GLASILO ZVEZE
KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Leto XVIII.
Štev. 149
DIREKTOR »BORBE« VELJKO VLAHOVIČ GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BLAGOJEVIC UREJA UREDNIŠKI ODBOR
List Izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev
»LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 * MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK * OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT BORBA ZA SLOVENIJO
Seja predsedstva Socialistične zveze Slovenije
Ljubljana, 10. junija. — Sinoči ob 20. uri je bila seja predsedstva glavnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije pod predsedstvom tovariša Mine Marinka. Po referatu sekretarja glavnega odbora tov. Borisa Krajglicr-jao nekaterih notranje in zunanjepolitičnih vprašanjih so člani predsedstva razpravljali o aktivnosti organizacij Socialistične zveze Slovenije in o pomenu ideolo-ško-političnega dela v boju za razvoj socialistične demokracije in socialistične zavesti. Ko so razpravljali o nekaterih partikulari-ftičnih tendencah, ki so prišle do izraza v zadnjem času v zvezi z današnjimi gospodarskimi ukrepi, so diskutanti podčrtali veliko vlogo Socialistične zveze v borbi za zdrave principe in odnose v naši skupnosti in njenem gospodarskem življenju. Na seji je bila
poudarjena potreba po krepitvi uela organizacij Socialistične zveze na terenu, kakor tudi po se-
znanjanju članstva v mnogo večji rneri z aktualnimi zunanje-poli-tičnimi problemi.
Ljudska skupščina Slovenije se bo sestala še ta mesec
Ljudska skupščina Slovenije 6e bo siest,ala do konca tega meseca, najbrž 25. junija. Obravnavala bo osnutek zakona o zaščiti gozdov, zakona o viničarskih in podobnih odnosih v kmetijstvu, zakona o ustanovitvi sklada »Borisa Kidriča« in zakona o skladu za vodno gospodarstvo.
O osnutkih teh zakonov so predlogi pripravljeni in že prihodnji teden jih bodo obravnavali na seji Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS.
REZULTATI PARLAMENTARNIH VOLITEV V ITALIJI
Neznatna večina vladnih strank v parlamentu: v senatu 13, v skupščini 16 poslancev
Notranje ministrstvo presenetljivo dolgo ni objavilo rezultatov. Leva in desna opozicija sta se okrepili. Ni gotovo, ali bodo mogle stranke centra po volilnem neuspehu sestaviti vlado brez novih zaveznikov iz opozicije
Rim, 10. junija (AFP). — Na volitvah v italijansko skupščino je dobila Demokrščanska stranka po končnih rezultatih 10,859.554 glasov in 261 poslanskih mest. Socialni demokrati so dobili 1,223.870 in s tem 19 mest v skupščini, liberalci 815.671 glasov in 14 mest, republikanci 437.899 glasov in 5 mest ter južnotirolska narodna stranka 819 glasov in 3 mesta v skupščini. Skupno s poslanskim mestom zastopnika francoske narodne manjšine v Aosti so dobile stranke demokratskega centra 303 poslanska mesta v skupščini.
Komunistična stranka Italije je dobila 6,122.638 glasov in 43 poslanskih mest v skupščini, Nen-nijevi socialisti 3,440.222 glasov
in s tem 75 poslanskih mest, mon-56.661 glasov in 40 poslanskih mest, italijansko socialno
gibanje pa 1,580.395 glasov in 29 poslanskih mest.
Končni rezultati volitev v senat kažejo pomembno upadanje strank vladnega centra v primerjavi s prejšnjimi političnimi volitvami. Demokristjani so imeli leta 1948 48,1 %, zdaj pa samo 40,7 % glasov, republikanci so imeli poprej 2,6 %, zdaj pa 0,9 %, liberalci 5,4 %, zdaj 3 %, socialni demokrati prej 2%, zdaj pa 4,1%.
Leva in desna opozicija sta se okrepili. Liste KP in socialistične stranke sta imeli na prejšnjih volitvah 38 % glasov, na nedeljskih volitvah pa so dobile levičarske
stranke 34,7 % glasov. Znatno je napredovala tudi desna opozicija. Monarhisti so napredovali od 1,7 na 7,1 %, neofašistično socialno gibanje pa od 1,1 % na 6,1 %.
Notranje ministrstvo ni objavilo 20 ur nobenega rezultata o volitvah v skupščino. Tuji opazovalci in domači politični krogi so se vpraševali, ali je vlada s tem hotela zavleči objavo svojega poraza. Poudarjajo, da je prikrivanje rezultatov edinstven primer, ki se že zdavnaj ni dogodil niti v Italiji niti v tujini. Listi poudarjajo, da so bili rezultati prejšnjih volitev objavljeni presenetljivo hitro.
Italijansko notranje ministrstvo je danes priznalo po dolgem omahovanju neuspeh vladnega centra, ki ne bo mogel uporabiti »večinskega zakona«. Navzlic temu neuspehu pa je vladni blok po starem proporcionalnem volilnem zakonu pridobil v skupščini 303 poslanska mesta od skupno 590, torej 16 več kot opozicija. Zato bo vladna večina v novem parlamentu neznatna: v senatu 13, v skupščini pa 16 glasov.
Ce so dosedaj objavljeni volilni izidi dokončni, ni gotovo, ali bo mogel blok centra s tako neznatno večino sestaviti vlado tudi po volilnem neuspehu. Med strankami centra so bila nesoglasja že med volilno kampanjo. Po neuspehu na volitvah, bi se mogla ta nesoglasja še bolj za-
PROTEST SLOVENCEV V ITALIJI
Ponekod v Goriški pokrajini
je bilo 50 odstotkov belih glasovnic
Rova Gorica, 10. jun.. Zanimivo le, da današnji italijanski časopisi &e vedno ne prinašajo številk, koliko je balo oddanih belih praznih glasovnic. Vendar le 'z skupnih Pregledov razvidno, da je protest slovenskih volivcev v slovenskih Predelih Gorice uspel. Tako je na Primer v volilni enoti v števerja-J}u oddalo prazne glasovnice okoli ■'it % volivcev, dalje v Doberdobu pl %, v Savodn jah 30 % itd. V celotni Goriški pokrajini je kljub neofašističnemu pritisku in podkupovanju s strani demokristjanov oddalo prazne glasovnice 4610 vo-
livcev. V niestal občini Gorica je praznih glasovnic 1857. Vse te številke veljajo za volitve v 6enat, medtem ko so za volitve v parlament nekoliko višje.
Izvedeli smo o novih podrobnostih izigravanja Slovencev v Gorici. V predvolilni kampanji so nad Sloevnci sistematično izvajali ekonomski in politični pritisk. Tako so na primer v Doberdobu ko-minformisti grozili slovenskim delavcem s fizičnim obračunavanjem. Goriška kvestura je hotela preprečili, da bi Demokratična fronta Slovencev v Italiji izdala proglas,
NOV OSNUTEK ZVEZNEGA ZAVODA ZA PLANIRANJE
Dveletni gospodarski načrt
Obširneje bo poročala o dveletnem gospodarskem načrtu »Ekonomska politika«.
Beograd, 10, jun.
V Zveznem zavodu za gospodarsko planiranje so izdelali °snutek, ki naj bi bil osnova za Razpravo o glavnih smernicah na-“e gospodarske politike ter za izdelavo osnutka za družbene pla-ne prihodnjih dveh gospodarskih jeL Osnutek vsebuje analizo po-tozaja v našem gospodarstvu in ddje, ki jih želimo doseči v razsrjeni reprodukciji, glede proiz-v°dnje na vasi pa razširjenje Smotne osnove za samoupravljale krajevnih skupnosti in podjetij, za zvišanje življenjske rav-ni itd.
M skladu s temi cilji so v osnutku omenjena tudi predvide-. nia o razvoju gospodarstva, in ®lcer s pomočjo narodnega dohod-Ka ter z njegovo delitvijo, bilan-dohodkov in izdatkov, proizvodnje in storitev, amortizacija redstev, kreditna politika in po-po rezervah.
Po oceni proizvodnje so se se-,+ y.yalci osnutka postavili na tališče, da je treba opustiti do-. anje omejitve v uvozu suro-in za reprodukcijo, s čimer bo-‘oo zvišali izkoriščeno zmoglji-ost v predelovalni industriji, ker
J takšna politika za naše gospo-	—----------------------------
uarstvo velika izguba, ker po- ta ruda to prednost, da v njej ni vzroča brezposelnost, ker je izvoz I drugih kovin, kakor sta krom in
Železna ruda in boksit na Dolenjskem
Ljubljana, 10. junija V iskanju novih ležišč železne rude, ki jih naši deželi že dokaj primanjkuje, so geologi Geološkega zavoda na Dolenjskem odkrili bogata ležišča železne rude, v kateri je poleg 10 do 30 odstotkov železa tudi kakih 25 odstotkov boksita. Ležišča te rude se razprostirajo v več pasovih Turjaka in še dveh krajev. Ker napredne dežele, zlasti Zahodna Nemčija, že izkoriščajo tudi rudo s tako nizkim odstotkom železa, bodo strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije v svojih laboratorijih in drugih inštitutih v naši državi preizkusili postopek, po katerem bi lahko na preprost način ločili železno rudo od boksita in drugih primesi, ter tako dobili koncentrat železne rude, kakršnega bi lahko neposredno uporabljale naše železarne. Boksit pa bi lahko neposredno uporabljale naše železarne. Glede železa ima
str" ^er ne izkorišča indu-zmogljivosti in zapo--la tuji trg. Po osnutku bi se upna industrijska proizvodnja Povečala za 17%, oziroma v primerjavi z letom 1952 za 35%.
nikelj, ki topitev rude navadno zelo otežkočajo. Izkoriščanje te rude bi bilo dokaj poceni, ker gre v glavnem za sloje na površju, ki bi jih lahko izkoriščali z dnevnimi kopi.
na katerem poziva volivce, da oddajo prazne glasovnice. Predstavnik kvesture je celo prišel na sedež Fronte im. tajniku grozil s kaznijo. Zdaj bo morala Fronta plačati globo, ker na letakih ni bila označena tiskarna in datum. Te malenkostne vzroke so našli samo zato, da bi grozili funkcionarjem F ronte.
Znano je, da Demokratična fronta sploh ni imela v času volitev nikakih zborovanj, niti ni agitirala pri svojih članih, da bi oddali prazne glasovnice. Proglas o tem je izšel samo v »Soči«, glasilu Demokratične fronte. Kljub temu, da so Slovenci šli na volitve taiko rekoč nepripravljeni, jih je vendar velik odstotek oddal prazne glasovnice.
Očividci iz Gorice pripovedujejo o novih podrobnostih podkupovanja s strani raznih strank. Tako je na primer demokrščanska stranka svojim pristašem delila sladkor. Za Katoliško akcijo so agitirale njene članice za volitve v de-mokrščansko stranko in proti »nevarnim komunistom«. Očividci tudi pripovedujejo, tla so duhovniki po cerkvah zadnje dni pred volitvami jaivno nastopili in pretili vsem vernikom z versko kaznijo, če ne bi volili demokristjanov. Veliko Vlogo je igrala tudi stara preizkušena metoda cerkve, ki je agitirala s prižnice in v spovednici. V Gorici so člani Katoliške akcije obiskovali slovenske služkinje in jih po večernih molitvah pridobivali za svojo stranko.
V posameznih krajih okoli Gorice je odlično pripomogla demo-krščanski stranki tudi vojska, ki je vsa zanjo volila.
Kljub temu, da so neofašisti glasno in provokatorsko postaviti svoje zahteve po Trstu, Istri in Primorju, so vendar, kakor kažejo volilni rezultati, izgubili v sami Gorici okoli 100 glasov.
V Goriški pokrajini je naseljenih okoli 30.000 esulov (beguncev), s katerimi so italijanske oblasti izvajale svojo volilno geometrijo. Tako so na primer v slovenskem predmestju Gorice in v Štan-drežu zanje zgradili majhno »esul-sko vas«. Tem esutom so oblasti preskrbele tudi zaposlitev, da so s svojimi glasovi odločilno vplivali na volilni izid demokrščanske stranke.	Fr.	Vreg
ostriti, kar bi zamajalo že tako slabotno večino centra v parlamentu. V tem primeru bi si morali demokristjani poiskati zaveznike za novo koalicijsko vlado v levi ali v desni opoziciji.
Kako tolmači Pariz italijanske volitve
Pariz, 10. junija. — V Franciji so z velikim zanimanjem spremljali predvolilni boj in izid italijanskih volitev. Čeprav je demokrščanska stranka ostala največja italijanska stranka, v Parizu vendarle menijo, da je De Gasperi izgubil bitko v glavnih vprašanjih volitev, ker ni
dobil nad 50 odstotkov glasov.
Tukajšnji opazovalci omenjajo v glavnem dva vzroka za sedanje volilne rezultate v Italiji: prvič nezadovoljstvo in težavni položaj delovnih množic, in drugič splošno upadanje političnega vpliva katoliških strank v vsej Zahodni Evropi. To sta poudarila v uvodnikih današnjih številk pariška lista »Monde« in »Com-nat«.
Francosko javnost posebno vznemirja porast glasov za fašiste in monarhiste, ker domnevajo, da bo De Gasperijeva stranka, če si hoče zagotoviti oblast, nujno morala sodelovati s pro-fašisti in monarhisti.
M. Vitorovič
Italijanska divizija premeščena y obmejno področje proti Jugoslaviji
Že prej so Italijani poslali na našo mejo divizijo »Mantova«
Kakor je izvedel »Jugopress«, je italijanska divizija »Folgore« bila nedavno premeščena v obmejni pas proti Jugoslaviji. 2e prej pa je bila poslana iz severovzhodne Italije na jugoslovansko mejo divizija »Mantova«.
Prihod divizije Folgore na jugoslovansko mejo razlagajo na italijanski strani s »splošno stra-tegično zamislijo obrambe Evrope«. Italijanski .odgovorni činite-lji namreč sodijo, da je ta smer »najobčutljivejša, brez naravnih zaprek« in da jo marajo zato »dobro zavarovati«.
Jugoslovanski politični krogi ne verjamejo, da gre za neko splošno strategično zamisel, saj Italija ni tu od nikogar neposredno ogrožena, da bi morala to smer posebno zavarovati.
Hkrati poudarjajo, da močna Jugoslavija in njena armada zagotavljata varnost tudi Italiji, ker je Jugoslavija neposredno izpostavljena nevarnosti, ne pa Italija.
Jugoslovanski krogi so eno-dušni v tem, da hoče italijanska vlada s premeščanjem svojih vojaških enot v obmejni pas proti Jugoslaviji izvajati pritisk na slovensko prebivalstvo, ki živi v
Brzojavka predsednika Tita kraljici Elizabeti II.
Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal angleški kraljici Elizabeti II. ob njenem rojstnem dnevu naslednjo čestitko:
V posebno zadovoljstvo ml je, poslati Vašemu Veličanstvu ob rojstnem dnevu svoje prisrčne čestitke in najboljše želje za osebno srečo Vašega Veličanstva in za blaginjo narodov Velike Britanije in Commonwealtha.
Josip Broz - Tito
Dr. Gregorič bo prišel v Beograd
Beograd, 10. junija. — Državno tajništvo za zunanje zadeve FLRJ je poklicalo na razgovor v Beograd izrednega poslanika in opolnomočnega ministra FLRJ v Rimu dr. Pavla Gregoriča. Pričakujejo, da bo poslanik prispel v Beograd še ta teden in bo ostal nekaj dni.
Nov statut Rdečega križa
Jugoslovanski Rdeči križ, ki je zrasel v milijonsko ljudsko organizacijo, bo na tretjem rednem občnem zboru, ki bo 23. in 24. junija v Beogradu, sprejel nov statut. Občni zbor bo obravnaval tudi poročilo generalnega tajnika dr. Olge Miloševič, ki zajema celotno dejavnost te naše organizacije. Udeleženci zbora bodo v posebnih komisijah določili najvažnejše naloge RK na področju obravnavanja zdravstvenih in socialnih problemov v naši državi, krepitve podmladka, organizacije in navezovanje mednarodnih stikov.
Osnutek novega statuta jugoslovanskega Rdečega križa, sestavljen po obravnavanju v osnovnih organizacijah, prenaša težišče dela članstva s socialnih na zdravstvene probleme. Najvažnejša naloga bo skrb za zdravje otrok, zatiranje nalezljivih bolezni, zdravstvena izobrazba ljudstva ter skrb za higienske življenjske in delovne pogoje prebivalstva, zlasti kmečkega, bta-tut določa tudi decentralizacijo organizacije, ki bo dobila večjo samostojnost glede pravic osnovnih organizacij.
Sirijski novinarji v Sarajevu
Sarajevo. 10. junija. Podpred-in slušatelje instituta visokih ved sednik Izvršilnega sveta Bosne narodne obrambe Francije, ki in Hercegovine Avdo Humo je so včeraj prispeli v našo državo danes sprejel delegacijo sirijskih kot gostje Jugoslovanske ljudske novinarjev, ki so obiskali našo armade. Člani in slušatelji insti- državo kot gostje Zveze novi-tuta bodo danes popoldne odpo- narjev Jugoslavije in se z njimi tovali z letali v Beograd.	eno uro prisrčno pogovarjal.
obmejnih krajih. To prebivalstvo je namreč nejevoljno zaradi raznih ukrepov italijanskih oblasti, ki so usmerjene na zadušitev še tisto malo svoboščin, ki jih ima jugoslovanski živelj v Italiji.
Ob tem dogodku tudi poudarjajo, da so govori, ki so jih imeli v predvolilni kampanji najvišji italijanski državni in vojaški voditelji, bili prežeti z mislijo ponovnega zasužnjevanja jugoslovanskega področja. Niso prezrli tudi izjavo italijanskega obrambnega ministra Pacciardija, ki je dejal: »Mi lahko čez noč zasedemo Trst.«
Slušatelji instituta visokih ved narodne obrambe Francije v Jugoslaviji
Zagreb, 10. junija. Poveljnik zagrebškega vojnega okrožja generalni polkovnik Kosta Nadj je danes dopoldne sprejel člane
NAFTA V VOJVODINI
Predsednik Izvršnega sveta Srbije Petar Stambolič je obiskal prve naftne vrelce
Jermenovci, 10. junija. Včeraj sta predsednik izvršnega sveta Ljudske skupščine Srbije in Jovan Veselinov, obiskala vrelce nafte v Jermenovcih, raziskovalna polja v Lokvah in na področju Velike grede, ki je nenavadno bogato z naravnim plinom.
Prvi vrelec nafte v Vojvodini daje okrog 20 ton surove nafte dnevno. Kmalu bomo zvedeli za rezultate raziskovalnih del v Lok-
vah. Vrtalci so namreč že našli nafto, le stekla še ni. Zato je zdaj ta vrtina v središču pozornosti.
Pri Zrenjaninu, Bečeju in Bačkem Petrovem selu se preizkusno vrtanje še nadaljuje. Na področju Velike Grede so ugotovili še nad dve milijardi kubičnih metrov plina. Zdaj preizkušajo, kako bodo najbolje uporabili ta plin, ki pomeni izredno bogastvo za industrijo in za široko potroš-
njo, Vsa gospodinjstva v sosednih vaseh ga uporabljajo za kurjavo in gospodinjstvo.
V Lokvah bodo kmalu sprožili podzemeljske puške v globini približno 1000 m in stekla bo nafta, mogoče še krepkeje kot v Jermenovcih, ki leže 7 km proti severu.
(Nadaljevanje na 2. strani)
j	s’>VTl
**>» :Jt&<
, „.4»
mmmm
'kmsms
Izvir plina v Veliki Gredi
IZ NAŠEGA POLITIČNEGA ŽIVLJENJA
Kakšne bodo spremembe volilnega sistema?
Tiskovna konferenca podpredsednika Izvršnega sveta Slovenije dr. Marijana Breclja
Ljubljana, 10. junija.
Danes je bila v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri je podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije dr. Marijan Brecelj seznanil novinarje z najnovejšimi predlogi o spremembi našega volilnega sistema. V svoji razlagi se je tov. Brecelj zlasti dotaknil sprememb volitev v svete proizvajalcev, o katerih bosta v kratkem zvezna in republiška ljudska skupščina sprejeli posebne zakonite predpise. O teh spremembah bo seveda razpravljala vsa naša javnost. Tov. Marjan Brecelj je rekel, da so se s temi predlogi seznanili tudi predstavniki slovenskih sindikatov, ki se z načeli bližnjih sprememb popolnoma strinjajo.
Načela naše socialistične demokracije predvsem zahtevajo, da so volitve v najnižje predstavniške organe proizvajalcev — okrajne in mestne svete proizvajalcev — neposredne. Razen tega je praksa pokazala, da so bile volitve ,v sedanje mestne in okrajne svete proizvajalcev, ki so jih volili delavski sveti in predstavniška telesa drugih gospodarskih organizacij, torej posredno, brez zadostnega političnega poudarka in brez zadostne politične aktiviza-cije množic*
Svete proizvajalcev kot predstavnike politične in gospodarske enotnosti neposrednih proizvajalcev naše socialistične skupnosti pa bi morali voliti tako, da bi v njihovem delu jasno prišla do izraza tudi socialistična gospodarska načela in splošna, na teh načelih sloneča gospodarska politika. To pomeni, da bi jih morala voliti že obstoječa predstavniška telesa neposrednih proizvajalcev, ki zastopajo težnje in koristi že kolikor toliko zaokroženih gospodarskih enot. Zato je načelo neposrednih volitev glede predstavniških organov neposrednih proizvajalcev popolnoma upravičeno.
Po predlogih, ki bodo najbrž sproženi pred zvezno in republi-
NOVI GOSPODARSKI UKREPI
Veljavnost odločb v zvezi s povprečnim plačnim fondom podaljšana Beograd, 10. junija.
Državni tajnik za posle narodnega gospodarstva je izdal odlok o podaljšanju vejjftvjjpsti posameznih določb iz členov 5. in 16. uredbe p davku na presežek plačnega fonda in člena 19. uredbe o temeljili poslovanja in plačnega sklada trgovinskih podjetij. Po tem odloku se bodo olajšave glede plačevanja davka na presežek plačnega fonda, dovoljene posameznim podjetjem v zvezi s povprečnim plačnim fondom z veljavnostjo za leto 1952, uporabljale tudi pri obračunu davka na presežek plačnega fonda za prvo četrtletje 1953 kakor tudi ob letnem obračunu davka.
Cene novih vrst cigaret Beograd, 10. junija.
Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta je izdal odlok, s katerim je določil enotne nadrobne cene cigaret »Sočo« in »Portorož«. Te cigarete bodo po 45 din 20 kosov.
ško ljudsko skupščino, bomo svete proizvajalcev v okrajnih in mestnih ljudskih odborih volili z neposrednim glasovanjem, v republiško in zvezno Ljudsko skupščino pa posredno. Pa tudi tu so razlike. Vtem ko bodo predstavnike industrijskega in kmetijskega proizvodnega prebivalstva volili okrajni in mestni sveti proizvajalcev, bodo poslance iz skupine obrtnikov volile neposredno obrtniške zbornice.
Po novem bo verjetno število članov okrajnih in mestnih svetov proizvajalcev zvišano, njihova mandatna doba pa podaljšana na štiri leta. Pokazalo se je, da sta delo in avtoriteta sedanjih svetov trpela zato, ker so bili majhni in ker je bila njihova mandatna doba kratka. Spremembe bodo najbrž nastale glede razmerja med številom predstavnikov raznih kategorij kmečkega prebivalstva. Doslej je veljala klavzula, po kateri so dobila državna kmetijska posestva in kmečke delovne zadruge vsaj enega predstavnika ne glede na število svojih proizvajalcev. Ko pa smo dobili zakon o zemljiškem skladu in po reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug, so odpadli tisti bistveni razlogi, ki so prej narekovali takšno klavzulo, tako da lahko nekatere spremembe pričakujemo tudi v tem smislu.
