Domoljub V Ljubljani 1. septembra 1943 ^ 56m šie\>. 33 r KO jjjjjg SVOI Mgjjj -, Ubogaj! Napoleon je dejal: »Dobra vojska je sen stavljena iz dobrega generala, dobrih vojakov, lepega reda, dobre izvežbanosti in železne discipline!* Zlasti disciplina je duša armade. V vojski je rečeno: »lo stori, tja pojdi!« In vujuk uboga, ker mora. Mnogo več vredna pa ie prostovoljna pokorščina. Ubogam, ne zato, ker moram, marveč zato. ker hočem ubogati! Sveti Janez Don Bosco je bil čudovit vzgojitelj mladih duš. Nekega dne je v 1 urinu v novi kaznilnici, kjer so sedeli obsojeni mladi grešniki, imel duhovne vaje. Don Bosco je znal mladim kaznjencem tako lepo govoriti, da so skoro vsi po teh duhovnih vajah bili kar spreobrnjenj. bon Bosco se je tega uspeha močno razveselil. Zato je svojim gojencem hotel napraviti nenavadno veselje. Prosil je oblast, naj mu dovolijo, da bi vseh 300 mladih kaznjencev za en dan popeljal na izlet v prosto naravo, kjer bi se razveseljevali, jetniški ravnatelj se je kajpada za glavo prijel, ko je slišal Don Bo-seovo željo. Na kaj takega še misliti ni! Don Boseo sc je nato obrnil kar na ministra. Ta jo sicer Don Rosca razumel, vendar je hotel Don Boscu dati tropo preoblečenih policajev za stražo. Don Bosco se je tudi za te lepo zahvalil in želel sam s kaznjenci iti no izlet Minister sam je Don Boscu rekel: »Boste videli, da se boste zvečer sami vrnili v zavod, ker vam bodo vsi pobegnili < Don Boseo je vesel odšel v kaznilnico, kjer je kaznjencem povedal, kaj jim je izpo-sloval. Vsi so bili tega silno veseli ter so glas« 110 klicali: *Knr mirni bodite zaradi nas, se bo« mo lepo vedli!« Lden izmed starejših kaznjencev pa jc dejal: »Naj me koklja brcne, fe ga ne bom kakor pečenega petelina na kose raz-rezal. kdor bi hotel pobegniti.« Drugi pa ja Don Boscu dejal: »Vi nus vodite iu nam ukazujte, jaz pa vas v imenu vseh tovarišev zagotavljani, da nikoli še noben general ni imel bolj ubogljivih vojakov kakor bomo mi Vam!« Določenega jutra so odšli že na vse zgodaj. Hodili so dobri dve uri daleč v Stupiiiigi, kjer je Don Bosco najprej muševal. Vsi kaznjenci so bili pri sv. maši. Nato jih je vodil veli na sonce, opoldne jim je preskrbel obed, zvečer še večerjo, nakar so se vsi mirno vrnili z njini nazaj v ječo. Minister je kar strmel. Tudi mi se lahko cudiino junaški uboglji« vosti teh 300 kaznjencev, 'ki 'so 'prostovoljno ubogali. Marsikdo bo kajpada dejal, da jo ubogljivost nekaj neumnega. Človek, ki hoče bili sam svoj gospod, ne bi smel ubogati — tako sodijo nekateri. Kdo pu je sam svoj gospod? Moder mož je dejal: Kdor hoče biti docela neodvisen in sam svoj gospod, ta mora najprej izpolniti tele pogoje: Najprej mora sam sebe roditi, sam sebe v zibelko položiti in nato sam zase skrbeti od plenic do polnoletnosti. Nato naj sam sebe z vsem oskrbuje ter od drugih nič ne sprejema ter ne želi. Nazadnje, ko umre, naj še sam sebe v krsto položi, se sam nese na pokopališča ter se tam sam pokoplje. Kdor vse to izvrši, ta se potem lahko baba, dn je neodvisen in sam svoj gospod, ki se mu na nikogar ni treba ozi« ruti in nikogar ne ubogati. Kdor pa je tako, kakor smo vsi Zemljani, odvisni od ljubezni in dobre volje soljudi, nuj« »rej staršev, potem pa drugih, najbolj pa od Boga samega, ta ne more reči, da je sam svoj gospod, in zato mora ubogati! U' IS Slovenska domačija z mogočno lipo Vojni dogodki preteklega tedna Hudo prizadeto sovražno ladjevje Italijansko vojno poročilo it. 1183 od 21. VIII. •poroča, da je ob vzhodnih obalah otoka Sicilije Italijanska podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Alberta Donata potopila sovražni rušilec. — Sovražna letala, ki so bombardirala kraje v okolici Neaplja ter Beneventa, so izgubila 26 letal, ki so jih sestrelila osna letala in protiletalsko topništvo. Nad Nisido jc bilo sestreljeno eno ameriško dvomotorno letalo. Italijansko vojno poročilo St. 1185 od 23. VIII. naznanja, da so sovražna letala hudo bombardirala mesto Salerno, kjer pa je bilo sestreljenih 13 sovražnih letal. — Izmed štirih sovražnih letal, ki so napadla mesto Preveša na Grškem, so pomorske enote sestrelile dve letali. — V Crotonu •o bila sestreljena tri sovražna letala. Italijansko vojno poročilo št. 1186 od 24. VIII. govori, da so nemški bombniki napadli sovražne ladje, ki so zasidrane v pristanišču Palermo, ter zadeli 11 trgovskih ladij in 3 vojne ladje. Dva parnika z 9000 tonami in dva rušilca so bili bržkone potopljeni. — Sovražna letala so bombardirala Carbonijo, okolico Neaplja in Barija, pri čemer je sovražnik izgubil 5 letat. Italijansko vojno poročilo št. 1187 od 25. VIII. omenja, da so italijanska letala v srednjem delu Sredozemskega morja napadla močno zavarovano sovražno ladijsko spremljavo. Pri tem so ta letala torpedirala in zažgala velik rušilec ter hudo po-ikodovala 2 parnika s skupaj 15.000 tonami. Italijansko vojno poročilo št. 1188 od 26. VIII. naglaša, da so italijanska in nemška letala uspešno bombardirala sovražno ladjevje, zasidrano v lukah Bizerta in Augusta. — Sovražna letala so napadla zlasti meeto Foggia. — Anglosaško letalstvo jc izgubilo tega dne 16 letal. Poleg tega pa •o italijanske pomorske enote uničile ic dva sovražna stroja, ki >ta padla v morje. Italijansko vojno poročilo it. 1189 od 27. VIII. pravi, da so nemška bojna letala bombardirala firistaniiče v Cataniji, kjer to zadela srednje ve-ik sovražni parnik. — Italijanska podmornica je ob ticiltkih obalah torpedirala dve sovražni tor-pedovki. — Sovražna letala, ki to bombardirala mesti Tarent in Ncapelj, so izgubila 9 letal. Dve drugi letali pa je sestrelila v Tirenskem morju itilijanska vojna ladja. Nemški protinapadi na vzhodu Ncmiko uradno poročilo od 21. VIII. naglaša, da so ic ob Miutu in pri Bjelgorodu nadaljevali hudi tovjetiki napadi, ki pa to bili vti razbiti, nakar to nemški oddelki napravili tilne protinapade ter izsilili globoke vdore v sovražne črte. — Pri Vjazmi in južno od Ladoftkega jezera »o bili odbiti vti ruski vdorni poskusi, pri čemer |e bilo samo tega dne uničenih 154 tovražnih oklepnikov. — Sovražnik je lamo na južnem od-teku izgubil 68 letal. NemSko uradno poročilo od 23. VIII. te glasi, da so ob Miusu tudi včeraj bili odbiti vsi sovražni napadi. Pri Harkovu to hudi boji. Metto Markov, ki je le ie kup razvalin, je bilo po načrtu izpraznjeno. Severnozahodno od mesta Harkov jc nemško vojaštvo obkolilo večjo sovražno tkupino. Nemško uradno poročilo od 24. VIII. popisuje »line boje, ki divjajo ob Miusu, kjer so Nemci »QUO VADIŠ« roman v »llkah nova Izdala le v tisku. Naročila zanjo sprejema uredništvo »Slov. doma« v Ljubljani, Ljudska tiskarna do 15. septembra 1943! Cena mehko vezani knjigi >2 lir, ta naročnike »Slovenskega doma« 15 lir. V pol platno vezana iS lir, T celo platno na najboljšem papirju SS lir. Ce Bte zamudili prvo Izdajo, pohitite z naročilom za novo, da «1 zagotovite to prelepo knjigo, kl ie zbudila v nafti javnosti edinstveno zanimanje I v lilnem protinapadu vrgli sovražnika nazaj ter mu iztrgali vte, kar je bil pridobil. — Pri Izjumu je tovražnik znova napadel, toda njegove vdore so Nemci zajezili ter uničili 133 tovražnih oklepnikov. Pri Harkovu so nemške čete v protinapadu tovražnika vrgle nazaj ter zajele 1791 vojakov, 299 oklepnikov, 248 topov, 100 strojnic, 160 avtomobilov, mnogo orožja pa je bilo uničenega. — Pri Vjazmi so tovražniki skušali prodirati! pa so bili vrženi nazaj. — Včeraj je sovražnik izgubil 198 oklepnikov in 85 letal. Nemško uradno poročilo od 25. VIII. razglaša, da se velika obrambna bitka na vzhodu z nezmanjšano silo nadaljuje in da je bilo samo v območju enega armadnega zbora uničenih 116 oklepnikov. Vsega skupaj pa je včeraj sovražnik izgubil 263 oklepnikov in 95 letal. Nemško uradno poročilo od 26. VIII. naglaša, da je sovražnik pri neprestanih napadih ob Miusu imel hude izgube. Sovražnikov poskus, da bi predrli nemške črte pri Izjumu, je izpodletel. Zahodno od Harkova je tovražnik napadal z vso tilo, pa je bil odbit. Včeraj je bilo uničenih 253 sovražnih oklepnikov. Nemško uradno poročilo od 27. VIII. naglaSa, da so nemške čete ob Miusu dosegle nov uspeh v obrambi. Močna nemška četa je sovražnika napadla v bok ter