IfCI/l I iCT-
Narocnins, ?.h Liub! :amiu. jfl	M&k hH^I hmL JB&i	H	H	Sum	HH	Uredništvo: LJ«Wjana,
pokrajino: ietno 10.) lir	H9	KSfif	«R	littJH	K	TOKk	H	H	Gregorjeva ulica 23. Tel.
lin	ligi	Bfeffl	wtm	^HF	Hi	BB	W	MB	52- Uprava: Gregor,
leta SO lir. za ■ • leta 25	čifieva ul. 27. Tel. 47-61.
Ur, unesetno « lir Te .	Rokopisov ne vračamo. —
Wa£a in UM se v Lju £™ Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nlcl v Ljubljani št. 11.953.
Iz 1*10*
sak tor-*h
in o^tek
Ljubljana, petek J. decembra 1943
Preis - cena L 9*90
Darujte za Zimsko pomoč!
Letošnjo akcijo za Zimsko pomoč je otvoril prezident pokrajinske uprave gen. Leon Rupnik z naslednjim apelom po radiu na prebivalstvo Ljubljane:
Ljubljančani!
Začenjam pokiel za Zimsko pomoč. Namen mojega dobrodelnega zasnutka je:
Nihče ne sme biti biez dela brez lastne krivde, nihče ne sme stradali, če ne more delati.
V tem je zapopadena vsa moja zamisel. Za delo je treba sredstev, prav tako moramo skrbeti za ljudi, ki delati ne morejo.
Dobro poznam namere in misli dobrih, dobrosrčnih ljudi. Vem: nekateri že težko čakajo prilike, da se oddolže svoji socialni dolžnosti. Kajti tu ne gre za miloščino, tu ne gre za skromen milodar, tu gre za socialno dolžnost imovitejšega napram ubožnemu, ubožnemu brez lastne krivde. Teh dobrosrčnih ljudi je večina! Hvala Bogu! Manjšino bom dosegel z drugimi sredstvi, prav tako sem odločen zatreti vse, kar bi sicer oviralo mojo zamisel. Nikogar ne bo, na katerega vrata ne bi potrkalo vprašanje zimske pomoči. Za ta pokret sem postavil posebno organizacijo Zimska pomoč, ki ima dolžnost za vse nujne zimske potrebe pribaviti potrebna sredstva.
Vsega občudovanja vreden zgled imamo v Zimski pomoči Reicha. Ljubljančani! V tem pogledu ne bomo zaostajali. Časi so izredni. Izredni časi rode izredne potrebe, izredne potrebe zahtevajo izredna sredstva. Treba je teh izrednih sredstevi izredna sredstva pa dobimo samo po izredni poti.
Upam in trdno pričakujem, da boste to mojo namero vsi odobravali in vsi pomagali, da v vsakem oziru uspe: uspe gmotno, da bomo preskrbeli siromake, a uspe tudi moralno, da bodo pokazali imovitejši, pokazali neprisiljeno in radodarno, da Ase čutijo za člane človeške družbe, da se zavedajo pomena evangeljskih besed:
»Bodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli!«
Z božjo pomočjo giem na delo in vem, da bo imelo uspeh.
V sredo je prezident general Rupnik sprejel odbor za izvedbo Zimske pomoči ter v svojem nagovoru naglasil:
Znesek, ki ga za kritje važnih potreb morate doseči, je visok, znaša 8 milijonov lir. To vsoto zberite. Kadar vam bo potrebno, obrnite se za pomoč name. Vsak se bo sicer po dovršeni nalogi vrnil na svoje mesto, toda želim, da bi se vrnil s toplo zavestjo, da je bil pri oni četi, ki je imela nalog v težkih, izrednih časih nabrati sredstva, da bi z njimi lajšali in zmanjšali bedo vrednih in potrebnih.
*
Prepričani smo, da bodo te besede v vsej naši javnosti na-
««
Pokopano zlato
**
Stara zlata velšava se ne more obnoviti
Debata o povojni vlogi zlata se nadaljuje v vseh velikih svetovnih listih. V gospodarskem delu berlinskega lista »Deutsche Ali-gemeine Zeitung< piše E. Achter-berg o tein vprašanju med drugim naslednje:
V letih 1920. do 1932. se je zlato kopičilo v kleteh Francoske banke in njena zlata podlaga je narasla od 18 na 83 milijard frankov. S tem se je pokazal jasno dvojni smisel »pokopanega zlata, ker zlato ni bilo vet" garant gospodarske izravnave med narodi, temveč je bilo v kleteh banke živo pokopano. Istočasno pa je bila pokopana tudi vera o blagodejnem vplivu zlatega mehanizma. Zlato ni več izravnavalo kolebanj mednarodnih plačilnih bilanc, temveč se je v največji meri Iransfe-riralo. Zaradi tega zlato ni več reševalo kriz, temveč je te povzročalo. Zaradi tega je nastal pritisk deflacije, nato pa manjši odjem blaga in povečanje brezposelnosti. Medlem pa je kopičenje zlata v USA doseglo še neprimerno večji obseg ko v Franciji. Navzlic vsem tem resnicam pa se nekateri mislijo, da bi se moglo vsaj po vojni premostiti nasprotje med nekdanjim zlatim blagoslovom in sedanjo trezno brezzlato realnostjo. Ali je to mogoče? Poglejmo resnici v oči!
Zlati mehanizem je imel svoje izhodišče v spoznanju, da se morejo mednarodno izravnati terjatve in obveznosti samo z blagom in storitvami. Ker niso v vsakem trenutku za vse primere prikladna blaga in storitve na razpolago, je naravno, da so se ljudje za izravnavo posluževali zlata, ki so ga vsi zaradi njegove redkosti in dragocenosti radi sprejemali kot plačilo. Druga važna naloga zlata pa je bila, da se je zlato uporabljalo kot merilo in regulator za razne valute, kar je bila posledica stalnosti zlate veljave. Avtomatika zlate veljave je bila v tem, da je motnja ravnovesja v mednarodnem plačilnem prometu povzročala izvoz ali pa uvoz zlata. Dotik zlata zaradi 'presežka izvoza ali natančneje zaradi aktivne plačilne bilance, je povečal domačo množino denarja in s tem dvig cen ter mezd, kar je imelo za posledico nazadovanje izvoza in dvig uvoza. Plačilna bilanca je zopet listala pasivna, zlato je znova odtekalo, dokler ni bilo doseženo ravnovesje. Ze samo ta surova skica kaže, da je bil pogoj tega mehanizma dalekosežno mednarodno svobodno gibanje blaga in cen. Ce se z državnimi ukrepi in s prohi-bitivnimi carinami preprečuje večji uvoz blaga, da bi se ščitil domači trg, ali če se dotekajoče zlato ne porablja za povečanje denarne količine, temveč se nevtralizira, potem mora izostati izravnava ravnovesja. Meddržavne plačilne obveznosti se ne morejo izvršiti in svetovno gospodarstvo ise ustav-
šle zaželeni odmev. Gospodarski krogi bodo kakor vselej, tudi tokrat izpolnili svojo dolžnost.
Ija. Tako se je tudi v resnici zgodilo.
