St. 23. „So6a" izhaja vsak petek in velja s poSto prejemana all v Gorki na dom poSHj&na: Vse leto.....f. 4.50 Pol Ieta.....,. '.30 Cetvrt ieta ...... 1.20 Pri o'/nanilih in \.\a\ take pti „j>o-ittnicah" se placujo ¦/.& iiavadiio tristop. no vrsto: 8 kr. ic se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 », „ ti r. 3 „ Za vece crk« po prosttnu. V Gorici, 3. junija 1881. Tecaj XI. Posamezne Sfivilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ul ci blizo „treli kron". in na fitarew trgu. - V Trstu v tobakarnici „Via dolla cn-unna 3". Dopisi naj ho uTagovoljno poSiljajo urednigtvu „Sof.e" v Gwici v Hilarijanski tiskariii, naroimina pa opravniStvu,jSo?.G" na Korenji v SHcsa-vi hi§i St. 10 II. nadatr. Rokopisi sc ne vraftajo; dopisi naj Be blagoyoljno iVankujejo, — Delalcem in drugim neprerao&niui se narocmna ziula, ako se oglaie pri urcdni&tvu. P. n. narodnikom! S koncem t, in. poteLe prvo polletje. Go-spodje naro&niki, ki uiso poslali narofinine za to poluletje, naj to blagovoJjno kakor liitro mogoee dopoSIjejo, da poravnamo tudi mi svoje stroske. Opriiviiistvo ,,Sofce." Slovenske Sole v drz. zboru. (Dalje.) Kakor smo zadnjic* omenili, moral jp niiuL. minister bar. Conrad Se enkrnt odgovarjati dr. Tonfcliju na njcgov drugi govor, ozirnma odgovor o nasih §o-lah. Ilekel je nauC*. minister, da dci. wolski sveti do-lodujejo ufcni jezik v Ijudski Soli, potem ko izvedo sklepe doticnili obfiiiiskih zitsiopuikov, in da Solska gosposka ne more m ta del popwftevaU vsoke starse jiost'be. Proti tiktepom obeiuskih sfari'sinstev, po-ttavlja miti., se pa lattko vligajo i»rito/Jtc na minister* Htvo, kakor se jo to v posatnnih sluftijih godilo v Istri. Min. zagovarja tudi trz. namestnika glede na to, da je dc2. Sobki svet imenoval za profesorja namest-nikovega hiiuega naitelja. Po min. mislih mora oni udttelj sposobeu biti za tako sltizbo, drugace bi ga ».ri. nam. ne bii vzol za svojega domacega uditelja! Tak zagovor je se ve da levici ugajal. Naposled pa izustt nauc. minister vendar vsaj po bescdah nekaj ugodnega tako-Ic: „V ostalem pa moram posvojem dovolj natant--nem in v teku mnogih let pridobljenem poznauji raz-mer onih defcpl povedati, da v narodnem oziru po sedaj obstojccih oudotnih razraerab n i ra i s 1 i t i r. a germanizacijo. Tudi vlada ne namerava tega, pa6 pa si prizadeva ona-in po mojih misiihje to editio prava pot — slovcnski iivelj ojaCiti, toda ne s po-nemCevaiijeiu, ampak s t»«m, da se mu ugladi pot do neuiSke omike, in se ran omogoft rabiti jo v svojo pov/.digo in okrepfanje, in da najde naopak nemSki Hvelj svojo podporo v tesni zvezi a starim patriot skim li^ljem slovanskim. Daije segajoee naredbe ali na ponemcevanje o-brneno ravnanje bi bilo ondi gotovo ocitna napaka, in jaz ne verujem, da bo mogel sedanji predseduik dei. §. sveta, namestnik, tako pot sploh zedhiiti s svojim avstrijskim domoljubjem, katero je gotovo ko-rektno. Prigodek, da se je depui&ciji Slovencev za-ukazalo. cesarjeviea nagovoriti francoski, zdi se mi tako grozen da rajSi o tern nobeue ne zinem, dokler se mi ne potrdi kot dejanska resnica*. Minister CJonrad sklene potem svoj govor s tern da pohvali trz. namestnika kotdtiavnika avstrijskega duba. Dr. Vitezi'6, kakor bomo videli iz njegovega govora v prih. St., pa tudi ni molfial nasproti tej pohvali, in mi si bomo se posebe pojaSnjevali tudi tu izrazene besede sedaujega naufinega ministra. Dr. Lustkandlna ie poznamo. Ta se je §e en-krat oglasil proti Slovencem. Eekel je, da Sloveuci ne morejo terjati srednjih §oi s sloven skim u5nim podukom, dokler nimajo knjig zato. „Povdarjati moram, pravi ta zagrizeni oas nasprotnik, da ni niogoce v doloCenem jeziku uLiti vei predmetGv kot tGliko, za kolikor predmetov ima doticni oarod svojih ufinih knjig." Tukaj