ga s hudimi izgubami porazila. — Pri Izjumu je bilo odbitih več sovražnih napadov. Napravljeni vdori eo bili s protinapadi izravnani. Južno in zahodno od Harkova je sovražnik napravil nov hud napad, ki pa je bil odbit ter je tukaj sovražnik izgubil nad 100 oklepnikov. Pri Orlu je sovražnik začel že dolgo pričakovani napad. Včeraj je na vsej fronti tovražnik zgubil 218 oklepnikov. Španci proti brezbožni letaski vojni Izjave britanskega ministra Brackena, da sta se Roosevelt in Churchill razglasila za »viteza brez usmiljenja« in da so bili izgotovljeni načrti za vojno do popolnega uničenja, v kateri bodo bombardirali, požgali in porušili vse države, povzročiteljice vojne, so v španskem javnem mnenju naredile sila porazen vtis. Poudarjajo, da ni bilo treba vzdevati si novih zvenečih oznak, da je svet lahko spoznal nove Atile v Evropi, kajti zadosti zgovorno pripovedujejo o tem ruševine cerkva in bolnišnic, človekoljubnih ustanov ter kulturnih in umetniških spomenikov, ki jih danes najdemo T vseh vojskujoč.ih se državah. Angleži ne smejo na Balkan Severnoameriški krogi izjavljajo, da je sovjetska vlada pri svoji zahtevi po drugem bojišču v Evropi Angliji in Združenim državam nujno svetovala, nnj se izogneta vojaških nastopov v južnovzliodnih evropskih pokrajinah ne toliko iz struteških, kakor političnih razlogov. Boljšcviška Rusija ne bi rada gledala morebitnega angloamcriškega vdora na Balkan. Prvi pogoj za mir z Rusijo — neodvisnost Finske Angloameriški tisk je ponaredil ter v pro-pogandne namene izrabil spomenico, katero je pod|iisalo ter izročilo vladi 33 osebnosti iz finskega političnega, znanstvenega in gospodarskega življenja ter jo je objavil nek švedski list. Minister Passikivi je kategorično zanikal, do bi mu bilo naročeno sestaviti novo vlado, ki naj bi sklenila mir s Sovjetsko Rusi.io. Nek drug bivši minister je izjavil, da 33 podpisnikov ni dalo nezaupnice Linkomiesovi vladi in da ti podpisniki za nobeno ccno nočejo sprejeti miru s Sovjetsko Rusijo. Neki podpisnik te spomenico je izjavil: Prvi in neobhodni pogoj zn mir s Sovjetsko Rusijo je negotakljivost finske suverenosti. (»II Piccolo della Sera ) Zaknj mora biti Newyork zatemnjen Združenje newyorških trgovcev je nastopilo proti strogim odredbam o zatemnitvi, češ da so nepotrebne in škodljive. Vojaške oblasti so predlog za odpravo zatemnitve odklonile, ker se od razsvetljenih hiš odbija svetloba nn ladjevje r pristanišču, ki je izpostavljeno pod-morniškim napadom. KRATKE 400 letnico svojega obstoja praznuje letos svetovno znana vseučiliška knjižnica v nemškem Leipzigu. 106 milijonov levov znaša v Bolgariji proračunska postavka za družine, ki imajo mnogo otrok. Prvo lasuljo je nosil francoski kralj Ludvig Sveti, ki jp umrl lela 1270. Madžarski časopisi so se podražili; listi, ki so doslej stali 10 filerjev, bodo veljali za naprej 14, ob nedeljah pa 20 filerjev. V Berlinu je po dolgi bolezni v letalskem glavnem stanu umrl načelnik glavnega stana nemškega letalstva general Hans Je;onek. Nad }"■ C je kazal toplomer te dni v senci nekje v Švici. Radiotelegralsko zvezo so nedavno vzpostavili med Rimom in švicarskim Bernom. Samo 310 bobrov je še v Nemčiji; žival je tam zavarovana. Posebno češko komunistično vlado pripravljajo Sovjeti v Moskvi, poroča »Pester Llovd«. Mehikanska vlada je izdala stroge ukrepe, da bi preprečila izvoz srebra iz države. Pri letalskem napada na Milan je utrpelo večjo.škodo tudi tnmošnje katoliško vseučilišče. Velike izgube svojega brodovja v sicilskih vodah priznavajo Angleži. 13.000 m visoko lete nova nemška letala vrste »Messerschmklt«. Najhitrejši Evropejec v tekih na kratke proge je letos Nizozcmrc Oscndarp; je pretekel 100 m v desetih sekundah. Francija mora točno izpolniti svoje obveznosti do Nemčije, je izjavil predsednik franfco-akc vlade Lava). Učna doba za rnske regrnte znaša samo 4 do 6 tednov, pripovedujejo sovjetski ujetniki v Nemčiji. 4 Velike povečane fotografije po vsaki sliki Izdeluje lično ia solidno FOTO BEM, Ljubljana. Wotfnva t. M % žitnega pridelka ▼ Traku so zasegli Angleži za prehrano zavezniških čet. Odstopil je s svojega mesta poveljnik II. madžarske armade general Jany, ki se je borila pozimi na ruski fronti. Čez 14.000 sovjetskih tankov so uničili nemški oddelki od začetka sedanjih bojev (v dobrih 7 tednih) na ruskem bojišču. Črna borza z živili je posebno razvita v Gibraltarju, kadar kuharji t/govskih in prevoznih ladij priplovejo v pristanišče. Celo vrsto smrtnih žrtev je povzročila silna vročina zadnjih dni na Španskem. Zima vlada sedaj v Južni Ameriki; v Bnenos Airesu je kazal toplomer II stopinj, v severnih pokrajinah pa celo 17 stopinj pod ničlo. Velik mozaik iz rimskih časov, ki ima 60 kvadr. metrov površine, so nedavno odkrili pri cestnih delih v Španiji. Najdebelejši led na svetu je pač v Griin-landiji; njegova debelina meri 2700 m, širina pa 12.000 m. Milijon lir le zapustil za bolnišnico v Bariju v Andriju pri Bariju nedavno umrli italijanski kanonik don Felice Gazzilli. Madžarski listi zahtevajo, da se v madžarskem založništvu in tisku uvede strožji cenzurni postopek. Za novega vodjo SA oddelkov je Ilitler imenoval Vilhelma Sclietmanna. Med boji na Siciliji je izgubil življenje poveljnik 19. armadnega zbora francoskih b<&un-cev general Koellz. V mehiški zbornici se je neki poslanec ustrelil, ker odlior ni odobril poslančevega mandata. Japonske sile so v zadnjih tednih potopile 141 prevoznih ladij in še 31 ameriških pomorskih enot ter sestrelile 80 letal, vedo v Tokiu. Ker je letošnja žetev na Danskem bogata, bodo prebivalstvu povečali krušni obrok. Vzlic zasedbi Sicilije plovba po Sredozemskem morju še ni varna, je priznal te dni londonski radio Francoska vlada je odredila, da morajo plačati vse davke in dajatve od 1. sept. 1939 dalje tudi tisti, ki so se Jim doslej izmuznili. Suha krajina prvikrat okusi komunizem Kako si komunisti mislijo osvobodilno delo, to kažejo ruzvali ne tostrun in onslran Gorjuu-cev, na Suhorju, na llmeljniku, v Ajdovcu na Priinskovem, v Dobu itd. Na isti način so v januarju nameravali »osvoboditi« tudi Krajino ju priti nazaj v Kremeiijnk. Ko so komunisti opravili svoje »delo« na Primskovem, iu po požigu Lavričeve tovarne v št. Vidu, so šli »osvoboditelji« čez Temenico in nameravali nupasti Sela. Zasedli so Bič, Zago-rieo, Male in Vel. Dole. Iz Sel so jim takoj poslali odgovor. Oglašali so se metalci, strojnice. Puške so drobile kakor jata vrabcev, kadar se zažene v proso. Koncert vseh kalibrov je trajal od 19. do 21. januarja podnevi in ponoči. Do hudega spopada je prišlo v Zagorici in Biču. V borbo so bile zapletene stiška, št. viška i ii temeniška posadka. Borba je trajala celih 19 ur. Fantje so dobili kritje v Biču, doeira so komunisti napadali od Zagorice. S hudimi izgubami so morali odnehati. Imeli so okrog 120 ranjenih in mrtvih, kar so rdeči sumi priznali. Ranjence so vozili skozi Dobrnič proti Ajdovcu. ( sodu njihovih ranjencev je najžalostnej-ša. Nekaj časa jih vlačijo s seboj, potem pa — krogla I Selška legija je imela spopad z rdečimi v Vel. Dolih. Pri prvi hiši so imeli partizani zasedo. Strojnica je zaregljula in padla sta Janez Kmet iz Podbukovice in Ant. T ii r k iz Orlake. l'o ceni pn tudi komunisti niso odšli. Imeli so v Dolih 8 mrtvih. Koliko ranjencev, se ne ve. se dva dobra fanta sta padla kot žrtvi v času teh bojev: Anton Struna iz Podšum-berka in Jože Glilia iz Biča. Jože Gliha Anton Turk Struna je šel pogledat za padlima tovarišema Kmetom in Turkom, ki so jih rdeči pustili ležati na cesti v snegu potem, ko so jima pobrali obleko in čevlje. Komunisti so ga zajeli. nu zverinski način mučili in umorili. Umrl je kakor toliko stotin drugih kot veren in pošten fant za najdražje svetinje naroda, še na •lan mučeniške smrti je bil pri sv. maši. (Njegovo sliko je svojčas prinesel »Domoljub«.) Da »i pač žrtve takih dobrih fantov ne bile zastonj! Druga žrtev je bil Jože Gliha, mizar iz Biča 9, 19 let star. Vojno sodišče Udarne brigade »Toneta Tomšiča« je pri njem ugotovilo »krivdo«, češ da je član vaške straže, da se je že dvakrat boril s komunisti in da je kriv veleizdaje, ker je prostovoljno pri funtih in se ni odzval komunističnemu pozivu, naj se preda in izroči orožje Partizanom, dasi mu je moral biti znan ta poziv. Na podlagi teli dognanj je bil obsojen na SI»rt z javnim streljanjem v domači vusi. Sodba je bila takoj izvršena. Padel je, ker je stopil v obrambo, ko Je narod prijel za orožje, da si ohrani življenje m domove nasproti zločinskemu komunizmu. .. Srečno pa je ušel iz kletke Jože P r i m o-z 1 e v Biču. Bil je doma, ko pridejo komunisti v hišo. Skrit pod posteljo je sedel več ur. Ponoči je ogrnjen z belo rjuho v mesečini neopa-zen popiha iz vasi. Seveda so bile to mučne ure! Komunisti so zasedli imenovani vasi z namenom napasti postojanko na Selili, ki jo imajo posebno na piki. V tislein času so se poja-v'li rdeči tudi v Hrastovem dolu. Vse je priča; kovalo napuda. Toda naskoka ni bilo. /ukaj Ali jjm je zmanjkalo mtinieije? Ali so preveč krvave glave odnesli iz Zagorice in Vel. Dol? Niso dobrih spominov odnesli od Sel. Rekli so: »Selški belogardisti so od hudiča. Napadli so nas kar s ceste, brez kritja.