V nekaterih bolj razvitih industrijskih središčih, ki nimajo st 'usa mest, se pojavljajo zahteve, naj bi tudi tam ustanovili svete proizvajalcev, tako da bi bila vsaka skupina proizvodnega prebivalstva po svoji udeležbi pri ustvarjanju brutoprodukta zastopana tudi v ljudskem odboru. Čeprav bi na eni strani lahko zagovarjali upravičenost takšnih zahtev, vendar so na drugi strani razlogi, da se moramo vprašati, ali so v takšnih zahtevah zdrave težnje. Ce je v kaki občini res mnogo, denimo industrijskega delavstva, lahko od njih po pravici zahtevamo, da bo v vsakdanjem političnem boju uveljavljalo svoje težnje prek dela ljudskega odbora, prek svojih predstavnikov v organih ljudske oblasti. Razen tega bi utegnila upo-stavitev svetov proizvajalcev v občinah sčasoma razviti partiku-laristične težnje tudi v teh najmanjših administrativno-terito-rialnih enotah. Te težnje so možne tudi v okrajih. Toda to so že večje in gospodarsko bolj zaokrožene enote, v katerih lahko delno uveljavljamo širšo
gospodarsko politika, to pa je tudi bistvo dela sveta proizvajalcev.
Poslance v zvezne in republiške svete proizvajalcev volijo okrajni in mestni sveti tako. da volijo njihovi predstavniki, ki zastopajo skupino industrijskega prebivalstva, za to skupino določene kandidate posebej, prav tako tudi predstavniki kmečkega prebivalstva, vtem ko volijo kandidate za skupino obrtnikov obrtniške zbornice, ki dobivajo tako javno funkcijo kot volilna telesa.
Poslance vzvezni in republiški svet bomo volili po reprezentančnem načelu. To pomeni, da bo glas vsakega člana okrajnega ali mestnega sveta proizvajalcev ob volitvah veljal za toliko glasov, kolikor jih kot član sveta predstavlja.
Okrajni in mestni sveti proizvajalcev imajo pravico, da izmed predloženih kandidatov poslance samo volijo, ne pa da jih tudi kandidirajo. Ta pravica pripada podjetjem in ostalim gospodarskim organizacijam.
Kar se tiče ljudskifi poslancev za zvezni In republiški svet. imamo predlog, da kandidatnih list ne bi več vlagale družbene in politične organizacije. Kandidirali bi jih na zborih volivcev, prav tako kakor ob volitvah ljudskih odborov. To- pomeni, da bi kandidaturo predlagali zbori volivcev v okrajih, ki so že tako v glavnem volilne enote. Za odobritev kandidatov je potrebna tretjina zborov v°livcev v vovil-nem okraju. Razen tega lahko predlaga kandidaturo tudi 200 državljanov.
O teh predlogih bodo razpravljale zvezne in republiške ljudske skupščine in najbrž v avgustu razpisale nove volitve.
M. Bajec
DNEVNA KRONIKA
S seje predsedstva sindikatov | Znižanje poštnine za pakete Srbije	s svežini sadjem in zelenjavo
Beograd, 10. junija, i Predsednik gospodarskega od-Predsedstvo republiškega sve- bora Zveznega izvršnega sveta je ta sindikatov Srbije je imelo j izdal odločbo o spremembi
včeraj sejo, na kateri je član Izvršnega sveta Jugoslavije Jovan Veselinov govoril o nekaterih žgočih gospodarskih problemih. Obravnavali so tudi uredbo o davku na presežek plačnega fonda. Posamezni govorniki so poudarjali, da uredba delovnim kolektivom ni bila gospodarsko raztolmačena, niti politično pravilno pojasnjena. Razprava o tem ni bila končana.
Na dnevnem redu je tudi predlog	Sveta	za	prosveto	in
kulturo,	da bi	bil	za sprejem
učencev	v industrijske Šole	in
sole učencev v gospodarstvu pogoj osemletno šolanje, torej končana osemletka ali nižja gimnazija, razen v rudarstvu. V bolj zaostalih krajih pa to najbrž ne bo veljalo.
Turističnn sezona v Sloveniji se začne 16. junija
Ljubljana, 10 jun.
Po odloku Državnega tajništva za gospodarstvo	LR	Slovenije	se
začne letošnja sezona v naši republik1- 16. junija, trajala pa bo do 1. septembra. Tajništvo za gospodarstvo je tudj Izdalo odlok o tem, kateri kraji eljajo za turistične Za turistična so razglašena vsa mesta v osmih okrajih, in si cer Ljubljana-okolica. Maribor-okolira, Celje-okoliea. Radovljica. Slovenj Gradec. Šoštanj in Tolmin ter Ljubljana, Maribor in Celje 7,a turistične kraje so razglašena še mnoga druga mesta in vasi v Sloveniji.
Čedalje večje zanimanje za vpis posojila ML0 Ljubljana
Akcija za vpis mestnega posojila zajema vsak dan večji obseg. Tako je danes v prometu že za okrog 42 milijonov dinarjev obveznic. Se posebno razgibanost vidimo tam, kjer so posamezne sindikalne in terenske organizacije SZDL predhodno prikazale pomen in važnost posojila. Tako je sindikalna organizacija Železniške tiskarne v Ljubljani že do danes dosegla na člana 2000 din vpisa. Podjetje samo pa je vpisalo 100.000 din.
Prav lepe uspehe pri akciji za vpis mestnega posojila kažejo tudi nekatere terenske organizacije SZDL kot posamezniki, kot n. pr. Bežigrad, teren Litostroj in drugi, kjer so prav žene najbolj aktivne.
Vse kaže, da bomo že konec tega ali v začetku drugega meseca lahko pričeli žrebanje dobitkov za prvih 100 milijonov vpisanega posojila.	V.	Vrhunc
Deset let po slavnem boju za osvoboditev ...
Tovariš urednik!
13. junija je minilo 10 let, odkar je narodnoosvobodilna vojska prebila deseterni sovražnikov obroč na Sutjeski in zmagala 10 let je minilo od najslavnejše epopeje osvobodilne vojne.
Mislim, da zaradi velikega pomena tega zgodovinskega dne ne smemo jubilejne proslave omejiti le na posamezne okraje Bosne, Hercegovine in Crne gore. Proslava naj bo širša in naj ima splošni jugoslovanski pomen. Sodelujejo naj razen Centralnega odbora Zveze borcev in Jugoslovanske ljudske armade tudi razne organizacije, na pr. planinci, počitniška zveza itd.
Mar desetine preživelih borcev pete sovražnikove ofenzive ne žele še enkrat obiskat Sutjesko ne glede na to, v katerem delu naše domovine žive? Gotovo
žele obujati spomine na najhujše, pa tudi najslavnejše dneve svojega življenja Prav tako žele tisti, katerih sinovi in bratje so pokopani v soteskah Sutjeske, Pive. Drine in Tare obiskati njihove grobove in Su jesko, največjo grobnico osvobodilne vojne iz enega najslavnejših obdobij naše revolucije. Prepričan sem, da žele to prav tako Dalmatinci, Srbi in Bosanci, kot Črnogorci in drugi, ker so na Sutjeski prelivali kri sinovi vseh naših narodov. Vsi naši narodi so nanje enako ponosni.
Hkrati je to priložnost, da profesorji učencem iz raznih krajev naše domovine pokažejo ta zgodovinska področja in da s svojim sodelovanjem še bolj povzdignejo zgodovinski datum. Priložnost bo tudi za planinarjenje in za krajše taborjenje.
Titograd, 2. junija.
Vukosava Mičunovič
XVIII. PLENUM LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE
je poudarila v diskusiji tovarišica Vida Tomšič
Ljubljana, 10. junija Danes je bil v Ljubljani 18. Plenum CK Ljudske mladine Slovenije, ki so mu prisostvovali organizacijski sekretar CK Zveze komunistov Slovenije, tovarišica Vida Tomšič, sekretar CK LMS Slovenije Tine^ Rem-škar, član predsedstva CK Ljudske mladine Jugoslavije Buda Kosič in drugi predstavniki množičnih in političnih organizacij-Člani Plenuma so s posebno pozornostjo pretresali vprašanje političnega dela v mladinskih aktivih, ki je, kakor so ugotovili, v zadnjem času precej zastalo. Večina aktivnega dela mladine se je vključila v razna društva »Partizan«, »Svoboda« in druge fizkulturne, športne in kulturne organizacije. Tako se
mladina izživlja v raznih telovadnih panogah, sodeluje v pevskih zborih in podobno. S tem pa je nastala vrzel v mladinskih aktivih. Tu so sestanki čedalje redkejši, udeležuje se jih majhno število mladine. Mladinski aktivi so v precejšnji meri opustili delo. politična aktivnost je za.tala. Čeprav mladina aktivno sodeluje v raznih društvih, se opaža pomanjkljivost njene po litične orientacije, zato podlega škodljivim vplivom. Mladina se v raznih političnih in gospodarski' vprašanjih ni povsod znašla v prvih vrstah borcev za socialistične ideje.
Iz vse diskusije je bilo razvidno. da je mladina naredila velik korale naprej v svojem delu. Tudi v letošnjem letu so
OSMI DAN OBNOVLJENEGA SOLUNSKEGA PROCESA
Zaupna korespondenca jasno kaže, da je bil proces uprizorjen
poštne, telegrafske in telefonske tarife, po kateri se zniža poštnina po teži za pakete s svežim sadjem in zelenjavo za 50%. Spremembe se nanašajo tudi na zaračunavanje zamudnih obresti za nepravočasno plačilo kreditiranih pristojbin.
Važna sprememba v deviznem prometu
Gospodarski odbor Zveznega izvršnega sveta je sprejel odločbo o povečanju deviznih sredstev, ki ostanejo gospodarskim organizacijam — izvoznikom na prosto razpolaganje.
Vse gospodarske organizacije, ki izvažajo svoje proizvode ali vrše razne storitve v zvezi z izvozom in tako pridobivajo devizna sredstva, bodo zdaj dobile znatno več od pridobljenih deviz kakor prej.
Otroci naših železničarjev na počitnicah v Franciji in Belgiji
Beograd, 10. junija.
Kakih 50 dečkov in deklic, otrok padlih borcev naših železničarjev, pojde letos na počitnice v Francijo in Belgijo. Tam ostanejo kol gostje nacionalnih združenj gibanja od[K>ra francoskih, belgijskih in holandskih železničarjev mesec dni. Prvih 15 deklic odpotuje v juliju. Otroci francoskih, belgijskih in holandskih železničarjev pa pridejo najbrž na počitnice k nam.	*
Beograd, 10, Junija. Včerajšnji osmi dan obnovljeno-ga solunskega procesa je bil posvečen branju raznih spisov. Najprej so prebrali izpovedbe prič pred sodiščem v Solunu lota 1917, ki so če umrle, potlej pa ostalo akte in uradna poročilu, prodločena prod 86 leti vojaškemu sodišču za oficirje. Najbolje so dogodke o Solunu osvetlili spisi, ki jih pred sodiščem v Solunu niso prebrali. Gre za zaupne brzojavke, izmenjano med takratnim predsednikom vlade Nikolo Pašlčem in notranjim ministrom Ljubom Juvono-vičem-Patakom. Iz njih je videti, kako so solunski proces pripravljali in kako so si izmislili datum dozdevnega atentata. Ta korespondenca kaže. da sta solunski proces organizirala ta kratni minister za notranje zudove Ijjubo Jovanovič In Nikola Pašič Ni kola Pašič po naročilu regenta Ale ksandra.
LJUBO JOVANOVIČ SE JE V ZAČETKU BAL IZROČITI APISA SODIŠČU Mlnistor za notranje zadeve Lju bo Jovanovlč-Pntak Je 80. novembru 1916 poslal Nikoli Pašlču šifrirano brzojavko, v kateri pravi, da Je trebu Dragutina Dimitrijeviča In ostale odstraniti a položajev z upokojitvijo da jih pa sodišču ni treba izročiti, ker se »bojim, da bi to škodovalo morali v vojski in med prebivalstvom naše zasužnjene domovine, da hi trpela ugled in zaupanje zaveznikov.« V nadaljevanju brzojavke pravi Ljubo Jovanovič:
»Name pritiskajo, naj odredim kazensko preiskavo z vsemi njonimi posledicami. Prosim, da mi najstrožo zaupno takoj sporočite svoje njnenje. Z mojim stališčem se strinja tudi Draškovič. Stvar postaja za položaj vlade zelo resna.«
Ljubo Jovanovič pa ni povedal kdo pritiska nanj, da bi odredil kn-zensko preiskavo Kako Je Nikola Pašič organiziral solunski proces in določil, kaj naj na njem obravnavajo, kaže tudi njegova brzojavka z dne 27. decembra 1917, poslana Ljubi Jovanoviču:
»Dobro Je, da ne vlačimo na dan starih stvari iz leta 1914 in da pusti mo tudi vojvodo Putnlka pri miru Treba Je marveč preiskovati stvari najnovojšega časa ko Je dežela v težavnem položaju. Treba se Je ogi
simpatizirali ali Imeli prijateljsko ( atašejem Artamanovom. Dimitrijevič )c stike z obtoženimi kolovodji. Tvojn ] slutil, da se Avstrija pripravlja na vojno ostavka«, pravi Pašič Ljubi Jovano proti Srbiji. In mislil je. da bo s od viču »bi v tem času še bolj zamotala Hranitvijo Franca Ferdinanda vojaška neugodni položaj, prišla bi ob naj- stranka in struja, ki ji je le ta načelo bolj neugodnem času.«	j val, izgubila svojo moč. Tako bi bila
Iz tega je videti, da je bil Ljubo nevarnost vojne od Srbije odvrnjena ali .Jovanovič v Solunu v težavnem po- VHai adgodeoa Zato je pridobil Malo ložaju in da jo javnost pritiskalo babiča, da je organiziral atentat v Sa nanj, da do solunskega procesa ne bi rajevu- To J* »torti	potem, ko je
prj£|0	dobil od Artatnanova zagotovilo, da Hit
Okrajni glavar v Solunu in šef varnostne službe Ranko Trifunovič je poslal 21 Januarja 1917 Ljubi Jovanoviču zaupan akt. v katerem mu sporoča, da nekateri njegovi organi mislijo, da »major Vulovič s svojo družbo ni pripravil atentata 12. sep tembra v Ostrovcu. da je pa vendar po njegovem poročilu (Ljube Jovanoviča) Izdal navodilo za odločno zasledovanje in preiskavo.«
Da je bila vsa stvar v zvezi z atentatom izmišljena, kaže tudi več* pisem in brzojavk okrog datuma, ko naj bi bil dozdevni atentat Izvršen.
V onj Izmed brzojavk siazroča mi nister Ljubo Jovanovič, Pašlču med drugim tole: »Kralj z velikim zanimanjem sledi našemu prizadevanju in je zudoveljen.«
ZAUPNO SPOROČILO POLKOVNIKA DIMITRIJ EV ICA-APISA
Dne 28. marca leta 1917 Je obtoženi Drngutin Dimitrijevič-Apis, napisal zaupno sporočilo im ga izročil med razpravo prevodniku sodišča Petru Mišiču. Vendar ga Apis pazneje ni hotel Izkoristiti. Na začetku znsliše vanja pred vojaškim sodiščem v Solunu 25, aprila 1917,, je izjavil, da ne namerava uporabiti tega sporočila v svojo obrambo.
O vsebini tega sporočila niso mnogo vedeli. Ugibali so, da je bilo v njem najbrž govora o sodelovanju obtoženega Dimitrijeviča pri sarajev skom atentatu. Na razpravi o tem atentatu sploh niso govorili,
Stojan Protič pa je v izjavah po trdil, da je Apis dal izjavo o svojem sodelovunju v sarajevskem atentatu in da se zato ai mogel izogniti smrtni kazni.
Včeraj so pred sodiščem prebrali tu raport ustreljenega podpolkovnika Dimi trijeviča Ta raport je bil že prej ob javljen v Nemčiji, pri nas pa je zdaj šele prvikrat prišel pred širšo javnost.
sija Srbije ne bo pustilo na cedilo, če bi jo Avstrija napadla.
Z branjem rnporta pokojnega Dra gutino Dimitrijeviča-Apisa je bilo do kazno postopanje končano Obravnavo «c bo nadaljevala jutri, ko bodo govorili javni tožilec ta zagovorniki obtožencev.
priredili vneto proslav, izletov, prireditev in festivalov. Prav tako je velika zasluga mladine, da so mnoga društva oživela in žanjejo uspehe v svojem razmahu. Vendur, kakor so poudarjali, je zmanjšanje politiCne aktivnosti v raznih primerih zmaličilo pravi cilj mladinskih organizacij.
V diskusiji je sodelovala tudi tovarišica Vida Tomšič. Poudarila je, da mladinski aktivi nikakor ne smejo šteti za svoj uspeh samo število včlanjenih mladincev in mladink v raznih društvih, niti število udeležbe na prireditvah in podobno, ampak da je predvsem važno ocenjevati aktivnost mladine s politične struni. To se pravi, da je potrebno videti, kakšen duh je ta mladina vnesla v organizacije, v katerih deluje, kakšna je njena politična vloga, kako tam tolmačijo in razumejo razne ukrepe in podobno.
Ce se bodo na sestankih razne uredbe tolmačile »amo s suhega in prnkticistlčnega glečlP šča, bodo taki sestanki ne satno dolgočasni in zaradi tega vedno slabše obiskani, ampak bi tak študij niti ne imel dovolj koristi za mladino.
Mladini je potrebno vsako stvar tolmačiti poljudno in razumljivo v perspektivnem, političnem smislu, v smislu našega socialističnega razvoja.
Zatem je omenila tudi razne škodljive vplive in težnje, ki prihajajo do izraz,a na kulturnem področju. Na koncu je tovarišica Tomšičeva govorilu tudi o nekaterih pojavah lokalizma, in posebno naglasila, da je potrebno, da mladina, kakor nekoč, čita več marksistične literature. Potrebno je, je rekla, da oživi nekdanji duh skojevcev, ki so se borili za vsakega poedinca.
K. M.
JV o i/a v Vojvodini
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Smo pri stolpu v Jermenovcih. Gosta tekočina, podobna staremu medu temnorjave barve, vre iz cevi in počasi polni z navadno motiko izkopano jamo v tej plodni žitorodni zemlji, bogati z nafto.
bati množičnih obtožb tistih ljudi ; Dimitrijeviča* raport vojaškemu »odišču
tako imenovane »Crne roke« ker Je tej organizaciji zelo mnogo dinastiji
za oficirje je napisan * njegovo roko V njem je med drugim rečeno, da je
In režimu vdanih ljudi, ki niso mi Dimitrijevič pridobil Rado Malobablču slili na nove prevrate in uboje Iz: kot šefa obveščevalnega odseka glavnega političnih in državnih interesov se jo generalštaba, da bi mu organiziral ob
treba omejiti samo na kolovodje, ne pa vpletati v to tudi tistih, ki so
veščevalno omrežje v Avstro-Ogrskl. To ja storil v sporazumu s ruskim vojnim
Ljudje so vznemirjeni in radostni molčali.
»Kje so zdaj tisti strokovnjaki, ki so obljubljali, da bodo popili vso nafto, ki jo bomo našli v Vojvodini. Naj popijejo vsaj dve ali tri žličke«, je rekel tov. Veselinov in vrtalci so mu navdušeno pritrjevali. Gosta temna tekočina počasi polni bazen, nad njo pa se rahlo svetlika mav-tiča, menda od plina. Neki vrta-■ \ itc je napolnil steklenico z nafto -« iz vrelca in jo podaril tov. Stamboliču. Mnogi izmed nas so šele prvikrat videli, kako nafta izvira, vsi, razen vrtalcev, pa prvi vrelec v Vojvodini Nastavili smo ušesa na cev, kjer brizga curek iz zemlje in prisluškovali, kako nafta žubori kot živahen planinski potok. Le vrtalci so gledali bolj nas kot nafto. Vztrajno, dan i” noč so jo vneto iskali cela štiri leta. Veselje na naših obrazih jim ie bilo nagrada. Zdi se, da so ti skromni in mladi ljudje obrnil1 novo stran v zgodovini gospodarskega razvoja Vojvodine in naše domovine.
Kolektiv je gostom pripravil kosilo. »Prisrčno čestitam kolektivu,« je rekel tov. Stambolič in dvignil čašo »Želim vam mnog0 uspeha pri delu. Posebej pozdravljam vaše delo zato, ker je pomembno ne le za Vojvodino, temveč za vso državo Posebno P°\ zdravljam vašo vztrajnost, ker vas ni demoraliziralo niti znan0 banatsko blato, niti zlohotna pre' rokovanja posameznikov Va» uspeh me tembolj veseli, ker st vsi mladi ljudje, inženirji vrtalci.«	R-	v*
10
Nova vrtalna garnitura v Lokvah
OKROG KOREJSKEGA VPRAŠANJA
hiw odklonila sodelovanje V NEVTRALNI KOMISIJI
Plenarna seja v Pan Mun Jomu odgodena. Danski zdravniki za nadzor nad prevzemom ujetnikov. Švica bo čakala na odločitev Južne Koreje. Najradikalnejša bitka zadnjih šestih mesecev. Sing Man Ri ne bo potoval v ZDA
po včerajšnji resoluciji 13 južno-korejskih poslancev, ki so zahtevali, naj Sing Man Ri potuje v ZDA. Podoba pa je, da je bila ta resolucija poskus neke skupine poslancev, ki so hoteli spraviti Sing Man Rija s Koreje v trenutku, ki bi lahko postal kritičen za državo.
V londonskih političnih krogih ne jemljejo kdo ve kaj resno grožnje južnokorejskega predsed-
Pan Mun Jom, 10. junija (AFP). Davi je bila plenarna seja !?,???*■* na pogajanjih za sklenitev premirja na Koreji. Sejo so odložili za nedoločen čas, dokler ne bo ena izmed delegacij zahtevala ponovnega sestanka. Oficirji za zveze obeh nasprotnikov so nadaljevali razpravo o nekaterih administrativnih vprašanjih. Zastopnik Združenega poveljstva ni hotel komentirati odložitve Plenarne seje. Prav tako ni niti zanikal ne potrdil govoric, češ da so oficirji za zvezo razpravljali o novi demarkacijski črti.
Združeno poveljstvo je snoči Prosilo danski Rdeči križ, naj Pošlje komisijo enajstih zdravnikov, ki bodo skupno z zdravniki sedmih drugih dežel nadzorovali prevzem ujetnikov iz Severne Koreje. Danski zdravniki bodo nadzorovali celotni zdravstveni sistem v zvezi s sprejemom ujetnikov. O tem so se sporazumeli že lani. Dansko skupino bo vodil dr. Tage Kri-stiansen, ki je že v Tokiu.
Švicarski poslanik v Washing-tonu je izročil snoči ameriški vladi noto, v kateri Švica ppo-roča, da ne bo sodelovala v komisiji nevtralnih dežel, ki naj bi bila sestavljena po sklenitvi Premirja na Koreji, vse dokler ne bo izjavila Južna Koreja, da se strinja s švicarsko udeležbo v komisiji. Uradni ameriški krogi ne skrivajo razočaranja nad tem švicarskim sklepom, o katerem menijo, da bi mogel zavleči sklenitev pogodbe o premirju, vendar upajo, da težave niso nepremagljive in da se bo spremenilo ali švicarsko ali južnokorejsko stališče.
V eni izmed najsrditejših bitk V zadnjih šestih mesecih so včeraj južnokorejske čete osvojile važno vzpetino na vzhodni fronti.
Poskus Južnih Korejcev, da bi zavzeli še drugo strateško točko 60 km severno od 38. vzporednika, se je izjalovil. Slabo vreme je oviralo letalske operacije nad Severno Korejo. Poročajo samo o bombardiranju ciljev ob reki Congčon. Mornariške sile Združenih narodov pa so še nadalje obstreljevale vzhodno korejsko obalo.
Uradni južnokorejski krogi so davi demantirali poročila, da namerava predsednik Sing Man Ri odpotovati v ZDA na razgovore s predsednikom Eisenhowerjem.
Poudarjajo, da želi Sing Man Ri ostati v deželi v trenutku, ko »postaja položhj tako resen«.
Novica o odhodu Sing Man Rija v Washington se je razširila
poročila iz Kesonga, po katerih bo »premirje, ki ga pričakuje ves svet, kmalu sklenjeno«.
Zaskrbljenost v OZN in ZDA
Nem York, 10. junija (Tanjug). V Organizaciji ZN so zaskrbljeni zairadi stališča Sing Man Rija, ki onemogoča sklenitev premirja na Koreji, številne delegacije menijo, da bo moralo OZN, če Sing Man Ri ne bo privolil v premirje, resno opomniti južnokorejskega predsednika vlade in ga opozoriti, da OZN odločno nasprotuje vsaki agresiji in vsakemu poizkusu nasilne združitve Koreje.
