Pp&imna plačana v gotovini M«amorski Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 67 Maribor, torek 24. marca 1931 »JUTRA« *h»ja ra2un nedeije n praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Mi in oni Imenovali so nas in nas še vedno barbare, iz naših narodnih imen so skovali Sklave, Serve in Vulgare, niso nam priznavali niti pravice do življenja in povzpeli so se celo do gorostasne trditve, da je v interesu evropske kulture, da izginemo s površja zemlje. In v vsem tem so si bili edini: na Dunaju in v Rimu. Nas Slovence so z združenimi močmi zatirali, raznarodovali in prilaščali si Zemljo naših dedov. Celo v volitve so šli skupaj proti nam, n. pr. 1. 1914. v Gorici. samo da je na magistratu ostala — 'uja večina, da je Gorica ohranila na zu-nasilno in nenaravno italijansko lice. ^ Časa svetovne vojne so se sicer Nem-Cl in Italijani medsebojno vojskovali, a T° vojni so nam odtrgali prvi Koroško, drugj Primorsko. Pri koroškem plebisci-sb^i.biIijzopet prijatelji — proti »bar- Po carinski še politična unija V PRIČAKOVANJU BRIANDOVEGA STALIŠČA NAPRAM AVSTRIJSKO NEMŠKI GOSPODARSKI POGODBI. — SPLOŠNA NERVOZNOST. Kljub vsemu temu nas niso strli, niso nas zbrisali s površine zemlje in tudi našega kulturnega razvoja niso mogli zaustaviti. Na Primorskem je slovensko ljudstvo stalo visoko nad italijanskim, bilo je skoraj brez izjeme vse pismeno, imelo je v sleherni vasi vrsto prosvetnih, kulturnih, športnih, gospodarskih in drugih društev, naročalo je in čitalo regije in dnevnike ter tednike in gledalo 5* Italijane kot na inferiorni element tudi drugod smo se kulturno naglo dv'Šali in si sami priborili veljavo, ka *er& nam priznava ves objektivni svet. mala Ljubljana je eden izmed kultnih centrov ne samo Jugoslavije, am-bak sploh Evrope, pa tudi Maribor in Lelje pomenita v tem oziru danes veliko več, kakor sta za časa nemške uzurpacije. Toda naša kultura ni samo zunanja politura in tudi ne jalovo glodanje ded-scine slavne preteklosti in zgodovine, orno to, kar smo sami in po svojem lastnem delu. Zato pa smo se tudi kot kulturno ljudstvo dvignili Visoko nad one, katerim smo barbari, v pravilnem pojmovanju človeškega in narodnega dostojanstva. Pustili smo svojim manjšinam sole in svobodo ne le govora, ampak tudi združevanja in društvenega, kulturnega in gospodarskega delovanja. Tudi naših javnih korporacijah sede zastopniki manjšin, pa čeprav so bili vanje imenovani, ne voljeni! Nemoteno živijo in *e razvijajo Italijani v Dalmaciji in Nem-Sj v Sloveniji, Sremu ter Vojvodini. Jjjtvarjamo jim še sedaj nove šole itd. Tako smo mi »barbari« pojmovali Člo-veŠko in narodno dostojanstvo, tako smo tešili problem manjšin. .m kaj delajo kulturni Italijani in Nem-{?■ Skoda bi bilo ponavljati vsa nasi-Ja, storjena nad našimi rojaki na Primorskem in Koroškem. Omenimo naj sama najnovejša: preganjanje slovenskega inovnjštva po fašistih, plenjenje celo s* yeilj . molitvenikov, pripravljajoče .v,"™«10. ^brisanje vse manjšine z Ijud-ne v x em’ k’ bo štelo le državljane, ianrv, bmmdnosti, m naseljevanje Itali-v na Primorskem in rajhovskih pn> PARIZ, 24. marca. Vse tukajšnje časopisje se tudi danes zelo obširno bavi s položajem, ki je nastal vsied sklenitve avstrijsko-nemške carinske unije. Posebno pozornost je izzval uvodnik »Petit Parisiena«, v katerem se naglaša, da je ta dogodek tako dalekosežnega pomena, da se more primerjati k večjemu s svo-ječasno aneksijo Bosne in Hercegovine po tedanji avstro-ogrski monarhiji. Med Berlinom in Dunajem sklenjena pogodba pomeni praktično okupacijo Avstrije po veliki in močni Nemčiji. Izven vsakega dvoma je, da bo gospodarski okupaciji Avstrije po Nemčiji sledila kmalu tudi politična, kar