. 132 TRST, v ponedeljek 10. maja 1909 Tečaj XXXžV Glasilo političnega društva „Edinost** za Primorsko. V idinosti je moč ! IZHAJA VSAKI DAN ^ h- - r?Jeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj« : - - e š-ex. se prodajajo po 3 nvč. <6 >tot.) y mnogih -aah v Trstu ia okolici, Gorici, Kranju, Št,. Petro, ? Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu. Ajdov- vLa;, Dorabergu itd. Zastarele čtev. po 5 nvč. (10 stot.). SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 c->ioue. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, i-^tuftaice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zarodov po »© el. mm Za oglase v tekstu lirita do 5 vr=t 20 K, vsaka s,*d«Jjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 s;ot. beseda, naj-stuj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .iliinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". rev« BAROČNIMA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K ; na na-ročbe brez doposlane naročnice, se uprava ne ozira. Uaročnln«. n» n»đe'J»ko lzdfinj« ,,EDI305TI ' c!ea»: ■ letno S 5 30, pol lom. 3 SO —--— Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrank®- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ae vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dam) Izdajatelj in odgovorni uredni k ŠT £FA?i (J0D1NA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18 PoSino-hranilnRni račun It 841652. TELEFON it 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Zveza med Slovani in socijalnimi demokrati ? DUNAJ i o. Nemška narodna kore-spodenca javlja da je napravljena med „Slovansko jerinoto" in socijalnimi demokrati sveza, katere edini namen bi bil zrušiti vlado barona Bienertha radi agrarne borbe. Avdijence ogrskih državnikov. BUDAPEŠT i o. Cesar je sprejel danes podpredsednike zbornice Rakovsky-ga in Navav a v posebni avdijenci. Proslava stoletnice tirolske ustaje. DUNAJ io. O priliki stoletnice tirolske ustaje proti Francozom se je vršila danes predpoldne v votivni crkvi slavnostna služba božja. Cesarja je nadomeščal naj vojvoda Kari Ferdinand. — Slavnostne službe božje se je poleg- tega udeležila generaliteta, častniški zbor, kot hamestnik j vojnega ministra general Matt, ministerski j predsednik Bienerth, namestnik, policijski ■ predsednik, dunajsko društvo Tirolcev itd. Popoldne je bila v Dreherjevem parku veliko slavncst, katero je priredil odbor za proslavo stoletnice. Japonski princ v Budimpešti. BUDIMPEŠTA io. Japonski princ' Nashimoto je dospel danes sem s soprogo. j Cesar ga je ooiskal na njegovem stano- j vanju. Princ je oddal pozneje pri cesarjo i in nadvojvodu Josipu v dvoru svojo karto. I Atentat na ruskega policijskega šefa. PARIŠ i o. Ruski terorist Moška R-.po ' napadel včeraj v nekem tukajšnem ho-, telu moskovskega polkovnika Koten-a.j Izstrelil je na njega štiri hitce iz revolve- | njo, ki pa niso zadeli. Potem mu je pri-. zadjal z revolverjevim betom dve lahki j rani na glavi. Pustil se je aretirati, ne da j bi se bil branil. Izjavil je, da je hotel! umoriti polkovnika, da bt razkril uganja- • nje ruske policije. Angleški kr^lj se dobro počuti. LONDON i o. (Uradna). Kralj Edvard i se počuti izvrstno. Odpočitek mu je storil jako dobro. Nesoglasja med novim sultanom in mla- ] doturski ? CARIGRAD io. Krožijo različne go-! vorice, kojih resničnost pa ni mogoče kon-; trolirati, da so nastala med sulta-l nom Mohamedem V in mlad o-j turškim odborom nesoglasja. ! ter da je general Sefket paša posredoval, ker je sultan za-; grozil z eventualitetami. Radi tega je tudi Sefket izdal znano proklama- ; t i; o, da je armada pretrgala vsako zvezo z mladoturškim odborom. CARIGRAD io. Beda v adanskem vilajeta je zelo velika. Bati se je bolezni in mrzlice. Potrebna je obširneja pomožna akcija. Mnogo žen^k in otrok je ostalo popolnoma brez sredstev. Ni dvoma, da imajo uradniki in vojaki direktno veliko krivde na nemirih, bodi, da so sami pomagali ali pa da niso ničesar storili, da bi nemire preprečili. Novi minister za unanje stvari, Ferid paša je okrožnico vsem uradnikom, v kateri pravi, da so osebno odgovorni za uzdržavanje reda. Prestolonaslednik za triallzem. Budimpeštanski list „Az Ujšag" je priobčil neki dopis, v katerem se opozarja, ca ^e ima popuščanje neodvisne stranke spraviti v stiko s dejstvom, da je pred nekoliko dnevi dr. Wekerle priobčil ne-Kim voditeljem neodvisne stranke, da bo nadvojvoda Fran Ferdinand, za slučaj, da ne bi neodvisna stranka opustila svojih držav no-pravmh zahtev, zagovarjal u vedenje trializma, da s tem oslabi vpliv Ogiske. I akt da je. aa nadvojvoda to želi in da je minister za unanje stvari baron Achrenthal resen zagovornik trializma, s katerim hoče ojačati habsburško monarhijo na Balkanu. Govori se tudi o tem, da se v to novo državo inkorporirate Hrvatska in Reka, ali da ta ideja ne šteje mnogo prijateljev. Dopis završuje s tem, da napoveduje za jesen takih momentov v unanji politiki, ki pokažejo, kako resno se dela na tem načrtu. Ustava za Bosno in Hercegovino. Glasom informacij političnih krogov v Sarajevem bo v kratkem definitivno sestavljen načrt ustave za Bosn i in Hercegovino. Ta ustavni štatut oo prov rične , vrednosti. Iz kompetencije deželnega zbora bo izključeno odločevanje o indirektnih davkih, o carinah, monopolih, gradnji železnic in železniških tarifov. Deželni i zbor bo imel 91 izvoljenih poslancev, med temi 1 g virilistov. Volilni sistem temelji j na splošni volilni pravici. Od 72 izvoljenih poslancev bodo imeli Srbi 32, mohame-danci 24 in katoliki ib poslancev. Vsaka veroizpoved — po kateri se delijo poslanci j — izvoli svoje poslance. Virilisti so 5 multijev. 