Pristojni ameriški funkcionarji zaskrbljeno ugotavljajo, da Si
•t""zuokorejsha doslednost
»Ogenj na vsakogar, ki bi kršil naš zračni prostor!«
nika, da bo Južna Koreja nadaljevala sama vojno. Omenjajo sinočnji Churchillov govor, v katerem je dejal, da bo odločna politika ZDA preprečila južnokorejsko obstrukcijo. ZDA in Velika Britanija spoznavajo, da v današnjem svetu ne more biti nobena država brez zaveznikov — tako poudarjajo v Londonu — zato ima tudi namerna akcija sedanje južnokorejske vlade, ki hoče sabotirati premirje, edino posledico — samomor.
Ameriška agencija United Press poroča, da so vsi sovjetski listi objavili na vidnem mestu
DANES PO SVETU
Zmaga opoz cije v Italiji
>Pet let vladavine strank cen-1 in meščani. Monarhist Laura, tra in sto milijonov ameriških kralj makaronov, ki je kot rim
r!  ■	t	v_• j.	_	'i. I: I  .L«	/thliulilial	Kraenntal.
dolarjev, vloženih v italijansko gospodarstvo, ni preprečilo levici, d* je dobila 1,500.000 glasov več *ot leta 1948,« pravi agencija Reuter v prvem komentarju po italijanskih volitvah. Monarhistična in reakcionarna desnica — pravi AFP — sta dosegli velik u*peh, saj sta podvojili število Blasov.
Zanimivo je. da ne eni ne dru-Bi niso dosegli uspeha na temelju kakega posebnega ideološkega Programa. (Togliati je bil pripravljen stopiti v koalicijsko Pjado 7. De Gasperijem, fašist 'Jraziani je javno hvalil De Ga-sPerijeve uspehe. De Gasperi pa le izražal priznanje Mussoliniju Za napredek v Italiji, kralj ni Podpiral monarhistov, vsi skupaj Pa imajo do Jugoslavije enako stališče. Programe so stranke na domestile z volilnim gesli. Osnovno geslo glavnega centra: Ce ve rujete n boga in če ljubite domo-D'no, volite krščanske delegate!
eva opozicija:	Glasujte proti
*Požeruhom«! Desna opozicija je okoristila lakoto posebno v južnih krajih in je namesto gesel delila makarone.
Rezultati kažejo, da so volivci "plj cenili argumente opozicije, 'o dejstvo dobi še poseben polsen, če vemo, da je tudi Vatikan lavno zahteval od katoličanov, naj volijo De Gasperija. Volilni Oidi pričajo, da so na volivce nplivale pred vsem težavne gmotne razmere. To se je posebno pokazalo na siromašnem fevdalnem ingu in med brezposelnimi kmeti
ski cesarji obljubljal brezposelnim meščanom makarone in nakup najboljšega nogometnega moštva, je najbolje izkoristil nezadovoljstvo delovnih množic.
Volitve so pokazale italijanski vladi, da volivcev ni mogoče pritegniti z zunanjepolitičnimi mahinacijami.	V.	T.
mogla Južna Koreja zavleči sklenitev premirja, 6e ne kaj hujšega. Pristojni krogi, ki proučujejo razvoj dogodkov na Koreji, sodijo, da bo prišlo do zmede in prelivanja krvi, če Južnokorejci ne bodo spremeniil svojega stališča v korist premirja.
Vojaški predstavniki pri Sing Man Riju
Seul, 10. junija (United Press). Danes so obiskali Sing Man Rija novo imenovani načelnik skupnega štaba ameriške vojske admiral Radford, poveljnik ameriške osme armade general Taylor in ameriški veleposlanik v Seulu Briggs. Menijo, da so se razgo-varjali o vprašanju premirja na Koreji.
Sing Man Rijevi načrti s Formozo
Seul, 10. junija (r). — V južnokorejski poslanski zbornici so pričeli danes popoldne razpravljati o načrtu, po katerem naj bi južnokorejska vlada sklenila zvezno pogodbo s Čangkajškovo vlado na Formozi.
Nota bolgarski vladi
Beograd, 10. junija (Tanjug). Državno tajništvo za notranje zadeve FLRJ je danes izročilo bolgarskemu veleposlaništvu v Beogradu odgovor na bolgarsko noto z dne 18. maja 1935. V jugoslovanskem odgovoru poudarjajo, da so po podrobnem raziskovanju ugotovili, da so navedbe v bolgarski noti netočne. Bolgarsko ministrstvo zunanjih zadev je v svoji noti omenilo obmejne incidente, ki so popolnoma izmišljeni, druge pa nepravilno prikazalo. Opisi v jugoslovanski noti in v njej navedena dejstva očitno kažejo, da 60 za te incidente krivi samo bolgarski obmejni organi.
Omenjena dejstva v jugoslovanski noti dokazujejo, da bolgarske oblasti ne kažejo pripravljenosti za normaliziranje stanja na jugoslovansko-bolgarski meji, temveč tudi nadalje tolerirajo takšno stanje, kar očitno dokazujejo najnovejši incidenti, ki so jih izzvali bolgarski organi. Samo v aprilu tega leta so bolgarski obmejni organi izzvali 31 incidentov. Obmejni incidenti so bili tudi v maju.
Plenum madžarskih političnih beguncev
Zagreb, 10. junija. Na razširjenem plenumu pododbora madžarskih političnih beguncev na Hrvaškem so danes razpravljali o nekaterih notranjih organizacijskih vprašanjih in objavili podatke o sedanjem položaju madžarskega naroda.
»Gospodarski in politični položaj na Madžarskem je iz dnevp v dan bolj kritičen,« je dejal tajnik pododbora madžarskih političnih beguncev na Hrvaškem Otto Somogy.
V Jugoslavijo je pribežalo doslej po nepopolnih podatkih okrog 2200 ljudi iz vseh slojev madžarskega naroda. Na Hrvaškem jih živi 600.
VLADNA KRIZA V FRANCIJI
GEORGE B1DAULT
zahleval investituro
Narodnorepublikanski prvak je izjavil, da bo zahteval od skupščine posebna pooblastila
(Od stalnega dopisnika »Borbe«)
Pariz, 10. junija. — Kot je bilo pričakovati, je deklaracija narodnorepublikanskega prvaka Georgesa Bidaulta, ki je danes zahteval investjturo, kompromis, preračunan na 'to, da zbere vladna večina vse stranke centra in desnice od radikalnih socialistov do degolistov. Kot noben kompromis, tudi ta deklaracija ni zbudila posebnega navdušenja.
Po ploskanju, ki je spremljalo posamezne dele deklaracije, lahko sklepamo, da umerjeni in neodvisni niso kdo ve kaj navdušeni nad Bidaultovo zahtevo, ki je želel dobiti od parlamenta »razširjene pravice«. Pozitivno stališče Georgesa Bidaulta do evropske armade, posebno pa njegova izjava, da bo povezana z ratifikacijo pogodbe o evropski armadi tudi usoda njegove vlade, pa ni bila nagrajena s ploskanjem v degolističnih poslanskih klopeh.
Kot že vsi njegovi predniki, je tudi Bidault opisal zelo slab položaj francoskih financ. Proračunski primanjkljaj znaša že sedaj 750 milijard frankov. Ta primanjkljaj se poveča vsak mesec povprečno za novih 50—60 milijard. Georges Bidault je predlagal reorganizacijo uprave, javne službe in nacionaliziranih podjetij, revizijo državnih nabav, boj proti odvečnemu posredništvu v distribucijski mreži, gradnjo stanovanj itd. Da bo mogel uresničiti ta finančni in
gospodarski načrt, je Bidault zahteval od parlamenta, naj mu da »razširjene pravice« za dobo enega leta.
Bidaultova vlada bi v glavnem nadaljevala dosedanjo zunanjo politiko. V Indokini je treba pospešiti konec vojne. Francosko akcijo ▼ Indokini je treba po Bidaultovem mnenju nadaljevati, »če se da, s pogajanji«. O Tunisu in Maroku je Bidault dejal: »Zagotoviti pravice in koristi Francije ter skrbeti za notranjo avtonomijo.«
Danes popoldne bodo razpravljali o njegovi deklaraciji. Od izida te razprave, posebno od odgovorov, ki jih bo dal man-dator na vprašanja zastopnikov posameznih parlamentarnih skupin, bo odvisno, ali bo dobil investituro. Po današnjem vzdušju v parlamentu bi Bidaultu ne mogli napovedovati uspeha. Kaže celo, da nima kdo ve kaj upanja. Neodvisni in kmečki poslanci niso zadovoljni z Bidaul-tovim predlogom o reorganizaciji trga in distribucije, degolisti pa se ne navdušujejo za Bidaultovo stališče do evropske armade, posebno ne za njegovo izjavo, da bo z ratifikacijo evropske armade povezana tudi zaupnica vladi. To pa praktično pomeni, da bi Bidault v primeru, če bi ne bila ratificirana pogodba o evropski armadi, najbrž razpustil sedanji parlament. Socialisti bodo glasovali proti investituri.
M. Vitorovid
P O L O 2 A J NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
Delavski nemiri in zastoj v tovarnah
Delavci pravijo, da bodo tudi oni delali v razmerju 1 : 50, kakor so jim zamenjali mezde
Dunaj, 10. jun. (Tanjug). Begunci, ki prihajajo te dni iz Češkoslovaške v MUnchen, izjavljajo, da so pekarniški delavci na Vršovicah v Pragi prenehali delati 5. junija, tako da je morala vojska peči kruh za prebivalstvo. Podtfbno se je dogajalo še v nekaterih drugih praških podjetjih, kjer delavci prav tako niso hoteli delati. Ponekod so delavci
Sprejem pri naši delegaciji v OZN
sicer začeli delati, vendar delajo malomarno in počasi (n. pr. Sokolovo in Stalingrad), češ da tudi oni delajo v razmerju 1:50, se pravi,"tako kot so jim zamenjali v naprej plačane mežde za junij.
Kot je znano, zamenjujejo na Češkoslovaškem denar v razmerju 50 starih kron za eno novo. Izjema pri zamenjavi so vsote do 300 kron, ki jih zamenjujejo v razmerju pet starih za eno novo. Denarne vloge v bankah in hranilnicah zamenjajo v različnem razmerju, in sicer od 5—30 starih
kron za eno novo. Zanimivo je, da so državne nagrade, vložene v bankah, izvzete pri teh lestvicah in da jih izplačujejo v razmerju 5 starih za eno novo ne glede na vsoto.
Begunci iz Češkoslovaške potrjujejo vesti o demonstracijah v Plznu. Begunci pravijo, da so se dogajale podobne reči tudi v Ostravi, Brnu. Bratislavi in v še nekaterih drugih mestih, kjer so uvedli obsedno stanje. V Bratislavo baje sploh ni mogoče potovati.
Nem York, 10. junija. (Tanjug) — Stalni jugoslovanski predstavnik pri OZN Leo Mates je priredil sprejem v počastitev dosedanjega ravnatelja jugoslovanskega informacijskega centra v New Yorku, Ljube Drndiča, ki se te dni vrača v domovino in novega ravnatelja Vilka Winter-
haltra, ki je nedavno prispev v	  -	..
New York. Sprejema so se ude- Vodja naše delegacije na bliž-ležili predstavniki raznih ameri- njem 16. rednem zasedanju Eko-ških organizacij, javni in kul- nomsko-socialnega sveta Organi-turni delavci, novinarji in po- zacije združenih narodov bo Leo membnejši izseljenci. Sprejem je I Mates, stalni delegat FLRJ pri bil v prostorih stalne delegacije Organizaciji združenih narodov. FLRJ pri OZN v Nevv Yorku. | Zasedanje se bo začelo 30. t. m.
PRED ZASEDANJEM EKONOMSKO-SOCIALNEGA SVETA OZN
Ustanovili bodo sklad za pomoč nerazvitim deželam
Beograd, 10. jun. (Tanjug.)
Konferenca generalštabov v Atenah
dtene, 10 junija. — Danes do-
fer
je nadaljevala delo kon-
Poldne
general
Jugoslavije, Grčije in uroije. 1 rojni vojaški razgovori , . Pj^tc/no končani. Danes in ju-j *’ h" treba pa tudi v petek poldne bodo nadaljevali delo P 1 'orrnul'ranjn sklepov. Današ j' ®*enski |jsti 7 zadovoljstvom Poudarjajo ugoden potek razgo
Z VSEH STRANI SVETA
ATLANTSKI PAKT
Preselitev letalskega poveljstva
Napol), 10. junija (Reuter) Poveljstvo letalskih sil Atlantskega pakta za južno Evropo se Je sinoči preselilo lz Firenze v Neapelj. Poveljnik letalskih sil Je Izjavil, da se Je poveljstvo preselilo lz gospodarskih razlogov, ker so v Neaplju tudi že druga poveljstva sil Atlantskega pakta za južno Evropo. Dodal Je, da bo ta premestitev omogočila tesnejše sodelovanje med temi poveljstvi.
ZDA
Ali so atomski poskusi povzrofiili slabo vreme?
Washlngton, 10. Jun. (United Press). Republikanski senator Ray Madenn je sinoči zahteval v kongresu, naj takoj sestavi komisija, ki bo raziskala, ali so atomski poskusi v Nevadi, ki so bili letošnjo pomlad, vplivali na vreme v ZDA. Dejal Je, da so ugotovili v ZDA od aprila do junija rekordno število nesreč, ki Jih Je povzročil nenadni tornado. Skupno Je bilo v minulih 70 dneh 167 takih nesreč.
Pogajanja o nafti
Washlngton, 10. Jun. (United Press) Prihodnji teden se bo začel v zunanjem ministrstvu posvet z ameriškim veleposlanikom Hendersonom o anglo-iranskem petrolejskem sporu. Zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva je Izjavil, da si bodo znova prizadevali najti možnost za poravnavo tega spora. Dodal Je, da za sedaj še ni nobenih znamenj za optimizem glede tega vprašanja. Posvet bo trajal teden dni, nato pa se bo Henderson vrnil v Teheran.
0 uvozu masla in mleka v prahu
Washington, 10. junija (Reuter) -,’redsedntk Etsenhower Je sinoči zrna gal nad tistimi člani Kongresa, ki se bore za zaščito domače industrije z omejlt^jo uvoza nekaterih Izdelkov
iz tujine. Na predsednikovo zahtevo Je Kongres sinoči ukinil prepoved o uvozu masla in mleka v prahu. Spor okrog tega vprašanja Je dvignil v Kongresu mnogo prahu, saj Je šlo za načelno vprašanje, o katerem so bila mnenja deljena. Čeprav je prepoved o uvozu masla In mleka v prahu ukinjena, pa to še ne pomeni, da bo uvoz z ZDA za te predmete popolnoma prost. Na Kongresu so sklenili, da bo predsednik za vsako leto določil količino, ki Jo bo mogoče uvoziti.
FRANCIJA
Posvet Unije
Pariz, 10. junija (United Press) — Predsednik francoske republike Vin-
po sklenitvi premirja na Koreji. Ne izključujejo možnosti, da bodo ob tej priložnosti govorili tudi o koncu vojne v indokini ter o vedno vztrajnejših
Španija Požar ali sabotaža?
Barcelona, 10. junija (AFP). Ne-
zahtevah Vietnama, Laosa in Kam- nadni požar je popolnoma uničil električno centralo v kraiu Mataro blizu Barcelone. Preskrba z elektriko in tramvajski promet sta popolnoma zastala. Oblasti so takoj uvedle preiskavo, da bi ugotovile, ali gre za sabotažo.
PORTUGALSKA
Vincent Auriol
cet Auriol namerava sklicati takoj po
bodže po popolni neodvisnosti.
VZHODNA NEMČIJA
Walter Bar tem pobegnil
Berlin, 10. Jun. (AFP). Glasilo ameriških zasedbenih oblasti v Zahodni Nemčiji »Neue Zeitung« piše, da Je pobegnil v Zahodno Nemčijo Walter Bartem, šef kabineta pri predsedniku Vzhodne Nemčije Wilhelmu Plečku. List piše, da Je Herman Mattern, predsednik centralne nadzorne komisije Enotne socialistične stranke v Nemčiji obtožil Bartena, da je dovolil v svojem stanovanju v zahodnem Berlinu sestanek Franza Dallema, ki je bil nedavno razrešen dolžnosti v politbiroju Enotne socialistične stranke, z Noelom Fieldom, o katerem pravijo, da Je ameriški agent. Bartem Je bil dolgoletni član KP Nemčije.
Politika pogajanj
Berlin, 10. Junija (United Press), predsednik vzhodnonemškega »Sveta za mir« Walter Friedrich Je sinoči izjavil, da rešitev spora o vojnih ujetnikih na Koreji potrjuje, da je politika pogajanj edina mogoča metoda za poravnavo sporov. Dodal Je, da postaja sedaj začetek pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe ter o združitvi Nemčije nujnost, ki Jo zahtevajo prebivalci obeh delov razdeljene države.
Reparacije Izraelu
Frankfurt, 10 junija (Reuter) Visoki funkcionar v zahodnonemškem odboru za reparacije je sinoči izjavil, da bo Zahodna Nemčija plačala posameznim Zidom Izraela skupno devet milijard mark kot odškodnino za nacistično preganjanje Zidov. Odškodnino bo Nemčija plačala v glavnem z blagom. V začetku letošnjega leta sta obe državi podpisali sporazum o reparacijah. Vzhodna Nemčija pa Je odklonila plačilo reparacij dr-
bermudskem sestanku sejo sveta	žavi	Izrael. Bonnski sporazum Je ta-
francoske	unije, na kateri	bodo ob-	krat	povzročil napete odnose med
ravnavali	daljnovzhodna	vprašanja	arabskimi deželami in Zahodno Nem-
glede na	nov položaj, Irt	bo nastal I čijo.
Spor z Indijo
Lisbonna, 10. junija (United Press). Portugalsko zunanje ministrstvo Je sinoči sporočilo, da bo indijska vlada jutri zjutraj zaprla svoje poslaništvo v Lisbonnl zaradi spora o portugalski posesti v Indiji. Indijska vlada Je že večkrat zahtevala priključitev te posesti k matični državi, Portugalska pa pravi, da želi obdržati diplomatske odnose z Indijo.
EGIPT
Oproščeni obtoženci
Kairo, 10. Jun. (AFP). Kairski tožilec Je oprostil vse glavne obtožence v aferi glede pošiljk pokvarjenega orodja egiptovski vojski v času vojne s Palestino. Samo dva nepomembna krivca so kaznovali z globo po 100’.' funtov. Med oproščenimi Je tudi sorodnik bivšega kralja Faruka, princ Abdah Halim ter admiral Ahmed Ba-der, bivši glavni poveljnik egiptovske mornarice.
INDOKINA
Orožje iz Kitajske
Hanol, 10. junija (AFP) Vojaški krogi sporočajo, da so dobile Ho Si Mlnhove čete pred kratkim iz Kitajske precejšnje količine težkega orožja, predvsem mtnometalce in topove. Francoskim pilotom se zadnje čase čedalje bolj upira nasprotnikovo protiletalsko topništvo, ki ga do nedavnega še ni bilo opaziti. Po nekaterih poročilih grade Ho Sl Minhove sile važne strateške ceste in večja skladišča orožja v pokrajini Južno od Hanoja. Na ozemlju, ki Je na ozemlju Ho Sl Mlnhovih sil, se baje zbirajo enote, ki so sodelovale v bojih v Valosu.
v Ženevi in bo trajalo več tednov.
Šestnajstemu zasedanju Eko-nomsko-socialnega sveta pripisujejo velik pomen, ker bodo na njem razpravljali o številnih pomembnih gospodarskih in socialnih vprašanjih. Dnevni red bo obsegal 40 točk, med katerimi so na najvidnejšem mestu razna gospodarska vprašanja, n. pr. tehnična pomoč, ustanovitev sklada za pomoč nerazvitim deželam. To vprašanje bodo, kot kaže, dokončno uredili na bližnjem zasedanju Ekonomsko - socialnega sveta, in sicer tako, da bodo ustanovili sklad, iz katerega bodo dajali učinkovito pomoč nerazvitim deželam. To bo pomemben prispevek k ureditvi velikega mednarodnega vprašanja.
Razen tega bodo na zasedanju razpravljali tudi o različnih vprašanjih v zvezi s prehodom od vojne na mirnodobno proizvodnjo, o brezposelnosti po svetu, ki se pojavlja kot posledica te preusmeritve v gospodarstvu. Razpravljali bodo tudi o socialnih vprašanjih ter o pravicah človeka in o svobodi obveščanja.
Udeležba Jugoslavije v upravi STO
zahtevajo občine v okolici Trsta
Trst, 10. junija (Tanjug). Odbor'Osvobodilne fronte slovenskega’ naroda za občino Dolina je imel sestanek, na katerem so vsi udeleženci soglasno izrazili mnenje, da bi samo udeležba Jugoslavije v upravi Svobodnega tržaškega ozemlja zagotovila Slovencem jezikovno enakopravnost, vsem prebivalcem pa gospodarsko trdnost, zboljšanje socialnega položaja in demokratizacijo javnega življenja.
Neposredni sporazum med Jugoslavijo in Italijo — so poudarili na sestanku — bi postopoma odpravil vse ovire, ki onemogočajo mirno skupno življenje Slovencev in Italijanov. S tem bi bilo Svobodno tržaško ozemlje zavarovano pred vsemi poskusi iredenti-
Svet proizvajalcev je imel prav
Ni še dolgo tega, kar je bil izvoljen v somborskem okraju Svet proizvajalcev, vendar že lahko ugotovimo, da so odborniki pri delu samostojni in da že sistematično spremljajo gospodarska vprašanja. Na zadnjih sejah so v glavnem sprejemali zaključne račune. Člani Sveta so ugotovili, da so poročila odborovih komisij preveč suhoparna, da so polna številk, manjka pa nadrobna analiza, ki bi pokazala, kako so podjetja poslovala in kako so si ustvarila presežke v skladih, za kaj bodo uporabila te presežke in zakaj so bila nekatera podjetja nerentabilna. Svet je popolnoma upravičeno zahteval izčrp-nejša poročila.
Po daljši razpravi je Svet zavrnil dva zaključna računa, in sicer račun Tovarne nogavic »Vu-klca Mitrovič« ter trgovskega podjetja »Gramag« v Apatinu. Komisija je poročala, da so ustvarili v tovarni nogavic presežek 11,6 milijona dinarjev, ni pa mogla ugotoviti, kako si je mogel tovarniški kolektiv ustvariti tolikšen presežek v skladu za plače, ko pa so delavci prejemali skoraj vse leto samo 80-odstotne plače. — Zaključni račun so odklonili. Odborniki so sklenili ponovno pregledati celotno poslovanje 'tovarne. Šele na naslednji seji so zadevo razčistili. Presežek v skladu za plače je kolektiv dosegel zaradi zvišanja cen proti koncu lanskega leta. Takratni položaj je izkoristil za prodajo zalog po znatno višjih cenah, kot so bile proizvodne. To pomeni, da presežek ni zasluga kolektiva, marveč izrednih razmer na trgu. Po teh podatkih je sklenil Svet proizvajalcev, da sme kolektiv razdeliti samo 10 odstotkov presežka, vse drugo pa prenesti v sklad za samostojno razpolaganje.
Ali je bil tak sklep sveta proizvajalcev pravilen? Ce bi ocenjevali po pravicah in dolžnostih Sveta proizvajalcev po Zakonu o ljudskih odborih, potem je napravil napako. Ce pa je izdal tak sklep zato, da prepreči nepravilne težnje podjetja, ki hoče razdeliti nezasluženi denar, potem je mogoče najti opravičilo ne glede na to. ali je v zakonu zapisano ali ne.
Ta primer kaže, da odborniki Sveta proizvajalcev v Somboru pravilno razumejo bistvo in duha zakona. Svet proizvajalcev se mora boriti za nove, socialistične odnose v delovnih kolektivih in sploh v skupnosti.	J.	Ilič
IZ PRAKSE DELAVSKIH SVETOV
Vrenie v oto ški tovarni perila
Delavke so se dvignile proti nesolidnemu gospodarjenju uprave
Že nekaj časa se šušlja v Ptuju o nepravilnostih v tovarni perila »Delta* in tudi v časopisje je prišlo o tem nekaj vesti, ki pa so bile
J.omanjkljive. Stvari so so zapletle, zato bo prav, da se o njih tudi avno razpravlja. V naslednjem priobčujemo sestavek našega ptujskega dopisnika.
da bodo napravile temu konec in da bodo, če ne bo šlo drugače, zahtevale tudi razrešitev direktorja.
