KU
TRST, nedelja 10. julija 1955
Leto XI. - Št. 162 13091)
PRIMORSKI DHEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovint
Tel. 94 638. 93 808, 37*338
UREDNIŠTVO:	UL.	MONTECCH1	»t. 4, III. gad. — TELEFON 9J-IM IN 94-43» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA tl. 2« — Ta*.
»t. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 13.-18. — Telefon 37-33* — CENE OGLASOV: Za vsak nun vijine v Sirim 1 stolpca: trgovski SO, ftnantno-'HJravnt 100, osmrtnice 90 Lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste ogiaeov po 30 din - Poorož.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82
NAROČNINA: mesečina 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. PoStni tekoči račun ZaložniStto tržaškega tiska Trat 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 7. - 375 • lzdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst
SLOVESNO SVARILO SVETOVNO ZNANIH ZNANSTVENIKOV Z EINSTEINOM HA ČELU
Edino upanie človeštva le da se prepreči nova vojna
Svet Je pred alternativo t ali naj bo človeški rod uničen ali pa naj «e človeštvo odpove vojni, poudarja izjava osmih znanstvenikov o nevarnosti nuklearnega orožja, ki Jo Jo včeraj objavil Bortrand Rus-•e// - Poziv vladam, naj iščejo miroljubna sredstva za rešitev sporov
r
LONDON. S). — Na napovedni tiskovni konferenci je znani angleški filozof Ber-‘fand Russell danes prebral fnsolucijo, ki svari pred atomsko vojno in ki jo je poleg "•hga podpisalo osem drugih svetovno znanih znanstvenikov, njimi nedavno umrli Albert Einstein. Resolucija se Zavzema za sklicanje mednarodne konference znanstvenikov za proučevanje nevarno-•ti. ki groze človeštvu zaradi r*zvoja nuklearnega orožja in t—jffiŽ00	državnike,
nrcu'* p°gaianji najdejo mož-Prez- sporazuma, da s* pre-pCi uničenje človeštva. cjj °*e8 Einsteina vo resolu-Bria Podpisali znanstveniki na- man (ZUA)- Nobelov ? gfajenec za fiziko in profe-Inf ,r*arvardske univerze, L. Va„. (Poljska), profesor ski	univerze, ki ,ie
opno z Einsteinom napisal , , J1gi ((Razvoj fizike* in »Pro-gibanja*. H. I. Mueller, ‘Je bil profesor na univer-o v Moskvi in v Indiji, zdaj p® v Indiani (ZDA), Nobelov .agrajenec za fiziko in me-u*cino
Brita
C. S. Pnwell (Velika
Janija), profesor univerze Bristolu, Nobelov nagraje-za fiziko. J.. Rotblatt (Veta Britanija), profesor fizike Sa univerzi v Londonu, , er*rand Russell (Velika Bri-j?n'ja), filozof, matematik in Ooelov nagrajenec za litera-r°. )er Hideki Jukava (Japonska), profesor na univer-v Tokiu. Nobelov nagra-dV*u.C za Lziko. Z dvema pri-Iiij °ma se Je 'zjavi pridružil udi prof. Jolliot Curie (Fran-C1laj.
Russell je izjavil novinar-J*tn. da sta za izjavo dala Pobudo Einstein in on fn da
‘Vplod njegovih razgovorov
• Einsteinom, ter dodal, da jo Je Einstein podpisal v tednu fr®d svojo smrtjo. Odtlej se J® Russell obrnii na številne hanstvenike z Vzhoda in Za-
c’da, kajti «politične razlike oi smele vplivati na način Presojanja znanstvenih delav-ev»; vendar nekateri znan-voniki še niso odgovorili. *E-
dino
upanje človeštva je. da
n PrpPreči vojna*, je dejal Russell m naznanil, da ie Dte-
Pi>.
in naznanil, da je pre. ‘zjave poslal načelnikom 'h o g id v[a(j ln pozval, naj zavzamejo za prepoved saKa nuklearnega orožja, izjava, ki jo je podpisalo em znanstvenikov, med nji-Pet Nobelovih nagrajencev, se giasi:
"R tragičnem položaju, v . ere m se je znašlo člove-, v'°. sodimo, (ln bi se morali nnstoeuikt sestati na konje-med. katero bi ugotu-r ll nevarnosti, ki izhajajo iz izooja orožja za množično hceuunje, in razpravljali o j ,uPni resoluciji v duhu pri-zJ:nega načrta.
„P lej priložnosti ne go-orimo kot pripadniki tey«
“ 1 onepa naroda, kontinenta ,.‘ prepričanja, temveč kot oneš/ca bitja, pripadniki
dnueike°a r°du, katerega na-‘Jnji obstoj je zdaj v ne-i r,,osti. Svet je poln sporov . had vsemi manjšimi spori ni?n!J"ika horha nied komu-Sk >>oni in protikomunizmom.
h ”raJ	vsakdo,	ki	ima poti-
0 zavest, se je odločno 11V, • v enem ali več teh uprasnnj, Mi pa vas prosita 'f Pustite, če morete, čustva ob strani in nas ki Y,Usnte samo kot pripadni-' biološke vrste, ki ima vai-i»m zP°do«ino in ki ji nihče dr, t Tms ne more želeti, b 1 Propadla. Poskušali se ci lZ()oibati	'vsaki besedi-
s’, "i se morda bolj obra-
*‘ran "a ea° kot dTU°°
tti'S*' enak0 sm° v nevarno-'n	de bo	ta	nevarnost
trie °na’ le. upravičeno upa-Se J*	bo	mogoče s
fuupntmi napor, izogniti. NartaJ**- n,oramo misliti na način; naučiti se mora-
mo, da se ne bomo več spraševali, kaj je mogoče storiti, da se zagotovi vojaška zmaga skupini, ki nam je bolj pri srcu, zakaj takih možnosti danes ni več. Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je: kaj moramo storiti, da se prepreči no jaški spopad, ki hi bil katastrofalen za obe strani? Javno mnenje, pa tudi mnoge osebnosti na pplitmih položajih se ne zavedajo kakšne bi bile posledice pojne z nuklearnim orožjem. Javno mnenj« ec nrUinu, rušenje mest. Znano je, da so nove bombe močnejše od od nekdanjih in da je atomska bomba lahko uničila Hi-rošimo, vodikova bomba pa bi porušila največja mesta kot so New York, London in Moskva.
Nedvomno bi bila v vojni z vodikovim orožjem vsa velika mesta uničena. Toda to je samo ena izmed manjših strahot, ki grozijo človeštvu. Tudi če bi btlo uničeno vse prebivalstvo Londona, Neto Yorka in Moskve, bi se človeštvo v nekaj stoletjih opomoglo od udarca. Toda mi vemo, zlasti po bikinskih poskusih, da lahko nuklearno orožje postopoma razširja po-pubo na ninopo večje področje, kot so si prvotno sploh mogli zamisliti. Iz zelo vplivnega ovira je bila izjavljeno, da je mogoče zgraditi bombo. ki bi bila 2500-krat močnejša od one, ki je uničila Hiroiimo. Vodikova bomba, ki eksplodira v bližini tal ali pod vodo, razširja radioaktivne delce v višje zračne plasti. Ti delci polagoma padajo in dosegu jo zemeljsko površje v obliki smrtonosnega prahu ali dežja. Nihče ne ve, kako daleč se lahko širijo ti smrtonosni radioaktivni delci, toda največje znanstvene avtoritete soglašajo, da bi vojna z vodikovimi bombami zelo verjetno pomenila konec človeškega rodu. C e hi bilo uporabljenih mnogo vodikovih bomb, se je. bati, da bi prišlo do vesoljne smrti. Samo za nekatere bi bila smrt takojšnja, veliko večino pa bi prizadela počasna mu-
ka bolezni in razkrajanja.
Najodličnejši znanstveniki in strokovnjaki vojaške strategij« so že večkrat svarili človeštvo. Nihče med njimi ne bo rekel, da so najhujši rezultati potoni. Pravijo, pa, da sn ti rezultati mogoči in da nihče ne more imeti gotovosti, da do njih ne bo prišlo. Nismo še mogli ugotoviti, da bi bila mnenja teh strokovnjakov kakor koli odvisna od njihovega političnega prepričanja ali od njihovih predsodkov. Odvisna sn samo, kolikor moremo ugotoviti, od obsežnosti znanja vsakega posameznika. Ugotovili smo, da so tisti, ki največ vedo, najbolj pesimistični
To je. torej problem, ki pa postavljamo pred vas, jasnega, Strašnega in neizogibnega; ali naj uničimo človeški rod ali pa nuj te človeštvo odpove vojni? Ni se lahko lotiti te alternative, kajti zelo težavno je odpraviti vojno. Odprava vojne bo zahtevala nezaželene omejitve državnih suverenosti. Toda to, kar morda bolj kot vse drugo ovira razumevanje položaja, je dejstvo, da se zdi pojem «človeštvo» nejasen in abstrakten, ker ljudje le. stežka prihajajo do spoznanja, da je nevarnost zanje, za njihove otroke, sa njihove vnuke, in n* samo za neko splošno in negotovo človeštvo. Ni lahko prepričati ljudi, da so prav oni, vsak posebej, in njihovi najdražji v hudi nevarnosti, da bodo tragično končali. In tako upajo, da bi se morda dalo dopustiti, da se vojne nadaljujejo, ko bi se le prepovedalo moderno orožje,
To upanje utvara. Četudi je v mirnem času mogoče doseči sporazume, da se vodikovo orožje ne bo uporabljalo, se jih v primeru vojne nihče n« bi držal in obe strani bi se vrgle na izdelovanje vodikovih bomb, kakor hitro bi izbruhnila vojna, kajti ko bi jih izdelovala samo ena stran in druga ne, bi bila zmaga nujno odločena.
Čeprav sporazum o odpovedi atomskemu orožju v okviru splošnega zmanjšanja oborožitve ne bi pomenil dokončne rešitve, bi vendar dosegel nekaj važnih ciljev. Predvsem je vsak sporazum med Vzhodom in Zahodom koristen, ker zmanjšuje mednarodno napetost. Na drugi strani bi uničenje atomskega orožja, če bi bila vsaka stran prepričana o dobri veri druge strani, zmanjšalo strah pred nenadnim napadom tipa Pearl Harbour, ki zdaj vzdržuje živčno napetost na obeh straneh. Zaradi tega bi z veseljem pozdravili vsak tak sporazum, pa čeprav samo kot prvi korak.
Večina med nami nima nevtralističnih čustev, toda kot človeška bitja se moramo zavedati, da če naj se vprašanja med Vzhodom in Zahodom rešijo, da b0 imel kdo od njih korist, komunist ali protikomunist, Azijec, Evropejec ali Američan, bel ali črn, potem se ta vprašanja ne »mejo odločati z vojno. Želimo, da bi to dobro razumeli tako na Vzhodu kot na Zahodu. Ce hočemo, je lahko pred nami stalen napredek v blaginji, znanosti in modrosti. Ali pa hočemo izbrati smrt, ker ni-
smo sposobni pozabiti naših nasprotij? Naš poziv je poziv človeških bitij človeškim bitjem,- spomnite se vašega čiovečanstva in pozabite na ostalo! Ce boste sposobni to storiti, se odpira pred vami pot v nov raj, v nasprotnem primeru pa je pred vami nevarnost vesoljne smrti.s
Izjavi jt priložen načrt resolucije, ki se glasi: »Spričo dejstva, da bi bilo v vsaki bodoči svetovni vojni gotovo uporabljeno nuklearno orožje in da to orožje ogroža nadaljnji obstoj človeštva, nujno pozivamo vlade vsega sveta, naj spoznajo in javno priznajo, da njihovih ciljev ni mogoče doseči s svetovno Vojno. Zaradi tega jih pozivamo, naj iečejo miroljubna sredstva za rešitev vseh medsebojnih sphrnifi vprašanj *
Francosko - jugoslovanski gospodarski razgovori
V Pariz je odpotovala jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom državnega podtajnika H. Brkiča - Možnosti obsežnega gospodarskega sodelovanja nied obema državama
BEOGRAD, 9. — Danes je odpotovala v Pariz jugoslovanska gospodarska delegacija, ki bo v Parizu nadaljevala razgovore, ki so se pričeli v Beogradu med bivanjem francoskega državnega podtajnika Pierra Abelina.
Vodja jugoslovanske delegacije, državni podtajnik Hasan Brkič, je pred odhodom iz Beograda izjavil, da bodo ti razgovori pripeljali do sporazuma, ki bo osnova za tesno gospodarsko sodelovanje med obema državama. Že med razgovori v Beogradu se je pokazalo, da obstajajo precejšnje možnosti za vsestransko gospodarsko sodelovanje in da je potrebno razviti nove oblike sodelovanja zlasti na področju sodelovanja v
sebojnega sodelovanja med o-bemu gospodarstvoma. Načelno 50 že v Beogradu proučili določene finančne mehanizme medtem ko bodo konkretno o tem razpravljali v Parizu, kjer bodo proučili tudi možnost dolgoročnega finansiranja v zvezi s programom gospodarskega razvoja Jugoslavije.
Hasan Brkič je ob koncu poudaril, da sta obe državi pripravljeni povečati medsebojno izmenjavo, in izrazil upanje, da bo francoska vlada pri uvozu iz Jugoslavije uvedla isti postopek, kot velja pri uvozu iz držav članic OEEC. -------------
Bulganin o razgovorih na ženevski konferenci
Molotov zanikuj« svoj bližnji odstop - Eisenhower bo pred odhodom v Ženevo govoril po radiu o konferenci - Zaključeni Nehrujevi razgovori z Edenom
ŽENEVA, ». — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Jame* Hagerty je prišel danes v Ženevo. Kmalu po svojem prihodu je Hagerty sprejel novinarje, katerim je med drugim izjavil, da se bo predsednik Eisenhovver takoj po zaključku konference štirih vrnil naravnost v ZDA in da ne bo obiskal nobenega drugega mesta v Švici in tudi ne drugih držav. Dodal je, da bo Eisenhower prišel v Ženevo s svojo soprogo.
Kakor javljajo iz VVashing-tona. bo predsednik Eisenho-wer v petek ob 20.15 po krajevnem času govoril po radiu in televiziji. Govoril bo o konferenci štirih velikih in oddaja bo trajala četrt ure. Ob 2230 bo predsednik od
BEOGRAD. 9.	— Po 12- j potoval z letalom v Ženevo,
dnevnem zasedanju se je da-j Namestnik načelnika tiskovne* v Opatiji končal sestanek ' nega urada v Beli hiši Mur-komisije iueoslovansko-švicar-' ray Snider je izjavil med
med katerim so bile izvršene 1 ni 1	nekatera od svetovnih
proUvndnJt, kar bo prispe- si(e železniške tarifne unije, ‘ drugim: »Predsednik bo om*-valo k razvoju medsebojnih * ■ odnosov.
Med razgovori v Beogradu je bil dosežen sporazum o ustanoyitvi posebne komisije strokovnjakov, ki bo proučevala oblike in metode med-
spremembe v tarifah, zlasti za prevoz lesa. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki železnic Avstrije in Italije, ki sta zainteresirani kot tranzitni državi.
vprašanj, o katerih upa, da bodo vpisana na dnevni red konference, in bo povedal a-meriškemu prebivalstvu to. kar upa. da bo lahko napravil na te) konferenci*.
Italijanska reakcija Fanffanijeve ukrepe
pozdravlja proti levici
Navdušen komentar rimsktga konservativnega glasila .Tempo* V rimskih političnih krogih govorijo o skriti osti proti Gronchiju
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. -- Poročilo z včerajšnjega zasedanja demokrist-janskega vodstva je bilo izdano precej pozno, zato v političnih krogih šele danes obširneje komentirajo ukrepe proti levici v stranki. Sklepi vodstva so naredili v Rimu velik vtis, ne toliko kazen, ki je bila prisojena udeležencem mirovne konference v Helsinkih, kot »izobčenje* milanske revije »Prospettive* in poziv drugi reviji, »Forze Sociali*, naj preneha izhajati.
Prave obtožbe proti reviji »Prospettive* in njenemu u-redniku Aristidu Marchettiju, niso znane. Zlasti v zadnjem času je revija večkrat kritizirala Fanfanijevo vodstvo de. mokristjanske stranke, zlasti glede vprašanja zemljiških pogodb. Za duhovnega pokrovitelja revije velja Enrico Mattei, ki so ga vsaj nekoč proglašali za glasnika Gron-chijevih idej. Zato mnogi danes govorijo o skriti osti proti njegovi osebi in zamislim.
Tudi revija «Forze Sociali* je bila na glasu, da je blizu Gronchiju. Dejansko je revija glasilo demokristjansaih sindikalistov, ki jih vodi poslanec Pastore. Sindikalisti so vedno tvorili posebno skupino v stranki in se borili za čim večjo neodvisnost od vodstva. Ze v preteklosti niso manjkali spopadi med njimi in uradnim vodstvom stranke, zato ie tudi zdaj verjetno, da zadeva ne bo prešla brez njihove reakcije.
Kar se tiče udeležencev mirovne konference v Helsinkih, ki so bili suspendirani iz stranke za razna razdobja od 4 do 12 mesecev, je Giuseppe Chirante elan nacionalnega sveta demokristjanske stranke, Umberto Zampulli član nacionalnega sveta demokristjanske mladine, Franco Boiardi pa se je nedavno potegoval za predsedstvo demokristjanske mladine in dobil 37 glasov proti 41, koliko jih je zbral uradni
Fanfanijev kandidat.
Mnogi se sprašujejo, ali bo ostalo pri tem. Revija »Prospettive* je izražala stališče, ki je zelo razširjeno v demo-kristjanskih organizacijah v severni Italiji; ze dalj časa se govori, da odnosi med osrednjim vodstvom in nekaterimi severnoitalijanskimi federacijami niso rialholiši. Nekateri listi omenjajo danes florentinskega župana La Piro, ki naj bi tudi moral biti kaznovan in ki je se pred kratkim dobil ukor od samega Vatikana. Toda nad La Piro Fanfani nima moči: oil je sicer izvoljen za župana Florence kot nosilec demokristjanske liste, vendar ni vpisan v stranko.
Predvsem pa poudarjajo v političnih krogih, da je značilno, da se Fanfani ni lotil desne opozicije, ki mu je pravzaprav v zadnjih mesecih povzročala največ preglavic. Nasprotno. njegovi ukrepi prizadevajo ono demokristjansko levico, ki je dejansko najhujši nasprotnik »koncentracije* in ki se obenem zavzema za bolj socialno usmeritev strankine politike ter za sodelovanje z delavskimi gibanji in strankami proti reakciji, ki je za demo-kristjansko levico tudi lastna, v »koncentraciji* zbran« desnica.
V notranji razcepljenosti demokristjanske stranke, med konservativci in žagovorniki socialnega napredka se je Fanfani odločil za konserva-tivizem. To je splošni vtis po včerajšnjih ukrepih. Veliko vprašanje pa je, ali je * tem že zadovoljil lastno desnico in vsaj s te strani prispeval k obnavljanju omajane enotnosti stranke. Sestavljanje vlade je, kot vemo, povzročilo tudi mnogo osebnih nezado-voljstev in danes mnogi v Rimu trdijo, da bo marsikdo izmed razočaranih okrepil vrste »koncentracije*.
BURGIBA IN BEN AMAR
o odobritvi sporazumov s Francijo
liranrivaltit/i razgiit/uri v Kabatu - Hoi/i incidenti v Maroku
PARIZ. 9.
Seja
rodni skupščini, na kateri so bili odobreni francosko-tuni-zijski sporazumi, se je preteklo noč zaključila ob 2 po-polnoči. Za ratifikacijo je glasovalo 83 ljudskih republikancev, HB radikalnih socialistovi 52 socialnih republikancev, 23 poslancev UDSR, 22 neodvisnih kmetov, 944 kom-informistov. 104 socialisti, 18 prekomorskih neodvisnih, 12 poslancev ARS, 9 kmetov, 4 progresisti in 13 poslancev, ki niso vpisani v nobeno stranko.
Centralni komite KP Francije pa je danes iprejel resolucijo, v kateri pravi med drugim, da »sicer obsoja ohra. nitev bistvenih položajev fran-coskega kolonializma, v fran-cosko-tunizijskih sporazumih, vendar pa so prve koncesije, ki jih je iztrgalo gibanje tunizijskih množic glede nekaterih najosnovnejših svoboščin take, da omogočajo tunizijskemu ljudstvu nove uspehe v borbi za narodno neodvisnost*.
Važnost odobritve francosko - tunizijskih sporazumov so poudarile vse glavne tunizijske osebnosti, ki so te dni v Parizu. Tunizijski ministrski predsednik Ben Amar, ki je prisostvoval razpravi v
narodni skupščini, je izjavil, da tolmači rezultat glasovanja kot dejanje zaupanja Francije v Tunizijo.
Tudi predsednik Neodestura Burgiba je izjavil, da je prepričan, da Franciji ne bo potrebno obžalovati, da je v toliki meri zaupala Tuniziji. Dodal je, da morajo Tunizijci sedaj pogumno sprejeti svojo odgovornost, in je pripomnil, da je prepričan, da bodo Tunizijci to tudi napravili.
Sporazume mora odobriti še republiški cvet. Toda pozornost političnih krogov se sedaj obrača na položaj v Maroku. V Rabatu je novi generalni rezident začel razgovore z raznimi osebnostmi. Danes se jt posvetoval s predstavniki policijskih vojaških oblasti. Opazovalci so mnenja, da bodo aretirane francoske policijske funkcionarje prepeljali v Francijo, kjer bodo nadaljevali preiskavo proti njim.
Iz Casablance pa javljajo, da je tam več tisoč Maročanov demonstriralo pred nekim policijskim sedežem in vzklikalo bivšemu maroškemu sultanu Ben Jusefu.. Prišlo je do spopada in policija je na demonstrante strelja'a. Na obeh straneh je bilo 5 ranjenih.
Do incidentov je prišlo tudi v Rabatu, ko se je skupina demonstrantov spopadla s policijo. Policisti so streljali in štirje Maročani so bili ranjeni.
Razgovori na Cipru
NIKOZIJA. 9. — Angleški minister za kolonije Lennox Boyd je danes zjutraj prišel na Ciper in nocoj je imel razgovor z nadškofom Makario-som in ciprskim guvernerjem. Po razgovoru so sporočili, da so govorili o Cipru. Obveščeni krogi zatrjujejo, da je na sestanku, ki je trajal eno uro, nadškof Makarios podal poročilo, v katerem je poudar jal pravico ciprskega prebf vahtva do samoodločanja.
Angleški minister za kolonije se bo razgovarjal tudi z voditelji turške manjšine ter s sindikalnimi voditelji.
mi podtajniki je 12 novih — senatorji Zelioli, Piola, Caron in Buizza ter poslanci Natali, Brusasca. Folchi, Del Bo. Boz-zi. Bovetti, Sedati in Micheli. Od teh sla Brusasca in Del Bo ze bila podtajnika v vladah pred Scelbovo. Pravih novincev je torej 10, medtem ko se bo 9 dosedanjih podtajnikov vrnilo v parlamentarne klopi. Dva podtajnika (Colombo in Cortese) pa sta postala ministra. Med demokristjanskimi podtajniki »o tudi štirje zastopniki »koncentracije*.
A. P.
Aretacije v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 9. - Budim-peštanski radio je javil, da sta bila dopisnika ameriških agencij »Associated Press* in «United Press* v tem mestu, Endre Marton in njegova žena, ki »ta madžarska državljana, nedavno aretirana, ker
čani priredili demonstracije na več krajih predstolnice izkoriščajoč praznovanje 139. obletnice argentinske neodvisnosti. Povorke so šle pred vladno palačo, pred škofij,ko palačo, po Trgu De Majo. a policija ni intervenirala in ni prišlo do incidentov.
