Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 96. Izven Ljubljane 8 vin. v LjuDUani, v ponedeljek, 28. aprila 1913. Leto XLL = Velja po pošti: = Za celo leto naprej . . K 2B-— za en meseo „ . ., „ 2'20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24- — za en meseo „ . . „ 2 — V upravi prejemati mesečno „ 1'70 = Sobotni izdaja: = za celo let' ...... T— sa Nemčijo oeloletno . „ 9 — za ostalo inozemstvo „ 12 — Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po IS t za dvakrat .... „ 13 za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popait. hm oznanila, zabviit. osmrtnice Iti: enostolpna petltvrsta po 18 vin. - Poslano: " 1 enostolpna petltvrsta po 30 vin, Izhaja vsak dan, izvzemil nedelje ln praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Toni red car Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uradniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo jo v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-lierc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani Pomen deželnih elektrlCniti central. Danes se vrši v Medvodah zopet obravnava radi zgradbe električne centrale na Savi. Za to savsko stopnjo jc izdelal projekt kranjski deželni odbor, nasproti mu pa stoji projekt družbe Leykam-Josephsthal. Velika akcija našega deželnega odbora, ki je prvi v naši monarhiji vzel v roke zistematično izrabo vodnih sil v najmodernejšem zmislu z vsemi zgradbami in elektrona zgradbcuem in elektrotehničnem polju, se tako nadaljuje z žilavo vztrajnostjo in s tistim pogumom, ki ga da neomajno zaupanje v dobro, splošno koristno stvar. Izkušnje v naprednejših deželah kažejo, da je stališče deželnega odbora v tem vprašanju edino pra*vo. Takoj, ko jc napredovala elektrotehnika tako daleč, je postalo možno električni tok prenašati na velike daljave, so nastale mnogoštevilne takozvane »podeželne centrale (Uberlandzentralcn). Pokazalo se je pa, da se doseže prava rentabili-teta le tedaj, ako sc proizvajanje iu razdelitev toka ne razcepi na preveč majhnih naprav, ki delujejo vsaka na svojo pest. Na tak način so doseže vedno le nekaj pomanjkljivega, v finančnem in tehničnem oziru nepopolnega, kar kliče po združitvi in zistematični, enotni ureditvi. Na Nemškem jc prišlo do tega, damanjša mesta opuščajo svoje lastne parne, centrale, ki morejo delovati le s primeroma visokimi regijski-mis troški, in iščejo priklopitve na obsežnejša omrežja, zlasti tam, koder je mogoče izrabiti pripravno vodno moč. V Italiji, Franciji, sc raztegnejo take naprave na stotine kilometrov, da ne govorimo o Ameriki, ki tudi v tem oziru stremi za rekordom. Kdor snuje kaj novega, nc sme segati po starih, obrabljenih vzorcih, ki jih je razvoj časa in uma z naglim korakom pretekel. Misliti treba na bodočnost in žc zdaj ustvariti dovolj širok načrt, da se ne bomo čez nekaj tet kesali, da smo iz malenkostnih obzirov zasnovali vse pretesno in prekratko-vidno. Saj je običajna napaka zlasti pri komunalnih podjetjih ta, da se osnujejo lc za potrebo sedanjega dne. Čez nekaj let sledi že kosanje, zakaj je vse premajhno, in sinovi podirajo dela očetov, mesto da bi jih izpopolnjevali in uživali. Velika prednost široko zasnovanega podjetja kranjskega deželnega odbora je ta, da ustvarja velik okvir, v katerem se bo mogla uspešno razvijati naša podjetnost tudi šc v daljni bodočnosti. V tem tiči tista v e čj a n a -r o d n o g o s p o d a r s k a važnost, ki jo zakon zahteva kot glavni kriterij za presojo raznih projektov. In na ta vse druge projekte daleč presegajoči narodnogospodarski pomen sc sklicuje kranjski deželni odbor, ko predlaga svoje načrte v presojo in razsojo poetični oblasti, kakor tudi vsej razsodbi javnosti. Ravno ta veličina narodnogospodarske akcijc, iz katere zveni z močnim glasom vodilni motiv: Javna korist gre pred zasebno, pa je vzrok vsemu nasprotovanju, ki ga ne-te sovražniki deželne uprave. Vsa naša javnost odobrava akcijo deželnega odbora, krčevito se upirajo samo tisti, ki mislijo, da so ogrožavc njihove zasebne koristi, ali ki hočejo s kričavost-jo zase iztisniti kak dobiček, ki hočejo biti — da sc tako izrazimo — odkupljeni. Ogromna večina interesentov, kar moramo pribiti v čast našemu ljudstvu, je. razumela splošno in svojo korist, spraviti v tak sklad, da so se najtežavnejše transakcijo izvršile mir-iio iu glftrtfep, v obojo zjulovoljnost. De- želni odbor je tudi upošteval vse opravičene zahteve z največjo dobrohotnostjo. Nekaj jih je pa, ki nasprotujejo s tako zlobo ali pa hočejo deželo na tak način odreti, da mora na strani deželne uprave nehati mehka dobrohotnost in se uporabljati le neizprosna ostrina zakona. Deželni odbor se mora zavedati, da ni poklican lc deliti dobrote, ampak da ima kot javna oblast čuvati materielne in moralne interese dežele in strogo izvrševati pravice in dolžnosti, ki jih ima kot izvršilni organ po-stavodajalncga deželnega zastopa in najvišja avtonomna instanca. Doslej jc natančno preštudirana in razdeljena \ izrabljivc stopnje vsa Sava s svojimi pritoki od izvira do izstopa iz Kranjske dežele. Več projektov je že podrobno izdelanih in pripravljenih za izvršitev. Naprave sc bodo izvrševale po potrebi, vse zvezane med seboj, da druga drugo podpira. S tem sc bo ustvarilo omrežje, s katerim bo mogoče z električnim tokom preskrbeti kar največ krajev. V to omrežje se seveda lahko po potrebi vprežejo tudi parne centrale. Za zdaj sc zvežeta dve centrali: Naprava na Završnici, ki bo letos stekla, in n a p r a v a v Ljubljanici, ki se izvrši tekom p o g 1 o b 1 j c v a 1 n i h del. Daljnovod, ki bo šel po Gorenjskem, jc pa žc projektiran tako, da bo mogel sprejeti tok iz vseh central, ki tekom časa še nastanejo. Ker bo v kratkem času sledila^ naprava na dolenjem teku Save, pride tako mesto L j u b 1 j a n a v sredo obširnega omrežja, v katerem se bo stekal električni tuk od raznih strani in odtod zopet radialno izhajal. Ta množina energije, ki bo ravno v Ljubljani kakor v srcu telesa najmočnejše vtft-pala, ji bo dala tudi sigurnost za sedanji in za bodoči razvoj. Vse to pa more funkcionirati samo, ako jc z d r u ž c n o v eni roki, in zato je popolnoma izključeno, da bi na Ljubljanici deželni odbor odstopil od svojega projekta, brez ozira na druge razloge tehničnega in upravnega značaja, ki govore za deželne napravo. Odgovorni krogi ljubljanskega mesta bi torej zdaj imeli potrebnejše-ga posla, nego da napadajo in sramote tisti deželni zastop, v čigar rokah jc bodoči razvoj Ljubljane. Culukafrska taktika v Lej zadevi gotovo ni na mestu za onega, ki hoče ljubljanskemu mestu dobro. Vsi obrtni krogi cele dežele so odločno za deželno napravo, kakor sc razvidi iz mnogoštevilnih priglasov in prošenj, da sc naj čimprej oživotvori. Poljedelstvo jc seveda vse na strani deželne naprave, ker mu je to edina pot, da pride do električne sile. Pa tudi veleindustrija je kljub agitaciji, ki so jo dvignili proti Kranjski deželi gotovi dunajski in iz-venkranjski krogi, na strani dežele. Nasprotni so le tisti, ki sami z vodo špekulirajo, in ki mešajo to čisto gospodarsko akcijo s političnimi motivi, da bi ložje v kalnem ribarili. Zato nam .jc popolnoma vseeno, kaj pisari in govori kak tajnik »des Bundes der Industricllcn« ali Ekonomist borzijanskega glasila ali cclo kak »elektrotehnik« v »Deutsche Stimmen«, da popolnoma molčimo o »strokovnih« mnenjih, ki jih tako poceni oddajejo uradniki slovenskih liberalnih listov. »Boj za Savo« jc stopil zdaj v drugi stadij —: v boj za izvršitev central. Upamo, da bo ta boj kratek. Končal ga bo pa le uspeh, ker ta jc edini argument za neizobražene ljudi. Prazne besede, ki jih govore sedaj neki ljubljanski zastopniki, bodo izginile v megli, ko zažari prva luč iz deželne centrale, in tedaj bodo videli, da je prav tako. Ljubljana je le majhen del bojišče, Za vsak padec in za vsako ped zemlje sc bije zdaj dr. Lampe s tujci, ki so že segli po naši zemlji z grabežljivo roko. Naj sc bije in naj sc nc odneha! To niso lc projekti dr. Lampcta, nc lc projekti deželnega odbora. Cela dežela stoji za njimi, zahteva njih izvršitev in pričakuje tudi od državne oblasti, da bo znala upoštevati njih narodnogospodarsko važnost! KoKo se je preda! Skasler. Cetinje, 21. aprila 1913. V noči med 21. in 22. aprilom so napadle črnogorske čete vse sovražnikove pozicije. Obstreljevanje je bilo strahovito. Sledeče jutro so poizkušali Turki zadržati napredovanje črnogorskih čet, toda brezuspešno. Okoli desetih dopoldne se je opazilo veliko vrvenje med turškimi četami posebno v mestu. Nato je poslal Essad-paša parlamentarca k glavnemu komandantu, prestolonasledniku, da mu ponudi predajo, proseč ga zaeno, da se mu dovoli neposredno se obrniti na kralja s prošnjo, da sme zapustili Skader i.ocl orožjem. Kralj je dovolil hrabremu branilcu Skadra in dovolil, da odide vojska oborožena iz mesta in da se ji izkažejo vojaške časti. Po poročilu kneza-prestolonasled-nika se je doslej predalo 26.000 niza-mov, 500 bašibozukov in 458 oficirjev. Od topov sc je doslej predalo 82. Prc-. daja sc vrši dalje. Evakuacija mesta. j Izpraznjevanje mesta sc je pričelo takoj in sc jc danes dopoldne izvršilo. Taraboš so v sredo ob desetih dopoldne zasedle črnogorske čete. O tem dogodku je poročal takoj brigadir Mitar Martinovič kralju in mu častital. Danes opoldne se jc vršil slovesen vhod prestolonaslednika v Skader. Prestolonaslednik je razvil svojeročno na eita-dcli črnogorsko zastavo. Dvor za Skader. Kralj in kraljica sta poslala v sredo zjutraj tri parobrode z živili in sanitetnim materialom v Skader kot prvo pomoč prebivalstvu. Svečan vhod kralja v Skader se vrši žc morda v nekoliko dneh. Kraljev govor. Včeraj v sredo, dne 23. t. m., je odgovoril kralj na navdušeni pozdravni govor predsednika celinjske občine, Toma Miloševiča, sledeče besede: »Izpolnila sc je naša davna želja: Skader je od minule noči črnogorski. Radu.jte se tega občega srbskega uspeha. Naj vam ne bo žal tisočev žrtev. Prejeta jc nagrada za prelito vitežko kri. Duše umrlih se radujejo sedaj v raju in nas blagoslavljajo /. nebeških višin. Izvršili smo svoj namen. Zahvalimo Boga, zahvalimo slogo Srbov, Bulgarov in istovernih nam Grkov, da smo dosegli velike uspehe in premagali petstolct-nega neprijatelja. Vi, Črnogorci, morate biti ponosni, da ste za to delo prvi započeli gigantsko borbo in sc kot zadnji osvetlili s posebnim sijajem, za-vzemši Skacler. Živio balkanska zveza!