slisimo staro pesera, ki jo pojejo veduo tudi kranjski neniJkutarji. Tr2. posknea Teuschl-na je bilo hudo zbodlo, da ga je dr. Tonkli zavrnii. Zagovarjal je se enkrat trL namestnika. Teuschl pravi, da se poteguje zato za trz\ nam., ker je preprieau, Bda se morajo pri od-gojevanji vzbujevati koristne zmoznosti, ki sposab-Ijajo za delo* I Kakor da bi se nasi poslanci'ravno zarad tega ne upiralt ponem5evanju, ker se po dose-daujem solskem sistemu zmo^nosti slovenske mlailine ne vzbujajo, ampak direktno zatirajo! Po takih napaaih pa Slovence potegail se jje dobro za nas tudi specijalni poroeevalec Jirefiek, Po (liu'i) jt- nase naHprotiiike tak6-le: „Na Priiuorskvni so take razmere, dajihni mo* gofie v resnici dobro umeti, ako se ne ozremo \n\ prejsnje case. Pred 1. 1848 imela je Primorska namestnika, kuterega nam je pristevati uajiuivnitni&im avstrijskim dr^avuikom. Giof S t a d i o n je bil pro gk'dal iiriinorske razun*re tako jasno in nutancno, in poprijel se je bil za to takih pripomofikov, katere moratno zaznamovati kot najprimcrnise. (Dobro! na desni.) On je skrbel zato, da so se bile napravile solske knjige v vseh jezikib primorskih, .knjige, katere nam je priStevati najboljsim dulom stareje .solsko knji^evnosti, in sicer nu samo v ital, ampak tudi v hrvaSkem, slovenskem in neniAkciu jeziku. Ustvaril je bil v Trstu posebno ^olsko zalogo, katero so po-zneje ^alibog opustili zarad tehuiskih zaprek. Tenutlj je bil ustauovil gtof Studion, in ko bi bili nadaljevali v njegovem duhu, proverjen sein, da bi bili na Priiuorskem 2onadrugem stalisCi. (Prav dobro! na dcBittci.) Stavvk Hammei-Purgstall-ov HAu-striacus sum, nil Auoiriaci a mu aliciiiiin puto" bit je Stadiou izvrstno vresnicil ravno v poli t ik-i, katere 8U je th"M kot nanu'Htiiik v Trstu (vtlo dobro! na desni), in povdarjati moram, da bi se jtz fitel sred-upga, ko bi se v sedanji dob i enako postopalo (dobro, dobro! na desni) v Avstriji in zlasti .tudi v Primorji. — NoCem se dotikati zmianjih razmer, ali toliko je gotovo, da na Primorskem je potrebno in za iiak jtolozjc nuizngibno, da se tamo slovanski 2iv 1 ji ojaCijo; ojaciti pa jih ni mogoee drugate, kakor da te v polni meri podeli suum cuique (vsakemu svoji'j. Dajte Hrvatom, kar je njih, dajte enako Italija* nom, Slovencem pa tudi. i G. naueiii minister je po pravici odvtaM miscl, kakor bi hotela vlada ponemfievati na Primorskem. Jaz sam mi slim, da kaj tjiktga avstrijska vlada ne namerava; ali niL vlaUni organi se v tern prasauji ne ravnajo vselej tako, da bi jih mogel Clovck pohva-liti. Na Primorskem, kakor v ob6o vju^mh pokraj inah je Ij udski .lezik znnaj mest, na kmctih, s 1 o v a n s k, v Dalmaciji, hrvask, v Primorji hrvaSk in slovensk. Mesta so italijanska, v uekdanji beueski zemlji je ital. Sivelj se ve da prodrl ne-koliko tudi med kinete. Umevno je, da se je 'i'tal. iiveU oprijel tudi na takih jkrajih, do kamor bi ne bil imel pravice prodreti. Za ta del bi vtegnil jaz povedati mnogokaj, ali biti hoctm kar je mogoee kratek. Da se italijanski 2ivelj ne zaplodi Oez meje, treba je podeiiti in varo-vati popolno enako pravico slovauskemu prebivalstvu. Zloraba je, ako se slovanskim prebivalcetn vsiljuje njim tuj jezik a tern, da seagtttije po obcinah. (lies, resnicno je tako 1 na desni.) Ocetje ima jo pravico dolofievati, v katcrem jeziku naj se vzrejajo njih otroci; obeine imajo zato pad tudi svojo besedo, ali vlada naj gleda, da se nafcelo dr^avnega temeljnega zakona ne prezira, da se tedaj otroci ne silijo v Ijudski soli k poduku v tujemjeziku. Nauka in odgoje pa ne boste drugafie pospeSevali, kakor na podlogi materinega jezika. (Dobro, dobro 1 uadesnici.) Jaz sam sem skusal, kaj se pravi, ako se otroci podufiujejo v neznanem jeziku; meni je tedaj mogode razsoditi, kako