Nespametna gospodarska ]>oliti-ka je spravila pesek v stroj. Čislo iz tira pa je prišlo vse, ko so se vrgle med kolesa velikanske skala povojnih dolgovnih in trihutnih plačil. Upniške države so v nepopravljivi zaslepljenosti hotele sprejemati samo zlato kot skoraj edino uvozno blago. Vrhu vsega so holele, kakor n. pr. Francija, še stare zunanje terjatve spremeniti v zlalo in jih odtegniti, kar se jim je tudi v mnogem posrečilo. To prav gotovo ni bilo v skladu s pravilno pojmovanim zlatim standardom. Politične motnje so nato nekaj let pred sedanjo vojno in tudi še v sedanji vojni morale poiskati namesto zlale veljave nov postopek za mednarodno izravnavo plačilnih bilanc. Ta postopek je nadomestil zlato in rešil svet pred gospodarskimi in (socialnimi katastrofami, ki jih je povzročala slabo pojmovana zlata veljava.
Samo prazen prepir je, če se govori, da je zlati mehanizem ali njegova napačna uporaba povzročala gospodarsko zmešnjavo v letih 1920.—1930. Če se pravi, da je v drugih sistemih birokratizem večji, je treba odgovoriti, da se je pojavil birokratizem tudi že za časa zlate veljave. Treba le opomniti na vedno bolj pogoste dogovore glede cen in vedno bolj pogostno urejanje trgov. Izpopolnitev tehnike, večja uporaba materiala, vedno večje združevanje podjetij so naravnost silile k novim gospodarskim oblikam. Zlati mehanizem spada v staro liberalno gospodarstvo, ki je imelo druge cilje ko sedanja doba. Potrošnja posameznega zasebnika ne zadostuje več. temveč mora država poskrbeti za koristno porabo svoje
silno narasle tehnične storilne sposobnosti ter za varstvo in povečanje blagostanja svojih delovnih množic. Investicije so postale tako velike, da nujno zahtevajo stalnost potrošnje in da zato izključujejo svobodno gospodarstvo. Pa če bi tudi prezrli vse gospodarske sprememba zadnjih let, kako bi bilo mogoče razdeljevanje zlata, ki je danes skoraj popolnoma nakopičeno v USA, brez političnih obveznosti do (sedanjih lastnikov zlata! Novi angloameri-ški valutni načrti seveda ne predvidevajo, da bi USA razdale svoje zlato državam brez zlata, da bi se omogočila zopet stara čisto gospodarska funkcija zlata. Kakor je prej politični egoizem podrl zlato veljavo, tako naj bi tudi sedaj nakopičeno zlato bilo orodje za politični imperializem. Celo londonska City tej nameri le nerada sledi.
II koncu še pripomba k morebitni obnovi zlata kot sredstva za plačilni in blagovni promet. Takšna uporaba zlata je mednarodno izvedljiva, dokler velja splošno vrednotenje rumene kovine. Tudi v sedanjosti še ni brez veljave, dokler so še zlate podloge na razpolago. Toda tudi v lem pogledu se more zlato pogrešati, kakor dokazuje evropski klirinški promet, s katerim se plačujejo blago in storitve brez posredovalnih sredstev z blagom in storitvami. Omejitev samo na i>oinožno funkcijo zlata pa ne more doseči debiro-lcratizacije gospodarstva. V ta namen bi morala vsa zlata veljava zopet polno oživeti, ne pa samo del nje. Sicer pa se bo itak začela debirokratizacija gos(>odar-stva po »vojni, ko bodo odpadli •/zroki, zaradi katerih je birokratizacija nastala.
menitve in omejitve manjši, kakor pa je bil v mirni dobi.
Tako narašča vsepovsod potrošnja premoga in že med lansko zimo, ki ni bila Iruda, so je dala urediti zadostna preskrba industrije s premogom le na račun gospodinjstev. Letos’ bodo potrebne omejitve premogovne potrošnje tudi pri industriji in bodo le omejitve zadele vse panoge in obrate, ki niso v službi ncobhodino potrebne proizvodnje. Močno se je dvignila tudii potrošnja električne energije in povzroča tako tudi preskrba elektrarn s premogom resne skrbi. Madžarska vlada je naročila zvezi industrijskih obratov, naj uvede strogo varčevanje z električno energijo v vseh podjetjih. Najstrožje varčevanje je obvezno za one obrate, ki izdelujejo luksuzne predmete, določene pa so omejitve tudi za vsa podjetja, ki ne delajo za vojno gospodarstvo in preskrbo, ter za privatno gospodinjstvo. Na ta način bo sedanja proizvodnja premoga morda v skladu s kontrolirano potrošnjo.
Potrošnja premoga na Madžarskem
>Donauzeitung« opisuje, kako si je madžarska premogovna industrija že pred dolgimi leti postavila za svoj cilj povečanje proizvodnje tor to tudi dosegla. Zaradi tega na Madžarskem doslej niso bile potrebne tolike omejitve potrošnje premoga kakor v drugih evropskih deželah. Proizvodnja premoga se je med sec-anjo vojno še bolj dvigala kakor v zadnjih predvojnih letih in šele od lanske jeseni se opaža, da je bila dosežena meja, ki je ni mogoče prekoračiti.
Do te meje je prišlo zaradi vojaškega službovanja mnogih delavcev in ludi zaradi toga, ker se je precej delovnih sil od industrije zateklo v kmetijstvo, ki nudi boljše pogoje preskrbe. Pomanjkanje delovnih .moči je prvi vzrok zastoja pri proizvodnji premoga, drugi vzrok je pa ta, da so investicije premogovnih družb, ki so dosegle 100 milijonsko mejo, izčrpale finančno moč -podjetij.
Pri tej nepremostljivi meji proizvodnje pa imamo močno povečanje potrošnje. Tu so predvsem
stari obrali vojnega gospodarstva, za njimi pa cela vrsta novih in razširjenih. Važno vlogo pri tej povečani potrošnji premoga igra tudi dvajsetletni razvoj Madžarske od kmetijske do napol industrializirane države ter večkratno povečanje dežele, pri katerih pa niso bili pridobljeni novi producenti, temveč vsakokrat le novi potrošniki premoga. Močno se je v vojni dobi povečala potrošnja premoga tudi pri raznih prometnih ustanovah in napravah, najbolj pa pri državnih železnicah.
Večji potrošniki premoga so pri svojem boljšem zaslužku postala tudi privatna gospodinjstva in obrt, naposled pa pride pri povečani potrošnji premoga v poštev tudi industrijski napredek, pri katerem so razni ostanki k meti j-ke proizvodnje, kakor koruzna in konopljena stebla ter slama ne uporabljajo več za kurjavo, temveč za nadomestilo industrijskih surovin. Nadalje se tudi les v manjši meri uporablja za kurjavo in tudi dovoz drv iz gorskih gozdov je zaradi transportne obre-
Vodilni obrati v Nemčiji
V nedavnem opisu razvoja dunajske oblačilne industrije je bilo povedano, da so se v zadnjem času tudi nekatere dunajske tvrdke uvrstile med vodilne obrate Nemčije. Predikat »vodilni obrat« velja v gospodarskem življenju Velike Nemčije za častuo priznanje onim obratom, ki pod enakimi pogoji dosežejo prva mesta pri tekmovanju za povečanje proizvodnje. Ker so taka tekmovanja splošna, najdemo »vodilne obrate« ne samo v vrsti velikih, temveč tudi v vrsti srednjih in malih podjelij.