« Razsvetljava na Cetinju. Včeraj zvečer jc migljalo mesto v lisoč in tisoč lučib. Vsako okno je bilo razsvetljeno. Na nekaterih poslopjih je bila razsvetljava bajno lepa. Po deseti uri zvečer se jc pričela bakljada. Na čelu velikanskega sprevoda se je vila množica zastav in zibalo mnogo lampijonov v narodnih barvah. Na straneh so stopali nosilci bakclj. Sprevod jc šel po cetinjskih ulicah pred dvor, kjer so pevci zapeli črnogorsko himno. Občinstvo je prirejalo kralju navdušene ovacije. Kralj sc ir> dolgo časa neprisiljeno razgovarjal z ljudstvom in mu popisoval predajo Skadra. Navdušenje je bilo nepopisno, Skadrsko vprašanje in nevarnost mednarodnega položaja. Skadrsko vprašanje postaja čim dalje bolj nevarno. Sobotna konferenca poslanikov v Londonu ni ničesar sklenila. Zato jc Avstro-Ogrska šo bolj energično nastopila. Posledica tega je, da sc govori, cla bo danes sc vršeča konferenca poslanikov sklenila kralja Nikito odločno pozvati, naj do gotovega termina izjavi, da Skader zapusti. Sicer se tucli naglasa, da sklene konferenca v nasprotnem slučaju okupacijo Bara in Drača, toda o tem sc bo najbrže šele sklepalo, ko Črna gora odgovori. Precej edini so pa vsi v tem, da Črna gora Skadra no bo izlepa zapustila iu računajoč s to možnostjo, se velesile trudijo Avstrijo pregovoriti, naj privoli v kompenzacije za Črno goro, o čemer pa slednja noče še nič slišali. Poroča se celo, da sla Avstrija in Italija sporazumljeni za skupno akcijo proti Črni gori, toda spričo nezanesljivosti Italije je treba šc počakati, cla sc ta vest potrdi. Jako opasno pa je tudi dejstvo, da se Essad paša očividno v sporazumu s Črno goro in Srbijo namerava proglasiti za albanskega vladarja pod sultanovo suvercniteto Essad paša razpolaga z 20.000 vojaki, Djavicl paša pa, ki j c vkorakal v Valono in t a mošnjo pro-vizorično albansko »vlado« razgnal, tudi s toliko. Ta dva moža utegneta velesilam napraviti zelo velike težave. Zlasti bi sc čutila prizadeta Avstro-Ogrska, ki želi tako samostojno Albanijo, ki bi ne stopila v nasprotje z avstrijski interesi ob Adriji. Albanjia pod Essad pašo, ki paktira s Srbi, pa našim diplomatom gotovo ni všeč in zato ta okolnost mednarodni položaj le šo bolj poostruje. Značilno dejstvo je tudi, da se Srbija in Bulgarija zopet bližati, gotovo vslccl prizadevanj Rusije. Mir je gotovo precej v nevarnosti. Vendar jc veliko znamenj, ki kažejo, da je velik del Evrope na delu, da prepreči konflikt. Zdi se, da zlasti Nemčija iu Italija delati na to, da sc mir ohrani. Nemški državni tajnik .lagow jc v nemškem državnem zboru o skadrskem vprašanju podal precej hladno izjavo. To jc vendarle dobro znamenje. XXX NEODLOČNA IZJAVA SOBOTNE KONFERENCE VELESIL. — DANAŠNJA SEJA POSLANIKOV PA SKLENE ENERGIČNO NASTOPITI. London, dne 20. aprila. V sobotni konferenci poslanikov sc predlog Avstro-Ogrske, maj se izkrcajo na črnogorski obali čete, ni sprejel, ker niso bile glede tega velesile edine. Pač se ,jc pa sprejel predlog Rusije, naj sc blokada poostri. Avstro-ogrski predlog sc jc odložil z motivacijo, da so velesile itak v tem edine, da ima Skader postali prestolica avtonomne Albanije in da sc ima Črnagora pozvati, naj zato Skader zapusti. London, 27. aprila. Za jutrišnjo sejo konference poslanikov se politični krogi zelo zanimajo. Časopisje sodi, da da je mednarodni položaj zelo resen, ker s« informirani, da če jutri konferenca poslanikov ne sklene, da velesile popolnoma jamčijo za to, da mora Črnagora sklep Evrope glede na Skader spoštovati. Avstro - Ogrska z ali brez Italije najkasneje v četrtek ali v petek samostojno nastopi. Pričakujejo, da sc konferenca poslanikov predvsem odloči za takojšnjo energično kolektivno demaršo z določenim prisilnim rokom. Črnogorsko vlado nameravajo obvestiti, naj, če zahtevani Evrope takoj ne ugodi, pričakuje vojaške operacije. Stališče Rusije siccr š« vedno ni popolnoma pojasnjeno, a sodijo, da bo ruska vlada z ovlroni na odločnost Avstro ■ Ogrske v bodočih dneh even« Skadra ni stališča velesil glede na pri-padlost mesta nič izpremenila. Velesilo so to z novimi pogajanji potrdilo. V kratkem Črnogoro velesile skupno pozovejo, naj zapusti Skader. Če ostane ta korak brezuspešen, sc bodo velesile posvetovalo, kaj naj se ukrene. V tem smislu je danes podal v nemškem državnem zboru izjavo nemški državni tajnik von Jago\v, ki je naglašal, da smatra Nemčija vprašanje Skadra za »res iudicata«. Pogajanja o koncu vojske so že tako napredovala, da računajo, da se preliminarni mir kmalu sklene. NEMČIJA JE ZA KOMPENZACIJE. Berolin, 26. aprila. Tukajšnji me-rodajni krogi presojajo položaj danes povoljnejše. Konferenca poslajnikov je pokazala složnost velesil. Rusija vztraja na svojem stališču glede Albanije. Zato je avstrijsko-ruski konflikt skoro izključen. Nikita Skadra sicer ne bo zapustil. Velesile bodo zato Bar in Ulčinj za zastavo zasedle. Črnagora bo potem Skader zapustila za primerne* finančne in teritorialne kompenzacijo ob Bojani. Tukaj menijo, da bo Avstro-Ogrska svoj odpor proti kompenzacijam opustila. STALIŠČE ITALIJE. Berolin, 26. aprila. »Vossische Zeitung« poroča iz Rima, da so italijanski vladni krogi zadovoljni, ker Avstro-Ogrska ni nasproti Črnigori postopala na svojo roko. Italija se prizadeva vzdržati slogo med velesilami. Italija bi se le v skrajnem slučaju odločila skupno z Avstrijo nastopiti, tpda bi v tem slučaju rajši videla, da bi so ji poverilo nastopati sicer paralelno, toda neodvisno od Avstrije, in sicer ne na črnogorskem, ampak na albanskem ozemlju. Rim, 26. aprila. »Giornalt c.''Italia< piše, da se Italija, Nemčija in Anglija prizadevajo, Avstrijo pregovoriti, naj ostane mirna, ne začne izolirane akcije in se sprijazni z mislijo teritorialnih kompenzacij za Skader. Imenovane velesile vplivajo ne drugi strani na kralja Nikito, da Skader za primerne kompenzacije zapusti. Ker je Avstrija miroljubna, upajo v uspeh te akcije. Na izkrcanje čet v Baru in Ulčinju in mednarodno ekspedicijo za osvoboditev Skadra se zdaj ne misli. V RIMU SO OPTIMISTI. Berolin, 27. aprila. »Berliner Tage-blatt« poroča iz Rima: Iz diplomatičnili krogov poroča vaš dopisnik, da vedno bolj upajo, da se vprašanje Skadra mirno reši, četudi je treba za taka pogajanja več časa. Gotovo je, da so velesile glede na vprašanje Skadra složne in kljub vsem pesimističnim naziranjem je gotovo, da tudi Rusija ne opusti svojega stališča. Ne more sc več govoriti o kakem izoliranem nastopu Avstro-Ogrske. ITALIJA PAZI NA AVSTRIJO. Turin, 27. aprila. V »Stampi« izjavlja poslanec Cirmeni: Italija nikakor ne more dopustiti, da Avstro - Ogrska sama prevzame zaščito albanskih pokrajin in tudi nc v slučaju, če jo za to vse velesilo z Rusijo vred pooblaste. Avstrogrski vojaki se v Albaniji ne smejo izkrcati, če se istočasno ne izkrcajo tudi laški vojaki. XXX RUSIJA SVARI AVSTRIJO? Pariz, 26. aprila. »Temps« poroča: Ruska vlada je 25. t. m. izročila na Dunaju verbalno noto, v kateri izjavlja, da jo Rusija naziranja, da velesile niso šo izčrpale vseh presijskih sredstev nasproti Črnigori. Ruska vlada se čuti zato dolžno Avstro-Ogrsko opozoriti na rosne posledice, katere bi lahko rodila kaka prenagljena akcija. Na drugi strarii izjavlja Rusija, da vzdržuje slejkoprej svoje odločno stališče, da ima Črna gora Skader zapustiti. (»Reichs-post« pravi, da je la vest neverjetna in da o taki noti merodajnim dunajskim krogom ni še nič znanega.) RUSIJA SE POSVETUJE Z AVSTRIJO. Pariz, 27. aprila. »Echo de Pariš« poroča, da se mudi na Dunaju zaupnik Sasonovov, ki se je baje z Berchtoldom posvetoval. ANGLIJA SVETUJE POTRPLJENJE. London, 26. apr. Oficiozna »\Vest-minster Gazette« vidi j-ezultat zadnjih diplomatičnili diskusij v tem, da Avstro-Ogrska ne bo na svojo roko postopala. Tega se seveda ne sme izrabljati, ker je Avstrija doprinesla že velike žrtve, toda pod pogojem, da Skader pripade Albaniji. GREY JE »INDISPONIRAN«. Dunaj, 26. aprila. »Fremdenblatt« poroča, da je sir Grey svoj dopust podaljšal, ker se še ni popolnoma pozdravil. XXX RUSKI LISTI GLEDE SKADRA. Peterburg, 26. aprila. »Novo Vreme« zahteva, da se sklep glede Skadra revidira. Kar se tiče Avstrije, zaradi Skadra ne bo začela vojske. — »Rječ« piše, da nova situacija zahteva novih sklepov. Svetovni mir se bo vzdržal le, če se prepreči izolirana akcija ene same velesile. — »Birševija Vjedmosti« pravi, da Avstro-Ogrska lahko prizna zvršeno dejstvo, ne da bi trpel njen prestiž. — »Peterburger Zeitung« upa, da bodo velesile proti Črnigori skupno nastopile. — »Petersburger Herold« vidi v zavzetju Skadra le vojaško zadoščenje. — »Utro Rossji« piše, da je kralj Nikita zavzel Skader z rusko maršal-sko palico." — »Ruskoje Slovo« poživlja Avstrijo, naj potrpi iai naj ne prepreči, da se skadrsko vprašanje reši brez kr-voprelitja. XXX ČE AVSTRIJA NAPADE ČRNOGORO, IMA OPRAVITI S CELO BALKANSKO ZVEZO. Pariz, 26. aprila. »Temps« poroča iz Belgrada: Srbska vlada je obvestila zastopnike velesil, da bi, ako Avstro-Ogrska bodisi kot evropski mandatar, bodisi brez mandata poizkusi proti Črni gori vojaško akcijo, bodo štirje balkanski zavezniki takoj tudi proti Avstriji vojaško nastopili. X X Vila črnogorskega prestolonaslednika Danila v Baru. Pogled na blokirani zaliv Bar. tuelno samostojno nastopiti, gotovo v Getinju resno svetovala odnehati. V ospredju jutrišnjih pogajanj je tudi vprašanje o kompenzacijah, ki naj bi i riti gori gospodarske koristi zagotovile. Ker je mogoče, da črna gora odkloni poziv, da naj Skader zapusti, položaj zelo resno presojajo, a upajo, dn se bo kralj Nikolaj ob eventuelni aktivni operaciji udal sili in da bo zato pripravljen Skader zapustiti. Berolin, 27. aprila* »Lokalanzeiger« poroča: Zadnji termin, ki ga stavi Avstro - Ogrska, je jutrišnja seja londonsko konference. Če se bodo v konferenci zopet samo posvetovali, tedaj je gotovo, da Avstro - Ogrska nastopi sama in jc tozadevno noto velesilam že doposlala. Pariz, 28. aprila. Pričakuje se, da današnja konferenca poslanikov sklene, naj se v slučaju, da Črna gora v določenem roku odneha, Izkrcajo mednarodne čete v Baru in Ulčinju. Večina velesil je s tem predlogom zadovoljna, SKUPNI NASTOP AVSTRIJE IN ITALIJE. Dunaj, 28. aprila. »Morgen« porote, da se od četrtka sem vrše intenzivna pogajanja med Avstrijo in Italijo glede skupne vojaške akcije proti Črni gori. Domneva se, da sta se Avstrija In Italija v glavnem pogodili in da bo n)nn skupni nastop pri današnji konferenci v Londonu