276
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja.    Ko je  unidan dunajski  časnik  po ces. sklepu od 21. t. in. premembe v ministerstvu oklical,
277
ktere je že tudi naš poslednji „novičara naznanil in kteremu naznanilu imamo le še to dostaviti, da je bil minister unanjih oprav grof Rechberg ob enem za  predsednika mini-sterstva izvoljen, da so cesar ukazali, da ministerstvo kupčij stva in obertnijstva ima nehati in njegove opravila ministerstvo  unanjih  in  notranjih  oprav   in  pa   dnarstveno ministerstvo prevzeti,  in da jim   ima novi   policij s k minister zavoljo osnove novega ministerstva svoje misli raz-odeti,   je  gori   omenjeni  vradni  časnik   „Wiener Zeitung" razodel nektere reči,   kterih imamo  pričakovati v obljubljenih popravah našega vladarstva. Ker vsakdo želi, da bi se v mnogih postavah  in   napravah našega cesarstva marsikaj  drugač napravilo kakor je zdaj,   bo   gotovo tudi vsak rad zvedil, kaj se nam obeta o teh zadevah; za tega voljo hočemo svojim bravcom povedati od besede do besede, kar je te dni pisal omenjeni časnik,   kteri je govoril le to, kar   je   na   popolnoma   zanesljivem   višjem   mestu   zvedil. Tako-ie se  glasi   njegovo razodevanje:   ??Kar je vojska na Laškem končana in je bil oklican cesarjev razglas,  se vse pogovarja le samo skor od tega, kaj se bo vprihodnjič zgodilo v domačih rečeh   našega cesarstva.    Se bolj   pa je bil vsakdo radovedčen   in ugibal je ta to,   uni uno,   ko  se je slišalo,   da   se ma ministerstvo   premeniti   in da se večidel pod predsedništvom samega  cesarja važne reči prevdarjajo. O tem smo zvedili mi to-le: Da bi se različni razdelki der-žavnega gospodarstva tako poravnali, da bi se dognale tiste poprave in zboljšave, ki jih je cesarjev razglas obljubil, je bilo pred   vsem   treba določiti,   kaj vse   potrebuje poprav, in kako naj se to  delo prične.    Vse  to  osnovati  po  volji cesarjevi je  bil cilj in konec  razno omenjenih posvetovanj. Naj povemo, kaj so zapopadale te posvetovanja:  Prevdarjal se je stan deržavnega dnarstva (financ); spoznala se je potreba,  stroške vseh civilnih pa tudi vojaških go-sposk pod zdatno kontrolo djati; prevdarjalo se je dalje, kako vsaki nekatoliški veri, ktera je v našem cesarstvu po postavi pripušena, samostojnost in svobodno opravljanje  nje  duhovne  službe  zagotoviti;   stanje j ud o v po potrebah sedanjega časa pa vendar  z ozirom   na  krajne in deželne  razmere  uravnati;   občinsko  (jsrenjsko)  postavo s pripomočjo zaupnih mož, ki se bojo v vsaki deželi iz vseh stanov v posvetovanje poklicali,  brez pomude tako ustanoviti, kakor jo posebne okoljšine vsake dežele terjajo;  veliko važnih  opravil,   ktere  so  zdaj   v rokah cesarskih gosposk, izročiti kolikor bo moč samostojnim oblastnijam, ki se imajo napraviti iz verste deležnikov samih, in po zgotovljenji teh pervih in najpotrebniših reči na noge spraviti v vsaki deželi  zbor tistih mož,  ki se bojo de-želni namestniki imenovali. — Poslednji ministri so že osnovo za marsiktero postavo izdelali; ti izdelki se bojo še enkrat pretresli   in potem   bojo nove postave  moč zadobile; za nektere druge postave  pa  se že  tudi osnove delajo. — Težaven je stan našega cesarstva,  globoke so rane,   ki so jih  podedovane  napake,   mnoge  neugodne   okoljšine  in  pa nesrečna  vojska   našemu   cesarstvu  vsekala.    Vendar  vse, česar vlada želi izpeljati, se bo dognalo, ako se narodi av-strijanski,  ki  so  poslednji   čas  toliko  žertovali   (darovali) domovini, tudi zdaj  s polnim zaupanjem vstopijo okoli svojega  cesarja,  —   ako   se   vladniki  in   vladanci   vzajemno imenitnega dela lotijo in eni ne bojo preboj eči zavirali kolesa,   ki nas ima naprej   in na bolji stan spraviti,  drugi pa ga  nasproti   ne bojo nepremišljeno prehitro  gonili". — Tako govori po vladnem duhu vradani časnik.