pa bi pomenilo kršitev mirovnih pogodb, proti čemer bi morala vsa Evropa odločno protestirati. V dipiomatičnih krogih istovetijo izvajanja tega članka s stališčem francoske vlade in menijo, da je bil članek na vsak način inspiriran. LONDON, 24. marca. Velika Britanija doslej še ni zavzela nobenega stališča ttapram nemško-avstrijskemu dogovoru oz. pogodbi. Vlada hoče najbrže počakati, da dpbl zunanji minister Henderson informacije o stališču, ki je namerava zavzeti v tem pogledu francoska vlada. V dipiomatičnih krogih prevladuje prepričanje, da boste Francija in Anglija tudi v tem vprašanju nastopili popolnoma solidarno. NEW-YORK, 24. marca. Ameriško ča sopisje presoja nemško-avstrijske go spodarske dogovore s precejšnjo dobrohotnostjo. »Newyork Times« označujejo dunajsko pogodbo kot prvi korak za od. pravo carinskega zidu, ki ovira svobod no trgovino med posameznimi država mi. Listi menijo, da naj bi carinska uni ja med Nemčijo in Avstrijo služita ostalim državam kot dober vzgled. Dunajsko pogodbo bo vsekakor zelo lahko spravi tl v soglasje z Briandovim načrtom Pan evrope. PARIZ, 24. marca. V zunanjem mini strstvu se je sestal danes organizacijski odbor vseevropske unije. Nobenega dvo ma ni, da bosta tvorila nemško-avstrij ska gospodarska pogodba in položaj, k je nastal vsled tega, glavni predmet po svetovanj. Z največjim zanimanjem se zlasti pričakuje, kako stališče bo zavze napram pogodbi zunanji minister Briand Čeprav konferenca ne more izvršiti nobenega obveznega sklepa, vendar se ji pripisuje velika važnost, ker bo prišlo pri tej priliki do podrobne izmenjave mi sli med zunanjimi ministri, zbranimi i Parizu, posebno med Briandom in Hen-dersonom. V tukajšnjih dipiomatičnih krogih menijo, da bo že ta konferenca odločilna za nadaljnjo akcijo, ki jo bodo pokrenile velesile na Dunaju in Berlinu. Pričetek uolilne borbe na Španskem MADRID, 24. marca. Včeraj je pričel volilni boj po vsej Španiji. Vsa znamenja kažejo, da bo volilni boj tokrat, posebno v rezidenci, izredno strasten in tudi krvav. Preteklo noč so priredili dijaki in delavci v Madridu velike protimonarhi-stične demonstracije. Policija je bila brez moči in so demonstranti odstranili vse monarhistične lepake. Ponekod je prišlo do krvavih spopadov med monarhisti in republikanci. Za nedeljo je pričakovati velikih izgredov, ker bodo zborovale vse stranke v vseh večjih mestih. Že sedaj se vidi. da je republikansko gibanje po vsem Španskem zadnje mesece močno napredovalo. Nemci ob 10-Ietnici plebiscita v 6ornji šleziji BERLIN, 24. marca. Povodom lOletni-ce plebiscita v Gornji Šleziji so na nemški strani povsod bile velike manifesta- cije. V Beuthenu je govoril sam nemški kancelar Briining, ki je dejal med drugim, da so oni, ki so pazili na pravice narodov, pozabili na pravice narodov v Gornji Šleziji. Nemčija je vedno protestirala proti tej krivici in se bo tudi vnaprej borila za popolno enakost narodov. Nemški notranji minister Severing je izjavil, da Nemčija ne bo nikdar odstO' pila od svoje zahteve po popolni nemški pravici na Gornjo Šlezijo. Odločno in na vsakem mestu bo zahtevala, da se prouči vprašanje Gornje Šlezije. (Nemčija postaja — kakor izgleda — vedno bolj agresivna in tudi vedno bolj drzna v svofih izjavah glede pokrajin, ki niso in ne bodo nemške!) 