mnogo pripomogel k mirni rešitvi skadrske krize. XXX NA DUNAJU SO ODLOČNI. — KAJ AVSTRO - OGRSKA ZAHTEVA. Dunaj, 26. aprila. Od dobroinfor-mirane strani se povdarja, da je Avstro-Ogrska velesilam sicer predlagala, naj Črnogoro z uspešnimi sredstvi prisilijo, da Skader zapusti, ni pa zahtevala v nasprotnem slučaju zase mandata, ker ga sploh ne potrebuje. Av-stro-Ogrska bo kratkomalo sama brez mandata Črnogoro prisilila, da respek-tira sklep Evrope, ako tega ne stori Evropa. Avstro-Ogrska o kompenzacijah za Skader noče nič slišati. Konferenca poslanikov v soboto je Avstro-Ogrsko zelo vnejevoljila. Poziv na kralja Nikito, naj Skader zapusti, ne bo nič pomagal. Sklep konferenco, naj se blokada poostri, je nezmiseln, ker so bolj sploh ne more poostriti. Ako konferenca poslanikov v ponedeljek (danes) ne sklene, kar Avstro-Ogrska slejkoprej zahteva, namreč izkrcanje mednarodnega oddelka proti Cetinju, potem i&vstro-Ogrska sama nastopi. Praga, 27. aprila. »Narodni Listy« iz političnih informiranih krogov objavljajo: Položaj se ni izboljšal. Vse velesile sicer potrjujejo, da se drže londonskega sklepa, po katerem pripade mesto in trdnjava Skader s Ta-rabošom bodoči avtonomni Albaniji; a kar tiče izpeljave, se zdi, da hočejo nadaljevati dosedanjo počasno in brezuspešno zavlačevalno taktiko. To jc razvidno tudi iz uspeha zadnje konference poslanikov v Londonu, o kateri se avtentično ni poročalo razven o sklepu, da se je odklonil predlog Avstro - Ogrske, po katerem naj bi proti Črnogori ostrejše nastopili. Nevarnost, ki jo povzroča zavlačevanje, je ta, da hi se lahko v Avstro - Ogrski utrdilo domnevanje, kakor da hočejo ostale velesile prekrižati načrte Avstro -Ogrske. Tako postopanje bi pa Avstro-Ogrsko lahko prisililo, da samostojno nastopi, kar pa na Dunaju vsem pametnim ljudem ni simpatično, ker je Avstro - Ogrska v balkanski krizi zasledovala politiko, da proti nobenemu balkanskemu narodu ali deželi agresivno ne nastopi in ker bi vojaški nastop proti tako mali deželi kakor jc Črnagora, ne zadovoljili političnih in vojaških ambicij Avstro - Ogrske. Od Evrope samo je odvisno, da prepreči samostojen nastop Avstro-Ogrskc proti Črnigori, kateri bi lahko povzročil še druge zapletljaje. Kar se tiče kompenzacij Črnigori za Skader, so izključene, dokler se vprašanje Skadra ne reši. VAŽNE KONFERENCE PRI CESARJU. Praga, 27. aprila. Glede na včerajšnje konference pri vladarju poročajo »Narodni Listy«, da jc bila to že druga konferenca in da so se jc poleg zunanjega ministra grofa Bcrchtolda in načelnika generalnega štaba Konrada pl. Hotzendorfa udeležili tudi vojni minister Krobatin in drugi visoki vojaški dostojanstveniki. Dunaj, 28. aprila. Včeraj je sprejel cesar v avdienci grofa Sturgkha in opoldne konferiral s prestolonaslednikom Franc Ferdinandom. XXX OFICIGZNI NEMŠKI LISTI O POLOŽAJU. Berolin, 27. nprila. »Norddeutscho Allgem. Zeitung« piše: Kapitulacija BAR. Bar je glavna morska luka Črnegore. Pripadel ji je 1. 1877. z Ulčinjem vred kot sad osvobodilne vojne proti Turčiji. Črnogorci so se odločili za Bar zato, ker ima pripravnejše pristanišče nego Ulčinj, pa tudi zato, ker je 15 km bliže Cetinju nego Ulčinj. Zgradili so železniško zvezo z Vir-pazarjem, 9. maja 1908. so pa slovesno postavili temeljni kamen za novo pristaniško mesto. Doslej so zgradili več carinskih in drugih uradnih poslopij in en hotel; med oljkinimi nasadi na obrežju si je postavil vilo prestolonaslednik Danilo. V Baru redno pristajajo Lloydovi parniki; tu ima tudi svoj sedež katoliški nadškof. Novi Bar leži na ravnini, ki se razprostira med albanskim gorovjem in morjem, nanj pa gledajo z višin ueog^isno sli- kovite razvaline starega Bara, ki je več stoletij slovel kot močna turška trdnjava. Zgrajen je bil, da kljubuje italijanskemu Barriju. L. 1877. so ga po nepopisnem trudu in krvavih bojih osvojili Črnogorci. Obleganje je trajalo več mesecev in končno so morali Črnogorci vsako hišo posebej osvojiti in porušiti, predno so se polastili vodovoda in tako zapečatili osodo trdnjave. Kar je tedaj ostalo, je porušila eksplozija skladišča za smodnik, ki sc jc pripetila 10 let pozneje. Mesto je ostalo razvalina do današnjega dne; lc na enem kraju zunaj bivšega mesta so se naselili skupaj Črnogorci, Turki, Albanci in Italijani, ki se revno preživljajo. Tudi novi Bar jc danes še revno gnezdo, čaka (Ja pa najbrže še lepa bodočnost. ESSAD PAŠA PROGLASIL ALBANSKO KRALJESTVO POD TURŠKO SU-VERENITETO. Berlgrad, 26. aprila. Po vesteh iz Elbassana je Essad paša v sporazumu z Djavid pašo proglasil avtonomno albansko' kraljevino pod suvereniteto sultana. Pariz, 26. aprila. »Temps« poroča iz Rima, da sta se kralj Nikita in Essad paša sporazumela v tem zmislu, da Essad paša Skader Črnigori preda, balkanska zveza pa prizna avtonomno Albanijo pod vlado Essad pašo, ki ostane pod suvereniteto sultanovo. Essad paša bo svojo namero lahko izvedel, ker razpolaga s primeroma zadostno armado in se jo nastanil v Tirani, v središču Albanije. Dunaj, 27. aprila. »Albanska korespondenca« sodi, da je prodaja Skadra kakor tudi proklamacija Essad paše o suvereniteti sultanovi v Albaniji posledica komplota, ki so ga mladoturki s Srbi sklenili. »Albanska korespondenca« nadalje trdi, da se. namerava Essad paša pri Tirani in pri Draču združiti z Džavicl pašo, ko bo Džavid paša razgnal začasno albansko vlado v Valoni in ko bo Valono zasedel. Čfliia-gora dobi po dogovoru z mladoturki mesto Skader in zemljo do Drine. (Džavid paša je čudno provizorično albansko vlado v Valoni že davnej razgnal in na vse vetrove razpodil. London, 26. aprila. Oficiozna »West-minster Gazette« govori o nekem komunikeju glede skadrskega vprašanja o albanski »p r o v i n c i j i«, kar dokazuje, da se je tudi Anglija spoprijaz-nila s predlogom Rusije, naj Albanija ostane turška provincija. Dunaj, 28. aprila. Proklamacija Essad paše za kneza Albanije se glasom pogodbe s kraljem Nikito proglasi najbrže daues. XXX SRBIJA ODPOKLICUJE VOJAKE IZ ALBANIJE. Belgrad, 26. aprila. Pri vkrcevanju srbskih čet pomagajo ladje mednarodnega blokadnega brodovja. General Bojovič je bil od poveljnika blokadnega brodovja Burneya povabljen na diner in sprejet z vsemi vojaškimi častmi. Dunaj, 27. aprila. Iz Drača se poroča: Srbi se pripravljajo, da zapuste Drač in ostale zasedeno albanske kraje. Srbi so zapustili Tirano, Ivavajo, Krojo in druge zasedene kraje in so v Drač odkorakali. V Kroji se jc razobesila na stari trdnjavi Skanderbergova albanska zastava. (?) V Drač je došlo že 7000 srbskih vojak«v in Iso jih žc pričeli vkrcavati. Srbi so imenovali v Tirani za guvernerja nečaka Essad paše, Re-fik beja Taptanija, v Draču pa nečaka Essacl paše, Hamid beja Taptanija. Belgrad, 27. aprila. Vladni krogi izjavljajo, da pritiskajo na hitro ekspedicijo srbskih vojakov iz Skadra in iz Albanije. Obžalujejo, ker Grška nima toliko prevoznih parnikov, da bi hitro srbske vojake v Solun prepeljali. Srbske vojake nameravajo koncentrirati na Vardarju, ker se boje zaplet-ljajev z Bulgarijo in kor noče Srbija na drugi strani ob sedanjem negotovem položaju dati nikake prilike za kako pritožbo. Belgrad, 27. aprila. Težko srbsko artilerijo so žc v Sv. Ivanu di Medua vkrcali na ladje. XXX VAŽNA IZJAVA HARTWIGA. Praga, 28. aprila. »Čas« objavlja in-terviev z ruskim poslanikom Hartwi-gom v Belgradu, ki je izjavil: Do konflikta med balkanskimi zavezniki na noben način ne sme priti, Rusija bo izbruh konflikta znala preprečiti. Našel se bo način, kako vse izravnati. Balkanska zveza ima še velike nalogo. Kar se tiče Albanije, gre za eksperiment velesil. Čas bo pokazal, ako se posreči. Na vsak način je naloga velesil skrbeti za red v Albaniji. Rumunsko-bulgarski sporazum se ne sme obračati proti balkanski zvezi. Kar se tiče postopanja črnegore, je treba povdarjati, da, tako majhna država ne sme tirati separatne politike. Črnagora se lahko zadovolji s tem, da tvori zvesto stražo Srbije in balkanske zveze sploh ob Adriji. To je zadostna kompenzacija za Skader. Jaz sem prepričan, da se bo vse mirno končalo. XXX PROKLAMACIJA NA SKADRČANE. Cetinje, 26. aprila. Princ Danilo jo izdal proklamacijo na skadrsko prebivalstvo, v kateri pravi, da Črnagora ne prihaja v mesto kot osvojevalka, marveč kot osvoboditeljica od turškega jarma. Črnagora bo spoštovala pravico vseli konfesij kot znak verske toleran- Črnegore in srbskega naroda. Princ aozivlja Skadrčane k reclu in obljublja popolno ncpristranosl v vsakem Dziru. Skader je po 135 letih turškega suženjstva postal postal zopet srbski. Živel črnogorski kralj! XXX LONDON SEDEŽ MIROVNE KONTE-RENČE. Carigrad, 26. aprila. Porta ho kot sedež za pogajanja glede mirovnih prc-liminarij določila London. Belgrad, 26. aprila. Srbska vlada jc nasproti angleškemu poslaniku Pagctu Izjavila, da želi, da bi sc mirovna pogajanja vršila v Londonu. Delegati odpotujejo v London v teku enega tedna. TURŠKI MIROVNI DELEGATI. Carigrad, 27. aprila. Kakor poroča »Tanin«, so imenovani za delegate pri mirovnih pogajanjih in za podpis mirovnih preliminarijev prejšnji veliki vezir Haki paša, stavbni minister Ba-caria in Nazim paša. XXX SRBIJA IN BULGARIJA SE SPO- RAZUMETA. Dunaj, 26. aprila. V resnih političnih krogih se zagotavlja, da so došla iz Sofije zaupna poročila, da jo Bulgarija pripravljena k reviziji pogodbe s Srbijo in da je v kratkem pričakovati med obema državama zadovoljivega sporazuma. XXX BULGARIJA ODPOKLICUJE SVOJE ČETE IZ SOLUNA, PA SVOJO NA- REDBO ZOPET PREKLICUJE. Solun, 26. aprila. Včeraj so začele bulgarske čete zapuščati Solun v smeri proti Seresu. Danes se tranportirajo vsi vojaški efekti, municija in arhiv. Tudi pehota odkoraka. Bulgarski poštni, telegrafični in bančni urad so svoje urade zaprli. Tudi bulgarske čete v L^ngazi se umikajo proti Seresu. London, 27. aprila. »Reuter« poroča: V tukajšnjih diplomatičnih krogih pripisujejo veliko važnost dejstvu, da je Bulgarija svoje vojake iz Soluna od-poklicala. Odkar je Janina padla, so Grki lahko v okolici Soluna neovirano zbirali velike vojaške množice in zdi se, da je bulgarskega poveljnika v Ser-resu skrbelo, ker je bilo v Solunu le neprimerno malo bulgarski čet. Ne verujejo pa, da bi sc umikanje bulgarskih čet iz Soluna bodisi direktno ali indirektno moglo smatrati za poostre-nje spora mecl Grško in Bulgarsko. Grška in Bulgarija znata, da bi sovražnosti med obema državama povzročile obema narodoma, ki sta v vojski s Turki toliko