Ko sta zamenjala dirigirano proizvodnjo in razdeljevanje prosta prodaja in svobodno trgovanje, je zašla ptujska tovarna perila »Delta« v težave. Glavni odbor Zveze VVI, tovarni nadrejeni organ, je krivdo pripisal tedanjemu direktorju, tov. V. F., in ga je zato zamenjal. Novi direktor se je takoj lotil ostrih ukrepov in žel z njimi precej, toda le nekaj trenutnih uspehov. Je tekstilni strokovnjak, spozna se na blago in ima tudi poslovna znanstva. Kolektiv je kmalu delil dobiček. Bilanca je pokazala več milijonov din sklada za presežke plač. Ugodna kupčija, ki je trajala do letošnjega januarja, je omrtvila delavski svet in upravni odbor, ki sta vse prepustila direktorju, sama pa sta se le redko sestala. Direktor pravi, da je bil prisiljen govoriti sam, ker so bili člani delavskega sveta pasivni. Direktorjevi ukrepi so bili sunkoviti: zdaj se je zagnal v pretiruno kopičenje zalog, zdaj spet se je lotil korakov, ki so povzročali hudo kri.
Toda poslovanje je bilo precej špekulativno, uprava je cene nenehno spreminjala, zaupanje kupcev je začelo plahneti. Revizija je ugotovila utajo prometnega davka in čudno nabavljanje dolarjev. Zunanji blesk prvih mesecev gospodarjenja novega direktorja je začel bledeti. Delavke so začele razmišljati o izsledkih revizije. Spoznavale so, da vodstvo ne dela prav in so sklenile,
BUREN OBČNI ZBOR
Direktor in njegovi somišljeniki so začutili odpor delavstva. Iskali so ljudi, ki so po njihovem mnenju hujskali delavce. Kolektiv se je razdelil: na eni strani so bili vsi, ki so bili kakor koli sokrivi za nepravilnosti, na drugi strani pa delavstvo, ki je zahtevalo, da se stvari razčistijo in da postane direktor le organ delavskega upravljanja, ne pa samostojen gospodar podjetja. Prvi udar so pripravljali delavci z volitvami sindikalnega odbora.
Na občnem zboru so delavke napadle nepravilnosti in zahtevale, da vodijo podjetje organi delavskega upravljanja. Delavstvo je na volitvah zmagalo, izvoljen ni bil niti en kandidat z direktorjeve strani. Tudi direktor je bil pripravljen. Žigosal je nepravilnosti delavcev, zlasti slabo delo v šivalnici. Delavke so povedale svoja stremljenja in poudarjale, da morajo državna podjetja prva odvajati državi določena denarna sredstva, nikakor pa jih ne smejo utajevati.
Po občnem zboru je že kazalo, da bo zavladalo v tovarni znosno vzdušje. Direktor je začel poslušati mnenja delavstva. Tedaj pa je z razveljavljenjem občnega zbora sindikalne podružnice prišel nov sunek proti delavkam.
Ali bodo brez inženirjev?
V nekaterih podjetjih se branijo mladih inženirjev, namesto da bi jim omogočili, da bi svoje teoretično znanje koristno prepletli s praktičnim
Ker so se mladi inženlrji-kemlki pritoževali, da v podejtjih pogosto ne razumejo njihovega položaja in pomena v industriji, je Društvo kemikov Srbije Bklioalo sestanek, na katerem je pregledalo takšne primere.
Podjetja pogosto nočejo sprejeti mladih inžernirjev, čeprav nimajo dovolj usposobljenih kadrov, ker menijo, da bodo tako prihranila pri plačah.
Nekateri celo menijo, da je treba podjetjem omogočiti, da ne bi plačevala akumulacije od plač mladih strokovnjakov, ki so na stažu, ker bi tako dobili vzpodbudo za njihovo nastavitev.
Pokazalo se je, da je teoretično znanje, ki si ga pridobijo mladi inženirji in tehniki med šolanjem, v
ZcbottO, fOAenjski
Pred proslavo 11. obletnice Ko krškega odreda
V soboto ln nedeljo — 13. in 14. Ostali borci so so potem vključili v junija —bo v vznožju Storžiča, v Go- druge partizanske enote Gorenjske, ričah pri Solniku, proslava 11. oblet- Od avgusta 1944. leta so po vsej nioe Kokrškega odreda.	Oorenjskl	operirale enote Gorenjskega
Kokrški odred je začel rasti iz °dreda- kl 3® modtem tako n“ra,®1’1d* Kokrške čete. katere jedro se Je ro- a« 3° ™zdelil v nove formacije. Polet, dilo v Šenčurju. V estri zimi 1941/42 !»«■ leta je nastala prva Gorenjska je četa doživljala hude dni, a kljub temu vztrajno rasla. Sredi aprila 1942 je štela že 52 borcev ln izvršila več akoij, ki so Nemce hudo vznemirjale.
Najbolj pa Jih je razdražila akcija v Zg. Brnikih, ko so partizani ubili tri Nemce in razbili v gostilni še Hitlerjeve slike.
Tedaj, po tej akciji, je prvikrat močno zapokalo v Udinborštu, kamor so navalili Nemci z močnimi silami 16. In 17. aprila. Ceta je tu imela pet mrtvih, hkrati se Je odigrala v podzemeljski Jami pri Okroglem nepozabna herojska tragedija 18 borcev, ki so si rajši sami vzeli življenje, kakor da bi prišli živi Nemcem v kremplje.
Ceta se je potem zopet zbrala, okrepila z novimi borci, prešla spet v ofenzivo, in 18. junija Je bil ustanovljen 11. bataljon, imenovan Kokrški. Medtem pa je štab 1. grupe odredov s komandantom Gregorčičem na čelu že postavil prvi štab novega Kokrškega odreda. Za komandanta Je
bil imenovan Matevž Kovač-Toinaž,	Ivan Bertoncelj - Johan
za politkomisarja pa Ivan Brtoncelj prvj komisar Kokrškega odreda Johan.
Ta odred ima za seboj slavno zgo- brigada Prešernova, poleti 1944 pa so dovino, doživeto v posebnih gorenj- nastali novi odredi: škofjološki, Jeso-skih pogojih. Okupator je 1942. leta niško-bohinjski ln Kukrški. Tako je ta hotel na vsak način likvidirati osvo- odred znova zaživel. Svojo pot ua Go-bodilno gibanje. Ko so na Dolenjskem renjskem je zaključil z osvoboditvijo iu Notranjskem že nastajale prve naše strašne mučilnice v Begunjah, potem brigade, so gorenjski partizani bili pa je krenil čez Karavanke pomagat boj za svoj obstoj. Tako je ravno ta. tlačeni Koroški.
Kokrški bataljon, sprejel nase veliko Vsa partizanska Gorenjska se znto breme: v septembru je čez 6000 po- pripravlja na ta praznik, da ob sre-dlvjanih Nemcev navalilo nanj v Čanju s še živimi soborci oživi spo-ITdinborštu. V hodih bojih je bil ba- mine na mrtve, da se sreča z vsemi taljon razbit. Bilo je čez 40 mrtvih, ki so kakorkoli pomagali in sodelo nekaj partizanov pa je bilo ujetih, vali z njegovimi borci. Ivan Jan
splošnem zadovoljivo, precej pa jim primanjkuje praktičnega znanja in izkušenj. Sole bi mogle deloma dopolniti to praznino z ustanavljanjem poizkusnih oddelkov, z aparati ln pripravami za osnovne neorganske in organske operacije v kemični industriji. Ker pa doslej nimajo materialnih sredstev, bi jih morali dobiti iz proračunov in iz gospodarstva, ki je tudi zainteresirano na kadrih.
Tudi kadre je treba preskrbeti z najnujnejšo strokovno literaturo v posameznih podjetjih, zagotoviti občasne stike s podobnimi Industrijami doma in na tujem, prirejati posebne tečaje, organizirati ekskurzijo itd. Ne gre pa zgolj za mlade inženirje in tehnike kemične stroke, marveč Je ponekod tudi napačno gledanje na tehnične kadre tudi na splošno. Krivo je tudi obrtniško pojmovanje Industrije. Mislimo namreč samo na proizvodnjo, ne pa tudi na projektiranje ln na priprave, od katerih je odvisna uspešna proizvodnja.
Skupina inženirjev je naštela nekaj primerov v odboru za gospodarstvo Srbije, ki to očitno potrjujejo. Podjetje »Miha Marinko« v Sloveniji ima na 300 delavcev v konstrukcijskem biroju 71 strokovnjakov in prav zato uspešno konkurira in duši večja podjetja. V »Jastrebcu« se je prej pripetilo, da »o konstrukcijski biroji skrčili, »Litostroj« pa Je te strokovnjake odprtih rok sprejel. Podjetje »Potisje« nekaj časa ni imelo nobenega inženirja in zato še zdaj čuti posledice itd.
Nekatera društva inženirjev in tehnikov nameravajo po strokah sklicati širša posvetovanja, na katerih bi sodelovali tudi predstavniki delavskih svetov in upravnih odborov, da bi se o teh vprašanjih podrobneje pogovorili.
»CE NE BOSTE UBOGALE, BOMO PRESELILI TOVARNO« Dva dni po občnem zboru je prišel v tovarno tajnik Republiškega odbora sindikata tekstilcev in po razgovoru z direktorjem, prejšnjim predsednikom sindikata, sekretarjem organizacije ZKJ, delovnim predsednikom občnega zbora in komercialnim šefom obsodil občni zbor, češ da je to anarhija in da je treba občni zbor razveljaviti. Delavkam je dejal, da so izrabile zbor za osebna obračunavanja in da morajo ubogati, sicer bodo tovarno prestavili kam drugam. Po njegovem odhodu je triumfirala direktorska stran. Na javnem sestanku članov ZKJ je napadla ljudi, ki so po njenem mnenju hujskali delavce, Francu Vučaku pa je zapretila s kaznijo.
DELAVSKI SVET SE JE POSTAVIL NA NOGE Posvetovanja s sekretarjem okrajnega komiteja, tov. Jožetom Tramškom je delavke okrepilo v prepričanju, da so na pravi poti. Naknadne volitve sindikalnega odbora in delavskega sveta so pokazale voljo delavstva. Nova predsednica delavskega sveta, tovarišica Marija Jurgec je zahtevala, da prihaja na sejo direktor (poprej je direktor pošiljal svojega zastopnika), da sliši mnenja in da izpolnjuje sklepe delavskega sveta.
Šele sedaj so se popolnoma razgalile slabe strani lanskoletnega poslovanja. V tovarni se je nakopičilo blago, ki ne gre v denar. Zaloge so se nabrale v večji meri, kakor dovoljujejo krediti, komerciala je več nabavljala, kakor prodajala. Grosisti štejejo tovarni v zlo čudno izpreminja-nje cen, zamerijo ji prodajo s popusti detajlistom, detajlisti pa se pritožujejo zato, ker je tovarna prodajala s popustom blago tudi neposredno sindikalnim podružnicam. Zato bodo morali napeti delavski svet, upravni odbor, direktor in celoten kolektiv vse sile, da si bodo pridobili nazaj ugled in premagali težave, v katere je podjetje zabredlo.	V.	C.
SPOR V ZAJACI
Zajača, 10. jun. Po prijetni vožnji skozi Štirsko dolino se nam odpre pogled na Gučevo rudniško kolonijo in jaške po pobočjih. Nehote se nam vsili misel, da je v tej bogati in lepi pokrajini vse prijetno in dobro.
Rudarji so prisrčni ljudje. Ponosni so na svoje uspehe in radi pripovedujejo o tem, kuko so trikratno povečali pridobivanje antimona in zgradili nove flotacije v Brasini. O razmerah v Zajači in medsebojnih stikih pa neradi govore.
Udeležili smo se slavnostnega sestanka celotnega kolektiva. Stari delavski svet bo izročil upravljanje podjetja novemu. Pričakovali so zanimivo diskusijo.
Med volitvami so člani zahtevali, naj bo predsednik spet elek-tromehanik Ratomir Trost, odklonili pa so vse ravnateljeve predloge. Tedaj še nismo vedeli, da je bilo to pravzaprav nadaljevanje starega spora.
Kmalu je dopisništvo »Borbe« prejelo članek nekega zajačarske-ga delavca, ki govori o krivicah v rudniku. Zopet smo odpotovali v Zajačo. Pogovori s tamkajšnjimi ljudmi so bili zelo težavni. Postopoma pa smo spoznali položaj. Pred letom dni je bil delavski svet popolnoma podrejen ravnatelju podjetja. Vse so že vnaprej pripravili, svet je moral le kimati. Ko pa je bil za predsednika izvoljen Ratomir Trost, se je stanje izpremenilo. Trost se je trudil, da bi bil delavski svet v odločitvah manj odvisen. Ravnatelj Luka Dereta pa je hotel delati po starem kopitu. V kolektivu so nastajali spori. Trosta podpira večina delavcev, ker skrbi za koristi podjetja. Nasprotuje mu le del uslužbencev in voditeljev.
Ravnatelj je hotel upogniti odločnega predsednika delavskega sveta. Upravni odbor, v katerem so bili njegovi privrženci, ga je podpiral.
Tako so sestavili verigo, ki naj kroti ostale. Manjkal ji ie le še en člen: predsednik delavskega sveta. Ta pa se je bil odločil, da bo verigo pretrgal. Kasneje se je pokazalo, aa za to ni imel dovolj moči. Čeprav mu člani sveta pri-
trjujejo, se ga nn konferencah ne upajo podpreti. Navadno molče. Trost pravi, da je hotel izpolniti sklepe šestega kongresa. Upa, da bo pri tem morda uspel kdo drug, če so njemu preprečili. Odpor kolektiva proti samovoljnosti manjšine je dosegel vrhunec na banketu, ki so ga pripravili pred odhodom tehničnega ravnatelja podjetja. Banket so organizirali, ne da bi upravni odbor in delavski svet o tem kaj slutila. Ravnatelj, ki so mu priredili banket, ie vedno škodoval podjetju, stalno pa ie zahteval večjo plačo. Na banketu mu je predsednik sindikalne podružnice podaril uro kot darilo kolektiva, ne da bi kolektiv o tem kaj vedel. Kupil ga je z denarjem sindikalne članarine. Medtem pa leži deset tovarišev v ambulanti, ki so potrebni materialne pomoči.
Delavci so bili ogorčeni in so poslali protest delavskemu svetu. Izjavili so, da ne priznajo stroškov banketa. Protest je podpisalo 80 delavcev. Voditelji podjetja so se vznemirili in zasnovali nenavaden načrt.
Najprej so sklicali sestanek komiteja Zveze komunistov. Med njimi je bil Trost. Moral se je boriti sam proti vsem. Ravnatelj je kritiziral njegovo »nepravilno pojmovanje« delavskega samoupravi ian ja. Trost je ogorčen položil člansko izkaznico Zveze komunistov na mizo in jo hotel vrniti. Komite je zahteval, da ga mora Trost odslej ubogati. Trost je tedaj odstopil. Komite je s tem dosegel, kar ie hotel. Ravnatelj je pred kolektivom izjavil, da mora Trost na zdravljenje in mu izbral namestnika. Predlagal je seveda enega svojih pristašev.
Odtlej v Zajači molče in čakajo. Rudarji neradi govore. Pravijo, da ne smejo odkrito reči, kar mislijo. Potrebovali bi več takih Trostov, da bi izpremenili nevzdržno stanje.
Ko smo se v deževnem vremenu vračali iz Zajače, smo ob odhodu iz rudnika videli nad vrati z velikimi črkami napisano geslo: »S socialistično demokracijo krepimo delavsko samoupravljanje!« Rudarji iz Zajače molče.
Ljubomir Zunič
Trinajsta plača in zaključni račun
Po bančni evidenci bi morali inuiti presežek, pa so imeli izgubo. Delili so dobiček, ko bi morali dobiti le 80 odstotkov plače
Navadno zabavljajo čez Narodno banko, če njena evidenca s svojimi pokazatelji ugotovi, da ima to ali ono podjetje manjše dohodke kakor trdi. Tedaj privlečejo iz knjigovodstva razne račune, ki dokazujejo nasprotno. In često se zgodi, da imajo kal-kulanti podjetja prav. Kaj pa, če banka izkaže večji dohodek?
Minulo soboto smo lahko slišali v Zavodu za planiranje v Beogradu zanimiv primer, ki se je pripetil v sladkornih tovarnah. Banka je ugotovila, da imajo ta podjetja znatno večji dohodek, kakor so pričakovala. Nastali so znatni presežki za razdelitev, tako da so kaj lahko izplačali trinajsto plačo.
Sladkorna tovarna v Zrenja-ninu, ki je bila nedavno vključena v kombinirano živilsko industrijo, je to takoj tudi storila. Ves kolektiv je dobil po eno plačo več. Nekateri delavci so se zelo začudili, od kod tolikšen zaslužek, ker so lani zaradi manjšega pridelka sladkorne pese izpolnili plan samo 37-odstotno! Toda uprava podjetja je bila boljši ekonomist kakor planerji. Njena kalkulantska roka je našla tudi tisto, česar banka ni vedela.
V Bosni letina dobro kaže
Računajo, da bodo letos v Bosni pridelali nad 17.000 vagonov sliv
8arajevo, 9. junija.
Zadnja dni so se kmetijski pridelki skoraj po vseh krajj^h Bosno in Hercegovine znatno pocenili, Letina kaže zelo dobro. Kmetje samo So čakajo, da bi nehalo deževati in da bi posijalo toplo »once, pa bo kmetijskih pridelkov, zlasti sadja In sočivja-obilo. V ljubuikem okraju že žanjejo ječmen in zgodnjo pčenioo.
V Sarajevu je bila včeraj konferenca o pripravah na letošnje obi ranje sadja. Strokovnjaki računajo, da bo letina dobra ln da bodo kmetje v Bosni pridelali nad 17.000 vagonov sliv. Na konferenci so predlagali cene za slive od 8 do 12 din, za suhe Pa 50 do 60 din kilogram. V več okrajih so že pripravili embalažo za slive ln kotle za kuhanje pekmeza.
Ceno kmetijskih pridelkov »o zelo različne. V nekaterih krajih so za
30 do 40% nižje kakor v drugih. Dragi so kmetijski pridelki zlasti v Sarajevu, Vareču. Zenici, Novem Travniku in nekaterih drugih mestih. Krivo jo trgovinsko omrežje in špekulacija z višjimi cenami. Podjetja »Bosna Plod«, »Povrčar« in dtuga so odklonila ponudbe zadrug ln držav nih trgovinskih podjetij Iz Hercego vlne, da bi kupovala sočivje in sadje, ker jim cene ne ustrezajo, čeprav so malone za 50% nižje od cen, po katerih te pridelke prodajajo v Sara jevu in drugih industrijskih središčih V Hercegovini so včeraj proda jali mladi krompir po 35 do 45 din, v Sarajevu po 60 do 80, v Boraniji po 50 do 70 din. črešnje so bile v Sarajevu po 40 do 70 din, drugod pa po 20 do 25, marelice drugod po 60 do 70, v Sarajevu pa po 100 do 120, ovčje meso v Sarajevu po 160 do 200, drugod po 150 do 160 Itd.
Tovarna je imela iz proizvodnje leta 1951 velike rezerve sladkorja, tako imenovane zaloge, ki jih je prodala leta 1952. In tako je nastal denarni presežek. Plačni sklad je narasel. Izplačali so trinajsto plačo v skupnem znesku 4,500.000 din. Direktor se sicer s tem ni strinjal. Toda kaj se je zgodilo potem?
Ko so v taistih kolektivih sestavili zaključne račune, so videli, da so kalkulanti ocenili rentabilnost poslovanja v glavnem po zalogah blaga oziroma po prodanem sladkorju še iz leta 1951. In napravili so drugo bilanco: zaslužili niso niti polne plače, marveč samo 80 odstotkov (!), ostali denar pa bodo morali vrniti.
Včeraj so predstavniki tovarne v Zrenjaninu prispeli v Beograd, da bi intervenirali. V kolektivu se kesajo, da so pohiteli pojesti presežke, preden so vedeli, da so res njihovi.
Zaključni računi so pokazali tudi naslednje napake v podjetjih: Solarna pri Tuzli ima za 33 milijonov embalaže. To pa ne v knjigovodstvu, ne v zaključnem računu ni izkazano. Kam bi torej šel ta denar, da ni evidentiran? Po gradbenih podjetjih naletimo tudi na čisto profitarske težnje: da prikazujejo prihranek gradiva izključno v razliki cen (kupijo ceneje, zaračunajo pa draže in več po količini, ker so investitorji še zmeraj navajeni na dozdevne kredite — država plača, in to slabo kontrolirajo).
Jugoslavija razstavlja lesne izdelke v Trstu
Ljubljana, 10. junija. — Razstave lesa in lesnih izdelkov v Trstu, ki bo ob velesejmu, se bo udeležila tudi naša država. Naš izložbeni prostor bo obsegal 172 kvadratnih metrov. Jugoslavijo bodo zastopala naj večja lesna podjetja Hrvuške in Slovenije, ki nodo razstavila neobdelan, gradbeni les, oglje, lesno volno, lesno embalažo, galanterijo, pohištvo in druge izdelke, kakor vezane plošče, panel plošče, parkete in eterična olia. Razen Jugoslavije bosta izmed evropskih držav razstavljali samo Avstrija in Nemčija.
Vse to večinoma odkrivajo zaključni računi. Hkrati pa kažejo, da je nadaljnja družbena evidenca v banki nevzdržna Zato se obeta nov način obračunavanja s skupnostjo. Podjetja bodo obračunavala s komuno na podlagi lastnega knjigovodstva, in sicer najbrž od prihodnjega meseca.
TURIZEM SLOVENIJE V ŠTEVILKAH
V 123 turističnih krajih Slovenije je na razpolago skupno 7465 postelj. Na prvem mestu je Bled z 899 posteljami. Sledi Rogaška Slatina z 851 posteljami, medtem ko je Ljubljana na tretjem mestu z znatno manjšo zmogljivostjo — 493 postelj. Po vrsti potem sledijo: Bohinj, Slatina Radenci, Maribor. Dobrna, Kranjska gora, Celje, Dolenjske Toplice, Postojna itd.
Tudi po cenah za prenočišča se »odlikuje« Bled (vsaj v tej sezoni), kjer stane prenočišče od 90 pa do 500 dinarjev, medtem ko so najvišje cene v Mariboru in Ljubljani 330 dinarjev za eno noč. Cene prenočišča v Rogaški Slatini, Radencih in Dolenjskih Toplicah se gibljejo od 150 do 240 dinarjev. Prav tako pripada prvo mestu Bledu v cenah za dnevni pension, in sicer od 500 do 1100 dinarjev. V Mariboru se cene pensiona sučejo od 350 do 900 dinarjev, v Ljubljani od 690 do 700 dinarjev, medtem ko znaša pension v vseh ostalih turističnih krajih od 500 do 700 dinarjev.
Za planince pa je na razpolago v vseh naših gorah in hribih 94 postojank s skupno 3160 ležišči. Najbolj so v tem preskrbljene Julijske Alpe, na katere odpade nad 45 odstotkov prenočišč, in sir cer 1406 ležišč v 40 domovih. Slede Savinjske Alpe z 19 postojankami in 845 ležišči, zatem Pohorje z 11 postojankami in 308 ležišči, na četrtem mestu pa je Zasavje s 7 postojankami in 305 ležišči. Tudi glede na posamezne predele Slovenije je razvidno, da je na prvem mestu Gorenjska, medtem ko ima Dolenjska samo 4 postojanke (dve na Gorjancih, ena na Kasletu in smučarska koča °8 Dobencu), kar je le dva odstotka od skupnega števila ležišč v pla' ninah Slovenije.	K.	M.
PET MINUT Z GERHARDOM KRAUSEJEM
»EVROPA VAS PREMALO P0ZNA“
Z RAZSTAVE V NARODNI GALERIJI
Kakor smo le poročali, se te dni mudi v Jugoslaviji znani nem-Iki muzikolog in docent hambur-Ike Visoke Sole za glasbo g. Oer-
hard Krause. Zaslužnega popularizatorja naSe kulture v zahodni Evropi je obiskal naS sodelavec in mu zastavil nekaj vprašanj.
■»Gospod Krause, kakšna je Vaša sodba o sodobni nemški glasbi?*
V današnji nemški glasbi vodi Bavarska s svojimi tremi skladatelji Carlom Orffom, čigar »Car-rnina burana« sem posnel na trak in nedavno predvajal na Norveškem, zdaj pa tudi v Mariboru in v Ljubljani, nadalje Wernerjem Egkom in Karlom Amadeusom Hartmannom; slednji je neoklasi-cist par excellenee. Boris Blacher je postal ravnatelj berlinske Akademije za glasbo in sodi hkrati z omenjenimi med najbolj vidne predstavnike nove nemške glasbe, ki razvija svoj lasten stil, v katerem je mnogo srca in glasbene problematike. Najzanimivejša opera v Nemčiji je danes v Hamburgu. Vodi jo dr. Giinther Rennert. Ob tej pa Komična opera v Berlinu pod vodstvom Walterja Fel-sensteina, najočarljivejša Opera Nemčije.