« Skratka: Rdeči so uvideli, da bi bilo nesmiselno topot tvegati napad na Sela. Sv. Neža jim je pokazala pot naprej. 21. januarja popoldne se je napravil črni curek od Mul. Dol čez Gombišče proti Bubni gori iu Sejam dalje. Od zasneženega ozadja se je razločilo odražal ves prizor, ki smo ga opazovali iz Sel: Partizani na begu z vso svojo bojno opremo in »dvorom«! Vozovi, mule, komunist-ke itd. S seboj so vozili ranjence in mrtve. Ves čas streljanje iz Sel ni prenehalo. jini tja do Št. Vida, Muljave, Dobrniča, ZA gradca itd. Svojo rezidenco je imel v Kreme« njeku. Morebiti se je Vare spomnil (če jo kaj bral rimsko zgodovino) rimskega poveljnika! Vara (Varus), ki so mu divji Cimbri in Tevtoni pobili kohorte ter mu je zato cesar Avgust za* klical: »Vare, Vare, vrni mi moje legijel« (L. 9. po Kr.) V nedeljo, 24. januarja, je bil na Selih po« greb treh padlih legijonarjev. Tako veličastne« ga pogreba Sela še niso videle. Ko so tovariši legijonarji oddali salve za slovo, se nisi moget ubraniti solz. Narod jih bo ohranil v hvaležnen* spominu, saj so dali življenje za vero in boljštf bodočnost svojih rojakov. To bodo svetle zvez« de, ki bodo svetile še poznim rodovom. Ob njo hovem spominu se bo mladina ogrevala za naj« večje narodove svetinje: Vero, poštenost ii$ Tako je imela Tomšičeva brigada hude dni. I krepost. Vodil jo je neki »Vare«. To ime je ob času I Nato je Suha Krajina še dvakrat doživel^ partizanske strahovlade zaslovelo po vsej Kra- | rdeče strahote. Ljubimo svoje brate, hi so v zabtodi! V petek, 3. septembra se bodo začele po vseh cerkvah ljubljanske školije devetdnevnice za tiste, ki pripravljajo prevrat in pokolje. Gotovo se vsi strinjamo v tem, da je ubijati, ropati, krasti greh, da je še večji greh tajiti Boga. Danes pa živimo v prečudni dobi, ko se pojem vrednot zamenjuje, njih vrstni red prevrača, greh časti in slavi in podobno. Koliko tisočletij je že kar je Bog dal po Mojzesu človeštvu deset božjih zapovedi — deset večnih zapovedi, ki veljajo vsak čas za vsakega človeka in ki bodo večno veljale. Ali ni Jezus Kristus dal svoje življenje za to, da je potrdil večne božje postave in da je s svojo žrtvijo odkupil grehe človeka. Danes vemo za številne grehe proti božjim in človeškim postavam, zato bi bilo čudno, ako bi klie pc molitvah za spreobrnjenje tistih, ki kršijo božje postave ali celo takih, ki se proti njim bore, ne našel odmeva — ne našel odziva pri vernikihl Ta devetdnevnica je gotovo najplemenitejše, kar more Cerkev, kar more vernik storiti za svojega bližnjega. V njej je prava tolažba za nas vse in za vse tiste, za katere bomo molili. Ako bi to odklonili, tedaj bi neizmerno žalili Jezusa, ki je žrtvoval vse, zato da bi človeško dušo odrešil. Ali naj žali tega Jezusa ves verni del slovenskega naroda s tem, da odreče molitve za tiste, ki so v nevarnosti, da se večno pogube. Ali naj delamo tako kakor je delal judovski narod ali kakor delajo celo mnogi med nami, ko na eni strani govore o krščanski ljubezni, s katero naj poboljšujemo svojega bližnjega, na drugi strani pa zagovarjajo uboje, jih celo podpirajo in omogočajo, pa tudi sedaj, ko verniki segajo po naj-plemenitejšem načinu spreobračanja, po molitvi, ne vidijo v tem najlepše človeške ljubezni in govore tudi o tem, da je to preveč grobo, če se moli za spreobrnjenje takih grešnikov. In celo s tem lahko delamo krivico itd. Kakšna zmota, kakšna nejasnost, kakšna nemoč in zmeda je v lakih ljudeh. Prav kakor ne bi razumeli ne Kristusovega življenja, ne njegovih žrtev. Ako ne bi storili vsega za čim večjo udeležbo v tej devetdnevnici, vsega, da se družina molilcev poveča, da se to družino molilcev za svoje rodne brate strne ves verni slovenski narod — ali ne bi s tem prizadejali božjemu Srcu brezštevilne nove rane, boleče rane, ker bi mu jih prizadevali njegovi bližnji, od katerih pričakuje, da ga bodo posnemali. Prezir, ki bi ga pokazali s tem, da odrečemo te molitve njegovemu Srcu bi bil hujši sedaj po 19 stoletjih, kakor prezir judovskega naroda do njega, ko je še učil. Ali nas tudi čudeži več ne prepričajo, čudeži, ki so jih gledali desettisoči, čudeži v Fatimi, naročilo same Matere božje, ki je naročila svojim trem izbranim pastirčkom naj radi in pogosto molijo rožni venec in po Čast bodi Očetu med skrivnosti vpletajo prošnjo »Moj je Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in privedl v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.« In katere duše so najbolj potrebne naših molitev, ako ne tiste, ki taje Boga, ako ne tiste, ki prelamljajdl božje zapovedi. Ali ni po Fatimi prvi in veliki namen vse naše fatimske pobožnosti prizadevanja' za rešitev duš. In ali ni plemenito, da ta v veliki namen, za katerega je sam Sin božji trpel in umrl, dodamo še mi devetdnevnico za svoje rodne bra« te, ki groze izpasti iz Kristusove družine duš, vj katero nas naši cerkveni vodniki in učeniki žela pripeljati. V tem prizadevanju bi naša gorečnost' ne smela poznati meja! Zelo sebično je stališče človeka, ki v svoji veri nima ljubezni in ne gorečnosti in ne čutil ljubezni — o kateri sicer govori in jo oznanjujst — do duš, ki pred njegovimi očmi tonejo v po* gubo. Veren človek pa brez ljubezni in brez go« rečnosti je v teh časih zase sicer še zdrava veja^ toda veja na Kristusovem telesu, ki ne rodi sadui Goreča, ljubeča duša želi vsem dušam z vso vne« mo sreče, najvišje sreče — Jezusa Kristusa —i Boga. Ob misli večne smrti, ki grozi dušam, sa prava goreča, ljubeča duša vernika strese in tak prizadeven goreč človek, ki na duJe svojih bliž« njih misli, je gotovo najboljši prijatelj človeštva in edini resnični prijatelj človeštva! Zato verni Slovenci pač že dolgo niso dali lepšega izraza 6voji ljubezni do Boga in do svojih* rodnih bratov, kakor v tej devetdnevnici, ki jo bo« mo po vsej ljubljanski škofiji začeli v petek« 5. septembra, in v kateri si bomo goreče prizadevali izprositi milost Vsemogočnega, po kateri na| bi se spreobrnili tisti, ki nočejo priznati in iz« polnjevati božjih postav in Boga samegal Za ti« ste, ki v imenu satanovega reda hočejo našemil narodu še toliko novega zla, ki vzbuja grozo in slrah radi svoje časne škode in večnega pogub« ljenja. Satan, ki je vklenil s svoio brezbožno ideo« logijo mnoge v verige, je res sovražen tem svo« jim žrtvam. Njegova strategija je živalska, zato so' tudi sadovi še slabši kot živalski. In ob tem naj verni Slovenci zakrknjeno stoje ob strani, na) molče in naj ne povedo niti samemu sebi, da s« gode med nami reči, ki so proti božjemu in člo« veškemu redu. Pač slovenski narod nična hujšilj sovražnikov, kakor v takih ljudeh — 'pa tudi ča so sami zase verniki — ki bi kakor koli odvračali ljudi od tega gorečega prizadevanja za rešitev; duš ali ne storili vsega za ta lepi in plemeniti namen, kar morejo ali vsaj tistega, kar so dolžni storiti. Prva sobota, ki se tudi uvršča v to devet« dnevnico, je dan, ko zadoščujemo brezmadežnemu Srcu Marijienmu po želji Nje same, ki se je X Fatimi prikazala in ki je izrazila željo po tej po« božnosti. In ta nam kliče »Zadoščujte, rešujU duše«, Slovencil Oešimo duše svojih rojakov, po« sebno tistih, ki so najbolj potrebni božjega