— O novem ministru notranjih oprav grofu Golu-hovskem se v nemških časnikih piše, da je mož terdne volje in da v dognanji tega, kar je za dobro in potrebno spoznal, ga ne ustraši nobena overa. Sin stare poljske žlahne rodovine se je že večkrat ustavil terjatvam poljskih plemenitnikov, zato ga pa tudi niso radi imeli, čeravno nismo mogli tajiti, da si je, kolikor je bilo mogoče, vselej iskreno prizadeval zadostiti potrebam slovanske narodovnosti.
— Na štempelj skih markah bo prihodnje tudi letna številka, ker se je mnogokrat primerilo, da so ljudje že rabljene marke odtergali in jih sopet na pisma pritiskovali, da bi jim štempeljna ne bilo treba plačati. Da se taki goljufiji pot zapre, bodo štempeljske marke z letno številko zaznamovane.
—   V letu 1856 je bilo v celem cesarstvu za 9 milij. 182,336 gold. štempeljnov porabljenih. Največ so jih porabili na Ogerskem, najmenj pa na Solnograškem, kjer jih sploh od leta do leta menj potrebujejo. Največ je bilo prodanih štempeljnov po 30, 15 in 6 krajcarjev. Kvart je bilo imenovano leto štempljanih za 907,613 iger po 10 kr. in za 668,122 iger po 5 kr. Na Koroškem, Krajnskem, Sležkem in v Bukovini ni bilo nobenih kvart štempljanih, pa zavoljo tega ni misliti, da v teh deželah ne poznajo kvart. Štempelj za kvarte je dal leta 1856 207,094 gold.; — za koledarje se je plačalo 122,385 gold., za časnike iz unanjih dežel pa 15,189 gold. štempeljna; štempelj od naznanil je vergel 61,287 gold., od oznanil v časnikih 67,302 gold.    Čistih dohodkov  je   prinesel   štempelj  v leta
1856   10 milijonov 822,514 gold. sreb. dnarja.
—   V drugi četerti tega leta je bilo na vseh poštah cesarstva 16 milijonov 247,900 pisem oddanih. Ako se preudari, da je bilo zavoljo vojske mesca junija t. 1. v Lom-bardii 370,900 pisem menj oddanih, kakor ravno tega mesca leta 1858, je to pač veliko število. Sploh je bilo pervo polovico tega leta 2 milij. 199,200 pisem več na pošte oddanih, kakor pervo polovico leta 1858.
—   C. k. ministerstvo je ukazalo, da se ima kazenska ravnava ustaviti in samo enojni štempelj še pozneje doplačati, ako se pritisne na kako pismo manjša marka, kakor jo postava tirja, da se le dokaže, da se manjša ni iz hudobnega namena ali iz druzih otežajočih uzrokov na pismo pritisnila.
—  Da bo ljudem ložeje, pismenske marke kupovati, jih bodo smeli prodajati vsi kupci in štacunarji, kteri se za to oglasijo.
—   Dunajska banka bo začela 1. septembra bankovce po 5 gold. novega dnarja izdajati.
Iz Tersta. C. k. fregata „Novara", ktera je 30. aprila
1857  iz Tersta odrinila, je  prijadrala 26. avgusta  sopet v Terst nazaj. Bila je tedaj 2 leti in 4 mesce na morju.