4 katol. škofje, 1 grško-istočni metropolit in veliki rabin v Sarajevem. Virilno pravico glasa bo imel nadalje predsednik prizivnega sodišča, odvetniške zbornice, trgovske zbornice, vakufa in predsednik grško-istočnega sveta. Zbornični poslovnik je sestavljen po poslovniku mestnega zastopstva dunajskega. Predsednika bo imenoval cesar. Ta načrt ustavnega štatuta bo predložen v odobrenje obema parlamentoma na Dunaju in v Budimpešti, a potem dobi cesarjevo sankcijo. Volitve bodo meseca julija ali avgusta. Deželni zbor bo sklican 1. septembra t. 1. seveda je to odvisno od tega, ako bobta redno poslovala parlamenta na Dunaju in v Budimpešti. Jfemški cesar na Dunaja. Dne 14. t. m. pride nemški cesar Viljem na Dunaj. Raznesla se je govorica, da namerava o tej priliki pozdraviti Viljema predsednik avstrijske zbornice ter se mu v imenu iste zahvaliti za podporo o priiiki aneksije. Temu so se odločno po-i stavili po robu toliko Cehi, kolikor soci-I jalni demokratje. Bilo bi tudi res lepo, da ; bi se predsednik avstrijske zbornice na tak način klanjal ptujemu vladarju. To bi izgledalo kakor da je naša država res že ! padla pod vazalstvo — Nemčije. To se je menda zazdelo tudi Pattaiu, in zato ! razglašajo sedaj naenkrat, da se na tako poklonstvo ni nikdar mislilo. i - Zanimiva davčna pritožba. Deželna komisija za pridobninski da-' vek na Češkem obstoji iz 25 članov in i ravnotoliko namestnikov. 10 jih imenuje \ finančni minister, 10 jih voli deželni zbor ■ in 5 trgovska zbornica. £ 29 zakona o osebni dohodnini pa določa, da na mesta izstopivših imenuje finančni minister dopolnilne člene za komisijo, ako bi se vo-; litev istih ne izvišila pravočasno rvaled I očividne krivde volilnih opravičencev*. Češki deželni zbor pa radi obstrukcije v dveh zasedanjih ni bil v položaju, da bi volil člene v deželno pridobninsko komisijo, iz katere bi bilo moralo izstopiti koncem leta 1907 šest členov in o namestnikov. No, mesto da bi bil finančni minister imenoval nove člene, so bili poklicani kar stari členi. To je dobro došlo većim nemškim industrijalcem iz okrožja liberške trgovske zbornice, katerim je bila občna pridobnina za priredbeno dobo 1908/9 znatno povišana in so se zato pritožili na deželno komisijo, ki je njih pritožbo odbila. Sedaj so vložili omenjeni industrijalci pritožbo na upravno sodnijo, češ. da je komisija nezakonito sestavljena. Vprašanje je vsekako interesantno. tteieizdaja v Ushodni Indiji Pred par tedni smo bili objavili v „Edinosti'4 članek o razmerah v Vshodni Indiji. Povdarjali smo v omenjenem članku, da se vrši v Vshodni Indiji gibanje, ki gre za tem, da se izpodrine Angleže iz omenjene dežele. No, ravno te dni je v Kalkuti, kjer je sedež angežkega podkralja za Vshodno Indijo, dovršila razprava proti 35 domačinom, ki so bili obdo.ženi, da so pripravljali bombe v nekem kalkutskem predmestju. Od 35 obdolžencev so bili obsojeni: 2 na smrt, 6 v dosmrtno prognanstvo, 1 v dosmrtno ječo, pet v eno- do desetletno ječo, 21 obtoženih je bilo oproščenih. Vidi se, da bi imela Anglija, ki se kaže tako pravična, dosti pometati pred svojim pragom. V Evropi je lahko igrati vlogo mo-j ralistov, a — Indija je daleč ! _ X ogrski krizi- i Ko je nastopil naš cesar pred 00 leti vlado, so mu provzročali Madjari križe in težave, in danes bi isti Madjari že skoro So-letnemu kronanemu starčku gotovo napravili sive lase, ako ne bi jih imel že preje. Sprejel je o * priliki sedanje ogrske ministerske krize do včeraj v posebnih avdijencah trinajst ogrskih potitikov. \Y e-kerle, Appony, Andrassv, Zichy, Košut, Justh, in kakor se že vse imenujejo ti ljudje, so odpirali vrata v kraljevskem dvoru v Budimpešti in pripovedovali so cesarju iz stare laj ne, kaj vse zahteva „narod", pripovedovali so mu stvari, koje je že stokrat čul, in koje so mu prav dobro poznate. In on je vse to poslušal mirno, po cele ure. Poslušal je gospoda \Vekerla, ki mu je pripovedoval da je nekaj belo, a potem Justha. ki je morda zatrjeval, da je ono, kar je rekel Wekerle da je belo, v resnici črno. Potem pa je prišel grof Zichy, ki je morda zatrjeval, da ni ne belo ne črno. Poročila, ki prihajajo v javnost, pripovedujejo samo, da je cesar posamezne politike jako milostljivo sprejel, in pri-1 jazno poslušal njihova razlaganja. To je oa tudi vse. Kako se razvozla ta kriza, ne more nihče znati. Mej tem poroča „Zeit" iz Budimpešte, da je sklenila neodvisna stranka v neki tajni konferenci, da prepreči eventuelno tudi z obstrukcijo uzakonjenje aneksije, ako Madjari ne dobe samostalne banke. Iz cele te zmešnjave bi morali izvajati merodajni krogi samo en zaključek : da z dualizmom ne bo več mogoče naprej furati. Ruske postaje za oglje v bolgarskih pristaniščih. Kakor se poroča, je ruska vlada izrazila napram bolgarski vladi željo, da bi jej ta dovolila osnovati v bolgarskih pristaniščih Varna in Burgas postaje za nakladanje premoga za svojo črnomorsko mornarico. Za rusko črnomorsko vojno mornarico bi bilo to velikega pomena, osobito ker je Varna utrjena. Vidi se jasno, da si Rusija prizadeva utrditi svoje vojaške pozicije kot oporo za zopetno aktivno balkansko politiko. Drobne politične vesti. Odmevi krvoprolitja v Čer-novi. Iz Budimpešte poročajo : Radi nekih člankov v listu „Narodni Noviny" o krvoprolitju v Černovi, obsojena