada prirejali prisrčne sprejeme. V Belgradu se je zbrala pred postajo večtisočglava množica, ki je burno aklamirala naše športnike. Na postaji je pozdravil našo državno reprezentanco sam minister za telesno vzgojo dr. Ai*er, za Jugosk)van<*ko nogmnet.no zveoo pa g. Nedič. Navdu.šeno občnstvo je stnasovnltv dvignilo na ramena in jih na raine-ad> preueslo • perona na trg pred posiajrt.
Paril, 3. jan. b. G. Lava! je odpotoval nocoj ob
20.30 z lyonske postaje iz Pariza v Rim. Spremljajo ga generalni tajnik zunanjega ministrstva, ravnatelj afriškega oddelka in ravnalelj njegovega kabineta. G. Laval prispe v Rim v petek ob 19.30. Spričo velike važnosti sporazuma med Francijo ta Italijo, ki bo krona tozadevnih pogajanj, v leku katerih so se premagale velike težave, bo zunanjega ministra Francije na rimskem kolodvoru sprejel Mussolini sami. Razgovori med italijanskimi in frainooskimii državniki se pridno v soboto, 5. januarja in bodo trajali še v nedeljo, naikar »e bo sporazum podpisal. Zakaj v ponedeljek je določen obisk g. Lavala pri sv. očeta v Vatikanu, kjer trdno upajo, da se bo g. Laval mogel razgo-varjaiti e sv. očetom tako o splošnem evropskem položaju kakor o dobrih odnošajih, ki vladajo med francosko republiko in sv. slolico, zlasti po obnovitvi francoskega veleposlaništva pri Vatikanu, v ozračju že sklenjenega sporazuma med Rimom in Parizom, ki sta bila sprta celih šestnajst let. Banketa, ki sla napovedana v vladni palači Venezia, drugi pa v francoskem veleposlaništvu v Rimu, bo^ta samo na slovesen način potrdila prijateljstvo, ki je bilo po ta.ko dolgi dobi med obema latinskima državama obnovljeno s splošnim sjioraauimom
0	vseh evroj«kih vprašanjih sploh. Laval odpotuje nalo iz Rima v torek popoldne, in sicer naravnost v Pariz, kjer pa se bo mudil samo par ur, nakar bo odpotoval v Ženevo. Spričo velikega pomena, ki ga ima l.avalov obisk v Rimu za ves mednarodni položaj v Evropi, se bo sestanek med Lavalom in Flandinom na eni in angleškimi državniki na drugi strani, ki je bil napovedan v bližnjih dneh v Londonu, odgodil in se bosta francoska ministra podala v London šele potem, ko se bo zaključilo zasedanje Sveta Zveze narodov v Ženevi.
Angli^r* vsa zadovoljna
S sestankom v Londonu se namreč sedaj ne mudi. Ce se bo v soboto ali v nedeljo, 6. januarja, v Rimu končnoveljavno sklenil med Francijo in Italijo pakt, ki bo med obema državama vsaj v bistvenih točkah določil skupno smernico, ne bo več potreba posebnih razgovorov med pariškimi in londonskimi državniki, ker bi bili s sporazumom med Francijo in Italijo nameni angleške politike popolnoma doseženi in ker si Velika Britanija jh> takem uspehu ne more želeti ničesar drugega, kakor samo še, da so takemu sporazumu pridruži še Nemčija. V Londonu so celo že taiko veliki optimisti, da upajo, da se bo Nemčija še letos vrnila v Zvezo narodov, zakaj to bi bila 6amo posledica, ki bi čisto naravno sledila iz popolne solidarnosti med Parizom, Rimom in Londonom, ki si resnične pomiritve v Evropi ni nikoli mislil brez aktivnega in lojalnega sodelovanja Berlina, v katerega uvidevnost amgle&ki državniki polagajo trdne nade.
Megla ostane v Podonavju
Spričo tega glasovi, ki še vedno z večjo ali manjšo verjetnostjo dvomijo v to, da bi se pod zamišljeno pogodbo med Francijo in Italijo le dni res postavila pika, skorajda ne pridejo več v poštev. Res da se morala Laval in Muasolini v Rimu sf>o-razumeti še o nekih podrobnostih, ki dozdaj še niso rešene, veindar pa so politiki prepričani, da so te točke postranskega pomena, ker na obeh straneh hočejo, da pride do sporazuma, in je zlasti g. Mussolini pripravljen, da za vsako ceno odneha tudi v vprašanjih, ki so se dosedaj s njegove strani zdela za Italijo nesprejemljiva. Za Francijo je odločilnega pomena to, da ni več nobenega nesoglasja
1	Italijo glede pogodbe o Srednji Evropi. Neodvisnost Avstrije se bo slovosno zajamčila, tako, da ne
bodo samo sosednje države Avstrije k tema pritegnjene, ampak ua posreden način tudi Romunija in Poljsko, čeprav ne takoj, ampak v postopnem razvoju, tako, da bi se sporazum o neodvisnosti Avstrije polagoma razširil v sporazum, s katerim bi si vse države v Srednji Evropi med seboj priznale in zajamčile svojo politično neodvisnost ir svoje sedanje mejo.
Abesinija - plačnik
Zaradi tega bo Francija glede afriških kokmtO še nekoliko bolj [»opustila, nego je bila dozdaj. Ren je, da Italija ni popolnoma zadovoljna s tem, kar ji Francija v Afriki misli odstopiti od svojega ozemlja, toda za Italijo je neprimerno večjega pomena, da bo imela proste roke v Abesiniji. Kako telo sta v tem oziru Francija in Italija ie edini, se lahko razvidi iz tega, da jo Italija zbrala dozdaj v Somaliji veliko armado, ki s tanki in letali samo še čaka povelja iz Rima, da začne po japonskem zgledu »mirno prodiranje« v abesinsko kraljestvo. Sicer pa morajo vsi dvomi, ki se še tu in tam slišijo glode uspeha razgovorov v Rimu, izginiti spričo ugotovitve »Tompsa«, da se Laval nikakor ne bi bil odpeljal v Rim, ako bi francosko-italijanski sporazum v vseh bitnih točkah no bil ie gotov.
Madjari na - zrtveniku
V	Rimu seveda vlada naravnost zmagoslavno razpoloženje. Mussolini bo po dvanajstletnem vladanju, v katerem je sicer rešil nekatere notranje probleme, v zunanji politiki pa ni dosedaj imel v nobenem oziru srečne roke, razen da je otežil in zamotal položaj v Evropi, lahko italijansko ljudstvo potolažil, da se ni bati nobene vojne in da se bo mogla huda gospodarska kriza v Italiji reševati vsaj v miru. Brez dvoma bo Italija r kakršnikoli že obliki dobila od Francije tudi denarno pomoč, da prebrede svoje gospodarske težave. Za slavo in moč Mussolinijevcga »imperija« pa bo v zadostili meri poskrbel pohod v Abosi-nijo, ki sirer ne ho enostaven pohod in mogoče niti ne tako zmagoslaven, kakor je bil japonski v Mandžurijo, bo pa po prepričanju g. Mussolini ja za ceno nekaterih žrtev prinesel bogato kolonijo, v katori se skrivajo ogromna naravna bogastva. Med pasiva pa bo Italija morala zabeležiti izgubo madjarskega prijateljstva, ker tami-šljeni srednjeevropski pakt gotovo pomeni brisanje revizionistične politike, in tudi to še ni gotovo, kaj bo rekla Nemčija, katere Mussolini s svojo najnovejšo potezo gotovo ne bo pritegnil nase, ampak le še bolj odbil...
Bučne priprave v Rimu
V	kakšni obliki in v kakšnem smislu bo mogla biti zadovoljena pri sklepanju franeosko-itali-janskega sporazuma Jugoslavija, o tem tisk popolnoma molči in se zdi, da se smatra ta sadeva rešena s tem, da bo šef italijanske vlade podal neko, po svoji vsebini še neznano izjavo prijateljstva, za kar bi Jugoslavija morala Italiji izkazati neke politične in gospodarske prijaznosti Zdi se pa, da vprav to vprašanje Se vedno nekoliko1 W megljuje izredno optimistično ozračje, ki t''najbolj rožnatih barvah odseva tako v Rimu kakor v Parizu. Posebno Rim se trudi, da bi celi stvari dal čim večji naglas. Tako je 14. februarja sklican veliki svet fašistične stranke v palači Venezia, 15. januarja bo zboroval ministrski svet v palači Viminale, 12. februarja bo zasedala najvišja komisija za narodno obrambo v palači Venezia, 12. januarja pa je sklican vrhovni armadni svet istotako v palači Vonozia. Brez dvoma se bo tu razpravljalo o pohodu v Abesinija.
Mussolinijeva brzojavka dolugoZvZ1n\a
Pariz, 3. januarja, b. Kljub temu, da se je francoski ministrski predsednik Flandin na včerajšnji seii vlade zavzemal za to, da Laval na vsak načjn odf>oluje v Rim, je bil sklep o potovanju francoskega zunanjega ministra v italijansko, prestolnico nrejet šele tedaj, ko je prispela v Pariz Mussolinijeva brzojavka sledeče vsebine:
»Italija bo izvršila do Jugoslavije miroljubno kretnjo. Italija je vedela, da to lahko stori, storila pa bo to šole tedaj, ko bo pogodba jx)dpisana.< — Po tej brzojavki je trajala seja vlade le nekaj minut in se je samo sprejel sklep, da francoski zunanji minister potuje v Rim nocoj ob 8.20.
Vsebina pogodbe?
Z ozirom na svojo obliko bo to v prvi vrsti rtalijansko-francoski protokol, ki bo končno utrjen šele po razgovorih med Lavalom in Mussolinijem. Ta pakt bo najbrž podpisan v soboto ali nedeljo ter bo v glavnem obsegal štiri člene:
Neodvisnost Avstrije
Prvi se bo nanašal na jamstvo glede avstrijske neodvisnosti ter se v njem obvezujeta Italija in Francija, da se bosta pogajali glede skupnega jamstva, in sicer najprej z vsemi avstrijskimi sosednimi državami razen Švice. Ta pakt bi se moral namreč podpisati tudi od Velike Britanij?, Francije. Poljske in Romunije in končno eventuelno še od Turčije in od Grčije. Poljska bi v njem sodelovala na izrečno željo šefa italijanske vlade Musso-linija. Pri tem je treba jjoudariti, da jamstvo glede avstrijske neodvisnosti Uži predvsem v rokah Francije in Italije in bi se tozadevni cdstavek ita ijansko-francoskega sporazuma moral glasiti takole: »Ce se zgodijo nepredvideni dogedki, zaradi katerih je ogrožena neodvisnost Avslrije, se morata Pariz in Rim takoj v sporazumu z avstrijsko vlado dogovoriti o ukrepih, ki so potrebni za uspešno obrambo avstrijske neodvisnosti.«
Zaščita Podonavja
Drugi člen italijansko-francoskega protokola predvideva možnost medsebojne jamstvene pogodbe vseh srednjeevropskih in podonavskih držav, po katerih tako Avstrija, kakor tudi vse sosedne države medsebojno jamčijo svojo teritorijalno integralnost in politično neodvisnost na temelju čl. 10. pakta Zv;ze narodov. Ti dvostranski jamstveni sporazumi obsegajo klavzulo, po kateri se oblasti, ki so podpisale sj orazum, izrečno obvežejo, da se v nobenem pogledu in v nobeni smeri ne bodo vmešavale v notranje razmere svojega soseda - sopogod-benika. Ta drugi del italijansko-francoskega protokola, ki ima prav tako značaj pogodbe, računa tudi s poselAimi željami Male zveze, medtem ko tretji člen vodi račune o posebnih željah Avstrije in Madjarske.
Dunajska vremenska napoved: Nadaljnji "padec temperature. Spremen'j iva oblačnost. V lužuih Alpah šc jKmekod jasno.
Jugoslavije Še vedno rimski protokoli
Tretji člen se izrečno sklicuje na rimske protokole z dne 18. marca 1934 in izjavlja, da pod gotovimi pogoji tudi druge države lahko pristopijo k rimskim protokolom.
Kolonije
Četrti del franoosko-italijanskega protokola je posvečen kolonijalnim vprašanjem. Po dosedanjih informacijah se je med obema državama v tem oziru dosegel popoten sporazum, izvzemši nekaterih podrobnosti glede tuniškega statuta, kakor tudi glede odstopa enega dela železniške proge Adis Abeba-Džibuti od strani Francije Italiji.
Izjava Lavala
Pred odhodom v Rim je podal Laval časnikarjem sledečo izjavo: »Priznam, da so bila pogajanja med Francijo in Italijo zelo delikatna. Vendar so bila polna največje prisrčnosti. Delo, ki ga opravljamo, jo strastno, ker meri zelo visoko. Ne gre samo za prijateljstvo med Francijo in Italijo, temveč gre za vso Evropo in pri tem je treba vpoštevati skupno voljo vseli narodov. Vem, da bo v Rimu Mussolini branil italijanske interese, jaz pa bom branil francoske interese. Na ta način pa bova branila interese miru. Tisti, ki zaupajo vame, ne bodo razočarani. To delo je potrebno za ohranitev miru.«
Laval krega Avstrijo, zakaj utrjuje mejo ob Jugoslaviji
Pariz, 3. jan. Tukajšnji listi prinašajo podrobnosti o razgovorih med zunanjim ministrom La-. valom in avstrijskim poslanikom v Parizu. Kakor | poročata »Oevre« in »Eeho de Pariš«, je Laval i opozoril avstrijskega poslanika na nenavadne ukrepe avstrijske vlade ob jugoslovanski meji. »Oovre« omenja, da je Laval opozoril avstr. poslanika na vprašanje strateških cest skozi Avstrijo in tudi na neke zvezo. ki obstoje v tem pogledu med Avstrijo. Ma-djarsko in Italijo. »Echo de Pariš« ugotavlja, da je mogoče očitati avstrijski vladi, da je storila ob meji ukrepe, ki se lahko smatrajo za ukrepe vojnega značaja in to proti francoskemu zavezniku in članu Male zveze, proti Jugoslaviji.
Kriva je Abesinija ...
Ženeva, 3. jan. c. Italijanska vlada Jo poslala novo noto glavnemu tajništvu Zveze narodov, v kateri zanika vsnUo krivdo pri spopadih na abe-sinski meji. Nota pravi, da nima Italija nobenih sovražnih namenov proti Abesiniji.
Ljubljana sprejema francoske bojevnike

Dr. Fr. Debevec i
Dom za jelične v Ljubljani
Francoski bojevniki i zastavami v sprevodu.
Ljubljana, 3. januarja.
Na poti v domovino so francoski bojevniki, ki so se poklonili spominu viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja na Oplencu, sklenil'" se poklonijo tudi spominu neznanega francos' vojaka, ki je v Napoleonovi službi padel na ..uših tleh in katerega kosti so vzidane v Ilirski steber na Napoleonovem trgu. Prihod vlaka iz Belgrada je bil napovedan ob pol 3, vendar pa se je vlak zaradi številnih pozdravov na progi zakasnil za % ure.
Peron ljubljanskega kolodvora je popolnoma zavzelo ljubljan. občinstvo, med temi predstavniki raznih oblasti, predstavniki in člani vseh rodoljubnih društev ter drugi. Na f>eronu je bila po-strojena častna vojaška četa s polkovno zastavo ter godba. Z zastavo in številnim članstvom je bilo zastopano tudi tukajšnje Združenje vojnih prostovoljcev. V velikem številu so se udeležili sprejema tudi bojevniki ter druga slična društva. Močnemu častniškemu zboru je načeloval general Pekič, bili pa so dalje navzoči žujsan dr. P u c s številnimi občinskimi svetniki, dalje francoski konzul g. Re-rn e r a n d in drugi.
Ko je ob četrt na štiri privozil vlak z dragimi gosti, je vojaška godba zaigrala marsejezo, med katero je občinstvo burno vzklikalo francoskim bojevnikom. Godba je zaigrala nato drž. himno.
Gostje, 280 po številu, med temi 40 dam, moški pa skoraj sami borci s solunske fronte, so izstopili.. Njihov voditelj Marc Heraut se je pozdravil s tukajšnjimi zastopniki, na kar se je razvrstil med gostim špalirjem ljubljanskega prebivalstva po Ma-sarykovi cesti, od tam pa po Tyrševi cesti in Vegovi ulici velik sprevod k Ilirskemu stebru. V sprevodu so šli člani dotnačih rodoljubnih društev in francoski bojevniki, ki so imeli s seboj 86 zastav. Vsaka zastava je imela žalni trak in marsikatera tudi jugoslovansko odlikovanje, prav tako pa je med odlikovanji, ki so jih imeli francoski bojevniki na prsih, bilo mnogo jugoslovanskih, pridobljenih že med vojno.
Pri Ilirskem stebru se je zbrala ogromna množica ljudi, francoski bojevniki pa so se s svojimi zastavami razvrstili v polkrog okoli spomenika. Te svečanosti so se udeležili med drugimi tudi generali Cukavac, Jovanovič in Pekič, šel diviaijskega štaba O r 1 o v i č , zastopnik Danske uprave R a t e j, slepi podpolkovnik Božo L o v r i č, mestni župan dr P u c, konzula Remerand in ing. Sevčik in drugi odličniki.
Predsednik francoskih bojevnikov Marc Heraut je položil pred spomenik krasen venec iz belih vrtnic, modrih vijolic in rdečih nageljev ter trnjevega listja, opremljen s francoskimi in jugoslovanskimi barvami ter s trakom z napisom: »Fe-deration Nationale Poilus d'Orient«. Sledil je dve-minutni molk v počastitev spomina neznanega francoskega vojaka.
Na oder p>red spomenikom je stopil mestni župan dr. P u c, ki je v slovenskem in v francoskem jeziku pozdravil došle francoske bojevnike, izrazil veselje ljubljanskega prebivalstva nad prihodom gostov. V ljubljanskem prebivalstvu še živi spomin na Napoleonovo Ilirijo, ki je bila predhodnica današnje lugoslavije. Ob zaključku svojega govora je vzkliknil francoskim solunskim borcem, francoski armadi in francoskemu narodu. Med županovim govorom je vojaška četa oddala častno salvo.
Francoski bojevniki pred Napoleonovim spomenikom.
Foto: Tiojze Mavec. Uubll&na
Foto: Lojze Mavec, Ljubljano
Kratek nagovor je imel nato predsednik francoskih bojevnikov Marc Heraut, ki je izjavil, da so francoski bojevniki ginjeni nad sprejemom, ki jim ga je pripravilo prebivalstvo Jugoslavije, posebno pa so še ginjeni nad veličastnim sprejemom in navdušenjem v Ljubljani. Izrazil je zadovoljstvo Francozov, da se prebivalstvo lugoslavije še spominja in zaveda velikih zaslug Napoleona in maršala Marmonta. Končno je vzkliknil govornik za nerazdružljivo prijateljstvo Jugoslavije in Francije.
Godba je zaigrala marsejezo in našo himno, nakar se je razvil po Gosposki ulici čez Kongresni trg in po Miklošičevi cesti ponovno sprevod na kolodvor, kjer je francoske bojevnike že čakal posebni vlak, da jih čez Rakek prepielje v domovino. Ves čas je množica vzklikala franc. bojevnikom.
Slovo na kolodvoru je bilo prisrčno. Bojevniki i i Francije so bili deležni mnogo odkritosrčnih pozdravov in so bili obsuti s cvetjem, ljubljanska mestna občina je tudi podarila skromno malico za slehernega. Ob sviranju marsejeze in državne himne ter med obojestranskim pozdravljanjem sto in tisočero rok se je vlak začel pomikati.
Dasi je bilo danes v Ljubljani megleno vreme, kakor še ne zlepxa, vendar je imela Ljubljana zaradi prihoda francoskih gostov slavnostno lice. Skoraj iz vseh poslopij so visele državne zastave napol droga. Prebivalstvo pa se je kljub delavniku v kar največjem številu udeležilo tega lep>ega sprejema francoskih borcev z nekdanje Solunske Irome.
f Rezilta Ogrizek
Sv. Križ pri Rogaški Slatini, 2. januarja.