»V čem je, gospod profesor, cilj oašega sedanjega potovanja po Jugoslaviji?<
Cilj moje sedanje poti bi bil v naslednjem: čim bolj prodreti in spoznati značilnosti jugoslovanske in slovenske kulture, predvsem glasbeno, gledališko in filmsko umetnost, o kateri ve današnja Evropa mnogo premalo. Čutim kot prijetno nalogo, da s svoje strani pripomorem k temu, da bi bila kultura vaše dežele daleč naokrog bolj upoštevana kot doslej.
»Zdaj se mudite že drugič oziroma tretjič v naši državi. Gotovo ste si medtem pridobili določen vpogled o našo domačo glasbeno proizvodnjo?* Ljubljano sem obiskal po zadnji vojni sedaj drugič. Z velikim veseljem moram povedati, da je name napravila zelo dober vtis nova uprizoritev »Rigoletta« v vaši Operi, prav tako pa koreografska kultura in natančno delo gospe Bravničarjeve, ki vodi baletno šolo. Zdi se mi, da sem v njenih učencih in učenkah odkril malega Sergea Lifarja. V Mariboru sem poslušal Dvorakovo »Rusalko« pod vodstvom dirigenta Cirila Cvetka in videl premiero Molierove komedije »šola za žene« v zelo prepričljivi inscenaciji. O tem bom poročal v raznih kritikah in predavanjih na Akademijah, v gledališfco-znanstvenih seminarjih, v radiu in drugod.
»Kot nam je znano, ste si pridobili mnogo zaslug s popularizacijo naše glasbe o tujini. Ali mi lahko poveste, kako sprejema tuja glasbena publika dela naših skladateljev?* Zame je bilo zanimivo, ko sem opazoval tako na Norveškem kot na Danskem, v Nemčiji in v Posarju, s kakšnim zanimanjem je
publika poslušala jugoslovansko in slovensko glasbo. Predvajal sem odlomke iz del skladateljev Osterca, Bravničarja, Uroša Kreka, Marjana Lipovška, L. M. Škerjanca. Prvikrat sem predaval tudi v britanskem Information Centre v Kolnu o jugoslovanski glasbi. Izražena je bila želja poslušalcev, da se bolje seznanijo z
G. Gcrhard Krause
njim neznano glasbo. Tridi se bom v raznih evropskih državah zavzel za to, da n. pr. slovenske kulturne in dokumentarne filme
»Bela krajina« in »Postojna« spoznajo drugod po svetu. V tem smislu sem se že razgovarjal na Svetu za prosveto in s Triglav-filntom, da bi filme sinhronizirali v nemščino.
Moja prizadevanja gredo tudi v smeri kulturne izmenjave. Tako upam, da bosta kmalu lahko govorila v radiu Saarbrii-cken dr. Bratko Kreft in dr. Dragotin Cvetko. Tudi Komorno gledališče v Aachenu je na moje priporočilo povabilo tja Bratka Krefta. Tu naj bi potem to gledališče gostovalo z Brannerjevo
igro »Bratje in sestre«. V smislu kulturne izmenjave naj bi obiskali Jugoslavijo še dr. Rudolf Michl, Sanrbriicken in dr. Hel-muth Tierfeldor s svojim spod-njesaškim deželnim orkestrom. V tem smislu bom prihodnje dni vodil razgovore z Jugokoncertom v Beogradu.
Letos v decembru pa si bom vzel ves teden časa, da bom obiskal Slovenijo, medtem pa upam, da bom v raznih deželah imel že marsikatero predavanje o vašem glasbenem in gledališkem življenju.	France	Novšak
Mednarodne delfske igre
V tretjem letu 15. otimpiado se bodo prvič načele svetovne glasbene priredil tve pod gornjim naslovom, ki se bodo potlej letno vrSiJe v rasnih mestih. Prva prireditev tega imena bo od 28. maja do 17. junija 1954 v Dtis-seldorfu v Nemčiji in bo posvečena vokalni glasbi. Priprave so ie sedaj v polnem teku. Vodi jih duša cele organizacije Heinz Ortner, ki je glavni tajnik mednarodnega delfskega odbora. Namen teh prireditev je, učvrstiti zveze med naredi s pomočjo glasbe in medsebojnega spoznavanja umetnosti posameznih narodov. Ta odbor jp v neposredni zvezi z olimpijskim Športnim odborom:	njegov
ustanovitelj je imenovani Heinz Ortner, predsednik pa Marcel Cuvel-ller. generalni sekretar UNESCO. — Predsednik umetniškega senata jp skladatelj lldehrando Pizetti, predsednik akademije Sv. Cecilije v Rimu. Celotni glasbeni senat, ki bo pregledal vsa vposlana dela. določil spored prireditev in odhral nastopajoče, sestoji iz svetovno znanih glasbenikov, ki zastopajo svojo države. Tako najdemo med njimi imena Kurt At-terherg (Švedska), Adrian Iloult (Anglija), Karl Rflhm (dirigent dz Avstrije). Anron Copland (ZDA). Arthur Honeggor (Svlca), Andrč Jollvet (Fran, cija), Darlus Mllhaud (ZDA), Giinther Ramln (Nemčija), Ricardo Vllla-Lobos (Brazilija) in mnogo drugih.
Delovni načrt odbora je ogromen, saj žpli obseči vse kontinente in države prav v smislu olimpijskih iger
Generalni plan obsega štiri prireditvena leta. Prvo bo v Diisseldor-fu 1954. m se bo imenovalo »Leto vokalne glasbe«. Tu bodo tekmovanja pevcev-solistov in zborov s cplega sveta: vsak zmagovalec bo prejel poleg predvidene denarne nagrade tudi olimpijske diplomo in kolajne, v smislu kategorije, v kateri tekmuje. Od zborov so pripuščeni k tekmovanju mešani, moški, ženski in otroški zbori, s spremljavo in brez nje; madri-galni zbori in zbori zamorskih duhovnih pesmi.
Se jeseni istega leta se bo začelo »Leto instrumentalne glasbe« s sedežem v New Yorku, kjer se bo prav tako zbralo nešteto instrumentalistov, pa tudi najboljših komornih in orkestrskih ansamblov celega sveta. Poletje 1955 bo prineslo prireditve novih skladb in plesov, ki bodo v Pari,Zn; slednjič bo festival v letu 1956 namenjen cerkveni glasbi v Salzburgu ob 200-letnici rojstva W. A. Mozarta.
Mednarodni delfski odbor razpošilja prospekte in vabila k sodelovanju in zbira podntke o skladateljih in reprodubtivcih, ki bodo prišli v poštev za te prireditve. Posebne prijavnico prejme lahko vsakdo od generalnega sekretariata.
V viteški dvorani mariborskega muzeja je bila v nedeljo dne 7. junija skromna, a pomembna proslava dveh mariborskih kulturnih institucij: 50-letnice Zgodovinskega društva in Studijske knjižnice.
Svečanost je potekala tudi v znamenju	proslave	60-letnice
upravnika Študijske knjižnice prof. Janka Glazerja, kateremu je prof. Alfonz Gspan izročil diplomo za častnega člana Slavističnega društva v Ljubljani.
*
Na kongresu knjižničarjev, ki je zdaj za nami, se je največ govorilo o problemu ljudskih knjižnic, pri čemer so se tudi pokazali nekateri različni pogledi in mnenja diskutantov. Delegat tov. Polužanski iz Novega Sada se je kritično ozrl na poročilo zvezne uprave, ki ji je očital premajhno skrb in brigo za ljudske knjižnice. Isti delegat je tudi predlagal, da bi bodočo upravo sestavljala polovica članov iz ljudskih knjižnic, polovica pa iz znanstvenih. Dokaj ostra debata, ki se je nato razvila, pa ni prinesla kakšnega plodnejšega zaključka.
Sele razpravo naslednjega dne,
ki se je razvila po referatu tovarišice Roze Mencin o aktualnih problemih knjižničarstva, lahko imenujemo res plodno, ker je prinesla tudi določene rezultate in sklepe. Tako je bilo med drugim rečeno, da morajo ljudske knjižnice postati poleg šol in drugih vzgojnih ustanov tudi del splošne vzgoje vseh naših ljudi. Diskutanti so se tudi ostro izrazili proti razni plaži, ki prihaja danes med ljudi, posebno proti raznim nekvalitetnim stripom za mladino. Knjižnice, ki jih imamo danes, bi morale imeti dvojne oddelke: enega za odrasle, drugega za mladino in pionirje. Dalje je bilo v razpravi tudi poudarjeno, da nimamo primernih knjig za tisto vrsto ljudi, ki razen šolskih knjig ni imela nobenega drugega čtiva v roki. Delegati so tudi razpravljali o samoupravljanju knjižnic. Tu je eden izmed delegatov svetoval, da bi v upravnem svetu knjižnice sodelovali najbolj aktivni bralci, katerih pa v svet ne bi imenovali, temveč volili. Kongres je tudi pozdravil iniciativo slovenskega republiškega društva knjižničarjev za sprejetje Zakona o ljudskih knjižnicah, ki se trenutno nahaja v raz-
pravi Zakonodajnega odbora slovenske Ljudske skupščine.
V nadaljevanju kongresa sta dva delegata imela referat o samoupravljanju knjižnic ter o nabavi tuje literature (dr. Mirko Rupel). Kljub temu, da je bilo razpravljanja o samoupravljanju knjižničarskih ustanov kar precej, pa vendar kongres ni prišel do kakšnega konkretnega sklepa. S sprejetjem resolucije, ki obsega naloge Zveze za dobo do naslednjega kongresa, ter z izvolitvijo nove uprave, ki bo imela svoj sedež v Zagrebu, se je kongres zaključil.
Zvečer je MLO Maribor priredil delegatom prijeten družabni večer v restavraciji hotela Orel.
Delegati so iz delavskega Maribora odnesli najlepše vtise. Med drugim so si ogledali tudi mariborsko Študijsko knjižnico, knjižnico KUD »Jože Hermanko« in Delavsko knjižnico, prisostvovali so predstavi »Tosce« v Operi ter sl ogledali mariborski Muzej.
Takoj po zaključku kongresa je nekaj delegatov, med njimi dr. Mirko Rupel in tov. Roza Mencin iz Slovenije, odpotovalo na Dunaj, kjer bo mednarodno posvetovanje knjižničarjev.	—š.
Maksim Gaspari: Fred zidanico, 1936
0 koncentraciji filmske proizvodnje
Izjave slovenskih kulturnih in filmskih delavcev
Domači trg je premajhen, da bi sploh kdaj lahko računali na rentabilnost domačega umetniškega in kratkega filma. To velja za vse države sveta razen morda ZDA. Logično je tedaj, da moramo s svojimi izdelki prodreti na svetovni trg, da tako postopoma zmanjšamo breme izdelave domačih filmov, ki so do sedaj živeli izključno od dotacij.
Na svetovni trg pa pridemo samo z dobrimi izdelki. Ker je naša domača filmska industrija še premlada, da bi si že pridobila dovolj industrijsko-obrtni-škega znanja, kar je prvi pogoj za kvaliteto filma, iščemo sedaj pota in načine- kako usposobiti naš film za svetovni trg. Eden takih prijemov je izdelava filmov v koprodukcijah, ki so v povprečju same po sebi rentabilne. Obenem s finančnim efektom (ob pridobivanju znatnih zneskov deviz za državo!) pa v takem sodelovanju s tujimi strokovnjaki izšolamo naš domači kader (tehnični, organizacijski, umetniški, igralce itd.) Hkrati spoznavamo najmodernejšo tehniko in jo z devizami, pridobljenimi z lastno močjo, spopolnjujemo, kar je spet eden glavnih pogojev za ceneno in kvalitetno delo (črno-beli, barvni, 3-D filmi).
Ker se kolektiv »Triglav-filma« zaveda, da mora s svoje strani storiti vse, da obdrži slovenski film, a da pri tem ne bo odvisen izključno od državne blagajne, je letos stopil v stike s tujci in ima prve poskuse že za seboj. Ob koncu leta bo slika jasna in je verjetno, da se bo podjetje odnosno slovenski film ob premijah na devize- ki veljajo v splošnem za naš izvoz, vzdrževal z lastnimi dohodki. To je velika in težavna
naloga, ki zahteva veliko dobre volje in samozatajevanja. Kolektiv »Triglav-filma« je to sprejel nase.
Vsaka centralizacija bi bila za filme tipično nacionalnega milje-ja pogubna tako v umetniškem kot v finančnem pogledu. Ker pa se zavedamo, da je vprašanje relativne rentabilnosti danes za nas prav tako imperativna kot za vse ostale kolektive, pričakujemo od skupnosti potrebno podporo, da prebrodimo začetne težave pri prehodu na novo poslovanje.
Brane Tuma
DRORNE KULTURNE
TrsT. — Sinoči je nastopil beograjski ansambel ljudskih plesov pred tržaškim občinstvom v polni dvorani Avditorija in dosegel Se lepši uspeh kot dan poprej na stadionu Prvi maj. Gledalci so s ploskanjem pozdravili vsako točko in večkrat zahtevali ponovitev. Na sinočnjem nastopu je bil tudi voditelj jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu Jože Zemljak, člani tujih konzularnih zastopstev ter številne osebnosti iz tržaškega kulturnega in javnega življenja. O gostovanju pravi »Primorslci dnevnike »Jugoslovanski folkloristi so navdušili občinstvo.« Beograjski ansambel je pokazal tudi pred tržaškimi gledalei, da si je priznanja v Zahodni in Severni Evropi res zaslužil. O velikem uspehu »Kola« piše tudi »Corriere di Trieste«. Sinoči jc ansambel nastop ponovil.
Cetinje. — Črnogorsko narodno gledališče je proslavilo 60-letnico književnika Miroslava Krleže s premiero njegove drame »V logoru«. Pred predstavo jc govoril upravnik Medjedovič o življenju in delu Miroslava Krleže. Pisatelju so poslali čestitke gledališkega kolektiva in občinstva.
BIBLIOGRAFIJA
Moj koledar. Sestavil kolektiv profesorjev I. državne gimnazije v Ljubljani za srednješolsko mladino. Izdala Mladinska knjiga, Ljubljana 1953. Strani 174.
Statut Trgovinske zbornice okraja Kranj in poslovniki za delo njenih organov. Založila Trgovinska zbornica, Kranj 1953. Tisk Gorenjske tiskarne v Kranju. Strani 48.
%iiPiiiiiiiini!iiiiiii^	 'm..............................	inmuiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	iiiiiitiiiiiiiiiiiiHiinniiiiiiiiiiiiiniiinniiiiiiHiinitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiininiaHiiiaiiiiiiiuiiimju.iiiiiiniiiiiiiiiiimi
KNJIGE, ki bodo všeč mladini
Kakor vsa leta doslej, je tudi Pred letošnjimi počitnicami obdarila založba Mladinska knjiga svoje bralce s kolekcijo štirih cejenih in kvalitetnih mladinskih knjig. Zbirka nekako nadaljuje tradicije predvojnih vsakoletnih izdaj Mladinske Matice in je — ®e smemo uporabiti to besedo — Pendant knjižne zbirke Prešernove družbe. Čeprav njeno upravičenost ali celo nujnost iz leta v leto bolj zanesljivo potrjujeta Praksa in položaj na našem knjižnem trgu, se nad temi drobnimi, broširanimi, vendar mikavno Opremljenimi knjižicami le malokdo resno zamisli. Morda je za ‘akšno razmišljanje treba premakniti za desetletje ali dva v Preteklost, v svojo lastno mladost in podoživeti šolarjevo nestrpno pričakovanje počitniškega branja. Ce bi tiste čiste otroške občutke razčlenili s svojo današnjo pametjo, bi namreč prišli do Presenetljive sodbe o pomenu takšne redne knjižne kolekcije za
naladino.
Takšna zbirka namreč odigra v otrokovi kulturni vzgoji sila Pomembno vlogo. Ne gre samo za to da otrok spozna štiri literarna dola, ki mu — seveda, če so za-res dobro izbrana — razširijo njegova življenjska spoznanja, oplemenitijo njegov etos in zbistrijo domišljijo. Vse to bi lahko do-•ogli s taistimi deli tudi takrat,
če bi jih izdali posamič. Globlji vzgojni pomen je skrit ravno v povezanosti in v rednem izhajanju knjižne zbirke. Posamezne knjige otrok dobi po bolj ali manj slučajni poti, vsakoletno zbirko pa radovedno in nestrpno pričakuje, je že več mesecev pred njenim izidom zanjo zainteresiran in si o njej izoblikuje v domišljiji svoje predstave. Medtem ko knjigo, ki mu posamič in bolj ali manj slučajno pride v roke, vzljubi zaradi njene vsebine potem, ko jo je prebral, vzljubi knjige redne knjižne kolekcije že prej, med samim pričakovanjem. Ta njegova simpatija tudi ni več samo ljubezen do ene same knjige, ampak ljubezen do knjige nasploh. Hkrati s pričakovanjem začuti otrok potrebo po knjigah in branju. Potreba po knjigah — preprosteje bi rekli: otrok se rednega obiska knjig navadi! — in ljubezen do branja postaneta globlji otrokovi lastnosti, ki ga spremljata skozi vse življenje.
Množičnost in cenenost knjižne zbirke samo pripomoreta temu osnovnemu namenu do veljave. Vendar je treba zlasti dandanašnji, ko večina staršev lahko kupi otroku samo šolske knjige, posebej naglasiti tudi to tehnično, praktično plat knjižne kolekcije Kajti če prodre običajno izdana knjiga v najboljšem primeru v pet do šest tisoč izvodih med
mladino, je število 25.000 ali še več izvodov množične izdaje, ki so zaradi sorazmerno nizke cene (posamezna knjiga stane 70 din) vsakomur dostopni, že kar zavidljiv založniški uspeh in razveseljiv kulturni dogodek. Zamisel
O kvaliteti letošnje množične izdaje Mladinske knjige bi bilo težko kaj pripomniti. Izbor je bil skrben; zdi se, da je založba za množično izdajo namenila svoje najboljše rokopise. Tako je izdala novo, izvirno mladinsko delo nad osemdeset let starega nestorja slovenskih pisateljev F. S. Finžgarja Iz mladih dni. Ze to, da je priljubljeni pisatelj spet
množične izdaje je najlepše izpričevalo za kulturno prizadevnost založbe, saj je najbrž brez dokazovanja vsakomur jasno, da prodajna cena knjig ni realna cena in da razliko krije založba z notranjo subvencijo.
prijel za pero, je dogodek, ki bo prešel v anale naše slovstvene zgodovine. Se bolj pa je nenavadna svežina, mladostna živahnost, ki pa je seveda vseskozi pretkana z zrelo in žlahtno življenjsko modrostjo — s takšno,
s kakršno prepletajo svoje mladostne spomine tudi Tolstoj, Ana-tole France, Nex() ali naš Prežih — s katero F. S. Finžgar obuja svoja otroška in lovska srečanja z živalmi in svoja dožitevja v naravi. Te drobne, s skopimi, toda sila plastičnimi potezami narisane podobe iz narave in živalskega sveta, so pravzaprav ena najboljših prirodopisnih knjig, kar jih je bilo kdaj pri nas napisanih za otroka v predšolski In osnovnošolski dobi. S preprosto in neposredno besedo mu v dogodkih odkrivajo resnični živalski svet, poleg tega pa mu z umetniškim doživetjem poglabljajo njegov odnos do parave, mu odkrivajo skrite zerheljske lepote, ga uče ljubezni in pristne povezanosti z naravo in mu brez sentimentalnosti razlože tudi trde naravne zakone. Tako, kot je ta nova Finžgarjeva knjiga polna življenjskega zdravja in pristne »ze-meljskosti«, je klena in naravnost iztrgana iz ust našega ljudstva tudi pisateljeva govorica. V času, ko tudi v šolske zvezke vse bolj vdira spakedrani časopisni žargon, bo ta bogata in sočna go-renjščina najboljša jezikovna vadnica za naše šolarje.
Iz svetovne književnosti prinaša letošnja množična izdaja častil j ivo in še danes zaželeno delo Jonathana Swifta Guliver-jeva potovanja. Knjiga je seveda prirejena za mladino in obsega Guliverjeve dogodivščine med pritlikavci in velikani. Novo
skrbno mladinsko izdajo je pripravil prevajalec celotnega Guli-verja dr. Izidor Cankar. Tako kot starega znanca Robinzona, ki ga je Mladinska knjiga izdala lansko leto, smo tudi njegovega popotnega tovariša Guliverja že dolgo pogrešali na polici mladinskih knjig.
Novost v letošnji množični izdaji sta obe naslednji knjigi. Za najmlajše bralce je založba izdala kot slikanico pravljico bratov Grimmov Pepelka. Slikanico je pripravil slikar Jože Ciuha. Četrta knjiga celotne kolekcije pa je izšla v treh enačicah: to je praktični, za šolsko in domačo uporabo namenjeni koledarček za šolarje osnovnih šol ter za dijake nižje in višje gimnazije. Be-ležni koledar obsega čas počitnic in prihodnjega šolskega leta, v dodatku pa prinaša knjižica zgoščeno šolsko snov. S tem, bolj praktičnim šolskim priročnikom kot koledarjem, je založba najbrž najbolj ustregla svojim mladim bralcem — od učencev abecede do maturantov, ki se poslavljajo od šolskih klopi.
Letošnja kolekcija bo brez dvoma še bolj utrdila tradicije množične izdaje Mladinske knjige. Za prihodnje leto in kasneje bi morda veljalo premisliti, ali ne bi zbirka tudi na zunaj dobila svojega imena (kaj podobnega, kot je Knjižnica Sinjega galeba). Praksa je namreč pokazala, da imajo zbirke s stalnim naslovom večji uspeh pri bralcih.	—k.
s r« & mw ifsi" =v^
Iz zgodovinskega mesta ob Dravi
Tokrat bomo rodili naše bral-1 dominikanskega samostana pa se ce mimo zanimivosti, ki jih čuva je prav zdaj uvrstil nov element, mesto "tuj v objemu svojih zidov j Prijazni ravnatelj muzeja nas je jz preteklih stoletij in jih pope- opozoril na najnovojše odkritje
ljali v Mestni muzej, da bi jih tako seznanili z njegovimi zanimivostmi.
Napotili smo se proti Muzejskemu trgu, ki je bil še pred dvema letoma pust in divje porasel travnik, ob robu katerega se je širil navaden zelenjadni vrt. V minulem letu pa se je le-ta spremenil v sicer skromen, toda z« ptujske razmere prav čeden park, ki privablja dnevno številne obiskovalce.
Edini zgradbi na tem trgu sta nekdanja Dominikanska cerkev in samostan, ki sta pomembna kul-turno-zgodovinska spomenika iz srednjega veka. V poslopju nekdanje cerkve je del prazgodovinske in bogate rimske arheološke zbirke, medtem ko je v križnem hodniku in refektoriju nekdanjega samostana kulturnozgodovinski oddelek z dragoceno gotsko plastiko in visoko kakovostno in pomembno umetnino — Laibovim oltarjem iz 15. stoletja.
Med umetnostne elemente in
v južnem samostanskem traktu, čigar fasado so začeli pravkar obnavljati, da bo tako dobila lepšo in dostojnejšo podobo. Pod novejšim ometom so se odkrili sledovi klesanih kamnitih gotskih oken in vrat, ki so bila pozneje zabrisana. Težavno bi bilo sklepati na mah o prostoru, kamor so nekdaj vodila vrata in ga osvetljevala okna, katerih vrhovi so se nam odkrivali sproti ob odstranjevanju ometa. O tem nas ho poučil strokovnjak — umetnostni zgodovinar, ki ga bo poslal zavod za spomeniško varstvo. Vsekakor pa je odkritje element, ki bo znatno obogatil stavbno zgodovino dominikanskega samostana, hkrati pa tudi dopolnil dosedanjo študijo prof. Steleta o njegovi stavbni zgodovini.