Centralni komite KP Argentine pa je dane* v odgovor na Peronov poziv objavil izjavo, ki pravi, da je glavni pogoj za pogajanja takojšnja izpustitev političnih zapornikov. ukinitev »stanja notranje vojne* in vzpostavitev vseh demokratičnih svoboščin. Centralni komite predlaga sestanek voditeljev vseh političnih strank, da se sporazumejo o skupni akciji, ki naj bi privedla do demokratizacije v državi.
Agencija TASS javlja, da so se maršal Bulganin. Ma-lenkov, Molotov, maršal Bu-djeni, Moskalenko in druge sovjetske osebnosti udeležile danes sprejema, ki ga je priredil argentinski poslanik v Moskvi Leopoldo Bravo ob priliki praznika argentinske neodvisnosti.
Ameriškemu odpravniku poslov Walmsleyu je Bulganin dejal:: »Upam, da naš obisk ni povzročil nobene motnjer na mednarodni pozornici*.
Walmsley je odgovorih: »Nikakor ne. Lahko rečem v svojem imenu in mislim tudi v imenu svoje vlade, da nam je bilo drago imeti vas za naše goste*.
Tedaj je Bulganin izjavil:
»Govorili smo izčrpno, morda preveč odkrito, toda mirlim, da je to način, kakor bi morali govoriti v Ženevi. Imeli ste tu v Moskvi nekak začetek ženevske konference*.
Navzoči novinarji so Bulga-nina vprašali, naj bi povedal svoje mnenje o nedavnem govoru britanskega ministrskega predsednika Edena o nemškem vprašanju in o argumentih ženevske konference. Bulganin j* odgovoril:	«Prihodnje dni
bomo dali naj odgovor*. Na vprašanje, ali misli Nemčijo, je odgovoril: #Da, na nemško vprašanje*. To bi utegnilo pomeniti. da namerava podati sovjetska delegacija iziavo na ženevski konferenci, toda večina zahodnih opazovalcev je mnenja, da bi utegnila "O-vjetska vlada podati politično izjavo še pred začetkom konference.
Zatem je Bulganin izjavil, da bo sestava sovjetske delegacije za Ženevo objavljena v j ln prijateljstvo, ki ga je bil dveh dneh. ter je dal razu- on deležen mod obiskom v
in dejal: «Mislim. da je on uspel. Zdi se mlajši*.
V Londonu pa je indijski ministrski predsednik Nehru danes nadaljeval razgovore s predsednikom britanske vlade Edenom. Razgovori med obema državnikoma so se začeli sinoči in so trajali pozno v noč. Poročilo, ki je bilo objavljeno danes popoldne, pravi, da sta oba državnika proučila «številna vprašanja skupnega interesa vštevši položaj na Daljnem vzhodu in bližnjo konferenco v Ženevi*.
Po razgovorih so priredili kosilo, ki so se ga udeležili Eden. Nehru, Krišna Menon, MacMillan in Attlee. Nehru bo s svojim spremstvom odpotoval jutri z letalom v Novi Delhi in se ho med potjo ustavil v Kairu.
izmenjava brzojavk med Titom in Nehrujem
BEOGRAD, 9. — Predsednik republike je sprejel od premiera Nehruja telegram,
v aaterem se ta ob odhodu iz Jugoslavije zahvaljuje za gostoljubnost, naKlnnjenost in prijateljstvo jugoslovanskih voditeljev in jugoslovanskih narodov. Premier Nehru izraža prepričanje, da bodo odnosi med Indijo in Jugoslavijo, ki so bili tesni in pri-jae,j'ki, postali še ožji,
V brzojavnem odgovoru u-gotavlja predsednik republike. da so narodi Jugoslavija med obiskom premiera Nehruja imeli priložnost, da povrnejo veliko gostoljubnost
. . revizija ustanovne listine in Ni težko razumeti, da 'e svetovni načrt za medseboj-desničarski tisk pohvalil fan-‘no pomoč.
PARIZ, 9. — V članku, objavljenem v «lzvestijih» je rečeno, da «med Sovjetsko zve-št°a"“osumlje'naU vohunstva "na! *° 'n severnoevropskimi drža-račun ameriške informacijske i yaml Švedsko, Norveško, službe. Aretirana sta bila tu- Islandijo in Dansko — ni spor-di dva uradnika ameriškega ' ?.lh vPrasanj in zaradi tega ni-poslaništva v Budimpešti, ki,*' n« »vir za razvoj plodnih sta oba madžarska državlja- od"os°v dobrega sosedstva*, na. Radio pripominja, d* pre-1 anek poziva nato, naj se iskava še ni zaključen«. «mUu*. 0 sovjetski nevarnosti*
zamenja z »realističnim ocenjevanjem stvari*, in izjavlja, da je za okrepitev miru »potrebno izboljšati politične, gospodarske in kulturne odnose med vsemi državami, zlasti pa med _	.... sosednimi državami, kakor na
LONDON, 9. V torek se primi«,, med SZ in severno-bo v Londonu začel 4. kon- evropskimi državami*, gres Socialistične internacionale Sodelovalo bo 120 de-| legatov, ki zastopajo 33 socialističnih organizacij iz 29' držav. Predsedoval bo Morgan Phillips, tajnik britanske laburistične stranke in predsednik Socialistične internacionale.
Na dnevnem redu je debata o mednarodnem položaju,
V H kongres Socialiste Mermale
meti. da bosta vprašanje Nemčije in razorožitve na dnevnem redu razgovorov.
Sovjetski zunanji minister Molotov pa je zanikal govorice, da se namerava v kratkem umakniti iz političnega življenja. S tem v zvezi je izjavil: »Zahodni tisk je objavil vesti na podlagi katerih naj bi ob priliki svojega bivanja na Dunaju skupno z drugimi zunanjimi ministri govoril o svojem umiku. Resnica je. da sem se šalil. Mislil sem na dejstvo, da se vsi mi staramo in da potrebujemo mlade, ter sem skušal odkriti skrivnost Američanov v umetnosti proti staranju*. Pokazal je nato na Mikojana
Or. Bebler v Sfrassburgu
STRASSBURG, 9. — Prefekt departmaja Bas-Rhin Paul Demmage je priredil danes svečano kosilo na čast jugoslovanskega veleposlanika dr. Aleša Beblerja, ki se mudi v Strassburgu. Prefekta Dem-magea. ki je na uradnem pb-tovaniu po departmaju, ie zastopal francoski finančni minister, predsednik generalnega sveta departmaja Pier-re Pflimlin. Kosila so se udeležili štirje člani francoske vlade, generalni tajnik evropskega sveta Mollet vojaški guverner Strasshurga in druge ugledne osebnosti z departmaja.
SANTIAGO, 9.. — Ker niso uspela pogajanja s stavkajo; čimi, je čilska vlada odredila mobilizacijo železniškega, poštnega in telegrafskega o-sebja. Do sporazuma *a je prišlo z delavci v državnem podjetju za kolektivne transporte. tako da je stavka prenehala.
fanija za njegov nastop proti levici. Tako piše najvplivnejše glasilo desnice, rimski »Tempo*, naslednje: »Energični nastop proti filokoinuni-stičnemu odklonu je kar se da prikladen, zlasti ker bo pomiril javno mnenje in pokazal, da širše socialne odprtje, ki ga zagovarja demo-kristjanska stranka, niakkor ne pomeni nobenega prilež-nistva med katolištvom in marksizmom, med demokristjani in komunisti.
To je prispevek k razjasnitvi položaja, ki je bil potreben in ki ga je treba z zadovoljrtvom vzeti na znanje*. List pravi nato, da je notranja disciplina eden izmed osnovnih pogojev moči političnih strank in da je tudi zaradi tega treba pozdraviti Fanfanijev ukrep. Končno še pravi »Tempo*, da je čas. da bi demokristjanskemu zgledu sledile tudi ostale sredinske stranke, »ki že predolgo trpijo v ovoji sredi obstoj organiziranih frakcij, ki hlapčevsko poslušajo propagandistična gesla komunizma*.
Medtem pripravlja ministrski predsednik Segni svoj programski govor, s katerim se bo predstavil skupščini. Vsi ministri so mu morali do danes zvečer predložiti svoj delovni program, ki ga bo vključil v programske izjave.
K včerajšnjemu Imenovanju podtajnikv bi bilo se pripomniti, da se je njihovo število povečalo za enega (na 37) in sicer za podtajništvo za šport, gledališče in turizem, ki bi pravzaprav moralo postati ministrstvo, ko ne bi bil Gronchi opozoril Segnija, da za ustanovitev novega ministrstva ni nobene zakonske osnove. Med te-
Britansko delegacijo osmih članov bo vodil Clement Attlee, vodja britanske laburistične stranke, francosko delegacijo Guy Mollet. glavni tajnik francoske socialistične stranke, zahodnonemško delegacijo pa Erich Ollenhauer, predsednik socialno demokratske stranke.
Kongres bo trajal pet dni.
Danes zjutraj pa se je v Londonu začela mednarodna konferenca socialističnih žensk, ki ji predseduje predsednica britanske laburistične stranke Edith Summerskill. Na konferenci, ki bo trajala dva dni. je 400 delegatk iz 16 držav. Na dnevnem redu so med drugim vprašanja o vodikovi bombi, o vrnitvi vojnih ujetnikov in o položaju žensk v manj razvitih deželah.
Zaključek pogajanj med Avstrijo In SZ
DUNAJ, 9. — Uradno javljajo, da so se avstrijsko-sovjet-ska pogajanja, ki so se začela 2. junija v Moskvi, zaključila s sporazumom.
Avstrijska delegacija je telefonsko obvestila kanclerja Raaba o pozitivnem zaključku pogajanj za dobavljanje avstrijskega blaga Sovjetski zvezi v zvezi z avstrijsko državno pogodbo in v zvezi z izročitvijo petrolejskih naprav Avstriji. Sporazum bodo podpisali v ponedeljek.
Položaj v Argentini
BUENOS AIRES. 9. - Klerikalci v Argentini zopet dvigajo glavo in danes so katoli-
Medsebojna obtoževanja zaradi incidentov v Laosu
Obe strani protestiralo pri mednarodni nadzorstveni komisiji Izjave predstavnika Foreign Olt.cea in ameriškega drž. departmaja
PARIZ, 9. V Parizu potrjujejo, da incidenti, ki so se včeraj dogodili na meji med Laosom in Patet Lao, niso tako resni, kakor so jih agencije prvotno označevale. Predsedstvo laoške vlade pa je objavilo poročilo, v katerem javlja, da bo poslala nujen protest mednarodni nadzorstveni komisiji v lndokim. Isto poročilo zatrjuje, da je »Patet Lao izvršil svoje priprave z odkritim in neposrednim sodelovanjem Vietminha, zato da pripravi večjo akcijo proti Laosu*.
Severnovietnamski radio je tudi javil, da je vrhovno poveljstvo sil Patet Laoia poslalo noti mednarodni komisiji za nadzorstvo nad premirjem in laoški vladi, s katerima odločno protestira zaradi »novih napadov laoških kraljevih si! v severnem Laosu*.
Poveljstvo Patet Laosa pravi. da je oddelek laoških kraljevih sil vdrl na področje Muong Peun in da je napadel sile Palet Laosa, ki eo na tem področju. Poročilo pravi dalje, da gre za poizkus »izvedbe zarote ZD. zato da se spodkoplje sporazum o premirju*. Severnovietnamski radio je dalje javil, da so sile Patet Laosa zavrnile v torek južno od Muong Peuna napad laoških kraljevih sil in da je laožka vlada 1. in 2. julija poslala z letali velike količine orožja in oskrbe na bližnje področje kot pripravo za vojaške akcije.
V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da je britanika vlada dobila uradno potrdilo o obnovitvi sovražnosti v Laosu, ter je izrazil vznemirjenost londonske vlade zaradi incidentov. Pred-
stavnik je poudaril, da je ta vznemirjenost tem večja, ker je mednarodna nadzorstvena komisija v Laosu pred kratkim odobrila pravico laoške vlade, da razširi svojo upravo na celotno laoško ozemlje, vštevši pokrajine, ki so v rokah sil Patet Laosa. Dodal je, da je prirtojfia za obravnavanje nastalega položaja v Laosu mednarodna komisija.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je dejal, da je incident resen, ker se je dogodil prav pred konferenco štirih.
Huda nesreča uri gradnji vodovoda v Ben kratim
LJUBLJANA, 9	- Včeraj
se je dogodila v Beli krajini huda nesreča pri Kateri je našlo smrt pet oseb. Nesreča se je dogodila pri delih za gradnjo vodovoda pri vasi Dobliče blizu Črnomlja. Po miniranju v globini je po eksploziji pritekla voda-Gradbeni tehnik Janez Pelhan in geolog Cvetko Germovšek sta se takoj spustila v globino k vodnemu vrelcu. Tu pa ju je v globini 20 m zajel plin, ki se je nepričakovano pojavil. Dva delavca, ki sta priskočila na pomoč, sta prav tako izgubila zavest. Na pomoč je prišla ekipa rudarjev iz bližnjega rudnika Kanižarica. Med reševanjem je rudarju Ludviku Plenovšku padla z obraza plinska maska, tako da je tudi on izgubil življenje.
Indiji. »Prepričan sem, pravi predsednik republike, da bodo vaš obisk v Jugoslaviji in naš iskreni prijateljski razgovori storili, da se bodo tesni odnosi med Indijo in Jugoslavijo še bolj utrdili in postali globoko prijateljski*.
Poplave v Avslriji vročina v Angini in M
DUNAJ. 9 — Na Dunaju še
vedno dežuje. Deževje zadnjih dni je povzročilo poplave na raznih področjih, ker so nekatere reke prestopile bregove. .Na Tirolskem se je reka Inn na več krajih razlila čez bregove ter poplavila več hiš in polj. Reka Stevr v /.gornji Avstriji je v nekaj urah narastla za dva metra. Tudi drugi manjši tokovi so močno narastli v Zgornji Avstriji in na t-alzburškem in v Spodnji Avstriji so poplavili ceste, stanovanja in porušili več mostov.
Reka Donava se je na več krajih razlila cez bregove zlasti med metoma Passau in Linz, Na tem področju je prebivalstvo zapustilo domo\e in odpeljalo tudi živino. Plovba po reki je prekinjena. V Linzu grozi nevarnost, da voda zalije nižje predele mesta. Cesta Dunaj - Linz v Zahodni Avstriji je poplavljena.
Medtem pa javljajo iz Londona. da je Anglijo zajel topel val. Tetnpeiatura je dosegla skoraj povsod 25 stopinj. kar je za Anglijo izreden pojav. Na sodiščih je bilo opaziti, da se sodniki in advo. kati m-u ozirali na «etiketo» in so si sneli lasulje. Vsa kopališča so polna kopalcev, med katerimi so mnogi dobili sončne opekline, ker niso navajeni tako močnega sonca.
Turi ZDA je zajel vročinski val. Včeraj je v nekaterih krajih v Texasu temperatura dosegla 42 stopinj, v Carleba-du v Novi Mehiki pa 4(1 stopinj. V Detroitu je danes zaradi vročine več delavcev zapustilo delo. V avtomobilski tovarni «Chrysler» je zapustilo delo 7000 delavcev. Tudi vozači avtobusov so zapustili delo ie pred časom, ker nočejo zaradi vročine nositi o-vratnika.. Protestno stavko pa so potem prekinili zaradi posredovanja sindikatov-
MUENCHEN. 9 — Eden od 3fc atomskih topov, s katerimi razpolagajo ameriške sile v Zahodni Nemčiji, se je sinoči prevrnil v jarek ob avtomobilski cesti blizu Odelzhause-na. Pet vojakov je bilo hudo ranjenih. Dva sta ostala v kabini za vozača in so ju rešili šele po petih urah neprestanih naporov. Atomski top kalibra 280 mm tehta 85 ton.
NEW YORK. 9. — Policija je sinoči aretirala dve osebi v zvezi s prevaro z ladjo «Blue Star*. Eden od dveh aretirancev je danes zjutraj priznal, da si je vso zadevo o nesreči izmiilil in da je oddajal klice na pomoč po radiu z ribiškega čolna «Saint Joseph*. Dodal je. da si ni mogel misliti, da bi njegovo sporočilo vzeli resno.
Šestnajst deta ubitih
DURANGO, 9. — Šestnajst delavcev je bilo včeraj ubitih, ko se je z nekega strmega pobočja utrgala velika masa skalovja in je zadela pb tovorni avtomobil, v katerem so bili delavci, ter ga prevrnila v prepad pod cesto.
»POM IHI »HI mm
Na današnji dan se je leta 1945 pričel v Beogradu I. kongres antifašistične omladine Balkana.
Danes, NEDELJA I«. julija
■ Arrialija, Ljubica Sonce vzide ob 4.24 in zatone' ob 19.56 Dolžina dneva 15.32. Luna vzide ob 22.12 in 'zatone ob 9.54. Jutri, PONEDELJEK H. Julija . — Olga, Medo
VČERAJ ZVEČER NA TRGU GIULIANI PRI SV. JAKOBU
Obsodba nedemokratičnih razmer v GRDA na velikem sindikalne:
Skupščina stavkajočih varilcev in suspendiranih delavcev na sedežu Delavske zbornice - Sindikalni predstavniki pri generalnem vladnem komisarju dr. Palamari
Včeraj ob 10 popoldne je bila na sedežu Delavske zbornice enotna skupščina stavkajočih varilcev in suspendiranih delavcev ladjedelnice Sv. Marka. Na skupščini ie tajnik sindikata kovinarjev Delavske zbornice Cosulich poročal delavcem o razgovoru, ki so ga imeli predstavniki tega sindikata v petek z dr. Palamaro, ki je začel posredovati v sporu in ki je v četrtek sprejel inz. Pacchiarinija in poslovodjo Morettija od ravnateljstva CRDA. Po skupščini so šle večje skupine delavcev po mestu čez Trg Unita in po Kor-zu ter se nato mirno razšle.
Včeraj je dr. Palamara sprejel tudi predstavnike Delavske zveze. Sedaj bo lahko ugotovil. ali je kakšna možnost za sklenitev sporazuma, če ne bo pa predal spor ministrstvu za delo.
Snoči je bilo na Trgu Giu-liani pri Sv. Jakobu enotno zborovanje, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi. Na zborovanju je najprej spregovoril predstavnik Delavske zbornice Cosulich. Poudaril je veliko škodo, ki so jo zaradi stavke utrpeli delavci, pa tudi Vse gospodarstvo sploh. Varilci so izgubili ze okoli 332 uri mezde. Če upoštevamo stavkajoče varilcev. suspendirane delavce in skrčenje delovnega časa. tedaj lahko računamo, da je zmanjkalo iz mestnega denarnega obtoka okoli 120 milijonov lir. kar predstavlja zlasti ob sedanji krizi veliko vsoto in zaradi česar so tudi hudo prizadeta mala podjetja.
Poudarit Je, da so ladjedelnice v sklopu IRI in da morajo zato kriti vse izgube davkoplačevalci sami. To še povečuje odgovornost tistih, ki so s svojim samovoljnim in krivičnim ravnanjem povzročili stavko. Govoril je tudi o razgovoru z dr. Palamaro in pobijal mnenje, da sindikati preveč vztrajajo na formalni plati vprašanja. Prav tako je tudi pobijal trditve, da so proizvodni stroški v tržaških ladjedelnicah večji kot v genovskih.
V imenu Delavske zyezg je govoril prof. Sema, ki lifTiolj poudaril vprašanje demokratičnih svoboščin v tovarnah, kršitev ustave, poskuse ustra-
KAJ 20 POMEM!
24. maja letos je pladni generalni komisar dr. Pala-mara sprejel na razgovor predstavnike Zveznega odbora strokovnih organizacij slovenskih šolnikov. Poročali smo, da je takrat dr. Pala-mara na zahtevo po uzakonitvi slovenskih šol vpričo ravnatelja za javno šolstvo prof. Fadde in ravnatelja pravnega oddelka dr. Ceco-vinija dal zagotovilo, da je zakonski osnutek, ki bo uzakonil šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, v Rimu že pripravljen, da manjka le še kak popravek, da pa bo na vsak način zakon izdan najkasneje do prihodnjega šolskega leta. Glede ostalih prav tako bistvenih zahtev kot sta organična u-reditev slovenskih šol in stalnost osebja na njih pa je dejal, da sta povezani z rešitvijo prvega.
Takratno zagotovilo dr. Pa-lamare smo vzeli z zadovotj-stom na znanje saj je prišlo od najbolj avtoritativnega predstavnika oblasti na Tržaškem. Niti najmanj nismo zato hoteli in niti mogli podvomiti, da bi se mogle njegove izjave tolmačiti kako drugače razen kot da bo najbolj perečg vprašanje našega šolstva vendarle dokončno in ugodno rešeno.
Zato so nas sedaj, ko smo zanje izvedeli toliko bolj pre-sentile izjave ravnatelja za javno šolstvo prof. Fadde, ki jih je sredi preteklega meseca dal zastopnikom Zveznega odbora rekoč, »naj ne bodo preveliki optimisti zaradi obljubljene zakonske ureditve slovenskega šolstva«, češ da so sedaj počitnice, da parlament ne dela in da je vsako pričakovanje o hitri ureditvi preuranjeno. Obenem je baje izjavil, da vladni gen. komisar ni zagotovil, da bo zakon izšel do prihodnjega šolskega leta. Na pripombo šolnikov pa. da bi bilo dobro poznati že prej osnutek in tekst zakona, je prof. Fadda, kot smo bili obveščeni, dejal: »Ne pričakujte. da bo to kaj obsežnega, samo nekaj členov, ki bodo uzakonili slovenske šole na Tržaškem in Goriškem«.
Najmanj kar lahko iz teh izjav odgovornega funkcionarja zaključujemo je, da u-zakonitve slovenskih šol ne bomo dočakali do novega šolskega leta in da se bo stvar skušala znova zavleči kljub zagotovilu dr. Palama-re, za katero kot sr zdi, nore prof. Fadda ničesar vedeti, čeprav je bil prisoten, ko ga je dr. Palamara dal.
Nočemo se prenagliti, vendar hi bilo koristno pojasnilo samega vladnega gen. komisarja, če njegovo zagotovilo še velja, ali pa naj sprejmemo kot veljavne besede prof. Fadde. Vprašanje je prevaino. da bi mogli glede njega dopuščati nejasno-stil
hovanja in izsiljevanja delavcev itd. Dejal je, da ga veseli enotni nastop vseh delavcev, kar je jamstvo, da delodajalci ne bodo mogli prodreti s svojimi krivičnimi ukrepi.
Po govoru prof. Seme je delavec, ki je predsedoval zborovanju. pozval navzoče, naj še nadalje odločno podpirajo borbo varilcev. Takoj, so se številni šentjakobčani zgrnili okoli odra in izročali temu delavcu prispevke za stavkajoče varilce, kar je pač najboljši dokaz globoke solidarnosti vsega ljudstva s stavko varilcev in z borbo delavcev CRDA sploh.
INTERVENCIJA
prosv. organizacij pri kvestorju
Centralne policijske oblasti so začele v zadnjih mesecih
še posebno pa prav v zadnjem času (primera v Boljun-cu in pri Banih) delati velike ovire okoliškim prosvetnim društvom pri prirejanju raznih kulturno-prosvetnih prireditev, zaradi katerih so bila društva že večkrat prav v zadnjem trenutku prisiljena prireditve odložiti ali pa odpovedati. OviTe delajo predvsem pri kolavdacijah prireditvenih prostorov, odrov na prostem itd., sklicujoč se na najrazličnejše zakone Javne varnosti (P.S.), o katerih ne samo društva, temveč pogosto celo sami policijski lokalni funkcionarji niso poučeni.