trpela, neizmerno gorja da. bi bili sadovi zmage v primeri s potrebnimi žrtvami jako mali. Na drugi strani je pa nemogoče razumeti, da bi Bulgarija z odpoklicani cm vojakov iz-premenila stališče Bulgarije glede na Solun. Če tudi se ne more znati za bodoči razvoj, ga le s skrbjo pričakujejo. Soiija, 28. aprila. Poveljstvo bulgarskih čet v Solunu je dobilo povelje, da odpošiljanje čet iz Soluna ustavi. Pehota ostane v Solunu, le artiljerija sc je v Seres umaknila. Tudi poštni, brzojavni in bančni urad se zopet otvo-rita. Pričakujejo sc nova povelja. XXX ČRNOGORSKI DEMENTI. Belgrad, 27. aprila. Črnogorski finančni minister Drljevič jc v »Politiki« izjavil, da poročilo o sklenjeni črnogorsko - srbski carinski uniji ne odgovarja dejstvom. Cerkveni vesinik. Dvajsetletnico pastirskega deie>< vanja na Ježici je včeraj praznoval duhovni svetnik in župnik Simon Zupan. Pridi na Posavje in poglej nekoliko okrog župne cerkve Sv. Kancijana ali Podružnc cerkve Sv. Jurija in videl boš nekaj lepih in trajnih cerkvenih, gospodarskih in izobraževalnih del. Ni jim vtisnjeno ime, ptič pa so jim začrtane zasluge Simona Zupana. Tudi v verskem oziru župnija .Icžica ni zadnja na Kranjskem. Simon Zupan je v naši škofiji edini župnik, ki v častitljivi starosti 00 let šc deluje v pastirski službi na. ne ravno majhni župniji (1400 duš) sam, brez duhovnega pomočnika — in vendar se vedno čvrsto in čilo in plo-donosno. Bog ohrani gospodu župniku in zupin.u ta lepi iu redki blagoslov! - Nazaj k Rimu I Gospod pl. Gut-mansthal v Hadečah je prejel iz Jeruzalema pismo, v katerem se mu poroča, da jc dne 12. t. m. h katoličanom prestopil sirijski nezedinjeni patriarh. Tudi nezedinjeni sir. škof v Damasku jpjp.oslftl kaMi&Ui./ idrijske novice. i Občinska seja dne 24. aprila. Na dnevnem redu jc bilo edino vprašanje, ali hi ne kazalo našo državno realko izpopolniti v srednjo šolo po enem novih tipov, da bi bilo abiturientom odprto širše polje, posebno, da bi mogli tudi na vseučilišče. Županstvo jc naprosilo prof. Westerja, da je prišel in v občinski seji odbornikom pojasnjeval pomen in ustroj reformnih srednjih šol. Priporočal je tip A za Idrijo. Izvajanja so bila kaj spretna. Proti njegovemu predlogu jc čital dolgo razpravo občinski odbornik ravnatelj dr. Beuk, ki je zagovarjal realko, kakor je sedaj. Odbornik notar Pegan je predlagal, naj se nič nc sklene za sedaj, ampak naj se objavita razpravi prof. VVestra in ravnatelja dr. Beuka, da bode mogoče presoditi, kaj bi bilo umestneje, potem bo pa občinski odbor sklepal. Po razpravi. v katero sta posegla naša odbornika Kavčiča in v imenu socialnih demokratov odbornik Alič, je bil sprejet s 17 glasovi Peganov predlog. O stvari bo razmišljal ožji odbor, v katerega so izvolili iz vsake stranke po 3 odbornike. Kdaj sc ta odbor snide, ni bilo sklenjeno. Čudna rešitev, če pomislimo, da je bil že pred daljšim časom izvoljen odbor, kateremu so dali preučiti prof. Westra spis o reformnih srednjih šolah, da bi stavil občinskemu odboru primerne predloge. Če je res, je bil tudi notar Pegan že član tistega odbora. Ker vsak sani ne utegne preštudirati te stvari natančneje, se bo predmet pojasnil v nedeljo na javnem društvenem shodu Katoliškega političnega društva, ker spada med šolstvo. Kdor se zanima, naj torej pride na shod. Govorimo, kadar jc čas; za kotom javkati in tožiti, da nimamo šol ali le nepopolne, nc pomaga nič. Zavlačevanje v resnem času pa prinaša škodo, ki se lahko maščuje desetletja. Dnevne novice. -{- Shod na Žalostni gori. Na binkoštno nedeljo zjutraj po sv. maši se bode vršil na Žalostni gori pri Preserju velik shod S. L. S. Govorili bodo razni govorniki, med njimi tudi g. drž. poslanec dr. Krek. Somišljeniki so naprošeni, da agitirajo za veliko udeležbo! -(.- Kdo trpi za grehe naše diplomacije. »Grazer Volksblatt« poroča: Znana ugledna tukajšnja trgovska veletvrdka je prejela včeraj od neke belgrajske tvrdke, s katero so jo vezale dolgoletne najzvestejše trgovske zveze, poslovno naznanilo z naslednjim dostavkom: »Ker je v Srbiji nastal bojkot avstrijskega blaga, mi ne štejte v zlo, ako v bodoče morda ne bom ničesar več naročil pri Vas, kajti Vaša monarhija je naša krvna sovražnica, njena politika Srbiji ne di morja in Albanije kakor Črnigori ne Skadra. Poglejte Vašo zaveznico Nemčijo; ta se ne zmeni za to reč, zato je pri nas priljubljena in bo v bodoče ona zaslužila pri nas.« »Grazer Volksblatt« dostavlja temu pismu te-le značilne in poštene besede: »To pismo, ki je pravi izraz razpoloženja v srbskem narodu, nam v grozni jasnosti kaže posledice naše zavožene balkanske politike. Izgubili bomo šc to trgovinsko polje in naši trgovci in obrtniki morajo nositi zle posledicc naše slabe politike.« + Pojasnilo »Hrvatski Rieči«. Prijatelj šibeniške »Hrvatske Rieči« je iz našega članka »Temelji habsburške države« iztrgal stavek »Ilabsburžani so Mažarom darovali kraljevino, ki je lc kron o vin a avstrijske monarhije, kakor Hrvaška in Kranjska«. Iz tega stavka hoče izvajati, da smo hoteli zatajiti hrvaško državno pravo in program stranko prava. To tolmačenje ni lojalno, ker v obeli člankih, dne 16. in 19. aprila, jc jasno izraženo samostojno državnopravno stališče hrvaških stanov. In to stališče naglašamo in uporabljamo ravno proti mažarskim težnjam, ki rušijo avtonomijo pravaške kraljevine. Navzlic temu pa je Hrvaška bila in jc po pragmatični sankciji k r o-n o v i n a habsburške države, kakor je Ogrska, Češka, Kranjska in druge. Kro-novine pa morajo imeti in imajo različno zgodovino in različne državnopravno pravice in privilegije, pa so ko-nečno le sestavni deli ene in iste države. — Žitnik. + Nemci za učenje slovenščine. »Verein der deutschen Staatsangestell-ten« in Krain« je imel tc dni občni zbor, na katerem so se pozvali člani, naj se uče slovenščine. Ustanovi se posebni tečaj za učenje slovenskega jezika.. Z neznatnim znanjem slovenskega jezika hočejo nemški uradniki še bolj izpodrivati Slovence v državnih službah na Kranjskem. Slovenski naraščaj gleda z žalostjo v prihodnjost, ker Nemci svoje posestno stanje vcclno bolj širijo. -j- Scotus Viator o razmerah v jugoslovanskih deželah. Znani angleški Jugoslovanom posebno naklonjeni publicist Scotus Viator, ki se mudi v Dubrovniku, je pisal bivšemu pravaškemu poslancu St. Zagorcu, da je pripravljen spomenico, ki jo stranka prava predloži poslaniški reuniji v Londonu, v javnosti podpirati. Scotus Viator pravi, da z žalostjo opazuje, kako se merodajni krogi v monarhiji še vedno oklepajo metode lombardsko-beneške policijske države in vidi tudi žalostne sadove, ki jih ta metoda rodi mecl Jugoslovani. »Kmalu bo prepozno!« Na to pismo je St. Zagorac Scotus Viatorju odgovoril, da stranka prava glasom sklepa na sestanku v Opatiji ne bo več poslala nikamor nobene spomenice, marveč bo čakala, da se stvari razvijejo kakor hočejo. -1- Cuvajeva intriga. Kakor znano, jo glasilo hrvaške vlade »Narodne Novinec v uvodnem članku slavilo črnogorsko zmago nad Skadrom. »Budape-ster Tagblatt« sedaj razkrinkava Čuvaja, češ, cla je tisti članek Čuvaj sam lansiral v list, nato se pa takoj podal v Pcšto, cla prijavi Unkelhauserja, ker ni zaplenil proti koristim monarhije naperjenega članka. — Slovanska umetniška razstava na Dunaju. Od 11. maja clo 11. junija leto bo na Dunaju v veliki dvorani hotela »Post« (I. Fleischermarkt 16) razstava slovanske vpodabljajoče umetnosti in umetne obrti v skupinah. Doslej je prispelo 230 naznanil o udeležbi. Zastopane so vse smeri slikarstva, tu-cli futuristi in Uprkova šola, potem arhitektura, umetna keramika, rezbar-ska umetnost, zobelini itd. Obenem sc v klubovih prostorih hotela »Post« priredi razstava slovenske narodne umetnosti, vezenja in keramike. — Umrl j c po dolgi mučni bolezni dne 26. t. m. 62 let star Franc Butara, gostilničar in posestnik v Cerkljah pri Krškem. Pogreb dragega rajnika bo v nedeljo popoldne. — Vojaška vest. Šestmesečni dopust je dobil stotnik domobranskega polka štev. 18 g. Rudolf M a i s t e r. — Samoumor mesarja. V Radečah pri Zidanem mostu se je ustrelil mesar Franc P o d 1 o g a r. Neki svobodomiselni učitelj v Radečah je proslavljal to dejanje — kot častno junaško dejanje! In tako učiteljstvo naj vzgaja mladino! — Topla pomlad. Dne 26. t. m. je dobil nadučitelj na Hrušici gosp. Ivan Lokal- velik in močen roj, vsekakor znak letošnjega zgodnjega cvetja. — Izpremembe v davčni službi. Davčni oficiali Alojzij K 1 o f u t a r , Franc L u n d e r in Henrik Kette so imenovani za davčne upravitelje v IX. činovnem razredu. Prestavljeni so: Davčni oficial Rudolf D e 1 h u n i a od davčnega referata na okrajnem glavarstvu v Kranju ^ davkariji istotam; davč. praktikant Franc Lazar od davkarije v Kranju k davčnemu oddelku na okrajnem glavarstvu istotam; davčni oficial Rudolf Peschitz iz Kočevja k davkariji v Radovljici; davčni oficial Viljem L e d e n i g iz Novega mesta k davkariji v Litijo, davčni oficial Jurij Kramberger iz Lilije k davkariji v Novo mesto in davčni praktikant Ivan M a d r o n i č iz Kranjske gore v Mokronog. Davčni praktikant Ivan Vidmar je umrl. — Glasbena pantomima »Zlatorog« v Pragi propadla. »Union« piše, da Žunko-vičev balet z Wolffovo glasbo kljub bogati opremi ni učinkoval. — Šolska vest. Iz Bele cerkve na Dolenjskem: Pred kratkim je bilo v časopisih, da je namesto obolele učiteljice Ane Bantan tej šoli dodeljena suplentinja Marija Kaligar, katera se je pa službi odpovedala. Ker je Bantan podaljšan dopust do 15. maja oziroma koncem šolskega leta, se išče tozadevno učno moč, ki bi hotela nastopiti službo takoj. — Novomeške novice. Lokal društva »Vzajemnost« je na ukaz deželne vlade dne 25.. t. m. zapečatil odposlanec okrajnega glavarstva. Knjige nikake vrednosti in »pušico« za prostovoljne doneske, v kateri se je nahajalo 17 vin., so konfiscirali. Odkar je odšel predsednik Blaž, ni imelo to društvo predsednika. Društvo jc zastopal Tvrdy kot podpredsednik, blagajnik koncipijent Jelene in tajnik jurist Schwei-ger. Dr. Slancu, v katerega hiši sc je nahaja! ta lokal, ni po volji, da vidi na vratih »pečat«. — Nabori, kateri so trajali 24., 25. in 26. t. m., so pokazali, da ljudstvo peša. Nič kaj čvrstih fantov nismo opazili. Kriv je temu alkohol. Prvi dan je bilo sposobnih 39, drugi 38 in tretji 24. — V šipo sc je zaletel 17 letni Koširjev krojaški vajenec v Novem mestu in si prerezal na roki glavno žilo. — Veleposestnik Mazcllc je prodal, kakor