V nemški tekstilni industriji je zdaj 120 vodilnih obratov in mad njimi je 30 takih, ki imajo manj ko 120 uslužbencev ter spadajo v vrsto srednjih in malih obratov, r/.delovanje uniform je zdaj v vojni dobi pri nemški oblačilni iti. dustriji na prvem mestu in vodilni obrati te industrijske panoge so se izkazali na ta način, da -o močno skrajšali čas, ki je potreben za izdelavo uniforme. Nekateri obrati so znižali čas za izdelavo bluze ^,a 40%, za izdelavo hlač pa celo za 50%, kar pomeni, da je podjetje brez povečanja delavske zaposlitve namesto 2000 izdelalo 2800 uniform.
Razvoj industrije v Španiji
lz poročila državnega tajnika za industrijo so razvidni znatni napredki industrije v Španiji po končani državljanski vojni. Do konca 1. 1942. so investicije narasle na 3.1 milijarde pezet in sta prišli od tega na nove in razširjene industrijske obrate nad 2 milijardi pezet. Investicije v rudarskih podjetjih so dosegle 338.5 milijona peaet. Prvo mesto v španskem rudarstvu, ki se je po državljanski vojni močno dvignilo, zavzemajo premogovniki, ki so lani dosegli proizvodnjo 11 milijonov ton. Napredek industrije se kaže tudi v močno povečani potrošnji električnega toka. Pred državljansko vojno se je ta potrošnja na leto povečala za kakih 5 •/«, po državljanski vojni pa povprečno za 10%. Lanska potrošnja * industrijskih obratih je znašala i4.5 milijarde kW.
Bodite usmiljeni in usmiljenje boste dosegli!
Bodite usmiljeni in usmiljenje boste dosegli!
Trgovina z živili
Sindikat trgovcev z živili sporoča:
Od Prehranjevalnega zavoda smo prejeli naslednji dopis: Dosedaj je Prevod dovoljeval trgovcem pri nadrobni prodaji za razpršitev oziroma osušitev živil določen odstotek, ki je bil naveden v okrožnici z dne 10. II. 194:? št. 68/1. Padi poostrenega varčevanja z živili je ukinjena veljav-nosl v tej okrožnici določenih odstotkov za razpršitev ter veljajo od 1. decembra 1043 dalje naslednji odstotki: pri moki 1%, pri marmeladi 3%,
(točim se ukinjajo odstotki za vsa ostala živila.
Izvolite o gornjem obvestiti takoj vse svoje člane, priporočajoč jim največjo pazljivost pri razteh-tunjn živil, kajti v bodoče bo Prevod upošteval pri obračunavanju samo gornje odstotke in bodo vse intervencije v tem oziru brezuspešne..«
Dalje sporočamo, da smo na naše večkratne intervencije za preložitev skladišča živil, prejeli od Prevoda naslednji odgovor:
»Z ozirom na Vaš dopis z dne 17. t. m. št. 2037/43 sporočamo, da trenutno ni na razpolago nobenega skladišča, ki bi bilo primemo za razdeljevanje živil de-lajlistom. Vovkovo skladišče ne pride vpoštev, ker ga ima zasedenega lastnik sam. Ce veste morda za ustrezajoče, centralno ležeče skladišče, nam ga javite.«
Članstvo prosimo, da nam event. primerno centralno ležeče skladišče sporoči.
Opozorilo!
Opozarjamo p. n. konsuineiite, da je g. Sedlar Ivan, lastnik tovarne hranil »Slada«, Ljubljana-Moste stavil v promet Škatle z napisom Pravi Frančkov dodatek kavi« po 1It kg, .katere pa ne vsebujejo našega izdelka. Te škatle ee razlikujejo od naših originalnih škatel samo po barvi mlinčka na sprednji ■strani škatle. Na naši originalni škatli je namreč mlinček temnomodre barve, torej iste temnomodre barve kot sta dva trakova in površina na kateri se nahaja ime »Franck« na sprednji strani škatle, dočim je na škatlah, ki jih je stavil v promet g. Sed tar Ivan, barva mlinčka črna, a trakova in površina pa temnomodre barve.
Škatle Sedlarja Ivana sploh 11 o vsebujejo niti najmanjšega odstotki! cikorije, temveč so napolnjene z neko drugo mešanico.
Proti Sedlarju Ivanu smo radi gornjega uvedli sod n i postopek.
FRANCK
INDUSTRIJA KAVOVINA 1). 1)., j
prej
Ilinkii Francka Sinovi d. d., Zagreb
Navodila detajlnim trgovcem za s&reiemanše in oddajo nakazMšc
V zvezi z Naredl>o o dopolnitvi predpisov za porazdeljevanje tekstilnih izdelkov in oblačilnih predmetov z dne 8. novembra t. 1., objavljeno v Službenem listu št. 90 z dne 10. novembra t. J., sporoča Pokrajinski gospodarski svet naslednje:
Trgovci in obrtniki, ki prodajajo tekstilno blago in čevlje, katerih prodaja je sedaj vezana na nakaznice, morajo Pokrajinskemu gospodarskemu svetu mesečno predložiti sprejete nakaznice s posebnim seznamom v dvojniku.
civilna mobilizacija industriji po veliki večini le neizvežbane delovne moči. Natančni pregledi 16 vojnih industrij Nemčije so izkazali med 10 milijoni delavcev 71.2% strokovnjakov, kar pomeni, da je v Nemčiji med desetimi de- Ičeno naglo izvežbanje. lavci 7 strokovnjakov. V Angliji
so med desetimi samo trije, v iTSA pa štirje. Neizvežbane moči, ki so bile v Nemčiji mobilizirane med vojno, so zaposlene po veliki večini v kmetijstvu ter v onih industrijskih panogah, kjer je omogo-
Se;..iam naj izkazuje;
Naslov tvrdke: ........................................ Mesec:
“‘SBI
Zap.
štev.
Nakaznica Ime	štev.
Prodano blago v metrih za 7 za 9 za 11 za lit za 17 za 22 za 20 točk točk točk točk točk točk točk
Skupno . . . Skupaj znaša vse prodan« blago v točkah
Overovitev
Pokrajinskega gospodarskega sveta.
En izvod seznama prejme trgovec ob predložitvi Pokrajinskemu gospodarskemu svetu, kar se mora zgoditi i uij kas n oj e do vsakega 5. v mesecu; seznam mora biti potrjen za nazaj.
Podoben seznam, kakor je gornji za tekstilije, imajo predložiti tudi trgovci
Podpis trgovca.
s čevlji, upoštevajo število točk za posamezne pare čevljev.
Združenje trgovcev v Ljubljani naj ev. založi potrebne tiskovine.
Predložene nakaznice se bodo trgovcem zamenjale v nabavnice za novo. nabavo blaga po dosedanjih predpisih ob predložitvi naročila za nabavnice.
Kanada — veliki upnik Angliie
Angleški listi so v zadnjem času dostikrat stavljali Kanado drugim angleškim dominijem in kolonijam za vzgled, kako treba pomagati materni državi. Ne brez vzroka, kajti Kanada je poklonila leta 1942. Angliji 1 milijardo dolarjev kot darilo, 700 milijonov dolarjev pa je dala za čas vojne kot brezobrestno posojilo. Južna Afrika je takšna darila odločno odklonila. Ce j)a se bolj natančno prouči lepa gesta Kanade, potem se lepota te gesite precej zmanjša, ker Kanada s lami 1700 milijoni dolarjev ne bi mogla kaj prida doseči, ker bi bili na razpolago le v angleških funtih, s katerimi pa se danes ne more dosti kupiti. Za Kanado bi imeli ti funti pomen le, če bi jih mogla zamenjati za ameriške dolarje, te možnosti pa danes skoraj ni.
