16. itev. Poštnina ptačana ˇ gotorini. Celjo, pondeljek 25. ffebruarja 1929. Lato XI. Istiala v pondeijek In četrtek. Stane mesečno Din 7 — za Inozemstvo Din 20"—. Pftiameina &tevltka I Oin. Račun poStno-čekovnega ravoda štev. 10.666. I^I^J^** UCJH*^ Uredni«t«o In uprav*i6tvoi Strossmayerjeva uUca 1. pritl^ie. Rokoplsov ne vračam». Ogiasl po tarlffu. Telefon int. štev. 65. Nemčija — republika aii monarhija? Lotos potece doset lot, kar jo biJo poproj.snje lu-inusko cesairsh o v Wei- iua.ru proglašeno za, lopirbliko. Usta- va, ki vsebuje to dolocbo. oibstoja so vedno, kiii]' jo najbolj znak. da ustreza potrebani noniskega1 nar-mla. Navzlie loniii p.aj so neka.teri prijatolii svetov- negifi. miru v skrhoh, da bi laliko prišio preje ali kasneje do preabrata. Te skr- ))i so pa, vsa'j za seidanie stanjn mv iitemeljeno. Evo ra;/;loffov! lies jo, da, so so vr.šilo konoe.m jaiui- a.rjia ob prilrki 70-letnice bivšoga nem- škega eeisarja, v nizoizem.skeni gradu Doornu volike svOrčanasti. Videli smo lani nastop vsoli znaiinonitoisih geno- ralov stai'0 nemške arniiaulo v pol.ni ce- saxski uniform]', zbra.li so so tain bivši dvoirni in vladni 'diowtojafiistveniki, tudi t.aki, ki igraijo šo dane.s v nomiški re- publiiki važno vlogo. Došlo je v Doorn iz Nem-čije tiscče brzoja:vnih eastitk. Toda ii.arn.s-ki nar niti resno no inisli.. tl.a bi »e lruoffol .so kedaj vr- niti na no,niišiki prastol. Isto so jo z^o- dilo tudi nj.ogo\reiiiu sinu Viliönvu;- biv- šeinii pi'ostolonaslodniiku. Tudi on je zigufoil osobito vslod svojih dnmnskih afer projšnjio pr.iiljuiblj.onost mod Ma- rod um. Kljub t(M»m. (La bi.v.a. danos v Nonu'iji, so niJodio zanj no znieni. Ena,- ko se godi ostaliin HioliGiizdlerntiom. Lahko se roc:o, da nikjdo nimia upanja, da. l>i postal populärem. Tudi nokdanji vorji in mainj.si kralji in voj^odo po ostalLh n.einškib zvoziiiih drzavab so /.t>inili iz IjuclKkeifia .niiizUüiiia. Izvzeta, je niarda Ravarska, iz sovraštva do i'rusije. Vondar pa i/nia človek tudi nlodo Havairskfl utis, d.'a undo tudi turn, in.onat'liisticno LZ.ja.vo bolj iz grla, balj radi švadronijvanjia kakoi1 pa iz srca in iz potrebo. Znaičilno io. da tudi v bava.rski dežo-Jiii zbornici ni bilo dostej nobono.ua pi'ddloga. za rosta.vracijo m;o- narhijo. Potonitakoin bi. bilo raičunati .samo so / noA'arnastjo kakeiffa puča (držanr- noga ud'ara). Tu bi so dalo zna'biti ini- sliti v prvi visti na narod.no socija- Iisle, ki so zo poskusaili tako brozumno pocetji». Vonvdar pa. je njibova dejaaiska si la zolo maj'lina, saj steieio v nem- škoin paiiamontu koniaj 12 giUnv. Oni sicor ^iasiijojo v paiiilainiontu oolo s ko- inunisti, vonidai" pa jo za'vcznistvo s to prevraitno skupino radi miomnrbije na- ravno noniogoro. Komunisti tud'i \- Nomriji ua/adujoj.o. kor praktirni ncinški narod uvid'ova,. 1j iz straukarskib m.oliivov. IVemški ropublikanoi tudi pa/ijo zolo na to za.- \oznistvo in so ustanovili za vse slu- rajo pr-oti »Stablhohnii« svojo obramb- Mo organizacijo, »Hoich«bannor« in JuM^doutsrber Orden«, ki iib vzdr- zujejo sooijalisti, libora-lni doniok,ra:tje in noni.s'ki klorikalci. Tudi co bi hotel ¦¦Siabilbelin« kakorkoli rovariti za m,o- narhijo, bi jih o,l>o ostali obra'tnbni or- gan iza«oiji takoj (»viraili, nofflodo na to. da so ropublikanoi labk'o zasuosejo na svojo ljudi v aiiniadi in ».obnaimbni po- lioiji« (S^hiupo. Schuitzpolizei). (Da tu kot jugoslovaaiski opa;zovalci nainskih razmor onionjaino: ini iniainilo utis, da so vse to obramibiio or.üa ni/.ari.jo« v Avstriji in Nomčiji Io pr-ik.ri.to voja^ke organiza,(!ij:o.. ki uiso ustanovljeno niti za obraiinbo nom«kib ropubJik, niti zai restavracijo niionarbiije. tenwec za slu- caj vojno na zu-naj. Ka.iti eeinu l)i jih obstojočo vlado tii)e:lo? In k) /. unifar- ma.ini in orozj^in? Op. u.r.) In da šo osta.ncnno pri noniiškom |>ar- laniicintu. Tam irnajo stranko. ki so za- scitnit'o seda.njo ropubliikaiisko d'rža\- ne uredbe, ok.rcg 300 poslanioov pi'oti 1.54 koinunistoiTi, jiiinkorieni in na<;i!jo- nalni'in sooijailiustomn. Podobno razm-er- je je tudi po zborni.oa:h noni'Äkih zvez- nih držasv. Vs-led- toga so lahko pozitiv- no tixlis da ostame v Nofrnciii v doglod- ni dobi vso pri sta.rem. tudi v slucaju, da Nemcija pri sedanjih pariških po- gajaiijih radii znižanja slili, da se bo uniičilo vsega priznanja in vse hivaJe vrcid'no stroni- ljenje za.