čujemo, svojo graščino na Krupi nekemu Čehu in se baje preseli v Ljubljano. Posredoval jc Ivan Hribar. Vzrok je zlasti bolezen in morda tudi pravda s svakom Dakotom Makarjem. — Umrl je v Splitu ravnatelj ondotne c. kr. realke dr« Trioo Simovič. star 47 let. — Rabtika zaradi zabranienc pijače, Te dni okolu 7, ure zvečer je bilo v C u n -d r o v i gostilni v Mali vasi več fantov. France Dobovšek jc zahteval zase in za svoja dva tovariša liter vina, katerega je brat gostilničarja postavil na mizo. Takoj nato jc pa gostilničar to vino zopet z mize odnesel, s pristavkom, da za Dobovška v njegovi gostilni nima pijače in naj gleda, da se takoj odstrani. Za mizo mirno sedeči Dubovšek je osramočen vsled te krčmar-jeve izjave zahteval pojasnila ter se ni maral odstranili. Nato so ga pa prijeli delavec Jožef Jakopič, brata Cunder in hlapec Anton Janežič in ga porinili na dvorišče. Tu je pa prišlo do spopada med Dobov-škovimi pristaši in prej navedenimi, med katerim je Jakopič z nožem naskočil Dobovška, kateremu je suknjič, telovnik in srajco na hrbtu prerezal in mu vsled tega napravil okolu 40 K škode. Petru Zor-manu je iztrgal s klobuka okraske in jih razrezal. Tudi fanta Jožefa Škerla je Jakopič brcnil v spodnji del telesa. Nadaljevanje teh gostilniških ljubeznjivosti se bode vršilo pred sodiščem. Merske novice. s »Veleizdaja« v Ormožul Dogodek, ki so je prigodil pretečeni petek v Ormožu, jc naše. Nemce in nemšku-tarje tako razburil, da so zadnji čas popolnoma ob glavo. In kaj sc je zgodilo? Kakor.znano, slavi sveta katoliška cerkev vsako leto dne 25. aprila praznik svetega Marka, in v proslave tega praznika sta dva rodoljubna Slovenca razobesila iz neke hiše slovensko zastavo, in strah in groza; celo mesto je bilo po koncu. Takoj je trebuša-sti policaj priletel vprašat, kaj da naj ia zastava pomeni? Ko smo mu na prijazen način razodeli naš namen, se je samo hudomušno namuzal in v kratkem času za tem je prihitel že v spremstvu občinskega pisarja Grlica, ki je seveda igral vlogo velikega patriota in se nam predstavil kot »gevvesener osterr.-ungariseher Unteroffizier«! Tega kava-lirja, ki pa o kavalirskem obnašanju niti pojma nima, bomo svoječasno že manire naučili. G. Grlica iz Vinskega vrha, sedaj Gedliczka, le pazite, da Vam ta »Windische Bagage«, kakor ste nas blagoslovili nazvati, nc ho Vaših računov zmešala! Zakaj ste pa nad mirnimi ljudmi toliko rogovilili? Ali Vam jc res ta zastava naredila toliko preglavice? Ali je v Vaših očeh to ve-leizdaja? Kaj pa potem, kadar se po kakih nemških gostilnah, glasi proti-avstrijska »Wacht am Rliein«? Kaj pa je potem to, ako se iz mestne posvetovalnice odstrani podoba Njega Veličanstva? Na to nam, g. Grlica, dajte odgovor! Kdo je potem »antiostcrrei-chisch«? G. Grlica, pomislite, da se v Ormožu bližajo občinske volitve! Pomislite, da gotovo stranka, katero ste sumničili, cla je zaradi padca Skadra. izobesila slovensko zastavo, ne bo volila z Vami! O istem zborovanju, katerega ste tisti večer sklicali v nekem hotelu, bomo pa že še ob priliki govorili! š Ormož. Mladeniška in dekliška zveza jc bivšega tajnika tukajšnje »Ormoške posojilnice« imenovala svojim častnim članom. G. Zalerju, ki jc sedaj tajnik Ljudske posojilnice v Celju, na-, še iskrene čestitke! š Koncerti v Mariboru. V Narodnem Domu se v četrtek, clne 1. majnika t. 1. zvečer ob 7. uri otvori sezona poletnih koncertov. Prijatelje lepe glas« bene umetnosti vabi odbor »Glasbenega društva«. š Slovenski gimnazijci iz Maribora vabijo na predstavi, ki sc vrše pod pokroviteljstvom preč. g. prof. dr. A. Medveda dne 12. maja 1913 v gostilni g. Kodra pri Sv. Lovrencu ob koroški železnici. Priredita se igri: »Zaklad«, ljudska igra v štirih dejanjih, in »V civilu«, burka v enem dejanju. Po predstavi prosta zabava, šaljivi ribolov, šaljiva pošla itd. Cene: Sedeži 2 K, stojišča 80 vin. Začetek ob 5. uri popoldne. K obilni udeležbi vljudno vabijo prireditelji. — Ker je namenjen prebitek Dijaški kuhinji v Mariboru, se preplačila hvaležno sprejemajo. š Veliki nemški shod v Mariboru. Nemško društvo za Maribor je z ozirom na sedanji politični položaj sklenilo prirediti velik javen shod, na katerem bodo o najvažnejših skupnih nemško - narodnih vprašanjih razpravljali. Odbor jc poslanca Wastiana naprosil, cla naj nastopi na shodu kot glavni govornik in še preskrbi druge predavatelje, kar jc tudi obljubil storiti. Govoril bo najbrže o jugoslovanskem vprašanju s posebnim ozirom na deželo Štajersko in dolžnostih dežele napram stremljenju Slovencev. Drugi govornik bo predaval o trijalizmu. š Socialni demokrat poneveril delavski denar. Mizar Jožef Mcsaritsch v Mariboru jc bil od februarja do septembra 1912 blagajnik mariborske krame skiminc osred- nje zveze avstrijskih' zidarjev. Kot tak" je sprejemal doneske članov, ki jih je moral vsak mesec poslati v blagajno v Gradec in na Dunaj. Pri reviziji v lanskem septembru se je dognal primanjkljaj 344 K 58 vin. in Mesaritsch je priznal, da je ta denar zase porabil. Pri kazenski obravnavi je sicer tajil, a ni mogel pojasniti, kam je manjkajoči znesek prešel. Obsojen je bil na tri mesece ječe. š Električna razsvetljava v Radgoni. Občinski odbor je v svoji zadnji seji dne 23. t. m. razpravljal o vprašanju razsvetljave v Radgoni. Vpeljati nameravajo namesto dosedanje plino-ve luči električno in pretresujejo predložene ponudbe tvrdk akcijske električne družbe »Union«, Ganz, Pichler-,Weiz in Siemens - Schuckert in so pogajajo z lastnikom vodne moči, gosp. Mihaelom Truner, glecle pogodbe. Nadalje bodo v slučaju, da sc pogodba sklene, govorili o predlagani ccni luči in moči toka. Dne 7. maja t. 1. se vrši javno zborovanje volilccv, kjer bodo ljudstvu zadevo pojasnili glede viso-čine stroškov za vpeljavo električne razsvetljave in o električni moči. š Štrajk delavcev avstrijske al-pinske montanske družbe je končan. Dne 24. t. m. se je doseglo med delavstvom in podjetjem sporazumljenie. š Davčni oddelek mariborskega okrajnega glavarstva se preseli v torek, dne 29. aprila v nove prostore, ParkstraBe, II. nadstropje, vrata št. 1—15. Dne 29. in 30. aprila se stranke ne bodo sprejemale in se torej vse uradovanje s strankami prekine. Da ljudje ne bodo od daleč zastonj hodili na davkarijo, bi bilo primerno, če bi župni uradi pri cerkvi ljudstvo na to opozorili, š Škarlatica v Ptuju. V Ptuju se širi med otroci škrlatica. Te dni so morali radi te nevarne bolezni zapreti tudi nemški Ornigov otroški vrtec. Pravijo, da je v tem poslopju celo gnezdišče škrlatice. Stvar spada celo na sodišče, ker so zdravniki na zahtevo Ornigovo celo zadevo zamolče-vali. Kje je državni pravdnik, kje politična oblast. Kako vse drugače se je postopalo n. pr, v Mariboru z zavodom šelskih sester in s slovenskim zdravnikom g. dr. Turši-čem. — Ali velja za pašo Orniga druga mera? š Častnim članom imenovan. Gosp. Franca Praprotnika v Mozirju, ki si je pridobil velike zasluge za prospeh iu povzdigo umne sadjereje v tamoš-njem kraju, je imenoval občinski odbor okoliške občine častnim občanom. G. Praprotnik je v času svojega dolgoletnega službovanja odgojil okoli 40.000 sadnih dreves ter imel že tudi na mnogih krajih strokovnjaške govore o sad-jereji. Zelo veliko sc je trudil za povzdigo sadjereje v tamošnjem kraju. š Poizkušeni vlom na pošti v Za-vrčn. V noči od 14. na 15. t. m. je bil poštarjev pes nekako nemiren, zaradi česar je šel poštar pogledat, kaj se zunaj godi. Kmalu je zaslišal na cesti šepetanje in spustil en strel v zrak. Takoj je dobil iz dotičfie strani, od koder se je slišalo šepetanje, v odgovor dva strela nazaj in je nato v naglici večkrat zaporedoma ustrelil. V temi je bilo opaziti, da so zbežali storilci proti hrvaški meji. Menda so nameravali v pošto vlomiti. V takih slučajih pač zelo pogrešamo orožniško postajo. š Novi dravski most v Mariboru stane mesto samo velikansko svoto 670 tisoč kron in k temu se morajo prišteti še milijoni, ki jih jc žrtvovala država. Kljub temu pa je tako, da se ves svet iz njega norčuje. Zbadljivi Gradčani ga nazivajo z imenom »Die Marburger Rutschbalin«. Kaj porečejo mariborski nemški nacionalci k zaničevalnem zasmehovanju novega mostu od strani Gradčanov, smo res radovedni. š Vodovod v Trbovljah. Naša občina napravi kmalu vodovod za pitno vodo izpod Sv. Planine. Tudi trboveljska družba bo nekaj prispevala. Bila Je že skrajna potreba. Dr. Jeršetove šmarnice »Mati čudovita« se, kakor smo že naznanili, ne bodo pošiljale na ogled. Knjiga se ne kupuje samo za šmarnično pobožnost, temveč bo trajno ohranilo privlačno moč, ker nudi cerkvenemu govorniku mnogo poralme tvarine. Ker zaloga ni baš prevelika in na novo izdajo za sedaj ni misliti, naj si to krasno knjižico vsakdo čimprej e omisli. Dobi sc v »K a-t o 1 i š k i Bukvami« v Ljubljani. p Na Dunaju obsojeni tržaški ire-dentist. Dunajsko porotno sodišče je dne 26. t. m. obsodilo tržaškega 191et-nega iredentista Mario Stcrlc radi veleizdaje z ozirom na cesarja in radi razžaljenja Veličanstva in motenja javnega miru v petletno težko ječo. Naročajte ..Slovenca".: Telefonsko in brzojavno poročilo. ZADNJE VESTI. Dunaj, 28. aprila. Velesile so že na Cetinju storile kolektivni korak, naj Črnagora Skader zapusti. Črnagora je odgovorila, da more z ozirom na velikonočne praznike šele po praznikih odgovoriti. Grof Berchtold je velesilam po cirku-larni noti naznanil, kakšne predloge stavi danes Avstro-Ogrska na konferenci poslanikov v Londonu. Na borzi se je danes razširila vest, da se bo Anglija na današnji konferenci postavila na stran Avstrije, vsled česar je borza boljše poslovala. Če pa današnja konferenca zopet brez rezultata poteče, bo Avstrija črnigori stavila ultimatum in ako Črnagora negativno odgovori, bo sama proti njej' z vojaško silo nastopila. Dvorni krogi pravijo, da se cesar sicer prizadeva rešiti krizo mirnim in diplomatičnim potom, da pa je, če bodo razmere do tega privedle, odločen v svrho obvarovanja prestiža države privoliti v najodločnejša sredstva. Vesti, da Srbi Drač že zapuščajo, po mnenju »N. F. Pr.