100.000 PROMETNIH NESREČ NA LETO V USA. NEW-YORK, 24, marca. Število ponesrečencev pri raznih prometnih katastrofah v Zedinjenih državah znaša let-no povprečno 100.000 in neprestano narašča. Nesreče zakrivi glasom statistike v glavnem nepazljivost šoferjev. testantovskih Nemcev na Koroškem. Z infernalno doslednostjo uničujejo oboji naš narod v svojih državah, odrekajo mu celo pravico, da bi se posluževal svojega maternega jezika v molitvi k svo-! Marsikaj bi. pa mogli navesti tudi glede kulturnih stikov. Nemoteno prihajajo k nam razni nemški umetnikii in predavatelji, nemoteno gostu je-jo Tegernseerci, operetni in drugi ansambli itd. Ko je pa nedavno vodstvo ljubljanskega gledališča stopilo v stik s celovškim radi gostovanje, so Celovča-ni to enostavno odklonili. Enako je nemška »znanstvena« revija »Geopolitik« vrnila slovenskemu znanstveniku sestavek o geografični enoti Slovenije in Jugoslavije. Tam se druga plat zvona, četudi strogo objektivna in znanstveno podana, niti slišati ne sme. Taka je tedaj razlika med nami in njimi, med »barbari« in dediči prastare tisočletne kulture! Kje je tedaj zares Evropa, kulturna, civilizirana, človečanska Evropa? Pri njih ali pri nas? Toda mi ne tožimo in ne jadikujemo, ker vemo, da je vse to le znak bolehanja, dočim smo mi zdravi in lahko mirno in samozavestno gledamo v bodočnost. V slovansko bodočnost! Prečauanja za učiteljstvo Centralni institut za vzgojo in pouk (Zentral-Institut fiir Erziehung und Un-terricht) iz Berlina je izjavil ministrstvu prosvete željo, da priredi za jugosloven-sko učiteljstvo tridnevne pedagoške tečaje. Predavali bi trije profesorji-peda-gogi, znani praktiki narodnih šol, ki bodo pokazali s tem prvim poskusom delo narodne šole, kakršno mora biti od prvega do četrtega šolskega leta. Tekom predavanj se bo istočasno proučilo tudi ustroj osnovne šole. Ministrstvo prosvete je ugodilo želji instituta iz Berlina in je poverilo Udru-ženje jugoslovenskega učiteljstva z organizacijo teh tečajev. Tečaji se vrše: V Beogradu od 23- do 25. marca; v Zagrebu od 26. do 28. marca; v Ljubljani od 30. marca do 1. aprila, Splošna tema bo: »Moderna osnovna šola« (predavanja, obrazci dela in razgovori). Prvi dan: Ministerijalni svetnik iz Berlina g. flila: »Osnovna šola moderne pedagogike in delovne osnovne šole«. Drugi dan: Šolski svetnik iz Piro-taua g. Schmit: »Spoznavanje domovine in kulture v osnovni šoli.« Tretji dan: Rektor iz Essena, g. Binger: »Ideja dela v narodni šoli.« Predavanja se bodo vršila v nemškem jeziku in bodo trajala dopoldne in popoldne. Predavanjem bo sledila tudi debata. Ker so problemi, ki se bodo obravnavali na teh tečajih, zelo aktualni in velikega pomena za našo narodno šolo in ker bo stik nemških pedagogov, znanih delavcev za novo narodno šolo, z našimi šolskimi delavci in učitelji pripomogel k utrditvi prijateljskih odnošajev med obema državama, zato priporoča ministrstvo vsemu učiteljstvu, da v mejah svojih materijalnih možnosti pridejo na te trodnevne tečaje, a učiteljstvu v mestih, kjer se tečaji vrše, kakor tudi onim iz najbližje okolice, naj odredi prosvetna uprava, da prisostvuje predavanjem. Vsem obiskovalcem tečajev priporoča ministrstvo, da se potrudijo, da iz predavanj posnamejo čim največ koristi, navodil in nasvetov za svoje nadaljnjo delo. V ta namen ima učiteljstvo izven me« sta, kjer se vrše predavanja, petdnevni, a oni iz mesta in neposredne okolice tridnevni dopust. Učiteljstvo, ki želi prisostvovati predavanjem, javi to upravi-teljstvu, ko se pa vrne, se izkaže s potrdilom poverjeništva UJU, Ljubljana, da je redno prisostvovalo predavanjem. Poverjeništvo UJU - Ljubljana bo pripravilo za zunanje učiteljstvo po možnosti prenočišča in tudi ceneno hrano. Rav-notalco pripravi primerno dvorano za predavanja in preskrbi za sprejem gostov. Predstavniki prosvetne uprave, iz mest, v katerih se bodo vršili tečaji, se »do po nalogu ministrstva sami udeležili tečaja in predavanj in sprejema predavateljev. Zunanji udeleženci naj prijavijo tako! svojo udeležbo UJU-poverjeništvu Ljubljana. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja In danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Sfran 2 MarlSorsfc? V F C FRNtK Mr a III II MIHI lllll—llllllllIII11II Bil1 8 V m a r i i> o r ti, cine govoreči in zvočni film: V BOJU S PODZEA1LJOM. Carlo Aldini. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri: ob nedeliah in praznikih ob 15., 17.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI APOLO KINO: V soboto in nedeljo dvojni spored: BUCK JONES. FRED THOMSON. Kino »DIANA4 Studenci. Samo v sredo, dne 25. marca 1531: PAT & PATACHON (detektivska agencija) Kdor hoče videti Pat & Patachona kot detektiva, naj pride v kino , »DIANA« v Studencih. Predstave ob 16., pol 19. in pol 21. uri Moderna godba! 808 Shakespeare: Komedija zmešnjau (Prevel Oton Župančič. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena broširani knjigi Din 28.—, vezani Din 38.—. Poštnina Din 2.—.) Tiskovna zadruga je pravkar izdala sedmo knjigo svojega Shakespeareja, ki ga mojstrsko preliva v slovenski jezik Oton Župančič. »Komedija zmešnjav« ne spada med največja in najpomembnejša dela nesmrtnega angleškega dramatika* Če ni mogočno drevo, ki kipi v višave človeškega duha, pa je kakor pisana greda sredi med takimi drevesi, vsa posajena s pristnim Shakepearjevim humorjem. Njegov vonj je nekoliko starinski, a prav zato očarljiv. Iz podobnosti dveh parov dvojčkov in zakonske dvojice, ki jih je ločila nevihta na morju in ki gredo vsak na svojo stran ter se najdejo šele mnogo pozneje v Efezu, ne da bi se spoznali, je Shakespeare ustvaril resnično »Komedijo zmešnjav«. Vozel, ki nastane zaradi te podobnosti in nenadnega srečanja, je čudovito zapleten in samo Shakespeare ga je mogel razvozlati toli vešče in z dramatsko spretnostjo, ki na vsaki strani razodeva mojstra. Komedija je pretežno verzificirana in ima sredi med košatim humorjem nekatera iirično-nežna mesta in duhovite misli o zakonu in ljubezni. Razstava moderne francoske grafike in knjige v mali unionski dvorani je odprta dnevno od 10. do 17. ure* Gremlj trgovcev za mesto Maribor ima svoj redni občni zbor v soboto, 28. t. m. ob 19.30 v spodnji dvorani hotela Orel v Mariboru. Na dnevnem redu je poleg poročil funkcijonarjev tudi sklepanje o proračunu za 1. 1931, določitev letne gremijalne doklade, volitev načelnika, 2 podnačelnikov, 8 odbornikov in 4 namestnikov ter 2 članov in 2 namestnikov v šolski odbor. 50.000 samomorov letno v Evropi je ugotovila statistika Društva narodov. Statistika povdarja, da je največ samomorilcev iz vrst brezposelnih in revnih. Vsekakor strašna statistika! Značilno je, da odpade razmeroma največ slučajev samomorov na Češkoslovaško in Madžarsko (26 na 1000), potem v Nemčiji (23 na 1000), v Avstriji (22), v Franciji 17 itd. Sreda Ob S. url popoldne Velika kavarna. otroška Predstava Greti Schlesinger 6 letna plesalka - subreta The Recklln 7 —12 letna čudežna akrobata Orjaki med zvezdami Na zimskem nebesnem svodu se blesti med znanim ozvezdjem Orionom in ne-' beškim severnim polom svetla, rumenkasta zvezda — Kapella. Med množico teh, človeškemu očesu vidnih zvezd ima Kapella svojo majhno, ali zanimivo zgodovino: Zvezdoslovci so vedeli o njej že nekoliko desetletij, da je oddaljena od nas za 55 let svetlobe. S pomočjo te oddaljenosti in navidezne svetlobe, ki jo gleda naše oko v zvezdni panorami, so Izračunali, da pošilja ta zvezda stalnica v vsemtr 127krat več žarkov in energije nego naše dnevno solnce, da igra torej tudi za nas važno vlogo. Pred 30 leti pa so astronomi ugotovili, da ni to samo ena zvezda, ampak, da ste dve. Če ji namreč s pomočjo steklenih prizem pretvorimo rumenkasto svetlobo v pramen mavričnih barv, se raztezajo preko tega Pramena fine