Kanada je postala zaradi svojih dobav živil in vojnega materiala upnik Anglije. Po podatkih Kanadske banke so naraščale kanadske terjatve proti Angliji v milijonih kanadskih dolarjev takole:
Terjatve proti Angliji in drugim deželam funtnega bloka:
Hrvatske prometne investicije
V mednarodnem prometu zavzema Hrvatska zelo važno mesto, ker se na njenih tleh križajo prometne zveze evropskega severa z jugovzhodom ter zapada z vzhodom. Zaradi tega se hrvatska vlada Irudi, da bi svoje cestno omrežje razširila in modernizirala. Hrvat-sko glavno ravnateljstvo za javna dela je izdelalo načrte, ki obsegajo znatno razširitev železnic, ureditev pristanišč ter zboljšanje vseh cest, ki so važne v mednarodnem prometu.
»Donauzeitung« ceni hrvatske prometne investicije od leta 1941. dalje na 2 milijardi kun. Pri teh investicijah »e polaga posebno važnost na dobre zveze severnih in obmorskih krajev države ter na vse prometne naprave v obmorskih krajih. Ceste v obmorskih krajih gradijo tako, da ustrezajo vsem zahtevam živahnega sodobnega prometa.
1939	1940 1941	1942
443	783 1280	1768
Od tega	iz izvozne trgovine:	
1939	1940 1941	1942
436	699 1098	1568
	Od uvoza:	
1939	1940 1941	1942
177	236 279	226
Presežek kanadskih		terjatev:
1939	1940 1941	1942
103	423 804	1200
Odstotni narastek kanadskih terjatev od 1. 1941. na 1942. se je nekoliko zmanjšal, a se bo letos še bolj zmanjšal, ker mora Kanada več plačevati Angliji za svoje čete v Angliji in angleških kolonijah. A tudi povečanje kanadskega uvoza je manjše.
V prvih štirih vojnih letih »o skupno narasle kanadske terjatve proti Angliji za 2650 milijonov dolarjev'. Te bi se morale v normalnih razmerah plačati z zlatom ali devizami ali pa s kapitalnimi transakcijami. Takih plačil pa Anglija ni zmejla. V zlata in devizah je odplačala 273 milijonov, s prodajo kanadskih vrednostnih papirjev,ki so bili v angleški posesti pa 697 milijonov. Poleg tega se je še z nekaterimi drugimi transakcijami zmanjšal angleški dolg na 1731 milijonov kan. dolarjev. Ta denar bi bil Kanadi zelo i>otreben, da bi mogla z nakupi strojev v USA izpopolniti svojo industrijo. Toda s funti se v USA ne morejo kupovati stroji. Zalo skuša Kanada povečati svoj izvoz v USA. Mogla bi sicer Kanada še v večji meri ko dosedaj odkupovati kanadske vrednostne papirje, ki so v angleški posesl i in postati tako upnik Anglije, s
Denarništvo in zavarovaisžvfl
Razdolzitev kmetov v StiemšiiB
>Deutsche Agrarpolitik« objavlja rezultate izvedene akcije za razdolžitev kmetov v Nemčiji. Za to akcijo je bilo prijavljenih okrog 300.000 kmetijskih obratov, za razdolžitev in obnovo obratov pa je bilo izdanih okrog 2 milijardi mark. Brez te pomoči bi propadlo veliko število kmetij, kar bi imelo hude posledice za prehrano prebivalstva,
Razdolžitvena akcija se je začela 1. 1930. s tako zvano vzhodno pomočjo, ki je izvedla sanacijo vzhodnih pokrajin. Z zakonom o ureditvi dolgov se je 1. junija leta
1933. razširila akcija na vso državo. Pri vzhodni pomoči je dala Nemška industrijska banka 570 milijonov mark posojil v 42.000 primerih razdolžitve, država pa je prispevala 450 milijonov. V ostali Nemčiji je bila dosežena razdolžitev 152.000 primerov z zneskom okrog !*00 milijonov mark.
V splošnem je razdolžitvena akcija uspešno končana in čaka le še malo število kmetij na rešitev razdolžitvenega postopka, uradi, ki so bili ustanovljeni za razdol-žitveno akcijo, pa so že prevzeli druge naloge upravne službe.
Petdeset Imt raitaiznovk na Bavarskem
Bavarska deželna zveza kmečkih kreditnih zadrug, ki se zdaj imenuje »Bayerischer Landesver-band landvvirtschaftlicher Genos-senschaften - Raiffeisene. V.c, je bila ustanovljena pred petdesetimi leti. Ta jubilej omenjamo tudi zaradi tega, ker so se v tistih letih kakor na Bavarskem začele ustanavljati rajfaznovke tudi v naših krajih, dočim je ustanovitelj kmečkega kreditnega zadružništva Fr. Wilh. Raiffeisen (1818-1888) zasnoval svoje ustanove že v letu
kreditnih zadrug je v petdesetih letih svojega obstoja (razvila izredno živahno in uspešno delavnost. Njeno članstvo tvori danes 6213 zadrug in družb, ki so razdeljene takole: 3957 kreditnih zadrug, 1604 mlekarske zadruge, 148 zadrug za nabavo in izmenjavo blaga, 489 produktivnih zadrug in 15 zadružnih central. Kreditne zadruge imajo okrog 563.000 članov, vlocje pa «o v jubilejnem letu znašale okrog 1.5 milijarde mark. Bavarska centrala kreditnih
1846./47., ki je bilo zelo neugodno ! zadrug je največja posojilnica v za kmečko prebivalstvo Nemčije, j vsej državi ter ima za več mili-Bavarska deželna zveza kmečkih j jard denarnega prometa.
Inozemski kapital na Ilova škem
Dočim je slovaški kapital v inozemstvu le malo delaven, je inozemski kapital na Slovaškem zelo močno zastopan v slovaški industriji. Zlasti je naložen v slovaških podjetjih nemški, češki, slovaški, madžarski in ne na zadnje tudi švicarski kapital. Čeprav najnovej-še statistike niso popolne, se je vendar moglo ugotoviti za 292 domačih delniških družb in za 24 re-
v kemični in petrolejski industriji. Nato slede tekstilna, clekrotetmič-na in stavbena industrija. ‘24 inozemskih reprezentanc razpolaga s kapitalom v višini 174 milijonov Ks. Pripomniti pa je treba, da stoji za temi reprezentancami kapitalna sila glavnih družb, ki znaša več sto milijonov Ks.