« še niso potrjene. Druga vest pa pravi, da je princ Danilo z večino črnogorskih čet Skader že zapustil in proti severu odkorakal, v Skadru da je ostalo le pet bataljonov. Potrjuje se, da se je Essad paša glasom pakta s kraljem Nikito proglasil za kneza Albanije. Na Dunaju vlada sploh največja nervoznost. se izpred Odrina preko Sofije vračali v domovino. Sodi se, da je to znamenje izboljšanja razmerja med Srbijo in Bulgarijo. UNIJA MED SRBIJO IN ČRNOGORO. Belgrad, 28. aprila. Najvišji cctinjski krogi trdno upajo, da bo Črnagora obdržala Skader z zaledjem in primorsko oba-ljo do Medove; k tej nadi jih opravičujejo gotova znamenja. Kralj Nikola je bil trdno odločen odstopiti na korist Srbije, ako bi Skadra ne bil mogel osvojiti; v tem oziru je bilo že vse natančno določeno in pripravljeno. S padcem Skadra je za kralja Nikolo prestol rešen, To je zelo tudi zasluga Nikole Pašiča. Ako Skader Črnigori ostane, potem bo Črnagora ostala posebna država, a tesno zvezana s Srbijo. Unija med obema državama je perfektna. SRBIJA V SOLUNU. Belgrad, 28. aprila. Srbija si je potom sporazuma z Grško zagotovila v solunskem pristanišču gotove pravice. Iz Drača se Srbija v najkrajšem času popolnoma umakne. SRBIJA PRIDE LE DO MORJA. Belgrad, 28. aprila. Srbija polaga veliko važnost na to, da se ji osigura nevtralno pristanišče v Albaniji, toda ve, da evropski sklepi ostajajo večkrat na papirju. Zato projektira Srbija železnico iz Mrdara na Mitrovico skozi Dečane po tunelu skozi albanske alpe na Plavo in Gusinje proti Podgorici in odtod na Bar. Tako dobi Srbija železnico po srbsko-črnogorskem teritoriju in pristanišče na črnogorskih tleh. ZA DRUGO ČEŠKO VSEUČILIŠČE. Praga, 28. aprila. Federacija čeških vseučiliščnikov objavlja odprto Pit m o na češke poslance, ki obžaluje, ker češki poslanci zadnje čase skoraj nič več ne zahtevajo drugega Češkega vseučilišča. PRAVEN SPOR MED TURČIJO IN ITALIJO RADI TRIPOLISA. Carigrad, 28. aprila. Ob legalizaciji nekega sodnega spisa v Tripolisu je pristojen urad porte izjavil, da Tripo-lis ni laška, marveč turška privilegirana avtonomna provinca. Na nastop laškega poslaništva so afero nakazali pravnim prisednikom porte. TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK OD-POTUJE V SIRIJO. Carigrad, 28. aprila. Turški prestolonaslednik jc izjavil nekemu arabskemu časnikarju, da namerava v Sirijo potovati, da pokaže Arabcem svoje simpatije. BOJ PROTI TRUSTOM V AMERIKI. Washington, 28. aprila. Glavni pravnik Mc Reynold je pri najvišjem sodišču vložil vlogo, v kateri izjavlja, da se protivi, če bi se rok 1. julija, ko se morata raz-družiti Union Pacific in Scuthern Pacific, podaljša. Jefferson Citty (Missouri), 28. aprila. Glavni državni pravnik Barker je pri najvišjem sodnem dvoru države Missouri vložil tožbo proti 109 požarnim zavarovalnicam, ker so se pregrešile proti postavi o trustih. Postavodajalna zbornica je namreč nedavno sklenila, da se morajo zavarovalne premije v državi Missouri znižati. Zavarovalne družbe so pa nato razen nekaterih svoje agenture v Missouriju opustile in tekoče police razveljavile. GLAVNI DOBITEK V POSESTI KON< KURZNE MASE. Praga, 28. aprila. Manufakturna tvrdka Czumpelik in Schneider je nedavno napovedala konkurz. Med po-pirji solastnika tvrdke Fischerja so pa našli še ne dvignjen glavni dobitek v znesku 30.000 kron, ki pripada sedaj konkurzni masi. ENAJST MRTVIH OTROK NAJDENIH. Mannhaim, 28. aprila. Tu so našli v kleti neke Wvihler 11 trupel mrtvih dojenčkov. O Wuhlerjevi, ki jc dne 26. t. m. umrla, se je že dolgo slutilo, da mori novorojenčke. Njen mož trdi, da mu o zločinih rajne njegove žene ni bilo nič znanega. TRANSATLANTSKI POLET »SU. CHARDA« TIHOTAPSKA ZVIJAČA? London, 26. aprila. »Daily News« poročajo, da se za tranatlantskim poletom zrakoplova »Sucharda« skriva veliko tihotapstvo. Carinske oblasti so odkrile, da je bilo 1834 posod za vodik v resnici napolnjenih z alkoholom. Carinske oblasti bi bile, ako bi se bil načrt posrečil, ogoljufane za 200.000 K. STJEPAN KOVAČEVIČ UMRL. Zagreb, 26. aprila. Tu je umrl v 72, letu svoje starosti bivši poslanec, veliki župan in minister za Hrvaško Stjepan Kovačevič. iz slovenskega sveto. Hristos vaskrse! Velikonoč praznujejo te dni (27. in 28. t. m.) pravoslavni. Kralj Peter je armadi potom vrhovnega poveljstva voščil vesele praznike. Listi se v uvodnih člankih spominjajo vstajenja naroda, ki je vstal zato, ker tudi v najhujših dneh ni izgubil vere in upanja. Otvoritev cerkva v stari in novi Srbiji. Srbsko prosvetno ministrstvo je dovolilo otvoritev številnih cerkva po stari in novi Srbiji, ki so bile zadnji čas zaprte, bodisi da niso imele duhovnika ali pa radi poprav. Veliki Krakov. Na podlagi sklepov obeli prizadetih občinskih odborov se je Krakovu priklopilo mesto Podgorce, ki ima 50.000 prebivalcev. Krakov šteje sedaj 200.000 duš. Generalmajor N. Protopopov. Kakor poročajo ruski listi, je te dni umrl ruski generalmajor N. Protopopov, eden onih redkih še živih mož, ki so svoje dni junaško branili Sebastopol proti napadom združenih sovražnikov Rusije. Liubljonske novice. lj Seja odseka za resolucije katoliške* ga shoda se vrši jutri v torek ob 8. uri zvečer v posvetovalnici K. T, D. — Dr. Gruden, predsednik. lj Kurz za poznavanje umetnin v S. K. S. Z., ki ga je vodil g. ravnatelj dr. Man-tuani, se je zaključil ta mesec. Gosp. predavatelj je podal po uvudu o bistvu umetnosti kratek pregled zgodovine grškega in rimskega stavbarstva, kiparstva in slikarstva v klasični dobi. Predavanje so spremljale vedno nalašč v ta namen prirejene ALARMNE VESTI. Dunaj, 28. aprila. Tu se govori, da Avstrija, ako velesile danes ne sklenejo nasilnih sredstev proti Črnigori, ne bo operirala samo v smeri proti Skadru, ampak tudi proti Draču, ki da je glavni cilj avstro-ogrske akcije. Baje hoče Avstrija Albanijo izprazniti tudi srbskih čet. (Eventuelno turških, ker Srbi že sami odhajajo.) — Govori se pa tudi, da je pripravljen angleški izkrcevalni zbor, da zasede Albanijo in da so angleške čete na Malti in Cypru pripravljene. — Govori se, da Avstro-Ogrska postopa tudi proti Srbiji in zasede Sandžak. Italija bo Avstrijo baje vseskozi podpirala. Laško brodovje je pripravljeno, istotako francosko. — Vse te vesti so brez dvoma precej senzačnega značaja, ANARHIJA V ALBANIJI. Belgrad, 28. aprila. V Mači v Albaniji so mohamedanci posekali 15 katoliških Arnavtov. Katoliški škof v Nisatiju jc prosil srbsko stotnijo, naj ne odide. General Bojovič pa je izjavil, da mu je žal, da ne more v Albaniji ostati. Škof se je nato obrnil do angleškega admirala Burncya. K SRBSKO-BULGARSKEMU VPRAŠANJU. Belgrad, 28. aprila. Koncem tekočega tedna bo ministrski predsednik Pašič glede srbsko-bulgarskih meja in pogodbe z Bulgarijo podal jako važne izjave. Pogodbe same in koncencije se pa na noben način nc objavijo. Glede meja zastopa Srbija stališče, da ji gre za kompenzacijo ta-le meja: Od Krive Palanke ob Zletovski reki, Bregalnici in Vardarju; Kočane, Šlip in Dorjan bi ostali bulgarski, Ovčje polje pa srbsko. Grški bi imeli pripasti kraji južno od planine Niče in Moglena. Bulgarski bi ostalo 69.006 km'-, Grški s Kreto brez drugih otokov 38.000 km- in Srbiji 35.000 km-. BULGARI O POGODBI. Sofija, 28. aprila. -Mir« piše: Srbsko-bulgarska pogodba je podlaga balkanske zveze, Na podlagi te pogodbe so se dosegle slavne zmage, s točnim izpolnjevanjem te pogodbe se more zagotoviti obstanek balkanska zveze. Že najmanjši sum o zdravih temeljih te pogodbe bi imel razdiralne posledice za balkansko zvezo. Srbski oficioz »Samouprava« se poteguje za revizijo pogodbe, a svojih razlogov he opira na besedilo pogodbe, ampak na dvomljive dokaze o narodnosti macedonskega prebivalstva. O tem se ne bomo prepirali. Pogodba jc bila ravno zato sklenjena, da prenehajo zgodovinski, etnografski in geogra-fični spori. Po pogodbi so odveč vsi dokazi Gopčeviča, Sretkoviča in Cvijiča. Pogodba je zakon, kateremu se morajo Bulgari in Srbi podrediti, ako hočejo, da v medsebojnem razmerju ne zavlada svojc-voljnost in nasilje. Prvi pogoj za obstanek balkanske zveze je točna izpolnitev pogodbe. Bulgarija bi sicer morala izstopiti iz zveze. Brez Bulgarijc pa trajna balkanska zveza sploh ni mogoča. SLOVESEN SPREJEM SRBSKEGA POLKA V SOFIJI. Belgrad, 28. aprila. Ž5. t. m. so Sofij-čani na kolodvoru slovesno pozdravili srbski polk, ki se je izpred Odrina vračal v domovino. Vojake so pogostili, obsuli s cvetjem in jih sploh na vse mogoče načine počastili. To je značilno zato, ker se doslej nihče ni zmenil za srbske vojake, ki so VAJE FRANCOSKE VOJNE MORNARICE. Pariz, 28. aprila. Oficiozno se poroča: Ker zunanji položaj ne dopušča, da se francoska vojna brodovja od svojih opirališč odstranijo, bo brodovje, ki mu poveljuje admiral Bone de Lapeyrere, vadilo od 2. do 21. junija v Sredozemskem, brodovje admirala Fa-vereana pa od 2. do 19. julija v Kanalu. XXX SKLICANJE DRŽAVNEGA ZBORA ZOPET ODGODENO. Praga, 28. aprila. »Venkov« poroča, da so sklicanje državnega zbora zopet odgodili. List poziva češke poslance, da naj protestirajo, ker se. tako obsoja parlament v molk. Če bi tu protest nič ne učinkoval, naj pa vladi vsi naznanijo, da odstopijo. Tak korak bi gotovo v Evropi učinkoval. Zadnji čas je, da poslaniška zbornica izpregovori, in če to ni v parlamentu mogoče, naj se to izven parlamenta zgodi. ČEHI ZA MIR V EVROPI. Praga, 28. aprila. Včeraj so zborovali zaupniki mladočeške stranke. Sprejela se je resolucija, ki se zavzema za mir v Evropi. Praga, 28. aprila. »Pravo Lidu« objavlja oklic češke socialno demokratične stranke in čeških socialno dcnio-kraških poslancev, ki ^hteva mir v Evropi. BLAGOSLOVLJENJE MORJA. Malta, 28. aprila. Dne 26. t. m. se je na evharističnem kongresu vršilo blagoslovljenje morja. Procesija sc je pomikala po cestah, po katerih so stale neštete množice, proti Barracci, najvišji točki La Vallette, odkoder je odprt pogled na celo pristanišče. Papežev delegat kardinal Ferrata je stopil na tribuno in z Najsvetejšim blagoslovil morje. GLAVNI SHOD VINCENCIJEVIH KONFERENC. Pariz, 28. aprila. Na glavnem shodu konferenc sv. Vincencija Pavlan-skega, ki se ga je več tisoč delegatov iz Francije in inozemstva udeležilo, je izjavil predsedujoči kardinal Vinzonzo Vannutelli, da blagoslov, s katerim Rim konference sv. Vincenca Pavlan-skega blagoslavlja, kaže pred vsem očetovsko dobrohotnost, ki jo Sv. očo goji za plemeniti francoski narod, v katerem se je delo sv. Vincencija Pav-lanskega ustanovilo. REVOLUCIJSKI POIZKUS V LIZBONI. Lizbona, 28. aprila. Včeraj je nekaj članov radikalne republičanske stranke poizkusilo puč. Prišli so pred ženijsko vojašnico in pozivali vojake, naj se jim pridružijo. Na več krajih mesta so eksplodirale bombe in se je streljalo iz revolverjev. Demonstranti so klicali: Živela republika! Pred več vojašnicami je prišlo do nemirov. Vlada je 20 oseb zaprla, med njimi stotnika 5. pehotnega polka Diasa. Aretirance so prenesli na krov neke vojne ladje. Vlada je odredila vojaške odredbe. Vojaki so oddali na demonstrante slopp salve. V več hišah so našli znake, V društvu radikalno-republičanske zveze so našli orožje. Društvo so zaprli in tri osebe, ki so so v njem nahajale, aretirali. skioptične slike, deloma tudi umetnine iz muzeja samega ali posebej narejeni vzorci; grški tempel v miniaturi je g. ravnatelj na {»redavalni mizi kar sezidal. Kurz se drugo eto nadaljuje. Udeležba je bila prav častna, povprečno najmanj 25 vsako uro, Kurz je obiskovalo mnogo dam in dosti duhovne in svetne inteligence vseh poklicev, med njimi več v literaturi dobro znanih imen. Tudi nekaj obrtnikov kiparske in rezbar-ske stroke je zahajalo redno k predavanjem. lj Slovanski gostilničarski kongres v Ljubljani. Češki gostilničarji so izrekli željo, naj bi se 1. 