temne črte, ki so v gotovih časovnih razdobjih enojne, v drugih pa dvojne. Iz tega so zaključili, da so to zvezdni dvojčki, ki imajo sigurno enako svetlobo, svojo pot okoli skupnega težišča pa napravijo v 104 dneh. Astronomija je že takrat poznala mnogo takih spektroskopskih dvojčkov, zato temu ni pripisovala posebne važnosti. Šele Po dvajsetih letih (1920.) je uspelo v žve zdarni M. Wilson v Kaliforniji izmeriti s Pomočjo interferometra oddaljenost teh dveh zvezd. Ta oddaljenost je znašala 0.05 sekund loka. Sekunda loka je uprav smešno majčken kot. Da ga dobimo, je treba razdeliti krožnico na 1,296.000 delov. Ali: predstavljajte si progo dolgo 1 cm v oddaljenosti 2 km, pa dobite predstavo o Kapelli. Pri spektroskopskih zvezdnih dvojčkih se zelo redko posreči ugotoviti navidezno oddaljenost. Če pa tu uspe, tedaj so iz tega izvedeni znanstveni zaključki popolni in verodostojni. Tako znaša n- pr. pri Kapelli oddaljenost v naravi celih 126 milijonov km. Poleg tega so še izračunali astronomi, da je ta sistem sedemkrat težji od solnca. Obseg, ki ga izpolnjujejo te mase, je razmeroma mnogo večji nego pri solncu, ker je Kapella orjaška zvezda, pa z neznatno gostoto. Tako je na pr. svetlejša izmed dvojčkov štirikrat težja od solnca, premer pa ima 14krat večji nego ga ima soln ce. Srednja gostota njene materije znaša dva grama na kubični decimeter. Ma- lo čudne razmere morajo vladati na taki orjaški zvezdi, ker je v celem izpolnjena s plini, ki so redki kakor naš zrak. Če pa se oziroma na ogromne dimenzije te zvezde, tedaj vidimo, da raste tlak proti središču tako silno, da doseže tu 22 milijonov atmosfer, torej nekaj, česar simi niti zamisliti ne smemo. Tu je tudi žarišče najvišje temperature v tem zvezdnem kolosu. Dočim znaša toplota na površini 5000 stopinj, zraste ista proti sredini do sedem milijonov stopinj. Torej zo pet nekaj, česar ne moremo pojmiti. če tega ne bi bilo, zvezda ne bi mogla pošiljati v vsemir neprestano one ogromne količine energije v obliki nevidnih žarkov- Po računu astronomov, daje vsaka tona zvezdrfe materije v eni sekundi ener gijo, ki odgovarja 30 meterskim kilogramom. Moderna fizika pa trdi, da znači oddajanje energije brezpogojno izgubo mase, tako da bi morala torej kiklopska Kapella žrtvovati v vsaki sekundi 500 milijonov ton svoje telesnine. Laik bi sicer na prvi mah mislil, da bo ta zvezda v nekolikih stoletjih izginila z nočnega neba. Vendar pa je prirodni materijal Kapelic za naše omejeno doumevanje neizčrpen, ker bi kljub temu, če bi po zgoraj omenjenih vzrokih konstantno izgubljala na svoji masi. vendar še obstojala okrog 500 miiiard let. Roman „rdeče“ princese chand se ni moglo prav dognati, kakšno Tlogo je igrala v tem zločinu princesa. Sele po tolikih mesecih molčanja je izpovedala vse o zločinu morilka, 661etna Princesina prijateljica Nancy Bowen. Po poročilih slikarja Marchanda, ki je bil zaslišan kot priča in po sedanjem priznanju starke, se je odigral strašen umor na sledeči način: Slikar Marchand, ki se je specializiral v slikanju indijanskega življenja, se je spoznal nekega dne z lepo in divjo »princeso« Lilac ter si jo je zaželel za model. Ni pa vedel, kako bi se ji približal in na kakšen način bi jo pripravil na to. Želel namreč, da bi mu pozirala brez oble-,e* vedel pa je, da tega ne bo dosegel tako, če jo pozove. Prepričan je bil, ie z denarjem ne bi pregovoril. Preostalo mu je edino hlinjenje ljubezni na-Pram tej rdečeko^i ženi. To mu je bilo tem lažje, ker se je Lilac na prvi pogled nagledala vanj. Gospa Marchand, ki je bila tudi umetnica, je celo stvar razumela in zatisnila oko ter ni napravila iz cele stvari nikakega vprašanja. V svojem srcu ni čutila niti najmanjšega