Iz Zagreba. Pravijo, da je rajni ban Jelačič v podobi oporoke obširen spis zapustil, v kterem skušnje svojega življenja na Horvaškem in Slavonskem priobčuje; spis ta nek popisuje stan Horvatije, in razodeva potrebe, ki jih zahtevajo vsi narodi avstrijanskega naroda.
Iz Ogerskega. V Gyuli v bekeškem okraju se ustanovljuje družtvo, ktero že 150 udov šteje. Večidel so kmetje in delavci. Namen tega družtva je, kmetijstvo na boljo stopnjo spraviti, in sicer z uzajemnim pod-peranjem udov, in pa čisto vero med ljudstvom oživljati in ohraniti.
—   Ker gre vsako leto za prešiče, kteri se prodajo v cesarske dežele, kakih 10 milijonov goldinarjev srebra v S erbij o, je ogerska deželna vlada sklenila, poduk za rejo prešičev med ljudstvo razdeliti, in je kmetijske družbe prosila, naj jim bodo v tej zadevi pomožne.
Iz Laškega. Iz vsega, kar se je do sedaj zvedilo, se da čedalje bolj posneti, da bo vendar le kongres laške zadeve mogel v roke vzeti. V Moden i, Parmi, To-skani in v Romanii si možje, kteri so vajete vladarstva prijeli, tako segajo navskriž, da res druzega ne bo ostalo, kakor v kongresu petih velicih vlad vse zadeve tako uravnati, da se ne bo temu ne unemu krivica godila — ako bo to le mogoče. Zaprek se nastavlja povsod več, kakor so si Lahi sami domišljevali. Začasne vlade v Toskani, Modeni in Parmi so zvezo za brambo sklenile, ktere namen jo po časnikih braniti, da se prejšni vladarji ne vernejo, da se notranji mir in pokoj ohrani  in da bodo povsod
278
enake postave. V Parmi je diktator Farini dosedanje postave še poterdil colno mejo med Sardinijo, pa od 1. septembra naprej odpravil. Vse postave se dajajo „v imenu narodne parmazanske vlade". Da se vse to z voljo in vednostjo sardinske vlade godf, je jasno kot beli dan, ktera si prizadeva kakor le more, si te dežele prisvojiti. Al ko je sardiuska vlada se v najslajih sanjah zibala, da bo v kratkem kot šesta stopila v kolo ve licih vlad, in ko je v Fio-renci narodni zbor zedinjenje s Sardinijo sklenil, je prinesel telegraf iz Ziirich-a novico v Pariz, da so se ondi pooblastenci v tem zedinili, da se Sardinija nima udati v zedinjenje s srednje-italijanskimi deželami. — Kar je bilo v Ziirich-u to sklenjeno, in kar dohajajo v Pariz dan na dan zagotovila, da ni mogoče, prejšnih vladarjev v prestol toskanski, parmazanski in modeneški posaditi, so se tudi v Parizu premislili in francozka vlada želi zdaj sama, to zamotano štreno evropejskemu kongresu izročiti, naj jo on razmota. In res ni mogoče, te reči še kako drugače poravnati. Sliši se tudi, da je francozka vlada poslednje dni te zadeve angiežki, pruski in ruski vladi razodela, ktere so neki vse za evropejsk kongres. Tndi sardinska vlada se je že nekoliko v to udala, ker je spoznala, da diplomati v Ziirich-u nikakor ne morejo rešiti te naloge. To, kar je cesar Napoleon v Villa-f ran ki cesarju Franc Jožefu obljubil, ne veže, kakor pravi, Sardinije nikakor. Ko je Napoleon III. kralju Viktorju Emanuelu povedal, da je mir sklenil, in je pristavil, da se morajo vojvodom njih dežele nazaj dati, je rekel sardinski kralj, da nima nič zoper to, ako je to ljudstvu omenjenih dežel prav. V Fiorenci in Modeni pa, kakor je bilo že rečeno, so narodni zbor sklenili za zedinjenje s Sardinijo; naproti pa iz Pariza dobiva kralj Viktor Emanuel opomine, naj se v zedinjenje z omenjenim deželami ne spuša; — v tej zadregi ne more ne naprej ne nazaj, in evropejsk kongres ima poklic, mu pot iz te zadrege odpreti. Zlo se govori, da je general Fanti za višjega poveljnika puntarske armade v srednji ltalii izvoljen.