ščite. BodprLo pa nas je inini- strstvo za sooijalno liolitiko in ofoJast- ni (xlibor lnariborski, kaiti ocl vseli s'nio prejel'i izidatno podpora. In zopet jo oživolio društveno delovan.ie. Hvalri cbonia dobrotnikomia! Glode d.ruištveno agilnasti naj onioniino, dti .ie \ pro- teklcm letu zaAčita prirediila^ lmeseca. iunija cvetlicni datn, ki jo prknesel lep prispovek. Za Božič smo napravili botžiičnico, s ka.teiro je zaščita izvedla obsežno kariüitivno dolo, kajti 30.000 dinairjev je naklomiJa revnini «olar- jeni tukajšnjili osnovnib šol, Zažčita, .io ta denar imetla ddoma \r prihran- kih Fz prejžnjib let, doloina ie vso leto zibirala in so trudila, da bi liiogla po- niagati tax ziinio činn večjerau štovilu })rošnjikov. K akciji aa božičnico so pripomoigJi oeljski rniai^istrat, celjska okoližka občina-, tukajsnii donarni zti- Oče Kondelik in žeoinUejvara Čežki spisal Ignät Herrmann. Z avtorjevim dov.oijenjein poslovenii Stanko Svotina. 36 V^j.vaivi jo pustil propir o pivu im .so jo rajo obrnil k L)opi<:i, kj so jo. bila /Ai seznajnila z njiogovLini sostrionanii. (Jo«jm Kondolikova. \o bila. zoj)ot >ali- ane« s teto, in moj.stor KoruMik jo poučoval strica o barvah in slikanju, i'a>!k-lia,djail mu je, da j;0 slikanjo na ste- no boljsd ri-ego na tapota, k(>r \ tape- lab so rado navsolijofi st(vnioo, poteni. pa s« tapeto tudi Jopijo s skrobol, v barvo pa se ^^ ^ __ to j(, m7j\xK^k. Stric Vojva^•Q^, |)a |e dokazoval na- sprotno. da j« »«ukari-o« dolo za vse ,ia svetu bo.lij;% od. «sti'kajüeßia!«, \™ naj bo, kar boce. Predno jo mini!;L ura, j4, [u,&&[ tu b-laigoh.otn.o stisniJ i-0- ko obomia rnojßtroina, s «tarodavno ga- lantnostjo w iv poklotnil gos-pej Kon- dO'zorno pogiedal, prijel jo njono desnk'O z ol>omia. roka- ma, poštono jo stresol in i'ckol dvor- Ijivo: »No, södaj ra,zu:m)tvin|, gaspodicna, zakaj so naš gos])od Vejvara tako po- gosto zainisli! J>a,z bi so tudi na nje- govein mestu . . . Ainpak vsa east, ni- (. Go- spon Kondolik jo popolnoma pozabil. dia sedi lep kas f)ota od Vvšehradsikih i yrat, in pll je kiakor donna. Vejvara tucli ni priganjah k odhodu — go>spo so vodno nista biji gotovi z ono dolgo storijo, ki si jo pripovodujejo vse žen- sko na celom svetu in ki se n« bo nik- dar končala — in tako so sedeli v bož- j'orn straihu, doklor ni na-enkrat bila os-rna ura. Tu so se odprla vrata in vstopila sta dva ali trije gostie, beli kakor mlinarji, .sneženi za dvia paJca na debolo. Gospod Kondelik jo sluoajno iiogle- dal na vrata in jo zakliical: >Kaj y>a- da zunaj sneig?« Seveda, pa še kako«, je pritrdil go- stllnicar, tarn je že snoga za gileizeinj visoko. In krasen metez!« IVIojstei1 je postavil vr.eek na mizo in jo rekel soigraJceni1: »Pustimo se- daj to, gospodije.« >Töroj še enk.rat naokoli«. jo odgo^- voril gospod svotnik, kateremu se jo ravno naij.bol.jo god.ilo. Dobi I je »rme>- nitno kartoi«, trikrat zaüovrstjio jo igral »ilv'oijno« im takoj nato »glavno i'gro«. »be onkrat naokolii«, io ponovil. Saj bomo prišli diarmov.« >(«re sanro za to, kako bomo pri- «¦li*-, je opounnil nio.ister Kondelik bo- jazljivo. «To jo precejson kos pota!« Ni niiogel strpeti. Še predno je raz- dal gcxspod svetnik ka.Tto. io od'sol raioj- ster vtod)a iaz bi bil rad prej doma.« »No,. iriolui, stari«. se je vnieisavala gospa Kondiolikova, ki ie slišaJa po- slodnje besede in ki se ie bala, da se ne bi raizvila neljuba debata. najame- mo kako kocijio in se ljopelienio — nič so nam ne bo zsodilo.« »Da, ali misliš, da stojij.o tu kočijt1 kakor pred kolo/dvoi'am.'i« ie mnrnml mojster. »0, kocij je veliko, gospod«, je pri- pominil ooe Janioušelk, ki ie dedal za- da.i na karte. »Vedno drdraio mini'o jio nodeljia.« Mojvster rvondelik so jo o/,rl na Vej1- varo. »To je vasa stvar — le spravite kaj skupaj! Peš vain ne gran odtod.« -Brez vskrbi«, je pomagol Vejvari iz /adrotgo ooe Janoušek. »prav lepo so bod'ete peljali.« Vejvari io bila sreca miia. Šo prod- no ie prišla igra trikrat naokoli, so so zasližala zunaj kopita in Vejvara je Iiitnl na cesto. Hvala Bouru! Bila k ko- (Mjsii. ki se je vračala iz Kra. Takoj jo j(^ vslavil in so jo. vrnil vesd v gostilno. -l'ojdiino, jfosuod!« »Že sedaj doinov?