Za slovaške delniške banke se je moglo ugotoviti, da imajo skup-
prezentanc višina obratnega kapi- no 250 milijonov Ks kapitala in
tala. Te reprezentance so nastale, ker smejo delniške družbe, ki imajo svoj sedež v inozemstvu, poslovati na Slovaškem samo v obliki
tem pa bi se odvisnost Kanade od reprezentanc. 292 delniških družb USA povečala. Anglija pa po vojni j ima 1539 milijonov Ks kapitala, ki svojih dolgov itak ne bi mogla pla-! je večinoma naložen v rudarske čati. Zato si dovoljuje Kanada in topilniške družbe. Od vseh 292 luksuz, da velikopotezno pomaga delniških družb se je mogla ugo-Angliji, ji daruje eno milijardo in toviti višina udeležbe inozemskega (»sodi 700 milijonov dolarjev brez- kapitala samo za 247 industrijskih
obrestno. Poleg tega pa je v zadnjem času obljubila še .posojilo ene milijarde dolarjev po zakonu o posoji in zakupu. Darila Kanade nazorno kažejo finančno stisko Anglije in slabost njene valute.
Kvalificirano delavstvo v industriji
podjetij. Povprečno znaša udeležba inozemskega kapitala pri teh družbah okroglo 50%. Absolutno je udeležba inozemskega kapitala največja pri rudarskih in topilni-ških podjetij, ki so največja panoga slovaške industrije. Relativno pa je največ inozemskega kapitala
da od tega pripada inozemcem približno 58 milijonov Ks ali 22 odstotkov vsega kapitala. Udeležba inozemskega kapitala v bankah jo torej manjša kakor v industrijskih podjetjih. V bankah sta udeležena predvsem češki in madžarski kapital.
*
Španska devizna centrala od_ začetka oktobra ne notira več tečaja italijanske lire. Po komentarjih španskega gospodarskega tiska ima spremenjena ocenitev lire do angleškega funta in ameriškega dolarja za ŠDamjo prej ugodne ko neugodne rezultate.
Nemška industrija posveča že od nekdaj veliko pozornost kvalifikaciji svojega delavstva. Odstotek nekvalificiranega delavstva je izredno nizek, ker je poskrbljeno, da se naraščaj hitro priuči ali uvede v strokovne skupine. V industriji Severne Amerike ni bilo nikdar pravega sistema pri zaposlitvi delavstva in zato ima danes
ameriška vojna industrija med svojim delavstvom samo 40% pravih, zanesljivih strokovnjakov. V Angliji je ta odstotek še nižji. Pregledi nekaterih angleških industrijskih panog, ki so bili izvedeni 1. 1939., so ugotovili samo 32% pravega kvalificiranega delavstva, ker se je od takrat gotovo še poslabšalo, ker je dala
h ? U ni
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, »vratnike in manšete. Pere, »uši. monsa in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-8. Selenburgova 3 T«lelon žt. 22-72.
Pridelovanje tobaka v Romuniji
Tobačni nasadi v Romuniji so leta 1937. obsegali okrog 14.000 ha. naslednje leto 18.000 ha, lani pa so bili razširjeni na 24.200 ha. Od letošnjega tobačnega pridelka, ki se je precej zboljšal, je prišlo 57*'« na cenejše, 32% na srednje, 11»/. pa na finejše vrste tobaka, število romunskih pridelovalcev tobak* je naraslo od 40.000 na 74.000.
Poravnajte naročnino 1
Bodite usmiljeni in usmiljenje boste dosegli!
Blagajna davčne uprave za
mesto v Ljubljani
Vodnikov trg 5, ne bo poslovala v času od 9. do 11. t. m. zaradi beljenja in čiščenja uradnih prostorov.
Nujne obve/.nostj naj davkoplačevalci plačujejo po položnicah na pošti.
Kinematografi naj si za navedene dni preskrbe pravočasno zadostno število vstopnic.
Nova organizacija hrvat-ske mornarice
Hrvatska trgovinska mornarica se bo v najkrajšem času na novo organizirala. Trenutno ima Hrvatska 119 parnikov, 115 motornih jadrnic, 15 motornih ladij in 16 tovornih ladij. To število ladij je mnogo manjše, kakor bi bilo potrebno samo za obalno plovbo. Ladij primanjkuje zaradi določb rim. skega sporazuma, po katerem se je morala večina bivših jugoslovanskih trgovinskih ladij odstopiti Italiji. Po tej pogodbi je smela Hrvatska obdržati samo ladje z do 300 brt.
Proizvodnja svilenih kokonov v Bolgariji
Bolgarska vlada si že nekaj let prizadeva, da bi se v deželi dvignila proizvodnja svilenih kokonov. Da bi dosegla ta svoj cilj, je letos spomladi povišala ceno svilenih kokonov za 100%, kar je dvignilo proizvodnjo od 17.287 na 23.854 metrskih stotov. Bolgarska tekstilna industrija pa s tem rezultatom še ni zadovoljna, ker je v deželi toliko murv, da bi se lahko pridobilo na leto okrog 40.000 me-Irskih stotov svilenih kokonov. Predstavniki industrije predlagajo vladi strogo kontrolo pridobivanja in oddaje svilenih kokonov.
Boljša bolgarska vina
Da bi se čim bolj izkoristila letošnja dobra vinska trgatev in se nadomestil zaradi transportnih tež-koč zmanjšani izvoz grozdja in vina, se bo letos na Bolgarskem grozdje v večji meri ko dosedaj predelalo v grozdne soke, marmelado, grozdni med itd. V zvezi s tem Predelovanjem in otežkočenim izvozom si prizadeva bolgarsko kmetijsko ministrstvo, da se sedanja površina vinogradov v izmeri 160 tisoč ha ne poveča več. Pač pa naj bi vinogradniki gledali na to, da zboljšajo kakovost svojega pridelka. Kajti dosedaj je zasajenih od
160.000	ha vse površine vinogradov samo 40.000 hektarjev z namiznim, vsa ostala površina pa z navadnim grozdjem. Zaradi tega se bodo ustanovili v glavnih vinogradniških okrajih vzorni vinogradi v izmeri 160 hektarjev. Tu bodo vinogradniki praktično spoznali, kako je treba obdelovati vinograde in kako se zboljša pridelek. Glede požlahtne-nja trt so se v Macedoniji dosegli že ve uspehi. Letos se je v ta namen :?■ državnih trtnic izdalo že skupno 450.000 sadik.
Španski
gospodarski
Španska vlada izdeluje načrt novega zakona o rudarstvu, po katerem bo rudarstvo dobilo novo osnovo in novo organizacijo, ki bo omogočila popolno izkoriščanje rudnega bogastva. Pred meščansko vojno so bila mnoga rudna in premogovna ležišča neizkoriščana, ker posestniki zemljišč niso imeli volje in sposobnosti za rudarstvo, novi zakon pa temelji na načelu, da so rude in premog v vsej deželi državna last in da bo država skrbela za izkoriščanje tega bogastva, pri čemer pa tudi privatna iniciativa ne bo ovirana. Rudnike, ki v zasebni posesti slabo uspevajo, bo prevzela država, koncesije za nova rudarska podjetja pa bodo podeljena le tedaj, če bodo strokovnjaki ugotovili, da so najdena ležišča tudi dovolj bogata. Inozemci v Španiji ne morejo dobiti [koncesije k a .rudarska pod-jetja.
Z novim zakonom bo zlasti premogovništvu zajamčen napredek. Od začetka vojne se Španija že sama oskrbuje s premogom, presežke svoje proizvodnje pa izvaža celo na Portugalsko, dočim je morala še pred vojno uvažati večje količine premoga. Od 1. 1933. do lani se je španska produkcija premoga dvignila za 4 milijone ton.
letos pa sodijo, da se bo povečala še za okrog 900.000 ton.
