Naročnina DnevnaItdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdoln celoletno vJugo-slavljl 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 150 In 2 D, več Ji oglasi nad 43 mm vtilne po Din 2*30, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstic« po 10 Din g Рп večtem □ naročilu : Izide ob 4 zjutral razen pondelJKa ln dneva po praznita! Pozdravljeni bratje iz zlate Prage Danes obiščejo naše mesto žuoan in člani občinskega sveta češkoslovaške prestolice - Ljub-јјзпа slavnostno sprejema mile soste - Vse mesto v zastavah ■ Praznik čsl.-slovenske vzajemnosti Ljubljančani - somišljeniki! Bližamo se dobi, ko bosta Jugoslavija in Češkoslovaška v desetem jubilejnem letu praznovali deseto obletnico ošvobojenja. In jiruo tako kot v čudovito zanosnih dnevih majniške deklaracije iti praških obiskov se bodo tudi letos izmenjavale misli med obema državama, kako še naprej graditi skupno bodočnost dveh med tuje, močne, gospodarsko in kulturno visoko stoječe narode najbolj zajedenih slovanskih držav SI1S in ČSR. Parlamentarna odposlanstva so že izmenjala obiske. Neposredno pred nami so juguslovansko-češkoslovaška trgovinska pogajanja. Danes pa imamo med seboj uradne zastopnike najslavnejšega slovanskega mestu, ki je slovunslou v gotovih ozirili naravnost simbol — občinske odbornike Prage s primatorjem dr. Вахо na čelu. Pozdrav, ki ga bodo dragi zastopniki Prage deležni v Ljubljani o imenu Slovenije, r ii samo dejanje vljudnosti. Tudi ne gre samo za slučajen odziv med Čehi lako dobro poznane slovenske gostoljubnosti. Še manj zu kaka materijalna pogajanju in posvetovanja zgolj praktične vsebine. Kajti Praga je v političnem in narodnostnem oziru Češka in v predstaviteljili praškega občinskega občinskega svetu vidimo dobesedno zastopnike češkega naroda. Kot take Vas »prejemamo. V nas oseh se vzbuja Dtis, ki ga dobi obiskovalec Prage, ko sprašuje pred starodavno praško mestno hišo, kaj pomenijo v sivem tluku z belimi trnjevimi venci prepleteni beli kamni. Potnik za potnikom prihaja, šolska in odrastla mladina se gnete v sprevodih in to neprestano, v teh mesecih še posebej. Stoletja in stoletja se čuje strašen odgovor: Skozi ta okna nad nami so metali iz mestne hiše zaprle češke vodje, krvniku ravno pod nož; in kolikor kamnov in na tleh, toliko žrtev eno samo noč, v tistih dneh po bitki na Beli gori... Praga je •ta slovanstvo že stoletja krvavela! Potniku, ki ubira pot po praških ulicah, obstane pogled zdaj iu, zdaj lam. Ulice imajo že zgodovino. 'Ги je streljala policija tega, lam zopet onega leta. Gre v zboroval-ne prostore, v klube, dvorane, inštitute, univerzo. Povsod le eno: Listamo po živi zgodovini slovanslva — ludi naši! Nekaj dni jc za nami, ko slu si v isti Pragi podala roke dr. Kramar in dr. Korošec in sc je junaško izkazalo geslo: Zvestoba za zvestobo. Od leclaj iz Prage neizprosna borba proti Dunaju, neizprosna vo-Iju slovanskih mest zu brezpogojno samostojnost in razbitje Avstrije; od tedaj v smrtni nevarnosti preskušena češko-jugo-slovanska vzajemnost, od tedaj volja, da z veliko Prago procvita v samostojnosti tudi velik narod s čudovitim in vzpodbudnim simbolom, ki vzbuja zanos ob slavni zgodovini, ki je čaroben ob jutranji zarji in ob večernem zatonu: Hradčany s Karlovega mostuI Hradčany, kjer ima prost narod svobodno izvoljenega lastnega poglavarju z vrednim začetnikom bodočih vrst: Tomažem M asurpkom! In še to: V dragih gostih pozdravljamo delo in uspehe, kot jih je pokazal ravno češki narod s Prago, ki zase in zu slovanstvo, kaj du premore, ko se njegovi življenjski sili odpre in pusti svobodna pot. Umetnost se druži s prekipevajočo muziko; lepota z delavnostjo, industrija hodi z orjaškimi koraki; vsak življenjski gib, ki je v Parizu ali Berlinu že našel svojo odgovarjajočo zunanjost, zida tucli že v Pragi svoj prostor. Politika, diplomacija in Merkur poganjajo kri iz srcu po državi preko njenih mej. Vrao, kakor da ni bilo Prage pod zatiralko Avstrijo, kakor da je v tem mestu že starodavna državna in svetovna tradicija, ki nosi izven Češkoslovaške že udomačeno označbo mrca Evropekaterega rad obišče vsakdo, a ne zapusti, nihče. Pozdravljamo moč predstavnikov severnega slovanslva, ki so mnogo s svojo Prago pripomogli, du raste obroč slovanskega dobrega imena, civilizacije in kulture; pozdravljamo Prago, živo propagando naše misli, najbolj poznano v svetu. Prago preteklosti, ki navdušuje, in Prago bodočnosti, ki vsebuje občudovanje. Dr. Iiaxu! Sinteza praških lastnosti, dobrodošel! Čeprav v moderni dobi upravljanja slrankar, vendar zgovoren dokaz, kako se služi domovini sveti, imajoc pred Kadarkoli so nas zastopniki bratskega češkoslovaškega naroda počastili s svojim obiskom, so bili to za naš narod iu naše mesto veseli dnevi. Ob vsaki taki priložnosti smo dali duška našemu narodnostnemu žuvstvovanju, navdušenju za slovansko bratstvo in iskreni ljubezni do bratov Čehoslovakov. Danes nas kliče srce k sprejemu zastopnikov zlate Prage. Vsi gremo in vsi bomo pripomogli, Slov.«) V itall. janski bolnišnici so otvorili zastavo. Slovesnosti so se udeležile tudi fašistične organizacije. Sprevod je moralo varovati 100 mož policije, ker so baselski komunisti hoteli porabili priliko za veliko demonstracijo proti Mussoliniju in fašizmu, katere se je udeležilo več kot tisoč delavcev. Policiju je komunistom preprečila uriti do italijanskega konzulata, Od razpisanih 20 nagrad v znesku dinarjev je šele ena izplačana! Zato ostane še 19 nasrad v skupnem znesku 95.000 dinarjeu Vi, ki ste od bančne poslovalnice L. 2. K O N 3 O V K iz BEOGRADA, dobili poslano ponudbo, požurite se z naročilnico, ker samo do konca tesa meseca poslane naročilnice nudijo mogočnost dobiti |Г} ЦЦСЈГНС! DO Prvi maj je pred vratmi! 5000 СНПЗГ|Čl)! Lfudsha posojilnica v ceiiu registrovana zadruga z neomejeno zavezo Cankarfeva ulica si. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njej najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni in invalidni davek platuie posojilnica. Hranilne vloge nad Din 52.000.000'- OPEKA * Hrizevsha Indusfrila. opekarna z umetno sušilnico v Križevcih pri Ljutomeru in IHiconsha parna opeharna v 1'uconcih (Prekmurje) priporočata svoje prvovrstne opečne izdelke po ugodni ceni. Centralua pisarna: HART1VKR, Murska Sobota. VELIKA IZBIRA RAZLIČNEGA LODNA IN SEVUOIA ZA ŠPOR1 IN 7 UR/S I t KO! A. & t SKABbRNt, LJUBLJANA ____I________z.........8 .......t...... Г .....i ž........i I Prostovoljna sodna dražba! Dne 17. t. m. in nadaljnje dni se bo prodajala zapuščina po umrlem gospodu Fran Ksav, Casperju, obstoječa iz novega pohištva, tapetniških predmetov, raznih preprog, slik itd. Prodajalo se bo vsak dan dopoldne od 9—12 in popoldne od 3—6 na dvorišču tovarne DERENDA, Emonska cesta št. 8. Kupujem hrasiooe prage (šueler e) 2-60 m, 25/15 cm skozi celo leto. — Prevzemajo se pragi vsak mesec na nakladalni postaji in plačajo v gotovini. — Ponudbe naj se pošljejo na Poštni predal 16? — Sušak. Farno lohomob la 36 FS Zelo znižane cene! nvokolrsa novi modeli 1928. motorji, otroški in Isrračoi vozički, najnovejši šivalni slroji in pnevmatika Micbelin. Posebni od-dolek za popolno nonravn, emaj-liriuile in pon klanje dvokoles, otroških vozičkov. Šivalnih stroev itd. Pro laja na obroko. — Ilustrovani ceniki franko, „TRIBUNA" F. B. L. tovarna >1vokoles in otroških vozičkov I .ju himna. Karinv-ka cesta šter. 4. »Esterer« 1911 12 atmosfer s predkurjavo, 20 m dolgim dimnikom, se radi opustitve obrata poceni proHa Naslov v celjski podružnici »Slovenca«. Kolikor ima leto dni, toliko postaj trpljenja tnora obiskati nervozen bolnik, kajti slabi utrujeni živci mu /agrenjaio življenje in povzročajo razne boli. Zbadanja, trganja, omotica. tesnobnost, glavobol delni in popolni, šumenje v ušesih, migljanje pred očmi, motenja v prebavi, pomanjkanje spanja, potenje. trganje v mišicah, nesposob iost za delo in razue druge prikazni so posledica slabih, litru,enih, bolnih živcev. Kako se reš te te nadloge? S pristnim Kola-Lecitlvnom. Redilno sredstvo, ki vsebujo obilo vitamina, je postalo za človeštvo izvir dobrote. Pospešuje na čudoviti način delovanje telesa krepi hrbtni mozeg in možgane, jači mišice in ude, daje moč in pogum življenja. V boiu za zdrave živce dela pristni Kola-Lecithin večkrat čuda, primerne hranilne snovi vodi do skrajnih mest proizvajauja krvi. poživlja, opogumlja ter ohranja mladosi in svežost. Sami se boste moKli prepričati, da vam ne obetam nič neresničnega, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma zattonj in franko malo škatljico Kola-Lecithin in knjigo zilravnika z mnogo-stranskimi dolgimi izkušnjami, ki se y sam moial boriti proti tej bolezni Pišite mi svoj natančni naslov in pošljem Vam takoj obljubljeno popolnoma zaslon?. E. PflSTERNflCK, Berlin S. 0. Michaelkirchplntz 13, Abt. 18. | Zadružna gospodarska banka a. a. Brzoav. naslov: Gosoobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Teip'on ^t.2057, 2470 n 2979 Kapital in rezerve skupno nad Din 16.000.000-, vloge nad Din 300,000.000- Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7°/o drž. invest. posojila ter 2 Va''/о vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. Za Jugoslovansko Uakarno v Ltubljaaii IUt«! UcUiattlj. dl. ft. Kaiovee. Uradniki Frua Г«гас<Шш Dr. Korošec o južni Srbiji IT -Kaj/e novega r Bolgrad, 23. aprila. (Tel. »Slov.«) Današnja »Pravda« prinaša iz Skoplja sledeče poročilo: Sem je prispel z brzovlakom notranji minister g. dr. Korošec v spremstvu g. Žike Laziča, šefa oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu. Na kolodvoru ju je sprejel veliki župan g. Naumovič. Minister r Belgrad, 23. aprila. (Tel. »Slov.