Danes ob 5 popoldne je mirno v Gospodu zaspala gospa Rezika Ogrizek, soproga vele-uglednega gostilničarja in veletrgovca g. Franca Ogrizka. Pokojna gospa je bila rojena 13. septembra 1865 v Radečah. Z g. Ogrizkom se je poročila 31. januarja 1887 in je živela v srečnem in vzornem zakonu skoro 48 let. Blaga gospa je bila nad vse plemenita, prava usmiljena mati revežev, velika dobrotnica cerkve in duhovnikov. Bog ji bodi bogat plačnik za vsa njena dobra dela! Pogreb predrage rajnice bo v soboto, dne 5. januarja ob pol 10 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Trojici, kier bo položena k počitku v lastno grobnico. G. soprogu, snahi in vnukinjama izrekamo globoko sožalje.
Novo postajališče Vrhnika (rg
V	nedeljo, 6. januarja se bo otvoril, oziroma izročil javnemu potniškemu prometu podaljšek proge Vrhnika—Vrhnika trg in novozgrajeno postajališče Vrhnika trg. Kot prvi vlak do novega postajališča bo vozil vlak št. 8036, v nasprotni smeri pa vlak št. 8037. Do in od postajališča Vrhnika trg bodo vozili vsi mešani vlaki po sledečem voznem redu:
Vlak št. 8032 b odhod z Vrhnike ob 8.02, prihod Vrhnika trg ob 8.04. Vlak št. 8034 b odhod z Vrhnike ob 12.25, prihod Vrhnika trg ob 12.27. Vlak št. 8036 b odhod z Vrhnike ob 14.36, prihod Vrhnika trg ob 14.38. Vlalk št. 8038 b odhod 7. Vrhnike ob 19.04, prihod Vrhnika trg ob 19.06.
V	Obratni smeri: Vlak št. 8031 a odhod z Vrhnike trg ob 6.27, prihod na Vrhniko ob 6.31. Vlak št. 8033 a odhod z Vrhnike tre ob 8.45, prihod na Vrhniko ob 8.49. Vlak št. 8035 a odhod z Vrhnike trg ob 12.46, prihod na Vrhniko ob 12.49. Vlak št. 8037 a odhod z Vrhnike trg ob 17.24, prihod na Vrhniko ob 17.29.
Odhodmi in prihodni časi vseh vlakov ostanejo na vseh postajah in postajališčih juroge Ljubljana —Vrhnika neizpremenjeni, kakor so bili objavljeni s 15. majem 1934.
Postajališče Vrhnika trg je opremljeno za odpravo popotnikov. Prtljago prevzema v prevoz vla-kovodja proto doplačilu. Prispelo prtljago mora prevali porotnik pri službenem vozu, sicer se ista prepelje nazaj na postajo Vrhnika.
H kartam, ki se bodo izdajale za Vrhniko trg na postajah proge Ljubljana—Brezovica—Vrhnika, I kakor tudi h kartam, ki 6e bodo izdaiale na postajališču Vrhnika trg za postaje omenjene proge, se bo pobiral do nadaljnega poseiben dodaitek v znesku 1 Din v korist trške občine Vrhnika, i.n sicer k vsem civilnim kartam, iedanim po normalni ali znižani vozni ceni.
— Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno
i,nro7niania JCrnonca in .manion
. — j-' »-**> j . J V Vil. < UJU , . 1 UIUU11JUH
Misel, naj se blagopokojnemu kralju postavi živ spomenik, Dom za bolne na plučih, je dobila konkretnejšo obliko. Odbor za postavitev spomenika v Ljubljani in zveza proti tuberkulozi sta sporazumno sklenila, da se zbirajo prispevki za oba spomenika: Za »Dom« in likovni spomenik. Naj k temu hvalevrednemu sklepu dodamo nekaj potrebnih misli in nadaljnih zaključkov.
Vsaka taka akcija uspe tem boljše, čim bolj živo in realno jo predočimo vsem našim rojakom brez razlike stanu. Kar postavimo kot spomenik blagopokojnemu, bodi res dostojno in primerno, v skladu z duševnimi vrlinami in deli pokojnika. Zato je treba dati prednost živim, socialnim spomenikom, n. pr. ustanovi, ki bi se vanjo v stiski hude bolezni zatekali oboleli za jetko, za katere — žal — že leta zaman kličemo o potrebi cenenih zavodov. Takšna ustanova bi najbolje ustrezala najpomembnejšim željam in prizadevanju pokojnega kralja: delu za notranji in zunanji mir, dvig države na čim višjo kulturno in socialno višino.
Še eno misel naj tu povemo: misel, ki se še ni omenila, a je najgloblja: Pred Bogom smo vsi e n a k i I Pred Bogom največ velja oni, ki je — neposredno ali posredno — napravil največ dobrih, zaslužnih del. Zakaj vera brez dobrih del
1'e mrtva. V zgodovini srbskih kraljev beremo, ;ako so v najvišjo čast zidali versko - kulturne ustanove, zadužbine. V srednjeveških razmerah srbske države še niso resno poznali problemov naše dobe: brezposelnost, krizo, bolniško in starostno zavarovanje, boj zoper jetiko itd. V tedanji srednjeveški dobi na Balkanu so bile te zadužbine najvažnejše kulturno-verske in tudi socialne ustanove.
Tudi mi postavimo v Ljubljani lepo in koristno »zadužbino«, socialno tako zelo potrebno: Dom za tuberkulozne. S takšno človekoljubno ustanovo se bo zaslužnost dobrodelnosti blagopo-kojnega znatno povečala. Dobra dela pa spremljajo tužen grob le v vrata, ki vodijo v večno radost.
Bodimo zvesti tej tehtni misli pri naši akcij) za postavitev spomenika kralju — vitezu!
Iz te višje miselnosti zaidimo sedaj v prozo realne sedanjosti. Akcija za spomenik je v polnem teku. Glejmo na to, da zajamemo vsakega našega človeka. Pri tem imejmo pred očmi pravo razpoloženje naših ljudi. Splošna ljuska želja je, naj bo spomenik v prvi vrsti socialna ustanova, zlasti bolnišnica, Dom za nepremožne pljučno-bolne. Vsepovsod čujemo glasove: Za bolnišnico bom rad dal. Toliko je revščine, bolezni itd., kaj je bolj potrebno ko ustanova za lajšanje ljudskega gorja!
Ljudski glas — božji glasi Presli-šati tega glasu ne smemo. Akcija za spomenik bodi splošno-narodna zadeva, ki naj ima obče-narodno vsebino in smer. Poudarek, da zbiramo za socialen spomenik, bo pri dobri organizaciji darove znatno pomnožil. Ako bt dali darovateljem prosto izbiro, bi gotovo ogromna večina namenila svoj dar za bolnišnico, Dom za jetične. Resno upoštevajmo razpoloženje naroda, ponovno poudarimo v javnosti zamisel živega spomenika, a hkrati je nujno potrebno, da ljudem-darovalcem povemo, da gre glavni del nabirke za tak socialen spomenik. Tu in tam smo povprašali pri poedinih darovateljih, kako si oni zamišljajo porazdelitev zbranih darov; odgovor je bil soglasno tale: Vsaj dve tretjini za bolnišnico, ena tretjina za likovni spomenik. T o mnenje naj bi obveljalo kot mero-d a j n o. Povejmo tak sklep odkrito javnosti in našli bomo potem darovalce, ki bi jih sicer ne našli, ali pa bi njihovi darovi bili skromnejši.
Upravičeno pričakujemo, da se bodo vei strinjali s to mislijo in predlogom.
Napisane so te vrstice radi večje jasnosti in v svrho večjega uspeha pri akciji za postavitev spomenika.
Ob priložnosti pozneje pa bo potrebno, da govorimo o praktični izvršitvi nameravane usta-
Slovenec - bral) Eskimov
Po pismih slovenshego izseilenca Janeza Oiarlesa PianlnSha, „Gospodar|a Oolefla ozemlla" ob Severnem ledenem morju.
Z Inlrnlml PlanlnShovIml lotogralljaml. Zemljevide norlial hartograt UuhlJonsKe univerze. — PrtobCnJe
Anton Pndbevlek. — Ponatis prepovedan.
Slovenci živimo v Ameriki raztreseni po vseh državah. Slovensko-ameriški pesnik Ivan Zorman poje n. pr. v pesmi »Amerikanck:
Pozdravljeni slovenski bratje, pozdravljen, ti žilavi rod! Po vseh državah razsejani, bogastvo dvigate povsod: od nebotičnikov newyorških do San Francisca Zlatih vrat, od minnesotskih mrzlih jezer do bujnih floridskih livad.
In takoj nato:
K počitku v večno domovino pionirji že odhajajo, razgledi novi, novi časi nato njih grobovi vstajajo. A mnogi, mnogi še živimo, naš spev še krepko se glasi, še v oknih roženkravt dehteči spominja rodne nas vasi.
(Iz zbirke (Pota ljubezni«, Cleveland 1931.)
Spomini ameriških Slovencev na »stari kraj« so bili vedno živi in bi bilo pričakovati, da bomo Slovenci v domovini navezali z našimi rojaki onkraj morja intimne stike. Do tega pa se nismo nikdar povzpeli. Naši stiki so bili vedno slučajni. Ni jih zahtevala krepka narodna volja, ki hoče imeti trdno povezane z domovino tudi najodda-ljenejše slovenske naselbine in končno tudi tiste maloštevilne poedince, ki so najdelj prodrli v morda do njih še neraziskani daljni svet.' Bili smo celo tako slabotni, da nismo znali vzdrževati stalnih in globokih zvez niti z našo periferijo, ki bi morala vedno vedeti, da tvori z Ljubljano kot glavnim mestom Slovenije nedeljivo celoto. To je bil tudi poglavitni vzrok, zakaj smo n. pr. izgubili Koroško. So pa seveda še drugi vzroki, izmed katerih je najvažnejši pač ta, da niso bili takratni naši vodilni možje dorasli dogodkom.2
Globoko me gane, kadar naletim na naše preproste ljudi, živeče v tujini, pa odkrijem v njih kljub velikim razočaranjem v življenju, ve-
1	»Pri njiju sem se tudi seznanil s Slovencem Križajem, doma iz Luže pri Novem mestu. Mož je eden tistih redkih pustolovskih potnikov okrog sveta, ki bi bilo vredno o njih mnogo pisati, p>a tudi njega sem si želel pobliže ogledati, a se mi je kar izvil. Živel je trideset let v Alaski v Fair-banksu ob Yukon Riverju. Prebrodil je vso to čudovito deželo, ki je edina še ohranila divjo primitivnost, odkril je zlat rudnik, ki ga je prodal prav te dni. Zdaj se je odpravljal v Šeattle, kjer si bo — vedno nemirni duh — poiskal novih poti.« (Božidar Jakac »Odmevi rdeče zemlje«, str. 187.)
2	Ivana Hribarja »Moji spomini«, II. del, XXIV. poglavje, »Koroška, Rapallo — dve naši nacionalni katastrofi«, str. 427.
SEVERNO LEDENO
liko povezanost z družino v domovini in po njej tudi do naše slovenske zemlje. Posebno me je ganila ta velika ljubezen pri mojem ožjem rojaku Janezu Charlesu Planinšku, doma iz novomeške okolice. Malo smo dosedaj slišali o njem v domovini, zato pa toliko več naši rojaki v Ameriki. O njem in o njegovih dogodivščinah v doslej še neraziskani Severni Kanadi so poročali vsi ameriški listi in prinašali tudi slike. Ko se je namreč vrnil 1. 1928. po dolgih letih samevanja na skrajnem severu ob Severnem Ledenem morju v civilizacijo, je moral nastopati na predavateljski turneji po vseh večjih ameriških mestih in opisovati življenje v necivilizirani Kanadi.
Kaj remo doslej o Kanadi?
Kaj vemo doslej o Kanadi? Slučajno so mi pred kratkim prišla v roke razmišljanja sodobnega ameriškega pisca Ch. Vininga o »Prihodnjo-sti neraziskane Severne Kanade. Vining ugotavlja:
Premeri Kanado, ki jo poznaš! Vzhodno sega do Halifaxa in zahodno do Viktorije. Kako daleč pa severno? Kako daleč sega tvoja Severna Kanada?
Če živiš v Ontario, je Cobalt (srebrni rudnik) precej visoko na severu. Cochrane je skoraj na meji in M o o s e F a c t o r y je na severnem polu. Vsaka točka 90 milj više od v e 1 e-toka Sv. Lovrenca je rob civilizacije. Celo v širokih odprtih prerijah je konec Kanade tam nekje okoli Peace river (Reka miru) ali The Pas.
Port Nelson, Churchill in H u d s o n Bay so nam megleni, fantastični pojmi. Coro-nation gulf, Coppermine, D u b a w n t se nam zde sredi Mongolije.
To je Kanada, približno ena dvajsetina one rožnate lise, ki zre nate z zemljevida. Vse ostalo je nič, praznota, neizmernost, tiho, tajinstveno. Ona praznota se imenuje Kanada, n tam ne živo Kanadci. Je tuja dežela, obljudena od tujcev. Več vemo o Borneiu.
Vining pripoveduje o prvem raziskovalcu Severne Kanade J. B. Tvrellu, ki je izvršil prve kanadske zemljevide večjega obsega. Vsako leto je odkril neznane reke, jezera in vodopade in jih začrtal. Lahko gre h kanadskemu zemljevidu, položi nanj svoj prst in reče:
»To je moja rekal« Ali pa: »To je moje jezero!«
Nekaj sličnega lahko reče tudi naš Planinšek.
Vining poudarja, da se začne Kanada tam. kjer se za nas neha, in sega gori do Severnega ledenega morja. Razteza se od Labradorja do Jakona (Alaska). Cepi jo morski zaliv in je širša kakor Sredozemsko morje; tako velika, da lahke požre Baltiško in Črno morje vrh tega prav lahko še sloveče Jadransko morje.
(Nadaljevanje sledi.)

Dubawnt
> L' £HUDSON;
ThePass! - ^ Moose11
M
i' O FactoryK „	X) • \ y Cochrane ff\\ /rSn ------------- Pellcan Narows" J T* • kobalt A' JU?
JT ------------o-«dF
Ashiad ,
U. S. A. 5heboygan«
Zcml;cv:d neraziskane Severne Kanade. V Severni Kanadi viu.iju največjo zakladnico sveta t
prihodnjih desetletjih.
Ljubljanske vesti:
Javna gradbena dela v Ljubljani
v letu 1934
Mariborske vesti:
2 milj. Din dohodkov od tujcev
V letu 1934: 24.04t tujcev in 35.122 nočnin
Maribor, 8. januarja.
Vsa povojna leta si prizadeva Maribor, da bi dvignil na svojem področju tujski promet, -ki je danes za nekatera mesta (Ljubljanal) eden glavnih donosnih virov. V tujskoprometne s vrhe eo 6e izvršile v Mariboru že velike investicije (Mariborski otok), vrši ee emotrena propaganda, skuša ee z raznimi prireditvami (Mariborski teden itd.) dvigniti zanimanje, vseeno pa nam pokassuje statistika tujskega prometa, da smo v Mariboru še daleč za drugimi kraji in mresta. Sicer je viden tudi na tem področju znaten napredek, zlasti če primerjamo preteklo leto 1934 s prejšnjimi leti, vendar smo pričakovali več, zlasti z ozilrom na prizadevanje in propagando v zadnjem času. Lansko leto je obiskalo Maribor 24.041 tujcev, od tega 16.741 naših državljanov, 7283 pa je bilo inozein-cev. Glavni kader obiskovalcev Maribora iz naše države tvorijo prebivalci dravske banovine (brez Ljubljane) z 9667 ljudmi. Iz Ljubljane same je obiskalo Maribor 1427 ljudi. Potem sledd med banovinami savska s 1628, primorska 903, vrbaska 792, drinska 265, dunaveka 454, zetska 137, moraiv-
eka 100 In vardarska 85. Iz Belgrada je bilo 365 obiskovalcev, iz Zagreba pa 915. — Mod inozeinci eo na prvem mestu Avstrijci, ki jdh je bilo 3416, nato so Cehoslovaki 1270, slede Nemci 693, Italijani 543, Madjari 185, Poljaki 128, Rusi 100, Angleži 54, južnoameriške države 17, USA in Kanada 75, nordijske države 45, Franaija 41, Romunija 17. Bolgarija 13, Grčija 3.
Gospodarski efekt tujskega prometa je naslednji: Nočnin je bilo v preteklem letu skupno 35.122. Od dveh do osmi iti čini je prenočevalo v Mariboru 7620 ljudi, 8—14 dmi 470, 14 dni do enega meseca 237, nad en mesec 88, eno noč pa 26.707 ljudi. Iz navedenega je razvidno, da 60 tvorili glavni kader posetaiikov Maribora poslovni ljudje, ki so se vzdrževali le kratko dobo. Pravih letoviščarjev, ki bi preživeli v mestu več časa, je bilo le malo. Če računamo .nočnino z dnevno potrošnjo vred na 50 Din, je imel Maribor v preteklem letu od tujskega prometa 1,856.100 Din dohodkov. Vpliv Mariborskega tedna se precej pozna. Število nočnin v mesecu avgustu je bilo znatno višje, kakor v drugih mesecih.
Dočim je preteklo leto mofeno zaostajalo glede novih privatnih gradb proti letu t933, se je javna gradbena delavnost razvila na vse strani in kar razveseljivo. Poglavitno iniciju-tivo je dala pri tem mestna občina, v maniši meri banovina in država. Lep je napredek zlasti glede tlakovanja in ureditve cest, ulic in trgov; pa tudi javnim parkom in nasadom se je posvečala večja skrb. Uravnava Ljubljanice je napredovala, čepruv ne tako, kakor bi bilo tehnično mogoče in potrebno. Izmed javnih stavb se razen mestne šole za Bežigradom ni zidala na novo nobena. Kar je bilo tu gradbenih del, so se omejevala na razširjenje in prenavljanje obstoječih stavb ali pa na dovršitev pred letom započetih gradenj.
Prvo mesto zavzema glede cestnih del ureditev in tlakovanje Bleiweisove ceste v odseku med Tržaško in Aleksandrovo cesto. Izvršila se je na račun kaldrminskega sklada sicer prav počasi, toda temeljito in prav zadovoljivo; pri tem so se utrdile in opremile z asfaltiranimi plooniiki vse stranske ulice in ceste, ki se stekajo v ta del Bleiweisove ceste, tako Vrtača, Gregorčičeva ulica, Erjavčeva cesta, Levstikova, Nunska, Šubičeva in K na fl jeva ulica. Tlakovali so z majhnimi granitnimi kockami tudi križišče Tržaške, Rimske, Groharjeve in Blei-weisove ceste in del Rimske ceste do ulice Rimske legije. Bleiweisovo cesto je asfaltiralo znano zagrebško podjetje Antona Resa. Dobila je tudi po celi dolžini tja do Tyrševe ceste lepo razsvetljavo z močnimi električnimi žarnicami, visečimi nad sredino cestišča; stari ni/jki pli-novi kandelabri so bili nadomeščeni z novimi, višjimi, ki so razen par izjem (Pri Narodnem muzeju) postavljeni tako, da jih listje akacij-skih dreves ne zastira. Bleiweisova cesta na-pravlja danes z vrsto lepih javnih in zasebnih stavb v uravnanem delu prav velikomesten utis. Tem Irujše ie seveda nasprotje v neurav-nanem delu od Aleksandrove do Gosposvetske ceste.
Obenem z uravnavo in utrditvijo Subičeve in zgornjega dola Knafljeve ulice se je začasno uredil Muzejski trg, dokler se ne izvede po Plečnikovem načrtu njega dokončna preureditev v Dvoranski trg ob sočasnem podaljšanju Šubičeve ulice do Kongresnega trga. Podrla se je stara mestna pristava, ki je trg hudo kazila. Tako pridobljeni prostor se je spremenil v široko, s sočno travo posejano livado, na kateri se kar dobro podado sestoji posameznih starih dreves. Ne bilo bi napačno, da se tod postavijo klopi. Stara, ozka, zakrivljena pešpot ob prejšnji pristavi, zadnji ostanek nekdanje Tržaške ceste, se je odpravila. Sedaj drži od križišča Gledališke in Knafljeve ulice do Plat-nerjeve hiše v Šubičevi ulici ravna, 5 m široka, dobro utrjena pot za pešce.
Groharjeva cesta, ki je po svoji širokosti nekak južno vzhod ni podaljšek Bleivveisove ceste, je dobila še prijaznejše lice z zasaditvijo mladih dreves na obeh straneh ceste. V zgornjem delu so se napravili ob vilah asfaltirani pločniki. Cesta je do mostu čez Gradaščico malone zazidana.