Ker se s takimi ovirami povzroča prosvetnim društvom. revnim s finančnimi sredstvi, poleg moralne tudi občutena gmotna škoda in da se s takimi ovirami, ki pogosto izpadajo tudi kot čisto namerne, preneha, so se predstavniki treh prosvetnih or-
ganizacij in sicer Slovenske prosvetne zveze, Slovensko-
hrvatske ljudske prosvete in Slovenske prosvete v 'začetku tedna zglasili pri kvestorju dr. Marzanu in mu predočili že omenjene težave naših prosvetnih društev istočasno pa načeli tudi vprašanje cenzure odrskih del, pesmi in ostalih tekstov.
Tudi kvestor se je skliceval na zakone Javne varnosti, (ki veljajo še iz fašističnih časov, op. ur.) vendar je obljubil, da bo za primere v okolici dovolil nekatere olajšave.
Upajmo, da bo kvestorjeva obljuba veljala in da se odbijajoče metode policijskih organov ne bodo več ponavljale. Po dolgih letih prisilnega kulturnega in prosvetnega molka pod fašizmom imamo namreč Slovenci vso pravico do neoviranega kulturnega in prosvetnega življenja.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
kii Tržaško ozemlje
  , U-
f-,
uprizoritev na prostem
j — na stadionu »Prvi maja, Vrdelska cesta 7
CARLO GOLDONI
19
PRIMORSKE ZDRAHE”
(»LE BARUFFE CHIOZZOTTE«)
Ponašil dr.'MIRKO RUPEL Ja:' JOŽE BABIC in MODEST SANCIN Glasbena priredba: O. KJUDER. Ples: O. GORJUP. Scena: JOŽE CESAR in inž. arh. VIKTOR MOLKA
Godi se v primorski vasi v starih časih.
lO *. T?vYjx. v i k i DANES 1*. julija poslovilna predstava VALERIJE SILOVE Predstava bo tudi v ponedeljek Pričetek ob 21. uri — konec do 23 30 ure.
Pri veliki uprizoritvi na prostem sodelujeta folklorna skupina iz Brega in tamburaški zbor iz Rocola
Prodaja vstopnic od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma IS II. ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni na stadionu
Po predstavi odpelje avtobus na Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežino in Sempolaj.
Pravtako odpelje avtobus skozi Domjo in Boljunec v Dolino. Ob 2*. uri pa odpelje na stadion avtobus iz Trebč skozi Bazovico in nazaj.
Pred dnevi je na uni-verzi v Modeni promoviral za doktorja medicine LIVIO STOKA iz Trsta. Čestitkam ' prijn-t el jev in tnarfcev še pridružuje tudi naše ured-, — ništvo.	___
SNG v Trstu
Tisti, ki so se prigla-u sili za dramsko šolo Slo-; venskega narodnega gleM daliiča v Trstu, »v na-
prošeni, da pridfjo k avdiciji, ki bo danes 10. t. m. ob 11. uri v Ul. S- Vito 17. Za avdi-n cijo je potrebna recitacija kakšne pesmi "»1» ra-el arija v prozi fen 'a tiskana stran).
Uprava SNG v Trstu
KLJUB ODPORU BRANJEVCEV NA TRGIH NA DROBNO
V sredo začne poslovati
začasni zelenjavni trg na debelo
Dosedanji trg oa debelo v Ul. Ottaviono Augusto preneha delovati v torek • Trg na Trgu Duca degli Abruzzi bo posloval do zgraditve novega stalnega trga v Ul. Čampo Marzio
V torek 12. t. m. bo prenehal posloviti zelenjavni trg na debelo v Ul. Ottaviano Augusto, v sredo 13. t. m. pa bo že začel poslovati začasno nameščeni trg na ' Trgu Duca degli Abruzzi, ki bo tu vse dotlej, dokler ne bodo zgrajene nove moderne naprave za stalni trg, ki bo v Ul. Čampo Marzio.
Začasna ureditev trga za sadje in zelenjavo na debelo v središču mesta je izzvala med branjevci i{^ .drugimi prodajalci sadja In- zčfcrtjaV* na drobne splošno negodovanje in organiziran odpor iz sirahUj da jim bo ta trg v 'jutranjifi urah konkuriral. Kot je znano določa zakon, da se potrošniki v določenih jutranjih urah lahko poslužijo trga na debelo, kjer je dovoljeno prodajalcem in predvsem malim kmetom, ki osebno prinesejo svoje blago na trg, da prodajo potrošnikom blago na drobno. Isto delajo lahko tudi razna grosistična podjetja. Cene na tem trgu so mnogo nižje od cen na trgih na drobno. Zato so prodajalci trgov na drobno že večkrat protestirali proti tej ugodnosti, ki jo Uživajo prodajalci na trgu na debelo, ki pa je šla v izključno korist potrošnikov Zaradi teh nenehnih protestov, so oblasti že pred časom skrajšale rok prodaje na drobno na trgu na debelo od 1. na pol ure dnevno in sicer v zadnji uri oziroma v zadnji pol uri poslovanja trga na debelo.
V začasni premestitvi trga na debelo v središče mesta pa so videli trgovci in branjevci. ki prodajajo sadje in zelenjavo na drobno na raznih mestnih trgih in v trgovinah, še večjo nevarnost konkurence. Zato so celo zagrotili s protestno zaporo, če bodo <ft>-lasti dovolile, da se tudi na začasnem trgu na debelo dovoljuje prodaja na drobno. Zaradi teh protestov in zahtev 'je oblast odločila, da se bo prodaja blaga na drobno na začasnem trgu na debelo vršila samo pol ure po zaključku vsega tržnega delovanja in sicer sele od 11. do 11,30 ure. Ta odločitev naj bi preprečila, da bi se potrošniki v tem primeru gospodinje, ki zahajajo vsako jutro na zelenjadni trg, po-služile trga na debelo za nakup sadja in zelenjave po nižjih cenah kot pri branjevcih in trgovcih v mestu. Pozna ura prodaje na drobno na trgu na debelo bo prisilila večino gospodinj, da se bodo morale posluziti prodajalcev na drobno na raznih mestnih trgih in v trgovinah.
Periodično poročilo ^Kulturnega sklada"
Kakor je članstvo videlo in culo na obenem zbojfp dne 5. maja t. 1.. je društvo KULTU Km SKLAD v prd-teklem poslovnem letu vestno izpolnilo svojo nalogo. Ustanovam, kakor Glasbeni Matici, Narodno-študijski knjižnici in Etnografskemu odseku je s stalnimi podporami omogočilo redno delovanje. a drugim našim združenjem, zlasti tudi Slovenskemu narodnemu gledališču, je bila v primeru potrebe dodeljena hitra in učinkovita pomoč.
Kot že na občnem zboru, tudi tu izražamo zahvalo in priznanje članom in podpornikom. Doseženi uspehi so njihova zasluga!
Potrebe Kulturnega sklada so ne samo trajne, ampak še naraščajo. Zato prosimo vse člane in podpornike, da društvu ohranijo svojo naklonjenost; vse zavedne Slovence in Slovenke pa pozivamo, da se pridružijo temu našemu skup-
TISKOVINA KONFERENCA PREDSTAVNIKA DELAVSKE ZVEZE
TEČAJ
za poučevanje petja
namenjen dijakom, učiteljem, duhovnikom in pevovodjem bo od 15. julija do konca avgusta 1.1. vsak torek in petek od 4. do 6 1/2 pop.
Kdor se namerava udeležiti tečaja naj se priglasi še o pravem času na naslov:
Ivan Grbec. Skedenj, Ul. Pane bianco 10.
ROTACIJSKI SKLAD MORA SLUZITI industrijski produktivni dejavnosti
Mredstva rotacijskega »klada »o izključim last Trsta In
nimajo druge MONcdue pokrajine do li jema nobene pravice
--------------------  Z.-------■■jkifldn’	—*	*
Ro žadnjih vesteh glede rotacijskega sklad« je zavzela
včeraj stališče tudi Delavska •zveza. V ta namen je sklicala
tiskovno konferenco, na kateri je njen tajnik Radich v daljšem govoru orisal ne le stališče do sklada marveč tudi do zaostritve gospodarske krize. Po Radichevem poro-
čilu je spregovoril še posla-I da bi se Trst spremenil v ži-
nemu in plemenitemu naporu. I rt AT t> 11 it o 11 Odbor
Otvoritev klubskih prostorov akademskega društva Jadran’
Društvo slovenskih akademikov t) Trstu	»Jadranu,	je
končno, po daljšem prizadevanju odbora, prišlo do svojih klubskih prostorov, v Ul.
R. Manna 29, katerih otvoritev je bila včeraj ob IH. uri.
V prisotnosti večjega števila povabljenih triasKin kulturnih., javnih in političnih delavcev ter številnih akademikov, je goste pozdravil predsednik društva akademik Jožko Pivk. V svojem kratkem nagovoru je poudaril, da sovpada otvoritev	prostorov	ziter bi morala vlada poavrty.
8-letnico obstoja	društva. Ne-	ti vse svoje sil*, da bi čiAi-
bolj pospešile iz Trsta emigracijo. To pa bi preditav-Ijalo smrtno grožnjo tržaškemu gospodarstvu in tržaškim interesom.
Sredstva, namenjena za rotacijski sklad, so izključno last Trsta in morajo biti zato namenjena samo Trstu. Zato bi morali ustanoviti za Go. rico ločen sklad. Tudi vladni prispevek 5 milijard lir bi moral biti trajen, ne pa ome-
jen do leta 1965- Razen tega mora biti sklad namenjen
predvsem obnovi in pospešitvi industrijske, tp jf pfa.
duktivne. dejavnosti, saj jc vladni načrt, ki se oslanja na
30 milijard posojila, le podpornega značaja in še za to so sprejeli zakonske načrte z veliko zamudo. Zato ni videti,
nec KPI iz Vidma Beltrame, ki je član komisije, katera se ukvarja s proučevanjem zakona o skladu.
Radich je dejal, da so izjave poslancev Schirattija in Brusasce izzvale val ogorčenja in pritegnile tudi pozornost javnega mnenja na neiz-palnjene obljube Scclbove vlade Trstu. Po trditvah omenjenih dveh poslancev bi moral iagubiti Trst vsako koristno gospodarsko funkcijo
kaj misli o nalogah in vlogi slovenskega akademskega društva v Trstu je nato- podal eden izmed soustanoviteljev društva pred osmimi leti, nakar je odbor povabil prisotne k ogledu prostorov in na kozarček vermuta.
Članom »Jadrana* čestitamo na lepi pridobitvi in jim želimo, da bi v novih prostorih razvili živahno društveno in družabno dejavnosti.
DRAMATIČNA NESREČA Z MANJ DRAMATIČNIM KONCEM
Dekle pod kolesi tramvaja ki jo je vlekel 9 m po tleh
Smrti Hi vsaj hudih poškodb jo je rešila varnostna r»-šotka pred kolosi - Motorist in »espa le malo poškodovana
Okrog 1. ure popoldne je vokil s svoja laiplreto 27-letni Romano Telfrii iz Ul. Biasolet-
to 55 na zadnjem sedežu 23-letnd LIVib Fonda, stanujočo v Ul. S. Giovanni D. Chiesa 22. Telini je hotel zaviti iz Ul. R. Sanzio na desno v Ul. Cili-no. pri čemer pa ga je zadel tramvajski voz št. 427. katerega je vozil Anteo Padovani. Tramvaj bi moral namreč prav takrat odpeljati iz remize na progo št. «9».
Tellini je pri udarcu zletel z lambrete izven tramvajskih tračnic ter se je samo nekoliko opraskal. Mnogo huje pa se je zgodilo z dekletom, ki je padla pod kolesa tramvaja in so ji rešile življenje varovalne rešetke, ki so jo vlekle kakih 8 metrov po tleh. Kljub temu pa tudi poškodbe, katere je dobila Fonda, rfiso kritične in se bo zdravila v bolnišnici okrog 15 dni.
Lambreta, katero je tramvajski voz prav tako vlekel po tleh. je za čudo ostala skoro nepoškodovana.
Manjše prometne nezgode
Trgovski potnik 34-letni Mario D’Angeli iz Ul. S. Lazzaro 20 je vozil svoj avtomobil • Lancia Ardea« po Ul. sv. Frančiška, ko mu je nenadoma prestregla pot 69-letna vdova Francesca Pelos stanujoča v Ul. Rismondo 12. Kljub temu, da je D’Angeli pritisnil z vso močjo na zavore, je vdovo vseeno podrl na tla. V bolnišnici so ugotovili, da je pri udarcu dobila več poškodb po obrazu, nogah in rokah in živčni pretres. Ozdravela bo v desetih dneh.
• • *
19-letni Fulvio Bone iz Ul. Venezian in 26-letni Antonio Cugliani stanujoč v isti hiši, sta se prevrnila v »Vespo« nekaj kilometrov pred Bazovico in se oba potolkla po rokah in nogah. Zdravila se bosta 7. dni.
V bolnišnico so sprejeli 19-
ranil v desno nogo, ko je nesrečno zadel s svojo »Vespo« v ročni voziček, ko se je vozil v Barkovljah.
Z »Vespo« se je zadel v tovorni avtomobil in padel na cesto tudi 20-letni Alfredo Marchio iz Milj. Ul. sv. Frančiška 15, ko se je ranil desno laket in desni gleženj tako, da so ga z avtomobilom RK odpeljali v bolnišnico, kjer se bo zdravil od 7 do 8 dni.
S kamiona je padel
Okrog 9. ure so včeraj sprejeli v bolnico 39-letnega Maria Prada stanujočega v Ul. Rigut-ti 13, ker je padel s kamiona in se poškodoval po nogah in rokah. Prada je nalagal kamion kot delavec SELAD v Ul. Donadoni ter je padel, ker ga je nenadno prijela omotica. * * #
Zaradi tatvine kolesa so aretirali IMetnega Bruna B. Fant je ukradel kolo že 3. maja prav tako 15-letnemu Lucianu Cassaniju, stanujočemu pri Sv. Mariji Magdaleni Spod. 1289.
Policijski agenti so v gozdiču pri Sv. Križu našli včeraj sicer zarjavelo vendar še nevarno nemško ročno bombo. Kasneje so bombo odstranili odstranjevalci min.
Nesreča pobiralca smeti
Okrog 11. ure so včeraj sprejeli v bolnišnico 32-letnega Gio-vannija Morabito od Sv. Magdalene Spodnje 701, kjer so mu ugotovili lažje poškodbe na glavi. Morabito je zaposlen pri pobiranju smeti in je padel s polnim čebrom smeti po stopnicah tako nesrečno, da mu je čeber zletel na glavo. Zdravil se bo 3 do 4 dni.
vahno delavnico, kot je obljubljal tudi dr. Palamara.
Rotacijski sklad, ki edini ni imel podpornega značaja, pa zaradi nastalih ovir se vedno spi in nič ne kaže, da bo kaj kmalu sprejet v parlamentu.
Tudi druga vprašanja, kakor sklicanje mednarodne pristaniške konference, znižanje železniških in pristaniških tarif, prednosti prostega pristanišča, prosta cona itd. je vedno čakajo rešitve. Toda Trst ne mara živeti od podpor, marveč hoče biti aktiven člen v vsedržavnem gospodarstvu. Trst tudi ne zahteva privilegijev, marveč le rešitev omenjenih vprašanj, ki mu bodo omogočila gospodarski razcvet ter smotrno izkoriščanje njegove ugodne zemljepisne lege.
Prejšnja vlada n’> rešila gospodarskih vprašanj Trsta. Zato danes vsi Tržačani zahtevajo, da to nalogo izpolni nova vlada s tem. da se rotacijski ‘klad, ki je last Trsta, takoj izkoristi v njegov prid. Zato morajo nastopiti enotno vsi Tržačani in zato je treba tudi obsoditi ravnanje tržaškega župana, ki izključuje od enotne akcije del organizacij in ustanov.
Za Radichem je spregovoril poslanec Beltrame, ki je orisal delo parlamnetarne komisije, kri proučuje zakon o skladu, in dejal, da je krivo zastoja pri sprejetju zakona o skladu predvsem mrtvilo v parlamentu, ne pa dodatni predlogi nekaterih parlamentarcev. Glede izjav Brueasce je dejal, da je bil nekaj časa pred sejama parlamentarne komisije v Trstu in da bi zato utegnile biti njegove izjave samo odmev mišljenja določenih krogov v Trstu. Beltrame je v komisiji zahteval, da se zniža obrestna mera posojil iz sklada, da bi bili pri njegovem upravljanju u-deleženi predstavniki iz Trsta, da bi se jklad sploh u-pravlial v Trstu ter da bi določili precejšnji del posojil za okrepitev male in srednje industrije ter obrtništva.
Po pojasnilih Beltrameja so navzoči novinarji postavili nekaj vprašanj.
•PRIMORSKE ZDRAHE«
ms pesiniuna nreostaua ll. Silovt
T udi sinoči se je na stadionu »Prvi trtoj« udeležilo predstave «Primorskih zdrah« ue-lilco število ljudi, ki so prišli popolnoma na svoj račun. Kako so se vživeli v zabavne zdrahe na odru je najboljši dokaz dejstvo, da so kljub dežju, ki je rahlo padal »kozi vse drugo dejanje, zvesto vztrajali na svojih mestih prav do zaključka in nato burno ploskali igralcem v zadoščenje enih in drugih.
Nocojšnja uprizoritev pa bo povezana s še posebno slovesnostjo saj se bo na njej poslovila od rednega gledališkega delovanja naša simpatična in zaslužna igralka Valerija Silova. Prepričani smo zato, da bodo zato vsi, tisti, ki «Zdrahs še. niso videli in tisti, ki so jih že, nocoj pohiteli na stadion, da dajo s svojo udeležbo priznanje igralki, katere ime bo ostalo v zgodovini slovenske odrske umetnosti v Trstu neizbrisno.
DIJAŠKA MATICA
V TRSTU opozarja, da zapade 30. t. m. rok za vlaganje prošenj za sprejem gojencev v Dijaški dom v Trstu kot razvidno iz že objavljenega razpisa.
napolitanskega festivali:	14.30
Operna glasba; 13.00, 14.00. 16.15 Poročila s kolesarske dirke po Franciji; 17.30 Simfonični koncert. dirigira Jean Me'yTart; 19 43 Športne vesti; 21.00 Ventilator.
■v o i* »: it Poročila v slovenščini:	8.00,
13.30, 19.30, 23.30
Hrvaška imiunla: vsak dan ob 20.20.
poročila v Italijanščini:	7.15,
  —.00
glasba; 8.15 *K<>- 	_ , narodne obredne
pesmi s komentarjem; 8.40 Za naše kmetovalce; 9.09 Ritmični
poročila v i 12.30. 19.00. 23.0 7.45 Jutranja roška ohcet« -
daja; 10.00 Glasbena matineja:
10.30 Zena in dom: 11.00 Nedeljski simfonični koncert. 13.45 Glasba po že-ltah; 15.00 10 obletnica osvoboditve - tekmova-nie prosvetnih društev:	KUD Prestranek, PD Raven Nova vas in Izola. 16.00 Nedeljski promenadni koncert; 17.00 Sodobne pesmi; 17.15 Slušna igra v Ral.; 19.15 Šport; 20.35 Jurlna in Franj na; 21.00 Veseli večer; 20.50 Glasba po željah v hrvaščini:
21.30 Valčki Emila VValdteufela. n i.o t b ,v i .i.Jf
327,1 lil. 2(12.1 til, 212.4 m Poročila ob 5.01). 6.00. 7.00. 12.30. 15.01). 17.00 m 22.011 8.00 Otroška predstava - James Kruess-Mitja Mejak: Pevsko tekmovanje zajcev na Goljavi (ponovitev); 8,50 Glasbena medigra:
9.00 «Po svetu poezije«: Srednjeveška nemška lirika; 9.30 Zbori pojo slovenske narodne pesmi;
10.00 Dopoldanski simfonični koncert; 13.30 Želeli ste — poslušajte!; 15.15 Igra Trio Dorka Sko-bern-eta; 15.30 Zvone Kržišnik: Goriška Brda po toči; 16.00 Igra godba na pihala; 16.50 Igramo vam za zabavo in ples; 17.30 Radijska igra - Beri»lav Brkič: žice in košček neba; 17.50 Glasbena medigra; 18.00	60	minut
razvedrita iz Radia Sarajevo;
19.00 Zabavna glasba.
TKI.KVIXI.IA 15.20 Športno popoldne; 15.30 Tz Dortmunda: Posamezni prizori z rokometne tekme: 17.00 Mario Costa: »Pocestnica«, opereta;
21.00 Tedenska revija; 22.25 Mas-snno D’Azeglio:	»Zaboden«, novela: 22.40 Film »Zadnja priča«; 23.05 Šport.
KUPIM v bivši coni «B» ali v priključenem delu «A» enosta-r.ovanjsko hišo. eventualno tudi z zemljiščem, ki naj bi ne bilo preveč oddaljeno od morja. Ponudbe: Martin Silovšek - Salek St. 15 p. Velenje,
ZOBOZDRA V NISK1 AMBULATORIJ
Dr. A. M. Sancin
zobozdravnik-kirurg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze.
Sprejema od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. Ulica Torrebianca 43-11. (vogal z Ul. Carducci) tel. 37-11»
Izredna prilika!
PATENTIRANA NAPRAVA
• katero se v dveh minutah vsako navadno pero spremeni v NALIVNO PERO; približno 50.000 pripravljenih posrebrenih naprav.
S tem sistemom postane navadno pero bolj upogljivo in z njim boste napisali, ko da bi bilo zlato, vsaj TRI strani protokolnega formata, ne da bi vam bilo treba namakati peresce v črnilniku.	'
Pripravna za šole, družine, urade itd.
PRODA SE CELOTNA PARTIJA ZA 200.000 LIR
Informacije daje: UPRAVA LISTA Ul. S. Francesco 20
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub »L.
Košir« sporoča, da bo danes 10. t. m. običajni sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Zaradi tehničnih vzrokov odpadejo nadaljnji nedeljski sestanki do 4. septembra t. I., zaradi tega naj vsi člani na današnjem sestanku prevzamejo vse zadnje dospele novosti.
Ljudska prosveta
Seja glavnega odbora Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo danes lt. Julija 1*5! ob 1.3« dopoldne na sedežu SPZ v Dl. Roma 13-11.
Lucijan Malalan in soproga Giuliana iz Lo-njerja se toplo zahvaljujeva vsem, ki so na katerikoli način prispevali k čim večji slovesnosti in zadovoljstvu najine poroke.
O Tržaška občina bo 19. t. m od 11. do 12. ure na javni dražbi in s tajnimi ponudbami dala v prodajo 51 rabljenih motornih vozli naslednjih tipov:	Berlina
Fiat 1100, Berlina Fiat 500-A, Berlina Fiat 1500, Berlina Blan-, ,	chl S9. Berlina Fiat 508, Vse In-
letneea Vincenza Ieza iz Stra- I formacije’ se dobiio v občinskem da del Friuli 151, ker se je I poeiopju v sobi Jt. 203.
tTraviate» na gradu
V sredo ob 21. uri bo na gra-du Sv. Justa prva uprizoritev Verdijeve opere »La Traviata«. Opero bo dirigiral Pino Trost, v glavni vlogi bo nastopila Ley!a Gencer. poleg nje pa še Giacinto Pradelli, Enzo Mascherini in drugi. Prva plesalca: Nives Poli in Fernando Zanoli. Režija Albo Vaasallo. Pri blagajni gledališča Verdi se danes začne prodaja vstopnic.
Prijavil je tatvino ki je v resnici ni bilo
Drogcrist Aurelio Gardini je 4. t. m. prijavil policiji vlom v njegov lokal in izjavil, da so neznani zlikovci odprli vrata obrata s ponarejenimi ključi in ukradli 120.000 lir. Sedaj pa je na osnovi izjav njegove sostanovalke 57-letne Giovanne Rusieh vdove Bu-1 lessi. prišlo na dan, da nihče ni ojSprl vrat v trgovino, ker sploh niso bila zaklenjena, kot da tudi nihče ni vzel denarja. Kljub temu pa Gardi-nija niso prijavili sodnim oblastem, ker policija ni ugotovila. da bi se hotel z neresnično prijavo tatvine na kakršen koli način okoristiti.