« jo vprašal go- Stran 2. NOVA DOB Ac Štev. 16 vodi in sic-er Mestna hiranilnica, Oel.j- ska posojilniea,,, Ljiudska piosoijilnioa for tukajšnji trgovci in poki. ki so z lepiini prispe.vki priponioiuli do božic- Jiega veselj.a na«i ¦revni (loci. Srcna hvala vsem doibrotnikoun! Odbor jo imel A' proteklem letu A sei.e. V lo'h so- jah so jo dovolj-civalia denarna podpo- ra prownjikom. Known dec-ka snu» spravili v oblavstni do.cji dam v Mari- ]>oiru. To jo naše ilolo! Mnogo jisli je, ki so potrebni nase pomoei in nas klrče- jo, zalo po.kl.imo vsi in skrbiuno zanjc. Bla'gajiiiisko ponocilo ie podal«i :go- spodicnüi. läol. upraviiitoil:.i:ic,a Jjvanikn Zupaneic. Poročilo JylaRiajtnicarko ob- sega izserpne podatke o doihioidkiili in iz- datkih za I. 1928. Re.vizor vačunov g. šol. upravitdj Franc Vog-Uu- je poro- &i.l, da je niašel blaigajniske knjigo v najlepsem redu in prodlaeal blalg-ajni- ¦raiki aib.sollulo.rij s pohiva'lo, kar j'o oboni zbor sotflasno odobril. Pri volit- vali so jo po vzkliku izvolil slari od- bor. ki je sledeč: predsednik .Joško Bi/Jiaik, sal. upravitellj:; podpredsod'ni- m ga. El« dr. Kalanova:; tainik gosp. JanJco Krauniou, inctltolji; bfla«vun,ičnr- ka gdč. Ivainka Zupant-ic, Sol. uprsivi- taljica; od-boriii'ki: ga. LagaTJova, g. l\. Postevšek, sol. nadzornik; g. Jože Ja- gddiir; trgovec; namestnica ea. d,r. Bo- žičova; pregledmi;kanw. g. rač. svetnik Kalan in t>\ Fran Vri>je ogU'datl vellkq zfllogo Istili v velBtrjcvini R. STERA\ECKI, Celje. CcneplaSCcvso: modno kriZast 258 Din, raodcrno nieliran 350, kasha 410, kashr, s svilo pud!ož«.»n 585, koverhot (300, kasha dunajski modeli H40 in 1115 Din. Razen tega so na zalcMji krasni modeli od bluz, kostu- mov, krll in otroJkih oblekc Oglejte si iz- ložbe in ogromno za- logo. Naku,, nepnsiljen. «pod svcitiiiik. - Ali «o niikj«r no usla- vito, da bi niogli d.okonča;ti wrtijo, ko •smo taik'O .riniziigrani?« , Gospod svetnik ni imel rodbine in biio jo /;anj preziffodaj, da bi M do- inov. In ko jc jiiKvl ui.ojsU'r Koiuk'lik w/., so mu je vrnila dobra v'olja. »Uol>ro, gospod svetnik! Kaj pa pra- vito Maihulitu? Iniannio tako in tako isto pot — očo Vcjvai'a tudi pride za naini! No. Vejvai'k«, apodbudiurstrič- ka!« Ni bilo tröba .spodibujati. Strk Vej- vara se je dobro i>ocutil v novi družbi in njegiovij-i ž-ona- tudi, Zimonili so sii, d:a piidüjo za. Kondelikovinii -— in ako ne bo vozia, no — Pa poidejo peš. Si cor pa je ačo Janouisek tndil, da ima- \o tu izvosfiki \' nedolio ;v Prasiin — naj zlezej.o ven! Zlomilo su je kolo!< »Za božjo \oljo!« se ie izvilo gicuspej Kourk'likovi iz aiia. Yejvara je okauneiid. V tem trenul- ku se .ga je polastila babjeverna tes- naba, da gn neika strašna lisoda ziasle- cfuje pri vsakejn korafcu in da mu pri- pra\'ljia nezgiode. Poslednia njogova niiso! je bila, da se ne l)i bilo to zigodi- lo, d;a no bi sedel tu, da bi se Kondeli- ko\i sreeno pripeljali v Praga. In moi-da bi sploh ne miislil več — toda v tem trtMiiutku gui je prijela Pepica aa. i-ck.o in mu je inočno stisnila desnico, kakor bi prosila pornoci. Toda predno je mogel kaij spreg-ovoriti ali napra- \iti, se je oglasil mojster obupno: > Jaz sem vedd, da, na« čaka nesre- ca;! Vejvara -— temu-le praivite vi ju- bilej in memi . . .¦« Ni doikonjčal. Koniaj se iie z;ganil, se je kočija oibi'Tiiila sfcorai na bok in mojstei' se je zval.il naravnost v sneg. vS cudbivito hitrostjo je bil zopet na n.ogah in ko je Vejvara Domagal da- mamja iz ^'•oza,, je gnnel Kondelik ko-- či jažu: »Kiako i)osodo im imate,. tdoveee! Kako si upate iti od doma s tako po- drtijo! To-le naananim — teea. ne pu- stiin kai1 tako . . .« Izvoöcek je dviiffajl kočiio in je xavno tako jezno odfi'ovoiril moistru in pre- nieril z očmi njegovo osobnost: >Tisoi; ljudi sem že prepelikl — to- da ravno pod njimi se ie to zlomil;o, tukajle — na ti strani. In ni čuda, to je vendai* peiza! In to jo kočija, pane, lo ni tramvaj, pane!.« No, najigTsi kos pota so kneli za se- boj; mati in hci sta stresli z oceta, sneg. Wjivara- je placeval voznika, ki j so ga o-starvili usodi — in čez pol uro so se oddahinili pri Mahulku v Mysli- kovi ulici. Pepica so je sodaj celi neagodi srae- | jala — toda potiihoirna, da bi oce ne opazil, in Vejvaras s tem osreen, je dobil zopet pogum in se ni. prav nič bal mojstr.ovih opazk, kaiterkn gotovo no uido. Le d'aber ziajec je spravil nioj;stra v boljšo vioiljio. Seveda, popolnoma nioJ- čatini mogel. Ko si je po večerji pri- ž.nal viržinko, je planil na Vejvaro: »Ko bodete nekoč hiodili vsamii, Vej- \ ara, z žeinio, in ne bo poleic nobenega räzumiiöga človeka, vi se se pobijete! In ko se vain bo to primerilo. spomni- le se nanie, da sem vaim to preroko- vai.« »Bodi zatloA'oiljen, stari, da se je vse tako srečriiO končalo«, g-a ie mirila go- spa Kondelikova. »Zadovoljen, zaidovoljen«. ie ponarv- ljal mojstor. Vedno morarn biti zadio- v-ol'jen, dokler me kje ne ubijete ali utopite! In to mi napravite. ljudje. to mi napravite! Že vid'im, že vidini!