sta bila dva slovaška rodoljuba in sicer Andrej Obvech na 8 mesecev ječe in 800 K globe, in Josip Czipar na 3 mesece zapora in 200 K globe. Nov list v Zadru. Iz Zadra poročajo, da prične v kratkem izhajati nov list, ki ga bo urejeval dosedanji urednik „Hrv. Krune*, Ivan Andrović, ki izstopi iz uredništva „Hrv. Krune" iz razloga, ker je frankovec, a se ne strinja z novo politiko pravašev v Dalmaciji. Urednik „Hrv. Krune" postane g. Angjelinović, „Veleizdajniški" proces v Zagrebu. Zagreb 8/5. (46. dan razprave.) Z včerajšnjim dnem se je završilo zaslišavanje prve skupine prič za Vergin-most Topusko. Trajalo je 14 dni s 50 pričami. Danes je začelo zaslišavanje druge skupine — 22 prič — za Glino. Zaslišati je torej še 225 prič obtožbe. Kakor prva priča druge skupine je bil zaslišan 35-letni krznarski mojster Ivan Ostarčevič. Obdolžil je toženca i Ercegovca, da je širil Srbstvo. Tudi j e ; čul, da so bili pri tožencu Ogrizoviću tajni sestanki. O nekem banderiju, prire-• jenem o Božiču v Glini je čul, »da se je : vsklikalo rŽivela Srbija!" — to je : čul je od druži h. Na vprašanje branitelja dr.a Solarića, je izjavil priča, da so 'njegove izpovedbe v obtožnici krivo citirane. Na druga vprašanja I braniteljev ni hotel odgovarjati, češ da ? je obiskoval le tri razrede ljudske šole. i Priznava sicer, da je med mnogimi Hrvati ' in Srbi tudi po „agitacijah*4 iskreno razmerje in da se tudi ne more govorit, o kakem bojkotiranju hrvatskih obrtnikov, : ker ima tudi on sam mnogo Srbov za ! odjemalce. Toženec župnik Ercegovac j izjavlja, da je nemožno, da bi bil — kakor { mu podtika obtožnica — učil otroke, da I je ..Bog Srb*'. Tudi ni nikdar deloval z 5 lece za „Veliko Srbijo" ter je z večo j častjo razobešal hrvatsko zastavo nego srbsko. Toženec Ogrizovič je vprašal pričo 1_ ki je njegov sosed — da-li ni videl, j da so tudi Hrvatje redno prihajali k nje-' rnu ? On ljubi svojo hrvatsko d o-Imovino in ne bi je dal Srbiji, j p a tudi ne Ogrski. Vsikdar je ljubil ! svobodo in je velel celo ptice spuščati na j svobodo, ki jih je lovil njegov sosed priča. To-! ženec Rebračaje izjavil, da se ni udeležil j banderija ter je obdolžitev sovražtva Sr-; bo v proti Hrvatom ovrgel z dejstvom, ! da je priči pridobil kredit pri srbski hra-: nilnici. Priča je moral priznati prijateljstvo ! do toženca Končarja. Toženec Vilic je iz-; vajal, da ni nikdar — kakor je izpovedal ! priča v preiskavi - proslavljal svoje „srb-? ske domovine", marveč je le svoja tla in ; zemljišča proglasil za srbsko. Toženca R i s t o v i ć in G a j i ć sta podala kratki ' izjavi. Druga priča trgovec F r u nj o D e -.toni iz Gline je izpovedal, da je med 'hrvatskim in srbskim prebivalstvom prišlo do nasprotstva. odkar tož. poslanec Pri-bičevič hodi v ta kraj - Živio-klicev Srbiji 'ni čul. On je bil poprej prijazen politiki Pribiceviča, ali radi nekega govora tega ; poslednjega je začel drugače misliti. V ? tem govoru je izvajal Pribičević, da g a -'rancija za boljo bodočnost naroda je v jedinstvu [Hrvatov in Srbov, ter da je brez pomena, ako bi ' se skupna domovina imenovala „Velika ! Srbija" ali „Velika Hrvatska". V omenjenem banderju ni videl priča nobenega to žencev. Nobenega dokaza nima, da bi bila poljedelska zadruga služila v politične agi tacije. Pripoveduje pa se tako. Od trgovca Hirschla je čul priča, da je poslanec Pribičević, preoblečen v kmeta, hodil med ljudstvo. O hrvatskem in srbskem „Sokolu" je pripovedoval priča, da se člani teh društev skupno vadijo ter marširajo mešano po visokosti, kar je znak hrvatsko-srn-ske ljubavi v Glini. Na ta način je sam izpodbil svoje izpovedbe o sovražtvu. Nadalje je pritrdil vprašanju branitelja dra. Budisavljevića, da je tudi po inkrimini-ranem govoru posl. Pribičevića oddal svoj glas zanj. Izpovedba priče v preiskavi, da je sedež srbski agitaciji v poljedelski zadrugi, je ovržena po dejstvu, da v Glini sploh ni obstajala in in e Stran II „EDINOST- st. 132 V Trstu, dne 10. maja 1909 obstoji taka zadruga. Toženec Rcbrača je naglašal, da je bil ravno priča voditelj gibanja proti srbskim občinskim odbornikom (Glina je približno po 7. srbska). Toženec Vilič je izvajal, kako ravno sedaj Hrvatje in Srbi žive v slogi. Predsednik pa mu je odtegnil besedo, češ, da se je stvar nič rve tiče. Toženec G a j i č dokazuje svojo ljubav do Hrvatov s tem, da mu je žena Hrvatica in je dal prispevkov za katoliško cerkev. Predsed.: To je Seveda prav lepo. Državni pravdnik.: ..To se je pa zgodilo le ženi na ljubo". Predsednik je odredil pavzo pol ure. Po pavzi. Tretja priča, občinski tajnik Mirko Gregurić je pripovedoval o banderiju, ki so se ga kmetje vdeležili s pištolami. Od dru z i h je izvedel, da se je ob tej priliki proslavljalo Srbijo in kralja Petra. O tožencu Rebrača je rekel, da je proglasil ckraj Glina kakor srbski. Braniteljem pričani hotel odgovarjati. Na v prašanje branitelja dr. Budisa vije vica, da-li priča ve, da nasprotsvo ne obstoja samo med Srbi in jednim delom Hrvatov, ampak tudi med Hrvati samimi, je predsednik odklonil. Ob repliki je predsednik tožencema Gajiću in Vilicu odtegnil besedo (Hrup med toženci: Tu sedimo že 8 mesecev, dopustite vsaj, da se branimo !) Toženec St. Rebrača je stavil do priče vprašanje, da li ga je videl, da se je vstavil pri nekem svojem sorodniku.) To je aluzija na obdolženje, da je toženec občeval z nekimi ; Srbi.) Državni pravdnik : * Zopet dovtipi !» Toženec Rebrača: «Ali povejte nam, kaka dejstva so priče doslej spravile na dar. nasproti nam. Peter je kaj čul od Pavla, Pavel od Martina itd. Kaj naj vprašam torej ?» Predsednik je odtegnil tožencu besedo. Prihodnja razprava jutri. Dnevne vesti. rLondon, najveće mesto na svetu". Pod em naslovu bomo priobčevali — kakor nam bo prostor dopuščal — iz izbornega ; peresa serijo slik o London«, njega prebivalstvu in njega življenju v gospodar- | skcm in kulturem pogledu. „Čitalnica*1 pri sv. Jakobu opozarja p. n. pevke in pevce na pevsko vajo, ki se vr^i jutri torek točno ob 8.30 zvečer. Ker je -lastop pred durmi naj nihče ne izostane. Obisk jedilnih voz potnikom III. raz reda se dovoli glasom novih železniških prometnih pravil od opoludne do 8. ure zvečer. Akad. iehn. društvo „Triglav" v Gradcu. 