Od ucerai do danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 9. julija 1955 se je v Trstu rodilo 11 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 10 oseb. porok pa je bilo 6.
POROČILI SO SE:	glasbenik
Dario Derosa in glasbenica Mau-reen Jones, delavec Enniio De-grassi in gospodinja Elda Ivančič. natakar Sergio Tissini m gospodinja Margherita Varin, finančni stražnik Sebastiano Can-narella in gospodinja Ottavia Fa-chin. prodajalec Rinaldo Pecora-ri in uradnica Egidia VValder-stein. pomožni strojevodja Um-berto Pregelj in gospodinja Bian. ca Zupan.
•c*terin*
stjJB
Zidarič
Štefanija Milič por. Vratanič. 65-[Kino Gaeiano aCaprx5ni,
. a BTtAi&nigfe
Postogi
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 23.1. naj-mižja 15.9. ob 17. uri 23. zračni tlak 1010.2 v upadanju, veter 7 km za hodnik, vlaga 69 odotot., nebo 9 desetin oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 21.2.
Honettl. Zaprto zaradi počitnic.
Ezceisior. 15.00: »Drugi časi«. V.
De Sica. G. Lollobrigtda.
Fenice. 15.00: »Obupanci meja«, R. Calhoun, C. Miller. Mladoletnim prepovedano.
Nazionale. lo.OO: »Bojna sekira«, H. Calhoun. P. Castle.
Fitodranimatico. Zaprto zaradi počitnic.
Supercioema. 15.00: »Čudovite dogodivščine Pluta, Pippa in Pa-perina«, VValt Disne.vev Ujm.
Arcobsleno. 15.00:	»Projektil v
cevi«. J. Simmoos. R. Calhoun.
Astra Rojan. 15.00: «Posast iz Ul. Morgue«. K. Malden. P. Medina Mladoletnim prepovedano.
Ca pit o),	14.30:	«Toto v peklu«,
Tdto. M. Frau. Mladoletnim prepovedano	_ ,
Cnstalio. 15.30: »Tujec«, G. Pečk, J. Griffiths.	.
Graltacielo, 15.30: »V morjih A laske«, R. Ryan, J. Sterling.
Alabarda. 14.30: «Trdnjava tiranov«. R. Montalban.
Aurora. 14.30: »Zgodba dr. w®=-sela«, G. Cooper.
Armonia. 16.00: »Tujska legija«, V. Romance, Farncse.
Ariston. 16.00: «Rdeča planjava«, G Peck.
Garibaldi. 14.00: »Maščevana«, M Vitale. A. Fernese.
Ideale. 15.00; »Dvoboj v džungli«, J. Crain.
Impero. i4.30: »Beli angel«, A Nazzari.
Italia. 15.30: »Zavržena«, Alberto Farnese, Helene Reniy.
S. Marco. Zaprto zaradi počitnic
Kino ob morju 15.00:	»Italija
K-2«.
Moderno. 16.00: »Brezskrbna leta« N. Taranto.	.. .
Savona. 14.00: «Moški z Vzhoda«, T Power
Vlale. 14.30: «Zadb.|i Apaš«, B. Lancaster
Vittorio Veneto. 15.00: »Bosa grofica«, A. Gardner.
Azzurro. 14.0O: »Za staro zastavo«. R. Scott.
Belvedere. Zaprto.
Marconi. 15.00: »Sabrina«, H, Bo-gart.
Massimo. 15,00: »Velika noč Casanove«, B. Hope
Novo cine. 14.00: »Cena dolžno. sti», R. Tgjflor.	.
Odeon. 15.00, »Ljubimci lz Verone«, A. Aimfce. MUdolett).un prepovedano tJm
TRST Ul. sv Frančiška 28/111 tel. J7-33S
sprejema in-serate, male oglase, osmrtnic« m drugo od 8. do 12.80 in od 15. do 18. ur«.
«UHI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 182« J« v TRSTU, UL. VALDIRIVO l4 tel. 27512 - 35939 -Prokurator RAVNIK
ADRIA EXPRESS
TRST - Ulica Cieerone 4 tel. 29-243
Mali oglasi
CEMENTNINAR . TERASER vešč izdelovanja umetnega kamna, »tar 40-45 let, dobi »talno zaposlitev. Samskemu nudim stanovanje. Cihlar-Suc, Ljubljana, Vodovodna l-II.
moška In ženska, po ”■000 hr, kolesa za prevoz blaga, P° 22.000 lir, motorna kolesa po 50.000 lir, na obroke Marcon Ul. Pieta 3.
ZA LETNO SEZONO oddani v vili na Opčinah 3-sobno stanovanje ali samo sobo. Ponudbe na upravo »Primorskega dnevnika« P°0 »Zelenje«.
PRODAM AVTO znamke Fiat 1400. Naslov: Angela. Ul. Colo-ena 48,
ISCEMO izkušeno frizerko, dober zaslužek. Zglasiti se v ponedeljek v Ul. S. Caterina 9-11. levo.
STALNO služkinjo za vsa hišna dela iščem, telefonirati 95-515.
IZLETI 12. - 17.8.1933 v PARIZ In na DUNAJ
POČITNICE OB MORJU, V HRIBIH, OB JEZERIH
Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATINA in DOBRNA (Celje)
pezion po 1700 lir (v ceni so všteti zdravniški pregledi in zdravstvene ureditve)
Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih in tranzitnih vizumov za JUGOSLAVIJO
Prodaja voznih listkov za avtobusne proge iz TRSTA v VELDEN (Vrba) WOER-THER SEE (Vrbskojezero) - CELOVEC -GRAZ, odhodi v četrtkih in sobotah ob 7.45 TOLMEZZO - RAVA-SCLETTO, dnevni odhodi ob 6.30 JEZERO CAVAZZO, v nedeljah ob 7.30 CANAZE1 - ORTISEI, v torkih, četrtkih, nedeljah ob H z zvezo za PRIMIERO, CORTINO, MOENO, MERANO. GRADEZ - dnevni odhodi ob 8.30 MILAN - dnevni odhodi nh 2!
GENOVA - v ponedeljkih, sredah in petkih ob 21
COMO - CH1ASSO, odhodi ob torkih, četrtkih, sobotah in v nedeljah ob 21 UDINE - dnevni odhodi ob 6.30, 7.30, 8.30 BELLUNO - dnevni odhodi ob 6.30 TREVISO • dnevni odhodi ob 8.30
la Caterint
 6-letmi Giu...	_______
. Tedesriikti. 72-ietni Gin.	Venezia.	14.00:	«Sinovi	mušketir-
Frarvchini, 72-letna Alojzija	Jev«. C. VVilde 1
ič por. Ballaben. 65-1 etn a	Skedenj.	14 00-	«Mož	iz	Nevade.
Redna avtobusna proga
TRSI - BAZOVICA - PADKIČE GROPADA - TREBČE
vozi ob nedeljah vsake pot ure iz avtobusne Centralne postaje in z B. Vecchie.
TRST - LONJER odhod vsake četrt ure z B. Vecchie in s Trga sv. Frančiška.
Prevoz z avtobusi na izlete — prevoz s tovornimi avtomobili — prevoz s kamiončinom (leončino) — Vsi prevozi tudi v FLRJ AVTOVIE CARSICHE - Ulica Locchi 20 . Tel. 3S794
na Opčinah. 18.00:	«Ne-
Franeesco Damjani. 71-leUja Gip- Arena dei Dori. 20.30. »Nil -eppilna Bertos. 78-letnT Albino 1 tipodov«, E VVilliams. Postojna.	,	A rit »00 20.45: »Rdeča planjaya»,
“	  ,%fcck	»	n
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Bppiissi. Ul. Cavana U: Croce Vende, Ul. Settcfontane 39; Plc-
ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul-Clgno-ia, Korzo 14; Ravasini, Trg Li-berta 6; Alla Salute. Ul. Giulia 1; Vernari. Trg Valmaura 10,
LOTERIJA
BENETKE	76	48	57	16	77
BARI	3	21	40	31	9
CAGLIARI	25	49	52	37	9
FIRENZE	70	71	50	57	19
GENOVA	21	59	30	33	87
MILANO	8	84	58	45	82
NAPOLI	78	35	30	58	38
PALERMO	32	36	20	8	16
ROMA	72	3	31	47	21
TORINO	62	12	18	82	74
PREDEN GRES1E na DOPUST
se naročite na
.»PRIMORSKI DNEVNIK«
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj.
15-dnevna naročnina
200 lir Telefonirajte na št 37338
farkdbo? ' 2ffid-' »Moški imajT/ rajši plavolaske«, M. Monroe. Ponziana. 20.30: »Sombrero«. R.
Montalban Rojan. 20.00: »Kraljica devica«, S. Granger.
Garibaldi. 20.15: »Maščevana«. M. Vitale.
Secolo. 20.30: »Sijajna zaskrbljenost«, J. Wayne.
RADIO
NEDELJA, 1*. julija 1*5!
Tite* I' PUM I AJA A
8.00 jutranja glasba: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Priljubljene lahke melodije; 11.10 Vesela glasba; 11.45 Schubert: Rondo v A-duru; 12.00 Odidaia za najmlajše: Gospod in hruške- 12.30 Koncert operne glasbe; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Melodije iz revij; 15.00 Nastop učencev barkovljan-ske in proseške osnovne šole; 15.30 Promenadni koncert; 16.00 Slavni pevci; 16.45 Morton Gould: Koncertino; 17.00 Poje moški zbor Iz Križa pri Trstu; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Saint-Saens: Koncert za violino in orkester: 18.26 Produkcija gojencev Prosvetne Matice v Trstu; 19.00 Pestra glasba; 19,30 Blaž Arnič: Pe. sem gora; 19.49 Massenet: Duet iz opere VVerther; 20.00 Šport; 20.05 Havajske kitare. 20.30 Slovenski oktet; 20.50 Sportini komentar; 21.00 VVagner:	Parsifal, opera v 3 dej. - 1. dej.; 23.05 Tangi in valčki; 23.30 Polnočna glasba.
T ■( N T I.
10.00 Koncert organista Ferruc-cia Vignanellija; 12.00 Pesmi z
delavnica mehaničnih izdelkov
A. Fabiani
TRST — UL COH1 I 2 — TEL. 3*1-41
specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin, avtogeno in električno varjenje.
Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih »trnjev in kotlov ter vseh pomožnih naprav prt poganskih strojih in napravah na krovu.
BOLEHATE
P
I
1
T
E
na jetrih, na žolču, na ledvicah, na ženskih motnjah, na izčrpanosti ?
RADENSKO
NA KAVKO 91IKHKALKO VODO
zah vala
Ob bridki in prerani izgubi našega nadvse ljubljenega moza, očeta in tasta
JOSIPA PERČIČA
naj gre naša iskrena zahvala vsem, ki so nudili pomoč v najbolj žalostnem trenutku in vsem, ki *o s takim sočutjem spremljali našo žalost in tako velikodušno lajšali našo bridkost.
Žalujoča soproga Zorka, sin Jože, hčeri Anita in Mirelia. zeta Aldo in Danilo.
Sempolaj, 10.7.1955
nejši iskalec nasei v leicsi-konu odgovor na marsika-
** mi ne o odi t a-
suho perilo, poln tople odeje. Tudi Plezanjem ne bo -10- Preplezali mio xer' o teh dneh.
uiti pošteno pre* °v in doživetij.
,-Vem, da bodo l/ore odprle svoje bogastvo in
rode, ki s'o odločeni sodelovati pri organiziranju evropskega in celo svetovnega umetnostnega življenja. Vse doslej so naši umetniki mogli biti samo gostje na razstavah, ki so jih prirejali drtigi. narodi. Odslej imajo lahko žavesf, da lahko "turfi sami vabijo goete v svoj dom, ki je v t*j hiši na široko .odpti vrata številnim
Mažchibffc ravna-*
I a.i'1	*(o	k steni se je zri-
’ "tidii, glej ga, kako spi! I tng ra^fftn ** *n P nakladam, no f m' n' Prav. Obležim I ^ rbtu. No, morda bo šlo. ta 1 m°rem in ne morem ne***0*' kako morejo o-^a^rnrc*rne tako mirno s mr* nj	noče	nehati.	Bob-
te "a Pločevino bivaka, da ,, Us*5a bole. Veter pa drvi, [j 2Bletava z vso silo in tu-dej “a Preglasa ropot *b«i*■^a P°neba, a spet B(! Zaganja se v bivak, f!txe*a in stresa.
/j tri ■ me skrbi, kaj bo ju-l (>„ Upim jvremenom ne | i#1#	' če dežuje, pa me
I no r>VTa° ne *Pravi v doli-i j ' f(al bom tu, dokler bo
Zi‘ *a p0d *oh' i ,sj. aJ pa lepi načrti in veto*' ko *® ig nreme zjutraj Res, kar naglo 0 ,e spravili na pot.
Gn- * * *
Cr,.J«nce so ikrtale, ko so
I, '» skalovje, kjer je bi-• nt v le»ana ozka pot. Peči-
,e bila modrikasto siva
>Post'akrB- v oladkem je I kftm etat,n*°. d« bi se bal Pri* Jtop'**• rebri se je I n., p0tbale sveiezelena ros-I od r<lva, ki se je lesketala * Slet '3°čero dežnih kapljic. ij i* sklanjalo živordeče. Rosne veje so ti I jj|t ob noge in te sfero*
1 mrzlimi kapljicami, težke in lene od po-j • .n>so hotele n bogati* I I ,eoa*\.dti*vne dni smo po* I "fena Po koti. Kleli smo | fcui *e’ kovali načrte in spet
' n‘ w«w«
a‘i. ki
Ponehal. Lil je vso
M ■*e lan'e( zjutraj, ni | n0{ ^ Ponehal. Lil je vso Poldn 0 drugega jutra. Do-■> blinj.* ** xe koprena raz-‘d h\' Sončni žarek, ki je ptrn-p Posijal iz meglene i oblj-i*’ i« bil le vabljiva PreBr.a’, ki 10 i° k*i kmalu j S0n; 9l‘ motni i oblaki. I ‘duiolu luč *e kalila m "i#ce» . l*sk po šipah; po
Pdnanr povsod. To se je
OlJdlc
o
‘1° že štiri dni.
Vfnj ' Prepodili megle z
*, in i. dknja je bila čista
°«n*	■
»„ro,/ zjutraj pa so mrzli
r5t ka
| ,lra'n a jasno trentarsko Ni č'
i J,(ieli n,sni° premišljevali, ratn- ,nu> nahrbtnike na
j iteijna 'n te smo lezli po I na k ""d Poldovim gruntom 1 h0 '"“k pod Rokavi. Jutri Orehi’ Programu zanimivo w ,n»l'0 plezanje.
, l ®l(Jf	...
i tu vir-i/l0	vzpenjali,
1 kanila ka-Vsak topo ■ za-'Pafcoin.-* *P°j* misli se je Pr lan n° dvigal težko o-I pT**top5[ pr***°PoI, dvigal in i bil« Nobenega glasu
r Oa n Uati- Bil j' »dir,
"PaftTt.- '0r® dfl*i te *a °d* j 'd« t0(( 1 ‘"st. Malokdo za-■ **«(,j0 ' p°*tir, alpinisti m * °ldB’ p#2ii dn 0«irai B,e ” redu'
in resnično nesel.
Doma boš lahko dopovedoval, zakaj plezaš, zakaj si alpinist. Tu pa je vse odveč.
Ali je res odveč?
Samo s čustvom si ne moreš razlagati pametnega človeškega početja. Pametnega sem rekel, čeprav mnogi tr-(jijo obratno.
Urejeni, zavarovani način življenja nekaterim ni všeč.
Mehanizirano, moderno mestno življenje je več ali manj prekinilo vez med človekom in naravo. To stanje prinaša toliko fizičnih in psihičnih nevšečnosti, da se človek instinktivno obrača na šport v ■ prosti naravi, kjer lahko zaživi v naravnem ritmu.
Ni samo mehanizirano življenje tisto, ki prepreči človeku, da bi naravno zaživel. Človek postaja dan zit dnem. žrtev od zgoraj vodenega življenja. Politiko, zabave. kulturo, vse to mora človek pasivno sprejemati, kar v njem zbudi tisti občutek nezadovoljstva, ki je 4a.net tako razširjen. Le redki lahko dosežejo z u-stvarjanjtm v umetnosti in znanosti tisto popolni sintezo misli in dejanja, ki je o-stalo človeštvo ne zmore. Zalo večina ljudi skuša zadostiti potrebi po uveljavljanju s športnim podvigom, z ekonomskim položajem itd.; med vsem tem pa ima alpinizem največjo etiino vrednoto.
Le v strmih stenah moderni človek lahko i neri svoje fizične in duševne sposobnosti, katerim je da-
našnji družbeni ustroj vzet ostrino. Med plezanjem lahko računa le nase in na tovariša. To pa poveča v njem moč volje, samozavesti in tovarištva. Upam si celo trditi, da na najvišji stopnji alpinizem ustvarja. Kot u-inetnik riše na beli papir lik, ki bo odraz njegove notranjosti, tako alpinist v deviški steni izpelje smer, ki bo nosila pečat določene o-sebnosti. Plezanje samo pa je podobno tetki figuri, ki jo izvaja plesalka. Elegantni mehki gibi na robu ravnotežja ne dajo slutiti moči, ki je Za njimi. Vrhunski plezalec se tako vzpenja po težavni steni, kot ne bi bilo težav, le da zanj napaka ne pomeni posmeha gledalcev, temveč konec.
Rekel bo kdo, da vse ne odtehta nevarnosti, ki so združene s plezanjem. Zavestno in trezno tveganje pa je prav tisto, ki daje alpinizmu tisto resnost, ki ga dviga na stopnjo notranje izpovedi.
Na prvi pogled nesmiselni in čudaški boj z goro zapusti v tebi in v tvojem okolju neizbrisno sled. Podvig, ki prinaša zmago brez gmotnih ali političnih koristi, realizira skrite želje v vsakdanjosti zgubljenega slehernika.	g; ta e
Dež je pon"liaval. Sedaj je. le še previdno trkal na pločevinasto streho.
«Kako bo jutri z vremenom? Cas je, da se zvedrUs *Ch, kako me boli hrbet1» Obrnem se na drugo stran, moranj zaspati.
M.
ZOPET mm DOGODEK IMA PODROČJU LIKOVNE U
OSTI V LJUBLJANI
Med nagrajenimi umetniki je tudi tržaški slikar Lojze Spacal
Ob izrednem zanimanju i nedeljo otvorjena v ljub-občinstva je bila preteklo | ljanski Moderni galeriji I.
S I. mednarodne grafične razstave v ljubljanski Moderni
galeriji. — Esmonde-White Elaonor (Juina Afrika): Domačini na ulici, 1952 (jedkanica)
EPOHALNA KNJIGA NA SLOVENSKEM KNJIŽNEM TRGU
Priročni leksikon
Slovenski knjižni zavod je to koristno knjigo izdal v 10.000 izvodih, od katerih jih je pa že okrog 9.000 prodanih naročnikom
> u;:
,en* se na siva, z
' OOT°vi„ Usa,ni poškropljena
kri
°Pr
ki
so v meglene
dttfiil, °P’fa ležala pod ! *hio h(7 'm soncem. Rinili j rr,zPol0brez pravega *‘li, (j "ih in nismo opa-"jo. pr, Se ncbo spet zagri-pfsj	koprene,	ki	so
}*o se n° ovijale vrhove,
** Po roT1”*1*- Spu^a^e 30 I	J*	■	motno sive in
j po0rejg[l,,>t okoli nas se Je |*1(i sm„ zaa™jal. Pospe-korake, saj nismo j	Je	lgži bivak.
I	kaki*	m° fraga iskali
1 "ial .. . 0 Uro/» i« znandr-
fS Wit,d°jZa mano* Začelo ,»riiJ “robno in gosto. * Do „,e	krt" ti roji-
>n0 ravi’ Pogled je ne* •kujg,	in	h	rez	uspeha
<>'li*rati 1 neprozor* »Gl.> of>ris. hh0 ,Ba' U'm M» Zakadi* le *nn ,e prott rešitvi, ki jo ril * .ve*ra za trenutek **ljuaa,,Tn °čem.
** jih *• ključe e . kam
■ T(t hn'av'l!'
J !" čis(lltr*ca bila smčšna I	it °“več, saj	smo bi*
‘Ka Premočeni do ko-
-	0 zo&krtali, gnetli
' 'PoL?red vrat,.
Na*/.J' Počasi/»
»‘"oho 0
)	* * *
}e^m na pogradu in
Ci!)0r ten‘°-[	r>0	bi	se	orileola	n
\
i.K
smo bili vsi pod
V teh dneh smo na knjižni trg dobili že dalj časa napovedano knjigo, gfiriroč* ni lekš>‘kon.», prvo publikacijo te vrste pri Slovencih. S to svojo izdajo, ki predstavlja petstoto knjigo,'* je založba, Slovenski knjižni zavod, počastila deseto obletnico osvoboditve in svojega obrtoja in dala našim ljudem knjigo, kakršno smo že dolgo pogrešali.
Mnogi veliki narodi dobivajo tudi v krajših časovnih razmakih majhne enciklopedije ali leksikone, v katerih je poljudno, hkrati pa znbnstveno zanesljivo prikazana pestra podoba človeškega znanja in dela, kakor tudi različnih pojavov v naravi. Poglavitne težko-če takega leksikona so v izboru gesei, pa tudi v posebnem slogu, leksikonskem elogu, ki mora v skopih besedah povedati čim več. Veliki narodi imajo svetovno znana dela na tem področju, Francozi svoj Larousse, Nemci Knauers-ieksikon itd. Slovenci do danes leksikona v domačem jeziku žal nismo imeli.’ To pomanjkanje je -postalo toliko bolj občutno sedaj, ker tujejezični leksikoni našega eveta. in naše stvarnosti ne upoštevajo, pa tudi zato, ker zo zadevne i-nozemske izdaje za nas predrage in povrh vsega še težko dosegljive. V današnjem času, ko potreba po znanju vedno bolj raste in je treba na vsak korak vedeti to in ono in razpolagati s podatki o najrazličnejših stvareh, je pomanjkanje priročnega leksikona postalo pri nav še občutneje. Odtod torej veliko zanimanje za prvi slovenski leksikon, s katerim je Slovenski knjižni zavod izpolnil veliko vrzel.
Založba je izdala leksikon v 10.000 izvodih. Pri tem je računala na manj kot lovico naročnikov. Toda
f0<io od-, fem za Porc> d«
: L '"bom SVOk bogastvo ** bom °ji 'iubezni in, n° njih srečen
v subskripciji se je priglasilo kakih 9000 naročnikov. Tako bo te dni le nekaj sto izvodov leksikona prišlo v prodajo. Jn v kratkem bo knjiga razprodana.
Ko se je Slovenski knjižni zavod odločil za izdajo takega dela v slovenščini, je imel pred očmi potrebo, da bodi priročni leksikon uporaben za kar najširši krog. Da bi se delo, združeno z izdajo takega dela ne zavleklo, je Slovenski knjižni zavod vzel svoji izdaji za osnovo delo, ki je v Zagrebu pri Hrvatski Matici izšlo pod naslovom «Sveznadar». Ta hrvatski leksikon pa je bil za slovensko izdajo znatno izpopolnjen. Tako fo povsem na novo obdelana vsa gesla, ki se nanašajo na Slovenijo in Slovence, našo zgodovino, književnost, kulturo. Za slovenske potrebe pač hrvatski leksikon ni mogel zadoščati. Nadalje je bilo mnogo dodanega s področja svetovne knjiž.evnosti, prav tako be-sedičja tujk, pa tudi iz statistike in drugih področij. Na novo so bile izdelane tudi geografske karte, skratka celoten hrvatski leksikon je bil revidiran, popravljen, dopolnjen in razširjen. Tako dejansko lahko v veliki meri govorimo o novem leksikonu, ki je že v veliki meri delo slovenskih strokovnjakov. In res srečamo med sodelavci leksikona celo vrsto slovenskih kulturnih delavcev in strokovnjakov z vseh področij. Glavni urednik je bil Drago Potočnik, ki je delo uredil z ožjim uredniškim odborom. Sodelovalo pa je pri njem nad 20 sodelavcev.