ljubosumja in tudi ni opazila princesine mrž-nje do nje. Baš ta hladnokrvnost Mar- chandove žene je pognala princeso Lilac v besnilo. — To je čarovnica — je pravila Lilac često stari Nancy. — Prekletstvo je prinesla nad naše pleme. Če hočemo odvrniti od nas zlo, jo je treba ubiti! Nekega dne je sprejela gospa Marchand obe ženi v svojem stanovanju, dočim je bil njen mož odsoten. V salonu, kjer so se nahajale, je stal megafon, iz katerega so prihajali glasovi neke radio-postaie. — Evo vidiš, ali ti nisem rekla, da je to čarovnica? — je dejala Lilac starki. To je bilo dovolj. Stara Nancy je potegnila pod svojo obleko skrito sekiro ter začela neusmiljeno udrihati po nesrečni gospej Marchand, ki je kmalu izdahnila. Pa še mrtvo truplo je Nancy strašno obdelovala. Vendar ^se niso izpolnile sanje divje princese. Če ji je prizanesla pravica belili ljudi, pa bo skoraj končala svoje delo na nji tuberkuloza, za katero hudo boleha. To bo poslednje poglavje romana »rdeče princeze«. Nek londonski časopis je nedavno razpisal nagrado za najlepše ljubavno pismo, nič manj ko 300 liber šterlingov (krog 75.000 Din). Tekmovalo je za nagrado mnogo tisoč ljudi- Zmagala je miss Elizabeta Annerly. Jury je spoznala njeno ljubavno pismo za »klasično«. Ko je bilo pismo pozneje objavljeno v časopisih. je dobila od vseh strani polno navdušenih priznanj. Dobila pa je tudi dopis, ki je ni prav nič razveselil: od svojega zaročenca, pomorskega častnika, ki je preklical zaroko. Sicer je res on svoj čas dobil to pismo. Ko pa ga je sedaj či-tal v časopisih, je bil -silno presenečen in užaljen. Zlasti ga je užalilo, da si je njegova zaročenka delala kopije svojih Iju-bavnih pisem, predno mu jih je poslala. Sporf Očfcoč je Tharlie Chaplin? Vse časopisje sveta poroča na dolgo in široko o evropskem potovanju slavnega filmskega umetnika Charlle Chaplina. V Londonu so ga sprejele nepregledne množice naroda, enako v Berlinu. Chaplin je redek pojav, ki zna z minucijoz-no resničnostjo predstavljati življenje priprostega, dobrodušnega človeka, vagabunda, skitnico — seveda ne v zločinskem smislu. Njegov najnovejši film »Luči mesta« je dosegel ogromen uspeh. Zanimivo pa je, in malokdo to ve, da se Chaplin v resnici piše Thonstein in da se je njegov oče — kakor mnogo drugih židovskih rodbin — priselil v Anglijo. Kakor u „Qekameronu“ Iz Terni v Italiji poročajo zgodbico o zvitem zakonskem možu, ki je vedel, da ga žena vara, pa jo je hotel zgrabiti in flagranti. Nekega dne ji je sporočil, da odpotuje. Na tihem pa se je zvečer vrnil in res zalotil ženo z ljubimcem in flagranti. Žena je skočila kar skozi pritlično okno, mož pa je s pomočjo svojega svaka zgrabil ljubimca žene, ga stlači! v vrečo, ki jo je zabasal še s cunjami in nato ob koncu prevezal, kakor se prevezujejo italijanske salame. Nato si je vrečo naložil na rame in jo med smehom občinstva nesel na policijo- Tam so vze- li vrečo z ljubimcem vred v svoje varstvo, medtem pa so tudi že aretirali pobeglo zakonolomko. 5pomenik poštni golobici V Bruslju so nedavno odkrili spomenik, postavljen — poštni golobici. Spomenik stoji v starem mestu na cesti Rue de 1’ Hospital in predstavlja ženo na pod stavku, katera drži na roki golobico, ki razpenja krila k poletu. Spomenik je čuden po svojem motivu, je pa važen spomin na vojno dobo. V vojni, ko je bila cela Belgija zasedena od Nemcev, so bili poštni golobi glavna zveza med zasedeno deželo in prijateljskim inozemstvom. Gojenje poštnih golobov je od takrat naprej v Belgiji postal kult, kateremu se posvečajo stotisoči iz vseh vrst prebivalstva- V takih okolščinah ni bilo za društvo gojiteljev poštnih golobov težka naloga, da je zbral potrebno svoto za spomenik. Na 