te2ko se dlovek uci v tujem jeziku, in jaz menim, da ni na svetu pedagoga, ki bi zasto-pal oafielo, da je mogoee ?spesno poducevcti v Ijudski soli, ako se otrok uci v neznanem, tujei. jeziku. (Dobro i dobro! na desni.) To, gospodamoja, so nacela, katera morajo po-stati in ostati merodajna za Primorje" Tako" je tudi ta ve§cak zagovarjal primorske Slovane. Gospoda tuja in domaea 1 pridite s svojo modrcstjo na dan, pa vstopite se pred skuSenega strokovnjaka, in spodbijte ga s pametmrai razlogi, ako raorcte! Potovanje Slovanov v Rim. lOdkar je pape^ Leon XIII. s posebno okro^nico Ian ,koga Ieta povzdiguil praznovanjc sv. Oirila in Me-i ixla. v praznik vsega katoliskega sveta, se Slovani po raznih i>oti zabvaijujejo glavarju katoliftke corkvo za to dobroto. Sedanji papeL je posebno prijazen Slo-vanom, in dobro mne polo^je svetovne politike, v ka-teri U zdaj zajemlje slovansko pleme veliko in na nniogo strani odloCilno mesto. Slovanom pa je veliko pomngano, da se njih mofi priznava na takem mestu, in ves«li jih, da se Vatikan in Kusija bli?ata k prijaz-nosti. Slovani se radujejo, da jim riinska eerkev pred svetoin piipoznava vrednost staroslovenskega jezika in da takci eastuo govori o bo^ji slu^bi, katero sta uatanovila v staroslovenskem jeziku sv. slovanska a-postola Ciril in Metod. Sklenili pa so Slovani na suveiji in ua jugu Q, dan julija lettw s posebniiiji deputacijami v Rium ob-liajati posebno svecauo. Ze veC mesecev ae snujejo udbovi v vseh slovanskih pokrajmah, in imajo tiainen, Ziistopuike v.miIi slovanskih vej zdruLevati za skupno potovanje v Him, Visoke osebe se poatuvljajo na fielo in bodo vodilo romarje v vefino meato. Tudi Jugoslo-vani nocojo zaostati; llrvatjo zlasti se hotojo vdele-s^iti velike svedauosti v ltimu v obilem Stevilu. Pa tudi Slovence vabi k a to I i Ska druzba Lju-bljanska: nNaj sc mmudoma oglan pri gretast-proSttt Jarmt mposredno, ali po Uakem prijatelji. kdor midi takrat v Him romati% da w potrebno okn* «e, her tasje kratek in se ni ve& pomiMjewti. Prav zeleti bi^bilo, da bi se. vsi slovemki roma-rji s Kmnjskega, tftajarslcega in Ptimordicga skupno hot Slovemi sv. ocetu poklonili, Zato je tudi Seleti, da bi vsaj nekoliko drug do druzega vedeli, koliko jih pojde in kje se suidejo. Tedaj Sloveuci ua noge 1* „S1." Poglejmo, kak6 ognjevito in lepo pozivlja biskup Strosmayer v posebni okrozuici tudi nas na potovanje v Kim, in sicer tako-le: „Ljubi mi bratje! skuSajmo, da mi in nase Ijud-stvo pri tej priliki ne zaostauemo za drugim slovanskim svetom. V na^cm sedanjem sv. Ocetu je Bog probudil nam Nikolaja I., Hadriiana II. in Ivaua VIII., kateri, slavui Jezusovi namestniki, so va^nost slovan-skega vprasanja teracljito razumcli in skusali na vso moc, da Slovanstvo popolnem doseze vzviseni namoii, katercga mu je Bog odlocil v bratski slogi z najodlie-nejsimi narodi .tega sveta. Znano mi je iz vira po vsetu zanesijivega, da sv. Oca pape2 Leon XIII, nas juzne Slovane s posebno Ijubeznijo ljubi, in da njega blago sree, v Jcaterem se odziva sree Jezusovo^ ne iz-kljmuje tudi bratov iztocmga obreda, katerim Mi iz me du§e, da najdejo v cerkmni jedinosti mod in pravico popolne svobode in neodvisnosti apostoUfoga po-zka in njega phdovUosti in ob enem pa bo' .astveni pecat svojemu divnemu obredu, svojemu cerkveuemu jeziku in vsemu onemu, demur je od uekdaj privaje-no njih pobozno sree, in kar cuvajo, kakor svojega ocesa zenico. Sveti oca Leon XIII. ljubi nas posebno in a pravo odetovsko skrbjo spiemlja vse dogodke pri nas, vedod da se je prav med nami ohranil naj-boljSl del dedsdiue nasih apostolov, to je, cerkveui jezik v obredu zapadnem, in da se v ua§em krasnem Srijemu nahaje ime in kal one nadbiskupije, s katero je uekdaj Ivan VIII. obdaiil naSega sv. Metoda, to zatorej