«) V političnih krogih se največ komentirata dva dogodka, Vukičevičevo zborovanje v Velikem Bečkereku in dr. Koroščevo potovanje v Južno Srbijo. Vukičevičevo zborovanje je jasno dokazalo, da nimajo nezadovoljneži v radikalnem klubu med ljudstvom nobene za-slombe. Samo dejstvo, da je. imel Vukičevič v Ninč.ifevem volivnem okrožju impozantno zborovanje z 10.000 udeleženci, kakršnega ni mogel Ninčič nikdar sklicati, jasno dokazuje, da g. Ninčič ni našel odmeva med volivci, ki so se izrekli za g. Vukičeviča. To zborovanje je bila dobra lekcija za g. Ninčiča. Na volivce, kakor tudi na politično javnost je ugodno vplivala izjava ministrskega predsednika g. Vukičeviča o stabilnosti vlade in o njenem delu. Nesporna uspeha te vlade sta sprejetje davčnega zakona in najetje posojila, ki se bo porabilo, kakor je rekel predsednik, za investicijska dela. Povsem je jasno, da je to zborovanje razjasnilo položaj in da g. Vukičevič nima ogromne večine samo v vladi, ampak tudi med ljudstvom. Na eni izmed prihodnjih sej radikalnega kluba se bo izkazalo, da so nezadovoljneži popolnoma premagani in da se Veliki Bečkerek, 23. aprila. V nedeljo je prispel sem predsednik vlade g. Velja Vukičevič s tremi ministri in še 20 poslanci. Zborovanje je bilo izredno številno obiskano in je poteklo brez vsakih incidentov. Shoda se je udeležilo okrog 10.000 ljudi. Prvi je govoril ministrski predsednik Vukičevič, ki je med drugim dejal: Glavna skrb vlade je, da izravna številne neenakosti. Pri tem poslu je vlada naletela na zapreke, ki so jih delali naši politični nasprotniki. Med ljudstvom so vzbujali nevoljo ii, ustvarjali nered tam, kjer bi moral biti red največji, ter ovirali skupščinsko delo. Vendar se nam je posrečilo, kar sc dosedaj še ni po-siečilo nobeni vladi, da smo izenačili davčni zakon ~a celo državo. Ua bi nasprotniki ovirali naše delo, so se združili v koalicijo. V njej so se zbrali ljudje, ki niso nikdar drug drugega marali. To je znak njihove slabosti. V boju proti nam niso izbirali sredstev. Hoteli so nas razdeliti v dve fronti. Mi pa poznamo samo državljane te države. Mi nc poznamo samo Srbov, ampak tudi Hrvate in Slovence, Madjare in Nemce, ako so lojalni državljani. Vlada ne razpravlja samo o politiki, marveč sc je z vso skrbjo zavzela za zboljšanje težkega gospodarskega položaja. Lani smo imeli slabo letino. Vlada pasivnih krajev ni izjava in poziv V uvodnem članku političnega dnevnika »Jutro« štev. 82 od 5. aprila 1928 je objavljen silovit napad na sedanjo vladno večino radi dozdevnega preganjanja državnega uredništva pri različnih oblastvih, zlasti pri pošti, c'.lankar pravi, da je preganjanje doseglo višek na pošti, da se izvrstni uradniki slepo preganjajo ne glede na rodbino in deco, ker so pristaši drugih strank. Po tej težki ugotovitvi pa pravi člankar dobesedno: »Vsi prsti kažejo na nekega Jakšeta in poslanca Vesenjaka.« To je pač telžek očitek proti drž. uradniku, ki pozna maščevalnost svojega nasprotnika tudi brez pretnje na koncu članka o obrnjeni palici in glasniku brezobzirne reparacije in osvete. Še težji je ta očitek za javnega delavca, ki uživa zaupanje večine slovenskega poštnega nameščenstva kot voditelj nepolitične stanovsko-strokovne organizacije. Ker kot tak ne morem izstopati v polemiki dnevnega časopisja, sem storil v obrambo svoje časti to, kar mi je preostajalo: izročil sem zadevo odvetniku. Vendar pa se je stvar zasukala tako, dn moram končno vendar prositi za gostoljubnost v Vašem cenj. listu. Moj pravni zastopnik je namreč pozval urednika »Jutra«, da prekliče kleveto, kolikor je naperjena proti moji osebi, oziroma da sporoči ime pisca. Uredništvo »Jutra« ni na ta poziv nič odgovorilo, pač pa sem bil od osebe, ki stoji blizu »Jutra« in njegovi stranki, opozorjen, naj se ne spuščam v tožbo, ker je prevzel odgovornost za sporni člnnek narodni poslanec g. dr. Kramer. Ni torej dovolj, da so vrgli name tik pred glavno skupščino organizacije, kateri predsedujem, blato uajgrše sorte, ampak me hočejo l brezuspešno tožbo še materialno g. dr. Korošec je časnikarjem izjavil, da je to njegovo potovanje v Južni Srbiji inšpekcijsko potovanje. Po vrnitvi v Skoplje bo dal časnikarjem izjave. G. dr. Korošec je odpotoval v Veles, odkoder bo nadaljeval pot z avtomobilom. nihče ne bo več usojal priti z akcijo, ki bi bila naperjena proti vladi. Z druge strani so politični krogi iskreno pozdravili di*. Koroščevo potovanje v Južno Srbijo. Ker bo poznavanje tamošnjih prilik znatno pomagalo razčistiti vprašanja, ki se tičejo Južne Srbije. V merodajnih krogih se temu potovanju pripisujeta največji pomen in važnost za konsolidacijo naših notranjih razmer. Kot pendant zborovanju v Velikem Bečkereku je v politični položaj prinesel še več jasnosti sledeči dogodek: Včeraj je začel g. Nastas Petrovič v Loznici na javnem shodu z akcijo za ustanovitev kmetske fronte, toda kmetje iz celega Podrinja so v velikih množicah prišli na zborovanje, ki se je popolnoma ponesrečilo, in izrekli zaupanje skupščinskemu predsedniku g. Periču. S tem se je tudi ta Petrovičeva akcija takoj v kali zadušila. Poleg teh dogodkov včerajšnjega dne se smatra kot važna današnja Vukičevičeva avdienca v dvoru. Po tej avdienci se je vršila seja šefov klubov gg. Ljube Davidoviča, Spa-he in Vukičeviča, na kateri so se popolnoma sporazumeli o nadaljnjem vladnem delu. zanemarjala, ampak jim je dala 200,000.000 dinarjev za pomoč, tako da ni več gladu. To je veliko človekoljubno delo, da smo to težko l< to prebili. Glavno naše stremljenje gre za ublažitvijo kmetijske krize. V tem delu nismo rabili praznih besed, marveč smo se zavedali, da moramo ustvariti možnost, da se v državi dela, da se grade železnice in ceste, da se izsušujejo močvirja. Siromašnemu človeku, ki hoče delati, hočemo prožiti možnost, da zasluži. Zato se je vlada odločila najeti posojilo, ker se brez denarja ne da vse to izvesti. Posojilo bomo razdelili po potrebah. To se bo napravilo javno in Dakrito. Videli boste, da ne delamo nobenih razlik in da ni razlike in meje med oblastmi v naši državi. Nato je predsednik govoril o nesoglasju med radikali. Nezadovoljnežev v naši stranki jc malo. To dokazuje visoko število navzočih. Ta nesoglasja so brezpomembne stvari. Poravnali jih bomo tovariško in prijateljsko po starih običajih. V nasprotnem časopisju ste brali o teh stvareh kot da se bo radikalna stranka vsak čas razbila. Na tem pa ni prav ni«' resnice. Za Vukičevičem so govorili ministri Stan-kovič Kujundžič, ter poslanca Laloševič in N...olič . oškodovati. Tega veselja jim ne moreni privoščiti, Ker ne morem klevetnika tirati pred sodišče, da tam dokaže svojo trditev, moram v obrambo svojega dobrega imena tukaj javno ugotoviti: 1. Citirani članek v »Jutru« je neresničen, kolikor kaže s prstom na mojo osebo. 2. Z nar. poslancem g. Vesenjakom nimam nikakih zvez. Še nikdar nisem ž njim govoril, še nikdar mu pisal, še nikdar ga videl in ga niti po sliki ne poznani. 3. Kolikor je meni znano, ni bil za časa sedanje vlade pri pošti še nihče politično premeščen. Bili so neki ukazi o premestitvah, toda do danes se ni še nobeden izvedel in prizadeti uradniki še vedno sede v Ljubljani. 4. Protestirati moram in smem samo proti preganjanju članov organizacije, katere zunanji predstavnik sem danes jaz. Od prizadetih gospodov pa ni nihče član te organizacije. S katero pravico in s kakšno legitimacijo naj bi se torej nenaprošen vmešaval v njihove stvari? 5. Kdorkoli — razen narodnih poslancev — hoče s svojim imenom kriti citirani stavek iz »Jutra«, bo imel priliko to pred sodiščem dokazati in me tako za vedno onemogočiti. V Ljubljani, dne 23. aprila 1928. Joško Jakše, poštni uradnik in predsednik Obl. organizacije ptt. uslužbencev. v ženeva, 23. apr. (Tel. »Slov.«) Danes je dospel semkaj romunski notranji minister Duca na obisk k Tituiescu, namerava se pa že zvečer vrniti v Bukarešt. Razen da ga vpraša po njegovem zdravju in kdaj se misli vrniti v Bukarešt, je bil njegov namen tudi ta, da sta se ministra razgovarjala o uotranji politični situaciji Romunije. KOLEDAR. Torek, 24. aprila: Jurij, muč., Fidelis S., muč. — Jutri: Varstvo sv. Jožefa, Marko. Dunajska vremenska napoved za 24. aprila: Izpremenljivo vreme. ZGODOVINSKI DNEVI. 24. aprila: 1908 je umrl slovanski pravo-znanec dr. Baldomir Bogišič. — 1829 se je rodil genre-slikar Benjamin Vautier. — 1874 je umrl geolog John Phillips. — 1882 je bil v Argentiniji umorjen francoski potovalec Ju-les Creveaux. — 1891 je umrl pruski generalni feldmaršal, grof Helmut von Moltke. — 1877 je Rusija napovedala Turčiji vojno. ♦ * ♦ -k Zahvala. K 90 letnici sem prejel toliko vošil in častitk, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Zato se na tem mestu vsem vošilcem skupaj zahvaljujem za njihova prijazna vošila. Bog jih usliši. Veliko veselje ste mi naredili, ko sem spoznal, da imam še veliko prijateljev, kj se mene starčka spominjajo. Bog Vam povrni in blagoslovi Vas in Vaše delovanje za čast božjo in blagor ljudi. — Škofja Loka, 23. aprila 1928. — Janez Wester, biserni mašnik. kr Shodi SLS v novomeškem in črno-meljskem okraju. Na Belo nedeljo je imel posl. dr. K u 1 o v e c zelo dobro obiskane shode v Ambrusu in Hinjah. Preteklo nedeljo je pa imel številno obiskan shod na Vinici. Prof. Jarc pa je govoril na shodih na lladovici in Lokvici. Na vseh shodih so zbo-rovalci odobrili politiko svojih poslancev in izrekali soglasno zaupnico dr. Korošcu, Ju-sloslov. klubu in obl. odboru. -k Koncert ljublj. Glasb, matice v Pragi, ki se vrši danes ob osmih zvečer, bo potom telefonskega prenosa oddajala tudi zagrebška radio-oddajna postaja. •k Shod Slov. ljudske stranke se je vršil v nedeljo 22. t. m. v Laporju po rani sv. maši po poznem sv. opravilu