usmi« ljenjal Devetdnevnica naj bo mogočna molitev k Bo« gu in mogočen izraz ljubezni vseh vernih Sloven« cev do tistih rojakov, ki so grešili, ki graše in š« nameravajo grešiti, zato, da bi jih rešili veču«| škode, da bi jih pripeljali nazaj v narodno obča« stvo in de bi se zopet vsi veselili v bratskih ču« stvih, v svojih domovih časnih dobrin in božjegd blu gostoval 3l Kal ie L_ NOVEGA Važre besede škofa dr. Rozmana Nn Rokovo nedeljo je vlauika dr. Rozman T ljubljanski stolnici izročil bolnike varstvu nebeške Matere. Pri tej priliki je iinel zelo pomemben nagovor, iz katerega posnemamo sledeča besede: Po božjem nanku in božji sodbi bolniki — i,nli neozdravljivi, ki niso in nikdar ne bodo •posobni za kakršno koli delo, niso nekoristno breme narodu in državi! Vi, bolni in trpeči bratje in sestre, vi obilnejše časti vredni udje Cerkve, Kristusovega »krivnoslnt>ga Telesa, nikakor niste neplodni člani našega občestva, niste brez koristi, niste y nadlego, pač pa pozitivno vršite važno opravilo v organizmu Kristusovega Telesa, Cerkve, ia razširjanje in ntrditev Kraljestva božjega. Vaše trpljenje je potrebno za rast in okrepitev Cerkve božje med našim narodom in po vsem (vetu. * d Opozorilo kmetovalcem in lastnikom mla-tOnic na pogon z bencinom ali nalto. Posestniki, ki mlatijo žito s strojem, zlasti pa oni, ki imajo mlatilnico na pogon z bencinom ali nalto, kakor tudi oni, ki mlatijo žito s strojem drugim kmetovalcem. se opozarjajo, da se točno ravnajo po navodilih uredbe o predpisih za mlatev kmetijske letine 1943 z dne 20. julija t. 1. (SI. list št. 58 z dne 21. julija 1943). Kdor mlati žito s strojem, mora imeti vpisnik (knjigo, oziroma polo), ki ga mora pred uporabo potrditi občinski prcskrboval-ni urad. V vpisniku, ki mora imeti ošteviljene strani, sc mora navesti: t. ime kmetovalca, čigar last je omlačeno žito; 2, vrsta žita (pšenica, ječmen, oves. rž scržica, proso, ajda); 3. ime občine in •elišča, odkoder je pridelek; 4. množine omlaJe-nega žita, dan in ura začetka ln konca mlatve vsake množine. — Razen tega je treba navesti množino že prejetega in porabljenega bencina, oz. nafte in maziva. Vpisnik se vodi v dvojniku in mora biti pisan s črnilom. Kdor prosi za nakazilo tekočega goriva, kuriva ali maziva, mora predložiti Ravnateljstvu kmetijske in živinorejske službe Visokega komisariata en izvod vpisnika z vsemi zgoraj navedenimi podatki. d Novo sv. mašo sta darovaln v ponedeljek, 83. avgusta, v Ljubljani bogoslovea Misijonske Idružbe sv. Vincencija. gospoda Anton Rupnik in Bogomir Kambič. Mnogo blagoslovljenih let ,T Gos|K)dovcm vinogradu! d šolsko leto 1941-44 na ljudskih in srednjih lolali v Italiji se prične 11. oktobra. Vpisovanje učencev bodo začeli 1. septembra in zaključili S. oktobra. d Ivan Baloh — 70 letnik. Tam daleč v za-l»«odii usmiljenih bratov v Lotnbardiji, kjer biva le 9 let in oskrbuje umirajoče, je obhajal te idni 70 letnico rojstvu znnni pisatelj in duhovnik, iupnik v p. g. Ivan Baloh. Vse najboljše za prihodnja leta! d Zlato poroko sta obhajala te dni vrla zakonca Luka in Ančka Otoničar iz Cerknice. Na ■onoga letal d Novi župnik ljubljanske šentjakobske župnije. septembra bo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani posebna slovesnost. Ustoličili bodo novega šentjakobskega župnika kateheta in bivšega župnika v Trsteniku g. dr. Janka Arnejca. Ko g. župniku in župljanom iskreno čestitamo, telimo gospodu župniku in njegovemu vzvišenemu stremljenju v korist Cerkve in naroda Bajobilnejšego božjega blagoslova! d Ko je pekel krompir. V Vidmu pri Dobre-poljali, kjer vlada suša in huda vročina, je te dni pascl na pašniku živino 10 letni pastir Janez Hustovar. Napravil si je ogenj pod nekim drevesom, da bi tnm pekel krompir. Bila je že tt> lika žerjavica. Janez pa je splezal na drevo, da b4 nnlomil še nekaj suhih vej. Pudel je z drevesa naravnost na žerjavico in si je močno opekel obe nogi. d Življenje ob Cerkniškem jezeru. Od pam-tlveka je znano, da znamenito Cerkniško jezero feavadno presiha med maišnmi, to je v času oot skrajšana iz Loža v Cerknico. d Iz daljše konfinacije se je vrnil v Itim znani strokovnjak za mednarodna gospodarska vprašanja, zlasti za denarslvo, Giuseppe Festa. d Znani italijanski tenorist Franco Tafuro je umrl te dni v mestu Leče. Doživel je 55 let. Nad 3Squadri6ta« pa »Artiglicrec in »Corsaro«. d Podeželske nesreče. V F lilijah na Dolenjskem je padel z lope 4 letni |>osostnikov sin France Plot in dobil notranje poškodbe. — V Ribnici so se te dni primerile tri nesreče: 6! letna posestnica Marija Klimova si je pri padcu zlomila desnico. 4U letna posestnikova žena Ivana Dejakova je padla z vo/a in si zlomila tudi desno nogo. Z lestve pa je padel in si zlomil levico v zapestju 4 letni p*isi*tnikov sin Pavel Vesel. — V Borovnici sla bili dve nesreči: Anieka Pelkova, 4 letna hčerka delaven, si je med igro zlomila levico. Jakob Rot, 34 letni delavec. pa si je pri pudcu zlomil levo nogo. — Pes je ugriznil v levo nogo 83 letnega siromaka Franceta Bučarja v Slivnici pri Žalni na Dolenjskem d 34.3' C toplote je kazal toplomer v nedeljo. 22. avgustu v Ljubljani. Tuko vroče še ni bilo letos. <1 Dnevno časopisje je priobčilo te dni odredbe oblasti pod sledečimi naslovi: Minimalne me/de zn delojemnike, zaposlene pri javnih delih, Razširitev predpisov o okoriščanju žitnih pridelka na krompir, suhi fižol in laneno seme. Začasna vojna doklada bivšim državnim in ba-novinskim pripravnikom. Določitev začasne vojne doklade služiteljem. PrefKived prodaje in zapora nahrbtnikov. Določitev količin žita letine 1943, ki se smejo obdržati. d Ljubljanske nezgode. Stanko Grebene, 39 letni mizar, si je porezal prste desnice na krožni žagi. prste levice pa 29 letni tesar Vinko Jama. — 691ctna zasebniea Frnnja llvatalova je v kleti padla in si zlomila levo roko. — Pri podiranju dreves v golovškem gozdu se je hudo poškodoval nn glavi 21 letni mesarski pomočnik Alojzij Slepec. d Ob mlatvi in košnji. V Cerkniškem jezeru je sedaj, ko je voda jvojMilnoma odtekla po ponikalnicah v podzemlje, zelo živahno, ker kmetje hite pospravljat travo — jezerino in bičevje, dobro zn nasteljo. Posestnikov 18 letni sin Jože Šajn se je nabodel na vile, ko je padel z voza, naloženega z jezerino. Rožica se mu je zabodla v prsn. — V Polhovem' gradcu je mlatilnica zdrobila prste desne roke posestnikoveinu 15 letnemu sinu Tonetu Koširju. d Po razpustu fašistične stranke je vojni minister uveljavil ukrep, s katerim je vsem vojakom kakršne koli stopnje odločno prepovedano. da bi bili člani kntere koli politične stranke ali pn se smeli udeleževati dela raznih javnih ali skrivnih političnih organizacij. Potrdilo Podpisnni Pavlakovič Franc, Dejani 20 p. Vinica, potrjujem prejem 3R0 (tristonsemdeset) lir od uprave Domo-I ljuba kot podporo za požarno nesrečo! 1 Dejani, dne. 17. avgusta 1943. Pavlakovič Franc HO V I GROBOVI Dva slovenska irapista umrla v Banja Luki Edmund Bračun Vencesluv Polak Slovenske oo. trupiste, ki začasno žive pri svojih redovnih sobrutih v Banja Luki, je z.u-delu huda preskušnja — bolezen. Več ko polovica tamkaj se nahajajoče redovne družine je obolelo za tifusom, med temi tudi gospod opat. Večina je sedaj že izven ne\ urnosti, a Gospodar življenja in sinrii je zulile-vul dve žrtvi, izbrul si je dvu najboljša iz njihove srede. Prvi je umrl p. Edmund Bračun, doma iz Kozjega, rojen 26. nov. 1923. Bil je skromna, tiha duša, goreč redovnik, ki je mnogo obetal. Dovršil je prvo leto bogoslovja. Sel jc prostovoljno za saniostansk družino in tamkaj naredil svete zaobljube. Umrl je v banjaluški drž. bolnišnici 9. julija 1943. Na smrtni postelji je le par trenutkov pred smrtjo slovenski redovnici, ki mu je stregla, na prijioročilo, naj v nebesih prosi zn Slovenijo, odgovoril: »Bom « Nato je mirno v Gospodu zaspal. Drugi dan smo ga prepeljali v samostan in ga slovesno pokopuli na samostanskem pokopališču. Drugi je bil na vrsti p. Venceslav Polak, doma iz Črnile pri Ljubljani, rojen 3. julija 1921. Po naravi je bil plemenit, krepak, močan fant. Bil je vesten redovnik, odkrit in vesel značaj in poleg tega poln požrtvovalnosti. Ljubil je svojo samostansko družino. Njegova pot v Banjo