Z novim rudarskim zakonom bo jMjspešena tudi industrializacija dežele. Že lani so investicije v industriji in rudarstvu dosegle okrog 3.1 milijarde pezet, napredek španske industrije pa se vidi tudi pri povečani proizvodnji električne energije, ki je letos dosegla že 4.5 milijona kW. Letno se proizvodnja poveča najmanj za 10%, povečala pa se 1k> še v večji meri z izvedbami načrta, ki je napravljen za dobo 20 let ter predvideva tudi zgraditev številnih električnih central.
Gospodarski načrti španske vlade pa predvidevajo it udi velika dela v prospeh kmetijstva. Kmetijska proizvodnja se bo močno dvignila, ko bodo izvedene melioracije, ki so v načrtu. Ta del gospodarskega načrta se je že začel izvajati in v pokrajini Audujar so z namakanjem že pridobili nad 4000 ha dobre zemlje, naslednje leto pa bo pridobljeno za kmetijstvo še okrog 0000 ha. V pokrajini Zamorra bodo z melioracijami pridobili okrog 12.000 ha, v vsej deželi pa nad 150.000 ha.
Sestavljalci in predlagatelji novih gospodarskih načrtov imajo pred očmi tesno j>ovezanost vseh gospodarskih panog, največ pa pri-
čakujejo od industrijske. Prepričani so, da se bo z mehanizacijo kmetijstva pridobilo mnogo delovnih moči za industrijo, kateri je poleg kvalificiranega delavstva potreben tudi močan in dober naraščaj. Zaradi lega polagajo novi načrti veliko važnost na proizvodnjo kmetijskih strojev in na izvežb«-nje industrijskega delavstva. Domača proizvodnja kmetijskih strojev je še zelo skromna, v industrijskih obratih pa se zelo občuti pomanjkanje strokovnjakov. Ta del gospodarskega načrta je torej posebno važen in nujen in njegova dobra izvedba je. kakor pravi madridski poročevalec za »Munchuer-Neueste Nachrichtenc, najvažnejši pogoj za uspeh celotnega načrta.
Španija ima dovolj surovin za močno industrijo in čimprej mora španska industrija doseči ono stopnjo, da bo mogla uporabljat' in predelovati vsaj najvažnejše domače surovine. Zato so predstavniki španskega ministrstva za tigovino in industrijo nedavno ua-glašali, da se mora vse špansko gospodarstvo nasloniti na industrijo. Nekaterim gospodarstveni-kom pa se zdi ta zahteva prenagljena. Po njihovem mnenju bi bilo treba počakati, da se Evropa popolnoma umiri, ker vojna doba ni prikladna za izvajanje kakih sindikalnih gospodarskih načrtov.
Romunsko
omrežie
Statistika o bolgarski zunanji trgovini
lJo zadnjih objavah bolgarske direkcije za statistiko je znašal bolgarski uvoz letos julija 59.330 ton, vreden pa je bil 1611 milijo-nov levov, dočim je bil lanski 11 voz v juliju 66.390 ton v vrednoti 1210,9 milijona levov. Izvoz je dl letos julija 42.649 ton v vrednosti 688,3 milijona levov, lani ju-,‘ta pa 34.557 ton za 805,4 mili-f°na levov. V prvih sedmih mese-lm letošnjega leta je znašal ves l(voz 359.500 ton v vrednosti 8246,9 jnilijona levov, izvoz pa 368.029 on v vrednosti 9400 milijonov levov
Problem finansiranja je bil v Romuniji celo stoletje največja ovira razvoja industrije in prometa. »Siidost-Echo« navaja, da je imela Romunija 1. 1908. okrog
34.000	km cestnega omrežja in da je bilo od tega samo 9000 km cest zgrajenih in urejenih z državnimi sredstvi. V naslednjih osmih letih do vstopa Romunije v prvo svetovno vojno se je cestno omrežje razširilo za 12.000 km, po vojni pa je obsegalo okrog 100.000 km, a je imela samo polovica teh cest trdno površino.
Za zboljšanje prometa se dolga lela ni ničesar storilo in romunski vrhovni gospodarski svet, ki je
I.	1939. sestavil petletni gospodar-sko-političnj načrt, je ugotovil, da so med glavnimi ovirami gospodarskega napredka slabe ceste ter sploh slaba organizacija prometa v deželi. Po porojčilu, gospodarskega sveta je bilo v deželi samo 25 000 motornih vozil, eno na 800 prebivalcev, dočim je prišlo v za-padnih evropskih deželah eno motorno vozilo že na 20 do 40 prebivalcev. En tovorni avtomobil je prišel v Romuniji na 4800 prebivalcev, v zapadnih evropskih deželah pa na 30 do 70 prebivalcev.
L. 1.940. je Romunija z odcepit-
vijo nekaterih svojih pokrajin zgubila okrog 56.000 km od svojega cestnega omrežja, potem pa je bilo vendarle z nemško in italijansko pomočjo omogočeno reševanje perečega prometnega problema. Ustanovljena je bila .italijansko-romunska družba za graditev cest, ki se je z državo pogodila, da bo v petih letili zgradila in modernizirala 750 km cest, za razširitev cestnega omrežja pa je bila od nemških podjetnikov ustanovljena tudi tvrdka »Deruban«, ki se je izkazala z veliko delavnostjo zlasti po priključitvi Besarabije, Bukovine in Transnistrije. 0 tem poročajo naslednje številke: L. 1941. so uvozili 91 strojev za graditev cest v vrednosti 12 milijonov lejev, lani pa 960 takih strojev za 410 milijonov.
Zdaj obsega romunsko cestno omrežje 82.098 km. Od tega je
11.464 km državnih, 26.181 km okrajnih in 44.452 km občinskih cest. Uradno so po kakovosti te ceste ocenjene - takole: 11.8% dobrih, 22.6% srednjih, 05.4% pa slabih, kar kaže, da je treba dobro začeto delo vneto nadaljevati. Pod sedanjo vlado so zgradili 1180 kilometrov novih cest, za 1385 km cest pa so popravili.
Varcevan/e t premogom
v Turčiji
Proizvodnja premoga se je v Turčiji v zadnjih letih precej dvignila, močno pa je narasla tudi potrošnja ne samo v industriji in prometnih napravah, temveč tudi v gospodinjstvih, kar je posledica gospodarskega razvoja in dviga življenjskega standarda turškega prebivalstva. Tako n. pr. so bili nekdaj poleg drv, oglja i'n dračja glavna kurjava razni odpadki pri kmetijski proizvodnji, ker večina turških hiš ni imela peči za uporabo premoga, zdaj pa se premog uveljavlja tudi v podeželskih go-
spodinjstvih. Ker proizvodnjo premoga ne bo mogoče dvigniti v doglednem času, je mogoče zagotoviti industriji in prometu potrebne količine le z omejitvami in varčevanjem pri potrošnji gospodinjstev. Pri propagandi takega varčevanja se je turška vlada po-služila nemškega načina, ki nazorno s primeri v besedi in sliki prikazuje učinke varčevanja. Tako kažejo lepaki, da bi od Ankare do Istanbula lahko vozilo v obeh smereh 2500 novih vlakov, če bi vsako gospodinjstvo od ene tone letne
potrošnje prištedilo samo 20 kg premoga. Z drugimi lepaki pa je prikazano, da bi pri taki štednji 5000tonski parnik lahko desetkrat sem in tja prevozil progo od Istanbula do Trapecunta ter da bi lahko spravili v obrat eno novo cementarno ali pa dve papirnici.