pa v Slov. Bistrici. Udeležba je bila nad vse zadovoljiva. Možje in fantje so z zanimanjem sledili govorom nar. poslanca g. Faleža in obl. poslanca ter tajnika SLS v Mariboru g. Ovčarja. k Novi župan v Zrečoh. Nedavno umrli zrečenski župan Winter je občini načeloval 22 let. Naslednik v županski časti mu je postal dosedanji svetovalec gospod Orož Jurij, čast svetovalca pa je dobil gospod Pukl Gustav, oba odlična pristaša SLS. •k Sestanek županov za sodni okraj Brežice. V nedeljo, dne 22. aprila se je vršil v Breižicah sestanek županov in občinskih odbornikov celega sodnega okraja z oblastnim predsednikom g. dr. M. Natlačenom. Sestanek, ki ga je vodil gerent okr. zastopa g. M. Fre-ce, je bil zelo dobro obiskan po županih in odbornikih. Udeležila sta se ga tudi oblastna poslanca gg. Jože Tratnik in Franc Podvinski. Oblastni predsednik g. dr. Natlačen je v jasnih jedrnatih besedah podal delavni načrt oblastnega odbora v splošnem kakor tudi posebni, to leto izvršljivi načrt za brežiški okraj, ki obstoja v izvedbi prepotrebnih gnojničnih jam. Razložil je oblastne davščine, ki so za delovnega vinogradnika vse prostovoljnega značaja. Pojasnil je akcijo oblastnega odbora, ki bo vsem interesentom, ki so naročili galico, preskrbelo galico za 2 Din pod tržno ceno. Soglasno so se vsi župani izrekli za epustitev dosedanje organizacije okrajnega zastopa in za uvedbo okrajnega cestnega odbora, zdravstvenega okrožja in okrajne blagajne. Poljuden govor in izčrpna razlaga g. oblastnega predsednika glede vseh gospodarskih potreb je napravilo na vse župane in odbornike najboljši vtis, namreč, da vodijo delo pri oblastni samoupravi res možje, ki imajo srce za delovnega človeka. k Kakor človek brez duše je soba brez ure. V lepo sobo brez dvoma spada dobra lira. Petnajst krasnih budilk je razpisanih pri »Slovenčevih« nagradah, za katere prične tekmovanje 1. maja. Porabi priliko in pridobi si pravico do žrebanja s tem, da naročiš list (oz. da pravočasno poravnaš naročnino) in najdeš pet napak na zadnji strani »Slovenca« med 1. in 26. majem t. 1. ■Ar češki gostje v Zagrebu. Včeraj zjutraj so iz Belgrada dospeli v Zagreb češki gostje na čelu s praškim županom dr. Вахо. Na kolodvoru so jih sprejeli oficijelni zastopniki oblastev, Ceškoslovaške-jugoslovanske lige, raznih društev in mnogoštevilno občinstvo. Goste je najprej pozdravila gospa županja Heinzlova s kito cvetja, nato pa zastopniki raznih korporacij. Ob desetih dopoldne je župan Heinzel sprejel goste v mestni hiši in jih pozdravil z dolgim govorom. Odgovoril mu jo praški župan dr. Ваха, ki je v svojem govoru posebno omenjal načrt zveze slovanskih mest in prosil mestno zastopstvo, da tudi ono s svoje strani stori vse, da pride čimprej do te zveze. Nato je izročil mestu darilo Prage kip janje Dvorakovega »Recjuiema«. •k Odpremljanje uslužbenskega davka, Finančna delegacija nam pošilja: Novi zakon o neposrednih davkih nalaga vsem delodajalcem dolžnost, da morajo po lestvici, ki jo vsebuje pravilnik o uslužbenskem davku, "objavljen v Uradnem listu št. 31 z dne 31. marca 1928, pri vsakem izplačilu službenih prejemkov odtegovati davek in ga s predpisanim se. znamkom vseh uslužbencev in delavcev mesečno odpremljati pristojnemu davčnemu uradu. Olajšavo od te dolžnosti mesečnega plačevanja uživajo: 1. oni delodajalci, ki redoma ne zaposlujejo več kot pet uslužbencev in 2. delodajalci glede hišnega služabništva. Tem delodajalcem je že s pravilnikom dovoljeno, da smejo davek odpremljati četrtletno in sicer najkasneje 15. dan po preteku vsakega četrtletja. Predpisani seznamek- pa morajo delodajalci pod 1. izpolniti za vsak mesec posebej in, ko plačajo davek, morajo davčnemu uradu predložiti seznamke za vse tri mesece. Za hišno služabništvo pa ni treba sestavljati seznamka. Zanje zadošča navadna pismena prijava, v kateri je navesti: ime in priimek posla, višino prejemkov v denarju in odtegnjeni davek. Ce davek ni pravočasno plačan, se računajo od prvega dne po preteku roka pa do dne plačila 6 odstotne obresti. Onim delodajalcem, ki davka ne od premijo v določenem roku, pošlje davčni urad pismen opomin, naj izroče predpisani seznamek in polože uslužbenskj davek v osmih dneh. Ce delodajalec tudi v tem roku ne izpolni svoje dolžnosti, odmeri davek davčno oblastvo na podlagi uradnih podatkov. Poleg tega pa mu predpiše še denarno kazen. k Duhovniki-izseljenci. Prav bi bilo, da bi se duhovniki, ki smo prišli iz Primorske, {»ogovorli o raznih skupnih zadevah. Zato prosim sobrate-izseljence, naj mi sporoče svoje naslove. David Doktorič, Ljubljana, Poljanski nasip 10. * Knjigoveški tečaj. Kakor druga leta priredi Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 5, tudi letos knjigoveški tečaj za člane naših društev. Vršila se bosta dva tečaja: prvi v nedeljo 29. t. m., drugi v ponedeljek 30. t m.; obakrat se prične pouk ob pol 9 dopoldne in se neha ob 4 popoldne. Ako bo za v nedeljo 29. t. m. preveč priglašencev, se bo vršil za .nadštevilne še en tečaj v nedeljo 6. maja t. 1. Priglasiti se je takoj na gornji naslov. Vsak udeleženec naj prinese s seboj manjšo nevezano knjigo, močno šivanko in nekaj sukanca. Priznano najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomlrana tvrdka J. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova cesta St. 12 k Potres. V nedeljski številki smo poro-čli o potresu, ki so ga čutili v soboto popol-' dne okoli treh v Litiji. Ta potres so čutili nekateri tudi v Ljubljani. Iz Moravč nam pišejo; V soboto ob treh se je čutil tukaj močan potres. Prišel je od juga kakor ropotajoč voz, sledil je zelo močan sunek z močnim pokom. Tudi iz Sve pri Litiji nam poročajo, da so čutili močan j»otresni sunek z močnim podzemskim bobnenjem. * Matica živih iu mrtvih S. H. S. V razpisanem natečaju za izdelavo jubilejnih .-pomenic določeni rok za predajo načrtov se na zahtevo organizacije likovnih umetnikov preloži od 30. aprila na 15. maj t. 1. To jo zadnji termin za predajo načrtov. Z odlaganjem lega termina se odlagajo tudi vsi ostali datumi, predvideni v objavi natečaja, za 15 dni. k Iz naših Kotov. Z veseljem smo brali v x>Slovencu« št. 89 z dne 18. t ni. notico »V delu za narod«. Končno se nam bodo izpolnile dolgoletne želje — dobili bomo cesto, ki bo vezala Drago, oba Kota in Prezid na Hrvatskem. Upamo, da bo s tem ustreženo splošnim željam ter da se ne bode dobil kdo, — kakor svoječasno — ki bi deloval proti tej cestni zvezi. Ze naravne prilike, pa tudi našo gospodarske kakor tudi druge razmere zahtevajo, da pridemo do zveze z Drago in ne Loškim potokom, kakor sc nekateri predlagali. — Pri tem radevolje pripoznamo, da se imamo zahvaliti edino le SLS, oziroma gosp. posl. Škulju, nadalje pa našim oblastnim poslancem gg. Skubicu, Jarcu iu Peterliuu, ki so s svojim uplivom in umno gospodarsko politiko dosegli, da se bo v najkrajšem času gradila prepotrebna cesta. Naj si to zapomnijo vsi naši volivci, da Iiodo zuali ob volitvah poplačati trud onim, ki za nas delajo. ★ Grozilna pisma. Janez Žerdin in Ana Kotnjek iz V. .Polane (Slov. krajina) sta dobila grozilna pisma ,brez podpisa. Pisma so bila oddana na pošti v M. Soboti. V pismih zahteva neznanec večjo vsoto denarja, ki ga morata naslovljenca položiti na določen kraj. Za slučaj, da zahtevi ne bi zadostila, ju zadene. hudo maščevanje. Kakor sporoča pisec, ui saui) marveč je član tolpe tridesetih mož, liada ima najmočnejšo zašle mlso o narodu Shod Velje Vukičeviča v Bečkereku Kako to volHF Francozi (Od našega stalnega pariškega dopisnika.) To nedeljo, dne 22. aprila, 90 se vršile po celi Franciji volitve za državni zbor. Po velikanskem Številu kandidatov, ki so bili prijavljeni, se da sklepati, da bo morda samo ena četrtina poslancev definitivno izvoljena na ta dan, ter da bo glavna odločitev padla šele osem dni pozneje. Sicer še ni ustvarjena končna slika, gotovo pa je, da je zmagala Poincarejeva gospodarska in Briandova zunanja politika. Zakaj se je moral francoski volivec odločiti za oba? Redko kdaj najdemo v zgodovini parla-meutarizma sliko, kot nam jo je nudil zadnji razpuščeni francoski parlament. Med velikim ш hrupnim veseljem so majnika 1924 prišli od volivnih skrinjic radikalni sociialisti in socijnlisti kot zmagovalci nad nacijonalnim blokom, ki je Francijo vladal praktično od leta 1914. naprej. Večinske stranke so zasedle centrum in levico ter si dale zveneče ime levega kartela. Pred to zmago se je morala oelo ukloniti konstitucija, ker nosi ministrski predsednik Herriot ni hotel sprejeti svojega mandata iz rok predsednika republike, ki je svoje dni bil eden poglavitnejših delavcev v takoimenovanem nacijonalnem bloku. Sklical se je nacijonalni parlament, ki je izbral drugega predsednika republike v oeebi Doumergua, in Sele od njega je levičarska večina sprejela mandat, da prevzame v svoje roke »usodo Francije in republike«. Sledila je doba velikih inicijativ v zunanji politiki, razgovori med Herriotom in angleškim predsednikom vlade Ramsay Macdonal-dom, sklicana je bila londonska konferenca, ki je izcimila Dawesov komite ter prvikrat v povojni zgodovini postavila vprašanje nemških reparacij na praktično in komercijelno podlago. Francoske čete so zapustile Porurje, Federativna republika mskih sovjetov se je oficijelno priznala, v Genovi pa je francoska delegacija vrgla na konferenčno mizo besedo arbitraže kot splošno sredstvo za obrambo miru v Evropi. V notranji politiki se je kartel istotako z zavihanimi rokami spravil na delo. Državni proračuni dosihmal niso bili nikdar -v redu; francoska valuta je stala pod pritiskom mednarodne špekulacije, razrušene pokrajine so še vedno čakale, da jih vpostavijo v predvojne produktivne možnosti. Joseph Caillaux, znan pod imenom finančnega čarovnika, je kot novi finančni minister prevzel nalogo, da o najde denar za predvidene državne potrebe. "iKartel je dejansko živel le od dobre volje jisocijalistične stranke, ki sicer ni hotela sprejeti vladne odgovornosti, ampak je za kulisami vendar uveljavljala svoje zahteve. Socialistični finančni načrti se sučejo vedno okrog kapitala, in zato je uova vlada morala misliti ua zakonske predloge, ki bi bili kapital udarili. »Denar se naj poišče tam, kjer je.