Knjiga obsega skoraj 900 strani velikega, leksikonske-ga formata z drobnim tiskom, Tako bo tudi zahtev-
tero vprašanje. Ves leksikon je tudi izredno bogato o-premljen s slikami in risbami. Na koncu so priloge s slikami vseh zastav, medtem ko so v naslednjih prilogah zbrani najrazličnejši* statistični podatki o naši državi in o svetu. Nadalje najdemo v prilogah seznam mer, valut, zemljepisne po-dftfe o Jčntš/. BodaK*. oJ VitalTfirfttr in Rrondfoake po-' datke' za dobo kaintaliema. Na koncu pa so še nasveti za prvo pomoč. Torej obilica dragocenega gradiva.
Seveda delo ni brez napak, ker pač tako delo, zlasti če je prvo te vrste, tudi biti ne more. Uredniki pravijo v uvodu, da so skušali upoštevati najnovejše statistične podatke. 2al najdemo spodrsljaje. Za Kranj je navedeno, da ima le 5523 prebivalcev, pri popisu prebivalstva leta 1953 pa so jih našteli čez 18.000. Podobno je z Domžalami. Toda to so le malenkosti, ki
se jih zavedajo tudi izdajatelji, ki sami priznavajo in obljubljajo, morda že kmalu novo, izpopolnjeno izdajo, morda celo v dveh ali več knjigah. Manjka tudi podatkov o velikih ljudeh sodobnosti, pa tudi pravnih terminov je v leksikonu malo razloženih. Uredniki pa sami pravijo, da niso mogli upoštevati posebnih potreb razglčdanejših’ ljudi. Bilo pa bi prav, da bi v prihodnjih izdajah to storili. S tem bodo še bolj uetregli vsem. Pač pa je v leksikonu dovolj razloženih tujk, tako da je leksikon tudi pravi slovar tujk. Klišeji marsikje niso najboljši.
Celotno delo predstavlja nadvse solidno izdajo, ki bo znatno pripomogla ljudem pri vsakdanjem delu in izpopolnjevanju znanja. Zato smemo biti založbi samo hvaležni. Želimo pa si čim-prej še novih in še popolnejših podobnih izdaj.
Sl. Ru
mednarodna etava. Na tej luje 23 držav in nad metnikov z okrog 7Q0 Za to priložnost je nostni zgodovinar ran Kržišnik napisal či članek:
Misel o organizaciji mednarodne grafične razstave v Ljubljani je zrasla neposredno iz razvoja likovnega življenja v tem umetnostnem središču. Dejstvo je namreč, da se je V nih letih v jugoslovani okviru slovenska liko' sredina zlasti v grafiki il-razito razmahnila in ustvarjalno porasla. Vzporedno s tem pa je močno naraslo tudi zanimanje občinstva za to likovno zvrst, tako da se zdi že s tega vidika za-mi."el mednarodne razstave, to je, soočenja naših umetnikov s tujimi, dvakrat u-pravičena. Poleg tega je vzklila ta misel iz želje, da po afirmaciji naše grafične umetnosti v tujini teh začetnih uspehov ne prepustimo naključju, temveč jim damo trdnejšo oporo s podobno možnostjo uveljavljanja na domačih tleh. In da pri tem hkrati vzpostavimo tesnejši kontakt z grafično ustvar.valnostja po o-
za Greto in Inprid
mmm m
Med angleškim občinstvom bi s težavo našli boljšega poznavalca baletne umetnosti Sergeja Diagileva, kakor je Arnold Hashell, ki je spoznal Diagileva, ko je ta prvič' pripotoval z ruskim baletom v Zahodno Evropo. Ze pred dvajsetimi leti je napisal s sodelovanjem Wal-terja Nouvela biografijo Diagileva in označil značilnosti njegove baletne skupine. Letos je izšla pri založbi «Gollancz» knjiga A. Hashella in W. Nouvela z naslovom «Diaghileff-his ar-tistic and private life#.
Avtorja sta z veliko prizadevnostjo in razgledanost-knjigo, ki je iz-
mo ji ljubezni . . ,
Niito Orasmaa, izradni poslanik in opolnomočeni minister Finske,
Gastone Guidotti, veleposlanik republike Italije, SandOr Kutimsikg, izredni poslanik Madžarske,
Hsnrgli Grochulski, veleposlanik Poljske,
Jean Frideric Wagniere, izredni poslanik in opolnfr-močeni minister Svite, James Scott Macdonald, veleposlanik Kanade,
Scholl, * odpravnik poMov Zvezne republike Nemčije, Nicolaie Guina, veleposlanik Romunije,
Ivo Frol, sekretar Komisije za kulturne stike z inozemstvom,
'dr. Dol/e Vogelnik, predsednik Sv*ta za prosveto in kultdrd LRS,
dr. Marijur\ Derma Jtia, predsednik Mestnega ljudskega- odbora Ljubljana, Marko Ctlebonovič, gene-fain* sekretar Zveze likovnih umetnik^ Jugoslavije.
Na otvoritveni svečanosti je spregovpriL predsednik organUacijskegA odbora Josip Vidmar, ki je med drugim dejal:
«Nfnenja%efc,Sia ne nrlfre
sfbu«tem
ben kulturm dogodek za naše mesto, z& našo ožjo
šla n precejšnjo zamudo, kar pa ne zmanjšuje njene vrednosti. Lani je bilo v Angliji več razstav v počastitev spomina Sergeja Diagileva in je bil to najugodnejši čas za izid knjige. Diagilev je imel srečno mladost. Zgodaj je prišel v St. Petersburg, kjer se je seznanil z nekaterimi pomembnimi osebnostmi iz umetniških krogov. V tem času se je o-grel za glaebo, toda z obžalovanjem je spoznal, da mu ni dano, da bi postal skladatelj.
Aranžiral je razstave slikarjev v takšnem obsegu kot nihče poprej v Rusiji. Ustanovil je revijo »Svet u-metnostin. Slikar Benois ga je navdušil za balet. Tako je Diagilev začel delati z baletom pri Marijanskem gledališču. To so bila burna leta, ko je hotel uveljaviti svoje zamisli. Prišlo je do tega, da ro ga odslovili. Izkušnja ga je izučila, da ne bo mogel prodreti brez lastne baletne skupine. Ustanovil je svojo baletno družino kljub težavnim finančnim pogojem in osvojil z njo razvajeni Pariz, London, Mon-te Carlo. Tudi današnji balet še nosi v marsičem pečat prizadevanj pokojnega mojstra baleta Diagilrva. j O sebi ni rad govoril, važno mu je bilo le to, kar je u-stvaril pri baletu. Tekoče pisano delo govori z veliko ljubeznijo o enem najpomembnejših soustvarjalcev v baletni umetnosti.
metnostnim občinstvom vsega sveta.
Razstavo smo organizirali, hvaležno se pridružujoč zgledu velikih, z bogato tradicijo razpolagajočih umetnostnih središč, ne da bi karkoli elepo posnemali, pač pa da bi tako dejavno izrazili svojo željo po sodelova-n j v mednarodnem likovnem življenju, v katero se vključuje tudi Jugoslavija, in mu dali, poleg že znanih centrov, še eno oporišče.
Organizacijo take razstave pa nam je narekovala tudi odgovornost. V zadnjih letih smo videli v Jugoslaviji, zlasti pa v ljubljanski Moderni galeriji vrsto pomembnih likovnih razstav tujih umetnikov in umetniških skupin, ki pa so bile vse izbrane, urejene ih pripravljene že v tujini, tako da nam je bilo odvzeto vse delo in vra skrb, ki je nujno povezana z organizacijo take razstave, in smo samo uživali njene plodove. ,Zdaj pa bi z razstavo, ki jo zasnujemo in izvedemo pri nas, želeli izraziti vsem i-nozemskim avtorjem in u-stanovam zahvalo za njihovo prizadevanje in uvidevnost.
Pri izbiri kraja, kjer naj bi razstavo organizirali, je prišla v pivi vrsti v poštev Ljubljana. Ne le, da je to mesto dejansko center slovenskega umetniškega in s tem tudi grafičnega ustvarjanja, s primernimi razstavnimi prostori v Moderni galeriji, ampak je hkrati tudi zanimivo turistično središče z že mednarodnim slovesom, kjer je v zadnjih letih o-bisk tujcev tako narasel, da se v njem spontano ustvarja mednarodna publika.
Ker vlada pri nas med umetniki in občinstvom široko zanimanje za vse smeri, ki so danes žive v likovni umetnosti, se nam je zdelo zaželeno in nujho, predstavimo po možno vse; skušali smo to doseči s kolikor mogoče široko u-deležbo nmelniko,v vseh« na zorov in smeri. | Prepričaj
slavijo, Zt; samp dejstvo, da je to prva mednarodna raži stava, pa .četudi ene same zvrsti'likovnih umeitiosti v naši’državi, je važna podkrepitev moji trditvi. Razstava ni popolna revija u-metniškega snovanja v grafični zvrsti,, je pa zelo širok in zadostno, vsestranski pregled tega, kar se v tem umetnostnem območju v svetu dogaja. Mislim, da je tak pregled velika obogatitev nage vednosti o stanju na tem kulturnem odseku.
Nadalje je tu važno dejstvo, da se s to razstavo u-vrščamo med države in narode, ki vati
Anna Mana Birgit Benkt sdotter Petre (prijatelji jo kličejo Gio) ima 17 let in je čudovito podobna Greti Garbo. Sedaj je dijakinja višje francoske šole in njena največja želja Je priti h gledališču. Sicer Je že igrala nekaj vlog. Posveča pa se z vso resnostjo tudi plesu
ume
smo. da bo to soočenje na
točemii
različnejših umetnii
doprineslo k bodoČemil ši tesnejšemu umetniSKPmu So: delovanju.
Upamo, da bo ljubljanska mednarodna grafična razstava v prihodnje postala triennale, periodična razstava, ki se bo polagoma e-nakovredno vključila v krog občasnih mednarodnih likovnih razstav te vrste.
Pokroviteljstvo nad to veliko mednarodno umetnostno prireditvijo so prevzeli: Rodoljub Colakoaič, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta,
Boris Kraigher, predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS,
dr. Ferdo Kozak, popred-sednik Ljudske skupščine LRS,
Marko Ristič, predsednik Komisije za kulturne stike z inozemstvom,
Josip Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
Frank Roberts, veleposlanik Velike Britanije,
Vasilij A. Valjhov, veleposlanik ZSSR,
J. Sadi Kaour, veleposlanik Turčije.
Francois CouUt, veleposlanik republike Francije-, Georges Delcoigne, izredni poslanik in opolnomočeni minister Belgije,
Ljubomir Angelov, veleposlanik Bolgarije,
Vilem Pit..art, veleposlanik Češkoslovaške,
demije znanosti in sti dr. Stella Ubel, umetnostni kritik Aleksa Celebo-
novič, umetnostni kritik Giušfpbe
telj Narodne in Moderne galerij« dr. Karel Dobida, pomočnik ravnatelja Moderne
k
Aldo Patocchi.
Predsednik žirij la ial ji Jef svečanosti jfco pojplitvi soj bile Praa sveta--—I
LRS v gnesku 250.000 din: Arrnin Landeck, ZDA;
druga nagrada Mestnega ljudskega odbora Ljubljana v znesku 200.000 din: t.ran-ce Mihelič, Jugoslavija tretja nagrada Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS v znesku 100.00 din; Fritz °auli, Švica;
četrta nagrada Moderne galerije v Ljubljani v. znesku 100.000 din: Heinz Klie-mann. Zahodna Nemčija;
peta nagrada založbe (Kmečka knjigaa v znesku
190.000 din:	Lojze Spacal, Italija;
šesta nagrada Sveta za prosveto in kulturo LRS v znesku 75.000 din; Anthong Gross, Velika Britanija;
sedma nagrada Jakopičevega paviljona Ljubljana v znesku 75.000 din; Jpknng Friedlaender, sEcole de Pariš«;
osma nagrada Turistične zveze Slovenije v znesku
75.000 din: Jean Jacques De Grave, Belgija;
deveta nagrada Komisije za kulturne stike z inozemstvom v - znesku 50.000 din; Voitto Vikainen, Finska;
deseta nagrada Mestnega muzeja v Ljubljani v znesku 50.000 din; Andnej Rud-zinski. Poljska.
Častno priznanje 'organizacijskega odbora pa je prejela Germamc Rtcmer, «Eco-le de Paris».	|
Gunhild Ulne- Ellzen, dvojnica Ingrid Bergmanove, ima nekaj čez dvijset let in je uradnica v nekem trgovskem podjetju. Njen moz je visokošolec. Anna Gunhild, k! ljubi cdob|p gledališče in književnost, nima najbolj ugodne sodbe o Ingrid Bergmanovi.
ernov Sonetni venec“ v makedonščini
Pred kratkim je izšla pri makedonski založbi Kočo Racin v Skoplju v posebni knjigi prva makedonska prepesnitev Prešernovega So-fletnega venaa. Makedonski prevajalec Prešerna je Georgi Stalev, ki se že dalj časa ukvarja, s prevodi iz slovenske poezije. Poleg ostalega je Georgi Stalev pred dvema letoma izdal tudi prvi makedonski izbor Puškina.
V tej njegovi najnovejši knjigi je hkrati z makedonskim prevodom natisnjen tudi originalni slovenski tekst Prešernovega venca, ob koncu knjige pa najdemo tudi beležko o življenju in deiu Franceta Frešerna.
Ker žal knjige nimamo pri roki, da bi podrobneje ocenili kvaliteto prevoda in vernost Prešernovemu stihu, moramo vendar avtorju priznati njegove napore in ljubezen za to, tako zahtevno prevajalsko delo, posebej, če še pomislimo na težave, ki jih je imel prevajalec pri prevajanju Prešernovih klasičnih pesniških oblik v makedonščino.
Morda ne bo nezanimivo, če ob tej priložnosti še n-menimo vse dosedanje prevode Prešerna v makedon-
ščino, pa tudi tiste, ki so še v pripravi. Ze leta 1949 beleži makedonska bibliografija prve prevode Prešerna. To je bil prevod Prešernove Nezakonske matere ki je izšel v literarni reviji Nov den. Pesem je prevedel Sr-bo Ivanovski. Kasneje so leta 1953 makedonski »Razgledi* natisnili Prešernov sonet Hrast, ki vihar ... v prevodu Ganeta Todorov-skega. Istega leta so se v isti reviji pojavili tudi fragmenti iz Sonetnega venca v pievodu Gf orgij a -Staleva. Prešerna so prav tako prevajali v makedonščino znani makedonski pesniki kot Venko Markovski in Aco A-lcksijev.
Za konec pa še vesela novica; v izboru slovenske lirike, ki sta ga pripravila in uredila mlada pesnika Srbo Ivanovski in Gane Todorov-ski, pa je pet Prešernovih pesmi. Ta antologija slovenske lirike je že v tisku.
Kakor vidimo. vlada v Makedoniji veliko zanimanje za slovensko poezijo, posebej pa še za našega Prešerna, kar je vsekakor tehten in pomemben doprinos k razvoju ip spoznavanju bratskih književnosti jugoslovanskih narodov.
/
Detektivski roman
Kako je prišlo do italijanskega naziva romanzi gial-li' - Kako je nastal in se razvijal detektivski roman
Se danes se najdejo ljudje. ki grmijo proti detektivskim romanom, katere smatrajo ra »šund-romane*. Glasovi teh pravovernih se slišijo povsod. tako v Jugoslaviji kot v Italiji, v Nemčiji kot v Franciji Pravzaprav niso samo detektivski romani napadeni, ampak sploh vsi romani in vse revije in časopisi, ki so smatrani za preveč lahkotne, za premalo resne.
Tudi detektivska literatura se smatra za plehko. Pravta-ko tudi detektivski filmi; in vendar so nekateri detektivski filmi dosegli najbolj priznane svetovne nagrade. Kdo na primer ne bi pohvalil filma »Okno na dvorišče* (Rear window), ki so ga vrteli zadnje čase v Trstu? In to je vendar detektivski film. Zakaj p* smatrajo nekateri detektivske romane za plehke? Mogoče zaradi tega, ker so ceneni. Vzemimo na primer Italijo. Tu doseže knjiga povprečno naklado 5 do 10 tisoč izvodov, kljub 46 milijonom ljudi. Zaradi tega so knjige tudi zelo drage, in dobra knjiga stane od 1000 do 2000 lir. če ne še več. Detektivski romani pa dosegajo naklade več deset tisoč izvodov, če ne morda sto tisoč. Zaradi tega prodajna cena pade in roman s 120 stranmi se dobi v prometu po 130 do 200 lir. Jasno je, da je ta vrsta romana bolj razširjena. Saj je snov tudi lahkotna in vsakdo si želi umiriti živce po napornem dnevnem delu.
In nekaj strani detektivskega romana mu živce v resnici tudi umiri. Detektivskih romanov pa ne prodajajo samo v knjigarnah, marveč jih dobimo v večini časopisnih kioskov in na vseh postajah, saj je take vrste roman najboljši prijatelj m razvedrilo za dolgo vožnjo.
Kako pa je nastal detektivski roman? Tudi v nekaterih knjigah starega in srednjega veka dobimo v več krajih umore in raziskovanja oblasti.
A pravi detektivski roman je nastal sele v preteklem stoletju in sicer v Ameriki. Znani ameriški pesnik in pisatelj Edgar Allan Poe. eden najboljših ameriških literatov, u-stvari prvi tip amaterskega detektiva v svojih delih »Izgubljeno pismo* in »Dvojni umor v vili Morgue*. Proti koncu stoletja pa se pojavi v Ameriki cela vrsta snopičev zgodb brez konca. So to snopiči o življenju in podvigih Ruffala Billa, podvigi junaških detektivov, kot »o Nick Carter, Nat Pinkerton in Pe-troslno. Ti snopiči obsegajo po navadi 32 strani, vsak snopič obsega po eno zgbdbo. ki pa se nadaljuje, in na koncu zmaga vedno junak-detektiv, čeprav je med borbo mar sikje dobil po več krogel v tein, čeprav je moral prestati številna trpinčenja, dobil je tisoč in tisoč klofut, itd, škrat-ka kot v «we*tern» filmih, kjer je junak pravi nadčlovek Seveda so ti detektivi zmoz-ni vsega. A vse dogajanje ima nekaj fantastičnega. Ni se tu tiste točnosti, ki jo vidimo v poznejših kriminalnih romanih Nick Carter in Nat Pinkerton sta v resnici tudi živela in sta bila pravo strašilo gang st er jev. V teh snopičih — ki so izhajali enkrat na teden so bila njihova dejanja prekomerno opevana.
Kmalu nato smo dobili Junaka dr. Jekilla pisatelja Ste-vensona. V Evropi pa je postal zelo znan Sherlock Holmes, junak-detektiv, stvaritev pisatelja Conana Doyleja. Doy-le je spisal nekaj romanov s tem junakom, in ko je po kratkem času umolknil, so ti soči bralcev protestirali pri njem in zahtevali, naj nadaljuje svoje pisateljsko delo. Doy-le se ie temu vdal šele po dolgem'času. ko je bila njegova osebna varnost ogrožena takšno je bilo ljudsko navdušenje za detektiva Sherlocka Holmesa. In tako imamo danes celo vrsto romanov s tem junakom, in čeprav imamo cele poplave detektivskih romanov. so dela Doyleja se vedno priljubljeno čtivo ljubiteljev detektivskih zgodb.
Med obema svetovnima voj nama se pojavijo nove zvezde na »detektivskem literarnem nebu*. Anglež Edgar Wallace spise celo vrsto romanov, kjer 'so detektivi v glavnem agenti znane angleške policije, znanega Scotland Yarda. Raziskovanja teh detektivov so zelo podrobna in tudi sredstva, ki jih ima policija na razpolago so jjrvovrstna. Pisateljica Agata Christie pa nam v svojih delih predstavi policijskega inšpektorja Herkula Poiro-ta. ki je zelo bistroumen človek. Pisateljica pa včasih dolgočasi bralca, ker vleče dogajanje preveč na dolgo, zna pa odlično prikazati vse podrobnosti raziskovanja.
Tudi v Ameriki odlično u-speva detektivski roman. Marsikoga pri nas pa bo zanimalo. zakaj imenujejo v Italiji detektivske romane z nazivom »romanzi gialli*. L. 1930 j* izdajatelj Mondadori izdal prve prevode v italijanščini angleških in ameriških detektivskih romanov. Platnice teh romanov so bile rumene barve, zaradi tega se jih je prijel naziv »romanzi gialli*. Pozneje so v Italiji nazivali »gial-]o» vsako kriminalno «n detektivsko zgodbo. Tudi filmi so postali »gialli*. In malo je manjkalo, da bi tudi v časopisih »črna kronika* ne postala #gialla». V drugih deželah pa jih imenujejo enostavno »kriminalne* ali »detektivske zgodbe*. Tudi platnice knjig niso vedno iste barve. Najbolj pogoste barve so črne, rdeče, rumene in zelene. V Italiji so Mondadorijevi zbirki sledile zbirke drugih založnikov. a čeprav imamo včasih v teh zbirkah boljše pisce in boljša dela, je Monda-dorijeva zbirka postala najbolj razširjena. Edgar Wal-lace, Agatha Christie, George Simenon, Ellery Queen »o po-
stali znani med italijanskim občinstvom prav po zaslugi Mondadorijs. Francoski pisatelj George Simenon je do danes spisal več kot petdeset Icriminalnih romanov, poleg romanov druge vsebine, zaslužil je z njimi ogromno. 2ivi v krasni vili na francoski zahodni obali in če se bo večina kriminalnih zgodb pozabila. se bodo njegova dela brez dvoma ohranila; imenujejo ga »Dostojevskega kriminalnih romanov*.
V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno in zlasti po njej se je v Ameriki pojavila cela vrsta novih pisateljev: Rex Stout, ki prikazuje svojega junaka Nera Wol-feja kot Črnogorca, A. Fair, ki nima enega samega junaka, marveč duet Bertha Cool — Donald Lam.
Današnji detektiv pa n* zna samo iskati kriminalcev, marveč pozna ves kazenski zakonik in se poslužuje v raziskovanju največkrat nedovoljenih dejanj. Je pravi junak v streljanju. boksu, je atlet, ki s* ne ustraši ničesar. Po navadi se opije, pol ura pozneje pa je zapleten v pretep za uspeh svoje pravice. Čestokrat je v borbi s polieijo in seveda (u-
spe pred njo, kajti policijski poročniki in naredniki, ki v romanih nastopajo, so vedno tepci, ki vlečejo zastonj denar od države, ker jim morajo priti na pomoe le privatni detektivi. Poleg tega so današnji detektivi ženskarji .ki poljubljajo dekle, ki je po navadi član gangstrske tolpe, in seveda istočasne najdejo tudi zločinca.
V zadnjih letih pa smo zopet doživeli evolucijo v detektivskih zgodbah, katere nosilec je ameriški pisatelj Mi-rkey Spiltane. Ne samo privatni detektivi, ampak tudi državni policisti se poslužujejo odkritega zločina in se prav malo brigajo za zakon v t.znji, da bi odkrili pravega zlocinca. Tako vidimo v delih Spillane-ja in pisateljev »njegove šole* pravo poveličevanj* nasilja in poleg njega še pravo pornografijo, ki jo zakon trpi. Morda je to znak spremenjenih življenjskih rasmer? Na vsak način pa j* poatal ta pisatelj v Ameriki prava moda, saj se njegbva dela tiskajo tudi v nakladi 30 milijonov izvodov, kar pomeni, da ga • čitajo v skere vsaki ameriški družini.