Povsod smo naleteli na pridne roke. Obrnili smo se še na ravnatelja muzeja, tovariša Gumilarja, ki nas je seznanil s programom proslave 60-letnice Muzejskega društva. Muzejsko društvo
detajle, ki sestavljajo skupaj bogato in pestro stavbno zgodovino 1 nika, ki bo zajel problematiko z
pripravlja izdajo Ptujskega zbor-....................... )bl
KULTURNI	TEDEN
Oh obletnici ustanovitve DPD »Svoboda« na Hrušici pri Jesenicah fio priredili »Kulturni teden«, ki se je začel v nedeljo z uprizoritvijo Nu-šičevega »Dr« in se bo zaključil v soboto, 13. junija z občnim zborom »Svobode« V sredo, 10. junija ao pri-
Idrijčani si žele dobrih sestankov
V' nedeljo se je zbralo v Idriji blizu 200 izvoljenimi delegatov na mestno konferenco SZDL. Po poročilu so v diskusiji starejši žlani grajali dejstvo, da se v Idriji nikdar ne konča nobeno gradbeno delo in vse preveč hlasta po novih delih Zbor je sklenil, da bo na to opozoril mestni odbor. Zelo je bila grajena -tudi napaka, da v Idriji še vedno sklicujejo rajonske sestanke s političnim poročilom in slučajnostmi, kjer obravnavajo večinoma abstraktne zadeve. Mnogo je bilo govora tudi o obnovi deia v naših društvih in fizkultumih organizacijah. Tu smo naleteli zopet na problem sodelovanja naše mladine, ki ni zadovoljivo Končno so delegati izvolili še 11-članski odbor, nadzorni odhor in 27 delegatov Za okrajno skupščino, ki bo v kratkem v Tolminu. L. S.
redili koncertni večer, na katerem sta nastopila domači orkester in pevski zbor, ki sta vse točke izvajala v splošno zadovoljstvo poslušalcev V petek, 12. junija bo zaključen dvodnevni (v torek in petek) meddruštveni šahovski turnir, ki ga je organizirala šahovska sekcija društva. Itazen domačih šahistov se turnirja udeležujejo še šahieti z Jesenic. Lesc, Bleda, Radovljice in Kranja ter še iz nekaterih drugih manjših krajev. Zmagovalec šahovskega turnirja bo prejel lep pokal, darilo DPD »Svoboda« na Hrušici.
Vse dosedanje prireditve v »Kulturnem tednu« so bile izvedene nad povprečjem običajnih tovrstnih prireditev in zaslužijo Hrušlčani, ki so bili med prvimi ustanovitelji »Svobode« v Sloveniji, vse priznanje Novoizvoljenemu odboru društva, ki bo izvoljen na sobotnem občnem zboru, pa želimo še več uspehov.
POPRAVEK V včerajšnji številki se nam je v članku pod naslovom »Letos bodo v Kamniku prvič praznovali svoj praznik« vrinila neljuba napaka. Ljudski praznik mestne občine Kamnik bo
27. julija ln ne 27. junija, kakor je bilo priobčeno. Tudi junaška dejanja so bila izvršena v noči od 27. na
28. julija leta 1941.
vseh področij: zgodovine, umetnosti, gospodarstva in življenja mesta, s katero želi proslaviti visoki jubilej take ustanove, kakor je prav Muzejsko društvo. Pripraviti bo treba vse za Kongres slovenskih zgodovinarjev, ki bo osrednja točka programa svečanosti, ki se bodo začele predvidoma 6. septembra t. 1.
Muzejska uprava pa želi pokazati ob tej priložnosti napredek in uspeh ptujskega muzeja. S tem v zvezi olepšuje in preurejuje arheološki oddelek v pritličju bivše dominikanske cerkve, v njenem II. nadstropju pa priprav-
2ELJE NAŠIH BRALCEV
Kakšen poklic si bom izbral?
O tem vprašanju so razpravljali tudi Ljutomerčani na ustanovnem zboru Društva prijateljev mladine in sklenili, da je treba mladincem pomagati izbirati poklic. Čeprav deluje v naši republiki nešteto šolskih ustanov, ki se bavijo s strokovno vzgojo mladega naraščaja, pa je naši javnosti premalo znano, kje so te šole, za kakšen poklic vzgajajo mladino in kakšni so pogoji za sprejem. Zaradi slabe obveščenosti se dogaja, da se pozamezni učenci odločijo za tisto šolo, za katero so pač vedeli, ne da bi globlje razmišljali o tem, ali bodo o njej dosegli poklic, ki je tudi njihov življenjski smoter. Zato bi bilo prav, če bi pristojni ljudje na Svetu za kulturo in prosveto naše republike v javnosti bolj popularizirali naše šolstvo in tako usmerjali mladino v poklice. Ne bi bilo prav nič odveč, če bi v poljudnih člankih pojasnili staršem in mladini, katere šole o Sloveniji bodo letos sprejemale dijake, ki žele dalje študirati in se specializirati za določene poklice. Morda bi kazalo v naših vodilnih časopisih zaradi laije preglednosti pod posebno rubriko objavljati razpise, ki jih dajejo v tisk naše šolske ustanove in se nanašajo na sprejem gojencev v šolanje. Tako bi tudi po našem tisku pomagali mladini, da se bo laže odločila za tiste poklice, ki jo vesele.	—kos
ljajo ureditev najnovejšega etnografskega oddelka, ki ne bo v ničemer zaostajal za ostalimi oddelki in zbirkami. Hudo skrb pa ima muzejska uprava zaradi tega, ker etnografski oddelek ne bo dostopen javnosti. Nemogoč bo namreč prehod iz pritličja v višja nadstropja vse dotlej, dokler bo v isti zgradbi mizarska delavnica, za katero pa pravijo, da nimajo drugega prostora.	S.
študentje Gozdarske fakultete na poučnem izletu
Prejšuji teden si je IV. letnik Agronomsko-gozdarske fakultete ogledal pod vodstvom priznanega stro-
l-- I _ i. _   :— t   - a
kovnjaka za gojenje gozdov prof. ing. Stanka Sotoška gozdove Jelovice in Pokljuke
Na Rovtarici so videli dobro organiziramo delavsko gozdarsko naselje in tovarno eteričnih olj, ki zopet obratuje. Posebna zanimivost je bilo visoko gorsko močvirje. Eno tako močvirje je na visoki planoti Jelovice, dve pa na visoki planoti Pokljuke. Na tem močvirju je nekaj vodnih očes in ne raete drugega kakor ruševje Močvirja so zaščitena kot prirodna znamenitost.
Po ogledu novejše dvovrvne žičnice na Jezercu, ki lahko v nemotenem obratovanju prevozi v dolino letno 21.000 kubičnih metrov lesa, so se spustili po strmi stezi v Sotesko. Ogledali ao si tudi varovalne gozdove na obronkih Jelovice in Pokljuke.
Drugi dan so šli na Pokljuko, ki obsega 4500 ha strnjenega enodobne-ga smrekovega gozda Ogledali so si drevesnico pri Mostiču, kjer so razen smrekovih sadik lepo razvite tudi sadike listavcev Videli in zvedeli so Pa še več drugih novosti. T S.
(m#*«
<*• « m. mw *>
Novi stanovanjski bloki na Spodnjem plavžu na Jesenicah
Jesenice dobivajo prijaznejše lice
Treba je bilo veliko truda in veliko delovodnih ur, da so Jesenice dobile vsaj približno primerno in dostojno lice. Končno pa je pričel reševati te stvari mestni odbor z vsemi prizadetimi organizacijami in organi. V kratkem času je bilo narejenega in izvršenega veliko. Posebno veliko podjetnost so pokazali posamezniki, ki grade na vseh koncih in krajih Jesenic svoje male, eno ali dvostanovanjske hišice. Mestni ljudski odbor pa gradi sporazumno z organi samoupravljanja na Plazu velike in udobne stanovanjske bloke, kamor se bo vselilo že v tem letu nad 5.000 delovnih ljudi, ki sedaj prebivajo v stanovanjih, ki ne ustrezajo sodobnim stanovanjem.
Ceste so na Jesenicah zdaj vendar enkrat urejene kakor tudi potrebna kanalizacija. Prav je, da so na Jesenicah začeli tudi marljivo urejati parke. Zdaj je tudi rešeno vprašanje stopničastega parka sredi Jesenic, saj na tem mestu ne bi mogli zgraditi ne trgovskega lokala, niti ne sta-
novanjske hiše, ker je tam projektirana široka mednarodna cesta. Pač pa bodo zazidali prazen prostor nasproti parka, tik ob zgradbi Mestnega ljudskega odbora. Takoj ko bodo na Jesenicah zgradili moderen in sodoben kolodvor (pod streho bo še pred zimo), bodo začeli urejati tudi prostor pred kolodvorom, kjer so v načrtu velike upravne in trgovske hiše ter spomenik žrtvam NOV. Razen tega pa bodo začeli še letos graditi gimnazijo na Ro-mavhovem vrtu. Prihodnji mesec bo na Jesenicah razstava, ki bo pokazala, kakšne bodo bodoče Jesenice.
Vendar pa je na Jesenicah še marsikaj napak. Jesenice se morajo približati turističnemu mestu. Zato bo nujna ureditev gostinstva in trgovin. Dobiti moramo več lepih restavracij, kjer bi bili domačini in gostje dobro postreženi. Morda bi bila potrebna tudi kavarna, vsekakor pa hotel, kjer bodo lahko tujci prenočevali
U. Z.
Ljudje so voljni delati
V nedeljo je bila v novi kinodvorani občinska konferenca SZDL na Senovem. Iz poročil se je moglo razbrati, da so nekatere osnovne vaške organizacije delale prav zadovoljivo, medtem ko se drugje niso prav znašle in niso znale dela združiti z resničnimi gospodarskimi problemi na vasi.
Mnogo so na konferenci raz-
pravljali o višini davkov na | jih še ni dosegla električna luč. kmečka posestva. Na drugi strani i Kmetje se za to vprašanje zelo
pa so ugotovili, da tudi delovni1 kolektivi doprinašajo ogromne zneske za potrebe skupnosti. Poudarili so, da je tudi kolektiv rudnika prispeval za komunalne potrebe občine kar lep znesek.
Vaški, odbori se zlasti živo zanimajo za elektrifikacijo vasi, ki
Kontiče bi se lahho razvile v leo turističen krat
V Slovenskih Konjicah se že nekaj časa sem pripravljajo na ustanovitev turističnega društva, ki jo vodi poseben pripravljalni odbor. Pridobil si je že precej članov, med katerimi so tudi nekatera podjetja, tako da bodo že kmalu lahko imeli ustanovni sestanek. Podobno društvo je pred
njihovo uresničitev potrebno izvoliti v odbor ljudi, ki jih bodo znali na pravem mestu prijeti in uresničiti. Seveda se postavlja tu kot skoraj povsod v ospredje finančno vprašanje, toda z dobrim vodstvom se da marsikatera stvar opraviti tudi z nizkimi stroški ter z dobro voljo samih prebivalcev.
nekaj leti že obstojalo, toda le na papirju.
Naloge društva bodo z ozirom na lego mesta samega z bližnjo okolico dokaj obsežne in bo za
Učiteljsko zborovanje na Pivki
Prosvetni delavci postojnskega okraja so zborovali v Pivki. Zborovanja se je udeležilo veliko število članov in je bil to prvi veftji sestanek, na katerem so obravnavali predvsem le vzgojne probleme
Profesor Janez Tomšič je predaval o pouku moralne vzgoje. Nanizal je več primerov in dal okvirna navodila za delo pri pouku tega pred meta.
Razgovor je bil zelo živahen posebno o problemu spolne vzgoje in o otrocih, ki so več ali manj prepuščeni samim sebi.
Tudi o mladinski literaturi so spregovorili in svetovali, naj bodo knjige, ki so pisane za mladino, tudi primerno Ilustrirane. Ilustracije naj bodo takšne, da bodo vzbujale otrokom pravilne predstave tega, kar predstavljajo
Poglejmo sl samo nekaj teh nalog, važnih za ta kraj. Konjice same z bližnjo okolico so kaj prijetna izletniška točka, prav tako pa so z lego nekako izhodišče za izlete na bližnjo Konjiško goro in Pohorje. Pred drugo svetovno vojno so se tu kaj radi oglašali številni turisti in to prav v vseh letnih časih. Zato bo ena prvih nalog društva, da skupaj s planinskim in okoliškimi turističnimi društvi poskrbi za razvoj turizma v tem delu naše domovine. Seveda bo treba začeti reševati v mestu samem. Če zdaj pogledamo po mestu, ne nudi baš najlepše slike. Po sredi mesta izpeljan jarek, ki se že na nekaterih krajih ruši, neurejeni pločniki, slabo oskrbovane stanovanjske hiše in podobno, vse to kliče po primerni ureditvi. Tudi nekatere stranske ceste v mestu ne dajejo konjiškim prebivalcem najboljšega spričevala za čistočo, saj so večkrat polne raznih odpadkov
kmečkih voznikov, deloma poraščene s travo, ob neurjih pa postanejo kar celi potoki.
K poživljanju turizma sodi brez dvoma tudi dobro oskrbovano gostišče in primerna prenočišča, česar pa v Konjicah žal še ni. Gostilne so v Konjicah sicer tri, toda izmed teh ima samo ena nekaj sob za tujce, ki pa so največkrat zasedene s službeno potujočimi gosti. Misliti bo treba na to, da se število tujskih sob čimprej poveča.	L.	V.
Proo nagrado
rajon	Bru
Turistično olepševalno društvo I doče vse olajšave v gostinstvu, v Idriji je bilo ustanovljeno šele | Društvo si tudi ureja pisarno, pred meseci, vendar je doseglo že j ki bo posredovala razna potova-lepe uspehe. Prav v tem času je nja iz Idrije in sprejemala goste, Okrajni ljudski odbor v Tolminu ki bodo prihajali k nam. Dru-razpisal nagrado 100.000 din za štvo je že organiziralo dvoje zelo kraj, ki bo do 15. junija najlepše uspelih predavanj s skioptičnimi urejen. Idrijčani so resno tekmo- slikami iz tujskoprometnega pod-vali in prvo nagrado je prejel ročja in namerava v bodoče me-
rajon Brusovče. Medtem pa je društvo samo prevzelo večja dela: ureditev okolice in dostopa k Divjemu jezeru, ureditev sprehajališča Rake do Kobile, kjer je bila urejena sezonska okrepčevalnica. Zelenice in parki bodo dajali središču lepše lice. Pregledali so vse gostinske obrate in uvedli mnoge izboljšave, kar je bilo nujno potrebno, ker je bila Idrija uvrščena med tujskopro-metne kraje in bo uživala v bo-
lz Novega
Te dnd prevzema Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu od Za.voda za soc zavarovanje LRS vse pokojninske spise. Prebivalci okraja se bodo od 1. julija dalje obračali v vseh zadevah osehnih in družinskih pokojnin ter invalidnin neposredno na okrajni urad in si bodo prihranili precej izdatkov in potov Decentralizacija na področju socialnega zavarovanja in zdravljenja bo prav gotovo prinesla zavarovancem in koristnikom mnogo koristi.
Precej čez normalo je narasla v torek Krka. Hudi nalivi so od sobote naprej preko mere napojili zemljo, posebno pa v dveh nočnih neurjih zadnjih 48 ur. Zaradi neprestanega deževja je zastala košnja, rast kultur pa je močno ovirana.
Med najboljše poverjenike Prešernove družbe v novomeškem okraju sodi upokojenec tov Ivan Kobše it Irče vasi pri Novem mestu. V dobrih šestih tednih je pridobil že 315 rednih in več podpornih članov. V Žužemberku imajo doalej nekaj nad 40 rednih članov, v Mimi peči 91. v Dobrniču 42, Zagradcu 45 itd Za razširitev članstva so se zavzeli tudi delovni kolektivi tovarne lesnih izdelkov, LIP, šole na Grmu in sindikalna podružnica na OLO.
•
Trgovinska zbornica za okraj Novo mesto je priredila preteklo soboto deset krajših gospodarskih predavanj v dvorani Sindikalnega doma. Predavanja znanih strokovnjakov živilske in predelovalne industrije. Centralnega higienskega zavoda, predavateljev agronomske fakultete in drugih iz Ljubljane so bila temeljita in so vzbudila živahno zanimanje. Podobnih predavanj si želimo še.
*
V torek, 16 junija bo 8. redna seja Ljudskega odbora mestne občine v posvetovalnica magistrata. Na dnev-
nem redu je poročilo Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, obdelava predlogov zborov volivcev, potrditev bilanc mestnih podjetij in določitev prihodnjih zborov volivcev.
Da bi podprli počitniške kolonije, letovanja in taborjenja mladine, pripravljajo agilni odborniki Društva
Srijateljev mladine veliko tombolo, oslej so zbrali že za 331.000 din raznih dobitkov. Glavna tombola bo moderna spalnica, dragoceni pa so tudi ostali glavni dobitki. Tombola bo v nedeljo, 5. julija
Po dobrniški dolini bo v nedeljo zasvetila elektrika
Redke eo bile v zadnjih ietih v Novem mestu konference ali posvetovanja, na katerih dobrniški delegati ne bi načenjali perečega vprašanja, razširitve elektrifikaci jskega omrežja v njihovi dolini. 2e pred štirimi leti so kmetje postavili drogove, nakupili nekaj žice in drugega materiala, vendar pa, so luč dobili začasno samo prebivalci Dobrniča Lami je kmetijska zadruga z dobrim poslovanjem dosegla lep prebitek, od katerega je namenila 700.000 dinarjev za elektrifikacijo. Vaščani so najeli še milijon dinarjev kredita in ob izdatni pomoči okrajnega ljudskega odbora, ki je več čas podpiral upravičene težnje Dobrniške doline, končno le razpeljali elektriko po vsej okolici. V nedeljo bodo v 15 dobr-niških vaseh prvič v življenju prižgali električno luč. Da se bodo praznika cele doline kar najbolj spominjali, bodo priredili ob tej slovesnosti tudi kulturno prireditev, na katero vabijo znance in prijatelje dobrniške doline iz vseh krajev Do-leaiakst
sečno prirejati taka predavanja S tako propagando upa, da se bo povečalo tudi število članstva, ki je zdaj že preseglo 120 članov. To pa je nujno potrebno, ker tudi v bodočnosti čakajo društvo še velike naloge.	L. S.
Celjski živilski trg v juniju
Ta mesec je celjski živilski trg zelo dobro založen z zelenjavo in jajci, manj s sadjem, mlekom In morskimi ribami. Cene zelenjave so nekoliko nižje, medtem ko je cena češnjam poskočila kar za 8 dinarjev. Vrste so samo za češnje in morske ribe, ki jih primanjkuje na živilskem trgu.
Cene se gibljejo takole:	Sadje:
češnje kg 52 din, borovnice 40 din, vrtne jagode kg 170 din: zelenjava: solata v glavah kg 24 din, nova čebula kg 50 din, grah v stročju kg 60 din, zelje kg 52 din, nov krompir kg 60 din, star krompir kg 28 din; ostalo: mleko liter 35 din, jajca kom. 14 din, morske ribe kg 130 dinarjev
zanimajo in so pripravljeni mnogo žrtvovati, da bi se njihova želja uresničila. Dobršen del dela kakor tudi vse drogove za napeljavo bi prispevali sami. Zlasti jih vzpodbuja zgled Loščanov, ki so se odločili, da bo ta vas pod Bohorjem elektrificirana že do Dneva vstaje 22. julija.
Konferenca je obravnavala tudi problem, ki je silno kritičen, namreč pojav koloradskega hrošča, ki so ga našli na več mestih. Prav tako huda nadloga pa je tudi kapar, ki preti uničiti nekatere sadovnjake. Sklenili so oba škodljivca uničevati, in to takoj.
V Koprivnici se z vso silo zavzemajo za občinsko knjižnico, ki je nujno potrebna in bi v ta izrazito kmečki predel prinesla mnogo koristi. Ker so knjige sorazmerno drage, iščejo Kopriv-ničani povsod, kjer bi mogli dobiti kakšno knjigo za njihovo knjižnico.
Po razgibani diskusiji je bilo sprejetih nekaj sklepov. Med njimi je tudi sklep, naj se vaške organizacije z vso prizadevnostjo ukvarjajo z vprašanji, ki so za posamezno vas najbolj pomembna. Med drugim se bodo zavzemali za to, da se v organizacijo vključijo še vsi oni, ki imajo za to pogoje, pa doslej iz kakršnihkoli razlogov še niso bili njeni člani. Da bi se čimbolj dvignila raven človeka, je konferenca priporočila, naj bi se mladi kmečki ljudje vključili v kulturno-prosvetna društva »Svobode« in tam delovali v vseh odsekih. To bi v doglednem času nedvomno privedlo do uspehov in večje razgledanosti kmečke mladine v vseh gospodarskih in političnih vprašanjih.
Društvo priiaielfev mladine ustanovljeno tudi v Štorah
Dolgo so se pripravljali, na- I recitacijske krožke, ki bi sodelo-posled so le zaupali ustanovitev vali na proslavah in prireditvah.
Društva prijateljev mladine iniciativnemu odboru. Predsedovala mu je tov. Ivanškova, ki ima res največ zaslug da je tokrat društvo tudi ustanovljeno.
Delo društva naj bi se odvijalo v petih sekcijah, in sicer v sekciji za otroška igrišča, za vzgojno zanemarjeno mladino, za letovanja in taborenja, za prireditve in v sekciji za družinsko vzgojo. Iniciativni odbor je tudi že predložil načrt, ki ga bodo morale izvršiti posamezne sekcije.
Sekcija za otroška igrišča bi imela nalogo dokončati in opremiti igrišče pri otroškem vrtcu in urediti še igrišči za levi in desni breg. Sekcija za letovanje bo organizirala skupne izlete, kopanje, izkoristila sezono za plavalne tečaje in igre na vodi. S pomočjo učnega osebja naj bi sekcija za prireditve organizirala
Sekcija za družinsko vzgojo bo poskrbela za potrebno literaturo, za tesno sodelovanje roditeljev s šolo, za predavanja, za roditeljske sestanke, za pobijanje alkoholizma itd.	R.	U-
Do jeseni bo v Črnomlju končano postajno poslopje
Povojna let« je železniški lira*j v Črnomlju stisnjen rra majhne1« stanovanjskem prostoru železniške zgradbe, kjer ie za čakalnico na raZ' polago le kuhinja. Prav tako ,1» brl vprašanje postajnega poslopja za ko velik promet, kot je v crnomlJu’ zelo pereče in gradnja novega P°1 stajnega poslopja je bila več H, utemeljena Probleme je razčistil® komjsdja železniških strokovnjakov, k j je stopila takoj v stik z grad h®’’ nim podjetjem, da bi zunanja del® končali do 1 oktobra t. 1 Ko 1,0 zgrajena železniška proga Črnomelj^T Vrbovško, bo postaja dobila če večj* pomen, kot ga ima.
SESTANEK UPRAVNEGA ODBORA NOGOMETNE ZVEZE JUGOSLAVIJE
S 1 STEM TEKMOVANJA
za vstop v zvezne lige nespremenjen
Odred, Proleter in Borac tekmujejo v zahodni skupini
Beograd, 10.' junija — Danes popoldne je zasedal odbor Nogometne zveze Jugoslavije. Na dnevnem redu lo bilo več važnih vprašanj. V začetku sestanka je sekretar Zveze tov. Kosta Popovič govoril o gostovanju naše državne reprezentanco v Turčiji. Sklemj eno je bilo, da se Nogo-petna zveza Jugoslavije pismeno zahvali Nogometni zvezi Turčije za gostoljubni sprejem naših reprezentantov.
BOKS
Turpin premagal Humeza
London, 10. junija. Sinoči je pred 54.000 gledalci angleški boksar srednje kategorije Randolph Turpin premagal bivšega francoskega rudarja Charlesa Humeza v 15. rundah po točkah. Sodniki so prisodili tri runde Francozu, tri so bile neodločene, osta-}6 Pa je dobil Anglež. Gledalci niso “IH zadovoljni z zmago svojega ljubimca, ker so pričakovali knock out. Turpin Je prebil popoldne pred dvobojem v turški kopeli, da bi dobil Predpisano težo. To je pogost pojav ^ profesionalnem boksu. Angleška boksarska zveza je priznala dvoboj kot borbo za naslov svetovnega prvaka, medtem ko ostali zahtevajo še dvoboj z zmagovalcem ameriškega Polfinala Olson — Young. Osvojitev haslova prvaka je postala težavna, ker se Je znani boksar Ray Robinson umaknil z ringa.