prica, kako sv. Oca zna, da je bozja previd-nost svoj del svetih iu uesmrtuih namer nasih apos-tolov izrocila nam juzuira Slovanom, in da vsi sta-rejsi in novejsi dogodki merijo na to, da bi se kon-dala ona osodepolna ioCitev, katero je med nas za-nesla tuja roka, in da se poioft temelj oni sveti lju-bezui, slogi in jedinosti, katera se bode tekoni dasa od tu razsnila med vse slovauske narode ter jim pn-dobila najeastnejse in najodliCoejSe mesto y dru2bi evropskih iu azijatskih narodov. Gkdajmo eatorej, dragi mi bratje, da se kolikor moU velik broj naSega ndroda pridruM temu potovanju. Ako imamo po svojih farah iniovitejse Ijudi, ali rodbine, odlicnepo ime-nu in casti, spodbadajmo jih e vneio besedot da ro-majo pri tej priliki v Him in taU sebi in soojvim pridoU zmtmq nw &$*} nw «k?»e in 6o^» bla,« g»$U>ta.- Italijo-h zemdjski raj, poln dragocenostipri-rodinih in nnSdjitostnih, Rim se po vsi praeici ime-tmj-j nza hd .'•twodarnosti ^vevno mcxto~, kajti je naj-lepZe in vrjznamenitejie mesto vse zemlje, kjer se cbt-veku pri vrnkem koraku kazejo rcsnicno d.ulQvite in czrolme padobe starcga in nocega see'd. Til &t jfroba in svettnje sv. apostohv Tetra iu F-ivIa, w tMamo tudi mi Jujoslovani scoj nurodni zd:od hi strife/pre-kmsao eerkve sv. Ilijcronima. Tu. je namestntk Eris-tov in vcCui dedifi ujegove svete ljubezni, kateri hr«. penefi caka, da aas sprejme v svoje narocie in nas blagoslovi iz vsega srca, tu je cerkev sv„ Klementa, kjer pociva n?s sv. Ciril, in kjer se bode najbrz 5. julija t. 1. pmznoeala veVcanska cetkeenet silivnozt p» iztuhtein kakor zapadnem ohredu v zmMam svefeje-dinostiy katero nam na& gospod in IzvdU&r pri Jo-nt;zi 17. riko toplo poklada ua sico,, kateYo nam sv. apoatol Pavel v svojih cudoutih listiH tako siliiu pit; poroca, in katera je edino poioStvo vseh onih eaMiih in vecnih dober, po katenh vroco koprni fcliherao . pUiueuitt'jSe sree. V»o Italiio prepotovati in spoxnnti 5 in vse omeiijauo in se sto in ^o drugih stvari gle-dati v diu&ini dobrib, ivite vere, npatija in ljubezni do Jesus* in njega namestnika na zemlji navdusenih braU»v, re&iicno, to ima biti rajski prizor, kakorSnega ' gledf.ti nam ne bode lahko dana zopet priliks*.* Kaj se bo vse godilo od I. do 5. julija v Kimu, povemo prih. _________* Dopisi. S Tolminskega, 28. raaja. (Izv. dop.) (Dr. Tonkli-jevo delovanje in njegov govor za ceste.) Res smo Sotani lebko ponosni na svojega poslanca dr. Tonklija. T» se je doslej pri vsakej priliki v driav-tu'in zboru pottgoval za pravice slovenskega naroda ter je ocitno kazal, kako nespametno ravna vlada, da hoee potujciti, ali poitalijanditt ali pa ponemciti jej xinrrom zveste Slovene. Kako krepko je v odseku za nftrodnohtno pnstavo p. Tonkli bifial Wnrmbranda in Scbursehmieda, ki sta nam odrekala naravnost pravico norwlnega ob»tanka. Kako mo2ato.se. je pozneje v driavnem ?.l»;>ni potegoval za obveljavo nariKlne rav-nopraviu^fi v Solah. BSocaa je zadnjid piijavila celi prvi govor, ki ki2t\ kako natanciw dr. Tonkli pozna Solske razmcre po Sloven^kem in ka2e tndt pogura-nost na§ega poslanca, daje obsodil naravnost sedanjo vladino solsko sist(?nio po slovenskih pokrajinab, ki povsod Ie na to men, koko bi Slovene pofcnjcila. Bes pravo je zadel onidan BS1. Narod", rekot, daGori§kat Pritnorska §e ni imela tako spretnega, tiko pogum-nega poslanca v diiavnem zb'ora, kajtt dr. Tonkli se ne ozira nc aa levo ne na desno, ampak povsod le zaslopa svojega tlacenega naroda koristi in pravice. ktere je za p»ave spoznal. Odlomek*) drugega govora, ki ga je zadnji6 nSoCa" prijavila, pa pri^a, da dr. Tonkli ne pozna nikakorsnih osebnih ozirov, kader gre za narodno stvar. Zato je tako neusmiljeno oni-d drugitni napakami na tej cestt je po-sebno vtlika ti, da je pri Plavi okoli dre nri hoda