Od ostalih cestnih del je treba omeniti zelo posrečeno ureditev Dobrilove in Gradaške ulice na levem in Trnovske ulice na desnem bregu Gradaščice v zvezi s končno uravnavo teh bregov. Kdor je poznal puščavo ob stiku Gorupove in Dobrilove ulice prej, se ne more načuditi, s kakšnimi priprostimi sredstvi je ustvaril mojster Plečnik te nove lepote in ob-cnem ohranil domači značaj trnovskega in krakovskega predmestja. Veličasten pogled na trnovsko župno cerkev bo z odstranitvijo Špe-letičeve hiše na Enionsiki cesti, ki se je, neznano zakaj, zavlekla, še bolj pridobil.
Ob Gradaščici navzgor se je uredil svet okoli brezimenskega mostu med Groharjevo na levem in Riharjevo cesto na desnem bregni. Ureditev Riharjeve ceste dela mestnemu stavbnemu uradu precej preglavice, ker so morali ulico zaradi mostu dvigniti nad 2 m, tako, da so razmeroma še nove vile na desni strani ulice prišle globoiko pod ulični nivel. Od mostu navzgor proti Koleziji je na levem bregu Gradaščice nastala nova ulica, nasuta 2 m visoko nad dotedanjim svetom. Tudi ostale ceste in ulice na podaljšanem Mirju, tako Vrstovškovn in Marmontova, sta se zaradi zidave novih vil znatno podaljšali im že kar približali meji občine Vič. Svet tod okoli bo v dogledni doihi prav do Tržaške ceste ves zazidan.
Onstran Tržaške ceste je svet med Langu-sovo in Glinško cesto tudi že skoro ves zazidan z ličnimi vilami. Glinška cesta sama se je razširila na dvakratno prejšnjo širino. Skrbeti
pa bo mestni upravi za primernejšo zvezo te ceste s cesto v Rožno dolino onstran železniške proge, odnosno z Levčevo ulico, kar bo edino mogoče s podvozom pod železnico. Ob Cesti na Rožnik so zasuli jarke na desni strani ob mestni vrtnariji im napravili peš|>ot, ki jo bo treba podaljšati še do hišice užitninskega paznika nasproti vili Kredurici in eventuelno še naprej ob gozdnem robu do Svetčeve uiHce. V tej zvezi je treba omeniti še uspelo znižanje in uravnavo Večne poti od strelišča do ceste IX. Rožne doline, ki jo je izvršila viška oibčina, ker leži na njenem ozemlju.
V	zapadnem delu mesta se je uredila dko-lica dranisikega gledališča, tako gornji del Igriške ulice in Erjavčeve ccste; po Gradišču vozi tramvaj odslej dvotirno, kar pomeni povečanje brzine in pa varnosti tramvajskega prometa. V Gajevi ulici so vseskoz asfaltirali pločnike ob sezidanih hišah, na Marijinem trgu pa so namesto asfaltiranega otoka proti kotneu leta postavili tisti začasni krog, ki je mišljen za varnost pešcev, pa ga ne sme noben pešec prestopiti. V zvezi s preosnovo tramvajske proge so v začetku leta pretlakOvali Krekov, Vodnikov in Mestni trg, Stritarjevo in Prešernovo ulico. Na novo so tlakovali tudi Nabrežje 20. septembra, n t rti il i tržni prostor na Vodnikovem trgu in asfaltirali okolico Prešernovega spomenika ob trimostju. Stari, razpokam in vegasti pločnik iz apnenskih plošč pred poslopjem finančnega ravnateljstva na Krekovem trgu so odstranili in nadomestili z novim širšim iz oorfir-ja. Prehod Krekovega trga v Streliško ulico so primerno zaokrožili, da ne bo več nevarnosti za avtomobile in vozove. Tudi pločnik ob nekdanji Mahrovi hiši v Kopitarjevi ulici so prenovili, prav tako pločnik pred Jugoslovansko tiskarno.
V	severnem delu mesta so pretlakovali Tyrševo cesto od železniškega prevoza do cerkve sv. Cirila in Metoda (prejšnje cerkve sv. Krištofa). Započeto asfaltiranje pločnikov ob desni strani se je le deloma dovršilo. Villiarje-vo cesto so končno vendarle odprli in tlakovali v odseku ob bivši Žabkarjevi tvornici, nekdanja Tovorna ccsta za južno železnico, ki ni bila nikdar kaj prida, pa je dokočno opuščena in zaprta.
rel 31-62 KINO KODKl.JEVO T«' 3162
Danes in |utri ob 8 dva sporeda: OPOROKA DR. MABUSEJA in MATERINO SRCE
O Francoski bojevniki, ki so se včeraj mudili v Ljubljani, so dobili vsak v spomin na Ljubljano po eno fotografijo ilirskega stebra s pojasnilom v francoščini ter s francoskim besedilom in pofrancozenimi slovenskimi verzi s tega spomenika. Poleg tega je dobil sleherni še po en izvod »Pages choisis«, to je francosko izbiro Cankarjevih del, ki jo je priredila gospo Jerasova.
Zadeva časti vseh Jugoslovanov
so rojaki v sužnosti l Ščitimo svojo nacionalnočast ter pristopajmo k B ran-i-boru !
© Janežifeva izvršila samoumor. Izmed treh možnosti, kakšne smrti je umrla Rozi Janežičeva, ki so jo na starega leta zvečer našli napol mrtvo na progi na Viču, ki je kmalu za tem umrla v bolnišnici, se je sedaj izkazalo, da Rozi ni bila niti žrtev zločina, niti nesreče, temveč, da je izvršila samoumor. Njen ženin je namreč dobil pred-snočnjim njeno pismo, v katerem ga Rozi obdol-žuje nezvestobe in mu obljublja, da je ne bo več videl. Rozi je torej očitano počakala na vlak ter se vrgla podenj, vendar pa jo je lokomotiva odbila, tako da je obležala v jarku nezavestna s smrtnimi poškodbami. Policija je sedaj, ko se je prepričala, da gre za samoumor, ukinila nadaljno preiskavo.
© Ročni voziček, štirikolesni, z diro, je bil ukraden še pred prazniki z dvorišča trgovcu g. Jožetu Marinku v Prisojni ulici. Pred nakupom se svari. Kdor bi mogoče izsledil taik voziček, naj blagohotno sporoči g. Marinku ali policiji.
10% POPUST
pri nakupu smuči in opreme dokler ne zapade »neg! STANE DERGANC, dr. z o. z., Ljubljana Gosposvetska 2 - Pred Škofijo 20 - tel. 3134.
„Marija v predmestju44
(Prireditev Zveze mladih intelektualcev.)
Maribor, 3. jan.
Zveza mladih intelektualefev v Mariboru postaja hvalevredno agilna. Med drugim hoče tudi pokazati, kakšen bi moral biti oderski di-letantizem. Pri nas igrajo mnogo, mnogo iz navdušenja, včasih tudi radi blagajne. Sicer v zadnjem času prirejanje iger ponehava, toda vzrok temu ni morda v nezanimanju, is.kati ga je drugje. Ima pa večkrat igranje vse zinake neusmerjenosti. Proti takemu nesmotrenemu igranju vstajajo in nastajajo poi.zl.usi, v igri tudi povedati svoje stališče. In to 1 <>če Zveza mladih intelektualcev v Mariboru. Igrati hočejo socijalno igro. Saj ravno socijalna in ekonomska vprašanja danes zadevajo v živo skoraj vsakega človeka. Pri igri naj bo glavno preprostost in iskrenost igranja ter igralcev samih. Vsi ti so se združili v sikupnem delu, igrajo kot celota, z vidika skupnosti. Samo tako si morejo upati obnoviti socijalno legendo »Marija v predmestju«.
To je ena najznačilnejših in najkrepkejših ljudskih iger pri Nemcih. Napisal jo je šlezij-ski pisatelj Will Erick Peuckert. Na mah je postala znana, saj riše življenje najrevnejših in najbednejših, onih, za »katere ni dela, ni stanovanja, pa vendar še upajo, da je kje na svetu košček zemlje, kjer bo sreča tudi za nje«. Marija v predmestju ni realistična drama, je to prilika sedanjega časa, krepka socijalna legenda, ki jo vprizorijo mladi intelektualci v nedeljo, 6. januarja v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru.
*
□	Lani več pijače, kakor predlani. Statistika potrošnje alkoholnih pijač v Mariboru za leto 1934 je zanimiva. Prinaša v primeri s prejšnjimi leti razna presenečenja. Tako zlasti glede potrošnje piva, ki beleži v minulem letu naravnost katastrofalen padec. Pri vitlu smo pa znatno napredovali. Tako se je popilo lani v Mariboru vina in vinskega mošta 1,270.500 litrov, predlani pa le 1,147.447 litrov. Seveda je to samo vino, za katerega se je plačala trošarina. »Črna« pijača ni vračunana. Žganja se je lani spilo 50.600 litrov, piva pa samo 37.650 litrov. Se pozna, da je bilo deževno in hladno poletje in da se Mariborčani vedno bolj odvračajo od piva. Pretekla leta je potrošnja piva vedno presegala 100.000 litrov. Takole okroglo je izdal Maribor za alkoholne pijače v preteklem letu, če vračunamo zraven okolico in vinotoče, svojih 20 milijonov dinarjev.
□	Obrtno gibanje. V minulem letu je bilo izdanih v Mariboru 156 novih obrtnih pravic, izbrisanih pa je bilo 176.
□	Važno: vremenska poročila naj bodo verodostojna. Zagrebški smučarji, ki so te dni obiskali Pohorje, so se vračali razočarani in jezni. V Zagrebu se je glasilo oficielno sporočilo: na Pohorju 20 cm snega, v Mariboru še: 15 cm, v resnici pa je med tem sneg na Pohorju »skopnel« na 10 cm! Netočna poročila sicer morda res privabijo nekaj smučarjev, napravijo pa več škode, kakor koristi!
□	Vremensko poročilo. Ribniška koča na Pohorju 3. januarja ob 7: 6 cm novega snega na podlagi 10 cm. Smuka dobra. — Peca: 80 cm snega, smuka do višine 1300 m.
□	Vaje »Maribora«. Ponedeljek 7. januarja mešan zbor, v sredo 9. januarja moški zbor, v petek zopet mešan zbor. Zaradi bližnjega nastopa udeležba strogo obvezna.
□	Preloženi tekmovalni termini. Mariborska
zimskosportna podzveza je preložila termine nekaterih tekem. Skakalne tekme v Mariboru se vršijo 20. januarja, medklubska tekma v smuku Smrekovec—Črna dne 2. februarja, medklubski dan pa je 13. januarja. Vse seveda — če bo dovolj snega!
□	Krstna predstava v gledališču. Mariborska drama je pričela s pripravami za krstno vprizo-ritev odrskega dela mariborskega podžupana Rudolfa Golouha »Od zore do mraka«. Pisatelj naziva svoje delo »basen za odrastle«. Režijo vodi glavni režiser J. Kovič.
□	Železniški upokojenci. Naročanje in prolon-gacija železniških legitimacij za upokojene železničarje se vrši na postaji Maribor, Koroški kolodvor do vključno 5. januarja.
□	Konec mariborske posebnosti. Pred leti je imel mariborski industrijalec Scherbaum na vrtu svoje hiše na Trgu' Svobode pravcati zverinjak. Srne in druge živali so bile tu, največjo zanimivost so pa tvorile opice. Zverinjak je med vojno propadel, hiša je prešla med druge roke in malokdo se še spomni na to mariborsko posebnost. Od zverinjaka je ostala pri lastniku le še najstarejša opica, ki jo je dobil pri svoji poroki kot poročno darilo iz tropičnih dežel. Bil je to čisto krotek šimpanz, ki je dosegel visoko starost 60 let ter včeraj poginil.
□	Združeni zasebni in trgovski nameščenci« podružnica Maribor. Dopisi na novo stanovsko združenje v Mariboru naj se naslavljajo na naslov: Združeni zasebni in trgovski nameščenci Slovenije, Maribor, Karitas, Orožnova 8.
□	Poročili so se zadnje dni v Mariboru: Mle-kuš Valter, tapetnik in Pichler Martina; Miklavec Alojz, čevljarski pomočnik in Jakin Angela; Li-povic Franc, učitelj in Križan Štefanija; Žabkar Karel, prometnik in Majcen Marija; Potočnik Anton, izvošček in Lešer Terezija. NovopOročen-cem želimo obilo sreče in blagoslova.
□	KMKA »Panonia«. V ponedeljek, dne 31. decembra se je vršil v poslopju Zadružne gospodarske banke IX. redni občni zbor KMKA »Panonia«. Na tem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Kulovec Tomaž, cand. med., podpredsednik Bartol Marijan, stud. iur., tajnik Ve-berič Meinhard, stud. iur., blagajnik Sekolec Josip, stud. med., revizorja Sekolec Karel, vet, in Zajec Josip, cand. iur.
□	Salezijansko sotrudništvo. V nedeljo, dne 6. januarja ima salezijansko sotrudništvo v Mariboru svoj redni mesečni sestanek ob 4 popoldne v stolnem župnišču. Vabljeni sotrudniki pa tud' vsi drugi.
□	Požig v Silvestrov! noči. V novoletni noči so imeli požar v Framu. Na hribu se je vnel velik vinski hram, last posestnika Potočnika iz Radva-nja pri Mariboru ter pogorel do tal, ker niso imeli gasilci iz Rač, ki so prihiteli z motorko, vode za gašenje. Škoda je precejšnja.
□	Zanimiva pravda radi vrečic za kavo. Pred okrajnim sodnikom dr. Kejžarjem se je vršila zanimiva razprava. Predmet tožbe so bile vrečice iz celofana, v katerih prodaja sladno kavo mariborska tvrdka Viktor Jarc. Tožbo je vložila vele-pražarna kave »Proja« v Ljubljani, češ da so Jar-čeve vrečice iz celofana z zlatim napisom čisto slične vrečicam »Proje«, ki so oblastveno zaščitene. Obe 6tranki sta predložili sodišču sporne vrečice v presojo. Na podlagi ogleda in primerjave obeh zavitkov, je bil sodnik mnenja, da vzlic uporabi celofane in zlatih pismenk lahko vsak povprečen kupec razi.kuje zavitke obeh tvrdk, ker je celoten vtis pri obeh čisto različen ter je obdolženo tvrdko Jarc oprostil.
Hinka Nučiča
35 let gledališke umetnosti
Že dolgo ni več Redelmannove hiše ob šentjakobskem mostu, kjer se je Hinko Nučič rodil. Prav za prav mu je mladi prijatelj z odra Rokodelskega doma zbudil prvo stvarno podobo igralskega sveta, Hinko Nučič je šel ž njim in stopil na vabljive deske. Pozneje je prišel k delavskemu gledališču, na Turjaškem trgu, hodil s tovariši k Travnu na Vič in igral v srce vznemirja jočih stvareh tistega časa: Obleka naredi človeka, Roparji na Kulinu, Sinovo maščevanje itd. Nikogar ni motilo, da je takšen otrok igral celo starce. Šestnajst let je bil star, ko je prišel na oder mestnega gledališča. Takrat so pripravljali Grillparzerjevo Sapho. Nučič je bil eden tistih konjev »belcev«, ki so v rjnvcin trikoju, kjer je peta gledala skozenj, pripeljali gospo Danilovo na oder. Lahko se ž njim vred nasmejemo, ali bila je to prometejska kretnja mladega človeka, s katero je vzel ognja za svoje prebujene dni.
Leta 1900 je Rokodelski dom pripravljal Mline pod zemljo in vodstvo (Krek im Lampe) je povabilo Verovška h generalki. Nučič je imel sedemnajst let, ko si je Verovšek zapisal njegovo ime, poklical ga v dramatično šolo in niti poveril veliko vlogo Konrada Baumgarte-na iz Viljema Telia. Preizkušnjo je prestal, igral v Rokovnjnčih in Desetem bratu in javnost pridobil zase. V sezoni 1901—02 je trinpet-desetKrnt nastopil. Tako ie zašel v svet upodobljenih človeških usod. Srečal se je z Divjim
i______ _ i. _.„_:„ :„ ».i— _____4-%.-«
imirui.	..... j.	»,„u„r,iiiim
v Ljubljani pred letom dni. V naslednji sezoni je prejel že glavne vloge. Zapovrstjo sta zbo-
lela prva igralca Bolešlka in Čonsky dan pred svojimi predstavami. Obakrat je usikočil Nučič, naučil se v enem dnevu in z vspeliom nastopil v obeh preinijerah. Vloge so inu ostale. Spoznal je odrski svet, njegovo delo in rekvizite, videl je s teh razgledov nove možnosti in šel takoj za njimi: dramatiziral je Tavčarjevo novelo Antonio Gledjevič pod naslovom Svitanje. To je bilo v času 1906—07. Sprejeli so ga s pohvalo. Nučič je hvalo_pravilno dojel in naslednjega leta napisal Ubijalce. Na to stvar pa je udaril Sclnvarz in prepovedal uprizoritev »iz ozirov na javni red«. Ali za žalost je Nučič fmel uteho drugod, ker ga je bil intendant Ju-vančič postavil za režiserja. Novo nalogo je prvič reševal s Pepelko in neutrudno delal — fcar je značilno zanj — do današnjih dni. Poskrbel je in osnoval igralsko šolo, v katero so .shajali ljudje, ki jih dobro poznamo. To so med drugimi Rakarjeva, Peček, Železnik, A. Drenovec, Kovač. Na dan 26. decembra je proslavil prvih deset let gledališkega dela z Erazmom Prcdiamskim (V. F. Jelene) in ugotovili so, da je Nučič »eden glavnih stebrov slovenske dratne«. Za tem je postal prvi režiser in imel v času 1911 —12 vse vodstvo v svojih rokah.
Slovensko gledališče je bilo tesno povezano z narodom in njegovimi težnjami. Igralci so nosili svoje predstave iz kraja v kraj in ž njimi je Nučič imel priliko, da je preromal od Trsta in Gorice do Novega mesta, od Koroške Bele do Pulja, od Maribora do Opatije in Bakra. Vsak prostorček je prav prišel, četudi skromna sušilnica hmelja, kakor se je zgodilo v Žalcu. Potem so se naenkrat zamajala tla,
ker so popustili gospodarski temelji. Ko je Nu-j_____i-.---Lj. —~-.____1 - ----:„ .] — .i .
I Clt; U ¥ ail ttj niCf^a ICICl pvf.-ri,., » Ul O	\IIUAin> v
I Mariboru, so mu sporočili, da ni denarja. Pod
t dojmom porazne vesti je prebežal v Zagreb,
ne da bi mislil kdaj prej oditi s slovenskega odra. Naglo je zamenjal kraj in ljudi in v prvem času čutil, da je sam. V mukali domo-tožja je pisal pisma tedanjemu intendantu Kristanu, ki pa na stvari niso ničesar izpremenila. V tej dobi se je približal starosti tridesetih let in imel torej za seboj — življenja lepšo polovico.
Preteklo je šest let. Želje po narodni prostosti so dobivale stvarne obrise in v Ljubljani zbrani konzorcij za ustanovitev slovenskega gledališča je poklical Nučiča domov. Nučič je prišel in dali so mu mesto intendanta. Stal je pred vprašanjem celotne notranje organizacije slovenskega gledališča, ki ga že štiri leta ni bilo. Igralci so nosili vojaško suknjo, razkropljeni no vsem božjem svetu. Bratina se je oglasil celo iz Albanije. Nučič je polagoma rešil igralce, orkester in zbor. S pomočjo tedanjega Regimentsartzta dr. M. Rusa in šefa vojnega odseka Barletn so oprostili petinpetdeset vojaških obveznikov. Organizacijo opere je Nučič poveril Ruknvini. Popoldne 29. septembra 1918 je slovensko deželno gledališče priredilo prvo Akademijo, katero je otvoril Nučič z Našo besedo Otona Župančiča. Zvečer so dali Divjega lovca. Polna dva meseca je obsegal repertoar samo dramska dela. pa je Nučič radi naporov in ogromnega dela zbolel, še danes ni popustila bolečina, ki so mu jo takrat zadali očitki, ker je v stiski časa srovoril Hamleta na hrvatskem jeziku. Dne f>. februarja 1919 je bila otvoritvena predstava, za katero je Nučič izbral Jurčičevo žaloigro Tugomcr, Pridobil je novih igrnlcev. meri njimi šarieevo. in tako postavil slovensko gledališče v Ljubljani. Ko je
_l_____J_l - J____MM ...:xl„ J-___~jrla-f- t— -t
^mtmr ttriu <lv>i.-5ii, jv pi loiO \i\r iicqu£iaajd IlrcO
njim in orlliorom in za vprašanje dramaturga so žrtvovali Nučiča. Prijavil se je spet v Za-
greb; za poslovilni večer pa mu je dal na razpolago svoje prostore Ljudski dom.