Najprej so govorili o spremembah glede tekmovanja v I. in II. zvezni ligi. Sprejeli so sklop, da bo igralec, ki bo nastopil, a ni registriran, kaznovan z enomesečno prepovedjo igranja, njegov klub pa s 100.000 din. Ta določba velja tudi v primeru če nastopi v prvem moštvu brez posebnega zdravnikovega dovolejnja igralec, ki še nima 18 let.
Glede kvalifikacije za II. zvezno ligo je upravni odbor sklenil naročiti komieiji za izboljšanje nogometa, naj pripravi za prihodnji sestanek predloge.
Na popoldanskem sestanku so žrebali pare za I. in II. zvezno ligo. Prvaki republik, ki	tekmujejo	za
vstop v I zvezno Mgo. so razdeljeni na zahodno in vzhodno skupino. V zahodni skupini so »Proleter« (Osijek), »Ored« in »Borac« (Banja Luka), v vzhodni pa prvaki Makedonije, Orne gore in Srbije. Prva dva kluba Iz vsake skupine bosta imela pravico vstopa v I. ligo. Prvo	kolo bo 28.	junija. Tekmovali bodo »Odred«	in
»Borac« ter prvaka	Črne gore	in
Srbije.
Vrstni red moštev zahodne skupine za II. ligo je naslednji: drugo-
Sklenili so, da ima klub, katerega 1 plnsirana moštva Hrvatske, Slovenije državni
igralec nastopi v državni reprezentanci, pravico zahtevati odložitev prvenstvene tekme. Prav tako morajo imeti nogometaši letno mesec dni počitka.
NOGOMETNO PRVENSTVO
Komisija za izboljšanje nogometa jo predlagala spremembo koledarja tekmovanj. Koledar naj bo sestavljen tako, da se bo državna reprezentanca, če se bo kvalificirala za svetovno prvenstvo lahko mesec dni pripravljala. Upravni odbor je ppredlog sprejel.
Zaradi teh sprememb se bo jesenski del tekmovanja začel 30. avgusta, spomladanska pa 21. februarja. Tekmovanja za pokal Jugoslavije bodo hkrati s tekmami za prvenstvo države. Zadnje kolo končnega dela tekmovanja za pokal Maršala Tita ho v ljudskih republikah IB. avgusta finale pa 29. novembra.
tor Bosne in Hercegovine, v vzhodni skupini pa drugoplasirana moštva Črne goro. Srbije, Makedonije in tretjeplasirano moštvo Srbije. Tekmovanje za vstop v II. ligo se bo pričelo 28: junija.
Jovančič 100 m - 10,5
Beograd, 10. junija. Atlet »Crve-ne Zvezde« Jovančič je dosegel na 100 m odličen čas 10,5, kar je za 2 desetinki sekunde boljše od državnega rekorda. Drugi je bil Pecelj v času dosedanjega državnega rekorda 10,7, tretji Madjarevič 11,0, četrti pa Milakov 11,3.
Sprinter Crvone zvezde Jovančič. ki je dane« v Beogradu dosegel nov jugoslovanski rekord v teku na 100 m, je zadel e voj o atletsko kariero kot člam mladim »k e delovne brigade na gradnj avtoceste. N« nekem sekcij-fikem tekmovanju je prvi$ tekmoval, im takoj dosegel čas 11.5. Kot izredni talent so ga tisto leto poslali na trening državne reprezentance, kjer Pa trenerji niso bili zadovoljni z mladim atletom. Šele s svojimi rezultati v naslednjih letih je ovrgel te prve vtise. Zo 1050 leta je bil član državne reprezentance, in je večkrat tekel pod 1J «ek. Lani je dvakrat izenačil državni rekord z rezultatom 10.7. Leto« pozimi se je pripravljal tako temeljito kot *e nikoli Uspeh se je takoj po-«kazal. Na prvem tekmovanju je tekel 10.9, na drugem 10.8, sedaj pa kar za
3 desetinke sekunde bolje ---------- 10.5.
Nov državni rekord Jovančiča (dosc-daj so rekord imeli Kovačič, Kling in Bamer — 10.7) je med petimi najboljšimi letošnjimi rezultati v Evropi. Progo 100 m so pretekli v istem času še Haas, Fiirtterer (Nemčija), Sanadze (SZ) in Broz (ČSR).
Odlični rezultati naših atletov
JUTRI ZAČETEK MEDNARODNEGA ZENSKEGA TURNIRJA V KOŠARKI
Na$a reprezentanca se ho borila za najvišie mesto
Glavno mesto naše države, ki se J® zadnja leta po zaslugi naših košarkarjev uvrstilo med vodilne evropske države v tej športni panogi, bo prvič prizorišče meddržavnega
turnirja.
Vso pohvalo zasluži organizator tega velikega tekmovanja, ki se bo v bodoče ponavljalo vsako leto. Posebno priznanje zasluži zaradi tega, ker je posvetil vso skrb organizaciji ženskega turnirja, in tako dokazal prizadevanje za razvoj ženskega športa.
ITALIJA KANDIDAT ZA PRVO MESTO
Med udeleženkami se s kakovostjo posebno odlikujeta reprezentanci Italije in Belgije, ki spadata med najboljše zahodnoevropske ekipe. Italijanska ekipa, katere glavne igralke so košarkarice znanega društva »Co-niense«, bo prišla v polnem sestavu. Čeprav Belgijke nimajo za seboj tako lepih uspehov, bodo zelo resen nasprotnik. Napačno bi bilo ocenjevati vrednost te ekipe, z rezultatom, ki Sa ,1e pred tremi leti dosegla v Beogradu naša reprezentanca, ko je premagala Belgijo s 54 : 32. Belgijska ekipa Je zelo napredovala, malenkostjo poraz v igri z Italijo in Francijo dovolj Jasno dokazuje kakovost belgijske košarke. Švica in Francija sider še nimata bogate tradicije in pomembnih uspehov v preteklosti, vendar bosta močna nasprotnika, ki sta jRrala zadnje čase precej mednarodnih tekem in si pridobila znatne izkušnje.
MOČ NASE ekipe je v mladosti
Posebno pozornost zasluži nastop , ®fe reprezentance, ki skoraj že dve jeti ni igrala mednarodne tekme, jjveznt kapetan Stefanovič je sestavu odlično ekipo, predvsem Je izbijal mlade Igralke, ki mnogo obetajo. Letos bo igrala naša ženska repre-n2wanca Se trl mednarodne tekme, Prihodnje leto pa bo v Pragi evropsko prvenstvo. Zato Je ta turnir odurna prilika, da sestavimo že zdaj močno ekipo.
Zanimivo je. da so naše igralke, fejene v letih 1930 do 1935, zelo mlade lurm bo(*° 8°l°vo najmlajša ekipa na
Likanon in Egipt kaznovana
nfl.^a nedavnem evropskem šamplo-ha« v košarki sta reprezentanci Li-nrr?ona *n Egipta odbili, da igrata n	Izraelu. Zaradi tega Je Med-
nih. !3a košarkarska federacija skle-Dnv’ se Libanonu in Egiptu pre-mna erganiziratt v svojih državah H.unarodna tekmovanja. Kazen ve-ratn . 1' junija 1954. Plačati pa mo-Lihl,	denarno kazen, in sicer
Rn.	100, Egipt pa 300 dolarjev.
sm<m tega Pe morata obe ekipi pl-mea obvezati, da bosta na vsakem v^.Poarodnem tekmovanju Igrali proti
em nasprotnikom.
KBATKE vesti
— »Malmoe« je novi niem	Prvak švedske Na letoš-
knns.,i Prvenstvu, ki se je pravkar Druo.1 j ie 'Malmoe« zbral 31 točk.
m Je »Norkoepping« s 27 točkami.
PozvimK(>Dl0^n* oorlnlk Leo Lemešič je metn . ,a e°di mednarodno nogo-27	“o Švica : Danska, ki Im
•tonija v Baslu.
bo n«"»?n i ~ 0d 21. do 23 avgusta delov .ledu svetovno prvenstvo modo rs>i2?rainJb letal, katerega se bo-Avstrn'?1 Jugoslavije udeležile tudi Nernč] i?’ .Panska, Francija, Italija, Velik.' »> Norveška, švedska, Švica in letom m rltnnlja Svetovni prvak v Jugos’ L ?P'l<dov jadralnih letal je tinski), l ° so,dhi nekaterih bri-tal, bo bonstruktorjejv jadralnih le-
Izgledl naše reprezentance so ugodni. Pričakujemo, da bodo Švico in Avstrijo premagale, prav tako pa ne izključujemo možnosti uspeha na tekmah z Italijo in Belgijo. Ce bodo
Družina Gec: oče sc Je vrnil z evropskega košarkarskega prvenstva, mati pa je pripravljena za veliko tekmovanje za »Pokal Beograda«. Sin je vesel v njunem objemu.
naše Igralke dovolj prizadevne se bo naša reprezentanca prav gotovo borila za naj višje mesto.
Jutri ob sedmih popoldne ba na stadionu »Radničkega« slavnostni začetek turnirja. Naša reprezentanca bo igrala s Švico, Italija pa proti Belgiji.
Včeraj je bilo v Beogradu tekmovanje metalcev diska, kladiva in kopja, ki se skupno pripravljajo za atletski troboj Jugoslavija—Grčija— Turčija. Doseženi rezultati so odlični. Krivokapič Je vrgel disk 50,58 m. To Je nalboljšt letošnji rezultat. Vsi metalci kladiva so v dobri formi. Gu-bljan Je vrgel kladivo 54,17 m, Berec 53,40, Lazarevič 51,24 m. Dangubtč je prav tako dosegel najboljši letošnji rezultat v metu kopja. Dosegel Je daljino 65,94 m, Pavlovič pa 59,67 m.
V štafeti 4X100 m nov državni rekord
Mlad.lnoi »Crvena zvezde« so v štafeti 4 X 100 m dosegli nov državni rekord. Z njimi jo tekla tudi državna reprezentanca v postavi Jovančič, Milanov. Mad.iarovič in Pecelj Dosegli so čas 44,5, mladinci pa 45,1, kar je za 4 desetinke boljše od dosedanjega rekorda. Novi rekorderji 150: Vita«, Topič, Tošovič in Kapetanovlč.
START ODREDOVIH ATLETOV
Danes so telkmovali mladinci Oredove atletske sekcije v II. kolu moštvenega prvenstva Jugoslavije.
AKADEMIJA TVD »PARTIZAN«
V PIVKI
V društvu je premalo mladincev
Preteklo nedeljo je TVD »Partizan« v Pivki izvedel V. redni nastop. Društvo je imelo od svoje ustanovitve 1950. leta pet rednih letnih nastopov na prostem in dve akademiji, na katerih so sodelovali vsi člani. V društvo je včlanjene največ šolsko mladine in pionirjev, pogrešajo pa mladince. V Pivki je okrog 200 mladincev in mladink, žal pa jih sodeluje le nekaj.
Društvo deluje in vadi pod milim nebom, kajti prostorov, ki bi bili nujno potrebni telesnovzgojnemu društvu ni, in tudi potrebnega orodja še nimajo. Hvaležni moramo biti sindikalni podružnici tovarne »Javor«, ki nam je dala na razpolago dvorano in nas rešila stiske ter prof. Bojanu Minattiju, ki je mnogo pripomogel, da se društvo uspešno razvija.
M. C.
Tudi Ljubno ima moderno kegljišče
Pred kratkim Je SSD Gozdar po zaslugi tov. Tesovnika dogradil moderno enostezno kegljišče z asfaltno stezo. Ustanovili so tudi kegljaški klub, ki šteje že 40 aktivnih članov.
Odigrali so že dve tekmi in obe dobili. KK Gozdar :	Tehnometal
(Celje) 490:353, KK Gozdar : CEGRAD (Celje) 508:408.
Kegljači Ljubnega se ob tej priliki zahvaljujejo celjskim kegljačem, ki so upoštevali, da Gozdar nima nobenih finančnih sredstev in so zato gostovali na Ljubnem na svoje stroške.	F. K.
Mladinci so zbrali 12427 točk (v prvem kolu 12306), mladinke Pa 9372 (v prvem kolu 7754).
Zatopkova v metu kopja 50,57 m
Dunaj, 10. Junija. — Cehoslovaška olimpijska zmagovalka v metu kopja Dana Zatopek Je dosegla v Jablonici nov svetovni rekord z rezultatom 50,57 m. Prejšnji olimpijski rekord Zatopkove Je bil 50,47 m.
Zadn/a poročna
Plenum novinarjev Jugoslavije
Včeraj Je bil v Beogradu plenum
Zveze novinarjev Jugoslavije pod predsedstvom Dušana Blagojeviča, predsednika Zveze. Razen vprašanj našega tiska, o katerih bo razpravljal kongres Zveze novinarjev Jugoslavije, ki bo jeseni, je plenum obravnaval tudi odnos med sindikati in novinarskimi organizacijami. Ugotovil Je, da bo treba spremeniti statut Zveze novinarjev Jugoslavije. Na plenumu so sestavili komisijo, ki bo pripravila osnutek novega statuta. Razpravljali so tudi o literarnem kiču, ki odvrača bralce od tistega, kar je potrebno in koristno. Plenum je pozval republiška združenja novinarjev, naj se bore proti taki dvomljivi literaturi in naj ne dovolijo svojim i
članom, da bi kot poklicni novinarji sodelovali pr) takih izdajah.
Nadalje Je plenum razpravljal tudi o pogostih napadih na športne novinarje. Športni novinarji sicer res niso nezmotljivi, priznati je treba, da je v športnem tisku tudi nekaj slabosti. Plenum meni, da morajo novinarji delati ob nadzoru celotne javnosti, ker v mnogih primerih prav športni novinarji vnašajo v naše športno življenje klubaštvo. Določene slabosti v našem športnem tisku pa neobjektivnim kritikom ne dajejo pravice, da bi v svojih kritikah napadali in celo politično sumničili športne novinarje, kar se je zgodilo nedavno in kar Je res graje vreden pojav.
Mednarodni stiki LM Dusoslavife
Včeraj je prispela v Beograd delegacija socialistične mladine Nemčije (Falken), ki jo tvorijo štirje funkcionarji te organizacije in predstavnik nemškega socialističnega tiska. Organizacija »Falken« ima nad 80.000 članov. Njeni voditelji so hkrati člani nemške socialistične stranke. Mladinska organizacija »Falken« je samostojna in ima svoj poseben program.
Ta obisk je začetek tesnejših vezi med ljudsko mladino Jugoslavije in nemško socialistično mladino. Delegacija bo med štirinajstdnevnim bivanjem v naši državi obiskala naša glavna mesta, ter razne javne in kulturne ustanove. Med pogovori s posameznimi državnimi voditelji bodo spoznali strukturo ljudske oblasti in državne uprave ter gospodarstvo v naši domovini. Obiskali bodo tudi centralni svet Zveze sindikatov. S člani komiteja Ljudske mladine Jugoslavije in centralnega odbora Zveze študentov se bodo razgovarjali o nadaljnjem sodelovanju mladine
obeh držav. Vodja delegacije Hans Preisinger je izjavil, da so zadovoljni, ker so spoznali našo domovino. Predstavniki Ljudske mladine so sprejeli povabilo, naj naša mladinska delegacija vrne obisk nemški socialistični mladini. Obisk bo najbrž v jeseni.
Še veš nemških turistov v Jugoslaviji Bonn, 10. junija (Tanjug).
Uradno poročilo pravi, da se je devizni kontingent za turiste, ki potujejo v Jugoslavijo, povečal od pol milijona na milijon dolarjev. Hkrati se je povečal tudi ZDesek, da lahko turist uporabi v enem letu za neposlovna potovanja od 500 do 800 nemških mark. Ta uredba bo veljala od 1. julija 1953, in sicer leto dni. Izdali so jo zato, ker se nemški turisti zelo zanimajo za potovanje v Jugoslavijo. Računajo, dn bo število turistov iz Nemčije, 1 bodo prispeli v Jugoslavijo letos, doseglo predvojni rekord.
les os sme pozabiti, da OZN ne more predstavljati le enega naroda
je Izjavil predsednik Eisenhower v pozivu k enotnosti v ZDA in med zavezniki
Mineapolis, 10. junija (AFP). Predsednik Eisenhovver je danes naslovil na ameriški narod poziv k enotnosti med zavezniki in enotnosti v ZDA. V govoru, ki ga je imel v Trgovski zbornici vMin-neapolisu, je poudaril, da si danes nobena dežela v svetu ne more sama zagotoviti popolne varnosti iin da mora Amerika prav tako računati z zavezniki kakor z lastnimi vojaškimi silami. Nihče ne sme pozabiti, da Združeni narodi ne morejo predstavljati želja in koncepcij enega samega naroda. Vojaška in gospodarska moč ZDA sta skupni činitelj. Nobena se ne more razvijati na škodo druge. Ameriški narod in vsi
Churchillova izjava o Bermudih
London, 10. junija (AFP). Laburistični poslanec Donelly je danes v Spodnjem domu zahteval, naj britanski predsednik Churchill precizira datum konference na Bermudskih otokih. »Z zanimanjem spremljam razvoj političnega položaja v Franciji,« je odgovoril sir Winston Churchill ter pristavil, da bo kasneje lahko odgovoril na to vprašanje.
Predsednik britanske vlade je poslanikom svetoval, naj skrbno prouče zaključni komunike konference predsednikov vlad držgv Commonwealtha.
narodi, ki branijo svobodo, so združeni zaradi skupne potrebe, noben narod si ne more sam zagotoviti varnosti.
Eisenhovver je dejal: »Razumemo kompromise v skladu z osnovnimi načeli znotraj naše dežele. To je bistvo demokratič-
Nehru bo obiskal Peking
London, 10. junija (AFP). Indijski krogi obveščajo, da bo indijski predsednik vlade Nehru kmalu obiskal Peking. Odpotoval bo lahko šele, ko bodo indijske čete poslali v Južno Korejo nadzorovat ujetnike, ki odklanjajo repatriacijo.
Nehru je povabilo za obisk Pekinga prejel že prej, a se je odločil počakati primernejše prilike. preden bi povabilo sprejel. Zdaj menijo, da je položaj za takšno potovanje primeren.
Poziv državam, ki so določene za neutralno komisijo na Koreji
Washinsiton, 10. junija (AFP). Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je danes sporočilo, da so prejele vse države, ki so predvidene za članice nevtralne komisije na Koreji, diplomatske note z željo, naj sporoče, ali so pripravljene sodelovati v komisiji, ko bo ta začela delati.
nega procesa. Ne smemo biti presenečeni, če to pravilo uporabljajo tudi drugi narodi po svetu.«
Predsednik ZDA je poudaril pomen zanesljivih zaveznikov Amerike v Evropi in v Aziji. »Zapustiti Aziio bi pomenilo za-
Eustiti velik del svetovnega pre-ivalstva, ki bi ga mogle pridobiti zase sile agresije. Zapustiti Evropo bi pomenilo podvojiti industrijsko moč agresivnih sil.«
Ob koncu svojega govora je predsednik ZDA energično zagovarjal obrambnega ministra Wil-sona in spremembe v vojaškem proračunu, posebno še zmanjšanje izdatkov za letalstvo.
Papagos potuje v Turčijo
Atene, 10. jun. (AFP). Uradni krogi poročajo, da bo predsednik grške vlade maršal Papagos v ponedeljek s turško ladjo »Ankara« odpotoval v Turčijo. Maršala Papagosa bodo spremljali minister zunanjih zadev Stefanos Stefanopulos. minister za informacije Panajotis Sifnajos in drugi visoki funkcionarji.
Grški predsednik vlade bo tri dni v Ankari in dva dni v Carigradu. Z visokimi grškimi funkcionarji vrača obisk turškega predsednika vlade in turškega ministra zunanjih zadev, ki sta bila v Atenah.
»Ju
Ja letošnjem tekmova-
™«aln bržkone Jugosl evi ja.
Danes ob petih popoldne na igrišču Krima
BRfiFICAR:KRIM
n°gometna tekma za pokol maršala Tita
PO PREGLEDNEM TEKMOVANJU STRELCEV JUGOSLAVIJE
Rekordi - na dnevnem redu
Doseženi rezultati svetovne vrednosti - Slovenski rekord, ki ne bo priznan -
Hrvatje najboljši
Preteklo nedeljo se je zaključilo v sto. To Je rezultat, ki Je za 11 krogov Beogradu prvo večje letošnje tekmo- I boljši od rekorda reprezentanta Prau-vanje strelcev iz vseh republik naše harta.
domovine. Tekmovanje Je bilo orga-	___________________
nlzlrano predvsem zato, da se dolo-1	manj	ni	presenetljiv	rezultat
čljo člani za državno strelsko repre- „n, * P^V0,JJI1,0?.!? zentanco. Nedvomno Je to tekmovanje — ki Je trajalo štiri dni in se ga je udeležilo razen ostalih tudi 12 Slovencev — preseglo vsa pričakovanja.
Pogoji tekmovanja niso bili ravno najboljši, predvsem glede vremenskih prilik, vreme Je bilo namreč precej spremenljivo in muhasto. Kljub temu pa Je bilo doseženih šest novih državnih rekordov, kar je vsekakor dokaz, da se Je raven strelskega športa v Jugoslaviji zelo dvignila. To Je prva zanimivost. Druga pa Je presenetljiv uspeh mlajših tekmovalcev, ki so starim strelskim »asom« na tem tekmovanju pošteno zagodli, o tem priča že sam uspeh Tihomirja Sertlča iz Zagreba, ki je v streljanju s precizno malokalibrsko puško dosegel tri državne rekorde (stoje, kleče in leže), ter njegove sestre Rajnlce Ser-tlč, ki je s precizno malokalibrsko puško med ženskami dosegla prvi državni rekord s 666 doseženimi krogi.
Pravo odkritje tega strelskega turnirja — če ga smemo tako imenovati — pa Je mladi 17-letnt Zagrebčan Josip Cuk. V dveh dneh tekmovanja s precizno malokalibrsko puško je zbral 2274 krogov in osvojil prvo me-
kl ga Je z vojaško puško dosegel Milenkovič. V dveh dneh tekmovanja je dosegel 221 krogov. Strokovnjaki trdijo, da je njegov rezultat le prehodnega značaja.
Prvaki tega tekmovanja v posameznih orožjih so: vojaška puška: Milenkovič (Srbija) z 921 krogi; malo-kallberska precizna puška: Cuk (Hr-vatska) 2274 krogov; vojaška pištola: Alavanja (Srbija) 957 krogov; precizna
Slštola: Jelič (Hrvatska) 1043 krogov, enske — malokalibrska puška: Ser-tič RaJnica (Hrvatska) 666 krogov.
Ce pregledamo dosežene rezultate, se nekateri med njimi uvrščajo med najboljše na svetu. Presenetljiv Je doseženi rekord Sertiča in Nemanje Markoviča, ki sta v precizni malokalibrski puški dosegla v ležečem položaju oba po 398 krogov, kar Je le dva kroga manj od absolutnega rekorda, t. J. 400 krogovl Doslej so tako rezultat dosegli le redki svetovni strelci.
Seveda ni bilo tekmovanje odločil-
KAJ PA SLOVENCI?
Bralce bo verjetno zanimalo, kako so se odrezali predstavniki Slovenije. Kot pravijo sami, niso s svojim uspehom preveč zadovoljni. Cast tradicije slovenskega strelstva Je na tej strelski prireditvi rešil Planinc, ki je tekmoval z vojaško in malokalibrsko puško, v skupnem plasmanu Je dosegel z vojaško puško peto mesto z 912 krogi, z malokalibrsko puško pa šesto mesto z 2231 krogi. Pred njim so se uvrstili Pranhart (H), Sertič (H) in Nemanja Markovič (Sr). Drugi zastopnik Slovencev, Mihorko, je pri vojaški puški dosegel Sele 16. mesto, pri precizni malokalibrski puški pa 11. mesto. Tržan Polde iz Celja Je streljal z vojaško puško in zasedel 22. mesto. Od Slovencev sta dosegla najboljši rezultat Kranjc in Deloren-zo v streljanju z vojaško puško. De-lorenzo je imel smolo, da ga Je Kranjc prehitel z doseženim drugim mestom (932 krogov), medtem ko ,1e Delorenzo dosegel s precizno pištolo peto mesto (I012 krogov), Kranjc pa osmo mesto (999 krogov)
Med ženskami sta se uspešno uvrstili Zidaričeva s 611 krogi na peto, Flisova pa s 610 krogi na šesto mesto. Slovenska strelska ekipa: Kranjc,
no za končno postavo državne strel-| Delorenzo, Peršič, Umek'in Letonja ske reprezentance, ampak bodo letos je doseglo s 4500 krogi slovenski re-
lzvedena še podobna tekmovanja. Velikega pomena bo tudi državno prvenstvo, ki bo avgusta v Ljubljani.
kord, ki pa ne bo priznan, ker ekipa ni bila uradno prijavljena za to tekmovanje.