med Gorico tako nizk.t, da jo zelo napet* Sr>ca po-plavi; v.hUl stopi na rr^ti dva me|ra visoko, casih celo tri metre vis>ko n-r vcasih pretrga vse obLcnju no cesti za c»l" ilneve, vsakikrat pa z.; vec nr. K;»j se je ceto zgo Mlo pred tremi let!: voda je bila zasacila tri tezke vo/ove. En voz je voda s seboj potegnila in odnesk, drngi voz, ki je imel 70 centov nalozenega, pa je le prevrnila, tako da so se ljudje bili komaj reSili. In tako se godt pogostoma vsako leto, ker na ju2nem pobocji naSih Phnin ratio motun dezuje. Zarad te napake so se obcine uie pogostoma prito^evale, a ne le obcine, tudi poitni oskrbniki, ki pogto med Gorico in Korosko prevalajo, so se n^e veckrat pritozevali, da na tern meatu ne morcjo dalje voziti; ob encm so prosili, da bi se onde cesta pre-stavila. Tndi delelni zbor gorilki se je uie veckrat obr-nil do minister»tva, da bi liotelo vsaj Se popraviti receno cesto. — A ne glede na njeno knpeijsko ime-nitnost j« t\ cesta ie bolj imenitna za vojsko; znano vam je, da ta Predelska cesta je bila preimenitna v Napoleonovib vojskah. Po tikem ni Ie koristno, ampak cela neobhodno potrebno, da se ta cesta pf»pravi. Zato prosim vlado, na»* nipravt natandni nafirt, po kterem bi v vec* letib popravila celo cesto. Tu naj navedem, kako o?,ka in strma je cesti med Racino in Volcanr, ker je popolnoma v skalo vsekana. Ce gre V02 iz Tolmion proti Gorici, mora na tem mestu med navpiewmi pedinami pobebno paziti, da ne sreci dia-gega vo«:a. Ker se ne more drugeniu ogniti, mora se umakuiti v posebno dolbltno v stent ter tu cVcatt, da drngi mirno gre. Pri Idrski tcce prek ceste lijak, ki se o dezev-nem vremcAu mocno napenja ter obeenje ovira. Leta 1850 lo tu jeli sliviti most, a seda* se komaj sled6 osta.tk; onega dela. Most", pa §e sedaj ni. Glavna ovira zr. promet na tej cesti se nahaja ra brila trgovinbko pogodbo z Avstro-Ogersko z 112 glasovi zoper 22 glasov. Srbska vlada ima mnogo nasprotnikov, ki pi§ejo zlasti v novo rojenib tasnikih proti njej. Tudi 0 Avstriji se ne izra-2ajo preprijazno isti listi. Na Srbskem sodobili krat ponavljala, in po kateri si sli§al cnoglasno san»o slovanski 2ivio! Godba vojaSka je po svoji stari navadi dobro svirala, ia tocka za tbCko so se morale ponavljati, zlasti kjer so bile v programu sl»vanske melodije. S kratka vrSUo se je vse v najlepsem redu v pravo. zadovoljqost gostov, in je v«selica povsem im-poniraia tudi tujeem. Vesdica y\ biia narodna in v pravem avstrijskem duhu. Z njo je GoriSka eitalnica innogu piidobila, ker je pot prodYla na gori fineno-vane stmui, in je ob eaem razvidela, kakdraora d e 10 va t i m n a d a 1 j e v a t i v piobujenje narodnega daha tudi v mestul Za sedaj jicestitarao za srefini vspeB, ki si ga je priborila v soboto 1 Oo. FraudiSkaaom na naSi Kostanjevioi je eesar podaril iz svoje blagajnice 500 gl. za popravo vrta in zidu, ki ga je bila ono leto poSkodovala in poraSila povodenj. Mestne volitve za staielinstvo so v Goiici dovrfiene brez posebnih bojev. Daio pa 00 vendar Hpoznati, kak6 iu kake stranke rasejo. Na| za to pri-liko samo povemo, da so bili izvoljeni v II. razredm Eks. grof Fr. Coronini, proSt dr. Evg. Valussi, L. Marizza in Ivan Gasser. V III. razredu pa pi. VH, Hitter iu dr. Armin Perco. C. g, Karol Baubela je inienovan za koinega vikaiija prvostolne eerkve. Kupdijska zbornica goriika je izbrala za svojega nedsednika g. pi. VII. Bitterja in za podpred-sedaika g. pi. And. Pavletig-a. V stalnein odboru zbornice so gg. Gasser, Franceschinia, Jona in Mighutti. V Dolini (pri Trstu) in sploh v celem Bregu daje trta, sosebuo ob Boltifini legl, h6 svojim obilim in lepim zarodom, 2e tako, po miiogih slabih letiuah 0-peSanemu kmetu, veliko upanja. Tudi polje je po nekoliko tiskovne svobode, in iinajo bolj sku^eni ! Mdnjoro do»Jl lppo. Sadja pa, riznn nekoliko Menj in konsorvatjvni politiki mnogo opravka . «. j i^Sfw-li^^tl^: t'^Z gviniki, ki bi radi na hip vse dosegli, in Sr- Train, veliko ilunar'" m saiijc. bjjo. n. hip .premmlll p. .apadno - ovropskil, ; Nft ouimh m j(j ^^^ ^ ^^ vzonn. '..,'.'' , '«'',. kataro Jm>l ^^J 2(} U(,ov >» vzdrfujo pologa nemSk, Knez Milan odide danes menda v Berolm. ! in 2 ital. 6 Blovenskili daHopisov, % g a 11 j a r s k 0 p r e d 10 g 0 z dotifinim ( Ql. „ num^ *? « t • 1 1 * ¦¦ davkom jo srbsk. skupScina sprejela « veliko A JJJ« 0b6in "a K,tt8U * * V1*'1' Wa ^ V B u 1 g a r i j i bo zborovala V e 1 i k a ! JJ **fi* Je.ves ti'Pvuiski promet 1.1880 zoa-skupstina v SviStovem, kjer ji prostore zato j tt ' ' 8" napravljajo. Na Dobravem v Brdih se je bilo profilo ne- Kolikor se sli§i, se Bulgari oglagajo U 1 M>f ^b»'a,° nepritovano prav mnogo Uadatw; te j : ..,„x„rt «..«¦: «««.««««» i,««.« a i*i,.n-j«, cehh Brd so bin zastopniki iu Se skoro pri Sloven- zdaj 11106110 proti nameram kneza Aleksandra. dh 8p|oh l)0zab,jene DoIenje s0 jraele ^ nego 30 Prav iraajo! j zastopnikov. To je veselo, da se tudi mejni Slovenci Ituska carica ho6e preseliti be v Moskvo, I zavedajo in danesledijo vec tujcevimu svetovanju in a car Mi prijazni Kijev odbrati za stblico ce- ; delovanju, ki jim je bilo doscduj v lastno duSevno in lemu carstvu. S kitajskim cesarstvom se je Ru- | materijalno Skodo. "... m . 1 i- • Iz Podgore, sv. Florjana, KviSkega ltd. je bilo sija namirnem pogodila. Turkomenska zemljaje po|eg 2upanofav itt' pod2upanov' §e ^ drugJh od. s carstvom zdru^ena. s nanih posestnikov. Italijanom je prej§nji minister spravil j Zborovanje je vodil gosp. Jan. Toros. Supan skup zopet novo ministcrstvo, v kterem je pa i Medanjski z dveraa zaupnikoma Jo^efom Jakonfiic iz ostalo nekaj starih ministrov. j ViSnjevrha in^^ii^ del j^.r&plsnikar „ r> 1 • * 1 r> i ** ! bil je doleniski tajmk g. Ant. JakonCtS. b. zupan Na Fraucoskem je lmel Gambetta v s MedJanjski jj risal 8 preprieevalnimi in 2ivimi besc-Cahors-u politidne govore. Sprejemali so ga slo- j <|amj krivico, ki se nam vsled novega zeinljiSCno-ce-vesuo. Mo2 je zvit in ebraSa vodo na svoj mlin. nihiega operata, oziroma po novi tarifi godi. Govoril On Francoze pozna, in kar 2el6, to jim govori j je tudi na§ vrli de2. posl. g.^ And. KoncjanCie, tako sree. Politicni svet ga^esteje za nasiednika Grevy-ju. Nemci se boje vojske, ako pride Gambetta na celo republiki. Domade stvari. Dr. Jos. Tonkli do§el je sinoc z Dunaja v Gorico, dr. Valussi pa vCoraj zjutraj. Vrnili so se do ¦ mii tuai drugi slovenaki poslanci. .~**±«**m* GoriSka ditalnica j e bila s svojo podririlmco pri -redila preSlo soboto veselico,skatero vtegnejo biti narod-njaki prav zadovol jni. Vrt Catterinijcv je bil za ta vefier primerno in bogato olepgan z grbi raznih de2el, z lam* pijoni itd. Pomenljivo je pa to, da je vihralo na vrtu kakih 20 narodnih zastav, in Goriska ditalnica je prvikrat pri javni veselici javno razobesila svojo zastavo. Samo kdor tukaj&ije razmere pozna, ve po vrednem ceniti to priboritev, katero je cltalnieo po 20 letih dosegla vsled prenarejenih pravil (§. 25). Pro-stor velikega vrta je do fiasa zasedfo nad 600, blizu 700 oseb. PocastiH so veselico dvorai svetovaiec g. bar. Rechbach kot vladni zastopmk, potem predsednik c. kr. okr. sodnije, eksc. giof Fr. Coronini, del gla-varja namestnik in mestni zupan. Zadnji ni bil §e nikdar pri nobeni slov. narodni veselici. Do§li so bili tudi vodje in profesorji srednjih Sol in mnogo razno-vrstne in odlidne gospodc. Vmes Si zagledal tudi nekaj pravih Lahov, ki so bote ali nehotS vstali in se odkrili pri sviiauji cesarske himne, katera se jo dva- da naposled se je volitev zastopnikov ali odbornikov vr§ila, vsako 