—*■»•—
Z razstave ladijskih modelov.
ZANIMIVA RAZSTAVA POMORSKEGA KROŽKA .ALDEBARAN«			
A d	todeli o supe	ladi ■modt	ij iz časov erne atomske
Modeli io narejeni na o»novi originalnih načrtov, slik in opisov tako, da so v vsaki pa tudi nojmanjil podrobnosti do potankosti podobni originalnim ladjam
dan 36 km
Razstava tržaškega pomorskega krožka »Aldebaran* je s svojimi odlično izdelanimi modeli ladij presenetila številne obiskovalce, saj *e zdi skoro neverjetno, da je velika večina tehnično perfektnih modelov izdelek mladincev, od katerih mnogi niso prekora. čiii niti 1« let. Tako vzbuja veliko občudovanje model, narejen iz cinka ladje »Victoria*, katerega je napravil komaj 14-etni fant.
Seveda pa predstavlja glavno zanimivost te razstave številna serija mikromodelov. napravljenih v razmerju 1:1000. ki so večletno delo znanega ladijskega inženirja Ful-via Petronia. Ti modeli so rezultat dolgotrajnih proučevanj gradnje ladij in prikazujejo
izredno točno razvoj pomorstva od »700 let pred našim štetjem do današnjih dni. Tu vidimo prve egipčanske barke na vesla, ko se niso bile o-premljene z jadri, razvoj teh ladij, grške in rimske galeje, vikinške ladje, s katerimi so polt isočlet ja pred Kolumbom stari Normani odkrili Ameriko, vrsto'kitajskih džunk, indijskih jadrnic itd. Razstdva prikazuj* tipične ladje Hanse, k' se prevladovale v srednjem vpku, pa vse do prvega Fulto-novega parnika na kolesa in prvega parnika, xgrajenega p« modernih principih, ki je z »0 000 tonami bil v zadnjj polovici preteklega stoletja dolgo gasa . največja ladja na svetu.;
Tu vidimo : tudi prve, začet-
Model iVictoriea, katerega Ja aaradil l«-l*tni fant.
ke modernih vojnih ladij oklopnico »Marimac*, katero so zgradili 1861. leta med državljansko vojno na ameriškem jugu, kot tudi «Monitor», napravljen leto dni pozneje, ki je imel prvi v zgodovini krožne oklopne stolpe za težke topove.
Posebno zanimivost predstavlja ruvki monitor «Popov4». ki je bil popolnoma okrogel, kot tudi modeli celotne nemške vojne mornarice iz prve svetovne vojne in vrsta modelov angleških vojnih ladij.
Nič manj ni tudi zanimiva vrsta modelov modernejših ladij: od ameriških letalonosilk, največje vojne ladje na svetu, japonske «Yam*to», katero so Amerikanci potopili v. bojih za Koralne otoke, vseh potniških ladij, ki so zmagale v bitki za plavi trak, do zadnje zmagovalke »Unites States*.
Krožek; »Aldemarine* ne poleg gradnje ladijskih modelov ukvarja tudi s proučevanjem vseh tipov in vrst modernih ladij, prirejo oglede zanimivih ladij, ki prihajajo v Trst itd. Krožek je bil ustanovljen 12. junija 1951. leta in šteje sedaj okrog sto članov.
Razstava bo odprta v palači trgovinske zbornice do 13. julija.
žepnih urah dolgo pot?
— vsebuje liter vode 20.000 vodnih kapljic?
— bi topovska granata potrebovala do sonca nič manj kot 6 let?
— se najmanjše države nahajajo vse v Evropi? To so: Monako (1.5 kv. km, 25.000 preb.), San Marino (65 kv km, 14.000 preb.), Lichtenstein (159 kv. km, 12 775 preb.) in Andora (462 kv. km, 6,377 preb.),
  umre ponoči dvakrat več
ljudi kot podnevi?
— da pozimi več pojemo in dlje spimo kot poleti?
FILATELISTIČNE ZNAMENITOSTI
Zaslužili možje na znamkah
Vsaka postna uprava se trudi, da bi na znamkah proslavila zaslužne može svoje kulture, zgodovine, politike in znanosti
Vsaka poštna uprava s* trudi, da bi na znamkah proslavila zaslužne može svoje pretekle kulture, zgodovine, politike in znanosti. Med temi prednjačita brez dvoma Sovjetska zveza in Francija, ki sta izdali ie celo vrsto znamk in kljub velikemu številu kulturnikov in znanstvenikov, ki so giveli v teh deželah v preteklosti, je malo takih, ki niso bili že ovekovečeni tudi na znamkan. Med državami, ki zelo častijo svojo kulturno in zgodovinsko preteklost pa je tudi Avstrija, ki je izdala že celo vrsto lepo izdelanih znamk s portreti slavnih mož. To je tudi raeumljivo, saj je vsak Avstrijec ponosen na pretefcloet svoje domovine, posebno na preteklo stoletje, ko je bil Dunaj — poleg Pariza, nekako središče kulture in o-mike. Tjakaj so se stekal« u-metniki z vseh koncev sveta, zlasti pa s vseh fconcev obširne države: N«mci. C«h*» Polja-ki, Madžari, Slovenci, Hrvati, Italijani. Velik dotok na Dunaju so tvorili pripadniki slovanskih narodov, zlasti Cehi m mnogo slavnih mož, ki )'h danes ves svet smatra za Avstrijce, torej Nemce, nosi slovanske priimke.
Kot smo ie zgoraj poudarili, so Avstrijci zelo ponosni ns svojo preteklost. To preteklost je proslavljala s pomočjo znamk že prva republika, sedanja — druga republika pa nadaljuj* s to lepo tradicijo. Pred vojno je bila dana vsako leto v promet serija šestih ali več znamk s portreti »lavnih mož. vsako leto posvečena eni »stroki*. Leta 1931 pesnikom, leta 1932 slikarjem, leta 1934 arhitektom itd. Po vojni P« *e znamke izdajajo posamično ob kaki obletnici smrti ali rojstva slavljenca Poudariti pa moramo da so avstrijike znamke poleg češkoslovaških med nai-lepšimi in najbolje izdelanimi na svetu. Vse so v bakroti-sku, to je v najboljšem nač>-nu tiska za znamke in denarne bankovce. Tudi nnjbolj komplicirane slike pridejo nn la način do izraza. Ker tvorijo avstrijske znamke s portreti »lavnih mož lepo tematiko področje in ker niso predrage cena sedanjih znamk je okrog 50 lir za znamko, predvojne so nekaj dražje bomo začeli objavljati kratke podatke o znamkah in o ljudeh. ki »o na teh znamkah proslavljeni. Začenjamo danes z avstrijskimi slikarji, katerim j* bila posvečena ena se rija pred vojno, več posameznih znamk P* P° vojni. Kdaj drugič pa bomo nadaljevali s pesniki, glasbeniki, zdravniki in drugimi.
Slikarji, ki so bili do danes proslavljeni na znamkah, so naslednji:	MORITZ
VON SCHVVIND, ki se je rodil leta 1804 na Dunaju, umrl pa 1871 v Muenchenu. V njegovih delih se čuti vpliv Giotta in Raffaella. Ni živel mnogo v Avstriji, ampak v Nem čiji. Poučeval je na znamenitem inštitutu Staedel v Frankfurtu, nato pa na akademiji v Muenchenu. Poslikal je mnogo fresk, med katerimi je znamenita ona v neki sobi kraljeve palače v Muenchenu. Bil je tudi akvarelist. ni pa zanemarjal tudi oljnatih slik Skupno z Richterjem je najvažnejši predstavnik nemške ljudske romantike, ki ga izraža na čisto dunajski način Med ciklusi njegovih del so ajvažnejši »Ljubezen in duša*, »Pepelka*, »Sedem ptičev*. «Lepa Meluzina* in »Jutranja ura*. Njemu na čast je izšla znamka leta 1954, poleg tega pa še znamka v seriji likarjev* leta 1932 MARTIN J. SCHiMlDT, rojen leta 1718 na Nižjem Avstrijskem, umrl leta 1801 v Steinu, je bil zaljubljen v nizozemsko in italijansko slikarstvo, kar dokazuje obširna knjiga njegovih osnutkov in opomb. Leta 1768 je postal član dunajske akademije u-metnosti. Je najbolj znan in cenjen slikar baročne dobe. Napravil je mnogo slik v cer-vah, zlasti na Dunaju in Podonavju. Njegovi najbolj znani deli sta «Vulkanova ko-
DVA TRGOVCA
Ali veste, da...
— raste v Južni Ameriki nenavadna rastlina, po kateri se pretaka električni toa? Ce zarežete v to rastlino z nožem globoko zarezo vas pošteno strese, kot če bi se igrali z električnim stikalom.
— napravi nemirika v naših
STANE NOVAK
n)
Rak samotarec takole modruje sam s seboj; »Ze nekaj časa blodim naokoli kot kak izgubljenec. Vsak bip me lahko pograbi sovražnik. Vsi moji pametnejši vrstniki so se že primerno zavarovali, le jaz lazim malone gol po morskem dnu.
Takoj grem na pot in si poiščem med muljem primerno hišico. Aha, tule je nekaj! Ze pokukam vanjo in jo premerim s tipalnica-ma. Potisnem v tanjši konec svoj ozki zadek. Vse telesce lahko skrijem, ven-kaj mi molita le ščipalnici, ki morata biti itak vedno nared.
Ko tako samcat krožim, mi postane silno dolgčas. Mnogi moji tovariši so si že poiskali za družbo strašne vetrnice. Kar brž na pot! Nenadoma zagledam na skalnatem dnu dvoje lepih rdečkastih vetrnic. Tako sta podobni cveticam, da ju roparice puste pri miru.
.Dober dan. krasni živalci! Verjetno tudi vidve žalostno životarita?’ ju nagovorim. ,Ali ne bi hoteli, da bi si skupno ogledali širni svet?’
Strašni vetrnici mi prijazno odgovorita:	,Nič ni
prijetno samevati, dragi prijatelj! Kar veseli sva, da si se naju usmilil, saj veš, da nimava pravih nog. Vedno
ždeti na istem mestu ni posebno zavidljivo. Poleg tega se nama večkrat krči želodec* Vodni tok nama dostikrat ni naklonjen in tedaj se kar dušiva v postani vodi. Primanjkuje nama ne le hrane, marveč celo kisika. Zato sva presrečni, d* naju končno rešiš te bede in popelješ v svet.’ i, .Tudi mehi je postalo življenje pusto. Vsi moji predniki so žjveli z vetrnicami v velikem zadovoljstvu. Kar zlezita. na rob moje hišice, da poromamo skupno v daljne kraje! L* dobro se primita!’
Marsikaj srečamo in za zanimanjem občudujemo n* širnem morskem dnu. Vselej, kadar se kaj sumljivega zgane, se potuhnemo. Vsak zalezovalec meni,da rasteta na drobnem kamencu dve mikavni rastlinici. Tako se srečno izognemo neštetim nevarnostim.
O, tamle se bliža nov nepridiprav, požrešna sipa!
.Mirujmo, morda tudi njo hitro odpravimo!’ .
Prekasno se zavemo nevarnosti. Opazila je. da je izredna skupina živa. Vsak hip bo tu!
.Nikar-se ne boj. ljubi rakec!’ odvrneta vetrnici. .Sipica je še mlada in upava, da jo bova uspešno pregna-
li. Vedi, da nimava zaman številnih lovk, ki so posejane z nevarnimi ožigalkn-mi. Le naj se približa neizkušena napadalka, jo bova že neprijetno presenetili! — Sva jo že oplazili! Glej, kako klavrno je pobegnila, vsa opečena od jedkega soka! Ce ne bi bilo naju na straži, bi jo, dragi rakec, pošteno izkupil!'
.Hvaležen sem vama, ker vem, da mi bosta še neštetokrat rešili življenje. Saj sem tudi jaz dober z vama. Koliko mastnih grižljajev vama privoščim, kadar ulovim kak bogat plen! Nalašč ga nerodno razkosavam, da bi se tudi vidve pošteno najedli, Priznati morata, da nisem sebičnež!’
Tako smo dolgo zadovoljno živeli. Končno pa opazim, da sem zrastel in se odebelil- Kar zagledam primerno hišico, v kateri je še tičal živ volkec. Mukoma odvržem tesno staro lupinico, nakar se lotim polžka in ga kaj hitro pospravim. Ker je hišica primerna, urno potisnem vanjo zadek. Seveda se nemudoma oglasim pn vetrnicah, ki sta me že nestrpno pričakovali. Kar sami se lepo namestita pri vbodu nove lupinice. Spet smo srečna skupina, ki si zna pomagati v nesreči.
Neki revni trgovec je šel na pot in shranil vso železnino, ki jo je imel v svoji trgovini, pri nekem znanem bogatem trgovcu. Ko se je vrn i s peti, je prišel k njemu in ga F>o-cil, naj mu njegovo železo vrne.
Toda bogati trgovec j* vse njegovo blago med tem prodal. Da bi p* to nekako prikril, je dejal:
»S tvojo železnino se je pri. petila nesreča.*
»Kakšna?*
»Shranil sem jo v klet. Tam so pa miši in podgane, ki so vso oglodale. Na svoje oči sem videl. Ce ne verjameš, pojdi in poglej.*
Siromašni trgovec je pač verjel in le dodal:
»Ni potrebno, da bi hodil gledat. Tudi tako verjamem. Tudi sam vem, da miši vedno grizejo železo. Zdravo.*
In je šel.
Na ulici je pa videl, kako se bogatašev sinček igra. Pristopil je k njemu, ga pobožal, prijel za roko in ga peljal • sabo domov.
Naslednji dan je bogati trgovec srečal revnega in mu povedal, kaka nesreča se mu je pripetila s sinom, ki mu je izginil. Na koncu ga je pa vprašal:
«Si ga morda kje videl ali kaj slišal o njem?*
Siromašni trgovec pa je odvrnil:
»Da, da, videl sem ga. Takoj ko sem se sinoči poslovil pri tebi, ‘»m videl, kako je priletel jastreb, se spustil naravnost na tvojega sina, g* pograbil in odnesel.*
Bogataš »e je razjezil in srdito zakričal:
«Da te le ni sram, da se mi tako posmehuješ! Je mar sploh mogoče, da bi jastreb odnesel otroka?*
«Ne, ne posmehujem se ti, Prav nič ni čudno, da jastreb odnese otroka, če miši lahko pojedo toliko železa. Vse se zgodi, prijatelj moj . . .»
Tedaj je pa dejal bogataš: »Niso miši pojedle tvojega železa, jaz sem ga prodal in povrnil ti bom dvojno.*
»Ce je pa tako, tedaj tudi jastreb ni odnesel tvojega si na. Vrnil ti ga bom.*
Lev Tolstoj
pomeni na nekem starem, že pozabljenem jeziku »lep ko sonce, hiter ko blisk, čist ko studenec*.
Vsak peti večer so prihajali konji v tropih iz neke daljne neznane dežele z juga da hi se pod planino Sen-Bal-kis napili vode. Nihče se jim ni mogel približati, tako so bili divji.
Dolgo so jih ljudje opazovali od daleč, ko so videli, kako dirjajo na obzorju kot krdelo antilop. Razmišljali so kako bi jih ujeli in udoma čili. Mar jih ne bi mogli uporabljati za potovanja v oddaljene kraje? Osli so bili tako čudni, neubogljivi, kamele pa počasne in neokretne.
Leta so minevala, toda nihče s* ni znal približati tem div jim živalim in jih ukrotiti.
Nekega dne se je pojavil čuden človek z imenom Tel Babi (to bi v tistem starem že izumrlem jeziku pomenilo hijena) in je dejal ljudstvu na trgu sužnjev v Samarkan di:
»Eh, kako bi te divje živali ujeli. Takole, poslušajte bi to lahko storili: vedno pri hajajo na izvir pod Sen-Bal-kisom, kajti drugih izvirov ni nekaj dni daleč od tod Zabodite kopje v zemljo po leg izvira. Od daleč bodo konji mislili, da je to človek pa se bodo vrnili, ne da bi se napili vode. Toda ker jih bo žejalo vedno huje, bodo prisiljeni priti spet. Blizu izvira ps izkopljite jamo in jo napolnite z žganjem. Spočetka se bodo zmrdovali, toda morali ga bodo piti. Ko bodo pijani, vam bo lahko nadeti jim uzde.*
Ljudje so se nasmejali temu predlogu, vendar so storili, kot jim je ta čudni človek svetoval in posrečilo jim je ukrotiti konje.
In te danes konji ubogaj človeka, vzljubili so ga mu postali zvesti, žganja nikdar več ne pokusijo, ker jih j* prignalo v sužnost človeku.
Kako so ljudje ujeli konje
(Sirska narodna pripovedka) Ljudje so že v starih časih poznali neke čudne šivali, ki so bile hitre ko veter in so imele repe in grive. Imenovali so jih konje, kar
ARH O N
Novo
preciznas^ carska uro
o Nemirika iz berilija
Pero NiveroX
17 rubinov
Zaičitena proH udarcem -timagneličn*
Jeklen okrov. Izredna prodajna
cena 5.500 'i
Izključno
zastopništvo!
Zalogo ur: longer, Aur«^ Lanco, Motrit, Lemama, Zof*1
Via C. BatM, 14 - Tol. 34$
poZar artemio
TOVORNI PREVOZI
TRSI - Ul. Morefi Telefon tl. 2$
v vse tudi v inozemsM
 J
MOTOM 48 CC*
DELFINO 160 CCM
in
pa
Nagajivka
Mihec z zlito slamo mlati. Jakec s cepcem zvezde klati: Spelca ni za drugo rabo,
kul da v. mlaki pase žabo. Osel s kmetom cesto orje; krota spila je vse morje. Kaj pa zdaj se bo zgodilo? Sonce bo z neba skočilo, k cicibanom bo priteklo m po noskih vse opeklo Potlej se bo zasmejalo in tja v Afriko zbežalo.
L, Beltram
vadnica* in «Sodba kralja Mi-de v tekmi med Apolonom in Mars'i)o». Njemu na čast je bila izdana znamka leta 1951.
GEORG F. VVALUMl1 ELLER se je rodil leta 1793 na Dunaju, umrl prav tam leta 1865. Študiral je na Dunaju. Čuti vpliv Nizozemcev, a vendar je ohranjena njegova uri-ginalnost. Bil je tudi naturalist in slikal mnogo pokrajin, zlasti iz okolice Solnograda in Dunaja. Prišel je v ostro nasprotje s tedanjimi romantiki? ki so tedaj gospodovali. Njegova dela so ohranjena na Dunaju v Berlinu, Muenchenu in Hamburgu. Njemu na čast je izšla znamka v seriji »slikarjev* leta 1932.
RUDOLF VON ALT se je rodil na Dunaju leta 1812, u-mrl prav tam 1905- 2e njegov oče ie bil slikar m otrok se je »nalezel* očetovega nagnje-n}a. Študiral je na akademiji na Dunaju in čeprav je pozneje mnogo potoval, zlasti Po Ita-liji, Rusiji in Nemčiji, kjer ie tudi slikal, je slikal največ na Dunaju vre mogoče objekte. Slikal je tako z vodnimi barvami kot z oljnatimi. Tudi njega so proslavili leta z pno znamko.
Tudi FRIEDRICH VON A-MERLING je bil Dunajčan; rodil se je leta 1803 in umrl 1887. Študiral je na Dunaju, nato pa se je izpopolnjeval v Pragi Londonu in Parizu. Po povratku na Dunaj je kmalu prišel v stik z aristokratskimi krogi in je postal pravi »modni* portretist dunajske aristokracije. Živel pa je mnogo tudi v Italiji Ohranjenih je več kot tisoč' njegovih portretov. Znamka z njegovim portretom je izšla leta 1947-HANS MAKART pa se je rodil v Salzburgu leta 1840. u-mrl na Dunaju 1884. Študiral je na Dunaju in v Muenchenu, pozneje pa je postal profesor na umetnostni akademiji na Dunaju- Ni bil »likar v sta-rem pomenu besede. Poleg številnih portretov m slik, povzetih po zgodovinskih dogod-kih. je namreč sodeloval pn gledališču in pri modnih revijah Pripravil je tudi častni sprevod mesta Dunaja leta 1879 ob priliki srebrne poroke cesarja Franca Jožefa. Njemu na čast sta bili izdani dve znamki, ena leta 1932, druga pa leta 1948.
GUSTAV KLIMT se je rodil na Dunaju leta 1862. umrl pa 1918. Najprej je delal dekoracije na mnogih javnih in privatnih zgradbah. Pozneje, ko je Študiral bizantinsko in kitajsko umetnost, je prekinil-s svojim prejšnjim delovanjem in v težnjami ostalih slikarjev ter pričel hoditi svoja pota. kar je razvidno po dekoracijah na dunajski univerzi. Osovražen po starejših, je vendarle vplival na mlade generacije. Znamka njemu na čast je izšla leta 1932.
ALBIN EGGER-LIENZ se Je rodil na Tirolskem leta 1868, umrl v Bocnu leta 1926. Študiral je v Muenchenu, delal na Dunaju in v Weimarju, pred vojno pa se je stalno naselil na Tirolskem. V začetku je slikal zgodovinske dogodke. pozneje pa samo kmečko življenje. Bil je pravi ljudrki slikar. Njemu na čast je bila izdana znamka leta 1932
Tudi MORITZ MICHAEL DAFFINGER je bil Dunajčan; rodil se je leta 1790, umrl pa 1849. Ker je bil oče slikar porcelanastih posod, je vstopil v ((Delavnico porcelana na Dunaju*. Delal je miniature na tobačnicah, krožnikih, porcelanu; uporabljal je mitološke motive. Pozneje je postal ljubljenec dvora in je napravil mnogo portretov. Zaradi smrti hčere se je umaknil na deželo. kjer ie naslikal 415 slik raznih rastlin. Filatelistično je bil počaščen leta 1950.
V'A* ;V' ' -- A« *
Čudoviti i' torček. kij pelje potL Prodaja n* roke do II f, setev. Pril'5 ne in nadoit>L m deli za J motorje, p popravila
Zastopstvo _
Moschion & fi Trsi Ul. ValdirivM in Ul. XXX otloW
tsL
5
Postaja za usluge v Nabrežini: FRANC SJBŽUA *'	ZNIŽANE	CENE
I
AVTOGARAŽA ..Roiano"
TRST-ROJAN — UL. MORERl ST. 7 — TEL. 3V«®* privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja filobusa »t. W Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto t udi ponoči —
Prevoz potnikov z osebnimi avtom0, bili na vse kraje, tudi v inozems^®
MOTO GUZZI
IK ItSkl. ZA TURIŠKEM IN NPOKT TO VOK NIKI -18 IITOTOV, PKEVHNI.JlV*
V 1U, I \ J A t I D E L L O R T O oo oo oo oo 1* K I BO K - NI A DO M E NT N I DEL* (
DELAVRICA ZA POPRAVILA fflOTORJi'
AVTO M OTO D I EN EL . BAT MONDIAL
TVRDKACREMASCOLI
Ul. FaDlo Severo IS - Telelon 3S**0
Ribarič Ivan
IM FORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORlV
TRST — ULICA F. CR1SP1 14 — TEL. »3-50* ULICA UELLE MIL1ZIE 1» — TEL. 96-5*®
TRST, UL C BATTIST1 23-1-Tel. 44-208 Telegr. IMPEXPOR1-TR1EST®
UVAŽAi
P takovrilni let, drva ta kurjavo, gradbeni material
izvaza*
lekttil,kolenidi’
no blaga in tC*" novrtina tiroj*
SPECIALIZIRANO PODJETJ® ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ^
Maši kraji in ljudje
Naša mladina
in njen odnos do grude
vjt šole? Odgovor more dati
vsaka naša vas.