Luko pa je bila mulo težja, ker se je nahajal v Srbiji. Končno pn je pivmngal vso ovire in se num pridružil. V svoji bolezni je večkrat dejal: Bog hoče žrtev! L)a, Bog hoče čistih žrtev in kot žrtev si je izbral prav njega, ki je bil najboljši med sobrnti in v cvetu let. 23. julja je odšel k svojemu Stvarniku, kateremu je posvetil vse svoje življenje. Tudi ta se je tukaj zavezal s svetimi zaobljubami. Oba sta umrla v petek in bila pokopana r nedeljo zjutraj. Mirno počivnjta v Bogu in prosita zn svoje sobratc in svoj narod, ki sta ga tako ljubilul ^ V Kranjski gori je umrl v 89. letu starosti Matej Grilc- — V Kamniku in okolici so odšli v večnost: Henrik šrtek, Aleš Lanišek, Francka Sešek, Janez Krelih, Andrej Rozman, Marija Iskra in Francka Kregarjeva. — V Škofji Loki je zaspala v Gospodu Marija Jesenovec-Guzel, mati g. profesorja Frana Jesenovcn. — Na Golniku je umrl Stanko Kastelic, elektromonter iz Ljubljane. — V Novem mestu je odšla v, večnost 62 letna Fran ja Mulasck. — V St. Juriju pri Litiji je v 71. letu starosti zaspal v Gospodu posestnik Andrej Zagur — V Ljubljani so umrli: bivši dolgoletni ravnatelj OUZI) v p. in bivši občinski svetnik Janez Kocmur; žena zvnnienikn drž. železnic Knrolina Palje-vec, Katarina Tavčar, roj. Podpečnik, Marija Repovž roj. Marn, višja poštna kontrolorkn v (>• Angela Lesjnk, delovodja Združenih papirnic Franc Sošek iz Vevč, knpetan v p in bivši ravnatelj Velesejmn Karel Drteln. — Noj počivajo v mirul Preostale tolaži Bogi V i gred, ženski list se naroča pri upravi Vigrodi, Ljubljana, Slomškova 1. Priporočil nam je, naj bomo previdni, ker je bilo zelo nevarno, da bi zaradi neprodirne teme in viliarja kdo padel v morje. Kdo bi n as tedaj še mogel rešiti? Previdno smo se torej začeli spuščati v čoln. Mene sla dva mornarja skoraj nesla. Ko je vrli kapitan videl, da smo vsi na varnem, je tudi sam zapustil ladjo. Ko je prišel med nas, je priporočil vsem mir in hladnokrvnost ter velel veslačem, naj skušajo doseči obalo. Deloma s pomočjo vesel, deloma s tem, da smo se prepustili valovom, smo polagoma dospeli do Winterton Nessa. .Ni treba še posebej pojasnjevati, da na in je ta čoln poslal kapitan neke druge ladje, ki je bila zasi-ilrana na varnem in ki je videla, v kaki nevarnosti smo. Bili so zares pravi rešilni angeli za nas ti štirje mornarji, ki so nam prišli na pomoč, kajti naša ladja se je začela potapljati nekaj trenutkov |>otem. Ko smo jo zapustili. Ko smo se oddaljevali od nje, sem bil tako obrnjen, da sem jo ves čas lahko videl. Kmalu je izginila v valovih in se ni več prikazala na površju, potopila se je in z njo vse imetje mojega prijatelja... Mornarji so se medtem menjavali pri veslih in si z vsemi silami prizadevali, da bi dosegli obalo. I oda ko smo bili že čisto blizu, so iih valovi znova vrgli na odprto morje. Videl »cm na obali mnogo liudi, ki so nas opazovali in nam dajali znake. Nekateri so celo sku-/jali priti nam na pomoč s čolni. I oda kmalu so «|>oznali, da bi s lem le sami sebe izpostavljali nevarnosti, ne da bi nam mogli pomagati. Mi pa smo pluli ali bolje, valovi »o nas nosili na slepo, šele čez dolgo časa, ko smo že prišli mimo innvrtonskega svetilnika, smo se približali obali blizu Cromerjo, kjer veter tii bil lako silen. Z velikim trudom se nam je končno le posrečilo, da smo dosegli tako težko za-željeno obalo. O zemlja, zemlja, kako selil te blagoslavljali... Posknkali smo iz čolna in se vr^li na breg, kakor da bi nas zadela kup. Bili smo popolnoma izčrpani, a srečni, da smo ušli gotovi s'nrti. Ko smo si nckolfko odpočili, snio krenili peš proti Varmouthu. Jot je sicer bila precej dolga, toda veselje, da smo zopet čutili trdna "" P<>d nogami, je bilo tolikšno, da nismo več čutili' utrujenosti. Celo mornarska dobra volja se je vrnila. I ["ejali smo se in se norčevali iz "ledih obrazov in izbuljenih oči to-Varišev. jaz pa... Ne morem vam povedati, s kakšnim veseljem so nas sprejeli v ' armonthn (zares so povsod na sve-'u dobri ljudje). Vsi so se zanimali *a nas in predvsem najvišji krajev-ni oblastniki. Duli so nam hrano, obleko, prenočišče in končno še denar, da smo mogli nadaljevati pot v London ali pa se vrniti zopet v Hali. Ponavljam, da so povsod na svetu dobri ljudje. Bog naj jih blagoslovi? V Varmonthn. Če bi bil imel količkaj razsodnosti, bi se bil po tej strašni preizkušnji odločil, da se vrnem v Hull in odtod k staršem. A zdi se mi, da je ta brodolom bil zame mornarski krst, kajti od takrat so moji sklepi bili vedno kakor mornarske obljube. Neka tajna sila me je vlekla tja, kjer sera vedel, da me ue čaka nič dobrega dt Vrnite se, mladenič, vrnite «e. Svetujem vam to kot pravi prijatelj.« Še vedno sem molčal. Ko je videl, da se še nočem ukloniti, je dodal: »Vedite, da vas jaz ne bi hotel več na svojo ladjo. Videli ste, da vaša prisotnost prinaša nesrečo. Rodili ste se pod nesrečno zvezdo!...« Po teh besedah mi je krepko stisnil roko in se oddaljil s sinom, ki mi je še enkrat zamahnil z roko v pozdrav. Potem ju nisem več videl. Obstal sem na mestu, ves prevzet od zadnjih kapitanovih besed. Da prinašam nesrečo?... Dolgo časa sein mislil ua to. Ko pa sem do- Pogumnim mornarjem te je posrelilo, da to te nam priblUali. In kakor da bi ne zadostovala oba poštena nauka, ki mi jih je dalo morje, se je tema pridružil še kapitanov nasvet Ne vem, ali sem že povedal, da ie moj prijatelj bil kapitanov sin. Nekega jutra sem ju srečal na cesti. Ker me je prijatelj spravil na ladjo, ne da bi njegov oče kaj vedel o tem, me je zdaj moral predstaviti. Ko je kapitan izvedel vso resnico, mi je položil desnico na ramo in dejal z resnim glasom: »Poslušajte, mladenič, svetujem vam. da se nikdar več ne vrnete na morje. To potovanje vam je jasen dokaz, dn življenje na morju ni za vas. Pravim vam to v vašo korist.« Te besede so me glolioko zadele. Bil sem brez besed in ves zbegan. Kapitan je tedaj hotel vedeti, zakaj sem zapustil mirno domače življenje. Z veliko odkritosrčnostjo sem mu vse priznal. Ko sem nehal pripovedovati, mi je dejal z očetovskim glasom: »Vrnite Se k staršem, dečko. Potolažite svojega starega očeta in dobro mater. Vedite, da nam ne prinesejo blagoslova solze, ki jih slarši pretočijo po naši lastni kriv- bil denar za pot, so nisem dolgo obotavljal. Krenil sem v London. Prav za prav se še nisem odločil, ali se oprimein mornarstva ali česa drugega..'Med potjo sem ves čas zidal gradove v oblake. Med temi je bil tudi načrt, da si samo ogledam London in se nato vrnem domov. I oda ta načrt je kar skopnel ob misli, da me bo sram pred prijatelji, pred katerimi sera se tolikokrat balial s svojimi željami po potovanjih iu dogodivščinah. Da bi se zdaj vrnil kot brodolomec, po nekaj dneh, brez denarja?... Nikakor ne!... Mladi ljudje se ne sramujejo delati neumnosti, pač pa se sramujejo, da bi se pokazali, da so se spametovali. Če pa bodo zaradi tega morali trpeti, naj se zavedajo, da so tega sami krivi in naj ne dolže usode, kajti usodo si skoraj vedno sami ustvarimo. V Londonu in potovanje na GvinejcC Prišel sem v London. Ko sem si nekaj dni ogledoval mesto, ne da bi je mogel za kaj odločiti, mi je končno začelo primanjkovati denar- ja in to me je spravilo v velik« zadrego. Slučajno sem se seznanil z nekim pomorskim kapitanom, kateremu sem pripovedoval o svojem brodolomu. Ne vem, zakaj sem mil bil všeč. Ko je izvedel za moj« zelje, mi je predlagal, na/j gre« z n~ »Kam?« _ »Na Gvinejo.« - »Na Gvinejo? Kje pa je?« — »Na zahodni afriški obali.