< Torej ne davkov, ampak oddaja kapitala. In v tej megli so se vršile parlamentarne debate, finančni ministri so padali eden za drugim; a ker uobeden ni smel proč od socijalistov v strahu, da s tem ne izgubi ujihovih glasov v državnem zboru, se je vsaka nova finančna reforma vedno sukala okrog vprašanja, kako dobiti denarja za državo brez novih davkov. Med tem prerekanjem v temi je pa začel ogroženi kapital bežati preko državne meje ter se zatekati v sosednje države, kjer bi ga ne mogla doseči grabežljiva roka socialistične tajne diktature. Frank je pa podlegel špekulaciji ter strahu domačinov samih, ki niso imeli več zaupanja vanj ter se ga pridno otresali. Tujci, ki so bili lastniki francoskih vrednostnih papirjev, so jih metali na borzo ter jih kupoma prodajali. Finančno ministrstvo je nekaj časa poskušalo najti denar potom tiskovnega aparata, a katastrofa je bila neizogibna. Trositi denar je zelo lahek posel vlade, a najti ga — je težje. Levica je prišla na vlado prvič, ker je bila obljubila, da vzpostavi mir na zunaj in da olajša življenje srednjih stanov. Prvo se ji je posrečilo, drugo pa ee je moralo končati s finančno žaloigro, ker denarna vprašanja niso dostopna za senti-mentalizem. Ce hočeš denar trositi, ga moraš imeti. Situacija je po dveh letih levičarske vlade dobila sledečo obliko: v majniku 1924, ko je kartel prevzel vladno krmilo, je angleški funt bil vreden 70 frankov, julija 1926 je razmerje padlo na 240. Zakonita meja, ki je bila določena za papirno cirkulacijo, se je prekoračila za tri milijarde frankov, državni dolg napram francoski državni banki, katerega je bil prej Poincare spravil od 27 milijard na 22 milijard frankov, se je v dveh letih zopet dvignil preko stare številke; julija 1926 je državna blagajna imela ravno še malo manj od ene milijarde frankov, zunaj po deželi pa je krožilo 39 milijard 500 milijonov papirnatega denarja. Še par mesecev, pa bi bila kar tastrofa gotova. Tedaj se je zgodil ta politični čudež, katerega smo spočetka omenili. Levičarska večina se je morala pred grozečim prepadom udati, odvreči se socialističnemu gospodarskemu futurizmu, ter iskati rešitve v zvezi s prej tako zaničevano desnico. Tako se je sestavila s pomočjo radikalnih socijalistov in z desnico nacijonalna vlada, vlada rešitve, ki je imela zelo slično podobo bivšega nacijonalnega bloka, proti kateremu je mejnika 1924 kartel vihal roke v mašćevunju. Kartel je v tej vladi obdržal le politične por-tefelje. med tem ko so stranke bivšega nacijonalnega bloka prevzele gospodarske. Poincare je bil izbran, da nosi odgovornost za vse ukrepe, ki naj bi Francijo zvlekli iz denarnih težav. Tako je parlament iz leta 1924., ki se je bil izvolil proti Poincareju in njegovi politiki, po preteku dveh let poklical nazaj istega Poincareja ter mu izrekel zaupanje, kakršnega ni izrekel niti ministrom levičarske večine. Tisti angleški publicist, ki je takrat zapisal »da oni, ki mtsii, da pozna francosko dušo in francoski ženij, se bridko moti, ker vsak dan nam odkriva nove vire vitalnosti tega ženijal-neg« naroda<, je imel prav. Poincare je spravil v red državni proračun, znižal državni dolg pri Francoski Banki od 39 milijard frankov na 23 milijard, spravil francosko devizo od 240 do funta na 126 do angleške devize. Svoje delo je Poincare natančno opisal v sijajnem finančnem ekspoze ju pred razidom parlamenta ter v dveh svojih velikih govorih v Bordeaux in v Carcasonne. Brev, dvoma je, da se je vrnilo zaupanje v francosko ekonomijo, in to je faktor, s pomočjo katerega se bodo vse finančne reforme izvršile. Navsezadnje se lahko trdi. da je glavno vprašanje, okrog katerega so se vršile nedeljske volitve vprašanje zaupanja. Že iz tega ozira se ni bilo bati, da bi francoski volivec, ki je instinktivno praktičen v vprašanjih, ki se tičejo njegove denarnice, poslal v parlament večino, ki bi ga še enkrat izpostavila nevarnosti, kateri je s tako veliko težavo utekel. Zato se je desnica tudi v svoji volivni propagandi oprijela i veliko strastjo poziva, da nevamoet, v katero je državo spravil Kartel la Patrie, še ni prešla. Temu je levica le indirektno odgovarjala, da je ta propaganda nacijonalistov le patrijo-tičen plašč, za katerim se skriva reakcija. Drugo vprašanje, ki je igralo navidezno \eliko vlogo v volivni propagandi, je vprašanje miru. Sicer se po nekod od zainteresiranih strani rado očita francoskemu narodu, da je militarističen ln bojevit. V istini pa ga ni naroda, ki bi bil instinktivno tako rahločuten v vprašanjih miru kakor so ravno Francozi. Kmet in delavec, oba si želita miru ter bosta oddala svoj glas strankam, o katerih mislita, da bodo ohranile mir. Tudi v tem pogledu si Poincare in njegova vlada nimata ničesar očitati. Briand je kot apostol evropskega in svetovnega miru dosegel tak renome, da ni nevarnosti, da bi mu francoski narod mogel izreči nezaupnico. Poincare sam se je v svojih zadnjih govorih izrazil tako miroljubno ludi napram Nemčiji, da so v tem pogledu nehali tudi zaduji strahopetni utripki francoske miroljubne duše. Mi z velikim zaupanjem pričakujemo, da lx> končni volivni izid dal sedanji francoski vladi novi štiriletni mandat, da nadaljuje svoje delo za gospodarsko sanacijo Francije, kar bo tudi njenim prijateljem prišlo v prid, ter da bo mogla na zunaj varovati mir med narodi v okviru mirovnih pogodb, ki so ravno za našo državo nekak rojstni list, in v katere so se začeli zaletavati gotovi nemirni politični činitelji v Evropi. Poincare-Briand ein zmagala v Paril, 23. aprila. (Tel. »Slov.) Francoske ! volitve, katerih se je navzlic nezanimanju ! občinstva med 6 tedensko volivno kampanjo udeležilo okoli 80% volivcev, so povsod potekle popolnoma mirno. Razen iz 5 do 6 volivnih okrožij v kolonijah so znani izidi že iz vseh 612 volivnih okrožij. Pri prvih volitvah je bilo dosedaj izvoljenih 178 poslancev, v 430 volivnih okrožjih pa so potrebne ožje volitve, kar pomenja rekordno število napram zadnjim 4 volitvam. — Glasom objave ministrstva je dosedaj izvoljenih: komunistov 0, socijalistov 14, republikanskih socijalistov 5, radikalnih socijalistov 16, desničarskih radikalov 13, zmernih republikancev 47, desničarskih republikancev 69, demokratov (ljudska stranka v Alzaciji) 7, konservativcev (bonapartistov, rojalistov itd.) 7. Nepričakovano visoko število desničarskih mandatov pri prvi volitvi, ki je spravilo v ospredje Marinovo skupino, še ne pomeni vsega za končni rezultat, je pa značilno za brezpogojno odobravanje Poinca-rejeve politike. Od posameznih kandidatov so dosedaj izvoljeni Briand, Herriot, Tardieu, Bokanovski, mornariški minister Leygues, bivši vojni minister nacijonalnega bloka Maginot, lotarinški industrijalec De Wendel, Pavel Bon- cour, predsednik poslanske zbornice Bouisson, bivši notranji minister Malvy, socijalistični finančni ekspert Auriol. Proti kom. kandidatu pa je propadel Leon Blum in bivši trgovinski minister Reynaldi. V ožje volitve pridejo Lou-chcur, Daladier, Chautemps in Renaudel. V desničarskih krogih je po prvih rezultatih vladalo zelo zmagoslavno razpoloženje, ki pa je pozneje nekoliko ponehalo, ker izgledi Marinove skupine v ožjih volitvah niso tako sijajni, kakor pri prvih volitvah. Celo Temps« presoja položaj zmerno in pravi, da ni zmagala niti deklica niti levica in da se tudi ne more govoriti o plebiscitu za Poincareja. Levičarski »Pariš Soir« izjavlja, da je ižid volitev levičarske stranke bolestno presenetil, kar pa je pripisovati needinosti ▼ lastnih vrstah. Briandu gre na bolje. v Pariz, 23. aprila .(Tel. »Slov.« Briandovo zdravje se je znatno zboljšalo. Temperatura je padla. Briand se je svoje izvolitve zelo razveselil, posebno ker je, kakor se zdi, dobil mnogo glasov, ki so jih prej dobile desničarske stranke. Potres se |e preseli! u Grčijo Kormt do polovice porušen - Ubegli kaznjenci plenijo sta odšli dve ladji v Korint, du prepeljeta prebivalstvo v Atene. Tudi antični Korint je zelo poškodovan. Predsednik republike Kon-duriotis je izdal na prebivalstvo oklic, da zbira prispevke za nesrečne kraje. On sam je daroval 20.000 drahem. Vlada je kot pomoč dovolila kredit 5,000.000 drahem. Železniška proga iz Aten na Peleponez jo nepoškodovana. — Po boležkah seizmografičnega instituta je bilo od sinoči 21.15 do danes ob 10 skupno 47 potresnih sunkov, ki so bili večinoma slabi in so trajali eno do dve sekunde. Središče vseh potresnih sunkov sta Patras in Korint. Ravnatelj seizmograličnega instituta je izjavil Vašemu dopisniku, da se je od leta 1918. v vsem ozemlju Sredozemskega morja začela potresna perioda. Potres v Smirni je imel za posledico potres na Bolgarskem v Solunu in sedaj v Patrasu in v Korintu. Mnogo ljudi znorelo. v Atene, 23. aprila. (Tel. »Slov.«) Posebni poročevalec lista »Etnos« poroča, da je v Korintu 2500 hiš poškodovanih, tako da ni mogoče v njih bivati. Prebivalstvo je preživelo strašno noč in mnogo ljudi je skoraj znorelo. Število žrtev bi bilo šo večje, če ne bi bili prvi potresni sunki, ki so bili lažji, ljudi opozorili, da so zapustili liiše. Vse pekarije v mestu so porušene in se je bati, da nastane lakota. Kot prvo pomoč so poslali iz Aten 20.000 kg kruha. Iz ječe je pobegnilo 24 kaznjencev, katere pa je vojaštvo polovilo. — V Korintu in okolici je po najnovejših vesteh popolnoma porušenih 80% hiš, tako da je brez strehe 10.000 ljudi. v Rim, 23. aprila. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bilo v Foggii in v Toskani več precej močnih potresnih sunkov. Porušilo se je več starih hiš. Prebivalstvo biva na prostem. v Atene, 23. aprila. (Tel. >Slov.<) V nedeljo ob (>.50 zjutraj se je v Patrasu in okolici čutil močen potres, ki je trajni več sekund. Več starih hiš se je podrlo. Človeških žrtev ni bilo. Potres so čutili tudi v Aigionu na Pclo-ponezu. -— Včeraj ponoči je bil v Korintu in okolici strašen potres, ki je porušil polovico mesta. Mnogo jc mrtvili in ranjenih. Prva po-; ročila niso bila toliko vznemirljiva, šele po poznejših poročilih, ko so bili v Korint poslani posebni poročevalci atenskih listov, se je pokazala prava slika katastrofe. Danes opoldne sta odpotovala v Korint notranji in pravosodni minister. Vse telefonske in brzojavne zveze s Korintom so pretrgano. V Korintu in okoliških vaseh je popolnoma porušenih skoro 40% vseh hiš. 2000 ljudi je brez strehe. Dosedaj poročajo iz Korinta o 20 smrtnih žrtvah in 70 ranjencih. Prvi potresni sunek je bil ob 22.15 in jc trajal 5 sekund. Električna centrala v Korintu je razdejana, tako da jc bilo mesto brez luči. Med prebivalstvom je izbruhnila nepopisna panika. Prvemu sunku je sledilo še okoli 20 manjših sunkov. Potres je imel tektonski značaj. Sejzmografični institut v Atenah je ugotovil, da je bilo središče potresa 70 km južno od Aten v mestu Korintu. Tema v Korintu je paniko še povečala. Telefonska centrala iu kaznilnisko poslopje sta poškodovana. Kaznjenci so pobegnili in plenili v porušenih hišah. Poškodovani sta tudi dve cerkvi. Pred potresom se je čulo votlo podzemeljsko bobnenje, ki je trajalo več minut. Večina prebivalstva biva pod milim nebom. Vlada je takoj poslala v Korint pomožne vlake in vojaštvo. Uradno se demantira vest, da bi bil vsled potresa poškodovan tudi korintski kanal. Korint - Novi Pomoeii v Atene, 23. aprila. (Tel. >Slov.«) Potres je t Korintskem kanalu povzročil tak vihar, da ladje niso mogle kanala zapustiti. V vaseh Lnkrati, Kalamaki in Kiato v okoliei Korinta so vse hiše deloma porušene, deloma poškodovane. V okolici Korinta je skupno porušenih okoli 2500 hiš. — Prva poročila atenskih listov in fotografije dajejo strašno sliko o potresni katastrofi v Korintu. Mesto Korint izgleda kakor novi Pompeji. Iz Aten v Pariz, 23. aprila. (Tel. »Slov.«) Listi poročajo o govoru turškega zun. ministra Tevfik Ruždi bega, v katerem je zahteval revizijo turško-sirske meje, ki je bila šele pred kratkim ugotovljena po mednarodni arbitražni komisiji. Turčija hoče pri Franciji nastopiti za revizijo te meje z vsemi sredstvi, ki so ji dovoljena po obstoječih pogodbah. Anglija išče novo taktike Anglija naj napade Rusijo. v London, 23. aprila. (Tel. »Slov.«) Potek današnje seje poslanske zbornice je pokazal r da so imeli prav oni parlamentarci in novinarji opozicije, ki so že več dni trdili, da j'j bil obisk lorda Birkenheada v Berlinu politično pomemben za resno mišljeno sondiranj*. Vse vesti, ki prihajajo v zadnjih tednih iz londonskih klubov o političnih razgovorih, dajo sklepati na to, da obstojajo v vladi že nekaj časa razlike v mišljenju o obravnavanju ruskega vprašanja. Osebe, ki razpolagajo z zanesljivimi vestmi, označujejo Chamberlaina in Bald-wina kot zagovornika take rusko-angleške politike, ki se da definirati tako, da pusti Anglija Rusijo kolikor največ mogoče v miru, da bi se sovjetski režim sam od sebe zrušil v svojih gospodarsko-političnih in socialno-političnih napakah. Ta dva politika smatrata vsako intervencijo od zunaj in vsako organizacijo protiruskega grapiranja držav za sredstvo, ki bi sovjetsko oblast ojačilo in podpiralo, ker bi ruski vlastodržci z ozirom na zunanje nevarnosti toliko učinkovitejše lahko vzdrževali disciplino v stranki in pobijali notranjepolitično opozicijo. Birkenhead, Chur-chil in notranji minister pa so nasprotniki tega, da bi se Rusija pustila v miru in zahtevajo aktivno protirusko politiko. V angleških razgovorih o ruskem vprašanju je veliko vlogo igralo postopanje Nemčije. Zagovorniki ustvaritve protiruske fronte so se izrekli za to, da bi se, če bi se nemškemu kapitalu ponudilo ugodno fundiranje Davvesovih obrokov, izvršil v Nemčiji splošen preokret za bojkotiranje Rusije. Angleški nasprotniki intervencije in bojkota pa smatrajo, da se bo nova nemška politika vsekakor izogibala opciji za Rusijo aH proti Rusiji. Pri takem nasprotovanju argumentov je potoval lord Birkenhead v Berlin in podal izjavo možnosti angleško-francosko* nemške zveze proti Rusiji. Chamberlain osamiien? v London, 23. aprila. (Tel. »Slov.«) V poslanski zbornici je danes na številna vprašanja izjavil Baldwin, da je Birkenhead potoval v Berlin kot privatnik. V krogih delavske stranke se smatra, da Birkenhead sicer ni imel nobenega mandata za pogajanja, da pa je deloval v sporazumu z večino njegovih tovarišev v kabinetu. Okolnost, da Chamberlain sedaj potuje po Belgiji in po Holandski, dočini odgovarja na najvažnejša vprašanja ia njegovega resora ministrski predsednik, -o smatra za znak, da ni več v soglasju z današnjo večino v kabinetu. aoT|s> ua Titulescuju se zdravje boljša. v Bukarešt, 23. apr. (Tel. »SlUv.«) Zunanji minister Titulescu je obvestil svojo rodbino, da se je njegovo zdravstveno stanjo toliko zboljšalo, da upa. da bo prihodnje dni mogel zapustiti Ženevo in potovati v Pariš, kjer bo konzultiral zdravnike specialiste. Slovenci v Hali f2 Preganjanje duhovnikov v Istri Puljski pre« fekt Cavaiieri je pričenši z 10. aprilom ustavil kou-gruo č. g. Arturju Lu.\i, župniku v Luzaretu. Laza-retski podestat je takoj nato ukinil g. župniku stanovanjsko doklado. Koprski fašisti se veselijo d-ib-Ijene bitke proti katoliškemu duhovniku, ki je mogel proti sistematični gonji po fašistovskih listih ia proti javnim grožnjam postaviti le svoje tiho dt !o med istrskim ljudstvom. Don Luxa je serviraii!« vzklika uradno glasilo fašistovske stranke. Don Luxa se ni hotel poboljšati, lahko bi se bil pobotal s koprskimi fašisti, ki niso nikaki vorski odpadniki, ne preganjavci. »Njegovi trmi se je pridružil slab naevet. Slabše zanj in za onega, ki mu je dal nasvet!« Gonja gre torej očividno proti Don Luto-vim predstojnikom, t. j. proti tržaškemu škofu. Prefekt Cavaiieri je porabil svojo premestitev v Videm, da se maščujt; odtod tudi razpust katoliških organizacij in okupacija Grisonovega sirottuča. Rimska vlada gre istrskim kavalirjem seveda ua roko. Zakaj je šel Cavaiieri? Kmalu po odhodu p.ilj-skega prefekta Cavalierija je pričel krožiti gla.i o vzroku nenadne premestitve tega gospoda, ki je vendar toliko storil za čim hitrejše uničenje slovanskega življa v Istri. Radi strašne bede v Istri, ki jo je povzročila suša, je vlada nakazala Istri 9 milijonov za javna dela. Po listih so kar mrgoleli načrti za nove ceste in za obnovitev starih. V resnici pa so pričela dela le na nekaterih cestah in še to v zelo skrčenem obsegu. Pa se je v Istri uašel pošten človek, ki je javil v Rini, da so se milijoni menda zgubili na poti iz Rima v Pulj. Rim je' zahteval od g. Cavalierija račune in ti niso bili povsem v redu. Cavaiieri je moral oditi. Fašistovski tajniki na deželi pa se prepirajo, da so dobili pre-malo in da bogatijo ie gospodje na višjih mestih. Ideal istrskih magnatov je: denar, denar in zopet denar. In ker Ietran denarja nima. mora tako trpeti. V zvezi z odhodom prefekta Cavalierija se po-novno širijo glasovi, da se puljska prefektura odpravi. Istra bi se razdelila med tržaško in reško pokrajino. Fašistoveka vlada je sklenila, da razžeia puljsko gnezdo eamodržcev in izkoriščevalcev, ki jih niti fašistovski Rim ne more nadzirati. Če se lo zgodi, bo vendar enkrat konec samovlade fašislov-skega tajnika Mracha, ki strahuje vse primorsko fašistovske tajnike in prefekte. Pulj se bo odpravi prefekture gotovo uprl, ker je bil izbran za glavno mesto pokrajine predvsem znto, da se reši popolnega razpada. Likvidacija istrskih posojilnic. Namen istrskih fašistov je bil, da združijo vse slovenske, hrvaške In italijanske (v poreškem kraju) posojilnice in ustanovijo zadružno zvezo, ki bi ji seveda sami ko-mandirali, ker so slovanske posojilnice zavodi z neomejeni mjnmstvom, so računali, fašisti, da bodo nn njihov kredit lahko veliko denarja dobili in se tako dobro imeli. Kmetje pn so njihove načrte kmalu zasledili in so pričeli posojilnice prostovoljno likvidirati. V likvidaciji je že cela vrsta posojilnic. To so sadovi gospodarske obnove Istre', s katero se je puljski prefekt tako ponašal. Škodo ne trni sanio kmet. ampak tudi državna blattajna. tvoritve starega pokopališča in ni zaprlo pokopališča. Letos pa je to storilo, ker so v to silile razmere, je pa natančno označilo, kje se dobi ključ do pokopališča, ako bi kdo želel obiskati kak grob. In glejt Ravno tisti nemški krogi, ki so pred 14 leti z vso silo delali na to, da se staro pokopališče čLmpreje zatvori, se zdaj, ko je cerkveno predetojništvo res izvršilo odlok mestnega magistrata iz 1. 