11. redni občni zbor akad.-tehn. društva ..Triglav" v Gradcu se vrši dne 12. t. m. .00 ob uri zvečer v prostorih društva z običajnim vsporedom. Slovanski gostje dobrodošli ! Javna knjižnica pri sv Jakobu. Kakor že objavljeno spremeni $t. Jakobska „Ci-alnica* svojo knjižnico dne 16. t. m. v javno. Tem povodom priredi omenjeni dan na vrtu ..Kons. društva** pri sv. Jakobu veliko vrtno veselico z petjem, igro, godbo, šaljivim prečkanjem, predavanjem in šaljivo pošto. Proizvajali se bodo krasni novi moški in mešani zbori. Poleg tega nas bode zabaval vrli društveni orkester. Kc so javne knjižnice posebno za mlati no in delavski stan neobhodno potrebne n kcristne, nadeja se „Čitalnica" da poselijo vsi prijatelji kulturnega napredka to epo veselico, da pomorejo z malo svoto •t'iki stvari. Objednem prosi „Čitalnica" vse cenj. rodol ube, ki jim je v resnici mar kulturnim napredek našega delavca, naj st spomnijo z malo svoto ali knjigami te knjižnice. Vsak mali dar bo hvaležno sprejet in objavljen na tem mestu. Odbor „Čitalnice" pri sv. Jakobu. Tržaška mala kronika. Nesroča na avtemobi u. Včeraj zvečer po 7. uri se je avtomobil, ki ga je vozil -c er Rudolf Sartori star 22 let, stanujoč v ul. Massimo d Azeglio št. 5, drl po cesti iz Lovca. Na nekem ključu je vsled silnega sunka Sartori zletel z avtomobila in je dobil sicer ne težko rano na licu. Zdravniška postaja ga je lečila. Tržaška gledališča: POL. ROSSET TI. Danes opereta ^Vesela vdova"*. FENICE. Danes častni večer Barola .Dolarska princesinja*. Koledar In vreme. Danes : Anton. — Jutri: Mamert. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 150 Cels. — Vreme včeraj : oblačno. Vesti iz Koroške. Sneg je zapadel v minolem tednu po koroških gorah. Po nižih gorah je sneg kmalu izginil, po Zgor. Koroškem je pa po nekaterih krajih zapadel do 15 cm na visoko. Pritisnil je mraz, ki utegne uničiti črešnje in hruške, ki so letos skoraj povsod kazale prav dobro. Utopljerko potegnili iz Drave. Pri spodnjem Dravbergu so našli v Dravi utopljenko. Stara je kakih 50 let in je morala biti v vodi kake štiri mesece. Razne vesti. Skrivnost lepote. Lina Cavalieri, ki je nedavno dovršila svojo turnejo po Ameriki, odgovorila je na vprašanje nekega časnikarja : „Kaj dela, da je vedno tako j lepa ?" — sledeče : „Zjutraj pijem kakao ali čokolado z mlekom. Potem pojem komad govedine ali janjetine in kruha s sirovim maslom. Zatem se kopam v mlačni j vodi in se dam masirati z oljem Tedaj se , podam na sprehod, če je slabo vreme se j vozim v kočiji. Po sprehodu sledi masaža j nog". Lina Cavalieri trdi, da postanejo j vse ženske isto tako lepe kakor ona, ako 1 se drže tega predpisa. Evropska vseučilišča. Revue Scienti-fique je priobčila sledeči pregled vseučilišč: Nemčija ima 21 vseučilišč z 49.079 slušatelji: Berolin 13 884, Monakovo 5054, I Lipsko 4630, Bonn 279b, Halle 2103, Vra-tislava 1845, Strassburg 1831, Gottingen 1717, Freiburg in Breisgau 1626, Heidel berg 1551, Tiibingen 1420, Wiirzburg 1326, Marburg 1319, Miinster 1292, Jena 1281, Giessen 1167, Konigberg 977, Er-langen 971, Kiel 845, Greifsuald 842, Rostock 592. — Francija 16 vseučilišči z 31.494 slušatelji* Pariz 12.985, Lyon j 2651, Bordeaux 2300, Touiouse 1950,' Montpellier 1000, Nancy 1300, Aix-Mar-seille 1250, Rennes 1236, Lille 1164, Poi-tiers 898, Dijon 980, Grenoble 846, Caen 780, Besan^on 330, Clermont-Ferrand 274. Avstrija 8 vseučilišč z 19.039 slušatelji: Dunaj 6205, Praga (češka) 3700. (nemška) 1335, Lvov 2732, Krakov 2023, Gradec 1913. Inomost 1058, Černovice 673. — 2 vseučilišči z 8696 slušatelji : Budimpešta 6551, Kiuž 2145. — Angleška 15 vseučilišč z 24.710 slušateljev (razum Birmin-gamskega) Oxford 35 72, London 3433, Edinbourgh 3140, Cambridge 2879, Glas-gow 2272, Durham 2134, \Vales 1446, j Aoerdeen 1100, Manchester 1097, Dublin j 960, Liverpool 900, St. Andrews 287, Dundee 217. — Italija ima 21 vseučilišč, Rusija 9, Španska 9, Švicarska 7, Belgija 4, Švedska 3, Romunska 2, Holandija 5, Grška, Portugalska, Norveška, Danska, Bolgarska, Hrvatska in Srbija imajo vsak 1 po eno vseučilišče. Skupno je v Evropi 120 vseučilišč z 228721 slušatelji. Med Zagrebom in Varaždinom otvorijo 15. t. m. promet z avtomobili za osebe. Samomori na Dunaju. V mesecu aprilu je bilo izvršenih na Dunaju 41 samomorov, j Med temi je bilo tudi 10 ženskih oseb. Obešeni morilec. V Osjeku so v soboto zjutraj obesili 22-letnega cigana Pajo Ra-dosavljevića, ki je bil obsojen na smrt, ker je o Božiču m. 1, zadavil svojo mater. Radosavljevića je obesil krvnik Balli. Nje- | gov sokrivec, Ivan Radosavljevič, ki je 1 bil tudi obsojen r.a smrt, je bil pomiloščenj v 2 0-letn0 ječo. Povodnje v Bukovini. Iz Ćemo vic poročajo, da so vsled velikih nalivov izstopile reke izlasti Prut in poplavile veliko ozemlja. Voda je odnesla tudi več mostov. Grof Lev Tolstoj je toliko okreval, da lahko narekuje v svojem naslonjaču. Sedaj piše veliko zgodovinsko povest izza časa revolucije v letu 1905, 1900 in 1907 ter znanstveno razpravo o Konfuciju in Indiji. Stcletni proces končan. Radi gorskih jezer takozvanih „morskih očes- v Tatri e tekel proces že nad 100 let. Lastili so si ta jezera Poljaki in Madjari. Te dni je bil ta proces definitivno končan. Najviše sodišče je namreč razsodilo, da je parcela, kjer se nahajajo dotična jezera, last poljskega grofa Zamoyskega. Tvornica dežnikov in solčnikov GIUS. FEKRATA -TRST Tovarna: ul. KonteciiMO 13. Prođaluinica: Corso 35. Izbera *?alsc za sprehode. 