« Mojstor bi se bil morda se dalje je- z-il. todai tu so se odpiia vrata in v go- stilno so je vsula ostahv družba iz Li.š- ke, najvoselejše volje. Ko so se vsi utaborili, ni dalo gospr> du Kondoliku, da ne bi sam pripove- doval o dogodku prod Vvšehradskiimi vrati in slikail z najbolj živimi barva- nii groizno pri'godbo, kako se je kočija. z njimi razsula«. Doiklotci mo-jstra slrugarja sta začeli čebljaiti kakor d,vo kxrwi in žal jkna ;ie bilo, da nista socle!i sami v usodnein vozu. Da. bi se nam tako Vejvara ubil«, jo pripomnil «ospod svetnik Vonasek, »sedaj ko bo raivnoikar aivanziral!« Gospa Kondelikova je sunila hčerko s komolooirn in Pej)ioa je od veselja za- rdelia. Res, imenitno se i/e obnesel njen prvi jubilej! XI. Beneska noč. Gospod Vonasek je prorokova:l, da bo avail ziral Vejvaiva »ravnokar«, vondar je trajalo še precej casa, pred- no so se uresniuile Vojvarove zlate sa- nje. Na inagistratu gire vse z resnimi uradnimi koraki. Ni majlina stvar, napraviti iz praktikanta koncipista. Vejvara je upal, da dočafai to spo- lnlad, v polovici marca približno, da bi mogel prinesti Pepici na njenega goxlu dan svoie imeniovanie kot naj- dražji dar — žaliboig", ni dočakal tega. jPrišel je samo s šopkom in s skromno, vendar raidostno gotovostio. da so to že pripravlja. No. in slednjič je pristopil prvo so- boto v juniju k njmu tiospod svetnik Vonasek in mu je blagohotno povedail, da bo danes teden o n.iem odločeno. Slednjič je izpolnjen in odobren ela- borat o razširjonju nekatorih refera- tov. o iniemovanju n.ovih tainikov in koiicipistov — in mod temi bo on, Vej^- vara. Najbrže pri seji mostnega sveta inn.es toden, gotovo. da! Prvi, komur je Vejvara takoj drugi dan to zaupal, je bila Pemoa. »V soboto, najdražja gosDodična Pe- pica, molite zaine. V soboto zvečer zveste, na cam sem. In ziutraj ^• ne- deljo bo v časopisih. V nedeljo torej pridern, Pepica, in poprosim cenjene stariše, da bi mi izročili najdražji bi- ser — da bi mi izročili . . .« Štev. 16 »NOVA' DOE A« StraH 3. d Pravoslavna srbska cerkvena občina v Celju priredi v soboto 9 marca ob pol 9. uri zvečer v pro- storih Celjskega doma slavnostno zabavo v korist zidanja cerkve Sv. Save v Celju. , . d Iz učiteljske službe. Upokojeni(e) so • Franc Srtbrnič na Viču pri Ljubljani, Ferdo RozenStajn v Št. Junu ob Taboru. Josip Bernik na mešč. Soli v Celju, Marija Zidar-Kiajnfelder v Lembeiyu, Sabina Serajnik v Konjicah, Metod Vudler v Rečici ob Savinji. d Prvi tečajzaluženjelesa, katerega se je udeleževalo 26 moistrov, pomoč- nikov in vajencev, je bil v soboto, 23 t. m. zaključen. Predaval je zelo zanimivo g. prof. Tratnik s srednje tehnične Sole v Liubljani. Danes, 25.febr. je price! nov tečaj, ki bode istotako trajal zopet 4 dni. Južno vreme, ki je nastopalo počasi it v soboto, se je včerajšnio nedeljo popoinoma razvilo. Tako težko kot letos ga nismo že desetletja pričakovali, saj nam je zima prinesla poles hudega mraza polnö bolezni, pomanjkanje kurja- ve, zaslužka, mnogokje celo hrane in vode. Polovica Celja ima zamrznjene vodovodne cevi. Na strehah so po včeraišnjem, nocojšnjem in danaSnjem jugu že kaže opeka, teče z vseh streh, vodo imamo povsod, ker je naš slavni Magistrat pozabil na odvažanje snega. 2di se, da bodo sitnosti s Savinjo. Potoki okrog Celja se polnijo, na Sa- vinji tudi popuSča led. ki se lahko 2rine proti našim mostovom. Potrebna bode energična obramba. Danes kaže toplomer dopotdne 8° C Zanimivo je, da imajo istočasno v notranjosti Srbi;e hud mraz, do 14 in 15 stopinj pod ničlo. d Plazovi na progi Celje — Ljub- ljana se z nastopom južnega vremena ponavljajo, osobito na kritičnih mestih pod Vipoto pri Celju, Zagorju in Lazah. Z Vipote je zgrmel večji plaz na progo ob 3. uri popoldne, ven'dar so pa progo takoj očistili ; drugi plaz je bi! ponoči in tretji danes dopoldne, tik za osebnim vlakom, ki prihaja ob 10 uri dopoldne v Celje. Ponoči so morali promet od 3. do 7. ure zjufraj zapreti. Na Vipoti so sicer na ogroženih mestih palisade, toda so polne in sneg drči čez. Vsled tega plazovja si pomaga železnica tudi z enotirnim prometom, kakor gre. Savinska dolina ima zelo močen pro- met. Celo izvanredni vlaki vozijo premog za železnico in privatnike iz savinskih revirjev. Istotako se je ščistila tudi že celjska postaja. Kakor se čuje, se vrši po celi državi normalni osebni in to- vorni pro nut. vl Na okolikki dekkl osnooni šoli r ('elsu so priced i dames /, obLčajnhii lwdukom. Tudi v lffospodinjskem teea- •iu kmetijske nodal jevalne sole se pod.