1014. In zatvorilo pokopališče, razburjajo češ: Staro pokopališče se je zaprlo, ker je mogočno znamenje nemškega značaja Maribora. V tem smislu pišejo čisto navadne lažnive članke po vseh mogočih inozemskih listih po Avstriji in Nemčiji ter razširjajo tako pravcate pamflete za jugoslovanski narod in našo državo. Da naše občinstvo zve, kako Izgledajo ti pamfleti, objavljamo tozadevno notico v berlinski Germaniji dne 18. aprila t. 1. Pod naslovom: Schlieflung etnee deutechen Priedhofes piše ta liet takole: »Mestni župnijski urad v Mariboru ob Dravi je odredil zatvoritev nemškega mestnega pokopališča. Na tem starodavnem pokopališču se nahaja na tisoče nemških nagrobnih spomenikov, ki dokumentirajo nemški značaj mesta Maribora. Iz vzrokov, ki nikakor ne držijo, se naj zdaj uniči to mogočno znamenje nemškega značaja mesta Maribora. Vhod na pokopališče je že zaklenjen, ieto-tako je zaprt tudi pokopališčni studenec, tako da je nemškemu prebivalstvu Maribora onemogočeno skrbeti ra grobove svojih ranjkih. Pritožba nemških meščanov pri slovenskem škofu dr. Kar-linu, ki je šele pred malo leti prišel iz Trsta v Maribor, je bila doadaj brez uspeha. Do jeseni tega leta bi se naj pokopališče planiralo. Med nemškim prebivalstvom v Mariboru vlada neizmerno razburjenje vsled omenjene odredbe cerkvenih oblasti, ki daleč prekaša fašistične odredbe za raznarodenje manjšin v Italiji.« S temi in enakimi poročili v inozemstvu dokumentirajo naši Nemci, da jim ni za obstoj starega pokopališča iz pietete, kar jim tudi 1. 1914. ni bilo, da je torej trditev, da ljudstvo želi ohranitev tega pokopališča, le prazna pretveza, temveč da bi oni zdaj v Jugoslaviji radi ohranili še -koraj pol stoletja staro mestno pokopališče le ic političnih nemškonaoionatnih razlogov kot »mogoč no znamenje nemškega značaja mesta Maribora«. Nemcem bodi odkrito povedano: V politične namene se cerkvene ustanove kakor je pokopališče, nikdar ne smejo izrabljati, ker pokopališče ni samo za Nemce, ampak za vse katoličane brez razlike narodnosti. Vprizorjena nemškonacionalna go; nja, s katero se blatijo po inozemstvu Jugoslovani in njih naprave, zasluži mijstrožjo obsodbo. Celje & Dobrna pvi Celju. Proelo soboto zvečer se fe vršil tukaj sestanek zaupnikov SLS, na katerem smo su pod vodstvom tajnika SLS iz Celja v podrobnostih pogovorili o nadaljnjem potrebnem delu v naši krajevni organizaciji. V nedeljo zjutraj po sv. maši pa se je v dvorani Ljudskega odra vršil izredni občni zbor krajevne organizacije, na katerem je najprej poročni g. tajnik Peršuh iz Celja o delovanju mariborske oblastne skupščine, nato pa narodni poslanec g. dr. llodžar o političnih pogodkih zadnjih tednov, Zlasti še o novem davčnem zakonu in o finančnem zakonu za leto 1828-29. Dvorana je bila polna somišljenikov, ki so * napeto pozornostjo sledili govornikoma in jima stavili več vprašanj. Pri volitvah krajevnega odbora je bit' ponovno izvoljen na zadnjem rednem občnem zboru izvoljeni ožji odbor in z nekaterimi spremembami tudi širši odbor. G. tajnik se je tudi podrobno zanimal za želje prebivalstva glede uprave zdravilišča. Kakor je želeti, da bi mogel oblastni odbor pri upravljanju zdravilišča vpošte-vati vse želje okoliškega dobrnskega prebivalstva, tako je ludi gotovo, da se bodo mogla sporna vprašanja rediti le, če bo okolica vedela, da ima v moderno in vzorno upravljanem zdravilišču velik gospodarski zaklad. & Danes zvečer ob 8. se vrši v I. nadstropju rtotela »Beli vole redni letni občni zbor Katol. prosvetnega društva v Celju. Naši somišljeniki iz mesta in okolice naj ga v obilnem številu pose-tijo. & Uradni dan Okrajnega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem okraju se vrli dne 25. t. m. in sicer: od 9 do 12 pred-poldne v občinski posvetovalnici v Gornjem gradu in od 2 do 5 popoldne v občinski posvetovalnici v Mozirju. V slučaju slabega vremena se vrči uradovanje v Gornjem gradu od 11. pred-poldne dalje. — Načelstvo. Đopis J Ptuj ® Sestanek zaupnikov SLS se je vršil pro-šlo nedeljo v prostorih g, M.j Brenčiča Udeležilo ee ga Je lepo število zaupnikov iz blilje in daljne okolice. Poročali so g: narodni poslanec prof. Ve-senjak, oblastni poslanec Janžekovič in dr. Razveselila nas je ziasti vest, da bo ptujska gimnazija ostala neokrnjena. Številni navzoči so s zanimanjem sledili poročilom in soglasno sprejeli predlog krajevnega načelnika ptujske organizacije SLS dr. Remca, da se izreče zaupnica in zahvala dr. Korošcu, nar. poslancu Veeenjaku in oblastnim poslancem ptujskega okraja. ф Mestni svet razvija živahno delovanje. Prihodnja seja mestnega sveta se vrši v torek in obeta biti bogata na sklepih, ki so že v podrobnostih izdelani. & Umrl je v visoki starosti 80 let znani 80 let znani trgovec S. Friedrlch. — Umrla sta še davčni uradnik Avgust Krašner ter Ludovika Soštarič, hči trgovca. Brežice ob Savi Zaprisega uradništva tukajšnje bolnice. V nedeljo dne 22 aprila 1928 je oblastni predsednik g. dr. Marko Natlačen obiskal tukajšnjo bolnico. Pregledal je vse oddelke in naprave ter ob tej priliki tudi zaprisegel osobje, ki ga je oblastni odbor sprejel od države. Okrajno glavarstvo — na eesti? HiSo, v kateri ima okrajno glavarstvo svoje prostore, je dosedanji lastnik g. Faleskinl prodal brivskemu mojstru g. Pajdašu, ki si namereva v tej hiši urediti veliko moderno brivnico. Čim bo potekla najemna pogodba, ki veže tudi novega lastnika z okrajnim glavarstvom, bodo glavarstvu prostori odpovedani. Ker nt v Brežicah prosta nobena druga primerna htša za uradne prostore glavarstva, bo treba akcijo za zgradbo uradnega poslopja pospešiti. Tržič Uradni popravek. Na notico iz Tržiča v »Jutru« dne 21. aprila št. 94 izjavljam podpisana ljubeljska cesta, da se v 21. dnevu pod svojim novim gospodarjem oblastnim odborom ljubljanskim nahajam še vedno v istem stanju, kakršno me je zapustil bivši moj cestni mojster Debevec.. Vsi oni pa, ki hedijo po cesti, se lahko prepričajo, da oblastni odbor mene zapuščene državne sirote v 21 dneh ne more še izpremeniti v cvetočo in lepo deželno hčerko. Za nadaljnjo zanimanje se pa že naprej zahvaljujem. — Vedno hvaležna »Ljubeljska cesta*. * * * Radovljica. Žalosten pogreb se je vršil tukaj preteklo soboto. Položili smo k večnemu počitku g. Francija Hrašovca, 32-letnega sina-edinca splošno znane trgovke gospe Minke Ramann, poročene z v svetovni vojni padlim podpolkovnikom Izidorjem Hrašovcem. Pokojni je skozi 15 najlepših mladeni- To je voda za usta, ki je zavladala po vsem svetu in si v v s a k i deželi pripoborila prvo mesto. — ODOL in edino ODOL ima izrazito lastnost, da im-pregnira sluznice v ustih in jih pre-vleče s tanko antiseptiško plastjo, katera tako temeljito deluje, da varuje usta še več ur po izpiranju vseh slabih vplivov. — To trajno učinkovanje nudi vsem, ki vsak dan uporabljajo ODOL, absolutno jamstvo, da so jim usta vedno zavarovana pred bacili, ki uničujejo zobe in stavljajo v nevarnost zdravje. — Samo nekoliko kapljic v malo vode daje izredno prijeten okus, osvežuje in čisti zobe. Odol se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah, parfum erijah in brivnteah. ških let bolehal, pa udan v božjo Previdnost prenašal svojo kljub vsej negi neozdravljivo bolezen nn razširjenju srca. Veličasten pogreb, pri katerem j edruštvo »Sloga« zapelo ganljive žalostinke, je pričal, kako priljubljen je bil pri vseh pokojni g. Franci, pričal tudi o iskrenem sočutju do težko prizadete gospe matere. VeSik shod tobačnega delavstva v Ljubljani Razkrinkani socialisti — Resolucija soglasno sprejeta Včeraj se je vršil v Mestnem domu ob nabito polni dvorani velik shod delavstva tobačne tovarne v Ljubljani, katerega je sklicalo predsedstvo obratnih zaupnikov z namenom, da celokupno delavstvo manifestira za svojo od ločno zahtevo po pravičnem pravilniku o plačah in pokojninah, ker je položaj tako aktivnega kot upokojenega tobačnega delavstva za vsa leta po vojni skrajno slab. Da bi shod dosegel svoj stvaren uspeh, so se voditelji obeh v lovarni obstoječih strokovnih organizacij. krščansko socialistične in marksistične, dogovorili, da postavi vsaka organizacja le po enega stvarnega govornika, česar pa se socialisti niso držali in je njihov govornik sodr. Makuc smatral za svojo glavno nalogo udrihati po poslancih Slovenske ljudske stranke, ki so se dosedaj največ trudili za to da doseže tobačno delavstvo svoj namen. Kaj briga sodr. Makuca tobačno delavstvo in pravilnik, samo da on izlije svojo jezo nad poštenimi delavci. Na shod je prišel nepovabljen od sklicateljev ludi socialist poslanec Petejan, ki ni povedal nič novega in se pritoževal, da ga v Belgradu nihče več ne posluša. Kot prvi govornik je nastopil tajnik »Jugoslovanske strokovne zvezev tov. Ivan Gajšek, ki je v jedrnatem in stvarnem govoru orisal položaj borbo in delo Jug. strok, zveze potom poslancev SLS, da se vendar že dosežejo pravične plače in pokojnine za tobačno delavstvo. Končno je pre- Cfublfansteo gledališče DRAMA. Začetek ob 8 ivečer. forek, 24. aprila: Zaprto. Sredo, 25. aprila: BOLIŠ I GOSPOD. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Izven. Četrtek, 26. aprila: I. N. R. I. Znižane cene. Izven. Petek, 27. aprila: MLADOST. Red B. Sobota, 28 aprila ob 15. uri: I. N. R. I. Dijaška predstava pri izredno znižanih cenah. Izven. OPERA. ZačMek ob pol 8 rvečer. Torek, 24. aprila: CARMEN. Gostuje baritonist g. Krajev. Red D Sreda, 25. aprila: Zaprto. Četrtek, 26. aprila: MIGNON. Red A. Petek, 27. aprila: Zaprto. Sobota, 28. aprila: ZMAGOVALKA OCEANA, Opereta. Ljudska predstava pri globoko znižanih cenah. Izven. L N. R. I. V četrtek dne 26. t. m. se vprizori ob 8 zvečer Gregorin-Tominčev Pasijon po izredno znižanih cenah, na kar opozarjamo predvsem manj imovite sloje Ta predstava je obenem zadnja večerna predstava tega nad vse uspelega dela. Vstopnice se dobi v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Znamenito gostovanje. Ljubljanskemu občinstvu znani igralec Pavel Wegener, katerega imajo obiskovalci ljubljanskih kinov iz njegovih neštetih vlog v dobrem spominu, gostuje v ponedeljek dne 30. t. ni. v opernem gledališču s svojim ansamblom. Vprizorijo Andrejevo interesantno delo »Misel«. Vstopnice se dobe od torka dalje v predprodaji v opernem gledališču. Natančna zasedba bo pravočasno objavljena v dnevnem časopisju. Opozarjamo občinstvo, da z ozirom na izredno senzacijo, ki jo predstavlja to gostovanje in na naval, ki bo vladal pri blagajni, kupuje in rezervira sedeže v naprej. Maiibor&lko gledališče Torek, 24 aprila ob 20. uri. JESENSKI MANEVER. Ab. C Pvemlje»a Sreda. 