« _ Nekolik« zemljepisa sem znal, zato sem tako} vedel, kje je. Povedal mi je tudi, da je tamkaj že mnogo zaslužil in zato hoč« se poskusiti. Bilo je, kakor da bi povaMI medveda na med. Še s toliko večjim veseljem sem sprejel, ker mi j« kapitan obljubil, da bom jedel prt njegovi mizi in še mnogo drugih! ugodnosti. Rekel mi je tudi, da lahko kupim nekaj blaga, ki g« bom tamkaj z lahkoto prodal. Obljubil mi je, da mi bo tudi v tem pomagal. Pravijo, da mora človek pri prak več ugodnih obljubah biti oprezen. Tedaj pa tega še nisem vedel. Tod« bilo je popolnoma prav, kajti kdor predolgo premišljuje in se obotavlja, navadno nič ne opravi. Včasih je le dobro, če se človek ravna po trenutnem navdihnjenju. Ni se mi bilo treba kesati, da sem zaupat kapitanu, ki je bil, kakor sem spo« znal pozneje, zares dober človek. Je bil to materin blagoslov, ki nu je sledil tudi še zdaj, ko sem s« odpravljal na morje,... Takrat ni« sem mislil na to, a mislim, da j« bilo tako. S kapitanovo pomočjo se mi j« posrečilo, da sem dobil štirideset funtov šterlingov, s katerimi sem st nakupil vse, kar sem potreboval zA potovanje in tudi nekaj blaga, s k»« terim naj bi trgoval. Tako sem torej zopet prišel n« ladjo in odpotoval na Gvinejo. T« potovanje je bilo najboljše od vsefc l>o zaslugi mojega dobrega prijan telja, kajti kapitan je res zaslužil to ime, ker se je dejansko pokazal kot pravi in resnični prijatelj. V! prisiljenem brezdelju na poti p« s« nisem hotel lidajati lenobi. Zanimal sem se za vse, kar se je le dalo« Pridobil sem mnogo znanja v mu tematiki, pomorstvu, vremenoslov« ju iu v merjenju poti ladij. Kmal« sem znal vse, kar mora znati pomorščak. Moja želja po znanjv« moje prizadevanje, da bi čim ve« pridobil, in uspehi, ki sem jih prf tem delu dosegel, so zelo veselili mojega učitelja, še bolj vesel pai sem bil jaz sam, ker sem od tegal imel največjo korist in zhto sem bil kapitanu neskončno hvaležen. Čustvo hvaležnosti je največji užitek srca in jaz sera to čustvo zehl močno občutil. Kako osrečuje človeka zavest, da ga imajo drugi radii Na tem potovanju sem postal po-poln mornar in izkušen trgovec, keB sem prinesel ob povratku v London s seboj nad pet funtov zlatega prahu, ki sem ga prodal za tri sto funtov šterlingov. Ta uspeh pa mi ni bil v korist, ker sem začel sanjati o še večjih dobičkih, kar pa me j« pozneje privedlo v pogubo. Nikakor ne trdim, da je bilo to potovanje brez težav. Lotila se m« je mrzlica, kar pa je skoraj neizogibno na potovanjih v bližini ravnika. Toda za to se nisem mnogo zmenil. Kdor hoče kaj pridobiti« mora tudi tvegati. Po tem načeln sem se ravnal in prevzela me j« prava strast za pridobivanje bogastva. Postal sem kakor skopuh, ki je podoben vodeničnemu človeka, ki vedno bolj hrepeni po pijači, čin več pije. (Dalje prihoinjU.) 5» 5DOVOLJ m*. 1. septembra 194V štev. Iz zgodovine boja za grunt > trud* in znoju za grunt. Kmetje vedo, da ima tudi grunt svojo zgodovino in da bi bila zapisana le-1 a kaj zan.mire. A tudi narodna zgodovina je prepolna bojev za zemljo. Narod se bori z narodom za seč jo iemljiško posest. voj«ke in revoluc.je opremljajo večni boj za grunt. Boj slovenskih kmetov za zemlj -»o posest ti smeli deliti v dva odstavka: odstavek do leta 1>K" in drugi od tega lna naprej. V srednjem veku se je slovenski kmet nahajal v stalni borbi t Zf-mljiško gosposko oz. grajšiino. On je bil le »e.Lak upravitelj ali najemnik svojega grunta. Prepovedano mu je bilo prodajanje posesti ali parcel, zabranjen vsak nakup in tudi predaja npravitelj«tva zemlje od očeta na sina je bila .vezana na pristanek graj;čakov ali zenrjiške gosposke. V znak Ifojefi odvisnega položaja je Imet dajal go«[>o-ki svoj davek v blaru in d(' i. Z zavMijo je moral zreli na svobodnjake, ki -o prosto razpolagali s svojim g: :r ■ m. :n na zemljiško gosposko, ki je grunt ia njerove ljud. po m.li volji smela prodajati in kupovati. Z letom 1*4« je prenehalo kmetovo tlačan-stvo. Postal je po zemljiški odvezi svoboden foljske pridelk'. navajali ce-te itd. Ročna tlaka 'e jc opravlja a na gosposkem polju, pri stavbah, na lovu itd. \-j-la poiložni-ka hiša je imela točno odmerjene in določene plačilne in tlačanske dolžnosti, U so bile zapisane v starodavnih knjigah 1'irbar-j i li i, Cesar ni bilo t urbarju, lega gospo 1 ni edo-val je, sodil sam ali si je nastavljal posebne sodnike, da sodijo podložnikom. V vsaki občini je imel graščak dobrega pomočnika in uradnika — župana ali rihtarja, čigar hiša je imela posebne pravice. I retjina vseh plačanih J0 bila županova. Graščak jc dajal županstvo p«' nekod v najem, drugod pa je ostajalo župan* stvo v rodbini po dedni pravici. Staro rihtarsno so leta 1S49 odpravili in ga nadomestili z novim občinskim redom, ki pa tudi ni bil vzoren, kaf smo omenili že v začetku tega sestavka. ♦ »In jaz tudi- nimam nobene več. V Gorjansko ti (• sploh nikdar več n* vrnila. Zadnja dva ted-aj, odkar tem morala oditi iz samostana, tem bila pri evojem stricu Boitjanu v Srednjem. Tam d* jo davi dobil Škric in mi je povedal, da me lakaš tu gori.« »0, ti cigan navihanil« je zaklical vedro Kraljiček. »... Bal te-£en poljub na lice, po« ljubila nato noge Križanega ln jih dala poljubiti tudi fantku, ko je polglasno rekla: »Bog, tebi naj bo čast in hvala vekomaj AmenU A ran 10. »DOMOLJUB«. 1. scptomlira Stev. 33. Skrivnost rastlinskih strupov V nekdanjih časih so poznali mnogo rastlinskih in drugih strupov, ki jih zdaj ne poznamo nič več. Vsa zgodovina srednjega veka je prepletena z raznimi zahrbtnimi umori in zastrupitvami. Navadno so se strupov posluževali slabotucjši nasprotniki ali pa oni, ki so se na skrit in miren način skušali znebiti tekmeca. Iz zgodovine vemo. da so strupe poznali že najstarejši narodi. Tako so stari Egipčani izdelovali čudovite kapljice, ki so bile tako strupene, da je že miligratn tega strupa usmrtil človeka. Z njim so zastrupijevali jedi, pijače in celo razne predmete, s katerimi je prišla žrtev v dotiko. Grška zgodovina nam pripoveduje, da se je Odisej odpeljal v Esvro po mo-rilne sokove. Plinij mlajši pa piše v svoji knjigi o grehotah in podlostih ljudi, ki po-makajo svoje orožje v strupe. Iz tega spoznamo, da so se strupov posluževali tuji najkul-turnejši stari narodi kot Grki in Rimljani. Najbolj pa je zastrupljevanje udomačeno pri divjih malajskih in avstralskih plemenih. Prav tako poznajo Zamorci in Indijci vse polno strupenih rastlin, iz katerih pridelujejo tudi strupe, katerih malenkostna količina zadostuje za usmrtitev. Za večino teh strupov poznamo rastlino, iz katere pridobivajo strup, le način pridobivanja nam je popolnoma neznan. Novodobna zdravniška znanost je začela vse te strupe, ki so nekdaj služili za ubijanje in uničevanje človeka, obračati v njegov prid. Uporabljajo jih kot blažilna sredstva pri hudih bolečinah in za delna omrtvičenja pri operacijah. Do danes poznamo le okoli 30 rastlin, ki so tako strupene, da zadostuje le miligram stTupa, ki je v njih, da usmrti človeka, manj strupenih rož je seveda mnogo več. V deželah vzhodne Afrike raste nam še nepoznana zelo strupena rastlina, ki ji domačini pravijo »tointomb«. Iz nje pridobivajo izredno hud strup, v katerega nu mukajo puščice. S temi • puščicami ranjene živali poginejo že v nekaj sekundah, medtem, ko nato domačini pojedo meso teli živali, ne du bi jiin količkaj škodilo. Za vojno uporabljajo ti rodovi drug strup, ki ranjenega sovražnika le omami, tako, iIh jih po zrnati lahko odpeljejo domov in zasužuijo ali pojedo. Malajci so — kot smo že omenili — eni najhujših zastrupljevulcev. Svoje puščice zastrupi' v strupu, ki ga pridobivajo iz semen rastline Strvchnos Nux vomica ter imenujejo ta strup »tjeltck upesrudšac po naše bi rekli iknežji strup«. Omenjena rastlina vsebuje v semenih, lesu in skorji 60 odstotkov strihnina in brucina. Zanimivo je, da raste ista rastlina tudi v Ameriki, le da tu ne vsebuje niti najmanjše količine strihnina Tudi sodita oblast se je na Javi dolgo časa posluževala tega strupa, na tu način, da so na smrt obsojene umorili z nožem namočenim v knežji sirup. Poleg tega so poznali Malajci še mnogo drugih strupov, ki so povzročali omrtvičene. dolgotrajne rune, opekline itd Mešali so jih iz strupov kač, gosenic, hroščev, muli in drugih strupenih živali. V isto družino kot »tjeltck upesradšac spada tudi severno ameriška rastlina Strvchnos toxifera, ki jo uporabljajo Indijanci za zaslrup-Ijevanje svojih strelie in vsebuje več strupov, ki jih skupno imenujejo kurnre. Indijanci namakajo skorje teh rastlin, nakar tekočino previdno precede in nud ognjem zgoste. Zanimivo je, da je od priprave odvisno, kuko dolgo vzdrži strup. Pri preiskovanju 100 let starega sirupa se je leta 1912 zastrupil z n jim znani angleški kemik in zdravnik, Drugi kurare strup pa obdrži svojo moč le 14 dni. Daljo so ugotovili zdravniki, da z gotovo količino kurnre strupa lahko zdravijo s strihninom