Prav v času, ko je polnil popotne kovčege, se je zglasila pri Nučiču deputacija in ga povabila v Maribor. Odločil se je in se v Mariboru znašel pred isto nalogo, ki jo je rešil v Ljubljani, le da so bili pogoji in razmere mnogo bolj težke in zamedene. Na mestni občini so gospodarili Nemci s svojo večino, ki je odklonila podporo slovenskemu gledališču. Na kraju prvega meseca je zmanjkalo sredstev in grozil je polom. V takem položaju je dr. Rozina v imenu slovenskih odbornikov obiskal Nučiča, zaprosil ga, naj ostane in mu svetoval, naj prevzame gledališče v zakup. Nučič je postal zakupnik in prve gaže izplačal sam. Konec sezone je prinesel deficit, dru.go leto pa je država prispevala mesečne dotacije, za kar se je ^zel intendant belgrajskega gledališča Grol. Nučič je takoj ustanovil dramsko šolo, v katero se je vpisalo šestinpetdeset dijakov. Odtod so izšli Vika Podgorska, Kraljeva in Janko, ko je v Trstu pogorelo gledališče, so se zatekli štirje igralci v Maribor. Med njiini je bil Ma-rio Šimenc, ki je najprej igral v drami in so ga kasneje zaposlili še v opereti. Obletnico proglasitve države SHS so slavnostno proslavili z Nučičevim Orkanom, simbolično igro iz svetovne vojne v treh delih. To je bilo za časa velikega štrajka tipografov, ki je zaustavil Nu-čičev Gledališki list po treh številkah. Noben tisk ni izhajal. Nučič pa je šel v tiskarno in lastnoročno tipkal gledališke lepake, Obe sezoni je izdajal mariborsiki kulturni vestnik Zrnje iti mnogo člankov prispeval sam, dramski repertoar je obsegal v prvi vrsti slovenske stva-; ri: I ugumer, Veriga, škol jka, Veieja, Na smrt j obsojeni, in nn koncu prvega leta je že prišel na vrsto Gankur s svojimi deli večjih zahtev.
Kri teče iz telesa v telo
Napredek zdravnišhe znanosti v Ijublj. bolnišnici - Na stotine rešenih s tujo krvjo - Brezposelni žrtvujejo lastno kri za druge
Ljubljana, 2. januarja.
£ k:
Med bolniki in ranjenci, ki odhajajo zadnje ! čase ozdravljeni iz bolnišnice, je mnogo takih, i ki svojim znancem izjavljajo: »Kmalu bi bilo po meni, toda rešila me je tuja kril« Na začudena vprašanja odgovarjajo ti rešenci: »Da, v bolnišnici sedaj zdravijo po novem načinu, komur je preveč krvi izteklo ali je imel preslabo kri, mu vbrizgajo novo. Dosti jih je, ki bi bili zapisani smrti, kri drugega pa jim je rešila življenje!«
V naši javnosti so prišli prvi glasovi o prenosu krvi komaj pred kakšnimi petimi leti in še tedaj so naši čitatelji z dvomi brali poročila »Slovenca« o izvršenih tranfuzijah, ki so se dogajale daleč stran, v glavnih središčih zdravstvene znanosti, na Dunaju, v Berlnu, v Parizu, Londonu in v Ameriki. Podobnim vestem iz Rusije pa še skoraj nismo mogli niti malo verjeti. Danes smo na-redovali tako daleč, da je trarsfuziia (prenos) rvi v Ljubljani prav navaden pojav. Ravno na starega leta dan so se v splošni bolnišnici posrečile tri težke transfuzije, na Novo leto pa zopet dve in včeraj so zopet nekateri žrtvovali svojo kri za rešitev krvno oslabelih bolnikov. Zanimivo je vse: zdravniki, ki so že povsem izvežbani in vprašanje transfuzije popolnoma obvladajo, zanimivi so sprejemniki tuje krvi, to je bolniki, enako 80 zanimivi tudi oddajalci lasne krvi, nič manj pa tudi druge okolnosti v tej novodobni in zelo uspešni bitki za življenje.
Pojasnila
primarija dr. Blamauerja
Obrnili smo se na šefa kirurgičnega oddelka primarija dr. Blumauerja, naj nam v poljudnem, širšemu občinstvu razumljivem slogu pojasni nekaj podrobnosti o prenašanju krvi od oddajalca do potrebnega bolnika. Primarij dr. Blumauer je ljubeznivo podal naslednjo izjavo na stavljena vprašanja:
»Za nas sdravnike ni prenos krvi že nobeno vprašanje več, ko imamo za seboj skušnje in pa uvedenost. Prvo transfuzijo krvi smo v splošni bolnišnici izvedli 1. 1929. Tedaj je bilo to še zelo otežkočeno in zapleteno. Nismo imeli niti ljudi, ki bi dali na razpolago kri, nismo i#eli aparatov, ki bi točno delovali, niti ni bila tehnika prenašanja krvi še dognana. V letu 1930 smo že organizirali redne »patrulje« oddajalcev krvi. Prve oddajalce krvi smo dobili po oglasih v časopisju. Bili so naiprej prostovoljci, ki so se javili iz človekoljubnih namenov, dalje sorodniki obolelih in končno tudi taki, ki so računali z nagrado za odjem krvi. Kakor sedaj, smo tudi tedaj vsakemu odda-jalcu pregledali najprej kakovost krvi in ga preizkusili po Wassermannu (lues) in zaradi malarije ter določili krvno skupino. Znano je, da ima človeška kri tri skupine. Bolnik ima določeno krvno skupino in tako mora imeti tudi oddajalec krvi, ki mu odstopi svojo kri. O oddajalcih vodimo poseben seznam, v katerega so vpisani z vsemi podatki, to je z označbo krvne skupine, s podatki o zadnjih zdravniških preizkavah, s podatki o tem, kolikokrat jo je že kdo dal in s kakšnim uspehom »vo)o kri ter z drugimi podrobnostmi. Zadeva se ie potem organizirala tako, da so mesto prostovoljnih oddajalcev krvi nastopili prolesionalni.
Oddajalci krvi.
Oddajalci krvi se rekrutirajo sedaj skoraj samo iz brezposelnih, ki vsak dan čakajo na kirurškem oddelku in dobe za vsak prenos po 300 Din. Vsakokrat odvzamemo oddajalcu po 500 do 600 gramov krvi. Prenos krvi je zelo važen in pogosto nujno potreben pri bolnikih, ki so zaradi poškodb snatno izkrvaveli, dalje, ki so organsko oslabeli, ki so imeli krvavitev zaradi rane na želodcu ali črevesju, pri napakah krvotvornega aparata, pri septičnih obolenjih (gnitjih), pri slabokrvnih in v ie nešteto drugih boleznih.
Bolniki.
Bolnika najprej preiščemo, da ugotovimo, kakšno kri ima in v katero skupino spada, nato pa poiščemo primernega dajalca krvi. Prenos krvi se izvršuje z Oehl-Eckerjevim aparatom, s Persi-jevim aparatom ali s takozvano rotando. Izkušnje so nas naučile, da se še najbolj obnese Oehl-Eckerjev aparat, ki ga stalno uporabljamo na 1. kirurškem oddelku.
Način prenosa krvi.
Oba, bolnika in krvnega oddajalca položimo aa operacijsko mizo vzporedno z nasprotno lego glav, nato pa položimo obe desni ali levi roki skupaj ter odpremo obema veni v komolčni pre-gubi ter vtaknemo vanju steklena nastavka, ki sta z gumijastimi cevmi zvezana s transfuzijskim aparatom. Kakor hitro je aparat armiran in veni oskrbljeni z nastavki, pričnemo s transfuzijskim procesom in sicer na ta način, da odda krvni dajalec po 50 do 60 cm3 krvi, nakar ta obrok vbriz' gamo bolniku v veno. To ponavljamo tako dolgo, dokler ne dobi bolnik zadostne količine krvi, obi-
Nučič_ je nameraval ustanoviti še opero in jo poveriti Parmi. Toda pregovori z državo za denarne subvencije niso uspevali in padla je prenagljena beseda, da je zakupnik Nučič kamen spotike. Nučič se je poslovil s predstavo Učiteljice Pavle (Remec) in odšel v — Zagreb. Za seboj ni pustil niti vinarja dolga.
Zagreb ga je za čuda zmerom rad sprejel. Nučič je postal temu mestu drag in samo tako moremo razumeti, da so mu poverili dolžnost dramskega ravnatelja v hrvatskem gledališču. Korekten je, deloven, človek salona, ki nikoli ni pretesno zapet in nosi zmerom nekaj domačije s seboj.. Bil je med prvimi, ki so postavljali prejšnje Slovensko društvo v Zagrebu, in je mnogo svojih dragocenih prijateljev angažiral temu društvu v jjomoč. Lasten mu je zanos, ki so ga podčrtavali že, ko je prišel na
oder. Misel na slovenska gledališča mu prinaša polno bogatih spominov, vendar na dnu je ostalo grenko. V svojih omarah hrani dvoje knjig, sestavljenih iz gledaliških lepakov vse njepove dobe. Teh kult urnih dokumentov nimajo najbrž nikjer drugod, »še en greh sem napravil,« pravi gosjiod Nučič. Leta 1912. je v Zagrebu napisal tragedijo Atila v Emoni po Aškerčevi pesmi. Ena izmed scen se godi celo na ljubljanskem Gradu. Gospod Nučič vrača knjige na svoja mesta in pripomni: še čakajo. Kakor on sam še z.meroiu čaka na besedo svojega doma.
Zagrebško gledališče mu je postavilo jubilejno predstavo na dan 5. marca 1935. Izbral si je noviteto dr. M. Feldmanna: Na vogalu. Mnogokrat ga v delovni sobi zmoti telefon, kličejo ga prijutelji i/, mesta. Nučič nikoli ue pozabi eue misli: In otroci? Otroci?
čajno 500 do 600 kub. cm. Po prenosu se žili obeh podvežeta in jih preparator zašije. Vse to se vrši v lokalni anesteziji (umetno omrtvenje roke), tako da niti bolnik, niti dajalec krvi ne trpita nobene bolečine. Dajalec po tej operaciji ne opazi skoraj nobene reakcije, kvečjemu kakšno malo slabost, ki hitro preide, pri bolniku pa se pojavlja mimogrede porast telesne topline, lahka mrzlica in podobno, kar pa ne traja dolgo.
Pri bolnikih, ki so trpeli za izkrvavljenjem, je možno ozdravljenje s prenosom krvi v 100 % primerov, v drugih primerili pa se opaža redno j znatno zboljšanje.
V zadnjem trenutku rešen ..A
Na novega leta dan smo imeli na pr. težek primer. Od nekod z Gorenjskega je prišel k nam fant, ki je skozi malo ranico na nogi skoraj povsem izkrvavel, tako, da nismo mogli opaziti niti zunanjega utripa žile. Nismo se upali niti s transfuzijo krvi, temveč smo morali najprej začeti z infuzijo, to je, da smo bolniku vbrizgali slanejfa kropa v žile, nato pa smo mu šele vbrizgali tujo kri s transfuzijo. Sedaj se bolnik že izvrstno po- j čuti in življenje mu je rešeno. Dnevno imamo dva , do tri primere transfuzije krvi, včasih še več. , Spol bolnika nima nobene vloge pri tem vprašanju. Krvni oddajalci so skoraj sami moški, med bolniki pa je seveda mnogo žensk.
Ob koncu tega intervjuva je primarij dr Blumauer povdaril še:
»Vsa hvala gre posebno upravniku bolnišnice, dr. Radmanu, da kliub te?kim proračunskim razmeram s svojo uvidevnostjo omogoča finansiranje te humanitarne akcije!«
«
Med oddajalcL
V veži kirurškega oddelka se zbirajo oddajalci krvi. Sami krepki mladi fantje in možje v najleših letih, toda vsi z obraza, ki pričajo in glasno govore: brezposelni smo. Niso to kakšni potepuhi, ne, še kar čedno so oblečeni in vsem se pozna, da so nekoč marljivo delali.
Stopim k prvemu: »Kako je, ste že oddali kdaj kaj krvi?«
»Že, gospod. Dvakrat. Nazadnje je bilo pred štirimi meseci!«
»In komu?«
»V Domžalah je vlak povozil nekega gospoda in mu odrezal nogo, mislim, da se je pisal Fugger, ter neki ženski!«
»Kaj pa ste po poklicu?«
»Delavec brez posla!«
»Vas je kaj bolelo, ste kaj čutili po prenosu
krvi?«
»Ne, samo malo slabo mi je bilo prvih deset dni, potem sem pa prebolel!«
»Pa nimate nobenega drugega zaslužka?«
»Skoraj nobenega. Včasih si izprosim kje kaj hrane, včasih, pa redko, dobimo kaj v bolnišnici, ako kaj ostane.«
Oče treh otrok...
Približno tako povedo vsi. Tu je krepak delavec, ki pove, da je zadnjič, ko je oddal kri, takoj drug dan šel se'<at drva. Tri metre sem jih sesekal!« Tu je zopet lesni manipulant, že mesece in mesece brez dela, oče treh otrok, edino njegovo upanje pa je, da ga kdaj pokliče zdravnik, naj odda svojo kri, da potem more nesti družini teh 300 Din. Tu se je zopet eden pohvalil s srečo: poleg 300 Din je dobil še 50 Din napitnine, ki mu jih je dala rešena bolnica in tako dalje. Ti brezposelni so kljub temu, da jim je seveda prva stvar dobesedno z lastno krvjo zasluženi denar, le občudovanja vredni. Ničesar nimajo, kar bi mogli dati družbi, ki ne mara njihovih delovnih rok, zadnje, kar še imajo, svojo kri, to žrtvujejo in s tem na ta svojstven način doprinašajo svoj del k blaginji in zdravju ljudi.	C. K.
Ni potrebno, da Vam nikotin škoduje, toda i o opazite le najmanjšo posledico nikotina, norate pili
RADENSKO!
iw-i #s krči krvne ži'e, po-HlKOHn veča tlak krvi, moti srce, jospešuje sklerozo, draži živce.
RADENSKA
manjša tlak krvi,
krepi srce preprečuje razvoj sk'eroze in miri živce. A ^o ste nagnjeni k sklenz- (50 letniki!) in pušite. ie za Vas nikotin škodljiv in morate brezpogojno
P'tl	RADENSKO!
Koledar
Petek, 4. januarja: T it, škof; Angela Folinj-ska, vdova.
Osebne vesti
— Iz vojaške službe. Napredovali so: v čin kap. fregate kapetani korvete Josip Petrarka, Anton Gatin, Hijacint Mundorfer in Vladko Naglic; v čin majorja san. kap. I. razr. Ivan Koprivnik; v čin kap. I. razr. topniški kap. II. razr. za generalštabne posle Marijan Žmavec; pehotni kapetani II. razr. Peter Švarc, Vekoslav Bajec, Anton Giriček, Vladimir Soldič, Jakob Zerer in Vladislav Sobek; topn. kap. II. razr. Oskar Bestal, Jaroslav Parč, Ivan Lovrič, Gustav Boščak, Aleksander Elsner, Jovan Holas in Vojislav Pokorni; konjeniški kap. II. razr. Vladimir Gradnik; inž. kap. II. razr. Branko šuster in Ivo Božič; zrakopl. kap. II. razr. Pavel Sit, Anton Šu.h, Vinko Bulat, Nik. Mikec in Branko Fanedl; kapetani II. razr. topn. telvn. stroke Rudolf Stepanovič, Franjo Retbcrnki in Ivan Šimič; san. kap. 11. razr. dr. Viktor Fon in dr. Pavel Loboda; sodni kap. II. razr. Dragotin Vari: strokovna kap. II. razr. Peter Petričič in Anton Šparovcc; strojni kap. II. razr. Josip Stranski, Ivan Varljen, Josip Pišmaht in Adolf Čizmek ter san. kau. II. razr. dr. Anton Stor; v čin kap. II. razr. pen. jioročniki Feliks Predan, Sava Ra-šeta. Ivan Vidič in Josip Major; san. poročnik dr. Fedor Jakunjin in poročnika fregate Pavel Župan in Franjo Rauš: za višjega voj. uradnika 1. razr. nižji voj. uradnik III. razr. Marko Krz-narič ter |>oročnik san. stroke Josip Vitkovič. — Imenovan je za vršilca dolžnosti pomočnika poveljnika Vranjskega voj. okrožja peli. podpolkovnik Krunoslav Pere.
— Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, znstajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost. omotičnost, hude sanje, splošno sla-
boel olajšalilu. ue pupijeiiiu vauk dan uašo »Frani Juselove« grenčice.
Novi grobovi
•j- V Ljubljani sta umrla: gospa Jožefa Mole
roj. Majer, soproga bivšega pekovskega mojstra. Pogreb bo v soboto ob pol 3 popoldne. — Gospod Jakob Slovnik, bivši krojaški mojster. Pogreb bo danes ob 4 poj>oldne.
-J- V Rihnem pri Bledu je umrl včeraj po daljši bolezni gostilničar in posestnik g. Gabrijol Fcrjan v starosti 62 let. Rajni gospod p. d. Kumer-dej je bil po vsej Gorenjski in tudi na Koroškem znan pod imenom »Krčmar«. Pogreb bo jutri v soboto popoldne ob 3 na farnem pokopališču v Ribnetii.
+ V Ljubnem na Gorenjskem so pokopali 56 let staro dekle Mirko Kocijančič. Bila je dolgo let članica Marijine družbe, podložno in dobrosrčno dekle.
■f" V Kamniku je v Novem trgu na Silvestrov večer umrla v 80. letu starosti ga. Ana Toničeva. Pokopali so jo v sredo pojKildne na pokopališču na Žalah. Za njo žalujejo sin Nej-ko in hčere Fani, Pavla in Alojzija.
Naj v miru počivajo! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Jubilej zvestega naročnika
Videm ob Savi, 2. januarja. ,
Tam ob poti, ki vodi v vinorodni Sremič, 1 stoji hiša, ki je v njej te dni obhajal gospod Franc Čolnar 25 letni- ! co, odkar je postal na- ; ročnik »Slovenca«. Zgodilo se je to 1. 1909. Od tega časa pa do danes mu je ostal zvest. Kljub temu, da je pretekli j mesec obhajal že 75 letni jubilej svojega rojstva, ga prečita še vsak dan od začetka do konca. Pripomniti je treba, da je bil gosp. Franc Čolnar ves čas svojega življenja vzoren katolik, ki se svojih katoliških načel ni nikdar sramoval. V javnem življenju se ni udejstvoval, pač pa je 15 let z nesebično požrtvovalnostjo vodil cerkveno petje v farni cerkvi na Vidmu.
Gosp. Čolnarju želimo ob njegovem jubileju, da mu Vsemogočni podeli svoj mir in mu podaljša življenje do skrajnih meja.
Ostale cesll
Pevska zveza sporoča, da se tečaj za pevo-vodje ne bo vršil v božičnih počitnicah. Podrobnosti bomo sporočili v prihodnjih dneh po okrožnicah.
—	Železniške legitimacije podaljšane. Ravnateljstvo državnih železnic sporoča: Z odlokom prometnega ministra od 3. 1. 1935 se podaljša veljavnost legitimacij aktivnih državnih nameščencev, ki jim je potekel rok veljavnosti 31. decembra 1934, do zamenjave z novimi legitimacijami najdalje do 31. marca t. 1. Po istem odloku veljajo v letu 1934 izdane legitimacije za poklicne novinarje do 1. februarja 1935.