- uk nadaJijujc. — Gospodiniski tečaj se I' nedeljo 3. maxca ob 3. uri pop. za- ključi s sledečo priredlitviio: 1. Gleda- i«ka predstava »P rev a ranee«. 2. Ša- Jivi nastop oib .sprcnulirtniu «odloe. 3. aflm nastop ift-ojenk. 4. Rn7,st.ivva go- J(l.n,k. 8°fP«diiijskGÄ4, tecaia v zdrav- "iKskj lSobi v pritličjiu, ki ie ua, otvor- J^na tudi dopoldne. 0 ü Mali 'Pozur. V nedeljo. 24, tebv. ob - un »jut raj so pricelo tforcti v ne- K|1m zafaoju pred sta.novan.ieni Teirezi- l^unove v drugem nadstropju sta- (1fia ofcr,ožneKa. .««sea v Cdju neke «njc«. J avziMtfile s0 nwioco dima. Pri- ™l. sta h-itro dlvn strain ika, ki stn ««enj poigasiJa:. <]J(l{fnn. V KQboU» .w ukradel iu>k- WihJu t!linkarni iz suknie Jakoba /.»an Kotovini 7(M) ^m- Tat j, no- hor minislrov jo lot ^™"?11 °d" kateri jo sklenil znižati u^nf J°' •nn' pri gaud od 12 na 6 DiJT^?™? 100 kg. Uvoz žvepla ie carino 1DrQ8J. '»lode ceJJKko Cinkarne, ki jo prosila y«L uvoz jVliočevine, da bi io v sv'ojerri I'odgetjiu ]>ociiiikaila, se i;e skleriilo, da se prouči najpreje nieno finatnčno sta.- nie in od'nosaje nijene sod a nie uprave "v državo. KonecMio se io sklonilo, d;i. N(; /'ariiia na uvok avstriiskih bučnic l|kme, da so iloseže olajsaive 7a\ izvoz M;isega bu<čne«-a olja v Avstrijo. d V celifiki okrepčevalnici, o koje '«Uinovitvi poro&uno na. drugem fflc- | iu, se raiadeli dnevno 150 do 160 por- lJ topieg^j ^ajja z ]jimi0I10 jM istotoliko ^mljic. lS,jJvJ^a^ ua .ie zasul Posestnik Franc ÜKJas ]/4 Sv. Janza na Tinjskem je šel po opravkili v hako. Zveoer se je vračal domov. S strniega kriba nad potom ])a se je tedaj spustil v dolino ogromon plaz in je Stoklasa. zasul. Od- kopali s.fi »-a nirhreg,a šk1 Ie prih'adnji dan. d O cenah za jajca smo dobili pri Zadrugi za izvoz jajc v Št. Jurju ob j. ž. sledečoinformacijo: »Mednarodna jajčna trgovina je v tej abnormalni zimi po- polnoma iregularna. Vsled minimalne produkcije povzročene po hudem mrazu in oviranem prometu je nastalo v naših mestih tako pomanjkanje blaga, da je cena poskočila na bajno višino 3 Din tako, da je izvoz popolnoma miroval. Kakor hitro bo pa promet zopet popol- noma urejen in bo nastopilo Ie nekaj milejSe vreme, se bodo te bajne cene takoj znižale. Izvozničarji in inozemski uvozničarji so že sedaj jako previdni, ker dobro vedo, da lahko cena Čez noč pade.« d Spomlad, zlata mladost, nemotena sreča, paradiž, moderna godba, pies, kabare, alpinski variete, Himalaja, sejm, gledališče, lov na gamze, Logarska dolina, radio, riv jera, cirkus, pastirsko življenje, Triglav, hipermoderna lepota, Ojstrica, skupno ležiSče, kavarna, pra- gozd, amerikanska maneža ali mena- žerlja, srečolov, The Svetina - Jazz, dr. Woronov, KoroSica, glavni dobitek, radio-oddajna postaja, raj Evrope, majsko veselje, planinski golaž, separe, radost in veselje, smučarska idila, HindukuS, pevski zbor iZgu a«, konec zime, brezskrbna bodočnost, Pečovniški kino, Afganistanska harmonija, tango milonga, kombinirana narava, solnce, majski randevu, Zlatorog, švicarske krav«, avtobus-promet skozi Hudičev graben, gorski zrak, planinski sejm 2 marca 1929 — hotel Union d Odstranjevanje snega s streh v mestu Celju iz varnostnih razlogov. V izotjib nezgodarn, 'katpre bi »nogel povzročiti pri naglem nastopn južnega vremena visoko nakopičcni stieg iu led na strehah obnličnih his, odrejamo, da puste liišni posestniki v mestu uc-' mudorna odstraniti z vseh strmih streh, ki niso opremljcne z dovolj močnim in visokim onirežjcm za zadrževanje sncga in kjer bi bila vsled eventual- nega padanja ogrožeija varnost pa- sautov. Istotako se inora sproti od- stranjevati ves s strcšnega žlcbovja viseči led, ki v jednaki mori ogroža osebno varnost. Ves i- streh ali z dvo- rišč na itlico nametani sneg mora hišni lastnik nemudomu na svojc stroške od- xoziii v Savinjo, oziroma na mesto, ki so ga organ/ mestnc občine odkazali. Posantom se pa priporoča pri uastopu južncga vremena čim tiajvečja previd nost ter hoja v ozkih ulicah tesno ob hišah, v širokih pa istotako tesno ob zidu ali v srcdini ulice. Najbolj ogro- žGiiih mest v razdalji cca. 2 do 3 me- trov ori hišnih zidov se jc pri južnem vremenu ves čas, doklcr nc skopni na strehah ostali sneg in led, dm najbolj izogibati. Hišnim lastnikorn se naroča, da vsa evcntualno za pasažo ogrožena mesta ob hišah nemudoma opremijo z vidnirm opozorilnimi znaki. (S poševno k zidu prislojenimi Ictvami in sličnim.) Mestni magistral celjski. d Železniška nesreča. V soboto po- noči je trčil nad