1914. vršil v Ljubljani slovanski gostilničarski kongres, na katerem naj bi se ustanovila slovanska državna go-stilničarska zveza. lj Umrl je v 37. letu svoje starosti sprevodnik ljubljanske cestne električne železnice g. Rudolf Šeligo, doma v Imenem pri Podčetrtku. Med občinstvom je bil zelo priljubljen. Zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroki. Pogreb bo jutri, v torek iz Novega Vocl-mata. Svetila mu večna luč! lj Umrl je okrajni zdravnik v Kostanjevici dr. Pavel Indra, star 47 let. lj Osebna vest. Na lastno prošnjo je vpokojen davčni ravnatelj g. Vladimir Prus de Jeziery - Jezierski v Ljubljani. Generalno ravnateljstvo zemljiško - davčnega katastra mu je ob tej priliki izreklo zahvalo za dolgoletno vzorno službovanje. lj Mednarodni slepar Karam, ki je novembra 1912 sleparil v Ljubljani, prijet v Monakovem. Kakor smo žc v soboto med brzojavnimi poročili poročali so v Monakovem prijeli sleparja, ki jc v Ljubljani v dneh od 4. do 7. novembra 1912 pod imenom Karam, veletržec iz Kaire naročeval za velikansko hotelsko podjetje v Aleksandriji pohištvo itd. in ocl obrtnikov, pri katerih je naročil, izvabljal manjše svote denarja. V Ljubljano je prišel iz Černovic in smo o sleparstvih, ki jih je tamkaj uganjal, tudi že poročali v našem listu. Iz Ljubljane je izginil, ko so mu postala tla prevroča, v Draždane, Kopenlia-gen in v Line. Tudi na Dunaju jc sle-pai*il med tem časom, a povsod na enak način. Ker je dunajska policija domnevala, da bo šel slepar v Mona-kovo, kakor jc to že enkrat storil, brzo-javila. je tjakaj in tako se je tiček vjel. Tako bo imela Evropa nekaj časa mir pred sleparjem, ki je od leta 1910 vznemirjal policijske oblasti, najbolj si pa oddahne Avstro - Ogrska, Nemčija in Danska. Te dežele so sc mu posebno pripravne zdele za njegova pustolovstva in marsikak pošten obrtnik proklinja gospoda z elegantnim in sigurnim nastopom, ki ga je pripravil ob težko zaslužene novce. lj Redni občni zbor društva državnih sodno - pisarniških oficijantov in pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani se vrši dne 4. maja 1913 ob pol 3. uri popoldne v prostorih gostilne »Pri kroni« v Gradišču z običajnim dnevnim redom K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. lj Aprilova nedelja. Prava aprilova nedelja se lahko imenuje včerajšnja. Že dopoldne je začelo deževati, pozneje se je zvedrilo, popoldne pa je nastal hud piš, nato je pa jelo deževati, padati toča, gro-meti in traskati kakor v vročem poletju. Na Karlovški cesti je strela pokvarila en električni voz, ki so ga morali prepeljali v remizo. Vreme je preprečilo meščanom marsikak izlet, kar so posebno občutili gostilničarji v okolici. lj Umrli so v Ljubljani: Albin Maček, ključavničarjev sin, 11 tednov. — Leopol-dina Besek, žena železniškega strojevodje, 55 let. — Ivan Telatko, sin železniškega delavca, 5 dni. — Marija Turk, delavka, 76 let. — Neža Pirnar, pomožna usmi-Ijenka, 37 let. — Justina Jelnikar, rejenka, poldrugo leto. lj Zabava dveh porednežev. Včeraj popoldne sta si dva mlada poredneža privoščila zabavo, da sta bombardirala s kamni okna v lopi na dirkališu v Later-manovem drevoredu. Pobila sta tako 12 šip, dokler ju ni stražnik prepodil. Ta dva poredneža zaslužita pač eksemplarično kazen. . ii Nepoboljšljiv je 20 letni Jožef Gril iz Krašnje pri Kamniku. Lansko leto je bil v prisilni delavnici, a je pri neki priliki na barju pobegnil, pozneje pa pokradel na Štajerskem, kjer jc bil po orožnišlvu arc-tovan m pri celjskem sodišču obsojen na os?.m mesecev zapora, katerega je odsedel v Mariboru. Sedaj so ga utaknili zopet v prisilno delavnico. Primorske vesli. p Liberalci se gibljejo. V Gorici so liberalci ustanovili Slovensko politično društvo«. Na ustanovnem občnem zboru so govorili dr. Karel Podgoršek profesor K o š n i k , dr. P u c , župan V r a n , dr. Dere a ni. Predsednik društva je odvetnik dr. Karel P o d g o r n i k. p »Priigelpatent« deluje tudi v Gorici. Trije mladi gospodje v Gorici so bili od policije po slovitem sPriigelpatentu« obsojeni na sedem dni zapora vsak. Obdolženi so bili pred sodnijo, da so klicali menda »Živela Srbija«, »Živela Bulgarija«! Proti enemu je napisana obtožnica in se bo vršila kazenska razprava; vsi trije pa so dobili policijsko kazen. p Umrl je v Ajdovščini c. kr. vpoko-jeni gozdar Josip Plesničar, star 71 let. p Društvo kmetijskih učiteljev južnih avstrijskih kronovin ima svoj ustanovni občni zbor na binkoštno nedeljo, dne 11. maja v Gorici v hotelu pri »Zlatem jelenu« ob pol 11. uri dopoldne. Po skupnem obedu je ogled kmetijske šole v Gorici. p Dva vojaka pa štirje stražniki, V četrtek sta se bila bosensko-hcrcegovska vojaka Muslafa Begovič in Joso Kosma v Trstu tako napila, da sta videla vse narobe. Predno sta šla k počitku, sta pa že vsa trda zavila še v neko krčmo, kjer sta začela strašno razbijati. Krčmar si ni znal pomagati, pa je poklical nekega podčastnika, ki je šel ravno mimo; ta je res napravil mir in red, a ko je odšel, jc šlo zopet vse navzkriž. Slednjič so oba vojaka vendar spravili ven. Oba pa sta bila tako na-trkana in srdita, da sta napadla na cesti stražnika, dolžeč ga, da ju je on hodil mirit. On sicer o tem ničesar ni vedel, a ker je videl, da sta res potrebna svarila, ju je začel miriti. Pa je slabo naletel; napadla sta ga namreč z bajoneti in silila sta tako vanj, da so mu morali prihiteti trije tovariši na pomoč. Vsi štirje so vojaka komaj ugnali. Puslan©-*) Trgovci s čevlji ne smejo prevzemati naročbe po meri in popravil. »Zadruga čevljarjev v Ljubljani« razglaša sledeče: Zadruga si šteje v dolžnost slavno občinstvo v Ljubljani in okolici opozoriti na sledeče: Vsa notrebna naročila novih čevljev, kakor popravila naj sc oddajo lc izučenim čevljarskim mojstrom, ne pa kakor je to doseclaj bilo deloma navada, d svati mere za nove čevlje in popravila trgovcem s čevlji, ki niso te stroke izučeni, marveč so primorani oddajati naročbe zakotnim in slabo izurjenim mojstrom v izvršitev. Torej glasom določil obrtnega reda od 5. februarja 1907., drž. zak. .št. 26, § 38. a, 1. odst. trgovci s čevlji kot nestrokovnjaki nimajo pravice s . 'c-mati naročila v svojih prodajalnah, niti jih izvrševati na svoj račun. Glasom odločbe upravnega sodišča na Dunaju z clne 28. dec. 1912, št. 11.565, nimajo tudi oni trgovci s čevlji, ki so imeli trgovine precl 1. januarjem 1907, pravice, sprejemati naročila. Kdor sc po naši razglasitvi te odločbe obrtnega reda ocl strani trgovcev s čevlji nc ravna, proti temu bo morala zadruga postopati z naznanilom na obrtno oblast. Trgovci s čevlji, ki bi naročila po meri in popravila sprejemali, naj se pismeno ali ustmeno takoj naznanijo zadrugi. V L j u b 1 j a n i, 28. aprila 1913. Načelsfuo čevljarske zadruge. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno lc toliko, kolikor določa zakon. 1321 Tržne cene, Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 28 aprila 1913. Pšenica za maj 1913.....11'15 Pšenica za oktober 1913 . . . 11-77 Rž za maj 1913.......9'26 Rž %a oktober 1913.....9'70 Oves za maj 1913......9-69 Oves za oktober 1913 .... 8'71 Koruza za maj 1913.....8 — Koruza za julij 1913.....8-18 \ se odda za 5 let v najem, dne 5. maja 1.1. ob 10. uri pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, so- ba št. 2. - Pojasnila se dobe žc sedaj istotam. K dražbi sc va- bijo vsi prijatelji lova. 1304 Tr*ebo pol. obl. del. jasno nevihta ^ rt - t. S i 3 : 10 (Zugpferde) se ugodno prodasta. 1311 tovarna baru v S)olu pri £jubliani. iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Malo rabljen pisalni stroj 34-0 j 11-0 sl.jzah. |del.jasno! 28' 7. zjutr. 2. pop. 735-7 1 10-1 735-2' 20-6 brezvetr. oblačno! 20-8 sl. jug pol. obl. j Srednja predvčerajšna temp. 15-4", norm. 11-4°. Srednja včerajšnja temp. 11-8°, norm. 11-6°. Brez posebnega obvestila. Josipina Indrova, rojena Kalmusova daje v svojem in v imenu vseh sorodnikov prežalostno vest, da je Bog Vsemogočni poklical k Sebi njenega nadvse ljubljenega soproga, ozir, brata, zeta, svaka in strica, gospoda M. II. Di PAVLU INDRA okrožnega zdravnika v Kostanjevici Umrl je po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče dne 26. aprila 1913 ob polu 5. uri popoldne v starosti 47 let. Pogreb nenadomestljivega bo v torek 29. aprila ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu ter sc položi v rodbinsko grobnico. Sv. maše-zaduš-nice se bodo darovale v več cerkvah. Priporočamo rajnika v pobožno molitev in spomin. V Ljubljani, 26. aprila 1913. (novi model z vidno pisavo) se proda po zelo nizki eeni. Ponudbe na upravo „Siovenea" pod »pisalni stroj." 1315 (10) iiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiimiuiinimiiiiiitiifiiiiiii Glisto zvhistniho oznameni. lc Josefina Indrova rojena KalmiiSOVa podava jmenem svvm a jmenem veškereho pribuzenstva truchli-vou zpravu, že se Bohu Všemohoucimu zalibilo k Sobe na vččnost povolati jejiho nade vše milovaneho manžela, jinak bratra, zetč, švakra a strijcc, pana MILIL PAVLA INDRA obvodniho lekare v Kostanjevici. Zesnul, zaopatren sv. svatestmi umirajicich a odevzdan de vule Boži, podlouhč a težke nemoči dne 26. dubna t. r. v 47 roce včku sveho. Tčlesna sehran-ka draheho zesnuleho bude v uteri dne 29. dubna o 4. hodinč odpol. v zemske nemocnici vykropena a na lirbitov u Sv. Križe prevezena a clo rodinne hrobky tamze uložena. Zadušili služby Boži slou-ženy budou v ruznych kostelech. V Lublani, dne 26. dubna 1913. Pogrebno podjetje „Konkordia" v Ljubljani. ,.sx-"-t■ y-V*V« -v" ^fci-SHMea&s-Sfcfe* Hrvatska slav. feanka za parcelacijo In ReSonteatijo ild. v Zagrebu. Radi parcelacije opusti se veliko mlekarstvo. Vsled tega proda se prostovoljno nad EH različne vrste švicarske pasme. Podrobna pojasnila daje: Mtia M. tata 23 parcelijo In kiiniaciii 1 i. i zwhi. 1314 □□nnuuaaaaannaaaaaanaaaaaaanaaaaan Pod rajv.