2upanstvo je volilo enega; izvoljeni so ti-le gospodje: Janez Nep. Toros, zupan Medanjski predsednik in voditelj vscga delovauja, ki se ima tedaj priccti. Odborniki: Konrad Fabris, 2upan stever-janski, Ant. Klavcid, ^upan Podgorski, And. ^nidarcic, 2upan Smartinski, Jo^ef Kuzlin, zupan BUjanski, Karol Er2eti6, posest. v St. Lovrencu. Upain in se nadejam da ta odbor bo vse mo-goce korake napravii na korist nasih kmetov. X. Istra dobi v Kopru po ukazu min. dezelni mu-zej za starine. Z rimskimi stariuami gotovo lahko na-polnijo v Istri muzej. Iz Trsta nam poroCajo: Slavnost blagoslovlje-nja druStvcne zastave je vsled vainih dogodkov od-nesena. in ne bode binkoStno nedeljo, kakor je uLe objf,vljeno bilo. Odbor bode do casa naznanil, kedaj da bode slavnost, in bo priprave sedaj tako vredil, da bode sijajna, kakorSne Trst Se ni imel. Naj nam ropoljublje, katerim tu ne moremo jasno govoriti, od-pust6, da se je stvar tako zasukuila, kar je le na korist druStvu in narodu. Dclavsko podp. druStvo. Trza&ko stareSinstvo je volitev dr. Bizjaka ovrglo, da si ni doSel noben protest, in dasi se je volitev popolnem redno in postavno vrSiia. Izmed 34 navzoiih mestnih ofietov glasovali so samo 3 za po-trjenje redno izvoljcnega poslanca. Vladni komisar, vit. Rinaldini sam je rekel, da ta dogodek je osam-ljen v zgodovini parlamentarnega Sivljeiija, in da se hole vlada sama informirati 0 §§. 52. volilue post, za mustni trz\ zbor. Dr, Bizjak je izvoljcn od Slovencevt ill v teat tidi terroristiCDO pofetje tr2. mestnih oce-tov. Yladi se kopitfjo ofiitni dokazi o misljenji v Tr- j stn, tndi ko M jih ne liotela videti. D.r Vitezic" je ' konfal svoj govor v dii. zbora z „Videaut consoles!" To velja zlaati tudi za Trst. Slovencem cesaxjevid Rudolf dela zares vo-selje, kakor Siovanom v abce. Mnoge slovenskc obci ne so mn o poroki cVstitale. m do§la jim je na vse strani telegraftka lepa zahvala v slovenskem jezi-ku. V Ljabljano pride cesarjevic" Rudolf morda §e to jesen, ako ga kaj posebnega ue zadrzi. Za dolenjsko zalesnico, ki hi sla od Lju itijane skozi Dolenjsko do brvaSko-ogtr.ske idrzmci*. se je oddnla ]irosnja v dri. ihom v seji 26. maja, (latirana od 22. maja 1881. Obrtnijsko denarno pomodno drastvo v Ljubljani obbaja lotos 25 letnico iu dubro napiwinje. Drustva denarni promet jc laid znasal 480.934 gld., in je iraelo druStvo z raajhoitn pricetkom vendar v wen letih do zdaj 3e 5 mil. 806.229 gld. deiiaruega promcta, Za vloge plataje po 5 °/0, posojuje pa po 7 o/0. Posojila so oajniza 10 gl. in najvisa 2000 gl. DruSt-vu predsednik je g. J. N. Horak. V Spljetu se napravljajo za mestne vtditve. Lahoni z uaLelnikoni Bajemontijein strasansko agito-jcjo proti naiodui slovanski stranki. PivSki gospodarji m izvolili osnovalni odbor a predscdaikow G. R. Polencero, da si napra-vijo „okrajno kmetijsko druStvo postojnsko*. „Livalstvo," lepo delo prof. Erjavca, vno-viC natiMKMio, je vloiil odbor Matice SI. c. kr. dez. §. sve»u s prosnjo, naj od naoS. ministerstva doseze dovolj. n>, da se bo rabilo kot solska knjiga v sred-njih stilah na Slovenskem. Delo, velika kojiga: Die beil. kath. Gnaden-"\Va 11 fahrt^orte.., kalero je spisal W. Herehen-Wh k Skonjidcim privoljenjeni, inia tudi 20 podob naJHiuMiitiiisih kat. svetiSe in romarskih terkva. Po-dobe ho natanko pflsaetc pn iztiruikib, tudi glede na barve original -v. Kdor knjign kupj, dobi se po vrhu 2 vcliki, kolui. zares unictuo izdidani, podobi (Mat«T Boije in kvelicarjeve). Knjiga se odlikuje po T.scbini in po zunanjosti. Kolikor slisimo, jo tudi pri nas o-bilo kupujejo. Koliko ljudi imajo posamne pokrajine, v drz. zbora zastopane? Siatistrtna osrednja komisija je dala na svet skupne Stevilke iz poslednjega Ijudskega Ste-tja. Prebivalcev Steje duuajsko mesto 726.105. brez