Brodom orijentekspres v tovorni vlak, ki je stal na progi, ker mu je zmanjkalo pare. Radi močnega sunka je skočilo pri tovornem vlaku s tira več vagonov, med njimi tri ci- sterne petroleja, tri prazne cisterne, službeni voz in jeden tovorni vagon, ki so se vsi močno poškodovali. Ne- sreča se je zgodila ne ta način, da je vozil ekspresni brzovlak po napačnem tiru (železnica je sedaj tarn dvotirna). Progo so do jutra očistili, vendar pa so imeli vlaki precejšnje zamude. d Pouk na celjski realnl glmnaziji ostane ukinjen do vštetega 28. febru- arja 1929. d Javna okrepčevalnlca v Celju. Radi silnega mraza je Delavska zbor- nica danes otvorila v poslopju ekspo- ziture Javne borze dela v Celju, Raz- latjova ulica štev. 5 javno okrepčeval nico, v kateri se oddaja dnevno od 8. do 18. ure sirornašnim slojem brezpla- cno vroč čaj s kruhom. d Umrli so: dne 21. februaria v Za- vodni Erna Fridrich, 9 mesečni otrok natakance; dne 22. februarja v Petrov- čah 70 letni posestnik Jakob Zupanc ; v bolntci istega dne 62 letna prevžit- karica Tereza Arnšek iz Velike Ptre- šice in 80 letni brezposelni dninar Franc OreSnik iz Celja ; 23. februarja v Ga- ß e., s z a :j ; & olciMa/) vsak ol:r;i7. eüslo /c v.iu\u--U\;v ?,•>»;n o«il;r:ilnr» riščonie z pnjetno O3vc2njoro Ciilorodoni-paslo, da se do.sr/o ]cp sijnj sloiiovinc iiidi n;i strani^ah zob, ako sc vponiblja pose1.mo i/df.'l.-ino žfetkico za z.ofw. Ostanki jedi. ki osta'.-ijo med zobnii tcr povzročajo radi "•nilolw neprijefcn (hiii usl. odstranjujpjo sc na,;temelji)ejšc z Chloroilont-ščetko. Po- skusitc n;i,ij>rej z inalo tubo Ohlorodont-paste, ki staue Din. 8'—. Ciilorodont ščetka m o>ilcf> S?f>tin">. m ro^pn^n r*r'.-. ^:,v¦^J¦"^.^l ^fA'sui •-.¦•••¦.d v firiiriiwilm ni i.Mfiro \v, ¦¦ .iii: in i;i::i/:,:; .: n;i;,.-.in Cii>-;i)don!. I'oliva sc p:i)V nu z:i!epif; i lioliiü Ixnlctf itrcznlarno cito poskustiu uibo za vcčkratno iii.orabd. I'vornici- /i.-iton»», Oddolok ChloroJont, ji a rib or. R- berju tovarniški delavec Egidij Sajovic, v celjski javni bolnici pa Majcen Ivan- ka, 5 letna hčerka dninarice iz Ostrož- nega in Martin Korbar, 66 letni hlapec iz Velenja; 24 februarja v vojni bolni- ci 25 letni Abdulia Istrtfovič, vojak 39. pp. in v Gaberju 22 letni tovarniški delavec Karl Pašelc v Gaberju ; 25. fe- bruarja v Celju mesarskj mojster Ivan Lapornik. 35 let star. d lz pošlne sluzbe. Preslavljen jo /A-an. Josip Zitteret- iz Celia v Store. d. Imenovan je g. Ivan Sajovic za ueitelja j'i.saiija na gimnaziii v Cclju. d Umrl ie vpokoiem rnestni stražnk g.,Matija Grzinič. Pogreb se vrši v to- rek popoldne. Rojaki se pozivajo, da se ga udeleže polnoStevilno. d „Slovenska pesmarlca", zbirka naibolj priljubljenih narodnih in ume- tnih slovenskih pesmi, r aili }>e(peJ aiili pii kako drobnd prst temne barve. Kli:ub temu, da so taikišne sol mine kvxe za razne kul- ture prav pi'jkladneh so vn za gojitev poletnih povrtnin nuan.i vredne, ker so })resuhe. Zomilja niora biti v atari nio- ei ali vsaj v jeseni poKnojena in pre- kopama.-'Preden sejenio, jiredice samo ])Qi'avnamo, ne da bi zeniilo še enkrat obi-aeali. I'rwuiianicn.e&a ulajenja, gred in (Irobljonja girudic no pripoi-ocamo, ker so na taki površini po vsaki moe- nej.ši me^Ii in po vsakem tudi ralilem dežju dela «kodljiva skoria. Na šol- skeni vrtu ne {lovoljujeni unora'be gra- bolj za pripravljanje isxod'm in učenci se smit'j.o posluževati le motik. BoIjsl« nekoliko več grud, ne«o z «rablja,mi spi-ašeina zeinlja. Zennljo uripravlja- mo za rastline, no m oko. Za zelo rane setve na ur'ostem pri- de !(¦> taksna ])ovrtniiui v Doštev, ki ni obi'iitljiva za mraz. Nainriniernejiši nai:in setve je setcv v vrste-in jarkc-. Seino v jarku pokrijemo, w zemlja na gredi ni dovolj snha ali raJila, s kom- postomi. ker niiokro zenulie ne smemo tlai'iti, a zeniljo nioraimio k sttnienu pri- tisniti, {'0 hocenio, da bo senio povoljno kalilo. Tudi druige dobre strani ima so fcompost, an g-noji, varuie vlago in se zaraxli s^¦oje temne barve raocneje se- g:re,je (absorbira. soJnčne zaxke), nego ostala zemlja, kar še posebei vpliva na bolJKo ka.litev semen a in na boljäo rast povrlnin. .Pri nekatcri zelenjadi se ie oz-irati tudi na sorte, ker so nekatere bolj pri- pravne za rane, druge bol.i zsi pozne setve,, n. pr. špinaca Viktoriia je pri- kladna za zelo rano setew Julijana pa za bolj pozn'o, ker prenese več suše in kei- kljub vročini ne #re izlahka v cvet. Ziniska Gaudry, pozno spoinladi seja- na, ifro takoj v cvet. Ni^ki okroglozr- nati gitihi — de grace — so boljši za prve setve nego visoke sorte qgl'ato- zrnatoffa graha. V februarju sejemo korenček, naj- prej pariški tržni (7).