83T Izvršujejo se poprave in prevlačenja. Tržaški grafični zavod Trst, Piazza della Borsa 13. — Telef. 742 Najnatančneje izdelovanje f^- pečatov iz kautchouha. "TIS® ZALOGA klešč za svinec, utiski v suho, numeratorji. --Lastna mehanična, delalnica.-- CENE JAKO ZMERNE, na Dela izvršena tehnično natanjko. Podpirani naznanjam slavnemu občinstvu in tov. členom „N. D. O.", da 8821 odpri v nedeljo dne 14. min. mea ca Novo gostilno „Pri Jelenu" v ulici Domenico Rossetti štev. 3 kjer točim belo vipavsko I. vrate po 72 st. in istrska vino po 72 st.. kakor tudi Opalo po 80 st. 'it. Domala kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili - Toči:a bosta voditelja Alojzij In Urška Kosec. - Mojim znancem, prijateljem, članom N. D. O. in slavnemu občinstva se priporočam udani JOSIP FUELAlff, lastnik dobroznane gostilna prS Francu v ul. Seppa Kompanjona za parno eksportno mlekarno z 1000 do 1500 litrov mleka ua dan, ki hi vodil na tržaškem ali reškem trgu :: :: :: :: prodajo ozir. ecJšajo :: mleka - išče veleposestnik. Potrebni kapital 5 do (5000 kron, ki se zavaruje. Ponudbe pod „Eksportna mlekarna** Kranj (Kranjsko), poštno ležeče. : Vinski cvet (špirit) : na debelo Bakof & Mčller-Trst Trikrat rtktlflclrani 95% y »odih vaake količine. Denatnriranl 90% y Izvornih sodih : Lastna tvornica sodov == Tvrdka astanovijesa 1837. H. F. 10RIELL0 TRST, ulica S. Lazzaro 23 Popravljanja gum. črev, speci.jelno vukani-zovanje, prodaja in zaloga DUNLOP-OV Avtorizovana pro- Phanomeil^ dajalmca koles 1 Delalnica za poprave ulica Glulia stv. 78. Jako zmerne cene. Zaloga olja, vina in testenin L. Fragiacomo Trst, ulica Cjiov. Bocaccio 14. Prodaja olja na debelo. Brezplačno dostavljanje na dom. Pristno oljično in bombaževo olje v vazah od 5. do 10 litrov. Istrsko vino prve vrste in burgundec v steklenicah od 10 do 15 litrov in v sodčkih od 30 litrov naprej. Napoljske testenine vsake oblike od 5 do 10 kilogramov naprej se priporoča konsumentom Alojz Povh === urar = s pridejano delavnico Trst Via del Rivo šfc. 26 Trsi Izvršuje v*ako popravljanje žepnih in ateneiiu ur kakor tudi vsako zlatarsko in draguljarfko delo po najzmernejih cenah Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje - Slovensko podjetje ! - pisalni stroj s takoj viSno pisavo in decimalnim .*. tabulatorjem je znamka, katero rabijo poznavatelji. GLAVNI ZASTOPNIK A. E. ROEPER - Trst ulica Istituto 10, III. ?■ :VI DOFDI. V dobroznani prodajalnici oblek I Alla, citta di Triestč, Trst *(P%%rod™tt0 Velika izbera molkih oblek od K 14 do 44. dedkih od K 9 do 28 — Obleke za otroce od 3 do 10 let od 5 2 do 16. Zaloga tn- in Inozemskega hla^a za 4 obleke po meri, ki se izvršujejo v lastni deialnici. Specijaliteta jop m «rajc za deiavce, po neverjetno nizsih cenah. —----- . A! a citta di Trieste" Trst, ul. G. Carduc i 40 (ure Torrente) V Trstu, 10. maja 1909 „EDINOST" St. 132 Stran ITT Povečanje New-Yorka. — Velikanski jri' ki lNew-Yorka porcčaio: Mestni de! M.'oi-'it' ■ Diera7a"o pod&ljSati t tem, da zasujejo i^o je. Na ta način ae potem pridruži i enor* I l»ad Minhattam Ako se ta pro ec: k > vre»:iči, pot jm postane obrežje m a N w Vori za štiri in pol milje rečje, iakor je eedTu bodo lahko itsli najglo-boke Si parni*]", kar bi bilo le v prid trgo-vim mesta, Mesto bi se podaljšalo naprej od •. ; nje South F^rrv do Goveroors Isanda ako, da bi stgaio skoraj do Bedloe Islanda* k er itoii spomenik boginje svobode. Delo b1 j v isTršiio na ta načsu, da bi se izdelale ce-nentne stene, med katere naj bi se potem Tožil mater:j*!, ki ee nab re na enih krajih uke, katere je treba očistiti. Iz Glovernors Islanda bi se dalo potem napraviti mostove na L mg I.land ia v N w J ri€y, tako da bi oila omogočena prr m toa zveza na vse strani. Zavod za obupance je ustanovilo mssto /eneva. Urad je odprt v«ak četrtek od 6. do 7, zvečer in da e brezplačna poiaanila obupa-r!ri: ljud» »n ki se tje zftečejn. Urad vođi nek 7er^ko ».neodvisen" pta;a ob doku Sv. Katarine, tik mostu Tower. na pragu londonskega srca, City t. j. mesto imenovanem. Na vsakogar, ki se mudi v Londonu ^e tako malo časa, napravlja mesto zelo raaterijalisti čen utis. Koliko bolj na istega, ki je oblezel vse kote, vse doke, vse ulice in kraje ob neposredni bližini te svetovne luke. Temza oživlja neizmerno tako v slikovitem kakor v materialističnem oziru. Vije se okolu štirideset kilometrov skozi mestno grofijo, dvajset mostov veže desni breg z levim in dva tunela globoko pod strugo sta namenjena pešcem, več drugih železniškim progam. Kdor noče voliti ladije, da ga ponese po reki od ene strani mesta v drugo ; kdor noče voliti mostov, da pohiti nad reko v nasprotni breg; temu preostaja še vedno luksurijozno opremljeni tunel pod Temzo: brezplačno te ponese lift globoko pod zemljo, potem gre skozi svetlobeli predor ob električni razsvetljavi nekoliko časa lahno vspeto navzgor, potem sredi predora nizdolu. Na koncu te sprejme zopet ogromna vspe-njača v svojo sobano. Hidravlična mašinerija pričenja s svojim skrivnostnim a jako primitivnim delovanjem. Z napeto hitrico se začenja dvigati lift skozi rov in po nekaj hipih zagledaš zopet beli dan. To je eden izmed neštetih londonskih i eksperimentov. Predor je veljal petdeset milijonov kron in je bil šestnajst mesecev prej dodelan, nego je sklenila družba v svojem kontraktu z občino. Navajeni smo, da smatra vsako mesto svojo reko v nekak poseben ponos in kras. Najlepši nasadi in najlepše stavbe stoje navadno ob njej. Tudi Londončan je ponosen na svojo Temzo in po njegovih pojmih je ena najlepših rek na svetu in mestni prizor ob njej mu velja kakor eden najkrasnejših. Če izvzamemo zares divotni po pokojni kraljici nazvani promenadni nasip Viktoria Embankment. ki se razteza v polurni razdalji od parlamenta ' do postaje št. pavelske katedrale, je ves breg Temze gola kupčija. Tik ob vodi tako, da niti najtesnejša ; ulica nima tam svojega prostora, stoji | skladišče poleg skladišča, zaloge, kleti, i shrambe. Z močnim ropotom se vijejo verige preko vreten, ogromne vreče in za-, boji se dvigajo iz trebuhov ladij in polnijo arzenale londonskih kupcev in prekupče-: ;valcev. Drugje nosijo delavci v košarah premog, baker; prevažajo kamenje, vla-. čijo les. V jerbasih iznašajo ribe, da curlja po vsem njih telesu. Trd klobuk s ši- • rokim krajcem jim varuje lice pred smr-! dečo, slano, slinasto vodo. Mirno in tiho, brez glasu opravljajo ! svoje delo. Le principal ima tu govoriti : pa tudi ta je redkobeseden. Par številk in | in zlogov v registriranje vreč ali zabojev — to je vse. Iz nekaterih skladišč prihaja opojen duh po rumu, vinu, čaju; drugod po ori-; ientalskih dišavah : sprehajamo se po West-': ali „East-India-Docks", kjer regulirajo \ spretni ljudje ves import in eksport z Indijo in drugimi prekmorskimi kolonijami. To je ravno tisto čudo: Temza odpira Londonu pot na vse strani in mu daje tako svetoven značaj par excellence. Neposredno pred Londonom stoje ravno tako Kalkuta, Konton, Ne\v York, Mel-bourne kakor St. Petersburg, Hamburg, Rim, Carigrad. Popotnik je zapustil trda tla v Londonu sredi angleške dežele in ko stopa zopet na trda tla, stoji ali v Ameriki, ali Avstraliji ali v Indiji. Posebna vodna policija vzdržuje red na Temzi. Ravno tako ima Temza svojo ambulanco in svoje gasilce. Pool, prava londonska luka, nehuje pri London Bridge. Ta most je najstarejši in je bil še pred poldrugim stoletjem edini, ki je vezal oba mestna dela preko reke. London Bridge pa je tudi še danes glavni in najbolj reflektirani most : nad stotisoč pešcev in nad dvajset tisoč vozov gre vsak dan črezenj. Temza nad tem mostom, ki stoji prav sredi komercijelnega dela mesta, je pač še vedno luka aii le v manjšem obsegu. Manjkajo velike prekmorske ladije, zato je več ribiških bark, premogovoznih čolnov in podobne .šare. Krasen je razgled po Temzi in njeni okolici v gotovih dneh ob solčnem zatonu, ko visi lahna sivkasto umazana meglena para v zraku in skušajo rdeči solnčni žarki prodreti ta prosojni dimasti paj-čolan. Rdeče odseva s šip, rdeče so pobarvane ladije, valovi reke leskečejo v isti barvi in rdeče postaja tudi ozračje : vse je kakor ognjeno morje, kakor ob času, ko se je zgodila pregreha v Sodomi in 1 Gomori. Nova prodajal, obuvala ! REMIGIO BONO J Trst, ulica Msdonnina I » Velika izbera in specijaliteta vsakovrstnega ' I obuvala za možke, za ženske in za otruke , ■ po jako zmernih cenah. Vsaki kupec | dobi poseben biok s številko. Dotični, kateremu naleti §t 50, dobi v dar en par čevljev. ALEKS. FKA^C MATER - TEST ŽGAL.NICA K&VE TELEFON 1743. Najboljši vir za dobivanje pečeue kave. " " Prratržašk^ tovarna - oklopnih blaga j mc in stavbinska kovačnica Mario Fano Trst, ulica Media št. 20. Poprave vsake blagajnice katere-— koli znamke. = flRTORO RflCK Trst - ul. Gaspare Gozzi 3 - Trst Kovaška in mehanična delalnica ter stavbinska kovačnica. Sprejme vsakovrstna dela kakor: držaje, železna vrata, dela za stavbe i. t. d. Največja natančnost ter zmerne cene. - NAČRTI ZASTONJ. - GOSTILNA „RH'antica Pompd' TUST Piazza Carlo Goldoni 4 Ulica Giosue Carducci 5 Izvrstna kuhinja italijanska le nemška. Pristno vino IG. ERRAS - Trst Zaloga umetnih gnoji! in svakovrstnih potrebščin za poljedelstvo. Reailni praški za živin«.'. Smola proti mrčesi. Sredstva za čiščenje — hlevov. — Raznovrstno olje in masti za poljed. stroje. CENIKI in UZORCI na zahtevo brezplačno in pofitnine prosto. R. Gasoerlni - Trst 2 Telefon i974- — Špediter — Telefou ifl^ Prevozno podjetje : c. kr. avstrijskih državnih železnic Sprejme razcarinanje kakoršnegasibodi blaga i z mitnic, dostavljanje na dom, pošiijatve, potega kovčegov. Najdogovornejše cen<*. Prodaja potnih In iseRourst. drušiii košev lastnega izdelka ulica Campanile_1l. — Fuzza mterosse. Pomladna sezona! ^n V dcbrozn&ni prodajalnici Maccari & Pross TRST, ulica foalcanton št. 9 dobi se velika izbera črnega in barvansga mofom^a bi ar; m možke obleke no conah, da se ni bati konkurence. Specijaliteta: pana in blaga za moške obleke Trpežno tmano Diaio ii bcni&aiemfi u Mim. Oglase, poslana, osmrnice. zahvale, maie oglase in v obce kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek'* v ulici Glorgi« Galatii št. 18 (Narodni