1333 let jieče je obsodilo vojaško sodišče v Jaci na Španskem častnike in podčastnike, ki so pred meseci izvršili revolucijo. Na smrt je obsojen samo kapetan Sediles, ostali 4 častniki, za katere je državni tožilec tudi zahteval smrtno kazen, pa na dosmrtno ječo. Začetek nog. prvenstvene sezone v Mariboru. V nedeljo, dne 29. t. m- se prično definitivno prvenstvena tekmovanja spomladanske sezone. Žreb je določil kot prvi par za nasprotnika stara rivala na nogometnem poliu ISSK Maribor in SK Rapid. Srečanje obeh moštev se pričakuje vedno s strani publike z velikim zanimanjem. Moštvo našega prvaka nastopi v vseh formacijah v spremenjeni postavi, od katere pričakuje vodstvo kluba večjih uspehov. Tudi v moštvu SK Rapida bomo imeli priliko videti nove mlade moči, katere so se ob priliki zadnjega gostovanja v Gradcu jako dobro obnesle; posebno napadalna vrsta se odlikuje po prodornosti in odločnosti. Izid tekme je povsem negotov, ker še nismo imeli letos prilike videti obe moštvi na domačih tleh in je prognoza vsled tega jako težka. Tem večje zanimanje vlada radi tega pri nogometni publiki. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu na igrišču SK Rapida. Kot drugi par nastopita predpoldne na igrišču ISSK Maribora moštvi SK Železničarja in SK Svobode. Hajduk v Južni Ameriki. Splitski Hajduk je igral v nedeljo v Santiagu proti prvaku Čila »Colocolo . Zmagal je Hajduk s 3:1. MOLNP v Mariboru, službeno. V sredo, dne 25. t. m. igra SK Rapid mednarodno tekmo s Parkklubom, Graz. Pričetek tekme ob 15. uri, službujoči odbornik g. Amon. Sodnik ^. Franki. ISSK Maribor, nogometni odsek. V sredo, dne 25. t. m. igra rezerva s kombiniranim moštvom SK Svobode tre-ningtekmo ob 15. uri na našem igrišču. Postava moštva je razvidna v klubovi knjigi v »Astoriji« in na oglasni tabli na igrišču. Vsi nominirani igralci naj bodo ob 14.30. ur v garderobi. — Načelnik. ISSK Maribor, lahkoatletski odsek. Obvezen sestanek sekcije se vrši da-» nes (24. t. m-) ob 20. uri pri »Zamorcu«. Točnost, disciplina! — Načelnik. SK Železničar. Današnja odborova seja odpade. Tajnik. ISSK Maribor — nogometni odsek. I. moštvo in rezerva imata v tem tednu v torek in četrtek obvezen training na igrišču! — Načelnik. Mariborski zimskošportni podsavez. Seja upravnega odbora bo v četrtek, dne 26. III. ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela Orel v‘Mariboru ter se vsi odborniki vabijo, da se je udeleže. Za Veliko noč je projektiran podsavezni izlet na Peco. Prijave radi prenočišča v koči sprejema: Mariborski zimskošportni podsa-vez, Maribor, Tattenbachova ulica 19/1. - Tajnik MZSP. Sokoistm Ožja seja župne uprave SKJ bo v četrtek, dne 26. t. m., ob običajni uri. Na sporedu so tekoči posli. Prosim za točno udeležbo. — Zdravo! — Starosta. Damske nogavice, flor, v temnili modriih barvah, par od 8 Din naprej. Damske nogavice, svilene, v vseh modnih barvah par od 13 Din naprej. »Luna«, Maribor. Znižane cene! Kuhinje od Din 1-200, spalnice od Din 2.500 naprej. Tudi za stavbena dela se priporoča splošno mizarstvo, Primor- Otroške nogavice, črne, rjave, sive in bele par od 4.50 Din naprej. »Luna«, Maribor, Aleksandrova c. 19. Gospoda sprejmem takoj kot sostanovalca na hrano in stanovanje. Tattenbachova ulica 20, pritličje Jevo. 794 Mesto sluge ali kaj sličnega iščem, položim lahko Din 20.000 kavcije. Govorim slovensko, nemško in italijansko. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Sluga«. Vpeljano trgovino ročnih del in otroške konfekcije ugodno prodam. Med U. in 15. uro vprašati v Mariboru, Trubarjeva ul. 4 II, desno. 