Takšna bo ostala šola vse dotlej, dokler bo v službi že zastarelih načel, ki jih čas prerašča. Mi ve moremo odločati o izobrazbenem sistemu, o učnih načrtih itd, Kaše torej, da ne moremo od te strani zlepa pričakovati vzgoje, ki bi sistematično in smotrno vzgajala v mladini ljubezen do zemlje in jo pripravljala za umno kmetovanje.
Po izpolnjeni šolski obveznosti odide mladina na pot v ta ali oni poklic, kjer trči na tretji iinitelj, ki ji omrtviči poslednjo, mogoče. še čvrsto klico moralne povezanosti s svojo zemljo: mladina jo odslej dalje le gleda, a je ne vidi, o njej mogoče posluša, a tega ne sliši ,še manj pa občuti u-trip svoje grude.
Toda slobe razmere in življenjska izkustva imajo svojo besedo in mladino upogibajo ter jo prisilijo, da je, ceprau prisilno, bolj ali manj navezana na svojo zemljo. Tukaj pa moramo opozoriti na to-le dejstvo: Naši kmetijski obrati so pretežno majhni, to je taksni, da nosijo naziv krnečko-delavski, če ne celo delavsko-kmečki; njih zemlja je razkosana in pretežno malo rodovitna.
Vendar ni to dejstvo takšna ovira za pritegnitev h grudi, ki bi se ne mogla vsaj delno premostiti, ker velja tudi tukaj načelo, da potuje ljubezen skozi želodec. Tukaj bi torej bilo osišče prevzgoja s funkcijo razuma ali praktično:	usposabljanje za
umno preusmeritev kmetovanju in umno izkoriščanje zemlje. A kako to doseči, ko pa smo tujci na svoji zemlji in nimamo organizma, ki bi dosledno skrbel za kmečko prosveto in napredek na vasi?! Skromne so zahteve naše vasi nasproti oblasti po slovenskih kmetijskih predavanjih, po večernih kmetijskih tečajih ut kmetijski šoli, a vse čakajo med zaprašenimi akti kot pozabljena naša pronica.
Da, potrebno bi bilo naše kmetovanje preusmeriti in ga prilagoditi novim razmeram. To m lahka stvar, ker zahteva materialna sredstva in takšne delovne sile kot jih danes žal ni. Res so pri nas precej ugodni pogoji za nekatere kmetijske veje (vrtnarstvo, perutninarstvu i. dr.), a te zahtevajo intenzivno gospodarjenje, to pa umne roke ali strokovno izobrazbo. Tako srno dospeli spet tja, kjer smo bili: k državnemu organizmu, gl naj bi skrbel za gospodarski dvig naše vasi; dospeli smo v — začaran krog.
V tem začaranem krogu se bomo vrteli vse dotlej, dokler borno smatrani na »nojem domu za nezaželene goste in bomo zaradi tega prepuščeni samim sebi, svoji volji in razumevanju za vaško skupnost. Tudi to in prav to je globoko pomembno poglavje, ki visi nad nami kot nerešeno vprašanje. Tudi o njem bomo govorili,
J. FURLAN
Nad plodno la »krha« obdelano dolino, kjer se vrstijo vl-noiradi, njive, oljke in tad-no drevje; pod grebenom, na katerem se kot budal tavaj dviia Socerbski »rad, stoti prijazna vas Dolina, srediita naše najvetje podeželske občine.
Vas šteje približno tsee prebivalcev In ima okoli IM bitnih številk.
Z naslednjimi mislimi bom skušal povedati svoje skromno mnenje o vprašanju pritegnitve mladine na svojo grudo. Zavedam se, da sem t> članku «Zakaj mladina zapušča zemljo»	(3. t. m.) z
obljubo, da bom prihodnjič spregovoril o možnostih za Pritegnitev mladine na svojo grudo, preveč obljubil, ker je ta naloga zamotana eadevščina. Hkrati sem prepričan, da je treba prav zasadi tega osvetliti to vprašanje od več strani. — Članek sStanje našega kme tij-*tt)a...» uPrimorski' dnevnik» °d J9. 6. t. 1. je enostavno tn preprosto nanizal nekaj možnosti in namignil na ne-tzkoriščane vire v našem kmetijstvu. Ne moremo trditi, da bi te možnosti ne obstajale. A nas mora zanimati vprašanje ki se pri tem poglavju kar samo vsiljuje in glasi; Zakaj se mladina za te možnosti ne zmeni?
Na to je že posredno odgovoril moj gornji članek, ^o pa za to še drugi razlo-gt, ki se jih bomo v naslednjem dotaknili:
Mladina je bila in bo produkt okolja, v katerem se fazvija. Iz njegu si gradi tvojo lastno podobo, posne-711 a kar vidi in sliši in si tako usvaja življenjsko sliko, Kakšna je danes vaška sr<’dina, kakšni njeni ideali ,n Vzori mlade rasti? Za čem
ta teži? Življenje naše vasi res ni zavidanja vredno in ostra borba za obstoj že sama po sebi piše od-hodnice največjemu številu naših paških pragov. To podpira še hišna vzgoja, ki ne pospešuje v otroku prirojene ljubezni do narave, ampak jo pretežno hromi. Se v večji meri pa mu krha naghenje, veselje, smisel in ljubezen za sodelovanje z naravo — za kmečka opravila. Večne pretirane tožbe, negodovanje in kritike o težavah kmečkega življenja kot jih ni v nobenem drugem stanu in poklicu, kopičijo v otroški duši odvratne pojme in predstave, ki imajo resne posledice.
Domači vzgoji sledi šolska Vzgoja. Ta bi mogla vsaj delno nadomestiti oziroma obnoviti, kar je kmečki dom zamudil ali porušil, V ta namen pu bi moralo biti njeno udejstvovanje dvostransko: šolsko in izvenšolsko. Prvo naj bi bilo v skladu z interesi naše vasi, drugo naj bi kot ustrezno dopolnilo poseglo v dom in mu prikazovalo zgrešeno in porazno vlogo njegove vzgoje. To bi v primeru s sedanjo suho in neživljenjsko šolsko vzgojo pomenilo kvalitetno šolo, kot jo tudi nujno terja sedanja stopnja zgodovinskega razvoja. A kaj ima naša mladina — recimo rajše naš kmečki dom s svojo grudo od donaš-
V Dolini Je bil 27. oktobra leta 1178 tabor, na katerega je prišlo veliko itevilo ljudi s Krasa in Istre. Za takratne razmere Je bil tabor velikega pomena za narodni preporod teh krajev. Sredi vasi. so dolinski rodoljubi in društvo •Edinosti postavili ob tem dogodku spomenik. Zraven pa stoji zdaj spomenik padlim v NOR. simbol Junaštva In krvave borbe' našega naroda.
UMETNO KISLO MLEKO ZA
HRANJENJE PRAŠIČKOV
Neka kemična tovarna v Angliji je izdelala umetno kislo mleko za hranjenje prašičkov, ki bo omogočilo povečanje proizvodnje slanine v Veliki Britaniji. Novo odkritje pomeni največji doslej doseženi napredek pri reji prašičkov.
Umeino kislo mleko so preizkusili. ko svinja na kmetiji v bi ižini kemične tovarne ni hotela dojiti svojih desetih mladičev in je dva celo ubila tri pa zelo pohabila. Krajevni veterinar, ki je sodeloval s kemiki tovarne pri odkritju nove umetne hrane za prašičke, je predlagal, naj bi ostalih pet prašičkov hranili s sintetičnim kislim mlekom. Poskus je popolnoma uspel.
Ce bo sintetična hrana prišla v splosno uporabo, bodo prašičke odslej lahko hranili večinoma umetno. To bo velikega pomena, ker jih ne bo več toliko poginilo kot doslej. bodisi ker bi se zadušili ali zaradi drugih poškodb ali pa če jih svinja ne bi hotela dojiti; svinie pa bodo letno povrgle trikrat in ne več samo dvakrat kot doslej; zelo pa se bo tudi zmanjšala nevarnost bolezni.
Malo ped vasjo, med Doliae
in Boljuncem to sezidali lepo novo itavbo. kjer bo sedež županstva. Zgradba bo v kratkem dokončana in bo stala skupno 41 milijonov lir.
Zanimive terase v bližini Bazovice
Pred zidanjem ezulskega naselja
Mislimo, da nam uredništvo ne bo zamerilo, Če se tudi danes oglasimo, ker imamo te-!e vesti, ki >,mo jih dolžni javno zabeležiti: Najbolj zanima nas, naso bližnjo in tudi vso ostalo slovensko kot tudi demokratično javnost, kaj je resnice na govoricah, da bodo kmalu začeli pri nas zidati že napovedano ezulsko naselje. Slišimo, da j« prevzela ta dela nedta italijanska gsadbena tvrdki. Očprav ne .obsMTiirto na Vvbki^ešti —1 ker vime. da so v nakanah tudi določene i-i gre — vendar smo zelo zur skrbljeni, ker smo še v trebuhu časa, ki se skuša trmasto držati rimskega načela svobodnih rok. Imamo pravico zvedeti, kaj se okrog nas ku-
AVTOPREVOZNiSKO PODJETJE FRANC LIPOVEC
Vsakovrstni prevozi
z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat (480 za birmo, obhajilo, poroko, krst itd.
GARAŽA:
Ul. timeut 4, tel. 99-29« STANOVANJE:
Ul. F.Severo t, tel 33-113
Kdaj bomo dobili novo šolsko poslopje
Šolski pouk se je zaključil. Naši otroci so imeli evojo zaključno stilsko prireditev v Medji vasi skupno s tamkajšnjo solo. Ni šlo in ne more iti drugače, ker kdor,, nima lastnega krova, mora vedriti pri sosedu. Naši otroci ga nimajo in kaže, da ga ne bodo še i-rneli, Ne vemo, kolikšno je razumevanje in kolikšna dobra volja nase (devinško-nabražha• ske) občine za vprašanie nove šole. pač pa vemo, da sume obljube ne morejo zgraditi šolske stavbe. In vemo tudi, da ni to odlaganje le naše ponižanje, ampak da je tudi v našo nacionalno škodo. Sicer nam je znano, da goji jol-ka oblast večje simpatije nasproti novi rasti naših sosedov ob Timavu. ki so deležni raz-uh ugodnosti kot si jih mi ne mo remo in niti nočemo želeti. Nočemo jih. ker so te njihove prednosti izraz določenih na Črtov, ki pomenijo vse prej kot pa spoštovanje naših pravic — enakopravnost, mirno sožitje in še kaj — kar bi morale naša uprava, njene ustanove in razne organizacije, če že ne iz človečanskih nagibov, pa vsaj ‘iz sprejetih obvez u-poštevati.
Pa kaj bi jih na to opozar-
V' vit! tržaški okolici Je v Boljuocu Id Dolini največ peric in so se te najbolj obdržale. Trdo Je to delo; pa kaj pomaga. če Je treba poiskati z»--sltrfka. da se laž« preživlja družna. V Dolini Je približno J#h peric, ki perejo Tržačanom perilo. Zdaj Jim Je nekoliko laže,, .ker imajo nore pralnice.
Druga, a razveseljiva ve‘t: Sicer se samo šušlja, a vendar zna biti res, da namerava r.a-ša mladina in ona iz Vižoveli, Cerovelj in baje tudi iz Mav-hinj obnoviti pevski zbor, ki je-že obstajal. Vsi ji bomo izredno hvaležni, če se bo to uresničilo. Zakaj bi se tako dobra grla ne uveljavila in s svojim javnim nastopom dokazala. da mladina ljubi svojo slovensko pesem, s katero sc ob vsaki priložnosti rada oglaša?! Tudi ob poslovitvi treh (ne štirih, kot smo že poročali) delavcev, ki so se te
Elektro-lnštalacijsko podjetje — Sprejema vsa naročila in popravila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322. Ul. Boccaccio 19.
SE PRIPOROČAMO!
Doiiaa deblva lepše llee. V spodnjem delu Je nekaj sevih stavb, ceste popravljajo, pa tudi nov zvonik Imajo.
_____EPOHALNO	ODKRITJE	V VETERINARSTVU
CEPIVO PROTI SVINJSKI KUGI
so začeli pridobivati od kuncev
Za zatiranje svinjske kuge so začeli pridelovati cepivo, ,ki ga pridobivajo od domačih kuncev. Do sedaj so uporabljali za izdelavo cepiva izključno le prašiče. Tak način pridobivanja cepiva je bil seveda drag, saj so morali žrtvovati letno na deset tisoče prašičev. Razen tega so v stalno okuženih področjih morali za zaščitno cepljenje uporabljati okuženo kri, oziroma neoslabljen virus umetno okuženih prašičev. Zaradi tega se je kljub vsej pazljivosti, svinjska kuga prenašala z neoslabljenim virusom oziroma so se u-stvarjala nova žarišča bolezni.
Vse te nevarnosti in nevšečnosti so sedaj z novim odkritjem v pridobivanju cepiva od kuncev prebredene, obenem pa se je tudi proizvodnja cepiva zelo pocenila.
pa najbolj pomembno, da o-
stanejo tako cepljeni prašiči odporni (imuni) proti kugi že v 3—4 dneh. Ta odpornost je zelo trdna, saj so z množičnimi poskusi dognali, da traja imuniteta najmanj eno leto in tudi dalj. Razen tega cepljeni prašiči ne raznašajo bolezni in tudi sicer ni cepivo nevarno, ce se pri cepljenju slučajno raztrese ali kakšna kapljica pade na tla. S tem cepivom se ne ustvarjajo nova žarišča kuge.
Do sedaj so cepili prašiče proti kugi v stalno okuženih področjih po tako imenovani simultani metodi, se pravi s serumom in z živim, neoslabljenim virusom. V krajih, kjer bolezen ni stalna, so pa zadnja leta uporabljali tako imenovano kristal-violet va-kceino brez istočasnega vbrizgavanja seruma. Ta vakcina vsebuje usmrčene kužilo svinjske kuge in se z njim bolezen ne more prenašati. Že to je bil velik napredek pri zatiranju kuge, vendar ta vakcina ni ustvarjala zanelji-ve imunitete in ni bila primerna za tista področja, kjer je kuga slalna. Razen tega postanejo prašiči proti tej vakcini odporni šele čez 15 do 21 dni. Tudi proizvodnja vakcine je draga, ker so za to potrebni mladi prašiči. Končno so doze novega cepi-
Potokl so vedno delali škodo na njivah pod vasjo. 2dal urejujejo obenem pa llrljh re-sto, kt pelje iz doline v ras.
Motiv Iz vasi. V Dolini se zlivajo Istrske in kraske značilnosti v enoto, da ne vet. če si v Istri ali na Krasu! Zemlja Je kot v Istri, zgoraj Je Kras. povsod pa veje duh Iz mesta.
KAKŠNE SO PREDNOSTI NOVEGA CEPIVA
Ce okužimo kunca s krvjo za kugo zbolega prašiča in potem presejamo kužilo od kunca na kunca, se kužilo — virus v kuncih končno tako spremeni, da ni več nevarno za prašiče. Zdravi prašiči, ki jim potem vbrizgamo kri o-kuženega kunca ne zbolijo za svinjsko kugo. Pri tem je
Foto A. Bubnič
UH
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
V TOREK SEJA MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA
Razpravljali bodo o napeljavi
vodovoda na Oslavje in k Št. Mavru
Po načrtu naj bi bil vodni zbiralnik na kvoti 188 na Oslavju - Gradbeni stroški naj bi znašali 16 milijonov lir
Mestni občinski svet bo imel 12. t. m. sejo, na kate-r. bodo razpravljali o napeljavi vodovoda na Oslavje in k Št. Mavru.
Vse kaže, da bo gradnjo vodovoda olajšal zakon štev. 213 z dne 13. februarja 1934. ki s členoma 43 in 44 enotnega besedila dovoljuje gradnjo kmečkih vodovodov s 75-odstotnim državnim pri-apevkom.
Po načrtu naj bi na kvoti 188 na Oslavju zgradili vodni zbiralnik, v katerega bi se ptekala voda po vodovodni cevi iz Pevme; v Pevmi bi namestili pripravo, ki bi potiskala vodo v zbiralnik. Iz tega zbiralnika bi speljali vodovodno mrežo po Oslavju. Na kvoti 106 bi se odcepila cev proti št. Mavru. Računajo, da bi celotni gradbeni stroški znašali 16 milijonov lir.
Kdor je zasledoval težnje
oslavskega in šentmavrskega prebivalstva, da bi imelo na razpolago dovolj zdrave pitne vode, katere je v sušnih mesecih primanjkovalo in so jo morali hoditi iskat k pipi v Pevmo, ta bo lahko razumel zadovoljstvo prebivalstva, ko bo zvedelo za to razveseljivo vest.
Lani je neko furlansko gradbeno podjetje zvrtelo na Oslavju več desetin metrov globoko luknjo, da bi ugotovili možnost talne vode za preskrbo Oslavja, vendar te raziskovanje ni obneslo. ,
Vest o napeljavi vodovoda zailuži vso našo pozornost, kajti gre namreč šele za predlog, ki ga mora najprej odobriti občinski svet. In ko bo predlog že odobren, bo treba stalno pritiskati na županstvo, da bo z deli čim-prej pričelo, ker se pri nas prepogosto zavlačujejo nujno potrebne stvari, ki se tičejo
okoliškega prebivalstva. Za primer naj samo navedemo Standrež, kjer se vedno ni so pričeli z napeljavo vodovoda, čeprav so o predlogu razpravljali že pred tremi leti!
Obvestilo
Doberdobski občani zahtevajo ustanovitev otroškega vrtca
Pripravni prostori so že na razpolago na županstvu
Odkar so se orožniki izselili iz občinske hiše, ima do-berdobsko županstvo na razpolago pripravne prostore za otroški vrtec. Doberdobska in Števerjanska občina še nimata otroškega vrtca, vendar bi ga nujno potrebovali.
Vprašanje bi lahko na zadovoljiv način rešila občinska uprava. Po našem mnenju bi morale za otroške vrtce skrbeti županstva, ne pa ustanova ONAIR, ki ima na področju Julijske krajine in v Zgornjem Poadižju od fašizma sem točno določene funkcije. Nepravilno je, da občinske uprave ne morejo s svojimi sredstvi graditi o-troških vrtcev, ker temu v primeru deficitnih obračunov nasprotuje veto prefekture. Po drugi strani pa se dogaja, da ima ustanova ONAIR nau-sahljive vire, s katerimi se plačuje gradnja in vzdrževanje otroških vrtcev po slovenskih krajih. Ker je splošno znano, da v prvem in drugem primeru stroške za gradnjo in vzdrževanje otroških vrtcev vedno plačuje država, ne moremo razumeti, zakaj sploh še obstaja ONAIR in zakaj vseh otroških vrtcev ne dajo pod občinsko upravo, fonde ONAIR pa sorazmerno razdelijo tistim občinskim u-pravam, ki bi prevzele tudi otroške vrtce ONAIR.
Smrtna nezgoda motociklista iz Sovodenj
Včeraj popoldne ob 17 se je z motociklom smrtno ponesrečil 19-letni gostilničarjev vin Ezio Vogrič iz Sovodenj v Beneški Sloveniji. Z vozilom se je pri Petejahu nad Et. Petrom Slovenov s precejšnjo naglico zaletel v obcestni kamen. Na pomoč so poklicali rešilni avto Rdečega križa, ki ga je odpeljal v čedadsko bolnišnico, kjer je zaradi notranjih poškodb izdihnil.
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini je bilo od
3 do 9. t. m. 15 rojstev. 7 primerov smrti, 20 oklicev in
4 poroke.
ROJSTVA:	Paola	Brumat,
Maura Tommasi, Giovanna Cardinale, Paolo Bernardis, Maria Paschero, Giuseppe Gorjan (rojen mrtev), Cinzia Crali, Giorgio Trevisani, Carla Pellos, Fides Medeot. Pa-trizia Feresin. Enzn Makus, Dnrio Marangetto, Paolo Sta-cul, Noriš Bettoli.
SMRTI; 88-letna gospodinja Maria Davanzo, por Potronio. 83-letni kmetovalec Valentino Covacig. 77-letni kmetovalec Luigi Bisiani, 77-letni kipar grof Leopoldo Strassol-do. 61-letna gospodinja Lui-gia Zuttion. por. Fracas, 51-letni miner Antonio Galas-so, 81-Ietni upokojenec Angelo Spolvera.
OKLICI:	novinar	Cesare
Vivaldi in uradnica Mariella. Bauzano, Orlando Zavndlau in Luigia Lavrenčič, elektrotehnik Carlo Giunetti in gospodinja Violetta Godeas, Romeo Quai in Luigia Magistri, geometer Aldo Mignatti in gospodinja Cecilia Calča-ra. Luigi Pulignano in Steria Di Feo, učitelj Radames Bal-dasiari in učiteljica Silvia Godigna, agent javne varnosti Cornelio Brunello in gospodinja Olinta Gillari, a-gent javne varnosti Domeni-co Pizzo in učiteljica Dora Faresi, delavec Gualtiero Simeoni in tkalka Norma Bat-tistuta, geometer Guido Piz-zul in gospodinja Ana Maria Guarnieri. gradbeni delavec Felice Schich in gospodinja Frida Skajner, tkalski delavec Ottorino Culot in gospodinja Almira Brajnik. Giuseppe Clemente in gospodinja Antonija Lipič, radio-tehnik Sergio Bulfon in gospodinja Nives' Marangon, podnarednilc javne varnosti Rino Calludrini in učiteljica Ida Feresin, mizar Egidio Medeot Elvira Glessi, podna-redniki orožnikov Sante Tra-vaini in gospodinja Bianca Meretto, policijski stražnik Lino Martinuz in delavca Maria Venica, trgovec Quirico Landolfi in gospodinja Lucia Gregorutti.
POROKE: uradnik Lodovico Rosellini in lekarnarka Emma Beccocci, tesar Virgilio Pez-zctta in gospodinja Brunetta Capotorto, mehanik Dante Rosa in gospodinja Eleonora Bregant, trgovec Nereo Visin-tin in gospodinja Carla Masau.
Odbor Dijaške Matice obvešča vse, ki želijo biti sprejet) v Dijaški dom v Gorici. Sve-togorska ulica št. 42, kot notranji ali zunanji gojenci v sob skem letu 1955-56, da inorajp vložiti prošnjo na posebni tiskovini, ki Jo dobijo na sedežu ZSPD v Gorici, lil. Asco-li 1-1. najkasneje do 31. avgusta t. I.
Vsa nadaljnja pojasnila prejmejo istotam.
TRETJA ETAPA TOUR DE FRANCE: ROUBAIX-NAMUR
L BOBET ZMAGOVALEC V BELGIJI
Wagtmans ohranil prvenstvo v "
Tudi v III. etapi Je nevajene dirkače mučil «pavš» V splošni klasifikaciji precejšnje spremembe
Izlet SPD
SPD v Gorici priredi 16. in 1«. julija izlet na Plauru* (1952 m)). Odhod z vlakom z goriškega kolodvora ob 15.50. Izstopi se na železniška postaji Carnia. Vpisovanje pri urarju Darku Šuligoju.
S Plaurisa je krasen razgled na Julijske in Karnijske Alpe ter na furlansko nižino do morja. Ljubitelje planin vabimo, da se izleta udeležijo.
Lep uspeh prot. Rožiča
Profesor goriškega klasičnega liceja s slovenskim učnim jezikom Mihael Rožič je uspešno opravil natečaj in izpit za mesto ravnatelja ered-njih šol. Natečaj je bil v Rimu, udeležilo pa se ga je 322 kandidatov. Razpisanih je bilo 130 mest. Prof. Rožič je dosegel lep uspeh s 137 mestom.