Iz Milana. Kraljevi dekret od 10. avgusta daje vsem civilnim vradnikom službo, kteri so jo zgubili pod avstri-jansko vlado zavoljo potitičnih pregreh.
Iz Turina. Tudi tukaj so kakor v Milanu z veliko
slovesnostjo  praznovali  Napoleonov  dan,   ker Sardinci
nočejo, da bi jim kdo očital nehvaležnost do francozke vlade.
Iz Modene.   16. avg.  je Garibaldi  iz Fiorence
v Modeno prišel in poveljstvo armade toskanske prevzel.
Iz Rima. Sklep je bil že storjen, zoper mesta Ro-manije, ktere so se papeževi vladi odpovedale in za zedinjenje s Sardinijo izrekle, rimsko armado poslati. Na poti je že bila, pa ustavila se je, ker je preslaba, z armado srednje-italijanskih dežel, kteri je Oa-ribaldi poveljnik, kaj začeti.
Iz Francozkega. Ze jih prihaja mnogo p o milost en i h nazaj na Francozko in sicer več, kakor se je bilo nadjati. Doslej se sam dva nečeta pomilostenja udeležiti in se v svojo domovino verniti, namreč Louis Blanc in Viktor Hupro. Oba pravita, da ju pomilostenje ne zadeva, ker nič nista pregrešila, in da se jima ne ljubi verniti se v dežela, iz ktere je svoboda pregnana. Kadar se bodo tudi svobodi *=pet na Francozko vrata odperle, se bota tudi ona vernila v domovino svojo.
Iz Rusije. Prepoved, konje v tuje dežele prodajati, je odpravljena, in konji se smejo sopet iz dežele prodajati. — Kakor časnik 55Nord" piše, se čedalje več dela za osvobodenje ruskih kmetov in sploh se govori, da tisti dan, ko bode čarov pervi sin polnoleten priznan, se bode oklieal ukaz, po ktcrem imajo kmeije iz tisočletnega jarma rešeni biti.
Iz Serbije. Iz Belega grada 25. avg. Iz vseh krajev Serbskega se sliši, da so volitve za novo skupščino v lepem redu opravljajo; danes so se volitve v našem mestu začele, in podoba je, da tudi tukaj se bojo doveršile redno. Starašinstvo je unidan knezu-nasledniku Mihaelu določilo 20,000 tolarjev letnih dohodkov. 10. (22.) dan t. m. je knez Mihael poslal starašinstvu pismo, v kterem se zahvaljuje za blagi namen, pa pravi, da namenjenih 20,000 tolarjev ne bode vzel, ker ve, da domovina dnarjev drugod potrebuje.
Iz Moldave in Valahije. Zlo se govori, da ima knez Kuza namen, zedinjeni rumunski prestol ruskemu velikemu knezu odstopiti. Ali je kaj resnice v tej govorici, se bo kmali pokazalo.
— Iz Ibraile pišejo: 12. avgusta je priletelo toliko kobilic v naše kraje, da je bilo vse černo. Najstareji ljudje se ne spomnijo, da bi jih bili kdaj toliko in tako velicih vidili.
Iz Amerike. Iz Kalifornije se je pisalo 27. rožnika, da na kresa dan je bila v nekterih krajih taka vročina, da so teleta, beli zajčki, tiči itd. poginovali; vse drevesa je soparica popolnoma osmodila in sadje na njih opražila; železo in vsaka kovina je bila tako vroča, da je ni mogel noben človek z roko prijeti; več polja je takega, kakor da bi bil oginj vse požgal; pri sv. Barbari je 17. maja bila taka soparica, da so ljudje pod prostim nebom cepali kakor muhe in se nobeden ni upal iz hiše stopiti.