788 Brzopotplata je in bo še nadalje v Tattenbachovi ul. 14. Moški podplati 28 Din. Ženski podplati 22 Din. 606 Kolo znamke »Neger« z rdečo pnevmatiko in rjavimi blatniki, mi je bilo ukradeno danes dopoldne na Koroški cesti iz veže cestnega odbora. Najditelju kolesa dam primerno nagrado. Alojz Rečnik, Rače. ' 817 Sobo In črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. . X Brzopotplata Ivan Pirc, Aleksandrova cesta 24. Moški podplati Din 30, ženski 25, moške pete 14, ženske pete 6 do 8 Din. Prvovrstno blago, samo ročno delo. 311 2eio dobro framsko vino, lastni pridelek v zaprtih steklenicah, liter po Din 12 pri Frangešu, Gosposka ulica 11/1. 806 Trgovski lokal v Gosposki ulici takoj oddam. Pripraven za pisarno ali trgovino. Vprašati Taborska 16/1. 803 Prihaja čas, ko je treba obleke kemično čistiti »TRIUMF", PAVEL 1 xni GOSPOSKA ULICA 33 Pobarva obleke za ži in barvati. Najlepše in najhitreje izvršuje samo NEDOG MARIBOR alno dobo v 24 arah RAZLAGOVA ULICA 22 Velikonočne svileni flor umetna svila pralna svila bakrena svila s kopčasto peto dobre kakovosti vezen uši vek pri- s kopčasto peto zelo trpežni zelo ceneno znana kakovost izredno trpežne debelonitkaste trpežne fine zanke lep sijaj nafnoveiših barv Najžlahtnejše vrste breskev (drevesc), ki dozore v juniju in juliju, dobite v Krčevini, Srnčeva ulica 234, Simčič. 815 Popravila klobukov se izvršijo hitro, lično in ceneno pri Ani Hobacher, Aleksandrova cesta 11. Ali že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo, da izgledajo kot novi? Tovorni avto znamke Laurin & Klement, dobro ohranjen, poceni na prodaj. Pojasnila daje Medved, pisarnovodja v Ma.ibo-ru, Aleksandrova cesta 12JL 816 Cenlenrsn odjemalcem v Mariboru in okolici l Modne novosti za dame in gospode 1er šiviljske potrebščine v modni trgovini Angležinja daje angleški pouk, po lahki in hitro razumljivi metodi. Gosposka ulica 52 i, vrata 7. 747 Šivilje dobijo delo na dom. F. Verdnik, Ate ksandrova cesta 55. 81' Splošno znana špecijalua trgovina z Moške nogavice v vseh barvah par Din 4.50. Maribor, Aleksandrova c. 19. Oddam takoj sobo in kuhinjo zakonskemu ru brez otrok. Pobreška cesta 21. v Mariboru vljudno sporoča, da ni v tvrdki nastala nikaka izprememba in ni v nobeni zvezi * novo otvorjeno trgovino z živili v Gosposki ulici. Z odličnim spoštovanjem 809 Jaš & Lesiak Špecijalna trgovina z živili v Mariboru, samo V Ulici 10 okt ob.'a št. 2 Soomnite se CMD! debelo cepana, suha prodajam na vagone. Naslov v upravi lista. T.SOKLI V Maribor PapVMMCC, zastopniki se sprejmejo Inseriraite Veterniku Velikonočne šunke Ah. Zlatica, res srčkan le otrok, brezskrbno, srečno rala naokrog., sai čas ima. ker v Solo še ne Hodi. nalrale pa pri praniu z mamo brodi. In vedno prigovarja sredi pranla: »To tudi zate le še pol ierahla!* »Seveda. Zlatica« .— 11 nravi mama — »le uči se, kako boš prala samal* 01 Zlatica — glas sre okrog: nad vse le terpentinsko milo Zlatorog! '(Nadaljevanje sledi.) in drugo prekajeno meso se orodaja do znižani ceni TURISTU", MARIBOR Aleksandrova 28 Iftdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; FRAN BRO ZOViC v Mariboru, 'H&ka Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETEI-A x Maribora. ^ ^ ^ ■ Mariborski V F Č H R N1K Jutra VMariboru, dne 24. Ul. 1931. MB^P> fk ■ čisti kemično vso damsko in moško garderobo «11 Jt-Ui » je najboljša pralnica ovratnikov ■ Centrala: Frankopanova 9 Telefon 2480 Podružnica: Vetrinjska 7 M. ZeTsccm V senci jezuita Zgodovinski roman. £6 Zdajci pa je naglo pospešil korake, a to pot v smeri proti Bastilji. Ker ni našel sam primernega izhoda, je sklenil Trikot povedati vso reč velikemu profosu. Dospel je do Monklarjevega dvorca ob polenajsti uri. Vse je »palo v dvorcu, vsa okna so bila zaprta. Toda Trikot je imel sedaj svoje raznovrstne vho-