dom) polunadstropjs levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do IZ in od 3. do 8. popoludne. Po noći se vsprejem« * ^Tiskarni Edinost''. =r Prra pnmsrsko podjetje 2a mralai poliva ii satSicii. Melis Rudolf Exiaer. Trst = VIA 3>ELI, \ STAZIONE Štev. 17 = FiJijalke: v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU Prevažanje pcništva na vae kra^e tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje bla;ra na v;-e svetovne progv. Sprejema se mdi doMSIfo in druge predmete v shrambo y lastna za to Drijravljena snlia sfctodSSa. EDIXI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE \i fHM P| rAitiPt?" mmm IN SHRANJEVANJE PKEPRO& ,,¥ ^OUSf! ULtrt 'tH , | TELEFON št. U47 -TELKFOrJ it. 847 I | Točna to »olldna poatreioa. Točna in solidna postrežba. TRST. Corso 4 GORICA, Corso Verdi U Jgtjgr* Specijelna tvrdka za gumijev, predmete Gumijeve cevi, gum. posteljnine, gum. podvzglavniki itd. IBdT- POTREBŠČINE ZA POSTREŽBO GOLNIKOM £ * RANOr£LNIŠKO ORODJE IZDELOVANJE ORTOPEDIČNIH APARATOV. | 2£iln pas?, opaanice. cogovice in obveze za krtice, ravnodržaji, ortopedični opleiki itd itd. SEspzorji, iriplorji, siiilice, iialatorji ic m zlični termumetri. Mila, dišave, toiletne potrebščine in ščetke. PRiSTNI AN9LEŠKI PLAŠČI. '///////• RUSKE GALOŠE. I mr HIG JENIČNI PREDMETI | ŠPORTNI PREDMETI. : IGRA „DIAB0L0" : I s Moiro pogrebno podjetje ffssriss m prcda]alna Dta Osncestzo šf. 13, Telefon st. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon st. 1402 ' Zaloga oprave ulica Masaimo DJ Azegflio it. 18 j Prireja, pogrebe od ndjprostejše do najcIegantJiejšc vrsie I ^ udprtih, kakor tudi v s. kristalom zaprtih vozovih. ' im» hočete laloz'.' vseh potreben mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene le-ene i rakve ; čevlje, vence »z. umetaiit cvetlic, kovine, porcelana in peri. P Boj?ata tAioc:^; VOŠCEKE SVEČE. Cene nizke, da se nI kail ktnJcurtnou. j Za sin čaj potrebe »e aijudno priporočajo HENRIK STIBELJ ia drugi- Stran IV EDINOST" štev. 132 V Trstu, 10. maja 1909 let velikega ^ uspeha!!!!| Z&vfv želodec :: :::: redno prebavljanje in očiščen želodec dokttb se z uporabljanjem večkrat odlikovane PIČCOLI-Jeve tinkture za želodec Prcdsja pe po v*eh lekarnah. - Po*iljatvs po po? toem povzetju preskrbuje lekarna PICCOLI »OdS o. kr. dvom. zalagatelja In zala-telja njegove Svetosti. Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marije Salarmi Ponte delia Fabra 2 ul. Poste Sucve (vogal Torrente) Aila cittž di Londr* Veiik izbor izgotovlienih oblek za moške in deč*» kostumi Z-S otroke. Površniki, močne jope. kožuhi is rarntn paletotov Obleke za dom in delo. Dela rek® obleke. Tirolski loden. Nepremočljiri plaSČi (pristal angleški). Specijaliteta: blc;*o tn- m inozemnih tovarn. Izgotovijajo se obleke meri p.» osjnovejS! modi, toćno, solidno in elegai.tnu po ucenat. Pristni kranjski lanenooljnati firnež Oljnate barve v posodicah po */,, 1 kg, kakor tudi v večjih posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzcrci in papir za vzorce. taki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej j kit) priznano in strokovno preizkušeno najboljši. 3(arboltstej 1. vrste jtfavec (gips) za podobarje in za stavbe. Čopiči domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča jtdolf ^auptmann v Ljubljani Prva kranjska to - arna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Zahtevajte cenike ! Bogomil Fino Mi ara: ? | ima svojo novo produ-Iclnlco v ur r Til&rv ul. Vinc. Bellipi (3 nasproti cerirve ivet. Anton* novega Vsakovrstne verižice po pravih tov. cenah MALf OGL&SS : je računajo po 3 siot. besedo; mastno iiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša prisiclblra siane 40 stotink. — — — PtaČa se takoj. — — —— Cvnrlo IO II/" za trgovino z mešanim Hagom rruucjdliut stara 17 let si želi dobiti primerno službo v me-tu ali na deželi. Obrniti se na Pavla G e c, Skopo p. Dutovlje. 874 mizarski mojster, Trst, nlica JOSip OlUlTd. Beivedere ćiev. 8, izvršuj* vsakovrstna mizarska delai 36 II* nn- sprejme takoj J Kralj, mizar v UCcMud Tržiču (Gorenjsko). 863 n^mirn fteia °dPrl v uiici La-zar0 5t UwlfllirU Točim istrsko vino I. vrste. Za družine belo po 56, črno po 52 Btot. — Vinko Duša. 666 7-|nn_ istrskega terana po 24 kron od 56 1. £diUyd naprej se \dobi pri Jožefu Čebule v Sežani.__^ t I nI rt! i/i Najlepši izlet je v Branilko dolino. S postaje Štanjel se dosp« pe» v tričetrt ure. Pot je rudeče markirana od S. P. D-V gostilni pri spomeniku se toči izvrstno vipavsko vino „ZELEN*'. Dobijo se tudi jedila._(788 teEBLIRANA SOBA' ulici Commercial'3 št..9, IL det-no___Jj^J Ds i En na teden-.ke ali meat-čne obroke. Zaveze, r I d UHO posteljna zagrijala. perkal, zefir, dežnike, solčnike. 'lr*t. via Madonnina 5tev. 43, prvo nadstropje. Cene zmerne _ r.ofMinn ie 0 k A ===== i :fmt ^ostoris! ! ^klc-idiSče c lek sa moške k* dečke j Trsi, via S, Giovanni 16, !. n, (iraven Ke&tiivraeije Cooperativa ex Hackeri prodaja na msssčne ali i tedenske obrok® obleka m mošfe^?; jpa^iio I- 4» «3» dogovorne] še cene. DAfiELE PILLIN T^ST - u ica Acquedotto 94 TELEFON 24i Velika zaloga gaše^ega in ii živega apna. Tovarna cementnih plošč i" zaloga oglja za peči _ C ANTON SKERL mehanik. ^.aprlBež&ni izvedenec TRST, Caris Golrionfjev trg štev. H Zastopnik tovarne koles in moMoles >'spelpva In taioga eiac:rf6c5h tvenčkor, laCi In pixVj».t t:> lEotoGov, eonofooGT, In fduogr&fov. Saloga prlprar nučiii^lii Lastna de:»Tnic3 popravljanje ilr. gtrojo7, kole«, motok&t«« tu Velika zaloga pripadkov po iovar. csni?