Kmetijske šole za Ukrajince
Pod nekdanjo poljsko upravo so imeli Ukrajinci samo dve kmetijski šoli, ki sta bili privatni, državni licej za kmetijstvo pa je obiskovalo le malo Ukrajincev. Nemška uprava pa je v Galiciji ustanovila za Ukrajince 196 kmetijskih šol. med katerimi je 172 praktičnih eno- in dvoletnih poklicnih učilišč. Med ukrajinskim prebivalstvom je veliko zanimanje za te šole. Kmetijske šole so imele v šolskem letu 1942./43. že trikrat toliko gojencev kakor v šolskem letu 1941,/42. in bodo prihodnje leto odprte nove take strokovne šole. Načrt nemške uprave predvideva ustanovitev 40(1 kmetijskih šol. S kmetijskimi šolami so združeni tečaji za teoretično in praktično izvežbanje učnih moči na kmetijskih šolali. Pri šolskem načrtu nemške uprave niso vštete one strokovne šole, ki so že ali pa še bodo ustanovljene v raznih krajih za nemške naseljence.
Slovaško zavarovalništvo
Na Slovaškem je delovalo do začetka vojne 34 zavarovalnih družb in je znašal delež domačih družb pri tem prevelikem zavarovalništvu samo 22.6%. Konec leta 1939. se je število zavarovalnih družb skrčilo na 14, na 4 domače, 3 italijanske ter na 7 družb iz Nemčije in Protektorata. Deleži teh družb od vsega zavarovalništva, ki je imelo 106 milijonov slovaških kron letnega premijskega dohodka, so bili naslednji: domače družbe 59.25%, italijanske 22.65%, nemške 18.10%. V jeseni 1. 1940. so začele delovati na Slovaškem še tri 'zavarovalnice:	domača
• Star« kot naslednica »Ph0nix-a« in 2 nemški, ki imata svoj sedež na Dunaju.
Po zadnjem letnem pregledu presega višina zavarovanega kapitala 1 milijardo Ks pri 135.000 polic in pri premijskem dohodku okrog 41 mil. Ks v življenjskem zavarovanju. Pri elementarnem zavarovanju presega skupna premija 113 milijonov Ks. Od vseh premijskih dohodkov, ki znašajo okrog 155 milijonov, pride na slovaško skupino zavarovalnic 94 milijonov, na italijansko 35 milijonov, na nemško pa 26 milijonov.
Izmenjava blaga med Madžarsko in Turčijo
V zadnjih letih se je živahno razvila madžarsko-turška zunanja trgovina in je izmenjava blaga obema državama v veliko korist. Po prednosti v milijonih pengo se je madžarsko-turška zunanja trgovina razvijala takole:
let«	uvoz	izvoz
1931.	4,1	2,6
1&32.	0,9	1,4
1933.	1,6	1,5
1934.	1,6	2,3
1935.	1,5	2,6
11X36.	2,0	1,8
1937.	1,7	3,6
1938.	2,6	4,3
1939.	3,6	3,3
1940.	13,9	6,4
1941.	21,1	17,2
1942.	32,0	39,4
Delež Turčije pri madžarski		
nanji trgovini se je gibal v navedenih letih pri izvozu med 0,3 in 3,47 "/o, pri uvozu pa med 0,4 in 3,44 %>. Kakor smo že poročali, pošilja letos Turčija na Madžarsko svoje surovine in polizdelke, da jih dobiva nazaj izgotovljene od madžarske industrije, za Madžarsko pa je Turčija kot dobavitelj surovin dober trgovinski partner.
Za omiljen je stanovanjske stiske v Budapešti
Gradbeni urad v Budapešti je zaradi stanovanjske stiske dovolil, da se po odobrenih načrtih podstrešja mestnih hiš preuredijo v stanovanjske prostore. V enem tednu je urad odobril okrog 300 takih načrtov, ki so izdelani po večini za enosobna stanovanja.
Pri Finsko-madžarskem trgovinskem društvu v Budapešti je bila sklenjena pogodba z nekim finskim industrijcem, ki bo pripeljal iz Finske več sto lesenih hiš, da jih postavi na periferiji Budape-šte in v raznih madžarskih industrijskih središčih, kjer je pomanjkanje stanovanj. Pri sklepanju te pogodbe so razpravljali tudi o ustanovitvi madžarske podružnice finskega industrijskega podjetja, ki bi iz Finske dobivalo surovine za izdelovanje lesenih hiš. Za ustanovitev take podružnice se je po sebno zavzelo neko madžarsko premogovno podjetje, ki potrebuje lesene hiše v svojem revirju.
Budapeštanski župan je nedavno naglasil, da mora imeti Buda-pešta že prihodnje leto najmanj 3000 novih stanovanj. Mestna podjetja sama bodo uredila za svoje uslužbence 550 malih stanovanj in mestna občina bo pri zavodu za socialno zavarovanje najela za stanovanjsko akcijo 50 milijonsko po sojilo.
Nove naloge velesejma v Budimpešti
Madžarski propagandni minister je naročil budimpeštanskemu velesejmu, da pripravi za spomlad 1944 veliko razstavo, ki naj pokaže inozemstvu veliki napredek, ki ga je dosegla Madžarska v zadnjih letih na socialnem polju. Razstava naj pokaže vse državne in druge ukrepe za zboljšanje socialne politike. Pri razstavi bodo sodelovali najbolj znani madžarski kiparji, slikarji in grafiki.
Bodite usmiljeni in usmiljenje boste dosegli!
Jugovzhod v gospodar stvu evropske celine
Ko je vojna pretrgala gospodarske z.veze s čezmorskimi deželami, so bile v vsej Evropi južno-vzhodne dežele najmanj prizadete. To ima svoj vzrok že v blagovni izmenjavi, kakršna je bila v mirni dobi, ka.e pa tudi, da bo imel jugovzhod po tej voj^ii še va.nejšo vlogo v gospodarstvu celinske Evrope, ka-kakor jo je imel nekdaj.
Južnovzhodne evropske dežele so v mirni dobi opravile skoraj 00% svoje Zunanje trgovine na evropskih tržiščih in tako s čezmorskimi deželami niso imele gospodarskih zvez, ki bi jih težko pogrešale. Iz tega je razvidna vloga jugovzhoda v gosj>odarski organizaciji kontinenta, ki je 'kot celota kril tiO.7% vsega uvoza v notranjosti svojega gospodarskega prostora, v katerem je ostajalo tudi do 76.8% izvoza posameznih evropskih dežel. Od zunanje trgovine južnovzhodnih dežel je prišlo na čezmorje samo 10 do 15%, celinska Evropa pa je dobivala iz čezmorskih dežel do 40% svojega
uvoza, dočim je v druge dele sveta pošiljala 23.2% od svojega izvoza. Evropski blagovni izmenjavi je služila pred to vojno trgovinska mornarica, ki je tvorila 60% svetovne tonaže. Mnogo ladij te mornarice je vzdrževalo promet samo z zapadoin in severom Evrope, južnovzhodne evropske države razen Grčije pa sploh niso imele pomembnejšega trgovinskega ladjevja.