zastrupljene ljudi V medicini ga uporabljajo proti steklini, krčem, epilepsiii itd. V Afriki raste ob Njansa jezeru ovijalka z latinskim imenom strophuntus hispidus. Ob času zorenja se nabira v njenih plodovih hud strup. Domačini naberejo zrele plodove in jih dajo poglavarju. Ta nabere v gozdu še nekaj strupenih rastlin, ki jih pozna le on in se skri- t'e v gozdu ter zvari strup, ki mu doda še ne-aj maščob, da je lepljiv. V ta strup potem vse pleme pomaka puščice in kopja. Anglež Levingston je po dolgih prošnjah dobil od domačinov nekaj semen strofantusa ter jih je shranil v torbo, kjer je imel toaletne potrebščine. V tem se je njegov spremljevalec prehladil in zbolel. Po umivanju zob je omenil Lcvingstonn, da je bila njegova zobna ščet-ka silno grenka. Ko sta vse pregledala, sta ugotovila, da se je nekaj semen streslo in padlo na ščetko. Toda sledilo je drugo presenečenje. Spremljevalec jc zgubil vročino, žila se mu je umirila in bil je zdrav. — Iz strofantus dobivajo zdaj zelo dobro zdravilo za srce. V naši domovini imamo tudi precej zdravilnih rastlin, naj jih omenim le nekaj: norica ali 'volčja jagoda (pariš quadrifolia), volčja črešnja (atropa bellaslona), iz katere izdelujejo strupeno tekočino, ki razširja zenice; dulje črni zobnik, kristavee itd. Okrog sosedov s Te dni so slovesno izročili prometu novo progo Črnuče in Laze. Okrašeni vlak je peljal iz Črnili v I aze, od tod pa so se prvi potuiki peljali v Lilijo. s Nova gorenjska občina Žirovnica. Zirov-niški župan objavlja v gorenjskem tedniku: Po nalogu načelnika civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske se je z dopisom od dne 29. julija 1943 ugodilo mojemu predlogu za spremembo imena občinskega uradi Bresnitz v Sclieraiinitz. Občina Bresnitz ne obstoja več in se odslej imenuje Schcraunitz. s O novih izkopaiiiiuih na Rifniku pri št. Jurju ob juž. železnici je poročal v mariborskem dnevniku prof. Valter Schmid. Tu je bila pokopana vzhodnogotska vas. Poleg sledov stav-bišč in kopalnice je prof Schmid našel ostanke ploščic in obročke iz brona in svinca ter različne okraske in domače orodje. s Skladišča koruze urejajo v Srbiji, da zagotovo prehrano ljudem in živalim. Skladišča, obsegajoča 30000 ton turščice bodo v vseh večjih krajih. s Na gimnaziji v Murski Soboti je bilo v letošnjem šolskem letu vpisanih 377 učencev in 3> učenk (samo v višjih razredih). Po motornem jeziku jc bilo 40S slovenskih, SS madžarskih in II hrvaških dijakov (iz Mcdjimurja). s Madžari se v Banatu nemoteno razvijajo. Časopis >Magyar Orszug« poroča, da so v sedanjem Banatu dani vsi pogoji za nemoten vsestranski razvoj in napredek madžarske narodnostne skupine. Madžarsko šolstvo vodi posebni madžarski šolski inšpektor, ki nadzoruje delovanje 28 madžarskih otroških vrtcev, Sb ljudskih Sol, 6 gimnazij ter po eno trgovsko in meščansko šolo. s Hud poraz so doživeli komunisti pri napadu na Gospič, piše »Hrvatski narod«. s Kap je zadela v Savi pri kopanju ""letnega samskega sodarskega mojstra Franca Medveda iz Tucua. s Tudi zaščitne sestre so na Hrvatskem prevedli v pokrajinsko zavarovanje. s Skoro poldrugi milijon kun za okrog 2000 onesposobljenih borcev je izdal meseca julija Hrvatski Rdeči križ. s 122 milijonov sadnih dreves šteje sedaj celjsko okrožje na Sp. .štajerskem, Letos so na novo zasadili H3 sadovnjakov z 9670 drevesi. Na novo so ustanovili 34 ladjarskih in vrtnarskih društev, ki štejejo nad 6000 članov. Iz življenja $$ JS za življenje Oblast nad smehom Spominjam se deške igre, ki ima prav dober smisel. Dva si gledata v lice in skušata vzdržati brez smeha doikler moreta. Tu se da že čemu priučiti; namreč kako bi morala volja krotiti mišice, ki urejujejo smeli. Saj to je včasih silno važno za človeka, da se ne nasmehne ali celo zasmeje. Spominjam se tudi, da pri tem najdalj« vzdrži, kdor misli na popolnoma kaj drugega. Seveda je troba za to nupora. To je vaja. Igra pa moremo še otežiti s tem, da pripoveduje tovariš tovarišu kako smešuico, a oba se trudil« ostati resna. To je seveda jako težko, ako ja navzočih več tovarišev iu je /adeva res okrogla. Na vsak način pa je to sijajna vaja. Posebno prav prihaja |>oteiu tistemu, ki mora delati ob hrupu, a ne prihaja z delom nikamor, ker nima moči, du hi s silo osredotočil svoje misli na delo. Pri premagovanju in obvladanju samega sebe je sploh dobro, da gre vse, kar delamo na enem podroCju, tudi |xivsod drugod uam v jirid. Taka vaja volje nosi lepe obresti. Volja je tisto, kar jamči /a uspeh. Ona velja več kakor s|>osobnost; sposobnost brez volja namreč ni nič. Je mrtev kapital, s katerim no pridobiš ničesar, ker ga ne rabiš in obračaš. Volja pa, tudi brez. spo ob.iosti, vsaj niskaj do« seza, (ločim ostuja človek brez nje v ozadju ia temi. Kako resničen je rek: Kur je brez stenji olje, lo je človek brez volJe!... s Na svojem posestvu v Ranjaluki je odšel v večnost 3. avgustu bivši ravnatelj gor. kmetijske šole, upokojeni kmetijski inšpektor Anton štrekclj. Nuj počiva v miru! s Velike kupe peska je dalo napeljali mi< riborsko županstvo ua ulice iu trge. Obenem jo županstvo objavilo, da si lahko vsakdo odtod spravi domov primerno količino jieska, katerega pa sme porabiti samo za protiletalsko zaščito. s S hrastovim listom k viteškemu križen je bil odlikovan dr. Lotar Rcudulič, poveljnik nekega nemškega armadnega zbora. Rendulič je hrvatskega pokolenja, rodil pa se je v Dunajskem Novem mestu I. 1HS7. Odlikoval se ja že v prvi svetovni vojni. s Smrt slovenske matere. V Ruzbojni v oli« čini Dubci, v srbskem okraju Brusu je umrli nedavno slovenska mati Ana Div.inanova iz Lanrovoga oz. 1'redtrga pri Radovljici, stara -IT let. V Srbiji je ostalo pet njenih otrok, starih' 18, 17, 14, II in 9 let, samih dvojnih sirot. s 40 parov lesenih sandal, vrednih okr,? 10.000 din so brezplačno razdelili v slovenski koloniji v srbskem Valjcvu. s Pravni položaj nemške narodnostne sku« pine v Srbiji. Te dni so srbske »Narodne N t-vinc«, uradni list srbske vlade, objavile zakon« sko uredbo o novi ureditvi pravnega položaj« nemške narodnostne skupine v Banatu in stari Srbiji. Pravkar objavljena zakonska uredba določa, da uživajo pripadniki nemške narodnostne skupine v Banatu in Srbiji popolno svobodo za svoje udejstvovanje nn političnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem polju. Prav tako so popolnoma enakopravni s Srbi tudi v ostalih pogledih, prellvsein glede izvrševan i t javnih poklicev in glede pridobivanja pronvč-ninskega in nepremičninskega prc.mo/en i-Nemška narodnostna skupina lahko vzdržuje tudi vsestranske stike z domovino, n jene k w risli bodo pn v Banatu in Srbiji zastopali !>"• sobni zaupniki. Vodstvo skupine ima tudi samo pravico izvrševati disciplinske predpise naa vsem svojimi člani. Pes z ročno granato Nedaleč od Sjedlca na bivšem Poljskem je primeril razburljiv dogodek. Med tem ko J* oddelek vojakov iz tamkajšnje vojašnice imel vaje z ročnimi granatami, jc pritekel na vez-bališčc majhen pes, stekel za ročno granato, ki jo je bil vrgel neki vojak, in jo hotel p«* nesli nazaj. Prestrašeni vojaki so se ga s ka\ menjem komaj ubranili. Granata jc psičku » gobcu eksplodirala in ga raztrgalu. I ŠPORTNIK TOMAŽ PRIPOVEDUJE _I • strogih športnih postavah Bilo je leta 1908. Po vsem svetu so se pri- firavljali telovadci ia športniki na olimpijske rra v Londonu. Med mnogimi, ki so sanjsli o olimpijskih zmagah, je bd tudi kmečki fant Dorando. Ko je bil še mlad hlačar, je tekal i svojo torbo v šolo in nazaj. Tako uren je bil, Ha ga ni mogel nikdo dohiteti Pozneje se je vpisal v športni klub. Kjer koli se je pokazal as tekmah, so ga ljudje živahno pozdravljali, tikaj vedeli so, da bo zmagal Nikogar ni bilo, ki bi bil hitrejši od malega Dorandn. Toda fant je vedel, da bodo prišli na olimpijske igre tudi Grki, Nemci, Švedi, Amerikan-ei in drugi. Zato se je v tem letu prav nenavadno veliko uril. Po dvakrat na teden si jc nidel zvečer, po težkem dnevnem delu, lahke tekalne čevlje ter se podal nn ceste in steze. Ko so njegovi vrstniki vasovali. se je Dorando potil na dolgi poti, ki je znašala približno dolžino od Ljubljane do Litije. Mursikdaj je čutil bolečine v prsih, toda ni odnehal, zakaj