—	Pogreb Janeza Krivca. Takšnega pogreba eseniice še zlepa niso videle, kakor je bil na novo-
ni dan popoldne ob treh, ko so nesli k zadnjemu počitku Janeza Krivca. Nepregledna je bila vrsta onih, ki so ga spremili do groba, od vseh strani so prišli, pogrebne molitve so bile že pri kraju, ko so zadnji pogreboi še vedno prihajali na pokopališče. Nosili so ga člani športnega društva »Gorenjec«, vsi v dresu, kar je napravilo izredno lep utis. Krasen venec je nosil »Gorenjec«, ob strani pa sta stopala Gorenjec in Gorenjka v narodni noši. Pokojni Janez Krivec je ob vsaki možni priliki nadel narodno nošo in menda nihče ni imel tako pristne kot on. Cerkveni pevski zbor, pri katerem je toliko let sodeloval, mu je zapel tri žalo-štinke, godba je igrala, zlasti pretresljivo pa so donele fanfare, ko so njegovo truplo polagali v grob. Silno piomenljive so bile besede, ki jih je ob od-
------- - svetnik Kastelic, s ka-
poveiicevai odi l ne zasluge pokoj nega za
aspirin aspirin
AisniN
aHhn
aHn
aBn
aKUn
aspirin
otful !• i.( pod s ur umj ml i*. u.
ieti
prtem grobu spregovoril g. svetnik terimi ie poveličeval obilne krščansko gibanje na Jesenicah. S težkim srcem smo se poslavljali od groba nam tako prerano umrlega Janeza Krivca, ki zdaj mirno počiva gori pri Sv. Lenartu.
—	Koledarje beležne, stenske, blok za leto 1935 za pisarne, urade, gospodinjstvo in delavnice ima v veliki izberi v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in sicer: Tedenski belež-ni koledar Din 10; Serafinski tedenski beležili koledar Din 10; Cvetko švigljev — Iz naših krajev, z umetniškimi slikami. Din 30; Stenski koledar (celo leto na eni strani) Din 6; Gospodinjski koledar Din 20; černetov poslovni koledar Din 27; Mali žepni koledarček (10X6 cm), vezan v platno, po 8 aH 10, v usnje Din 15; Blok-koledarje male po Din 2, večje po Din 8, ter k tem primerne stenske po 3—6 Din; Trgovski koledarček Din 15; Obrtniški koledar Din 12; Koledar slovenskega gospodarja Din 10; Kongregacijski koledarček Din 8; Družinska pratika, Velika pratika po Din 5; Koledarček Jadranske straže Din 8.
—	Ob pričenjajočeci ie poapnenja krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jo-seJ«-grenčice k rednemu odvajanju in
; zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdra-I vilstvu priporočajo pri raznih starostnih I pojavih »Franz-Josef«-vodo, ker zanesljivo I in milo odstranjuje zastajanja v kanalu že-| lodčnega čreva in tenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev.
—	Novice iz št. Vida pri Stični. Po novem letu je bil semenj v Radonovi vasi zelo dobro obiskan. Živine je bilo veliko. Toda cene so bile zelo nizke. Voli najboljši jk> 4 Din. Prašiče so plačevali po 4 Din, boljše po 4 in pol Din. Seveda za denar je stiska, zuto proda kmet za vsako ceno. — Rojenih je bilo doma 134, drugod pa 30, torej skupaj 164. — Mrličev je bilo 84, porok 21. Najstarejši ženin je imel 47 let, najmlajša nevesta 18 let. — Ker je ugodno vreme, lahko delajo ljudje pod milim nebom. V Bukovici so začeli s cesto, ki bo v zvezi s cesto, ki drži od Radohove vasi čez Vagen-šperk na Litijo. Potrebna je bila ta cesta; saj iz Bukovice skoraj ni bilo mogoče priti z vozom na cesto. Zato je lepo, da se je okrajni cestni odbor zavzel za to cesto.
—	Otvoritev postajališča Tezno. V nedeljo, dne 6. januarja se izroči javnemu jjotniškemu proniteu novozgrajeno j>ostnjo Tezno, ki leži v km 279.210 desno proge Zidnni most-Maribor gl. kol. Prva jx)tniška vlaka, ki bodeta ustavila na dan olvoii t ve, sta potniška vlak« štev 516 oz. 519. na kar bodo imeli v uostajališču posta-
nek pod t minuto, izvzemši vlak št. 1111, vsi ostali potniški (vlaki. Odhod vlakov za smer Marilx>r gl. kol. je določen iz Tezna ob sledečih časih: Vlak št. 5^0 o)i 5.24; vlak št. 512 ob 6.39; vlak št. 1124 ob 8.53; vlak št. 516 ob 9.06; vlak št. 518 ob 11.04; vlak št. 524 ob 17.38; vlak št. 1126 ob 18.10; vlak št. 1128 odi 21.31 in vlak
526	ob 22.16. V smeri proti Zidanem mostu odpeljejo: vlak št, 515 ob 5.27 vlak št. 519 ob 9.45; vlak št. 1113 ob 11.55; vlak št. 5_>3 ob 14.20; vlak št. 1115 ob 17.15; vlak št. 525 ob 18.10 in vlak št.
527	ob 21.45 min. Postajališče je opremljeno za odpravljanje jjotnikov; prtljaga se prevzema v prevoz le proti doplačilu. Prispelo prtljago mora potnik prevzeti takoj jio postanku vlaka pri službenem vozu, sicer se vozi ista do sosednje postaje.
— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost
Celje
0 Božičniea Poselske zveze. V nedeljo popoldne je priredila Poselska zveza v Domu za svoje članice in povabljene goste božičnico, ki je v vsakem oziru potekla najlepše. Številne j članice in njih prijatelji so se v obilnem številu odzvali povabilu. V neprisiljeni zabavi je | poteklo nekaj prijetnih uric, v teku katerih ! smo slišali lepe pevske točke, deklaniacije in j govor g. Mikelna, ki je bodril dekleta k nadalj-! nemu vztrajnemu in zvestemu delovanju za or-\ ganizacijo.
I 0 Izgube in najdbe v letu 1934. V letu 1934 \ je bilo pri mestni policiji v Celju prijavljenih ! 123 najdb in 133 izgub. Najdbe in izgube so bile različnega značaja in se je veliko lastni-j kov najdenih predmetov tudi prijavilo.
£r Skoraj 600 brezposelnih. Število brez-I poselnih je doseglo že skoraj 600. Od zadnjega I j>oročila se je jx>množilo od 545 na 588. Koliko ie pa tistih, ki nimajo dela v Celju in okolici, ki v tem številu niso všteti, pa sam Bog ve. In vendar se nihče ne z,meni, da bi kaj sioril za | od|»ravo velike inizerije, ki vlada med brezposelnimi družinami. Pač smo pa vajeni citati dolge slavospeve, kaj se je vse že storilo in st še bo storilo za oiniljcnje bet le v teh hudih časih ...
-©• Pri regulaciji Sušnice so se pri čiščenju | struge zraven mostu, ki vodi iz mesta na Ljub-; Ijansko cesto (pri vili Sernec) odkrili piloti, na katerih je moral svoje čase stati drug most, ki je tekel popolnoma v bližini sedanjega mostu. Vseh teh pilotov ali podpornikov je 6, jx> tri je na vsaki strani jx>toka in kažejo tudi smer, v kateri je šla stara cesta, namreč v smeri današnjega drevoreda na Claziji. Mogoče bi pa le kakšen zgodovinar nam odkril skrivnost, koliko so ti piloti slari, če so starejši od sedanjega mostu, ali je mogoče šel vzporedno s sedanjim mostom v kaki dobi še drug most?
■©• Ljudska čitalnica l>o začela zopet s prosvetnimi večeri v sredini tega mesteca. Kot prvo i je na sporedu predavanje o zgodovini evhari-stičnih shodov.
Ptui
Veliki požari. Na starega leta dan proti večeru je izbruhnil požar na raznih krajih in sicer ob času, ko so se ljudje nahajali v cerkvi pri blagoslovu. V Dobravi pri Zavrču je gorela domačija posestnice Regine Majder. Zgorelo ji je vse do tal s poljskimi pridelki in raznimi stroji vred. Živino so rešili z veliko muko, zgorela pa je težka pitana svinja. Skoda znaša okrog 80.000 Din. — Istočasno je izbruhnil požar v gosjiodarskem poslopju posestnika Mikla pri Sv. Marjeti niže Ptuja, kjer je zgorelo zelo obširno zidano poslopje z vsemi poljskimi pridelki in gosjiodarskim orodjem. Škoda je ogromna in jo dosedaj še niso precenili. — Tretji požar je bil v Sp. Jablanah pri Cirkov-cah. Gospodarski objekti posestnikov Štefana Ekar-ta in Antona Medveda so zgorela do tal t vsemi i poljskimi pridelki stroji in poljskim orodjem. ; Ekart utrpi 35.000 Din, Medved pa 25.000 Din ; škode. Kakor doznamo, je v vseh teh slučajih bil ogenj podtaknjen od zločinske roke.
Redek lovski plen. V gozdovih v Žetalah. | last minoritskega samostana v Ptuju, so se pojavile divje svinje, ki so napravile kmetom precejšnjo škodo. Eno od teh pošasti so ustrelili, jo pripeljali v Ptuj In jo razstavili na dvorišču minoritskega samostana. Ptujčani »o trumoina prihajali, da si ogledajo ta eksemplar ki tehta 120 kg. Kakor lovski čuvaji trdijo, se klatita še dva taka eksem plarja po ietalskih šumah.
Naznanjam strankam, da sem kolarsko delavnico premestil v Krčevino pri Ptuju, ter se pripo rofam. Simon Skaza.
Si. Jernej
Huda nesreča je zadela posest, sina Ivana Cvitka iz Mihovice. .Kopal je gramoz v občinski jami, pa se je utrgala plast zemlje in pa jkmI-sula pod seboj. S težavo so ga odkopali in težko ranjenega prepeljali v novomeško bolnišnico Mumns se je letos v več slučajih pojavil med šolsko mladino, pa tudi odraslim ni priza-nesel. Bolezen sicer ni nevarna, mučno jxi je. ker tako ncestetsko odebeli glava in vrat, da bolnik kar ni za v javnost.
Gasilno društvo je na svoji običajni zabavi na Silvestrovo odigralo dve burki in več t<xvik šaljivega sporeda. Vsa prireditev je še dokaj
i -1. _ _ _______t-.l___ _
U^TniUU l/.j Kit 1 lil, ion * * • M>WiaiUUlU AOAVI »
gmotnem oziru.
Iz pripovedovanja Rusa Minejeva
Pet let vjeti v Ledenem morju
Nikolaj Minejev, ruski raziskovalec Severnega tečaja, k>i je bil lansko leto v družbi svoje žene in treh tovarišev rešen z Vranglovega otoka v sibirskem Ledenem morju, zadnjo zimo svojega ondotnega bivanja tako-le popisuje:
»Dne 31. avgusta leta 1933 sem se s svojo ženo sprehajal ob morskem bregu. Naenkrat za-gledava daleč na obzorju ogromnega ptiča, ki je bil podoben letalu. Skupina Eskimov, ki žive na oloku, nama je e svojimi veselimi vzkliki potrdila, da se nam res bliža letalo. Čez delj časa je letalo pristalo. Letalci so nam povedali, da nas ledolo-milec »Čeljuskin« (ki se je pozneje potopil) ne more rešiti pred prihodnjo pomladjo. Zato sem sklenil še peto zimo preživeti na Vmnglovem otoku.
Najtežje je bilo, ker nam je začelo primanjkovati kuriva. Premoga, ki smo ga pripeljali s seboj, nam je zmanjkalo že tretjo zimo. Toda izvedeli smo, da je v zalivu Rogens, kakih 70 milj daleč od nas na severni strani otoka, morje naplavilo mnogo plavajočega lesa. Zato smo sklenili, preseliti se tja. Dne 9. septembra 1933 smo prvič poskusili priti do zaliva Rogers, pa se nam ni posrečilo. V svojem čolnu smo preveslali že kakih 15 milj, ko so nam naenkrat zaprle pot ledene plošče, katere ©o strašno naglo plavale od severa proti jugu. Če smo se hoteli rešiti, smo morali bežati na suho. Komaj se nam je posrečilo stopiti na suha tla, že je deroča stroja zgrabila naš čoln in ga odnesla s seboj. V čolnu so bile vse naše zaloge, katere smo na ta način izgubili. Nadaljevali smo pot peš proti izlivu reke Naše. Naše težavno potovanje se je začelo 11. septembra. Že 13. septembra nas je presenetil strašni snežni me-tež, ki nas je prisilil, da smo se utaborili in čakali na boljše vreme. Čakati smo morali dva dni, preden smo mogli naprej. Dne 19. septembra smo bali na cilju.
Plavajočega lesa pa ni bilo dovolj, da bi si bili z njim zgradili leseno hišico. Zato sem sklenil postaviti hišo iz živalskih kož. Take kože Eskimi imenujejo »argi«. Narejene so iz sešitih kož severnega jelena, razprostrte čez leseno ogrodje. To evojo kočo smo dobro zadelali in pokrili s snegom tako. da se je dalo v njej prebivati. Mala petrolej-ska svetilka, katero srno komaj rešili iz čolna, nam je dajala oelo nekaj toplote in svetlobe Imeli pa smo 130 kož. Iz njih smo napravili štiri male sobice iin v njih mala okenca ter vrata. Ti »argi« pa imajo veliko hibo. Medtem ko je v njiih pod st.ro-
Dne 2. januarja se je na zelo prometni in znani Mariahilferci na Dunaju zgodila ta-le huda nesreča, ki je pretresla ves Dunaj:
Bilo je ravno poldne, ko eo ljudje vreli iz prodajaln, pisarn in delavnic domov k obedu. Povsod je bila velika gneča. Tedaj je žena trgovskega zastopnika Albina Rauch za roko vodila skozi gnečo čez cesto svojega 5 letnega sinčka. Ker 6e je mati bala, da bi otroka v gneči ne zgubila, ga je vzela v naročje in z njim hotela prekoračiti tir cestne železnice. V tem hipu pa je po progi pri-grmel poštni tovorni avtomobil. Ženska vozila ni takoj opazila. Šele na preplašene klice drugih ljudi, se je ozrla ter od strahu kar obstala. V tem pa 6e jii je spodrsnilo in je omahnila naravnost pred kolesa prihajajočega avtomobila.
pom hudo toplo, je pa pri tleh tak mraz, da smo včasih merili do 8 stopinj mraza pri tleh. Medtem ko je bil gornji del našega teleaa vedno na gor-kem, bi nam bile noge ekoro zmrznile. Meseca januarja nam je pošel ves petrolej in smo začeli kuriti bencin. Ta se je pa hudo kadil, tako da skoraj ni bilo mogoče dihati. Zato sem napravil mal dimnik. Da bi v naših sobicah bilo čimveč čistega zraka, smo vsi prenehali kadiita. Eden izmed nas je vedno sedel ob malem radiju, ki smo ga imeli, da smo zvedeli, kaj se po svetu godi. Ni se nam pa posrečilo, da bi bili odposlali kako vest po radiiu. To se nam je posrečilo šele, ko ee je radio-operater ledolomilca »Čeljuskina« z letalom pripeljal nad našo naselbino in se v padalu spustil k nam na tla.
Naš položaj pa je postal skrajno slab, ko je naenkrat zblaznel naš kuhar Pavlov. Nismo vedeli, kani bi ga vtaknili. Zato je moral ostati z drugimi izmed naše skupine v eni izmed štirih sobic. Nismo ga mogli pustiti samega, ker je takoj, ko je bil sam, hotel koče zažgati. Najprej je sežgal vso evojo bleko in perilo. Nato je začel groziti,
Lima, prestolnica feruja, ki obhaja meseca janu osvajalec Francisoo Pizaa
V tem treuotku groze je sinček materi zdrknil iz naročja. Ljudje so še opazili, kako ee je mali sinček, stoječ na tleh, z vso silo zaletel v mamico, da bi jo spravil izpred voza. Ta sunek je res zadostoval, da mati ni padla pod kolesa, ampak malo vstran, tako da ji je kolo povozilo le eno nogo. Pač pia je avtomobil zagrabil malega rešitelja in ga hudo zmlel. Zdrobilo mu je prsni koš Ln razbilo glavo, da je bil fantek na mestu mrtev.
Ranjeno mater eo brž prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima nogo zlomljeno v stegnu in da je zadobila tudi nevarne notranje poškodbe. Ko je nesrečna mati zvedela, kaj ee je zgodilo z njenim sinčkom, je dobila hud živčen napad. Vsled tega se boje, ali jo bo mogoče rešiti.
da bo za žgal tudi kočo. Ovončev, mlad, a orjaSki mladenič, se je poniudil, da bo blazneža straži! noč in dan. Le svoji izredni moči se ima zahvaliti, da je vzdržal ta strašni napor in vso zimo 1903-34 prebil z blaznežem. Noči so bile za nas prava muka. Vedno smo morali biti pripravljeni skočiti na pomoč, kadar bi čvančev začel klicati. Neke noči ga je blaznež polil z gorečim oljem, ko je še poprej hotel Cvančeva v spanju zadaviti.
Prva štiri leta smo na otoku imeli še dovolj živil. Zaradii tega nihče izmed nas ni dobil skor-buta, razen dveh Eskimov, ki eta pa kmalu ozdravela. Svoja dela smo redno opravljali. Zadnjo zimo pa so naša živila bila zelo pičla, ker smo bili že preslabi, da bi si bili mogli iskati kaj sveže hrane. Zato smo zelo malo jedli. Nepopisno je bilo naše veselje, ko smo po petih letih zopet prvič zagledali ladjo. Bil je ledolomilec »K rasi n«, ki nas je prišel reševal S seboj je pripeljal novo skupino kolonistov. Poleg nas je vzel »Krasin« s seboj še 2000 kož severne lisice, 600 kož severnih medvedov ter 2 in pol toni mamutovih zob.«
arja 400 letnico svojega roj6tva. Ustanovil je mesto to (v ovalu) leta 1535.
ki bo moj zaslužek podvojila? Zagotavljam vas, da 6edaj štirikrat več prodani kakor prej. Včasih je tako povpraševanje po mojih svinčnikih, da jih ne morem niti sproti dobavljati. Vi Amerikanci ste res zviti ljudje; ampak taka misel vendarle še nobenemu ni šinila v glavo, da človek tem boljše živi, če je bil poprej šeet mesecev mrtev. Mangin vas je moral tega naučiti.* Mož je bil ponosen na svojo reklamo. Umrl je leta 1866 ter je svojim dedičem zapustil en milijon frankov.
Roman za stare in mlade
Tikica
Gospod Slana se nobeni stvari ni več čudil. Z računal je na tihem in dognal, da je ra6un pravilen. Zato je molče jedel dalje.
Dudek se je skobacal na prazen stol, položil sprednje tace na mizo in z nagubanim čelom pazil, če jedo vsi juho. Držal se je tako resno, kakor da hoče napraviti velik govor. Debela Berta je prinesla ocvrto piško z rižem in plosknila Dudka po glavi. Dudek pa je ta plosk narobe razumel in se ves skobacal na miza Pikica ga je posadila na tla in dejala:
»Najraje bi bila dvojčica.«
Oče je skomignil z ramo, kakor bi hoitel reči: Mi je prav žal.
»To bi bilo imenitno,« je nadaljevala Pikica. »Hodili bi enako oblečeni po svetu, imeli bi enako temne ali svetle lase, isto številko čevljev, enaki obleki in čisto, čisto enaka obraza.«
»No, in kaj potem?« je vprašala gospodična Blaginja.
Pikica si je v duhu z živimi barvami naslikala zabavne prizore, ki bi jih doživela kot dvojčica. Kar zaječala je od radositi.
»Nihče ne bi vedel, kdo sem jaz in kdo je ona. Mislili bi, da sera jaz, pa bi bila ona. Mislili bi, da je ona, pa bi bila jaz. Hojej, to bi bilo sijajno.«
»Ne morem več vzdržati,« jc menil oče,
»ln če bi me učiteljica poklicala: ,Vidal', bi vstala in dejala: ,Ne, jaz sem druga.' Ln učiteljica bi potem ukazala: ,Sedi!' in poklicala sestro in jo ozmerjala: .Zaikaj ne vstaneš, Vida?' in ta bi ji odgovorila: ,Jaz sem vendar Karlinca.' In čez tri dni bi učiteljica dobila krče in bolniški dopust in odšla v zdravilišče, mi pa bi imeli počitnice.«
»Nekateri dvojčki si niso prav nič podobni,« je gospodična Blaginja hotela ohladiti njeno navdušenje.
»Karlinca in jaz bi si bili podobni za las,« je ugovarjala Pikica. »Takšne podobnosti še niste videli. Celo ravnatelj naju ne bi mogel razločevati.« Ravnatelj, to je bil njen oče.
»Imam že tebe dovolj,« je pripomnil ravnatelj in poveznil nov kos piške na krožnik.
»Zakaj ne maraš Karlince?« je vprašala Pikica.
»Vida!« je vzrohnel. Kadar jo je imenoval tako, je pomenilo: Pozor na vlak!