Dunaja dolnja Avstrija 1,602.916, gornja Avstrija 760.879, Soloogradsko 163.566, §tajersko 1,212.367, Korosko 348.670, Kranjsko 481.176, Trst in okolica 144.437, Gorisko z Gradi&anskim 210.241, Istra 295.854, Tirolsko 805.326, Predarelber§ko 107.364, Pemsko 5,557.134, Morav^ko 2,151.619, Slezko (Si-lezija) 565.i"72. Galicija 5,953.170, Bukovina 569.599, Dalmacija 474.489. Vse i menovane dezele skup 22,130.684. V teh Stevilih ni vojakov vgtetih. Na Gori§kem je po tern Stetji 106.270 moikih in 103.971 zenskih. Od 1869. se je prebivalstvo na GoriSkem pomnozilo samo za 3.997 all 19%. Med vsemi pokrajinami se je prebivalstvo naj man j po-mnozilo v na§i dezeli. Najve5i dokaz, da je zadnjib 10 let taralo silno ubo§tvo uaso dezelo. Doinja Avstrija se je najholj pomnozila is sicer za 17 percen-tov ali 338.313 prebivalcev v 10 letih. „Matica Slovenska" i§ee tajnika z letno placo 600 gld. s pogodbo za 3 leta. Pogoji natanCneji se izved6 v pisarni „S1. M.B v Ljubljani. Komenskema ^upanstvu se zahvaljuje ta-mosnje §olsko vodstvo za 160 kuji^ic 9Cesarjevia Rudolf11 10. maja solski mladini podarjenih. vsem, ki so v ielodci aii trebuhu bolni. Ohranjciije zdravja npslanja se vecjim delom oa tistenje in snaienje so* kroviet in krvi in as pospe3«Yanje dobrega prebav-Ije^ja. >rajboljse za to sredstro je iriezaMjisialzai Zivlj"n*,ki balzam dr. Kosov utlijovarja popoli.t-w Tsem tem zulitevam; isti ozhi vse prebavawje, imrej* zdravo »» tfisto kri. in srupto ilubi *»»j» |>rk>j«njo n»»c in zilr.vje zoper. Odp^tvtiit v.i;> tesko pre! uviiuj.-. <¦*.•-bito gnjns do jedi, kislo risanje, napetost, blje-vnnje, krf v ielodri. zaslinjenost, zlato iilo, pre-obteienje ielodeazjedili itd.r je gotovuiu doka/auo dum»Le sreil-ttvu, ki se je v krutkeia xaradi svojega iz-VMtnt'ga uplivunja ob4« ni.Sirilo. 1 velika sklenica 1 gl., pol sklenice 50. kr. Na atotinu pinom v prizitftAjt* je u» razgted pri* pravljenih. RazpoSiUa se na frankiraae dopi«e na vse kraje proti postnemu povzelja svote, Spricevalo. Ze blizu 20 let bolehara na ziati zili, r 2eIodcu, na dihanji in vsled tejja trpim na zaslinjenosti, zaprtji in drugih boleznih. V tej veliki stiski rabii sera nekaj Lana „dr. Roza iivljettsti balzam* g. lefcarja Fragner-ja t Pragi, iu ta balzam mi je zelo pomagal, zarad eexar ga bolehnemu clovendtvu ne oiorent dovotj pripurocaci; koneCno opomnim tudi, da je zelo trpela moja hot na bledici in na krvi, Kzivljenskim bulzamom pa an je oz-dravila popolnem. To potrjujum po dolznasti in kakor zahteva reanica. Dr. pi. Sturtenwant, Bad Giebichensteiu bei llulle a. W., Proviuz Sachaen. WT SVARJENJE! ^Bf Da ae izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. pL. narocnike, naj pordodi vzrei.no dr. Rozov iiv-ljeiUi' Henrik Xestle-jcv redilni prah za otroke. Vcllk dasinl dlploin. MEDiLJi ij%g& CPHIGE7AL <>b ra/nih ^^I^^^DW i>tvih zdniv. nuftM *VTT» a^* Tovarnlska znaiuenja. Najpopolnisa hrana za dojence in alabe otroke. ZALOGA V GORICI G. Cristofoletti lekaraik, G B Poiitoni A. pi. 6iroocoli iu v vsch lekarnah p&krajitiskili. Svarilo. Pravi samo, ako imajo po-¦¦¦¦¦¦¦¦ krovi hkatljic taka znamenja, kakoisna so videti na levi. Nil. Pri nepravih Skatyioali na __ znanienji iiokrovovem ni lastno- ol-nega podpisa glavncga zaloinika F. B«i*Iyj k-a. Na podlogi razsodbe v. c. k. dei. zdravid* Skega sveta od v. c- k. iiamestuiStva dovoljene Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomocek zoper vse zelodefcne bolezni posebno pa sc sponaSa pri ticteCnosti, ^elodefui slabo- sti, Klabodisi'6 m dihu, ke- dar Cloveka napenja, mu ki- slo polske postave pa so se zarad tega opustile, ker so posebe na svitlo prisie v. e. k. dvorni in dr^avni tiskarui na Dunajt, Izdajftte^ in odgovorci uredajk; ft FODGOKNIK, — Tiska: fHUarijanska tiskaraa* ? Qomu