Razpis za sprejem slušateljev v Politično šolo pri CK ZKS
Uprava Politične šole pri CK ZKS razpisuje sprejem slušateljev v svoj redni 5-mesečni tečaj, ki se prične 1. septembra 1953. V šoli bodo slušatelji dobili osnovno znanje iz temeljev znanstvenega socializma in politične ekonomije, kar jim bo omogočilo nadaljnji samostojni študij in globlje razumevanje naših družbenih in ekonomskih vprašanj. Namenjena je predvsem delavcem v industrijski produkciji, pa tudi politično aktivnim članom kmečkih zadrug in množičnih organizacij.
Prijave za vpis naj interesenti pošljejo do 20. junija 1.1. na Upravo politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova ulica 37 (trakt II.). Telefon štev. 20-755.
V prijavah naj prosilci navedejo: osebne podatke, dosedanje politične in druge funkcije, staž v organizaciji ZK in množičnih organizacijah, socialno poreklo, osnovni poklic in sedanjo zaposlitev, podatke o šolski izobrazbi, katere tečaje ima in utemeljitev, zakaj si želi vpisa v politično šolo. Vse prijave bo pregledala posebna komisija in izbrala gojence. Upoštevane bodo tudi prijave iz letošnjega februarskega razpisa, zato takratnim prijavljencem ni treba novih prijav.
Slušateljem bo za čas študija zagotovljena štipendija, gojencem izven Ljubljane pa tudi bivanje v internatu politične šole. Vse podrobnejše informacije prosilci lahko dobijo pri Upravi politične šole ali pri Okrajnem komiteju ZKS svojega okraja.
Uprava politične šole pri CK ZKS
%
VSEGA PO MALEM ZA VSE
Gospodarsko ozadje
kronanja angleške kraljice
Stroški zo znašali približno dva milijona, dohodki pa kakih šestdeset milijonov funtšterlingov
Na široko se je ves svetovni tisk razpisal o kronanju angleške kraljice Elizabete II. Svet je željan takšnih senzacij, čeprav bi lahko rekli o njih, da v našo dobo nikakor ne sodijo, da so le še ostanek minulosti. V Londonu so se zbrali delegati 75 držav, med njimi je bilo osem predsednikov vlad Britanske skupnosti narodov, pet predsednikov drugih vlad, šest ministrov za zunanje zadeve, 30 princev in princes, sedem sultanov iz britanskih protektoratov in 35 predstavnikov kolonialnih dežel. Kraljica Elizabeta II. je 55. vladar Velike Britanije in 38. neposredni potomec
Vsak potnik je plačal kakih 40 funtšterlingov, kar je v našem denarju približno 40.000 din. Ce računamo, da je prispelo iz Amerike približno milijon radovednežev, iz vse Evrope pa pol milijona in če so potrošili samo to, kar je nudilo pariško turistično društvo, so znašali dohodki kakih 60,000.000 funtšterlingov. Stroške kronanja pa cenijo približno na 2 milijona funtšterlingov. Računali pa še nismo potrošnje dveh in pol milijona domačinov, niti uradnih predstavnikov posameznih dežel. Razen tega je očitno, da so Američani potrošili neprimerno več, kajti poti iz Pariza
Poročali smo že o svečanostih kronanja britanske kraljice Elizabete II. Na sliki vidimo ceremonial v VVestminstrski katedrali.
Aflreda Velikega. »New States-man and Nation« je nazval svečanosti v zvezi s kronanjem »kraljevski karneval«. V Londonu se je zbralo približno dva in pol milijona prebivalcev Anglije, milijon radovednih Američanov ter več sto tisoč evropskih radovednežev.
Angleži sa praktični ljudje in znajo iz vsega kovati profit. Tudi kronanje jim pride prav. Stroški velike ceremonije so bili sicer veliki, toda z dohodki so prireditelji lahko zadovoljni. Neko pariško turistično društvo je ponudilo za potovanje v London vse udobnosti. Potovanje je trajalo nad 50 ur skupaj z bivanjem v Londonu in potniki so imeli v spalnih vagonih rezervirana mesta, v restavracijskih vagonih in v Londonu pa izborno hrano.
v London ne moremo primerjati
s potovanjem iz New Yorka v London. Vidimo torej, da bodo londonski davkopalčevalci kaj lahko preboleli izdatke za kronanje, ki so jih plačali z davki, ker so med kronanjem zaslužili neprimerno več.
Razen čisto gospodarske strani, ki je za Veliko Britanijo zelo ugodna, pa je imelo kronanje še drug važen pomen. V Londonu se je namreč zbralo mnogo diplomatov, s katerimi je prišel v stik Winston Churchill, ki je dal pobudo za ublažitev sedanje napetosti na svetu. Mnogi svetovni časniki so to takoj razumeli in napovedali, da bodo v Londonu takoj po kronanju važna pogajanja. Po vrnitvi delegatov iz Londona bi utegnilo priti do nove mirovne ofenzive.
DANES IN JUTRI
GLEDALIŠČA
DRAMA
Četrtek, 11. junija ob 20: M. Bor: Kolesa temč. Abonma red B. (Ca-mernlk — Stane Potokar)
Petek, 12. junija ob 15.30: M. Bor: Kolesa temč. Abonma red Petek — popoldanski. (Camernlk — Stane Sever). — Ob 20: Linhart: Matiček se ženi. Abonma red C. (Matiček — Lojze Rozman, Tonček — Branko Miklavc)
Sobota, 13. junija ob 16: Zvezdica zaspanka. Plesna pantomima po pravljici Frana Milčinskega. Prireditev KUD France Prešeren, Trnovo. Izven. — Ob 20: Linhart: Matiček se ženi. Abonma red A. (Matiček — Stane Cesnik, Tonček — Branko Miklavc)
OPERA
Četrtek, 11. junija ob 20: Verdi: Rlgo-letto. Zaključena predstava za sindikata Univerze ln TVS. (V naslovni vlogi debutlra Konrad Orožim, absolvent Akademije za glasbo.) Petek, 12. Junija ob 20: Foerster: Gorenjski slavček. Abonma red H. Sobota, 13. junija ob 20:	Foerster:
Gorenjski slavček. Izven in za podeželje.	,
Nedelja, 14. junija ob 20:	Dellbes-
Mlakar: Coppella, balet. Izven ln za podeželje.
Za »Zvezdico zaspanko«, ki bo po-navljena v soboto, 13. t. m. ob 16. url v Drami, so vstopnice po cenah od 50 din navzdol že danes v prodaji pri operni blagajni.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Četrtek, 11. Junija ob 20: T. Williams: Steklena menažerlja. Zaključena predstava za LMS.
Petek, 12. junija ob 20.30: C. A. Pu-get: Srečni dnevi. Gostovanje v Kopru.
Šentjakobsko gledališče
Ljubljana, Mestni dom
Sobota, 13. Junija ob 20: Nestroy-Llkar: »Ah ta šmentana ljubezen«, spevoigra. Premiera. Red premierski.
Nedelja, 14. junija ob 20: Nestroy-Llkar: »Ah ta šmentana ljubezen«. Izven.
Spevoigro »Ah ta šmentana ljubezen«, ki bo zadnja premiera v letošnji sezoni, je zrežiral M. Petrovčič. Glasbeno vodstvo M. Piši. Vstopnice so v prodaji od petka dalje pri blagajni v Mestnem domu. Lahko se rezervirajo tudi telefonlčno na štev. 20-923.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete
Levstikov trg (Šentjakobski) Četrtek, 11. junija ob 15:	Pengov-
Simončlč: »Zlata ribica«. Za osnovne šole Trzin, Jarše, Radomlje. — Ob 17: Poccl: »Čarobne gosli«. Za osnovni šoli Dalnja vas, Šmartno pri Tuhinju. — Ob 19: Malik: »2o-glca Marogica«. Za nižjo gimnazijo Apače. — Ob 20.30: Taufer-Novy: »Mojca ln živali«. Za osnovno šolo Dolnja Lendava.
Petek, 12. junija ob 16: Taufer-Novy: »Mojca ln živali«. Izven ln za osnovno šolo Bušča vas.
KINO
KINO »UNION«: Premiera ameriškega filma »Konec sveta«. Tednik. Predstave ob 18, 18 ln 20.
KINO »KOMUNA«: Amer. film »Odločitev pred zoro«. Tednik: Filmske novosti št. 23. Predstave ob 16, 18.30 in 21.
KINO »SLOGA«: Ital. film »Jutri bo prepozno«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20.
KINO »SOCA«: Amer. film »Škotska kri«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10 do 11. in od 15. ure dalje.
LETNI KINO »TIVOLI« ln »BEŽIGRAD« sta zaprta zaradi pomanjkanja premiernih filmov.
KINO »TRIGLAV«: Amer. film »Pot v utopijo«. Tednik. Predstave ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje.
KINO »SlŠKA«: Amer. film »Rapsodija otožnosti«. Brez tednika. Predstave ob 15.30, 18 ln 20.30. Prodaja vstopnic od 14.30 dalje.
CELJE »UNION«: Ameriški film »Cez noč rojena«.
CELJE »DOM«: Ameriški film »Njen otrok«.
BLED: Angleški film »Mandy«.
KAMNIK: Ameriški film »Tereza«.
VEVČE: Avstrijski film »Kogar bogovi ljubijo«.
DOMŽALE:	Francoski	film	»Meseč-
nik Bonifacij«.
RADOVLJICA: Ameriški barvni film »Plamen in puščica«.
RADIO
RADIO LJUBLJANA	č
Dnevni spored za četrtek, 11. junija: 5.00—7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! — vmes ob 5.10—5.20 Jutranja telovadba — 5.30—5.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska — 6.00—6.10 Jutranja telovadba — 6.30—6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled dnevnega sporeda — 7.00—7.05 Radijski koledar — 12.00 Opoldanski koncert — 12.30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave
— 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Odgovarjamo na vprašanja pionirjev — 13.15 Mladi Izvajalci pred mikrofonom ...	— 13.45	69. lekcija tečaja
francoskega Jezika — ponovitev —
14.00 Pol ure solistične glasbe — 14.30 Radijske reklame —	14.40 Melodije Georgea Gershvvina — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave — 15.15 Prijetno zabavo! — Spored lahke in zabavne glasbe —
16.00 Oddaja za žene — Na počitnice bomo šli — 16.10 Popoldanski koncert
— 17.00 Napoved časa in poročila — 17.10 Valčke ln polke igrajo simfonični orkestri — 17.50 Iz življenja in dela enot JLA — Z vojaki - planinci na maršu — 18.00 Borbene pesmi ln koračnice — 18.20 Novosti iz literature — Pearl Buck: Stari demon — 18.40 Iz ustvarjanja mladih slovenskih skladateljev — 19.00 Radijske reklame — 19.10 Zabavna glasba, vmes objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zbori in solisti pojo slovenske narodne pesmi — 20.50 Domače aktualnosti
— 21.00 Bachovi sinovi — glasbena oddaja s komentarjem — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15—23.00 Plesna glasba — 23.00—24.00 na valu 327.1 m: Oddaja Radia Jugoslavija za tujino (prenos iz Zagreba).
TRANSFORMATORJE od 5 do 600 kWA napetosti do 35 kW' GENERATORJE od 5 do 350 kWA, napetost do 3000 kW ELEKTROMAGNETE nosilnosti od 500 do 4000 kg
________ izdeluje ln dobavlja
»DINAMO | BEOGRAD. Radnllka
9. telefon 55-102
Dnevni spored za petek, 12. junija:
5.00—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! — vmes ob 5.10—5.20 Jutranja telovadba — 5.30—5.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska — 6.00—6.10 Jutranja telovadba — 6.30—6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ln pregled dnevnega sporeda — 7.00—7.05 Radijski koledar — 12.00 30 minut pri slovenskih skladateljih preteklega stoletja — 12.30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave — 12.45 Pester spored zabavne glasbe
13.45 57. lekcija tečaja angleškega jezika — ponovitev — 14.00 Odlomki iz znanih baletov — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Igra orkester Morton Gould — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ln objave — 15.15
V pesmi ln plesu po Jugoslaviji —
15.45 Radijska univerza — inž. Janko Lipovec: Cesa se lahko naučimo od švicarskih sadjarjev — 16.00 Simfonični koncert del Lucijana ' Marije Škerjanca — Simfonija št. 4 v H-duru za godalni orkester — Koncert za violino in orkester — solistka Jelka Stanič — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.10 Koncert baritonista Vlada Koširja, pri klavirju Marjan Vodopivec — 17.30 Urednikova beležnica in pionirska pošta ter glasba za pionirje — 18.00 Klavir in hammond orgle v ritmu — 18.20 Svet v satiri ln humorju — Alphonse Daudet: Koza gospoda Seguina — 18.40 Pesmi Danila Bučarja poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta — 19.00 Radijske reklame — 19.10 Zabavna glasba — vmes objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Večerni orkestralni spored — Heetor Berlioz: Romeo ln Julija, dramatična pesnitev °P. 17 — Charles Gounod: Baletna glasba iz opere »Faust« — 20.45 Egon Tomc: Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.00 V pesmi in plesu po naši deželi , . . 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan 22.15—23.00 Nočni koncert — Antonin Dvofak: Serenada op. 22 — Frederick Delius: Koncert za violino in orkester — 23.00—24.00 na valu 327.1 m: Oddaja Radia Jugoslavija za tujino (prenos lz Zagreba).
RADIO KOPER
Četrtek, 11. junija: 12.30 15 minut ritmične glasbe — 13.45 Lahka glasba in objave — 14.30 Po svetu okrog —
14.45 Mi se imamo radi — Rezika Koritnik ln Sonja Hočevar pojeta z vaškim kvintetom — 17.30 Iz jugoslovanske operne zakladnice —	18.15 45 minut revijske glasbe — 20.00 Glasba po željah v italijanščini — 22.00 Plesna glasba.
Petek, 12. junija: 12.00 Ritmi in popevke — 13.45 Lahka glasba in objave 14.30 Obzornik — 14.45 Pisan spored popularnih filmskih melodij — 17.30
V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji — 18.15 Ura komorne glasbe — 20.00 Stare popevke v novi obleki —
20.45 Poje G. Consolini — 21.00 Slušna igra: B. Brkič »2ica in košček neba« — 22.00 Lahkih nog naokrog.
MARIBORSKE VESTI
GLEDALIŠČE
Četrtek, 11. junija ob 20:	Moličre:
Sola za žene. Red A.
Petek, 12. junija ob 20:	Klabund:
Krog s kredo. Red 2lS.
KINO
PARTIZAN: Francoski film »Ustreljen ob zori« (četrtek, 11. junija). PARTIZAN: Francoski film »Ustreljen ob zori« (petek, 12. junija). UDARNIK: Ameriški film »Rebecca« (četrtek, 11. junija).
UDARNIK: Ameriški film »Rebecca« (petek, 12. junija).
POBREŽJE: Ameriški film »Cez noč rojena« (četrtek, 11. junija, petek, 12. junija zaprto).
STUDENCI: Jugoslovanski film »Vsi na morje« (četrtek. 11. junija, petek, 12. junija zaprto).
DEŽURNE LEKARNE:
Četrtek, 11. junija. .Lekarna »Pri
gradu«, Partizanska cesta 1.
Petek, 12. junija: Lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 12.
RADIO MARIBOR Četrtek, 11. junija: 12.00—16.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, vmes oddaja v madžarščini — 16.00—16.20 Literarna oddaja — 16.20—16.30 Dve operni predigri W A. Mozarta — 16.30 do 16.40 Poslušajte domača poročila — 16.40—17.00 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi — 17 00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana
Petek, 12. junija: 12.00—16.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 16.00 do 16.30 Poje mladinski mešani zbor MKUD Jože Kerenčič p. v. Peca Šegule — 16.30—16.40 Poslušajte domača poročila — 16.40—17.00 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi — 17.00—23.00 Prenos Radia Ljubljana.
Vremenska napoved
Stanje dne 10. junija 1953 ob 7. url:
Področje nizkega zračnega pritiska nad Srednjo in Južno Evropo se je nekoliko izpolnilo in se počasi pomika proti vzhodu V višjih plasteh pa ponovno priteka nekoliko hladnejši zrak, ki je povečal labilnost ozračja.
Danes dopoldne je bilo v Sloveniji pretežno oblačno vreme z manjšimi krajevnimi plohami. Najnižja nočna temperatura je bila 6" C v Planici. Najvišja včerajšnja temperatura Je bila 26° C v Mariboru, Murski Soboti in Novem mestu.
V Ljubljani je znašal danes zjutraj ob 7. uri zračni pritisk 728,2 mm, temperatura zraka 14,5® C, včerajšnja najvišja 23,1° C, relativna vlaga 84 °/», oblačnost 6/10, vidljivost 30 km.
Napoved za četrtek, dne 11. Junija:
Nestalno vreme z manjšimi plohami. Temperatura ponoči do 8° C, čez dan do 25° C.
Nesreča ne počiva
DEKLE IN MOTOR
29-letna nameščen k a Jelka Švigelj, Martin hrib 39, ee je peljala z motorjem Na tej vožnji pa ni imela sreče. Padla je, zlomila si je levo nogo in roko ter dobila več ran po telesu.
MATI IN OTROK PADLA
PO STOPNICAH
Mati Bogdane Žibern, Cesta na Rupo 23. je ela z eno leto in pol staro hčerko po stopnicah. Pri tem pa je tako nerodno stopila, da je padla z otrokom. Njej se ni nič pripetilo, otrok pa ima Zlomljeno deesno nogo.
STROP MU JE ZGRMEL NA GLAVO
Delavcu Stanku Letlku iz Kočevja, se je pri delu zrušil strop na glavo. Ima hudo rano na glavi in zlom nosne kosti.
Kupimo ekscentrično stiskalnico
za 15 do 20 ton
Ponudbe poslati na Tvornicu ugljenografitnih proizvoda, Zagreb, Bleiweisova ulica 24.
Obveščamo potrošnike, da smo spremenili naslov podjetja
RAD0NJA“
tovarna za vinsko kislino in kisik
SISAK
tovarna
kemičnih izdelkov
SISAK
JCgs - Ljubljana
Veliko znižanje
cen pohištva!
PHIL1PP8 OPPENHE1M
10
ROMAN
VELIKA
PREVARA
VSEBINA DOSEDANJIH NADALJEVANJ:
Nemški baron Leopold von Ragasteln prispe lz Afrike v London, da bi Izpolnil skrivno nalogo. V Londonu živi pod imenom Everarda Domineyja, ki mu je zelo podoben ln ki se tudi mudi v Afriki. Fred odhodom naroči, naj Domlneyja ubijejo. Mož s tem imenom se kmalu pojavi v Londonu. V restavraciji, kamor pride s svojim advokatom Manganom, pristopi k njemu princesa Eder-strom In ga ogovori z »Leopold«, on pa ji odgovori, da je ne pozna. Potlej Nemec Steaman govori DomineyJu ln Manganu o svoji organizaciji za krepitev stikov med Nemčijo In Anglijo. Domlneyjeva bivša prijateljica Worcester izrazi dvome o njem. Na njeno povabilo jo obišče.
»Cujte,« je rekla, »mislim, da je bolje, da se v neki zadevi popolnoma razumeva. Vaš finančni položaj mi je dobro znan. Vem tudi, da je tistih dve sto tisoč funtov letno, ki vam jih je pošiljal vaš advokat, izviralo delno iz prodaje starih dreves, delno pa iz njegovega lastnega žepa. Niti misliti si ne morem, kako mislite živeti tu, nikar pa ne pričakujte od Henryja, da bi za vas kaj storil. Revež sam nima dovolj denarja, da bi plačal potne stroške, kadar se vozi na zborovanja.«
»Zborovanja?« je ponovil Dominey. »Kaj pa se je z ubogim Henryjem zgodilo?«
»Moj mož je izredno vesten človek,« se je glasil ponosen odgovor. »Hodi iz mesta v mesto z lordom Robertsom in tajnikom in predava o narodni obrambi.«
»Henry je bil zmeraj nekakšen zanesenjak,« je pripomnil Dominey. »Toda dovolite mi, Carolina, da vas potolažim, kar se tiče tiste druge zadeve. Zagotavljam vam, da sem se vrnil v
Anglijo, ne da bi si izposojal denar, marveč da bi ga zapravljal.«
Njegova sestrična je žalostno stresla z glavo.
»Nekaj minut prej pa je malo manjkalo, da nisem rekla, da ste izgubili smisel za humor.«
»Govorim zelo resno,« je nadaljeval Dominey vztrajno. »Afrika ni več moj eldorado. Priznati moram, da sem povsem nepričakovano proti koncu svojega bivanja tam prišel do velike vsote denarja. Takoj bom plačal vse hipoteke, s katerimi je obremenjeno naše družinsko posestvo. Tudi Henryju nameravam takoj vrniti malenkostne zneske v gotovini, ki mi jih je pred mojim odhodom v Afriko ljubeznivo posodil.«
Carolina Worcester je nekaj časa popolnoma mirno sedela, le usta je imela odprta, kar je bilo povsem naravno, dasi neprimerno.
»In vi trdite, da ste zares Everard Dominey?« je vzkliknila.
»Zdi se mi, da je to neovrgljivo,« je odgovoril tiho.
Počasi je primaknil svoj stol k njenemu, jo prijel za roko in le-to dvignil k ustnicam. Njegov obraz se je nevarno približal njenemu. Malo se mu je odmaknila, toda ne preveč rezko.
»Dragi Everard,« je zašepetala, »Henry je doma! Razen tega pa... Da, vi ste vendarle Everard. Prav zdaj je bilo v vaših očeh nekaj njegovega. Toda vi ste tako togi. Ali ste bili v Afriki na vojaških vajah ali kaj podobnega?«
Odkimal je z glavo.
»In ste res obogateli?« je znova vprašala nejeverno.
»Ko bi bil ostal tam še leto dni in bi se hotel poročiti z Nizozemko Jewess,« je odgovoril, »bi bil priznan za mogotca Park Lava.«
Gospa Worcester je vzdihnila.
»To je prelepo. Henry bo navdušen, ko bo dobil svoj denar povrnjen.«
»In vi?«
Gospa Worcester je bila videti resnično razočarana.
»Vaše nekdanje lepo vedenje pogrešam,« je dejala nekam obžalujoče. »Dvorite ko kmetavz. Morali bi se skloniti nadme in z drhtečim glasom izgovoriti ti dve besedi, namesto tega pa gledate, ko da ste na raportu, in' vaše oči so hladne kakor jeklo.«
»Tam v Afriki sreča človek žensko enkrat v treh mesecih,« se je opravičeval.
Gospa Worcester je odkimala z glavo. »Spremenili ste se. Nekoč ste imeli za dvorjenje nekakšen šesti čut. Znali ste zadeti ton, kako je treba kaj reči. Znali ste povedati pravo stvar na pravi način.«
»Poboljšal se bom,« je rekel poln upanja, »če mi boste malo pomagali.«
Menda ne želite, da bi vam pri tem pomagala tako stara ženska kakor sem jaz, Everard. Ves London bo zdaj ležal pred vašimi nogami. Cas boste lahko zapravljali z zabavo, s flirtanjem z našimi omoženimi lepoticami, ali... oprostite, Everard, pozabila sem...«
»Na kaj ste pozabili?« je vprašal odločno.
»Pozabila sem na tragedijo, ki vas je pognala iz domovine. Pozabila sem na vaš zakon. Ali se je stanje vaše žene kaj spremenilo?«
»Zal, ne mnogo.«
»Kaj pa gospod Mangan, ali misli, da vam ne preti več nevarnost?«
»O tem sem trdno prepričan.«
List Izdaja Časopisno založniško podjetje »Borba« v Beogradu, Kardeljeva ul 81, telefon 24-001. * Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul fl/IIl.. teL 23-261 do 23-264 • Odgovorni urednik »Ljudske pravice - Borbe« Ivan Šinkovec * Uprava: Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2, telefon 23-261 do 23-264 Telefon za naročnino in oglase 21-030. * Mesečna naročnina za našo državo 250 din. za tujino
600 din. • Čekovni račun pri NB 6011-T-19. Poštni predal 42. • Tiska Tiskarna »Ljudske pravice«. • Poštnina plačana v gotovini.