Španska družba za zračni promet »Iberia«
Španski nacionalni institut za industrijo je prevzel 49% delnic, ki so jih imeli pri Družbi za zračni promet »Iberia< doslej še v rokah tuji delničarji. Ker je španska država že prej prevzela 51% delnic, je zdaj družba »Iberia« popolnoma nacionalizirana. Nacionalni institut za industrijo je v svoji objavi prevzema delnic naglasil, da bo imela >Iberia« pod
novimi razmerami vse pogoje in jamstva za svoj individualni razvoj. Prvi del delnic zrakoplovne družbe je španska država prevzela že meseca junija 1. 1940. |>o zakonu o delniških družbah, ki je tedaj stopil v veljavo.
Gospodarske vesti
BHBBnHMBBMRil
Na pobudo monopolskc posloval nice v Trstu se prodaja v Trstu tobak samo na nakaznice. Zaradi tega je naval na trafike znatno padel.
Potrošnja soli je v Trstu od 1.
decembra dalje racionirana. Vsaka civilna oseba dobi mesečno 300 g soli, peki pa dobe še posebne količine za peko kruha.
Bolgarski trgovinski minister je določil nove smernice za prodajo bolgarskega tobaka na tako imenovane proste trge. Vsaka prodaja tobaka bo dovoljena le po naslednjih pogojih:	Tobak	se	proda
franko bolgarska meja ali fob bol Barsko pristanišče. Tobak se mora po kakovosti in količini prevzeti na Bolgarskem. Tara se mora zra-čunati po njeni resnični višini. Tobak se plača z nepreklicnim, akreditivom, ki do 100 odstotkov krije vrednost tobaka in ki je izplačljiv po prevzemu tovornih do-1
kumentov. Zavojni material se mora vrniti, tudi oni, ki služi za ,prvi zavoj, in sicer v šestih mesecih.
Na Bolgarskem je bila na podlagi sklepa ministrskega sveta zasežena vsa letošnja bombažna žetev. Bombaž se sme prodajati samo centrali za žito. Določene so tudi najvišje cene, in sicer za očiščeni bombaž 1. vrste 120, 2. vrste 100 in 3. vrste 70 levov, za neočiščen bombaž pa 34,27 hi 16 levov za kg po kakovosti. Vsa žetev se mora oddati do 31. januarja 1944. Proizvajalci bombaža dobe za vsakih 100 kg odda-! nega bombaža pravico za nabavo 90 g bombažnega blaga.
Naziranje o nujnosti državnega vodenja gospodarstva pridobiva v Romuniji vedno večjo veljavo. V skladu s tem se je sedaj izdala zakonska naredba, s katero se ustanavlja z glavnico 10 milijonov lejev urad za izvoz žita in krme. Kakor že prej z uradi za usnje, železo in druge predmete se je z novo družbo ustanovil organizem, v katerem se harmonično združuje načelo državnega vodenja z iniciativo zasebnih podjetij. Naloga novega urada je, da najde za romunske kmetijske pridelke nove odjemne možnosti in da proučuje vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi.
Na Slovaškem je več močvirij, v katerih bi se mogla pridobivati šota. Takšna ozemlja so pri Brati-slavi, v trenčinskem okraju in v vzhodni Slovaški. Sedaj se preisku-
je, če se izplača pridobivati to šoto za kurjavo. To vprašanje je postalo akutno zaradi znatnega pomanjkanja drv.
V vzhodni Slovaški so že v letih 1927 do 1929 kopali premog, rentabilnost teh premogovnikov pa je bila zaradi lahkega uvoza premoga iz inozemstva zelo majhna. Kopanje premoga se je zato opustilo -Sedaj pa so zaradi avtarkičnih pri zadevanj zopet začeli iskati premog in tudi našli nova premogovna ležišča.
Romunski minister za oskrbo je objavil, da se bodo v bodoče oddajali novi čevlji z usnjenimi pod plati samo na podlagi posebne nakaznice in proti oddaji enega para starih čevljev.
Romunsko-bolgarska trgovinska zbornica se je pretekli teden usta novila v Sofiji. Glavna naloga nove zbornice je, da poglobi gospodarske odnošaje med Bolgarsko in Romunijo in s tem okrepi prijateljstvo med obema državama. Ustanovitev nove zbornice je bila tem bolj nujna, ker se je že pred dvema letoma ustanovila v Bukarešti Romunsko-bolgarska trg. zbornica. Za predsednika nove zbornice je bil izvoljen Dimiter Velev, predsednik Zveze bolgarskih trgovcev, ki se je udeležil tudi III. trgovskega kongresa v Ljubljani.
V premogovnem revirju v Lan-cashireu je v ponedeljek izbruhnila nova stavka rudarjev.
Prinesi mi najnovejše igre
Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet,
izdeluje specialist
Wollova 4
Ljudske tiskarne
LJUBLJANA, Kopi« arjjeva ulica 6
a) Knjigoveški oddelek:
Vezava vseh vrst od preprostih do razkošnih.
Zaloga poslovnih knjig in rastriranih papirjev za knjigovodstvo.
b) Toibaiski oddelek:
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov.
Solidno in priznano delo.
LJUBLJANA
MESTNI T R Q 11
Nakup surovih ko2 divjačine lisic. kun. dihurjev, laibecev. veveric, polhov, vider in domath mačk PLAČAM N «1 V I S J 0 CENO! Sprejemam krzno v strojenje in barvanje! ZALOG« VSAKOVRSTNEGA KRZNA
Capitalc Sociale Lire 1,000.000.— Časa fondata nel 1840.
Amm. Ulf. Corso Brescia 33. — Štab. Industria: Smalti, Varnici) Pltture.
Via Alessandria 30. — Tel. 21-256. Smalti, Vernici, 8tucchl per tutte le Industrie.
Vernici speciall — antlacide — Isolanti.
Družbena glavnica Lir 1,000.000.— Tvrdka ustanovljena 1840. Industrija emajlov, lakov In barv.
Upravni uradi: Corso Brescia 33. — Tovarna: Via Alessandria 30. Tel. 21-256.
Emajli, laki, sadre ia vse stroke. Specijalni laki — zaJCitnl proti kislinam in liolacljski.
Izborna vina - dobra kuhinja - Se priporoča Karel in A. Rosenvvirth
m
LJUBLJANA, Celovška cesta 72 - Tel.: 46-30
Kupuje po najvftjih dnevnih cenah
staro železo in druge kovine
FELIX URBANC • MARIJIN TRG
HHVAT.SKa DEŽELNA BANKA. O. D., podružnica Ljubljana
CENTRALA V ZAGREBU
Podružnice: Beograd, Crikvenica, Karlovac, Ujvidek, Osijek, Sušak, Zemun — Delniška glavnica: Kn 100,000.000*—. Rezerve cca: Kn 30,000.000’
Izvršuje vse banine posle najkulantneje!
Fttr das Konsortiuin »Trgovski lisk als Verlap - Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajateljTTr. Ivan Pless - Schriftleiter - Uredmk: Aleksander Železnikar - Fiir die Druckerei »Merkurc A. O-
Za ti »kam* »Merkir« d. d.: Otm*r Mihalek. — Alle — vs* v Ljubljana.