Pikica je utihnila in jedla piško z rižem. Pa ni mogla dolgo vzdržati. Obrnila se jc k Dudku, ki je čepel zraven nje, ter naskrivaj tako spočila obraz in 7. Ci v i i c, oči, da sc jc Dudrk ves stresel od groze in jo ucvrl v kuhinjo.
Ata - Turit
Turški narod išče priimkov 1 V Turčiji je izšel zakon, po katerem mora vsak državljan imeti mimo osebnega imena tudi družinski priimek. Vsi Turki stikajo zdaj za lepo zvenečimi priimki. Državnemu poglavarju Kemalu paši pa je določila ime narodna skupščina in se bo poslej pisal Ataturk, to je »Oče Turkov«. Naša slika kaže portretno študijo turškega predsednika in njegov lastnoročni podpis.
Poceni stanovanja za družine z več otroci
Občinski svet mesta Lipsko je sklenil pred kratkim zgraditi 1000 novih 6'tanovanj, med njimi 250 stanovanj za družine, ki imajo posebno mnogo otrok. Sedaj je občinski svet vnovič sklepal o tej stvari in je sklenil za debo 35 let vsako leto dodajati iz občinske blagajne 12.000 mark podpore, da bi stanovanja družin, ki imajo mnogo otrok, bila za 10 odstotkov cenejša kakor druga stanovanja. Povprečna mesečna najemščina takih družin ne sme biti večja kot 39 mark. Hišni gospodarji pa bodo to podporo po 35 letih morali vrniti.
»Le mirno bodi, LenSka, saj me paglavci niso
zadeli, sem se naglo sklonil.«	(
*
»Prosim, natakar, v juhi sem našel gumb.« »Hvala lepa, že od včeraj ga pogrešam.«
Ko »o sedeli pri večerji, se je slednjič prikazala gospa Slanova. Bila je za oči zelo brhka, drugače pa — med nami povedano — neznosna. Berta, debela služkinja, je nekoč dejala svoji prijateljici: »Mojo milostivo bi morali z mokro cunjo ubiti! Tako prikupno in šaljivo hčerko ima in tako dražestnega moža, pa se ne briga ne za njega ne za njo. Ves ljubi dan se vozi po inestu, kupuje, zamenjuje, hodi na čajanke in v modne salone, in zvečer mora še ubogi mož z njo. Konjske dirke, gledališče, kino, plesi, vedno je tam, kjer vragu cvete pšenica. Domov je skorajda ni več. No, pa ima tudi to svojo dobro stran.«
Gospa Slanova se je torej prikazala, sedla za mizo in je bila užaljena. Prav za prav bi se bila morala opravičiti, ker je prišla tako pozno. Namesto tega je bila užaljena, ker je nuso čakali z jedjo. Gospod Slana je znova vzel tablete, topot štirioglate, raztegnil obraz in iz-pil kozarec vode navrh.
»Ne pozabi, da sva nocoj povabljena k generalnemu konzulu,« je dejala goepa Slanova.
»Ne bom,« je odgovoril gospod Slana.
»Piška je že mrzla,« se je pritožila.
»Res,« je prikimala debela Berta.
»Ali ima Pikica domačo nalogo?* je vprašala.
»Ne,« je dejala gospodična Blaginja.
»Otrok, kaj vidim? Zob »e ti maje!« je vzkliknila.
»Maje se,« je pritrdila Pikica.
Gospod Slana je vstal od mtize. »Kako je pri nas zvečer, skoraj ne vem več.«
»Sinoči niti do hišnega praga nisva prišla.« je ugovarjala žena.
»Toda imeli smo na vratn Breznikove,« je pristavil, »in Kovačeve in Sušnikove. Vse stanovanje so nam zasedli.«
>Ali sva bila sinoči doma, ali nisva bila?« je odločno vprašala in ga napeto pogledala.
Gospod Slana je iz previdnosti molčal. Odšel je v svojo sobo. Pikica mu je sledila in sedla k njemu v usnjati naslonjač, na kate-rem je bilo dovolj prostora za oba.
»Zob se ti maje?« je vprašal. »Ali te boli?«
»Kaj še,« je zamahnila z roko. »Ob priložnosti ga izpulim. Morda še nocoj.«
Avtomobilska trobenta je zapela. Pikica je spremila očeta do hišnih vrat. Gospod Ho-lak, očetov šofer, jo je pozdravil in ona mu Jf odzdravila. Njen pozdrav je bil natančno tako ukrojen kot njegov: položila j g roko k čepici, čeprav ni imela čepice na slavi	(Daljej
Sleparstvo sveta
Američan Barnum popisuje zgodovino reklame in duhovitosti
Francoza Mangina
T. Barnum, lastnik slovečega in največjega elTkusa sveta, kateri je pred kakimi 35 leti za en dan gostovali tudi v Ljubljani, je leta 1866 izdal Hunimivo knjigo z naslovom »Sleparstvo sveta«. V ,tej knjigi Barnum popisuje zgodovino reklame ter nekatere ženijalne iznajditelje reklamnih sredstev, katera preslepe ljudi, da kupujejo, česar jim ni treba, in hodijo gledat, kar bi sicer ne hodili gledat, če bi jih reklama ne premamila. V knjigi popisuje tudii ženijalnega kramarja Francoza Mangina, ki si je s pomočjo reklame s svojim kra-manetvom zaslužil ogromno premoženje. Tako-le piše o njem:
Dva konjička eta vlekla voziček po pariških cestah. Na vozičku se je vozil Mangin in se ustavljal na prometnih križiščih. Tukaj je na eno stran vozička razobesil več svojih fotografij. Vrh teh podob je postavil skodelico s kolajnami. Na drugo 6tram vozička pa je izobesil svoje prodajno blago — svinčnike. Mož je namreč kraimaril in krošnjaril s svinčniki Ko je to opravil, se je začel preoblačiti. Z glave je snel klobuk in na glavo poveznili svetlo čelado, ki je bila bogato okrašena s pisanim perjem. Nato je slekel suknjič in mesto njega oblekel rimsko tuniko, katera je bila vezena in prepletena z zlatimi trakovi. Vrh tunike si je opasal bleščeč oklep in si pripasal meč. Podobno se je ošernil tudi njegov pomočnik, kateri je medtem vrtel lajno. Seveda se je vsakokrat okrog tega čudnega vozička in obeh našemljenih mož zbrala velika množica ljudi. Sedaj je Mangin dostojanstveno dvignil glavo in slovesno ter strogo pogledal po navzočih. Pri tem je vsakokrat posebno meril z očmi kakega gledalca. Nato je spustil čez obraz zaklopko, dvignil roko," nakar je pomočnik takoj nehal lajnati. Mangin je prijel z eno roko za mal zvonček, stopil korak naprej, nopet sedel na stolček in majal z glavo, kakor da bi mu nekaj ne bilo všeč. Na ta način je vse navzoče psihološko pripravil na to, kaj jim bo povedal, in je začel:
»Slavna gospoda! Zdi ee mi, da se čudite. Čudite se in sprašujete: Kdo pa je ta moderni Don Kišot? Kaj naj pomeni tale obleka iz preteklih stoletij? Kako se imenuje in kaj hoče tale čudni potujoči vitel? Povedal vaiii bonil Min: Jaz sem gospod Mangin, velika slepar vise Francije. De, go-
spoda, slepar sem in sejmarski mešetar! To je moj poklic. Nisem si ga izbral sam, ampak sila mi ga je vsilila. Vi gospoda, bi skromnih in poštenih zaslug ne vpoštevali, toda bleščeča čelada in sijajna perjanica in lesketajoča se oprava — to vas pa mika. Tole slepilo vas je kar očaralo. Vidite in v tem je moja moč. Pred nekaj leti sem najel skromno prodajalnioo, v kateri pa nisem mogel prodati toliko svinčnikov, da bi bil plačal najemščino. V tej preobleki pa sem vzbudil splošno pozornost in sem prodal že na milijone svinčnikov. In zagotavljam vas, da v vsej Franciji in v vsej Angliji danes skoro ni umetnika, ki ne bi vedel, da so moji grafitni svinčniki najboljši, kar jih svet pozna.«
Med svojim nagovorom je Mangin vzel v roke košček papirja in svinčnik ter se delal, kakor da bi risal koga izmed navzočih. Vsi eo se zanimali, kako je Mangin narisal tega in tega gospoda. Mangin je na radovedna vprašanja odgovoril, da je dobro zadel ter je občinstvu pokazal narisano oslovsko glavo. Vse se miu je krohotalo. Na ta način je imel sijajne uspehe v trgovini, posebno, ker so njegovi svinčniki bili res dobri. Obenem pa je prodal svoje kolajne ie fotografije.
Barnum je spoznal Mangina ob konou petega desetletja 19. stoletja. Pri tej priliki mu je originalni Francoz dejal, da ima v glavi še eno »sijajno sleparijo«, ki ga bo gotovo obogatila. Ni mu pa hotel povedati, kaj misli. Barnum je bil ves radoveden, a zvedeti ni mogel ničesar več. Nekaj mesecev kasneje pa je Barnum bral v pariških listih, da je Mangin nenadno umrl. Listi so poročali, da je Mangin zapustil 200.000 frankov za dobrodelne namene. Ta novica je šla po vseh evropskih listih, kajti nenavadni trgovec Mamgin je postal splošno znana prikazen.
Ko pa je minilo šeet mesecev, se je gospod Mangin v svoji čudni opravi naenkrat zopet prikazal na pariških ulicah. Vest o njegovi smrti je bila reklamni trik in pariški listi eo izražali veselje, da je sijajni gospod Mangin vendarle še živ. Ta reklamni trik mu je prinesel velike zaslužke. Barnum }e kmalu nato Mangina zopet videl v Parizu.
»na, gospod Barnuin,« je zakličal M&ngiin, »ali vam nisem rekel, da nameravani novo slepar i io,
Sinček se je žrtvoval za mamico
in Tonček
Gospodarstvo
Reforma ali reorganizacija železnic
Novi prometni minister g. Ing. Vujil Je ob
svojem naslopu izjavil, da bo temeljito reorganiziral prometno ministrstvo. To izjavo g. ministra je javnost sprejela z velikim zanimanjem, ker je dal z njo prav vsem oniui, ki bo videli mnogoštevilne pomanjkljivosti v sedanji organizaciji železnic.^ Ob tej priliki se moramo dotakniti nekaterih važnih vprašanj ki so velikega pomena m naše gospodarstvo
Vprašanje je, ali ae misli g. minister pri reorganizaciji železnic omejiti zgolj na osebne spremembe ali pa misli poseči globlje v aaui sedanji sistem. V prometnem ministrstvu je potrebna re-organiataclja in taka reorganizacija lahteva tudi novih ljudi, ker so mnogi od onih, ki so imeli vodilna mesta pri železnicah, dali iz sebe skoro vse ono, kar so imeli in kar so zmogli s svojim znanjem in s svojimi izkušnjami. Če imamo tu izjavo, da bo temeljito reorganiziral svoj resor, tedaj je razumeti to izjavo po našem mnenju tako, da se ob tej priliki ne bodo izvršile samo osebne spremembe, ki so običajne pri takih zadevah, temveč da stojimo pred temeljito preosnovo celega sistema. V ta namen ima minister vsa potrebna zakonska polnomočja, kakor so jih imeli njegovi predniki, četudi se jih niso posluževali.
Pri pregledovanju vprašanj, ki so v zvezi z reorganizacijo, bi bilo najprej omeniti, da predstavlja glavno ravnateljstvo v marsičem nepotrebno ustanovo, ker so tudi vse ostale ustanove tega ministrstva (pošte, brzojavi in telefoni, pomorska uprava, rečna plovba itd.) neposredno podrejene ministru odnosno njegovim pomočnikom (v resoru prometnega ministrstva se nahajajo trije). S tem je delo mnogo enostavnejše in hitrejše, dočim dosedanji sistem komplicira in zavlačuje. Minister je politična osebnost, kar pomeni, da pri izbiranju sredstev za obnovo prometa in narodnega gospodarstva sploh ni vezan v toliki meri na birokratske skrupule, kakor n. pr. glavni ravnatelj, kateremu je v prvi vrsti za funkcioniranje uprave.
Če se bo začela torej reorganizacija, potem je treba najpreje ukiniti to anomalijo, ki že vsa povojna leta v marsičem predstavlja oviro pri re-fevanju nekaterih aktualnih vprašanj.
Sama reorganizacija mora imeti za cilj izboljšanje železniških financ in pospeševanje gospodarskega življenja. Železniški dohodki so padli v zadnjih petih letih za 1 milijardo Din letno. To je problem, katerega ni moči rešiti s samimi osebnimi spremembami brez temeljite reforme finančne in tarifne politike. Kje so vzroki padanja železniških dohodkov? Glavno ravnateljstvo državnih železnic pripisuje v svoji statistični publikaciji to padanje dohodkov »splošni gospodarski krizi« in »avtomobilski konkurenci«. Zato je treba povišati tarife in z zakonskimi ukrepi (obdavčenjem itd.) pobijati konkurenco. Tako se glasi formula za rešitev tega aktualnega vprašanja, ki ima svojo podlago tudi v železniški znanstveni teoriji (Cug-mus). Taka rešitev pa ne more biti v skladu z in-
Javn a dela v naši državi
<mii" Statistični letopis za 1932 prinaša o izvršenih javnih delih tele podatke:
Skupna vrednost izvršenih del je znašala v vsej državi leta 1927 309.8 milj., sledečega leta 1923 467.3 milj., 1929 pa 587.7 milj. Javna dela obsegajo izdatke za nova dela, kakor tudi za popravila, in sicer za ceste, mostove, propuste, zavarovanja, zgradbe, instalacije in hidrotehnična dela. Leta 1930 so znašali izdatki za vsa navedena dela 354.8 mili Din, 1931 486.7 in 1932 400.4 milj. Din. Ti izdatki so bili izvršeni po državi, po banovinah in po samoupravah (okrajnih, občinskih in drugih).
Skupno so v Sloveniji znašali izdatki za javna dela leta 1930 32.7, 1931 30.95 milj. in leta 1932 18.0 milj. Izdatki za javna dela so padli skoraj za polovico.
Razdelitev izdatkov je bila naslednja: država 1930 31.45 milj. v dravski banovini in 455.5 milj. Din v vsej državi, 1931 13.7 milj. v draivski banovini in 250.4 milj. v vsej državi, 1932 pa v dravski banovini 7.6 milj., v vsej državi pa 161.2 milj. Din.
Banovina je dala za javna dela leta 1930 pri nas 0.4, v letu 1931 14.94 milj. in leta 1932 4.8 milj. Din.
Pregled javnih del, izvršenih v letu 1932, nam daje tole sliko v naši banovini: država 6.5km popravljenih cest 5.4 mili. Din, 3 mostovi na novo zgrajeni za 12.04 milj. Din, popravljenih pa 10 za 0.245 milj. Din, zgTajenih 10 novih propustov za 12.000 Din, popravljenih pa 23 za 86.000 Din, zavarovalna dela pri 57 objektih za 167.000 Din, popravila državnih zgradb 5 za 152.000 Din, novih zgradb — (v vsej državi 57 za 24,972.000 Din), 4 nove instalacije za 273.000 Din, popravila instalacij —, 2 novi hidrotehnični deli za 110X00 Din in 7 popravil za 243.000, skupno za nova dela 1,274.000 Din, za popravila 6,316.000 Din. Nadalje je tega leta izdala naša banovina za nova dela 0.7 milj. Din, za popravila pa 4.1 milj. Din, samouprave pa so izdale za nova dela 5.6, za popravila pa 54.000 dinarjev.
Optimizem v Ameriki
Novoletno poročilo Newyork City Bank presoja gospodarski položaj v USA optimistično. Promet počasi narašča, kar se pozna posebno v jeklarski, avtomobilski in tekstilni industriji. Ce se konjunkturno oživljenje ne prenese tudi na industrije, ki proizvajajo produkcijska sredstva, potem je bojazen za nadaljno vzdrževanje dobrih poslov upravičena. Važno je, da ne bo prišlo do nobene nove devalvacije dolarja, kar bo zlasti ugodno delovalo na trgu posojil. Seveda pa vzbuja politika najemanja velikih posojil po državi strah. Tu je najvažnejši problem vse gospodarske obnovitvene politike. Zato je potrebna kontrola državnih izdatkov. V splošnem kaže, da ne bo priSlo več do znatnih reglementirnnj ameriškega gospodarstva.
Srbska banka d. d. v Zagreba. Na prošnjo Srbske banke d. d. v Zagrebu z dne 12. marca 1934 je trgovinski minister dr. Vrbanič na podlagi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne 23. novembra 1934 dovolil Srbski banki odložitev plačil za 6 let, nadalje da znaša obrestna mera za stare vloge 2.5% letno bruto in sicer počenši z 2. marcem 1934.
Mednarodni horini indeks. Borzni indeks Je znašal dne 29. decembra 1934 na tehle svetovnih borzah (v oklepajih indeks z dne 30. decembra 1933): Newyork 59.3 (57.9), London 78.2 (72.2), Pariz 54.4 (60.9), Berlin 31.1 (28.7), Bruselj 21.4
(29.4),	Amsterdam 30 6 (34.2), Slockholm 14.2
(10.5),	ZUricli 38.5 (43.5), Dunaj 35.0 (26.7), Praga 61.1 (53.3) in Milan 86.7 (74.0). Povprečje je znašnln 7« teh 11 borz dne 29. decembra 1931 45.6, dne 30. decembra 1933 pa 44.7 (podlaga so tečaji na koncu leta 1027 kot 100).
Spod
te resi narodnega gospodarstva, kateremu različna prometna sredstva različno služijo in kateremu n. pr. avtomobilski promet v mnogih primerih bolje služi kot železniški promet. Če se torej hoče pobijati konkurenca avtomobilov, tedaj se morajo zakonski ukrepi nanašati samo na take pokrajine, kjer je pobijanje konkurence z narodnogospodarskega stališča upravičeno, in ne na vse pokrajine enako. Z ukrepi, ki obremenjujejo avtomobilska prometna sredstva v krajih, kjer železnice ne obstojajo ali pa slabo funkcionirajo, se škoduje razvoju narodnega gospodarstva. Ulede same tarifne politike pa je gotovo, da temelji na načelih in metodah, ki v marsičem ne odgovarjajo več novim prometnim potrebam. Velika muozina tarifnih razredov, anahronistične osnove tarifne politike«: vrednost blaga in »lastna cena« (stroški in dobiček), aksiomi, da se imajo v proračunu določeni izdatki pokrivati z dohodki, ki so določeni v proračunu, vse to v marsičem ne odgovarja več potrebam gospodarstva. Avtomobilska konkurenca n. pr. pozna zelo majhno število razredov v tarifi. Ima za osnovo pri določanju cen izgubo časa in težo (volumen) blaga. Dohodki morejo, a ne_ morajo pokrivati v proračunu določenih vsot že v prvem letu. Lahko jih dosežejo šele v naslednjem letu. Načelo, da jib morajo doseči že v tekočem letu, pretvarja tarifno politiko v brezpredmetno, ker ostane le še gola birokratska praksa, ki ima
Sred očmi samo načelo, to je številke v proračunu, eleznice naj si ustvarijo svoj rezervni fond, kakor ga imajo vsa pridobitna podjetja, ali naj si s posebnimi postavkami v proračunu zagotove potrebna kritja za začetne izgube, ki bi jih imele z znižanjem »lastnih cen« vse dotlej, dokler bi se s pomočjo takih znižanj ne pridobili transporti, katerih donos bi pokril začetne izgube in zagotovil tudi v bodoče zeleznicam večje dohodke. V tem obstoji tarifna politika.
Gospodarski pomen blaga igra brez dvoma veliko vlogo tudi v tarifni politiki, ali kdo naj presoja pomen posameznih vrst blaga za narodno gospodarstvo. Ali niso poklicani tukaj v prvi vrsti stanovi odnosno njihove organizacije, da presojajo gospodarsko važnost blaga. Ali ima uradnik večjo možnost pravilno oceniti gospodarsko važnost s stališča načela »brezpogojnega reallziranja v proračunu določenih vsot«? Ako morajo stanovi nositi posledice slabe ocene gospodarske važnosti blaga s strani uradnika, potem imajo v tem večji meri pravico, tudi sami presojati to važnost, ln če igrajo, stanovski interesi pri tem presojanju največjo vlogo, potem je nujno potrebno, da si g. j minister postavi ob svojo stran zastopnike vseh j stanov kot svetovalce, da se ne bo dogodilo tako, da se bo po naših železnicah prevažal kruh po istih cenah kot toaletni papir za stranišča itd. i Iz vsega lega sledi, da je reorganizacija želez-j nic izredno važna, da pa je temeljita preosnova ! celega železniškega sistema nujen predpogoj za ' izboljšanje železniških financ.