25. aprila ob V) tiri- DVA BREGOV A( Ab. D. Kuponi. Cel/slco gledališče Sobota. 28. aprila ob 8. uri zvečer. DOGODIVŠČINA VRLEGA VOJAKA ŠVEJKA V SVETOVNI VOJNI. Premijera. Nedelja. 29. aprila ob 4 popoldne: DOGODIVŠČINE VRLEGA VOJAKA ŠVEJKA V SVETOVNI VOJNI. Repriza. TPriredftve in društvene vesti Akademska Mariianska kongregaeija ima drevi ob 8 sestanek. Predava g. univ. prof. dr. Grivec v bralni sobi oo. frančiškanov. Družabni večer za vse bivše salezijanske gojence bo v soboto dne 28. t. m. ob 8 zvečer na Rakovniku. Glasba O cerkvenem koncertu, ki ga priredi Glasbena Matica v petek, 27. t. m. v stolnici, o skladbah, ki se na tem koncertu izvajajo in o glasbi Bachove in Corellijeve dobe bo predaval v sredo, 25. I. m. ob 20. uri dvorni svetnik prof. dr. Josip Mantuani v kazlnski dvorani. Vstop prost za vse. ki se zanimajo za glasbo, predvajano na cerkvenem koncertu. Glede sporeda cerkvenega koncerta Glasbene Matice, ki se vrši v petek, 27. t. m. v stolnici, opozarjamo glasboljubivo občinstvo, zlasti nn Con-certo Grosso Corellijn in Hitndla. Skladbi sta pisani za godalni orkester in orgle razen tega pa še za 2 koncertantni violini in solo violončelo. Ta oblika skladanja je bila v tedanji dobi pri koncertnih sklaah to vrste običajna in tudi v moderni dobi so pričfli skladatelji kar se tiče eolo-instrumentov posnemati formo teh umotvorov. Co-relltjev koncert je namenjen za izvajanje v Božični noči. Zlasti znamenit je II. del (Postorale). Solistične partije so na petkovem koncertu v rokah znanih violinistov Karla Rupla in Leona Pfeiferja ter učitelja Glasbene Matice Avgusta Pertota. Vstopnice v predprodaji v Jugoslovanski in Matični knjigarni. Naročajte .Slovenca* I čital poročilo šefa kabineta ministra notranjih del, ki pravi, da je g. finančni minister na intervencijo delavskih organizacij iz Bosne in Dalmacije vrnil pravilnik za tobačne delavce, k je stal pred podpisom, upravi monopolov v korekturo, da se razširi na vse monopolno delavstvo. Govornik je pokazal pota, ki jih je treba sedaj pod vzeti, da se pravilnik in pravične plače čimpreje doeeže. Stvarno poročilo so zborovalci gromovito odobravali. Nato je nastopil sodr. Makuc za socialiste. Ker je govornik takoj zašel na demagoške fraze in politično zabavljanje čez SLS, je naletel na oster odpor pri zborovalcih in burne proteste tako, da Je bila predsednica tov. Gašperlin Pavla prisiljena vzeti govorniku besedo, ki je med splošnim hrupom končal svoje nekvalificirano zabavljanje. Besedo je zopet dobil tov. Ivan Gajšek. ki je temeljito ožigosal kvaren nastop sodr Makuca, ki more delavstvu le škoditi in ker je bil izzvan, Je povedal, česar prej namenoma ni hotel, da je socialistična organizacija vsled svojih vodnih intrig povzročila, da pravilnik še ni izdan in da ga je g. finančni minister vrnil upravi monopolov. Delavstvo je je vzelo to ogorčeno na znanje in so padali ostri očitki na socialiste. Ob takem razpoloženju je zaprosil za besedo poel. g. Petejan, ki je bil vedno, ko je skušal preiti na politiko, vsled močnih medklicev prekinjen. Posebnega ni povedal nič, le zameril je poslancem SLS in drugim ki ga, tako je tožil, nočejo poslušati, kadar govori v parlamentu, tako da ne more priti do veljave. Končno je tajnik Gajšek pojasnil, da g. Pete-jana poslanci in ministri zato ne poslušajo, ker so o teh zadevah, ki tičejo tobačno delavstvo, že j mnogokrat in oba vsaki priliki govorili poslanci SLS v parlamentu še boljše kot on in so o razmerah tobačnega delavstva dobro poučeni. Če niso mogli dosedaj vsega doseči, so krive razmere v Belgradu in pa neorganiziranost delavstva, kar je priznal tudi g. Petejan, ko je rekel, da bi organizacija vsega monopolnega delavstva lahko več dosegla kot dva ministra. Zato je govornik pozval vse delavstvo v organizacijo in na stvarno delo za dosego svojih zahtev. Nato je tajnik Gajšek prečital resolucijo na upravo monopolov, ki je bila z velikim odobravanjem enoglasno sprejeta. Resolucijo priobčimo prihodnjič. Ko je predsednica zaključila shod. so se zborovalci med živahnim razgovorom razšli, le vodje socialistov so bili razburjeni, ker jim pšenica ni hotela iti v klasje nn shodu. &]®orl NOGOMET. Prvenstvene tekme v Ljubljani so se odigrale po programu. Kot je bilo pričakovati, je Slovan sigurno premagal Slavijo s 5:0, Hermes pa le z naporom Jadrana s 4:8. Rezervi Hermesa in Jadrana sta igrali neodločeno 1:1. — Prvenstvena tabela ljubljanskega I. razreda je že definitivna — razen prvih dveh mest, glede katerih prinese odločitev zadnja še preostala tekma Primorje :Slovan prihodnjo nedeljo. Točk imajo danes Ilirljn 18, Primorje 16, Slovan 9, Hermes 7, Jadran 5, Sla-vija 1. Primorje: Rapid 2.-0. Razen prvenstvenih tekem sta odigrala v Ljubljani še Primorje in mariborski Rapid prijateljsko tekmo, ki je končala г 2:0 v korist Primorje. Igra obeh moštev je bila dosti slaba, Rapid je bil v obrambi mnogo boljši kot v napadnini vrsti. — Primorje rez.:Svoboda 9:2. V predtekmi je kombinirano moštvo Svobode podleglo dobri rezervi Prlmorja. Visoki rezultat je zakrivil predvsem slab vratar Svobode. 1.8SK Maribor:SK Ilirija 3:0 (1:0). Tekma med prvak»m Slovenije Ilirijo in prvakom mariborske oblasti Mariborom je privabila na igrišče lepo število publike. Rezultat tekme je iznenadll vse občinstvo. Ilirija je igrala nevezana le tu pa tam je bilo opažati sistematične kombinacijske poteze. Le mestoma so pokazali svojo tehnično premoč. kar pa ni zadostovalo, da nadknlijo Mariborčane, ki so igrali izredno dobro in z redkim elanotn. Ilirija se nam je predstavila v popolni postavi izven Doberleta. Vratar je nedolžen na dobljenih golih. Pleš se nikakor ni mogel razigrati in ga je Verovšek prekašal. Od krilcev je popolnoma zadovoljil Dekleva. Lado in predvsem Volkai sta bilo slaba. V napadu je Oman sicer skušal dovesti do rezultatov, vendar brezuspešno. Košeninu je ustvaril nekoliko kočljivih momentov, ki so pa vsi ostali neizrabljeni. Kratek potek: Skraja menjajoči se napadi. M. zastrelja sigurno šanso. Šele v 41 inin. pade prvi gol: Unterreiterjev prosti strel je Pleš slabo ubranil in Peček tolče mimo njega v mrežo. V drugi polovici prevladuje Maribor. Črmlj uide Ve-rovšku, ki se je igral in tolče na goal. Zo«o odbije Pleš, Tonček II, jo vrne mimo Miklavčiča, ki se mu je vrgel pod noge. v gol v 11 minuti. V 80. minuti odžvižjra sodnik foul Volkarja nad Berton-cljem v 16 metrovko docela neupravičeno Sicer prisodi sodnik prosti strel, ki ga strelja Uoierrelter, Pavlin pa podaljša in zviša na 8:0. li koncu napne Ilirija zaman. Sodil je g. dr Planinšek zelo rigo-rozno. Predtekmo sta odigrali neodločno 1:1 rezervi Maribora in Železničarja. SK Čakovec :SK7.eleinif ar 4:0. Nikdar še niso prišli mariborski klubi, kadarkoli so gostovali v Čakovcu, zmagovalci domov. S tem pa ni rečeno, da bi bil Čekovec tako dober klub, ki bi vsakega gosta opravičeno porazil. To se je pokazalo pri vsakem gostovanju v Mariboru, kjer je bil ŠK Čakovec vedno občutno poražen. V Čakovcu namreč zmaga vedno sodniki čudno se nom zdi, da zagrebška podzveza doslej še ničesar ni ukrenila, da bi razčistila te žalostne razmere v čakovski sodniški sekciji. Kakor je sicer Čakovec priljubljeno mesto za gostovanja mariborskih klubov, je gotovo, da ne bo zlepa več prišel kak mariborski klub v Čakovec. Zaporedoma so bili tepeni Mariboi, Rapid in to-pot železničar, ki je ua polju sicer prevladoval, pred gol nasprotnika pa sploh ni prišel, kei je sodnik g. Lovi vsakokrat igro ustavil Prihodnjo nedeljo igra Čakovec v Mariboru in gotovo se bomo lahko prepričali, da njegova igra ne dosega igre naših klubov. Peka:F.lan 3:0. V Novem mestu je gostovala ljubljanska Reka. Domači SK Elan vkljub požrtvovalni igri ni bil docela kos dobro vigrani Reki. Kvalifikacijske tekme z a srednjeevropski pokal. V Zagrebu in Belgradu so absolvirali klubi Gradjanski, Jugoslavija, BSK in HAŠK prvo kolo kvalifikacijskih tekem zn sodelovanje v srednjeevropskem pokalnem tekmovanju — če bo naša država sploh pozvana k sodelovanju. Gradjanski je senzacionalno porazil Jugoslavijo s 5:1, česar menda ni nihče pričakoval, ker je znana sedanja slaba forma Gradjanskega in dobra forma Jugoslavije. Zmaga Gradjanskega je bila popolnoma zaslužena. V Belgradu je BSK z 2:0 zmagal na HAšKom, tudi zasluženo. Jugoslavija in IIAŠK sta s leni izpadla iz daljnega tekmovanja, BSK pa moro igrati prihodnjo nedeljo v Zagrebu še s splitskim Hajdukom. Concordia:.4dmira (Dunaj) 4:3. Us|>ehu Gradjanskega na domačih tleh se pridružuje važen inter-r.acijonalen uspeh zagrebške Concordije, ki je v nedeljo na Dunaju zmagala nad avstrijskim profesionalnim nogometnim prvakom Admiro po odlični igri s 4:8. V soboto je Concoria igrala z Ra-pidom, kateremu pa je podlegla z 1:5. Madjarska:čeikoslova1ka 2:0. Sezona meddržavnih reprezentančnih tekem se živahno nada-ljuje. Prejšnjo nedeljo se je vršilo pel reprezentančnih tekem: Belgija:Francija 8:2 v Parizu, Nemčija:švica 3:2 v Bernu, Portugalska:Italijo 4:1 v Oportu in Romunsko:TftrSka 4:2 v Arodu. To nedeljo so se srečuli v Budimpešti Madjari in Čehi. Zmagali so Madjari z 2:0, Čehi so igrali tn pot slabo. V medmestni tekmi Prago :Budlmpeštr, » , v cehi vsaj nekoliko revanžirali; zmagali so • -i :8. Budimpešta:Bratislava 2:2. BudiiuDeita:Su'»x4ic<)3-f\ Berlin:Monakovo 5:1. ki so obroženi in ee ne ustrašijo nobenega zločina. Pismi sta bili izročeni orožništvu. * Mišja nadloga v Slov. krajini. Kakor vse kaže, bo v nekaterih krajih Slovenske krajine tudi letos slaba žitna letina, kajti komaj je začela setev rasti, so ie začele miši gospodariti v njej. Zelo 90 prizadeta polja v okolici Beltinec, Lipe, Renkovec in deloma Turnišča. * Trdna korenina. Pred nekaj dnevi je prekoračil 81. leto zvest pristaš SLS in podpornik naših političnih in nabožnih listov, Marko Balažič iz Beltinec (Slov. krajina). Ba-lažič je kljub visoki starosti še vedno zelo močan, opravlja vsa domača in poljska dela in tudi v košnji prekosi mnogo mlajše kosce. Kakor zatrjuje, v dolgi dobi življenja ni bil niti enkrat bolan. -k »Croatia« zavarovalna zadruga v Za^ grobu je imela svoj redni letni občni zbor dne 14. t. m. v Zagrebu. Iz letne bilance tega najstarejšega domačega zavoda, katero poročilo je podal generalni ravnatelj zavoda g. Mihovil Nikolič, navajamo, da je vidljiv jak napredek zavoda v letu 1927. Skupni znesek s pristojbinami je znašal 36,996.077.37 Din, medtem ko je znašalo izplačilo 17,489.990.62 dinarjev. Od početka zavoda pa znaša izplačilo na škod ali 77,159.391.28 Din. Skupno premoženje zavoda znaša 68.995.805.71 Din, rezerve zavoda pa so dosegle vsoto 42,488.411.46 dinarjev. Poslovni dobiček znaša 201.906.76 dinarjev in se bo na podlagi zadružnih te-melnic plačal kupon za 1. 