^ _TELEFON žtev. ITSa._ QQ Vsakovrstne O© slatunilee priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu Fran Oerar Tovarna slamnikov v Šlob (pošta Domžaie) pri Ljubljani. Cene nizke, postre/ba točna ; na zahtevo cenik brezplačno. gSgT Svoji k svojim! Zaloga porešk. vina DTrHt - Ul. Coroneo 3 - Tret f| — — (LASTNI IZDELEK) — — II iz kleti g, Sebastiana Sbisa |l B Izbrane Trsti. Posetno fino za Jrnflne. p Prodaja na droono in r.a debeio. ::: POSTREŽBA NA DOM. ::: jg Teran . . po 48 stotink iiter. Belo vino po 84 stotink iiter Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike splt^ so ,MALI OGLASI' v ,Edinosti*. ^Bs ELEK H. DRUŽBA. INSTALACIJSKI BUBEAU - TOST Ulica L&zzaretto recchio štr. 37. ! Telegr. naslovi: SPANNUNG-TRIEST. TELEFON 14-90. ^ Električne napeljave vaake vrste. Velika zaloga elekričsiegfa materijala Ulica. Lazzaretto vecchio 41.__ jCanzfer * najpopolnejši pisalni stroj suetd, z vidno pižavo od prve — do zadnje črke Pisalni stroj „Kanzler^ ima sledečih 12 glavnih pre«: tosti: I Največja hitrost v pisanju 2. Vedno vidna pisava 3. Neposredni papirni vod. 4. Premenljivi voz. 5 Nzjvečja prebitna moč. 6 Pet različnih vrstnih odstavkov. 7. Jako hhka menjava traku. 8.r Lahko reguliranje cilind ki vedi p a pir "9."Komodnost"v menjavi vseh tipalk ali deloma. tO Najnavadnejsa konstrukcija II. Tišji nego »vsak drugi zistem. 12. Lnhek udar. GIifiVNO ZASTOPSTVO za TRST in PRIMORSKO G ERRAS, TRST - ULICROMftGMA ST. 2 _ _ ............ I I i I il Pil i I ||HII"'H nI i 03h&jaajt prihajanje vlakov | C. k. državne železnice. Izvleček iz voznega reda, veljaven od I. maja 1909. (Čaai za prihod, oziroma odhod ao zaznan jen', j v arednjeevropejskem Ca.su.) Odhod iz Trsta (Campo Marzic* Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) , 5 55 0 Herpelje—fKanfanar-Rovinj)—Pula(Dirtr:a -voz i. in II. razreda > ; 7.08 0 Herpelje—Divača—(Gorica - Ljubljana - Dunaj j. ž.) S Herpelje—Pula (Direktni voz I. in II. ras. 4.20 0 Herpelje—(Kanfanar-Rovinj)—Pula (Diva&i-' Gor'ca-DuDaj j. ž ), (Direktni voz I. in II. raz.) | 8.10 0 Herpelje (potem brzovlak) Puta (Direktni voz [ L in II. raz.)—Divača—Ljubijau.i—Dunaj j f Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikiti: 2.15 0 Ricmanje—BorSt—Draga—lerpelje Trs t—Bu Je—P®reč. i 6 0 M Roper—Baje—Poreč in me<1postaj. 9.50 N! Ie do Buj. 3 i0 trt Koper—Buje—Poreč in medpostaj. 7 t'J M Kope* m medpostaje (le do Buj). ! 7rst—SflrSoa—Jesonica—Celovec —Dunaj—Draidane Berlin—Mooaksvo • SO 0 do Gtirice (Prvačina—Ajdovščina1 7.4S S Gorica PrvaČina—Ajdovščina) Jesenice, »Je-ljak »TSirektni voz I. in JI. raz.) Celovec. Dnnuj j. ž. (Dirk. voz I. in H. raz.) Lin »c Praga (Direktni voz 1-, II in III. razreda) Draždsne, Berolin. 8.48 3 Gorica—Jesenice—Ljubljana—Beljak—Fran zensfe.-ae—Bolcan—Gries—lnomoi»t — Mcna-kovo— Celovec—Soiuograd— Dunaj (zahode. kol.) j -.00 0 Gorica—Jesenice—Celovec, i 2.55 y Gorica (PrvaOina — AjdovSčina) Jesenice — ~~Trbiž—Ljubljana—Celovec. ; 3.S7 Gorica—Jesenice-Ljubljana—Beljak—Frf.u j zensfeste—Bolcan —Gries—Inomoat—Mona- ko vo—Celovec— Liaec—Dunaj (čez Ljubno,. i 5.— 8. Gorica—Trbiž—Dunaj. 7.^0 0 Goric? in (medpostaje). 8.45 ti Gorica—Jesenice — Trbiž—Beljak, Celovec Linec, Praga (dirk. voz I in II razr.) Dunaj—Monašovo—Dražuane—Berolin. 10 35 0 Gorica—Jesenice (čez Podrcžnico v Bi*!;:« ; ~~~ (Dirk. vozi. in II. raz.k Incmost—Monakoro Zabavna vlaka ob nedeijah in praznjkih : 2.35 G Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. Pula—(Rovinj)—Trst. i 7.69 G Iz Herpelj (in medpostaj). i 9.4ti h t Pule (direktni voz L in IL razr.) Rovi ga —Herpelje (Tesenic in Gorice), I 3.33 t> iz Pule (k. g.) Dunaj a—Ljubljane, Diva,v - Herpelj ?a medpostaj. 7<"4) G is Pnle (k. g. (Rovinja) iz Dunaja—! ^ !- ljane- Divače—Herpelj in uiedpostaj. I0.2t> S iz Pule, (osebni viakt liovinjoi z -/.vez;*m - brzovlai iz Dunaja—Lj ubljane j. ž. Di-. V —Met pel j. _ _ ____ ZataMia vlaka necieljau in praznikih 9.H7 ti iz Herpel; in med;)uataj. Porsft—Baje—Trst. j 8.10 0 iz Buj, Kopra 'n medpostaj. ! 12-iO M iz Poreča.. Buj. Kopra in medpostaj 5.10 M iz Buj in medpostaj. : b.45 M iz Pureča, Buj, Kopra in inedpOHta- aUisfifcsva—Prega — Celoveo—Jesenloe— fiorlca—^Trs 5.45 iz Dunaja — Solnugrada — Celovca — Mona-kova direk. voz I. in II. razr.) Inomosta Bolcaua, Beljaka (k. g.), Ljubljane, Jesenic— Gorice. 7.30 G iz Gorice (Ajdovščine) medpostaj. 8.44 B iz Berolma —Draž-ian—Prage—J.inca— ;a—Celovca—Beljaka — Jesenic—Gorice (ir Ajdovščine). I 1010 0 iz Jesenic in medpostaj. 11.07 B iz Dunaja - L.ubijane in medpostaj 2.10 O iz Celovca — Trbiža — Ljubljane — Gon. — - 'Ajdovščine Berlina — Dražuan — Pik^- — Dunaja. 6.50 0 iz Celovca—Monakovs—Inomosta—Bol' I ' — Griesa—Beljaka — Ljubljane — Jesenic Gorice. I \5U B iz Berolina, Draždan, Prage. (dires:iui t i- I.. II. :n JJL razr.) Linca, Dunaja j. ž. rw" VOZ I. in II. razr.j Celovcs, Inoaioat^. ljaka, Jesenic, Gorice drž. žel. AjdovSč n* 11.10 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane. Zabavna viaka oo uedeljtdi in -;raT.u!kih: 3.10 0 iz Gorice in Aio postaj Hiša 2 vrtom na prodrtj. Več izvi ri lastniku, Josipu * ebulc v -cžani.___ KAVA m SUHO SADJt :-: po vsakovrut^in cenah. — Vsake kakovosti, večja točno?« RaspoSilja DAVtB£ VESSOLATTi, ' — j _ tudi pogine zavoje uSica Barriera veocni- - Sadni Šoki Cergs zafcala izm so za borne in adravs najboljša in najvSečnejSa živila te vrt»te.