Prof. Rožiču, priznanemu strokovnjaku za latinščino in grščino, k njegovemu izrednemu uspehu iz srca čestitamo.
V Števerjanu so odprli pretekli leden poštni urad
Prejšnji teden so tudi v Števerjanu odprli poštni urad; Povojna leta so si Steverjan-ci prizadevali, da bi se ta tudi v njihovi občini, vendar dolgo časa poštno ravnateljstvo ni hotelo o tem nič slišati. Za vse poštne potrebe so morali hoditi v Pevmo n. pr. po denarna nakazila, penzije itd. Delno je bila zahteva prebivalstva z odprtjem poštnega urada uresničena, delno pa se ni izpolnila. ker uslužbena moč ne pozna jezika domačinov.
Doberdobci Steverjancem prav gotovo zavidajo, ker je pri njih poštna služba še slabše urejena kot je bila svoj čas v Števerjanu pa še nimajo svojega urada. V Ste-verjan »o vsak dan pošiljali pošto, v Doberdob pa samo trikrat tedensko. Zato Doberdobci pričakujejo, da se bo tudi njihova želja kmalu u-resničila.
CORSO. 15.00: »Plamen in meso«, L. Turner, Pier Angeli in C. Thompson,
VERDI. 15.00: »Hrabri«, W.
Pidgeon in V. Johnson. CENTRALE. 15.00: »Čudoviti pevec«, L. Tajoli. V1TTORIA. 15.00: «Malaga» M.
0'Hara in McMonald. MODERNO. 15.00: »Burmanski tigri«, D. Morgan.
NAMUR, 9. — Ob 11. uri je startalo 127 dirkačev, torej trijp so že odpadli- Ta etapa je postala takoj živahna zaradi bega L. Bobeta in Has-senforder.is. Pozneje so je nekateri dirkači dosegli prva dva, tako da je na čelu vozila skupina, v kateri sta bila brata Bobet, Wag-man", A-strua. Monti, Fornara in še nekateri. Za to skupino dvanajstih so se ostali razcepili v več skupin, katerih največja je bila v Monsu (133 km) ze 18’ za prvimi.
Prvi se vedno bolj oddaljujejo, medtem ko med zaostalimi marsikdo ne vzdrži na trdi cesti. Dirkači si že zelo želijo, da bi se rešili strašnega »pa veja«.
Po Cl]a^leroj (170 km) zaostanejo se nekateri, medtem ko prvi hrte proti Namuru. Od skuphice se odtrgajo Louisoh Bobet, Van Genpchien. Monti in VVngimans. ki v končnem skupinice se odtrgajo Louison redu na cilj.
Splošna klasifikacija je v primeri s včerajšnjo skoraj popolnoma spremeniena, le Wagt-manš se je obdržal na prvem mestu.
Odstopili so: Le Ber (Zahod), Bouvet (Zahod), Morn (Meš.), Brasley (Meš.), Bed-w.ell (VB), Wood (VB).
Splošna klasifikacija po III. etapi:
1. VVagtmans 15.2795”;	2.
Rolland presledek 2’#9”; 3. Robič 3’42"; 4. Bobet L. 4’11”; 5. Astma 4’32”; *. Van Genech-ten 5’04”; 7. Impanis S’I9”; I. Monti S’24”; J. Mallejac S’26”; 10. J. Bobet 5’28"; 24. Barozzi 16’39"; 41. Fantini 17'57”; 55. Giudici 23’42”; 72. Coletto 34’ 23"; 73. Benedetti 38'54”; 99. Pezzi 46’34";	183.	Bertoglio
47’47".
Klasifikacija moštev po III. etapi: 1. Belgija 44.31 07”; 2. Francija 44.32’57"; 3. Italija 46 3810”; 4. Zahod 46.43'55”; 5. Holandska 44.50’56"; 6. Severovzhod - center; 7. Švica; 8. Španija; 9. Mešano; 10. Jugovzhod; 11. Jugozahod; 12. Anglija 47.15'38"; 13. Ile de France 47.49 19”.
Vodstvo Rome je danes objavilo, da je končno sklenjen prehod brazilskega igralca Di-na Da Coste, zveze moštva Bo-tafogo.
VATERPOLO
Camogli - Triestina 7:0 (3:0)
KOŠARKARSKI REPREZENTANT O KOŠARKI
Kako je bilo v Budimpešti
Najboljši je bil Čeh Skerik, nato Madžara Groeminger in Sziros, šesti pa je bil Riminucci
V ljubljanskem športnem listu »Polet« objavlja Boris Kristančič, član jugoslovanske košarkarske reprezentance, ki je sodeloval na tekmovanju za evropsko prvenstvo v Budimpešti, svoje vtise s tega tekmovanja. Med drugim piše:
Danes bi omenil tri najbolj odločilne točke sodobne košarke in nekaj številk, ki bi to ilustrirale.
«Ce bi lahko reduciral vse recepte najboljših trenerjev in zmage najmočnejših petork. bi lahko to štori) samo s takšno definicijo: sodobna košarka je igra, kjer odločajo le obramba, skok in strel. Vse tri elemente mora dovršeno obvladati celotna ekipa, ne pa samo posamezniki. Mnogi igralci če-sto pozabljajo, da je košarka kolektivna igra.
Vrstni red na cilju III. etape (Roubaiv - Nam
1. Louis Bobet (Fr 2 Van Genechten (Belg.), 3. Monti (It.), 4. VVagtmans (Hol.) vsi v istem času; S. Impanis (Belg.) 6.37’54”; 6. Robič (Zahod) i. č.; 7. Mallejac (F.) i. č. 8. Jean Bobet (Fr.) 6.37’56”; 9. Rolland (Fr.) 6.38'; 10. Ficot (Zahod) 6.3816'*; 11. Brapkart (Belg.) 6.38'23"; 12. Hassenfor-der (NEC) 6.38'36”; 13. Astrua (It.) 6.39'; 14. Fornara (It.) 6 41'27'; 27. Barozzi 6.4914”; 55. Fantini 6.50'12”;	68. Giudici
6.54’t2”; 77. Coletto 7.19’51” 78. z isto oceno tudi Benedetti in Bertoglio 7.H’89”;	87.	z isto
oceno tudi Pezzi 7.15’S1”. . ;
Po maksimalnem času so prišli:	Mueller (Meš.), Mateo
(Sp.), Morales (Sp.), Masip (Sp.), Gelhausen (Meš.).
V. Lobogo Hajduk 6:0 (4:0) TEKMOVANJE ZA SREDNJEEVROPSKI POKAL
BUDIMPEŠTA. 9. — Tukaj
je bila danes v grdem. riezeV' nem vremenu tekma med Voe-roes Lobogom In splitskim Hajdukom za Srednjeevropski poka). Hajduk je nastopil brez »Vojega prvega vratarja Bea-re. ki ie svoje ntoštvrt zapustil tik pred tekmami za Srednjeevropski pokal. Dejstvo, da v golil ni bilo Beare, je'kvarno vplivalo na moralo tudi ostalih Igralcev, ki so nasprotniku popolnoma podlegli. Voeroes Lobogo je zmagal s 6:0 (4:0).
ur 210 km): Hou9ed-W. Sporiklub 5:4 (2;1)
) 6 37’39”’	'
’ niTNAT o —	U,J',.„l,n
DUNAJ, 9.	■ Madžarsko
moštvo Honved je danes premagalo Wiener Sportkluh s 5:4 (2:1) in se taka plasirale za naslednje kolo. Honved bo igral proti končnemu zmagovalcu med Voeroes Lobogom in Hajdukom 18. julija v Budimpešti. Ker je danes Hajduk kalastrhfalno izgubil/ ni mogoče računati, da bi v Splitu rezultat popravil sebi- v korist in tako bo Honved gotovo igral z rojaki iz V. Lobogo.
» « 4
SALZBURG, 9. — Danes je tukaj zasedal odbor za Srednjeevropski pokal. Po žrebu je bil določen program nadaljnjih tekem.
18. julija v Budimpešti: Honved - zmagovalec med Hajdu-
Določen j« »porod nuda Ijiijih tekem
Ornim premagal Lama
kom in V. Lobogom; 22. julija povratna tekma in 27. julija eventualna tretja tekma, če med Hajdukom in V. Lobogom ne bo potrebna tretja tekma, tedaj bo tekma s Honvedom 17. juliia.
17. julija: zmagovalec med UDA in Bologno - zmagovalec med Vojvodino in Slovanom; povratna tekma 21. julija; eventualna tret ja tekma 24. julija v Beogradu; eventualna tretja tekma tped UDA in Bologno bo 12. julija v Pragi: eventualna tretja tekma med Vojvodino in Slovanom bo 12. julija v Brnu.
Prva finalna tekma bo 30. ali 31. julija pod vodstvom italijanskega sodnika, druga finalna tekma pa bo 6. ali 7. avgusta pod vodstvom avstrijskega sodnika.
Zmagovito moštvo bo prejelo 15 zlatih, drugo moštvo pa 15 srebrnih medalj.
Prihodnje zasedanje odbora bo 10. septembra v Beogradu.
BIRMINGHAM. 9. — Jaroslav Drobny si je osvojil naslov prvaka na teniškemu turnirju (zmagal je ze tudi lani) z zmago nad A. Larsenom (ZDA) 7:5. 4:6, 6:4.
* s *
CINCINATI. 9. — Tony Trabert. ki si je pred kratkim osvojil prvenstvo v Wimb!edo-nu. ne da bi izgubil en sam set, je moral kloniti v enem setu v četrtfinalni igri za prvenstvo treh zahodnih držav proti juniorskemu prvaku ZDA. 19-letnemu Jerryju Mos-su. Trabert še je moral bolj potruditi, kot je prej računal. Prvi set je dobil s 7:5, drugega pa je izgubil s 3:6. V tretjem setu je bilo že 3:0 za Mos-ra, tedaj pa se je Trabert zbral in zmagal s 6:3.
PRAGA. 9. — Botafogo - Dinamo Praga 1:0 (0:0). Gol je dosegel Vihicius.
Rim se že pripravlj a za olimpiado 1.1960
Kje je se 1. 1960! In vendar »o se v Rimu že pričeli i vso resnostjo pripravljati za olimpiado 1960, ki bo v »večnem mestu«. Čeprav Je v tem mestu že precej športnih naprav, nameravajo do olimpiade še mnogo ZRraditi Računajo, da bodo stroški znašali 12 milijard. — Na sliki vidimo olimpijski stadion, poleg njega je Marmorni stadion, v ospredju pa so igrišča za tenis, drsanje in košarko. Na desni bo zrasla palača z bazeni.
Najuspešnejše povprečje v streljanju imajo Madžari. Da so dosegli 8 točk so streljali desetkrat. Torej, šestkrat niso zadeli cilja. Tu se odkrije pomen odskoka pod koši. Madža-rem je uspelo poloviti od 6 zgrešenih strelov običajno 4. S ponovnim streljanjem in lovljenjem žoge so dosegli, da se je okoli 60 odst. njihovih napadov končalo z zadetkom.
Moderna košarka je tudi v bistvu agresivna. Prav zato le pomen obrambe toliko večji. Dogaja se, da tudi slabi posamezniki in moštva znajo dosegati koše, le vrhunski tekmovalci pa so izključno sposobni, da v obrambi delujejo enako uspešno in preprečijo zadetke. Ugotovitev, da je obramba v košarki najtežja in najbolj zahtevna stvar, povsem drži. Kako paradoksno je potem dejstvo, da večina naših košar karjev posveča le eno dvajse-tinko svojega treninga temu elementu! Le tako je mogoče razumeti, da je v Jugoslaviji bil strah vseh branilcev Bje-gojevič iz Crvene zvezde znan po svojih gibčnih prodorih. Proti jeklenim obrambam vzhodnih držav pa ne samo da ni bil učinkovit, naše standardno krilo sploh ni moglo priti v položaj, da bi streljalo. Pred podobnim problemom so stali vsi naši igralci. Ko so preigrali prvega, sta pred njim stala dva druga. Kolektivna obramba je razorožila in o-mrtvičila naše moštvo, ki je bilo navajeno na trhlo tn le formalno obrambo v naših tekmovanjih.
Se enkrat je treba podrčrta-ti, da en sam igralec ne more doseči 70 točk. da morajo za žogo skakati vsi trije, ki so v bližini koša in da mora v obrambi stati nasprotnikom z žogo vseh 5 igralcev, pripravljenih, da ob svojem času, v svojem prostoru odločno posredujejo.
Razlika v kvaliteti naše košarke z rusko, češko in madžarsko ni v individualni tehniki ali sistemu igre, temveč samo razlika v obrambi, skoku in strelu. Torej moramo naš trening osredotočiti n* tb. da Izbrusimo doslej zapostavljene elemente.
V 95 odst. vseh tekem v finalu so ekipe uporabljale individualno obrambo. Cona ni prihajala v poštev zaradi predobrega streljanja iz daljave in hitrega podajanja, ki je prehitevalo gibanje obrambe. Na splošno je cona spadala med primitivne rekvizite, ki so jih uporabljale le ekipe od 12. mesta dalje. Kot stalna Vrsta obrambe hitro in zanesljiv*, izumira. Najbolj trdno obrambo so imeli prvi trije. Njihov, glavni princip je bil ta, da je
branilec stal na preži tesno le ob nasprotniku z žogo, medtem ko so se ostali povlekli v sredino, zaprli prazen prostor in onemogočili prodor. V taki obrambi je bilo kombiniranje z žogo povsem izključeno.
Zanimivo je ugotoviti, kateri so bili najboljši igralci turnirja in Kakšne so bile njihove karakteristike, da so se najlaže prilagodili vsem zahtevam današnje igre.
Skerrk (CSR) 31 let, 196 cm visok, igral 112-krat v reprezentanci,
Grominger (M), 26 let, 176 cm, 62 tekem.
Sziros (M), 25 let, 195 cm, 92 tekem,
Folbert (Roma) 24 let, 175 cm. 73 tekem.
Backariov (SZ), 25 let 193 cm,
Riminucci (I), 21 let, 182 err. 32 tekem.
(Nadaljevanje v torek)
Odgovorni »reannk STANISLAV BENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trrt
KIIUI KKKIIKNJ
predvaja danes 10. t. m ob 18. uri barvni film:
ČLOVEK IZ NEVADE
Igralci: Randolph Scott Doroty Malone. George Macready. Dramatičen film.
V ponedeljek 11. t. m. ob 19.30 uri film:
Dve ženi sta preveč
Igralci: Griffith Jones -S. A. Howen.
KINO PROSFK-KONIOVEL
predvaja danes 10 t. m. ob 17. uri barvni film: »OSVAJALCI SIRTE« Igrajo: John Pajne in Maureen 0’Hara
KI IVO V KKIftrr
Danes, 10. t. m. ob 16. url
PREPOVEDAN PLES
Tehnikolor Rhonda Fleming, Mark Stevans.
V sredo, 13. t.m. ob 20. uri
ŽENSKI TRG
Vera Ralston, Scott Bradjr
Tune naCnčinah
predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 15. uri in Jutri 11. t. m. ob 18. uri Metro barvni film:
NEUSTRAŠNI BRATJE
Kino po želji na odprtem ali pa v zaprlem prostoru
»ustrelili mimo«, če sem kot majhen otrok kdaj sam rekel, to ali ono bi rad postal, pa sem pozneje, v šolski dobi, skrival svoje resnične želje pred pogledom kogar koli, in navajal zanje samo bolj ali manj sprejemljive nadomestke ali sub-stitute.
Posebno oče se mi je zdel marsikdaj smešen po tem, kake poklice mi je kdaj pa kdaj pritikal. Ko je mama na primer mesila o praznikih testo za razne dobrute, sem bil jaz cd nekdaj njen malo zaželeni pomočnik. Nisem si delal iz testa samo lastnih majhnih potičk, marveč tudi razne oblike živali, ki jih je potem morala mama peci poleg svojih kuharskih izdelkov.
»Fant ima veselje do kuharstva«, je cb taki priložnosti rekel nekoč oče.
»Kuhar že ne bom«, sem mu odvrnil.
»Zakaj ne?« me je resno poučil oce. In ker je vedel, da so me miakla dolga potovanja, je dodal: «Biti kuhar na ladji za dolge proge je visoko cenjen in dobro plačan poklic «
Pri sebi sem si mislil: če bi že šel na morje, bi bil na ladji rajši kapitan kakor pa kuhar. Rekel pa tega nisem na glas in ker pravi Izrek, da kdor molči, pritrjuje, so nekaj časa domači govorili, da sl želim postati kuhar na ladji.
In takih primerov je bilo še nekaj.
Z Ivanom kajpada nisva govorila o lakem kuharstvu na ladji, pač pa sva sama kuhala povsem drugčne načrte.
Če bi bila kakšna moč na svetu, ki bi otroku razvezala usta, da izpove svoje najintimnejše misli im želje, kaj bi bil rad. ko bo velik, bi bil jaz kot predšolski otrok rekel — ne da bi bil rad, - marveč čisto določno, da bom postal, ko bom dorastel čarovnik. V prvih šolskih letih pa — in o tem sva z Ivanom najrajši govorila, — da bom postal, ko odrastem, lovec na velike zverine. Ivan je imel po svoji naravi bržkone drugačne želje. Toda pod mojim vplivom se je tudi on priključil mojemu načrtu. Zelja, da bi postal prirodoslovec, raziskovalec prirode, je prišla šele v poznejših letih. V tistih prvih šolskih letih je bil v mojih mislih in željah in v mojih pogovorih z Ivanom veliki lov samemu sebi namen. Lov. ki bi bil kajpada združen s kopico nezaslišanih pustolovščin,
(Nadaljevanje siedi)
ličnih svetov, ki sta se, prihajajoč iz velikih daljav, nekje na križpotju srečala, se drug drugemu približala, se drug z drugim zbližala in sla nato za določeno dobo vštric.
Ivan mi ni postal samo prvi resnični prijatelj izven ožjega domačega kroga, marveč še veliko vec: postal je moj prvi zaupnik.
Svoj intimni notranji svet sem bil dotlej skrival pred katerim koli pogledom. Samo rezultate onega najzgodnejšega snovanja sem kot že dovršena doživetja In zaključene zgodbe razkrival v tistih srečnih dneh pred obiskom šole začudenim domačim in svojemu nepozabnemu prvemu »verniku« -•»nonotu«.
S prvo »učenostjo«, ki mi jo je dala šola. se je moj nekoč tako strnjeni svet, «svet pravljic in čarovnije«, sesul, na njegovem mestu pa se je začel po drobcih graditi nov svet, kaj; pada še prav tako otroški, vendar pa že konkretnejši, kajti stik z realnim življenjem v šoli in pri Sokolu Je dal mojim deškim željam In načrtom neko določnejšo, resničnosti bolje odgovarjajočo smer. Tako da bi bil lahko vzkliknil s pesnikom in filozom: gledam zarje, ki še niso žarele.
Ta svet, ki se je v meni sproti gradil, sem začel po drobcih posredovati Ivanu. V neskončnih večernih pogovorih z njim na našem vrtu in na »Zemlji« so se mi sproti rojevali in kovali načrti za daljno bodočnost, načrti, v katerih je imel Ivan svoje določeno mesto.
Pri tem ni ostal Ivan samo poslušalec in zaupnik. Vedel je mnoge stvari, zlasti iz praktičnega življenja, ki jih jaz nisem poznal, in se je s tem znanjem tudi sam aktivno vključil v moje deške načrte. Jasno je, da sem sl Jaz s svojo čezmerno fantazijo, ki je neprestano snovala, nekako nehote uzurpiral vodilno mesto. To je povsem naravno izviralo iz najinega odnosa in Ivan se temu ni nikoli upiral.
Človek ima v svoji notranjosti neki organ, ki deluje, podobno kot «bajanica», tista čarobna paličica, ki z nihanjem naznačuje za to občutljivemu, ki jo drži v rokah, kje pod zemlji se na primer nahaja voda ali kaka določena kovina, še kot predšolskemu otroku so mi starši radi pritikali, pač po mojih zanimanjih, ta ali oni poklic. Toda »bajanlca« v meni mi je točno označevala, kdaj so močno in kdaj močno
Ivan je bil precej pogumnejši, pa tudi neprevidnejši od mene. Bil Je čustveno izredno tenkočuten in tudi občutljiv im zamerljiv, kar Jaz v bistvu nisem bil v kaki posebni meri nikoli. Izredno se je bil name navezal. Takrat, ko sva si bila dobra, dokler ni prišlo pozneje do neke čudne odtujitve, bi bil zame naredil vse. šel bi tudi skozi ogenj.
Velikokrat sem se vedel proti njemu kakor pravi tiran. Potreboval sem ga in Imel sem ga tudi zelo rad Cisto po naturi majših karakterjev pa je prišlo do tega, da mi Je služil. In nic se mi ni zdelo bolj naravno, kakor to, mora tako biti.
7.
Ko sem pisal o Godini Vrdelskem, sem moral z obžalovanjem ugotoviti, da iz njegovega »Zivenja..« ni razvideti, da bi imel kdaj kakega resničnega prijatelja. Od vseh treh njegovih žen se zdi. da Je bil prisrčnejše navezan samo na prvo. Iz vsega, kar nam je bil o sebi izpovedal, meremo sklepati. da ni nikoli doživel tistega globokega in vzvišenega zadoščenja, ki ga daje človeku doživetje pravega prijateljstva. Tako je ostal na starost sam, zagrenjen in odtujen življenju.
Takrat, pri sedmih, osmih letih Je seveda le redkokdaj že pravi čas, da bi mogel človek naleteti na tovariša, čigar prijateljstvo bi si mogel zagotoviti za vse življenje Otrokov karakter je še premalo razvit, premalo v »vojlh sposobnostih to zanimanjih diferenciran, da bi mogle iti te aposobnosti in
ta zanimanja za dolga desetletja vštric in se obenem medsebojno izpopolnjevati Taka otroška, prijateljstva navadno le težko prenesejo siloviti pretres In v drobovje segajočo izpre-membo, ki ju za slehernega človeka pomenita prodor pubertete. V puberteti se navadno dokončno pokaže, v katero smer, h kateremu poklicu in življenjskemu cilju je nekdo namenjen. Dečka, ki sta v prvih letih obiskovala isto ali sorodno šolo se pa pozneje, bodisi v študiju bodisi v poklicu oddvojila, bosta prej ali slej prisiljena, poiskati si novo, lastnim zanimanjem bolje odgovarjajočo družbo. Tako se v tej dobi drobijo deška prijateljstva, lomijo se svečane obveze o večni zvestobi drug drugemu, ker je sila razmer močnejša od sklepov, ki so bili storjeni sicer v najboljši veri. ki jim Je pa manjkala kot osnova življenjska izkušnja, ker pač v tistih otroških letih niso mogli predvideti, kam Jih bo povedel njihov nadaljnji razvoj Ostane za vse življenje večna tožba za izgubljenim prvim prijateljem, za porušenim prvim prijateljstvom in neskončno opojen, grenko sladek spomin na vzvišeno doživetje in poznejšo izgubo te neprecenljive vrednote.
Boris je bil starejši in zrelejši od mene in predvsem mi Je bil sorodnik, torej domač. On me Je bil o marsičem poučil in mi kdaj tudi kaj zaupal. Toda tisti svoj intimni svet, svoje v daljo segajoče otroške načrte in misli na bodoče podvige sem. kakor je to običaj, pred vsemi najbližjimi in najbolj domačimi iz nekakšne sramežljivosti zapiral.
Srečanje z Ivanam pa Je bilo kakor srečanje dveh raz-
Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga)
TEŽKA JK POT DO UCKNOSTI
2S. == Drugo poglavje t V CIRIL-METODOVI $011- UČITELJ ADAMlC - NOVA KATASTROFA
.