*. potem duvi,š- ki (5). Tudi döbele sorte, ki Me proti jeseni dozore, sejenio lahko z<> zdaj, na pr. St. Valery, sudeii'bu.rski itd. Od pe- teivsilja. pride v poštev listni kodrasti ali dolfti korenasti (5—G). cxl špinačo že oinenjena Viktorija in Julijana (5). (le je zemlja dovolj rodovitna in spr- stonina«ta ter v jeseni zriurolana (4() centiinetrov), sejomio še črni koren ru- ski {»nolotni (4—5). Za poskus sejemo laliko inajhuo »redico solate v prav zaveten in solnčen kotiček. T,e kraljica niajn.ika je prinierna za ta čas. Uspeh I seveda ni vedno povoiljen. Najranejži grab je saksa. (M) cm visok. Na 90 cm I široko gretd'O sejenno 2 vrsti. zrno od i zrna približno 3 om*. Njemiu slecli d^ ^race (20 cm visok, 3 vrste na 1.20 ni siroko gredo), ob istem ca.su dozori sladkorni najranejsi nizki (40 crn, 3 vrste). Drutfih sort jRra'ha ni treba tako ran-o sejali, ker st» lahko wodi, d,a ta\- radi dolgotraj.neisa, vlažnema in mTZile- \- ftibi'uarjiu izvrJsene setve po- novimo v inaa'cu. (Let'os bode gotovo pri.s-el sanno niaTeo vpastev. Op. ur.) Fr Vard'itni r >$(i(ljurin in rrluarjn« 211929. Zavese, pregrinjala, fino in dobro izdeluie M. ŠRIBAR, Ct'lip, Oosposka ulica 27. Gnojenje vj ogradov. (Konec.) Apno i/l)ol.i«ti,ji; zcimJjo. ri- nianjkuje apna. Pri uovih uuaadih je treba vecjib k.uličin apna;, približno 20 clo iO nwtrskib wnitov na en hekta.r (15 oralovj, ki «a j<-> d.tti prcd rigola- njem. Poznejc zadostu.kv 6c dorianio vsakih 8—10 lot po 10 metrskib cen- iov /.m.letega ogljikovo-kialega apna Cali lap^rja) na <»ir lick tar ,-ili 5-7 hi oral. To hj'anilru! simvi dajcmo v slediri obhki: 1. Kalii dajoino v obliki 40% kali- jeve soli. To gnojHo. ki je pri nas na.j- bolj. mam», tmsinio v .jcstmi, kiinaln po trgatvi ali pa zgodaj spomUuli, in si- cer na široko incd vrstaini. Najibolju je, ce jo popiej zmešamo z navedeno kolicino apneno^a. dušika. i;n i,o po ]>o- sipanju plitvo fcakopljemo. Na kaliju ixjvih zemlji — in take jo veliko v Sloveniji — prvo leto po gno- JKMiju trta ii,ü rodi so vdiiko,, pnc pa. st> oikrypita les in lisljc, in to \v pravilno, ker so inoi'ii aajprej trta, kot taka po- praviti. V drugom in treljem letu gno- jenja pa dosežemo zaželjcni pridelek. Mnwijfl. d'a vaebuje težka «xmilja d>o- vol.j kalija in da zaraditoga ni trobii uncjili .s kalijeva .soljoi, jo na,parno. Preizkiišnja take zemlje na gaspodar- ski iaku'Ituti v Ziagrehu k dognala. (]a se kalij \r tozki zeinljii iui'haja: v ne- razfopljoni obliki in dn ga1 trta sploh no more uporabiti, zaraditeffa je tudi pri toiki zemijii twha, 6e želirno v-tn-.ji in boljši pridelok, da ^nojiino z lahko razlopljiivo 40% kailijevo soljo. •±. Fosl'orno kislino uporabljaiUio v obliki su[)«rfioisla.(.a, kaliM'effa v febi'u- iurju ali nwinni posipa'nvo in na to vi- n(ngra.d okopljeni.o. 3. Z dusik'oim je treba. istotako kot s kalij-eni izdatno '.ino.iiti. Za nasn raz,- jnere je apneni ilušik najr)ri!rni(^rn(?jšo jesensko gnojilo. Apneni dušik kaže pomošati s 40% kalijevo soljo in \r jie- fteni p'odikopaii, (J!a; se gn>ojilo takoj /.rneäa z; zemljio. Ta način gnojVuija, >s katerim daino trti vse tri hirainilive snovi, iiimmujemio polno gnojienjio«, 'Kakor pri. driKgih rastlinab, dase/xj- iiio tudi pri trti. povoljiiio uspebe in d'Oihra; vina l.e s polnim gnojonjern. Stevi'lni poskusi v zaidnjiih Ictih, ki so bili izvedoni s poIniiTi giiojenjein, so pokaxali izbornc iKSf)eiho in se je va\. Uimetiu» .gnojila izdani daiifir dobro obrestovail, ponokod tudi s 140%. lz tega laihiko sklepairuo, da je zenilja naji- boljsa hii-anilnica in. da noben demarni. zavod ne.pUvča talko visokih obr.esti. kakor dobro obdolan in gnoj^n vino- gralt). Pravilno ginoiisn vi.noig.nad se tudi najbolj upiim ra.zniim «kodliivoein. Zdi'ava trta .pe zielo odporna, slaba in bol.na trta se pa no .ni.or'c* uspvšno hra- niti. Vsa ma,vedi«n'a. gnojiila up'oraibljamo vsako za»se. Doibe se pa tudi že nwwana gnoji.lai. Ako nabavljanio rnesana gno- jiltt,, tn.ora»rniO zaihtevati, da na;m. pro- dajaleo jain'ci, da vsebu.j« rnesano gno- jil'o v rasn id toiliiko hra;nilnitna voda nemalo oniej-ujio tudi takozvatn-o črezanerno ])ijandevainje. Že pri vodi sitlo videli,, da igrajo tudi razne soli pri pTehirani velifco vloigo. Na etni strani dobro. da nam zobje ne gnijejo, aiko pijemio trdio v.q- do, na diruigi,, kakor se vzaime — vca- si'h. tudi slabo, ako