Problem športne telesne vzgoje
K polemiki o Ulagovi knjigi o športu.
TEČAJ! DINAR1A IN DRŽAVNIH PAPIRJEV V INOZEMSTVU
Iz Bel grada poročajo, da je finančni minister g. dr. Milan Stojadinovič izdal odlok, da se smejo svobodno objavljati tečaji dinarja na tujih borzah in tečaji naših papirjev v inozemstvu, ker ni ra* logov, da bi se prikrivala finančna in gospodarska realnost
Borza
Dne 3. januarja 1935.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curiha in Prage, dočim so vsa ostali tečaji popustili.
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen 8.10—8.20. Grški boni so notirali v Zagrebu 30 denar, v Belgradu 30.15—30.85. Angleški funt je nadalje popustil m je notiral na zagrebški borzi 222.70-224.30, na belgraiski pa 223.70—225.30. Španska pezeta je v Zagrebu popustila na 5.40—5.50.
Ljubljana. Amsterdam 2307.96—2319.32, Berlin 1366.60—1377.40, Bruselj 798.99—802.93, London 167.31-168.91, Curih 1105.85—1111.35, New Yor* 3367.27-3395.53, Pariz 225.23—226.35, Praga 142.46 do 143.32, Trst 291.58-293.98.
Promet na zagrebški borzi 31.562 Din.
Curih. Bel g rad 7.02, Pariz 20.3475, London 15.13, New York 306.625, Bruselj 72.20, Milan 26.41, Madrid 42.20, Amsterdam 208.70, Berlin 123.95, Dunaj 73.30 (57.50), Stockholm 78, Oslo 76, Kopenhagen 67.50, Praga 12.865, Varšava 58.30, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Buenos Aires 0.7625.
Vrednostni papirji
Tendenca je za državne papirje postala zopet čvrsta in so danes tečaji večinoma napredovali. Posebno so se učvrstili tečaji na belgrajski borzi, ki vodi v tem pakretu. Tudi promet je postal živahnejši in je znašal danes na zagrebški borzi: vojna škoda 1000 kom. in 7% Blerovo posojilo 2000 dol.
Ljubljana. 7% inv. pos 70—71, agrarji 41—42, vojna škoda 337—339, 6% begi. obv. 56—68, 8% Bler. pos. 65-66, 7% Bler. pos. 55.50—56.50, 7% pos. Drž. hip. banke 65 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70—70.50, agrarji 41 den., vojna škoda 338—340 (337, 339), 2. 339—340 (339), 3. 339 den.. 6% begi. obv. 56.75 do 58, 8% Bler. pos. 65.25—69, 7% Bler. posojilo 56.50—56.75 (56.50), 7% pos. Drž. hip. banke 65.50 do 68. — Delnice: Narodna banka 4600 den., Priv. agr. banka 224—227, Isis 20 bi., Trboveljska 10? do 107.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71.25 do 72.50 (71.75), agrarji 41.75-42.50 (42), vojna škoda 339.50—340.50 (340), 2. 342.50-343 (342. 341), 6% begi. obv. 58.50-59 (58.75, 57.25), 8% Bler. pos. 67 bi. (67), 7% Bler. pos. 56.75—57.50 (56.75), 7% pos. Drž. hip. banke 67—70. — Delnice: Narodna banka 4750-4850 (4750). Priv. agr. banka 226-028 (228, 227).
Žitni trg
Ljubljana. (Vse nakladalna postaja, plačljivo
Eroti duplikatu.) Pšenica bč. 79 kg 2%, goruje-anaška 77-78 kg 2%, sremska 78-79 kg 2% 109 do 111, dolnjebanaška 77—78 kg 2% 107—109, slav. 76-77 kg 115-117, potiska 78-79 kg 117—119, koruza času primerno suha s kval. garancijo bč. 60 do 62, ban. 58—60, umetno sušena bč. 68—70, ban. 65 67, moka (brez prometnega davka) pše-nična bč. in ban. ničla 175—195, St 2 bč. 160—175, it. 5 bč. 140—155.
Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: srednji. Pšenica: marec 16.24-16.35, zaklj. 16.23—16.25; maj 16.70—16.78, zaklj. 16.65- 16.67. - Rž: marec 13.39 13.47. zakli 13.39 -13.40: mai 13.77 13.80. zaklj. 13.71-13.73. - Koruza: mai 11.46-11.59. za-kjuček 11.45—11.46.
Imamo ljudi, ki veliko delajo in malo govorijo; imamo ljudi, ki malo delajo in veliko govorijo; in končno imamo ljudi, ki veliko delajo in veliko govorijo. Med temi pa se zojjet najdejo taki, ki imajo veliko veselje ck) raznili debat in so dobre volje vselej, kadar morejo s svojimi mislimi pred javnost.
Načelno sem proti vsaki polemiki, ker običajno ne rodi bogsigavedi kako koristnih sadov in se le prerada zavleče v brezkončno besedičenje; nekateri pa vidijo v njej celo »hec«. Saj ne zanikam, da tudi športni iu ne bi potrebovali malo zabave, vendar je športna ideja veliko prejKJineinbna, da bi mogli na njen račun uganjati šale.
Zagovor g. Trčka, ki ga je objavil v »Jutru« z dne 23. dec. 1934, je še bolj ponesrečen kakor njegova prvotna kritika o Ulagovi knjigi o sjoortu. Edino kar je vrednega v njegovem zagovoru, je umik in pa priznanje Ulagove sposobnosti in vrednosti njegove knjige o športu. Če hočem biti iskren, moram priznati, da je njegov zagovor zelo šibek in da takšnega nisem pričakoval. K temu je pridejal še razne izraze kakor: »razsoden«, »pameten«, ki imajo po svoji uporabi — vsaj tak utis dobi človek — prav poseben namen in ki mečejo čudno luč na g. T. Pa ne samo to. G. T. je segel še po tem-le sredstvu: Povedal nam je, da dela že štirinajst let v teoriji in praksi v vseh panogah telovadbe. * Saj mu tega vendar nihče ni oporekal in za svojo osebo sem bil celo prepričan, da je doba njegovega udei-stvovanja na polju telesne kulture še daljša. Toda tega mi pa vseeno ne sme zamerili, če sem prepričan, da samo delovanje in če hoče še pridnost, še ne zadostujeta za strokovno usposobljenost.
Ali pozna šport telesno vzgojo ali ne? Sedaj nam je še Ulaga v svoji knjigi tako jasno in razumljive povedal, da ne more obstojati niti najmanjši dvom o veliki vrednosti športne telesne vzgoje. Kdor gleda le-to s stališča nogometne lekme, je v popolni zmoti. Tudi ne smemo pri presoji vrednosti športne telesne vzgoje naštevati samo senčnih strani športa, temveč je treba podčrtati predvsem svetle točke športa in je sploh vzeti stvar tako, kakršna bi biti morala, in ne take, kakršna žal večkrat je. Naloga športne organizacije je, da zbira prijatelje športa, jim preskrbi igrišča in plavališča, telovadnice in smuške koče, če mogoče tudi športne učitelje. Svoje članstvo mora vzgajati v zdrave, odporna in plemenite ljudi in sicer s športnimi treningi, predavanji in tekmami, do katerih nimajo pravice le najsposobnejši, temveč tudi začetniki in manj sposobni. To hoče športna telesna vzgoja in taka naj bo športna telesna vzgoja v praksi. Ce pa naši športni klubi delajo še na tem, da vzgojijo tudi nekaj vrhunskih športnikov, jim tega ne smemo šteti v zlo, zlasti ne, če skrbijo obenem za športno vzgojo širokih ljudskih mas. (Ilirija n. pr. nauči vsako leto več sto otrok plavali.) In končno bi jaz rad poznal onega, ki bi bil raje zadnji kakor prvi. Vsako stremljenje po napredku t j. kadar vadimo zato, da se pošteno razgibljemo in da napredujemo — in to bi moralo biti pri vsaki vaji — je prav za prav že tekma. Saj ni treba, da stoji vedno sodnik s piščalko, mero ali svinčnikom pri nas!
V tem pogledu je Ulaga v poglavju pod pripravljalnimi vajami povedal prav za prav vse. Smisel telesne vzgoje ni v lepi postavi, temveč v zmožnosti za delo. Te pa ne dosežemo posredno, temveč neposredno; če hočeš biti vztrajen v hoji, tedaj moraš dosti hoditi itd. Zato nikakor ne zadostujejo za telesno vzgojo gimnastične vaje, ampak potrebuje športnik trde sportno-borbene vzgoje. Gimnastika sicer predela vsestransko naše telo in razgiblje ludi one mišice, ki pri nekaterih športnih panogah po-
čivajo, vendar ne more služiti kot nadomestilo z» telesno vzgojo.
G. T. se je dotaknil tudi Francoza G. Heberta, ki je izdal leta 1925. knjigo: Šport zojvr telesno vzgojo. Omenjeni Francoz ima v veliko stvareh praiv, vendar se z mnogimi njegovimi izvajanji ne morem strinjati, kajti on le preveč presoja nezdrave pojave v športnem gibanju s francoskega stališča, ki za nas ne morejo biti v celoti merodajne. Oil je izdal svoje delo ravno v tistem času, ko je francoski narod slavil svoje velike športnike kakor kaka božanska bitja. In ravno mnogi izmed teh so prešli v tabor protesionalov. To seveda ni škodovalo samo francoskemu športu, ampak sploh vsemu smrtnemu gibanju. Ce bi g. T. razumel moj odgovor na njegovo kritiko, bi takoj uvidel, da se v tein pogledu ne razlikujem od g. H. On (g. H.) namreč ludi točno pove, da so vse vrste telesnih vaj le šport, da je telovadba tudi samo šport; šport imenuje on vse one vaje, v katerih hočemo doseči nek določen uspeh. K zadnjemu njegovemu dodatku bi imel jaz pripomniti le to, da spadajo pod S|x>rt vse telesne vaje, pa naj jih izvajam z lahkoto ali z naporom, ker v vsakem slučaju dosežemo nek gotov uspeh, če tudi je še tako minimalen. Utrditev telesa in zdravja, razvoj značaja in nravi; vse to skupaj je telesna vzgoja, pravi g. Hebert. In to je tudi naloga športa. Ce tega v gotovih športnih krogih ne delajo, se zato šc ne sine obsojati ves šport. Premalo ima vpogleda g. T. v športne vrste in le preveč presoja spurtno gibanje s senčnih strani s|x>rta, katerih pa — mimogrede povedano — ne dobimo samo v športu, ampak tudi v drugih organizacijah, ki se bavijo s telesno vzgojo. Malo boli natančno naj pogleda okrog, lahko se bo prej>ričal o tem. G. T. naj-Brže tudi ni znano, da vsi oni klubi, katerim je res do prave telesne vzgoje in za napredek v športu, skrbijo za vsestransko telesno vzgojo svojega članstva potom sinolreite gimnastike, talne in orodne telovadbe. V Ljubljani so skoraj vse šolske telovadnice zasedene po športnih klubih in povpraševanje po njih je vedno večje.
Ker sem že omenil Francoza H., na katerega se očividno g. T. tako rad sklicuje, nikakor ne morem iti preko onih njegovih trditev, v katerih je g. H. odločno zmoti. Ne bom navajal vseh, ampak samo tale slučaj, za katerega ve naš poslednji lahkoatlct, da ne drži, naj zadostuje. G. H. namreč trdi, da se drže športniki nekih nepremakljivih pravil. Tako pravi, da skačejo samo na en način, da vedno tekajo samo določene razdalje in ne vmesnih, da vedno lučajo samo kopje in nikdar žoge itd. Lepo bi se zahvalili naši lahkoatleti, če bi morali v resnici samo to delati Vsaka del« t a o tem jc popolnoma odveč, kajti samo en pravilni trening teh športnikov je tre ba pogledati in takoj vidimo, da ta trditev ne drži, da ne omenjam gimnastike pred vsakim treningom ter raznih vaj z medicinsko zogo in končno »cross-country-ja«. G. H. pravi, da iščemo pri telesni vzgoji smotrene gibe; kje se bolj kakor pri športnih panogah gleda na čim sinotrenejše gibanje.
Se polno je stvari, s katerimi bi lahko dokazal g. T. njegove napačne in zmotne pojme o športni telesni vzgoji, ki jih bo itnel najbrž vsedotlej, dokler bo pod takim vplivom Francoza Heberta, kakor je sedaj.
Za svojo osebo končam to debato: Ulagova knjiga o športu pa je — še enkrat poudarjam — odlično športno delo. G. T. samo priporočam, da se ravna malo po njej in uvidel bo, kolike vrednosti za telesno vzgojo iina pravilen šport, ki bo zajel še veliko večje število naše mladine, kakor je ima danes; kajti naš šport je prav za prav šele v — povojih.
Ivo Kerinavner.
Velik praznik pri Sv. Duhu
V nedeljo bo slovesno ohrorjen Ln blagoslovljen novi smučarski dam SK Polža, ki tako lepo kraljuje 6redi najidealnejših smučarskih terenov na prijaznem hribčku Sv. Duha nad Višnjo goro. Srečna je bila zamisel za postavitev smučarskega in turietovttkega doma na tem kraju in potrebo t»r velik pomen te nove postojanke bodo spoznali šele naši potomci. Toda že sedaj se lahko reče, da bo šel maraikak smiučar na terene okrog novega doma SK Polža, ker so prvič blizu Ljubljane, drugič idealni tako za začetnike in izvežbane smučarje in končno poceni pridemo do njih, kar je za današnji čas in današnje razmere najvažnejše. Saj vemo, da je kadetr smučarjev navezan samo na bližnjo ljubljansko okolico im Polževo nad Višin jo goro je baš za to veliko smučarsko maso najprimernejši knaj.
Dom bo — kakor rečeno — otovorjen v nedeljo. Blagoslovitev, kri jo bo opravil saun prevzviše-ni lcnejsoSkof g. dr. Rožroan, bo ofo 11.15, pred to slovesnostjo pa bo v cerkvici Sv. Duha ob 10.30 sv. maša, ki jo bo tudi daroval Prevzvišeni. Vsi smučarja, turisti ter sploh vsi prijatelji lepe narave so vabljeni na to proslavo, zlasti |>a smučarji, da ei ogledajo tereme, da jim ob prvem snegu ne bo treba premišljevati, kam naj gredo na smuko. Zato v nedeljo vsi k Sv. Duhu nad Višnjo goro!
Nogometni turnir SK Ilirije
Zaradi mile zime imamo lotos zelo podaljSano nogometno sezono, igrišča so v dovolj dobrem stanju Ln klubi žavahno izrabljajo nedelje za tretvimge svojih moStev im za preizkušnje novih moči. Po nekaterih mainjSih lokalnih turnirjih organizira se-| daj SK Ilirija velik turnir ljubljanskih klubov, ki ; ee bo pričel v nedeljo, 6. januarja. Sodelovalo bo 1 šest do osem klubov, poleg prireditelja Herme«, jesenski prvak II. razreda Sloga, Jadran, Slovan, Grafika, Reka, Slavija. Primorje se glede udeležbe Se ni odločilo. Tekme prvega kola bodo, kaikor rečeno, v nedeljo, in sicer istočasno na raznih igriščih, pred finalni tekmi sta določeni za 13. januar, fimale za 20. januar. — Zmagovalcu je namenila : Ilirija lep pokal, ni pa izključeno, da bo trofeja tega turnirja prehodni zimski pokal SK Hermesa, ! ki sri ga je lansko zimo priborilo Priimorje. 0 tem i in o izžrebanih nasprotnikih za prvo kolo bomo poročali jutri.
Prvenstvo jugoslovanskih univerz leta 1935
Jugoslovanska akademska mnnčnrska orgamiznel-Jn bo priredila v primeru ugoinih »nežnih r namer prvenstvo Jugoslovanskih univerz v diifrh 11., 12. Iti U. januarja. Tekmovalo ne Ni v lekn nn 18 km, v toku na 8 km (novovpel.inna disciplina samo ».a akademike neizrazite tekmovalce), nadalje v slalomn ter v skokih. Tekme ▼ tekih in slalomu bodo predvidoma v okolici Ljubljane, tekme v skokih pa v Kamniku. Ker so te tekme obenem Izbirno za St. Morila, kjer *o bo v februarju vršilo svetovno akademsko prvenstvo, vjada za omenjene tekme med akmien>iki ogromno »miiniM.ii.Ie.
Kakor le rndkol-.le prednlaAijo pri nns v snu š'.'in •0M>riu bul akademiki. Imenu kot Heuli Hubart (vse
slovanski prvak t slaloma), Pečtnan Tone, nnšn leto« nja mula za kombinacijo, Palme Kratic, najboljši Jugoslovanski skakalec, Muflič, biv&i državni prvak v sum-ku in prvoplasiranl Jugoslovan v Zakopanih v b'J di sclplini, nadalje Uervar, Srainel, Novak, šubic, Buob-ter, Jenko, Močnik, Dovjak itd., so znana ne samo naši sportru Javnosti, auiptbk tudi laven naših držuvn.ih meja. Vsi ti športniki so akademiki.
Važnost smučanja tako v gospodarskem kakor zlasti v narodnoobrambnenn ožini Jc splošno znana; posebno pa Je važno smučanje za aku/leinlke, bodoče umu Ske učitelje in vojaške inštruktorje. Ponovno opoz-ar Jamo na to naše merodajne krogel — Ker vidimo raz-uinevanje, ki ga srečava umučanje v inozemstvu pri vseh krogih in ke«- smo mnenja, da tega razumevanja tudi pri na* ne nedostaje, smo poslnli okrog 200 okrož nic vsem nglodnejšim tvrdkam v Jugoslaviji, da bi nam naklonile primerna nagradna darila (mivnči, maže, palice, ure, fotoaparate, kristalne izdelke, plakete, oblačila, čevlje itd ). Pričakujemo > strani teh cenjenih tvrdk razumevanja za nafip delo In smo prepričani, da bodo naši prošnji ustrogle. Objavili bomo po vrst. nem redu Imena darovalepv ter razstavili na primer nem mostu darovane predmete. Parila, ki bi Jih morila niaklonlle privatne osobe, prosimo nasloviti na JASO, LJublJafftft, univerza. Vse, ki se zanimajo za ta lepi šport, p« vabimo le na£im tekmam! — Smuki
LZSP. SluHbeno. Seja opravnora odbora bo noooj
ob 30 v dauutki aobi kavarne Htnona. Prosimo sigurne ln polnoStovilne tuloloibe. — Tečaj JZSZ za kiiiuk in slalom bo od S. januarja na Krvavcu. Vsi ndeležene.i. ki n h prijavili, naj bodo S. januarja ob 7..10 na kolodvoru, da se skupaj odpeljejo. — Izpiti za sodnike za oniuAke skoke bodo dane« ob 18.90 t tvezni pisarni ▼ palači Kreditne banke.
ASK Primorje. Centralni odbor. V petek, 4. Jauu ar J a bo ob JO 30 v tajnifttvu, nebotičnik, IV. nodstrop-Je, seja sanacijskega odbora. Vabljeni so gg.: dr. Ilir sa, H u 1J fvvič, Kabjan, Goslar, Hafner, Kopajtič, dr K5stl. I.nin, podpolkovnik Mnra-s, Peric, Slamtč, Stanko ln ravnaielj Sabina. — Predsednik.
STK Moete. Nocoj ob 30 obvezen članski sestanoV noKvniotne sekcije. Važno. — Načelnik.
. Predavanje SPD. Prihodnje predavanje SPI) b* r torek, 8. januarju ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Uovorll bo g. dr. Arnoflt Drilej o Tesalskein OJympu, uajvlftj.i gori Grvije in nekdanjem prestolu starogrških bogov.
Tekmovanje la zimski pokal. 2SK Tlernies sporoča tem potom, da bo Uidi letos izvedel nogometne tekme za zimakl pokal. Propozlcije bodo izšle v pri hotlnjlh dneh Prijave naj se dostavijo do s. Januarja na naslov: fcSK Hermes, Ljubljana VII, Prva seja hr alužbeno »klicana.