pripravljal se je na maratonski tek. ko je oče opazil, da jc fant že hudo sliuj-lal, ga ie začel rotiti, naj si vendar privošči kaj reč počitka. Dorando pa mu je kazal listič, na katerem je imel zapisane uspelie mratonskih tekačev vsega sveta, zraven pa čase, ki jih je dosegel »am. Samo nekaj minut mu je še manjkalo, da bi bil enak grškemu kmetu I.uisu ali pa Amerikancu Huyesu- Ko se je uril ob luninem svitu, se mu jc vračala vedno ista, lepa misel: Kako lepo bo, ko bo na olimpijadi zmagal, in ko bodo časniki vsega sveta pisali o njegovem imenu in njegovem rojstnem kraju. Brat, ki se je pred leti preselil v Ameriko, bo fotOTo prijetno presenečen in mu ho poslal dolarjev: oče se do zadovoljno smehljal, mati bo prav gotovo do solz ganjena ... Zlato olimpijsko kolajno bo obesil v družinsko izbo na mesto, kjer viši orožje prednikov. Tu m bo tndi ateklena omarica, v kateri bo hranil lovorjev venec. Potem ljudje ne bodo več govorili o malem, »bogera Dorandu. pač pa o junaku. Iz roda v »od bo visela zlata kolajna ▼ očetovi hiši. Postal bo slaven; samozavestno bo stopil pred izvoljeno dekle in pa prosil ta roko. Najbrž si bo štela v čast, da si jo je izbral on, ki je Maratonski zmagovalec. Minili so tedni in potem je prišel čas, ko »i je Dorando uredil kovčeg ter odpotoval z veselo druščino v svet. Ves je bil prevzet, ko Je korakal v olimpijskem stadionu mimo tisočerih gledalcev ne tribunah. Pri slovesni otvoritvi so streljali s topiči in izpustili tisočere golobe, ki so vzleteli v svet ter oznanjali, da se najbolj čili mlodcniči vsega sveta borijo za VghJja« ♦ NarotolKa aprajama uprava jSVETA«. KopItar-«ali^pa LJUDSKA KNJIGARNA. Pred »kofljo v Ljubljani. Križanka št. 14 i J. 3 4 3 1° 7 S a lin 10 11 12 13 14 15 Iti 17 " 1 1J 20 21 22 >3 24 25 'io 27 28 29 30 31 * 33 34 Vodoravno: 1. nerodovitna ravnina, 6. voda na štajerskem, 9a. mlada krava, 10. čreslo-viiia. It. žensko ime, 12. bridkost, 13. pridelek, 13. kopanje, 16. nekdanja Ljubljana, IS. ključavničarsko orodje. 19. poljski pridelek. 20. priprava za mletje, 22. žuželka, 23. pletena posoda, 23. del spovedi, 2". slovenski skladatelj, 2«. nekdanja gr^ka (K)krajiua, 30. ženska kraljica, 31. del človeka. 32. ljudstvo, 33. vrsta papig, 34. puščava v AIriki. Navpično: I. slovenski umetnostni zgodovinar, 2. del glave, 3. žensko ime, 4. peti del, 5 starogrška boginja, 6. mazilo, 7. reku na llr-valskem, 8. ljubljansko sprehajališče, 9. meslo ob 1'rnein morju, 14. padavina. 13. trebušna poškodba, IT. del telesu, 18. način krmljenju, 19. orodje, 20. staroslovanska lioginja. 21. običaj, 23. vrsta palme, 24. romunska časopisna agencija. 26 utež. 27. slul>o spanje, 29. domovina terana, 30. go/dnu rastlina. Rešitev križanke it. 13 Vodoravno: 1 semenišče, 10. tropa, 11. Turk, 12 ročica, 14 mer, 15. otep, 16 ekipa, 18. pirika. 19 niz, 20, škal, 22 Ineni, 24. padar, 25. osat. 26. adut, 29. Avala, 33 nominativ, 34. Ero, 35. Meropa, 36 car, 37 Aca, 38. ser. Navpično: 1. strop, 2. Erotika, 3. močerad, 4. ep, 5 Nacek. 6. Itaka, 7. šum, 8. črepina, 9. ekrazit, 13 Ipi, 17 Ines, 20. Spanec, 21. Fatima, 22. Iranec, 23 Novara, 27. Dora, 28 umor, 30. Atos, 31. Lipe, 32. Avar. Obvozna gojitev perutnine v Srbiji Kmetije v Srbiji z do 2 hektarja zemlje morajo gojiti najmanj 10 glav perutnine, kmetije od 2 do 5 ha 20, od 5 do 10 ha 30 in kmetije z nad 50 ha najmanj 50 glav. Ministrstvo je ustanovilo zavod, ki bo zalagal vso deželo z dobro perutnino, izboljševal s križanjem domrčo perutnino in zatiral kokošje bolezni. Zložitev zemljišč na Slovaškem Slovaško ministrstvo za gospodarstvo hoče Izvršiti velikopotezno delo komasacije (zložilve) raztresenih kmetijskih zemljišč v 700 občinah. Stroški za lo veliko delo so preračunani na 500 milijonov slovaških kron. Po preteku določenega roka bodo predpisali prisilno zložiiev in ponovno razdelitev zemljišč. Delovanje nemških Ivrdk v Bolgariji Itolgarski ministrski svet je sklenil, da smejo nemške tvrdke, ki so jim oddali gradnjo sodobnih cest v dolžini 1200 kin, ves za zidavo cest potreben material uvoziti v Bolgarijo brez plačila raznih pristojbin. Ta odredba velja tudi za društvo Todt. Nemške tvrdke bodo v 11 bolgarskih mestih zgradilo ludi velike hladilne naprave. 100.000 mark za Titovo glavo Nemške vojaške oblasti na Hrvatskem so razpisale 100.000 mark nagrade za tistega, ki bi naredil neškodljivega, to je ubil ali ujel poveljnika vseh komunističnih tolp v Boshi, Tita (s pravim imenom Josipa Broza). Nagrada je bila razpisana v trenutku, ko je nemška vojska raztepla in razbila komunistične tolpe. Tito sam se skriva nekje v severozahodni Hrvatski, tako da Nemci računajo s tem', da ne bo več dolgo trajalo, ko bo tudi njemu odbila zadnja ura. Naselitvena dela v južni Dobrudži V okrajih Constanra in Tulča je romunska vlada uredila že slo kmetij s potiebnimi gospodarskimi poslopji, okrog (>00 j;h bo v kratkem pripravila za priseljence. Za ta dela uporabljajo vojne ujetnike in na prisilno delo poslane Zide. Za kritje stroškov je dobilo državno podlajnlšlvo na razpolago iz državnega proračuna 54 milijonov lej. Ko pride tujec v indijsko Kašinir gorovje kjer žive Hindu domačini, mora naredili pismeno potrdilo, da nima a seboj nobenega govejega mesa in da ga tudi ondi ne bo užival, indom je namreč krava »sveta« žival, katere se ne smo zaklali, še manj pa njeno meso uživati. Najhujši mraz prenese gos Norveški učenjaki so se zanimali, koliko mraza preneso živali. Zaprli so živali v posebne kletke, kjer se je ziak počasi ohlajal. Ze pri Jo stopinjah pod ničlo so nekatere živali poginile. Bell medved in tjulenj sta se počutila dobro še pri 85 stopinjah pod ničlo. Pri KHJ stopinjah pod ničlo je poginila vsaka žival, razen gos in raca. Ni čudno, zakaj si mažejo ribiči in lovci v severnih ledenih pokrajinah obraz z gosjo mastjo, ki je najboljše zaščitno sredstvo proti mrazu. Udobne železnice Na progi Lisabon-Porlo vozijo najsodobnejši in najudobnejši vlaki, kar jih pozna svet. Celo vozovi II. razreda so opremljeni tako lepo, kakor po drugih državah kupeji I. razreda. Na glavnih portugalskih progah vozi vedno dcvolj brz.ih in eks-presnih vlakov, poedina mesta so pa povezana med seboj z lokalnimi progami, po katerih vozijo vlaki tako pogouto kakor po drugih državah tramvaj. Konji in prva svetovna vojna Prva svetovna vojna je zahtevala 7(»'2.000 konjskih žrlev. Od teh je poginilo zavoljo bolezni in izčrpanja 017.000. Lo 115000 konj je bilo ubilih na bojiščih. Poseben vlak za oskrbovanje mest z zelenjadjo in sadjem je uvedla že pred vojno uprava nemška državne železnice. Vsako noč prevozi poseben vlak določene proge, pobira grede na dole čenih postajah zelenjavo in sadje in ga prevaža v mesta. Ze na vse zgodaj zjutraj postrežejo meščane s svežini sočivjem in sadeži Kmetje in vrtnarji dobe pravfe časno obvestila, kdaj pristane »zelenjadni ekspres« na njihovi postaji. V eni sami noči doseže brzec vsa velika nemška mesta. Že stari Egipčani so po golobih pošiljali vojaška poročila Navzlic radiu in brzojavu, avtomobilskim ia letalskim kurirjem uporablja še danes vsaka vojska goloba-pismonošo za prenašanje sporočil. Ve pa malokdo, da golob-pismonoša nikakor ni novodobna pridobitev. Prva pisava, ki so jo našli v Egiptu, dokazuje, da so tam že pred več tisočletji uporabljali golobe-pismonoše za prenašanje vojaških poročil. Laniši Pi za svoje [emlaneno redivo izdelke tovarne kupuje ali zamenjuje Motvoz in 4-mk ^ d. pic mila O d. Gro suplje Lanišče n predivo pošljile po železnici v Grosuplje LJUDSKA Posojilnica ie bila ustanovljena leta 1895. lOSOJILNICA V LJUBLJANI zadruga z neomejenim jamstvom v lastni palači v Ljubljani, iVI i k lo ii č e v a cesta 6 nasproti hotela Union sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih naj ugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvi »Domoljub« stane «4 lir ia felo leto ia Inozemstvo 80 lir. - »opise in spine sprejema o red„151»o »Domoljuba« reklamacij« pa oprava »Domoljub««. — Oglasi se »arafnnajn po posebnem ceniku. — Teletnn nred niti t a In u„. 1'daiatelli dr. Oregorlj P«l|alc - Urednik: Frtnra Kramlar. _ Za Marinko tiskarna: Jože Kramarit. naročnina. Inserale In n p r a t e Stev. 40 04