dobimio hudo dris- ko, kada.r vs^ubuj« trda voda preveč odvajal.ne soli. V zdra.vrlstvu igrajo pos^^bno železmate «oli*pri zdravljenjii slabokrvnih veliko vlogo. Vendar se vocina anoiiga.nskill sin.ovi nahaja že v druigib živlilihi, tafco da pravzapraiv unnotno iirid.eva.mo jed'ilom \a kuhinj- ske soli, ki sestoji iz dveh elementov, to je alkalične kovine iVabrija (N&) in klora (01), tako, epolov raznih zivalskih in rastlinskih živil, najdomo rainieroma najvec natrijevih soli v goveji in v svinjfiki krvi, v ra.stlinah pa v žpina- či in svežih jabolkih. Izmod dinrgih anorganskih soli sprejomaiin,o s hra.no v naše telo razen že onienjonih natri- jievih in kalijovih soli poseibnio še kal:- cijeve, maignezijeve in železne soli, oig- ljikmre, fasforne, žveplene, solno in kremik'Ove kisline. Posebno veliko ka- lija vsebuje krompir, kalcija zelje in nileko, niaignezija oziim.no žito, železa ozir. želez. oksida kri. salata in špi- nača, fosforne kisline, riž, žito,' meso, grab, nileko in. miesni ekstrakt, žveple- ne kisline pa sal ata,, spjnaca in j.a- bolka. Poceni se proda dobro ohranjen šivalni stroj in ročni voz. Celje, Aškerčeva 7, pritlrčje levo. Hote! „UNION" (Celjski dom) priporoča vsak petek in soboto priznano izborne domače koline. Izbrana ljutomerska vina (Litrnerk) toči čfez ulico liter po 16 dinarjev. Oglašujte! | Kupi se odložena puža (igrača). Naslov v upravi lista, kamor naj se ev. prinese in pove ceno. *" Stanovanje 2 sobi, kuhinja, kopalnica in pritikiine ter nekaj vrta, se odda s 1. marcem. Vpraša se v vili Regini, Lava. Gospodi&na ali dijakinja se sprejme na dlobro d'o- raačo hrano in stanovanje v sredini mesta. Qunajshi velesejem (10. 16, marca 1929) (Rotunda do 17. marca) Po&fbne proiredEtve s Mednarodna razstava za avtomobile in motorna kolesa Tehnlške novosti In iznajdbe Cestne zgradbe — Premogovnikl Umetna svila — Dun. modna kužuhov. — Razstava živil in nasladll Vzorno poljedelstvo in gozdarst^o Ra?.stava avstrijske pitane živine (15—17. marca 1929) Nikakega v'zuma! S sejemsko izkaznico in potnim listom prost prehod avstrijske meje. Ogrski potni vizum za prehod se dobi proti predložitvi sejmske izkaznice na meji. — Znatne vozne olajšave na jugoslovenskih, ogrskih in avstr. železnicah. na Donavi, Jadranskem morju kakor tudi pri zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi velesejmske izkaznice (po Din 40'—) se dobijo pri Wiener-Messe A.-G., Wien VII. — kakor tudi v dobi lipskega spomladans. sejma — Auskunftstelle v Lipskem, Avstr. Messhaus in pri častnih zastopstvih w Celju : Prwa hrv. žtedionioa, pudruž^ica Celje| Tujsko-prometna pis. Celje OGLAS. Komanda 39. pešadijskog puka u Celju, održati He na dan 4. marta 1929. g. u 11. Casova pre podne u evojoj kancelariji Staba puka u kasarni Kralja Pefra L Velikog Osvoboditelja Prvo usmeno javno licitacijo za nabavku potrebni joj artikala Ijudske hrane za puk i za Privremenu vojnu bolnicu u Celju. Za Komandu 39. pešadijskog puka, potrebn) su sljedeči artlkli i to: Kropice ili GerŠla 300 kilograma Pirinča 350 kilograma Koruznoga griza 200 Makarona 400 Krompira 2000 Sirčeta 200 litara Crnoga luka 300 » Za Privremenu vojnu bolnicu potrebni su sljedečl artikli: Svinjske rnasti 50 kilograma Pasulja 50 » 100 litara vina Mleka 12 do 20 litara dnevno Limuna dnevno 3 do 4 komada 50 kilograma sode za pranje 50 kilograma sapuna 50 kilograma krompira 25 * suhih šljiva 15 do 20 komada zemljičaka dnevno 10 do 20 komada jaja dnevno 2 Mara sidola 10 komada sirkove metle lzporuka napred navedenih artikala odmah po odobrenju nadležne vojne vlasti sem za one artikle šta če se ustmeno imenovati na samoj licitaciji. Izplata za izporuku artikala vršiti če se na kasi 39. puka. Detajlni uslovi za izporuku mogu se vdjeti svakog radnog dana za vreme kancelarijskih casova u Stabu 39. puka u Cel)U. Propisna kauciia položiti če se na dan licitacije u 10 casova na kasi 39. puka i to za domače 5%. za strane 10%. Naknadne ponude se ne primaju. Nadmetači na dan licitacije poneti če sobom mustre navedenih artikala. Pozivaju se zainteresovani da odredjenoga dana dodju na licitaciju. Iz kancelarija Staba 39 pešadijskog puka broj 940 od 15. februara 1929. g. Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bcll-Penkala Ltd. kakor tudi piošče *His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri GoričflF S LesliovšBh, Eel je p«s«t8nimi m ••««alnimi predmeti. TLska in iz4aja, Zvezna tiskarna. — Odffovoreii za izdajateJja, tiskamo in redaicijo Milan Cettna v Celju.