VREMENSKO POROČILO z dne S. Januarja:
Ratefie-Planira (J. januarja): Temperntura II. oh lačno, v vasi 5 cin snega, pri Tamarju 35 inu, Jnlovčev kulnar od 45 cm do 1 m. V Karavankah 1'eV—Potelinjek do 1 m snoga. Sneg prfllč, smiiika prav dobra.
Pokljuka (2. januarja): —5, oblačno, mirno, JO oni snega, ,sre4, smuka dobra. SkaValnien uporabna.
Kofcc (J. januarja): —>1, 1S0 m nad koč« 25 eni sno ga. 8mnka pra.v dobra.
Iz ostalih krajev nI vremaiutklh poroCiM, ker je vremensko atauje noiipreinenjinjo.	JZSZ.
Nor svetovni plavalni rekord Je postavila Ame ričanka Eleamor Holm-Jarret v 150 Jardnein hrbtnem plavnnju, ki ga je imela doslej tudi ona. Za omenjene progo je rabila 1:52,4. Ob isti prilikj so postavili tudi več novih ameriških rekordov.
Schmetino in Hamas se bosta borila p Nemčiji. Pred kratkim Jn poslal svoje iiognje S eve Himias glodo hokserskoga dvoboja, ki se bo končno le vršil v Nemčiji. Ta največja borba sveU. knkor jo nnzivnjo Amorlknnei, se torej le ne bo vršila v Ameriki, kjot w jo o/.iiuii j (»I i Araerikanai. n ;ii	v n 11- i 11 i / n r. *
nemških mest: Berlin, Hamburg ali Frankfurt. Odlo-čltev t tej ZAdevl bo padla tekom prihodnjih dni.
DRAMA — Začetek ob 20
Petek, 4. januarja: Gugalnica. Red A. Sobota, 5. januarja: Orlič. Red B.
OPERA - Začetek ob 20
Petek, 4. JauuarJa: Zaprto.
Sobota, 5. Januarja: Delela smehljaja. Opereta. Gostovanje teuorUta Ada Dariana. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 4. januarja: Zaprto.
Sobota, 5. januarja ob 20: Izgubljeni valček. Rejrt G. Nedelja, 6. januarja ob 15: Jurtek. Otroška predstava. Znižane cene. — Ob 20: Stambulska roia. Znižan« cene.
Hazznanila
mKmmummm^mm^mmmm^^mtmmmmmmammmmm
Liuhliana
1 MeSkov botitni mittcrij 'Henrik, gobavi vite'« ponovi na splošno željo Rokodelski oder v nedeljo, G t m. ob po! osmih zvečer. Vstopnice bodo v pred-prodaji v nedeljo od 10—12 v RokodeJskem domu, Ko. menskegB ulica 12.	. , .
1 Združenje geometrov in geodetov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, vabi vse svoje Mane na občni zbor, ki bo 6. Januarja ob 10 v prostorih katastrske uprave v Ljubljani.	, , ,	. „„ , „ 1 Kino Kodeljevo bo predvajal drevl ob 20 d\a velika filma: «0|ioroka dr. Mabuseja« In »Materino
Sre°*'l Notno službo imajo lekarne: mr. Ustar, Selen-burgova ulica 7: dr. Kmet, Tyr6eva cesta 41, In mr. Trn>koczy ded., Mestni trg 4.
JS/lnrihor
m Marija v predmestju, boiVna legenda, Igra oder Zveze mladih izobražencev v nedeljo, dne 6. t. m. ob * v Zadružni gospodarski banki. Prod.prodaja vstopnic pri Zlati Br.išnik.
Cerkveni veslnik
Duhovne vaje za akademske izobraienke se pri-tao v soliot«, 5. januarja ob 18 v urfiulinskem samosta-niu v Ljubljani.
Radio
Programi Radio LiubUanai
Petek, i januarja: 12.15 Reprodueiran koncert mandolin 12.50 Poročila 13 00 Cas, oktet trboveljskih nameščencev [10 ploščah 18.00 Krvavi bogotni Mehike in kultura Aztekov (Franc Tersegiav) 18.20 Radijski orkester 18.40 Literarna ura: Portret iz novejše slovenske književnosti - Edvard Kocbek (prof. Pr. Vodnik) 19.00 Radijski orkester 19 25 Cas, Jedilni list, program za soboto 19 30 Nacionalna ura: Valentin Vodnik (Prenos v Belgrad in Zngrebl predava dr. Ivo Lah 20 00 Prenos iz Zagreba 22.00 Cas, poročila 22.15 Radijski orkester.
Drugi programi t
PETEK, 4. Januarja: Belgrad: 20.00 Vokalni koncert 20 30 Zagreb — Zagreb: 20.30 Orkester narodnega gledališka — Dunaj: 19.20 Moderni in ameriški komponisti 20.1*5 Sim:onk-n.i koncert 22.10 Orkestralni koncert 2-100 Siamel - Budimpešta: 19.00 Vokalni in gi: taristični koncert 20.30 Violinska glasba 21.35 Operni orkester 23.20 Koncert - Milan-Trst: 17.10 Koncert 21 00 Simfonični konoert — Rim-Bari: 16.00 Orkestralni in klarinetski koncert 20.45 Simfonični konc«rt — Prana:
19	10 Arije in pesmi 21.00 Godba na pihala — Brno: ">(1(10 Pestra ura - Bratislava: 19.30 Plesna glasba
20	55 Igra 21.90 Vojaška godba — Varšava. 18 15 Klavirski glasba 19 00 Arije in pesmi 20.15 Orkestralni koncert 23.05 Plesna glasba — Berlin: 19.00 Humori-stični koncert radijskega orkestra 2100 Moderne sUad-bo _ Koninsberg: 19.10 Glasba za violino in klavir 20 10 Figarojeva svadba. opera, Mozart — Hamburg: 19 00 Zabavna glasba 20 00 Vesel večer 21.35 Klavirska glaslia — Vratislava: 19.00 Božična igra 21 10 Brnck-neriev koncert - Lipsko: 18.-0 Vesele plošč« — Klasična glasba 21 20 Igra — Kiiln: 19.00 Glasba s področja jiostaje 0 15 Sodobna gila.sba — Frank'vrt: IS ">fl Zabavni koncert 20.40 Orkestralni koncert — Stutt-gart: 19.00 Hamburg 30.15 Živalske pesmi 21 00 Plesna glasba — Monakovn: 19.40 Plošče 20.10 Radijski orkester — Ziirich: 'SI.0(1 Francoska baletna glasba 21 10 Krni i Tahmos, zgodovinska dra.ma z glasbo, Mozart — Sfraasbnrg: 19.30 Radijski orkester 21.30 Plošče 22.00 Komorna glasba.
STAREJSIM OSEBAM GRENIJO REVMATIČNE BOLEČINE STAROST
Vsem, ki trpite na revmatizmu, bolečinah v kosteh, zbadanju. išiasu, zobobolu, glavobo'u, se Vam priporoča masaža. Za masažo ie »Alga« Masaža z »Algo« Vas krepi in osvežuje.
»Alga« se dobi povsod. 1 steklenica 14 Din.
Reg. S Br 18117-32
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; toni-tovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*-. Ma|i oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega inataja s« računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
SETA
vložki
za celo družino
Prireditve
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert. —
r.i v t	•
Vluzbeifcejo
Mizarski pomočnik
išče kakršnokoli službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št 52.	(a)
Zaslužek
Zastopstvo
čokolade in keksov se odda za Ljublano in okolico agilnemu potniku. -Potrebna kavcija za zalogo. Ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »Dober zaslužek št. 71«. (z)
Šivilja
dobi stalno mesto. Dam-ski atelje, Poljanska cesta 1.	(b)
Posojila
na vložne kniižice daie Slovenska banka. Liub-liana. Krekov trg 10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov. Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d)
Telefon 38-10
Kompanjona
za dobičkanosno podjetje s 150000 Din, intabula-cija na I. mesto, iščem. Ponudbe pod »Silovez« št. 47 na upravo »Slov.« Prednost imajo gradbeni inženirji in lesni indu-strijci.	(d)
Hranilno hnjižico
(20.000) kupim na štiri obroke za polno vrednost. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Zanesljivo 74« (d)
Posestva
Posestvo kupim
srednjeveliko, proti rednemu mesečnemu odplačevanju 1000 Din, Naslove prodajalcev sprejema pod št. 51 uprava »Sloyenca«
Parcelo
968 kv. m prodam ali zamenjam za manjšo. Suh teren, solnčna lega. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Elektrika in vodovod« št. 50.	(p)
ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA«
Poštnina plačana ▼ gotovInL	Posamezna številka stane 1 Din.
Leto 7.	Maribor, 6. Januarja 1933.	Štev. 1.
EDNIK ZA VER/KO ŽIVLJENJ
Izhaja vsak petek. - Cena: celoletno 24 Din, polletno 12 Din,'mesečno 2 Din. Inozemstvo 48 Din Uredništvo: Maribor, stolno žnpnišče. - Uprava: Maribor, Koroška cesta 5. - Ček, rač. 15237.
VSEBINA 1. ŠTEVILKE:
Čitateljem »NEDELJE« — besede prevzv. knezoSkola dr. Ivana Tomažlča. — Evangelij — Čemu nedelja? — Kaj pravite k temu, da nekateri slovenski listi tako napadajo papeža? — Kat. akcija! delo za mesec januar — Kristus in delovno ljudstvo — Slomšek govori — Oznanila — Razgled po kat svetn — Za našo deco — Za šalo in za res — Romani Čudež, čudež (filmski roman)
Odpovejte se tedensko samo eni zemlji, pa imate vse leto »Nedeljo«!
irmrn
Harmonij
dobro ohranjen - kupim. Ponudbo s ceno pošljite Zupnem uradu, Prečna. 1
A

uit
Pumparce
površniki, obleke, perilo itd. — najcenejše pri Preskeriu, Sv. Petra cesta 14.	(1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev 2951
Stročji fižol
v slanici po 3 Din. Sever lfc Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. (1)
Stanovanja
ODDAJO-. Dvosobno stanovanje
v mansardi, se odda takoj v hiši Tyrševa c. 62. Poizve se pri hišnici, č
Enosobno stanovanje
z vrtom se odda v Zeleni jami, Ljubljanska ul. 57. Vprašati hišnika. č)
Stanovanje
2 sobi, kopalnica in pri-tikline, oddam 1. februarja. Goriška ul. 9. (č)
Deklico
revnih, ali brez staršev, 14 let staro, sprejmem v popolnoma svojo oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod št 75.	(r)
PO VOLJI VSEMOGOČNEGA JE OD9EL V VEČNOST PO BOLJŠE PLAČILO NAS ISKRENO LJUBLJENI SOPROG, OCE, BRAT IN STARI OCE, GOSPOD
GABRIJEL FERJAN
KRČMAH IN POSESTNIK
KI JE DANES ZJUTRAJ OB Vi 2, VEČKRAT PREVIDEN, PO DOLGI IN MUČNI BOLEZNI IZDIHNIL SVOJO BLAGO DUŠO. NEPOZABNEGA RAJNIKA POKOPLJEMO V SOBOTO 5. T. M. OB 3 NA FARNEM POKOPALIŠČU V RIBNEM PRI BLEDU. VEČNI POKOJ NJEGOVI BLAGI DUSII
V\BIBNEM, DNE 3. JANUARJA 1935.
ŽALUJOČI OSTALI
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena soproga, mama in stara mama, gospa
Jožefa Mole roi. Maier
soproga bivšega pek. mojstra
dne 3. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 5. januarja 1935 ob pol 3 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 3. januarja 1935.
Globoko žalujoči; FRANC, soprog, ANČI, FRANCKA, hčerki, VILČI, vnuk.
Tekma okrog sveta
38
»To sem menda miss Huirst doRan. Toda ne računajte s tem, da vaim bo kaj koristilo. Kolikor poznaim miss IlursL, bo 6iprejela vašo ponudbo prav tako kakor jaz, to se pravi kot grobo žalitev. Toda če o tem le rahlo dvomite in želite sLišati njen odgovor, vann povem, da bova z miss Iluret skupaj Obedovala in tedaj lahko vprašate aili paš. 1 je.te vprašat, pa boste slišali, kaj je rekla.«
Po vsem videzu je hotel še nekaj pristaviti, a hotelski paž ga je prekinil. Prišel je iz halla ter ga poklical.
»Gentleman to see you,« je dejal, ko se mu je Gordon javil.
Izza paža se je pojavil gospod srednje ra9ti, čigar lasje so bili že osiveli. Njegov polna, gladko obriti obraz je imel na 6|xxinjem delu in na licih senoo, ki je razodevala močno rast brade. Ves Up osebnosti je bil nezgrešljivo aimerikanski. S to domnevo se je skladala tudi njegova hitra govorica i.n ameriški naglas, ko se je predstavil kot Mir. Chesterton, korespondent News Syndiralea ter pozdravil Gordona — v nasprotju z Gordonovim razvlečenim, počasnim piccadiilyjskiim narečjem.
.Menda je bil z Ah Mah Sangom znan, zakaj drug drugemu sta pokiimala, ko je Kitajec zapustil dvorano.
»Ali ga i»ozna'te?< je vprašal Gordon.
»Površno,« je hitel odgovarjati Mr. Chesterton. »Ali imate ž njdm kakšen posel?«
»Pravkar sem se mai hvaležno odrekel, ker je biil takšne vrste, da mi ni prijal.«
Mr. Cliest^rton je pogledal Gordona v obraz, kakor da bi ga presojal in hotel na njegovem izrazu razbrati natančnejši pomen teh besed. Naito jc preudarno rekel:
»Well, Ah Mah Čang je na Kitajskem mogočen gospod, in malo je pomembnih zadev, v katerih bi ne imel javno ali tajno svojih prstov vmes. Ni pri-
poročljivo imeti ga za svojega sovražnika ali sploh zoper sebe, radi tega upam, da vaš razgovor z njim ni imel takšnih povodov. On je eden izmed voditeljev -.Velikega meča», ene najmočnejših tajnih organizacij te dežele, ki bi že davno vladala tudii na zunaj Kiitaju in Kitajcem po vsem svetu, ko bi se k sreči ne borila proti nji prav tako mogočna organizacija «Rde5i zimaj®. Hotel sem vas samo opozoriti na to, da se boste anali temu primerno ravnati, akoprav ostanete tukaj samo nekaj dni. — Well, kaj naj torej zdaj napišem?« je pristavil, medtem ko se je zleknil v naslanjač, v katerem je prej sedel Kitajec, ter potegnil belež-j aico in svinčnik iz žepa.
Na Gordonov mig je bil natakar že prinesel drug kozarec Mr. Chesterton je vlil vanj nekoliko whi»kyja in ga napolnil 6koraj do roba s sodavioo.
»Da ste tu, vidim,« je nadaljeval, »torej ni potrebno, da mi to s prisego potrdite. Toda povejte mi kaj o vašem srečanju s tolpo banditov. Potrebujem nekaj featuree (posebno privlačne točke kakega dogodka, kii se morejo časnikarsko učinkovito porabiti) za moje poročilo. Poročila, ki smo jih prejeli, so vsebovala zgolj dejstvo, brez podrobnosti. zakaj banditski napadi so na Kitajskem nekaj vsakdanjega. Nimate pojma o razmerah, ki vladajo tukaj.«
Gordon je pripovedoval, kako se mu je bulo | posrečilo zaradi ugodnega naključja, da mu je bilo ; mogoče najeti v Verhnje Udinsku letalo, izslediti skrivališče banditov in osvoboditi jetnike, nato je povedal še nekatere podrobnosti o dvodnevnem poletu od Majmačina, ki so ee mu zdele važne.
Pri tem je nanesel pogovor na oba tekmeca, Clark a in Allana.
Clark je bil dospel v Majmafiin, kakor mu je povedal korespondent American News Syndicatea, o Billyju Allanu pa mu n,i bilo ničesar znanega.
»Kakšni eo zdaj vaši načrti glede nadaljevanja poti?« je želel izvedeti Chesterton.
»Kajpada moram skušati priti čimprej v San
Francisco. Kako bom to napravil, še ne vem. Toda o tem vas bom še obvestil.«
»VVell, telefonirajte mi, kakor hitro se boste odločili.«
Ameriški tovariš mu je izročil posetniico s številko telefona, nato pa je sprejel od Gordona ponujeno mu cigareto ter si jo prižgal.
»Ob slabem času ste prišild sem,« je dejal kakor mimogrede, naslonivši se v stolu nazaj, nato pa je prekrižal noge.
»Kako to?«
»No, ravno v času, ko tu pritiska laltota, ste prišli, in zdaj je mnogo huje kot pred osmimi leti, zakaj ljudstvo, zlasti na deželi, je rada dolge meščanske vojne in neusmiljenih požigov vojaštva tega aii onesra generala ter neštetih roparskih tolp v milijonih dobesedno obsojeno na smrt za la-kotjo. Zlasti v Šantumgu s o razmere grozovite.
Računati smeimo, da trpi danes in ta hip na Kitajskem sto millijonov ljudi lakoto. Toda trajno strada na Kitajskem šestdeset milijonov ljudi. Or1 svojega rojstva pa do smrti ne doživijo niti enega dne, ko bi se mogli do sitega najesti. Kljub temu so različni generali izdali zakone, kakršne so pač potrebovali. Uspelo jim je, dobiti od štirih milijonov ljudi v okrajih, kii so bili takorekoč pod njihovo zaščito, davke za enajst let v naprej.
Ni čuda, da že vsa leta. odkar traja državljanska vojma, ljudje trunioma odhajajo v Mandžurijo, kjer vzdržujejo Japonci vendarle vsaj nekaj reda v strahoviti zmedi. Tudi je tam zenulja rodovitnejša kot tu, tako da se morejo ljudje, ako delajo, kakor more samo Kitajec delati, vsaj za silo do sitega najesti slabega, na vodi kuhanega riža.
To je, kar moremo označiti za normalno stanje na Kitajskem. Ako pa nastopi slaba letina, kakor letos v ŠantungRkein okraju, pa tudi v nekaterih drugih, postane bed« naravnost gorostnsna Opazovati morate preseljevanje narodov v Mandžurijo, kakršnih zgodovina v tisočletjih ni doživela. Iz mnogih okrajev se je izselilo do polovice prebi-
valstva. Ostali so samo najsiromašnejši ter sla-botneži in bolniki, ki so bolni radi tega, ker se hranijo izključno z neprebavljivimi stvarmi, kakor z mleto drevesno skorjo, listi in olupki. Prebivalci vasi podirajo svoje hiše in prodajajo gradivo, da si kupijo z izkupičkom hrane, in po kraji in umorih že nihče več ne vprašuje.
Pred nekaj dmevi sem govoril z nekim ameriškim misijonarjem. Pripovedoval mi je, da v njegovem okraju prebivalstvo od novembra že ni imelo skoraj nobene hraine iin da prodajajo dekleta po pet dolarjev. Na desettisoče otrok blodi okrog brez staršev, lačnih in brez strehe. Po večini so starši umrli od gladu in nikogar ni, ki bi se zavzel za otroke.
Saj je bila tudi v prejšnjih časih tod pogosto lakota, a zdaj je zadeva toliko hujša, ker je n'&o povzročili samo naravni dogodki, kakor suša in na drugi strani poplave, marveč ker so jo zakrivili tudi ljudje sa-mi. Zadnji 6as je, da se generali spametujejo in končajo vojno, ki je te bede največ kriva. Zakaj v nasprotnem primeru ne bo ob času, ko se bodo zedimili, kdo naj vlada Kitaju, ničesar več, čemer bi bilo vredno vladati. Velesile naj bi čimprej priznale enega izmed njih, dia se naposled vendarle neha izropavanje ljudstva za vojne stroške. Vseeno je, katerega. Kdo pa naj sploh j presodi, kateri je med nj.kni boljši ali slabši? Naš poslanik je to že predlagal Washiingtonu, in slišal sem, da se bo tako zgodilo,
Dama it ali I Že samo pripovedovanje o teh stvareh je pustilo na mojem jeziku najslabši okus, in moj kineh mi danes tudi ne bo kdo ve kako dobro teknil, ako bom mislil na vse tiste kiddies, ki nobenega nimajo. Toda pozneje boste gotovo obširno pisali o svojem potovanju, radi lega sem mislil, da vami bo prav, ako vam povem, kakšne so tu razmere.«
Nato je izpil požirek iz svojega kozarca te\ previdno požiral, kakor bi hotel s svojega jezika sprati slabi okus.
Za ».luuu.-siovansKo tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc.
Izdajatelj; Ivan Rakoveo
'Jrednik: Viktor Cenčifi.