šjlm pokroviteljstvom Njegove cesarske in kraljeve visokosti presvetlega gospoda nadvojvode FRANCA FERDINANDA DE ESTF. 1312 Dunaj 1013 D 0 Ci D D D ID 0 Slovesna otvoritev 3. maja ob 10. uri dop. [j C. kr. prate.r. Od 10. ure uop. do 2. ure j-jutraj odprla Mai-Oktober. D W5T*1»C.v \T»««hi ei i L1 naonaaaaDaaanaaaoaciaacicaaaaaoaoaaaci Kralj Ferdinand no bojnem polju. ' Za časa vojne je kralj Ferdinand imel svoj dom v posebnem železniškem .vlaku, katerega je bilo lahko spoznati po rdečih svilenih zavesah. Spremljali so ga dvorni uradniki, spremstvo in nekaj gostov. Strogi dvorni cercmoniel je bil precej ublažen. Hrana zelo pripro-sta. Kralj je jedel pri posebni mizi, od koder je lahko videl na vse strani. Med jedjo je malo govoril, pa tudi ni bilo časa, ker so vedno prihajale depeše. Kljub obilim vojnim poslom se jc kralj kakor običajno zanimal za tehnični obrat na železnicah. Znano je o njem, da je goreč železničar in da je nekoč celo vodil brzovlak med Brusljem in Parizom. Ko so mimo dvornega vlaka dr-drali vojni vlaki, ni nobenega zamudil, na vsakega je pazil ob oknu stoječ. Pravijo, da natančno pozna zgodovino vsakega bulgarskega vagona. Strojevodje so večinoma njegovi učenci. — Dasi je Ferdinand velik diplomat, je v osebnem občevanju odkrit. Nekemu svojemu gostu v dvornem vlaku je pripovedoval, koliko se je trudil za dobre odnošaje s Carigradom in koliko poniževanj ga je o priliki njegovih obiskov v Carigradu doletelo; vsak obisk je bil zanj Kalvarija. Ko si je končno vendar pridobil nekoliko osebnega zaupanja Abdul Hamida — so prišli mladoturki. Med tem se je vlak približal kirkiliški postaji; kralj je opomnil, da ga pač nihče ne more kriviti praznoverja, kajti na petek je vojno napovedal in 13. dne v mesecu potuje v Kirkilise! Praznoverje pa tudi nima mesta, kjer je narod, ki vselej zmaga. Ko je dospela vest o sijajni zmagi pri Kirkilise, Je sijala svetla mesečina; kralj je vzkliknil: »To ni solnee, to je mesec pri Slav-kovu!« — Marsikaj lepega je kralj slišal od ranjencev, ki jih je redno obiskoval. Ko je enega, ki je bil ranjen pred Čataldžo, vprašal, čc kaj želi, mu je leta odvrnil: »Hvala, nič — saj sem jih pet ubil!« Neki prostovoljec, ki je od daleč prišel, da služi v bulgarski vojski in kateremu je turška krogla odnesla tri prste z roke, je na kraljeve sočutne besede odvrnil: »Da, Veličanstvo, moja roka je manjša, zato je pa Bulgarija večja!« lz seje ourineoa odseka trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani dne 24. aprila t. L Prošnje za zidarske in tesarske omejene konccsije so se po večini zavrnile. — Priporoča se dispenza prošnje o »nastopu dveh čevljarskih obrti in enega prekajalca ter ena prošnja za so-darsko, oziroma kolarsko obrt; kot nepotrebno se izjavi o dveh prošnjah za peko kruha. — Priporoča se prememba pravil za zvezo gostilniških zadrug v Ljubljani ter sprememba pravil gostil, zadrug na Bledu in v litijskem okraju, in sicer v tem zmislu, da sc zvišajo pristopne takse. — Priporoča se ustanovitev Gremija tiskai-jev na Kranjskem. — Mestnemu magistratu se priporoča imenovanje za preizkuševalno komisijo fotografov g. Rovšek kot predsednik, g. Krema kot namestnik. — Nc priporoča se maksimalni tarif za prodajo mesa v Senožečah. — Poda se izjava ministrstvu, da je za stavbne polirje običajna tedenska plača. — Dva dimnikarja prosita za koncesijo za škofjeloški okraj. Ker sta pa tam že dva dimnikarja, sc nove koncesije ne priporočajo. — Ksi-lografe se hoče uvrstiti med obrti; na Kranjskem teh obrtov jii, sicer pa zbornica nima nič proti tej uvrstitvi. Ravno tako se hoče koncesionirati kot obrt kupovanje tirjatev, ki izvirajo pri voznih tarifih na železnicah. — Poda se izjava, da je odkrivanje pokrovov pri pečeh v svrho snaženja pečarsko in ne dimnikarsko delo. Istotako se poda izjava, da je za postavljanje peči, štedilnikov opravičen pečar in zidar, ako so pa te le zidane, pa le zidar. — Dalje se poda izjava, da sc smatra enonad-stropno šolsko poslopje v .Vrhpolju, okraj Kamnik, za krajevno nenavadno stavbo, za koje zgradbo niso opravičeni zidarski mojstri z omejeno koncesijo. — V občini Oslice jc več prašičjih klavcev. S tem poslom se pečajo v zimskem času ter jih zaklano prodajajo na trgu v Idriji. To bi bila torej neke vrste domača obrt, ako bi so meso nc sekalo na drobno. Stvar je važna, ker je takih krajev na Kranjskem več in se ljudi, ki to zagreše, občutno kaznuje. — Poda sc izjava, da so mesarji upravičeni tudi meso prekajevati, ali pa nasprotno, prekajalci meso sekati; nikakor pa niso upravičeni samo prodajalci mesa pečati se s prekajevanjem. — Namerava se preurediti zakon proti ponarejanju živil. Za manjši prestopek je bilo sedaj kompotemtno kot piva instanca okrajno sodišče, po novem pa naj bi bilo že kot prva instanca za male prestopke okrožno sodišče; ker to lažje dobi primernih izvedencev, se priporoča navedena izprememba. — Dalmacija še nima kombiniranega prevoznega tarifa. Vso v Dalmacijo namenjeno blago ali pa nasprotno, gre potom tržaških špediterjev in prekupccv, kar močno ovira in podražuje promet. Opravičeno so torej Tržačani bojo upeljave takega tarifa za Dalmacijo, tembolj pa se ga vesele drugi trgovci iu obrtniki, ki so v trgovski zvezi z Dalmacijo. Izvedbe takega kombiniranega tarifa zbornica najtopleje priporoča. — .Tužni železnici se priporoča, da bi se večerni brzovlak ustavljal na postaji Rakek. Najpriprav-nejše bi pa bilo, ko bi se jutranji in opoldanski brzovlak ustavljal v Borovnici. — Poda so izjavo proti zvišanju klavničnega tarifa za Škofjo Loko, in sicer za govejo živino, ker je že sedaj skoro najvišji na Kranjskem. Pač pa so priporoča zvišanje tarifa od klanja telet. — Priporoča se, da občina Selce tri živinske sejme preuredi tudi kot sejme za blago. Istotako se priporoča o preložitvi sejmov za Škofjo Loko. | ^ Ako še niste, I J pošljite naročnino! J KNJIGOTRŽTVO. Pridnim šolarjem so najlepše darilo knjižice društva »Detoljub«, ki so za mladino velikega vzgojnega pomena. S temi knjižicami naj stariši in vzgojitelji razvesele svoje otroke ob raznih prilikah, kot n. pr. ob priliki prvega sv. obhajila itd. Vse knjige imajo izredno zanimivo vsebino, vsled česar jih mladina rada čita ter si z njimi bistri um ter blaži srcc. »Ali znaš?« (XIV. (natis.) Zbirka krščanskih resnic in molitve, ki naj bi jih vsak kristjan znal na pamet. 64 strani.) Po 12 b. »Kako ati je ime?« ali »Vzorno življenje naših svetih priprošnjikov v nebesih.« Sv. Anton Padovanski. 12 h. Sv. Frančišek Šaleški. 10 h. Sv. Roza Li-manska. 10 h. Sv. Neža. 10 h. Sv. Janez Evangelist. 10 h. Sv. Patarina. 10 h. Sv. Stanislav Kostka. 12 h. Sv. Angela. 8 h. »Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva«. Trije zvezki po 00 h., kart. ■SO h. »Sv. Germana«. Zgled krščanske potrpežljivosti (s podobami) po 10 h. »Frančiška Malvina O. Connor.« Po Hattlcrju poslovenil V. 1\. 6 h. »Molimo!« ali najimenitnejši nauki v molitvi. 1. Kako? II. Zakaj? Skupno 20 h. »Nedolžnim otrokom.« Po 14 h. »Obiskovanje presv. Rešnjega Telesa.« Otrokom, ki se pripravljajo za prvo sv. obhajilo. Po 8 h. »Mala zakladnica.« (III. natis.) Zbirka krajših molitvic in pobožnosti z obilimi odpustki. (40 strani.) Po 10 h. »Spominek prvega sv. obhajila. Po 12 h, vezano 24 h. Podobica sv. Alojzija ali njegova pot v nebesa. 10 h, v platnu 20 h. šestnedeljska pobožnost k sv. Alojziju. 20 h. Boj zoper lažnjivost. (Anton Kržič.) 10 h. četrt ure pred sv. Rešnjim Tele- som. h. Dobra spoved. Nauki in molitve za vredni prejem zakramenta sv. pokore. 2i h. vezano 40 h. Šopek povestic o Četrti zapovedi. (Nabral Fr. Ozvatič.) 8 h. Starišem in vzgojiteljem priporočamo istodobno 3. do 13. letnik »Deto« ljuba«; cena za vsak letnik samo 30 h. Ta list nudi krasna in bogata navodila za vzgojo. Vse te knjige se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Dr. Jeršetove šmarnice »Mati čudovita« se, kakor smo že naznanili, ne bodo pošiljale na ogled. Knjiga se nc kupuje samo za šmarnično pobožnost, temveč bo trajno ohranilo privlačno moč, ker nudi ccrkvencmu govorniku mnogo pora lilo tvarine. Ker zaloga ni baš prevelika in na novo izdajo za sedaj ni misliti, naj si to krasno knjižico vsakdo čimprejc omisli. Dobi se v »K a-t o 1 i š k i Bukvami« v Ljubljani. Mladenič mirnega in poštenega obnašanja, gimnazijski razred ISte slu^e v kaki pisarni ali zavodu. — Ponudijo na uprnvništvo »Slovenca" pod šifro »Mladenič«. 12<>4 Me le vžijfc U Korist obmejnim Slovencem! ; : < Naznanilo in priporočilo. Podpisana cen/, odje- maicem drož iz tovarne /os. Košmerl vljudno naznanjam, da niso resnične vesti, da bi bilo podjetje po smrti mojega soproga prodano komurkoli. Podjetje ostane dalje last dedičev A. Košmerla, t. j. last moja in mojega sina ter je bom pod dosedanjo firmo vodila dalje. Velespoštovane dosedanje gg. odjemalce zagotavljam, da bom poznavajoč iz večletnih izkustev pravi način izbomega izdelovanja drož, vestno skrbela, da dobe v resnici le najboljše blago in da podjetje v polni meri ohrani njihovo naklonjenost ter si z vestnim in točnim poslovanjem pridobi še nove odjemalce. Vljudno se priporoču-joč za nova naročila, beleži z naj odličnejšim spoštovanjem za tovarno drož Jos. Košmerl Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, Katinka Košmerl, roj. Mulef : ; : i >. rF»v 1 v Sanatorij Jirni dom priporočan od zdravnikov, sprejema bolnike na živcih, lul^mt histeričf\c, bolne na srcu, želodcu, pa take, ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. Vpraša naj se pri pr. f ran Ceh, Gornja sY.^ungola pri /vfariboni. 1204 =£S==== $ Novosti I 768 v veliki izbiri pri R. MIKLAUC Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5. Kemična tooarna Tralshlrchen pri :: Dunaju, LIEBLEII1 fi CO. Stearit najboljše sredstvo za zgostitev malte za snaženje in beton. Stearit malta da tudi 50-100% oeč moči, kot malta z drugimi primesi. 993 Sanatorium Emona 7JŽSS1; Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in Sef-zdravnik: Dr. Fr. Dergane, primar. I.klr.idd. dež.toln 3 pomočnike pridnc