1927. po 10 Din, L I 8 odstotkov kot prejšnje leto. •k Bolne žene dosežejo z rabo naravne >Franz-Josef<-grenčice neovirano, lagodno iz-praznenje črev, kar večkrat izredno dobro-dejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da eo potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef«-vode tudi potom njihovih raziskovanj. Dobiva te v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. CfulhJfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Bohinjec na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. • • • ® Ministrstvi za Hnance in prosveto sta odobrili pogodbo, ki jo je sklenil vel. šupan ljublj. obl. s Kranjsko hranilnico za najem realčnega poslopja v Ljubljani. Do sedaj je bilo v tej stvari pravo brezpravno stanje. 0 Župan dr. Dinko Puc tekoči teden radi prezaposlenosti ne bo sprejemal strank. 0 Slavnostna javna seja občinskega sveta se bo vršila danes ob 11 dopoldne v mestni dvorani na čast praškim gostom. Dnevni red: 1. Otvoritev slavnostne seje. 2. Pozdrav župana zastopnikom bratske praške mestne občine. 3. Slučajnosti. UlAol' 'XCELSI0R laii^ POLU TRDI vte* ' Focon Li ivclberglO^ 0 ^у • Ctr. ЛМЈ-Ж*' шш/т M. Joss & Lowensiein d. d. Praga Dobiva se v vsaki boSjši modni trgovini za sospode 0 Pastoralna konferenca za Ljubljano bo jutri, v sredo, 25. t. m., v semenišču. Začetek ob 15. 0 Ogled umetnostnih spomenikov. V četrtek, 26. t. m., priredi Umetnostno zgodovinsko društvo prvi letošnji ogled nekaterih ljubljanskih spomenikov pod vodstvom msgr. V. Steske. Na sporedu je ogled cerkve sv. Jakoba, Gruberjeve kapele v Virantovi hiši, cerkve sv. Florjana in starega križa na Zab-jaku. Sestanek ob 15 pred cerkvijo sv. Jakoba. Ker so Kremser-Schmidtove slike v Gruberjevi kapeli le redkokdaj dostopne, vabimo k obisku tudi prijatelje društva. O Umrla je včeraj dopoldne v Jožefišču gdč. Ana Plicker v starosti 78 let. Pogreb bo v sredo ob pol 3 popoldne iz hiralnice »Vin-centinum«, Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. O Poroka. V nedeljo, 22. t. m. se je v župni cerkvi sv. Petra poročil gosp. Franjo M r o v 1 j e , glavni knjigovodja tvrdke Tea Import d. d. v Ljubljani z gdč. Vilmo Š t r u -c e 1 j, hčerko carinskega posrednika in hon. portugalskega konzula v Ljubljani. 0 Belgrajski realci v Ljubljani. Pod vodstvom dveh profesorjev je napravilo 23 real-cev iz Belgrada poučno potovanje po Sloveniji. Preko Maribora, Šoštanja, Gornjega grada, Kamnika, Kranja, Tržiča, Bleda in Bohinja so prispeli v petek 20. t. m. zjutraj v Ljubljano. Tu so jih sprejeli zastopniki ljubljanske realke, ki so jim s pomočjo nekaterih javnih faktorjev oskrbeli prav udobno bivanje. V Ljubljani so si naši gostje ogledali mesto in poleg drugih znamenitosti tudi muzej, trgovsko zbornico in mestno klavnico. Popoldne so obiskali papirnico v Vevčah, kjer jih je ravnateljstvo po ogledu tvornice lepo pogostilo. V soboto zvečer so se vrnili polni lepih vtiskov nazaj v Belgrad. O Avgust Fajdiga umrl. V soboto ob 10 zvečer je umrl v ljubljanski bolnici poduradnik TPD Avgust Fajdiga, ki je istega dne ob 2 popoldne padel v Hrastniku pod rudniški vlak, ki mu je zmečkal obe nogi. Kakor smo že po-počali, so Fajdigo pripeljali ob 6 zvečer v ljubljansko bolnico, kjer je že čez štiri ure umrl. Fajdiga zapušča soprogo in štiriletno hčerko. 0 Občni zbor oblastne poštne organizacije. Prejeli smo: »V Vašem cenjenem listu od 17. t. m. ste objavili kratko notico o glavni skupščini podpisane organizacije, ki se je vršila 15. t. m. v Mestnem domu. Dopisnik Vas je napačno informiral, ker notica razen točke o izredno lepi udeležbi ni resnična. Iz notice bi bilo namreč sklepati, da večina članov ne soglaša z vodstvom organizacije in da so vsi nižji uslužbenci proti sedanjemu vodstvu. — Resnici na ljubo Vas prosimo za popravek, v tem smislu, da je zborovanje zapustil le čisto neznaten del zborujočih poštnih nameščencev, morda komaj desetina navzočih zboro-valcev, dočim je pa ostalih štiristo zboro-valcev — uradnikov in nižjih uslužbencev — soglasno in navdušeno manifestiralo za enotno organizacijo in za njeno sedanje vodstvo. — Oblastna organizacija poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev v Ljubljani.« 0 Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da sc bo v nedeljo, dne 29. aprila 1928 ob 2 popoldne vršila javna dražba košnje vseh mestnih potov in štradonov na Barju in sicer v gostilni Jakoba Vidmarja na Ižanski cesti. Vsakoletna običajna dražba v zadevi oddaje košnje mestnih potov in štradonov Trnovskega, Karlovškega in Poljanskega predmestja, se bo pa vršila v nedeljo dne 6. maja 1928 ob 1 popoldne v gostilni pri Koscu ob Poti na Rakovo jelšo. O Umrli so v Ljubljani v času od 16. do 23. t. m.: Florijan Jevnikar, delavec, 83 let, Japljeva cesta2; Franc Kalčič, postrešček, 57 let, Dunajska cesta 9; Josip Prepeluh, sin avtoizvoščka, 9 mesecev, Hradeckega vas 76; Vincenc Omejc, sin mestnega delavca, 11 mesecev, Ižanska cesta, mestna baraka; Albina Capuder, hči delavke, 10 let, Vidovdanska 9; Matej Valentinčič, občinski ubog, 78 let, Vidovdanska 9; Marija Sterl, zasebnica, 69 let, Miklošičeva 9; Vlada Klepec, hči odvetnika, g let, Zarnikova ulica 18; Marija Svetlin, žena vpokojenega železniškega sprevodnika, 54 let, Janševa 7. — V bolnici so v istem času umrli: Marta Pott, dijakinja, 18 let, Masary-kova cesta 42; Neža Virant, delavčeva vdova, 58 let, Prisojna ulica 5; Neža Veber, žena invalida, 42 let, Podkoren 34; Milena Valušnik, zasebnica, 16 let, cerkvena ulica 2; Franc Ma-tjašič, sin delavca, 2 leti, Poljska cesta 1; Vladimir Pichler, kapetan v pok., Planina; Malvina Miklavec, žena trgovskega potnika, 46 let, Gerbičeva ulica 0 Skrivnosten beg dveh deklic od doma. Vpokojeni finančni preglednik Robert Lautar jr. prijavil policiji, da sta v nedeljo popoldne neznano kam izginili njegovi hčeri 16 letna Viktorija in 18 letna Ljubimira. Za deklk :na ni nikakega sledu in stariši nc vedo, kam sta deklici odšli, niti če sta odšli z doma iz lastnega nagiba. 0 Kolesarski tatovi na delu. Kakor kažejo prvi začetki, se je sezona »kolesarjev« že pričela in so se kolesarski tatovi lotili z vso vnemo svojega posla. V soboto zvečer je bilo iz Zabjakove gostilne na Poljanski cesti ukradeno mesarju Francetu Novljanu 2000 Din vredno kolo znamke >Eska« in s tovarniško številko 61.117. — V nedeljo zvečer pa je neznan tat odpeljal iz Novakove gostilne v Mostah 1500 Din vredno kolo, last kurjača Ant. Brulca. Kolo je bilo znamke »Pax« in je imelo Številko 23 616. O Policijski drobiž. Noč od nedelje na ponedeljek je bila zelo živahna in je bilo aretiranih radi kaljenja nočnega miru, nedostojnega vedenja in drugih prestopkov nič manj kot štirinajst oseb. — Policiji se je posrečilo, da je aretirala dva mladeniča, ki sta že dalj časa razbijala ponoči s kamenjem šipe raznim strankom v mestu. — Prijavljena je tatvina kokoši v vrednosti 200 Din. — Ovaden je neki kolesar, ker je na Celovški cesti podrl na tla triletnega dečka in ga lažje poškodoval. 0 Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 0 Kravate, ovratnike, naramnice, ženske in moške nogavice dobite po solidnih cenah pri Franca Pavlinu, Gradišče 3. MariTbor □ Občni zbor krajevne organizacije SLS Pobrežje se je vršil v nedeljo 22. t. m. Zbralo se je lepo število naših somišljenikov, ki so z zanimanjem poslušali govore tajnika SLS v Mariboru g. Ovčarja in oblastnega poslanca g. Koresa. Nato je bil izvoljen z malimi spremembami stari odbor, sestavljen iz naših najboljših pristašev, kar nam daje zagotovilo za dober napredek SLS na našem Pobrežju. □ Tombola nižjih poštnih uslužbencev sc je v nedeljo popoldne vršila ob številni udeležbi občinstva, ki je z nervozno napetostjo čakalo dobitkov, v najlepšem redu. Samo za nekega železničarja so prepočasi klicali njegove številke in radi tega si je pomagal sam, da je dobil tombolo. Izrezal je iz druge karte tzklicane številke in jih lepo nalepil na mesta številk, ki še niso bile izklicane. Toda mož sc je zmotil, ko je mislil, da tega ne bo nihče opazil. Goljufija je prišla na dan in stvar ima že policija v preiskavi. Sumi se, da si je mož na isti način priboril že dvakrat večje dobitke pri tomboli poštnih uslužbencev. П Matineja Jadranske straže se je vršila v nedeljo ob priliki ustanovitve pomladka na vseh tukajšnjih srednjih in meščanskih šolah. Prireditev sc je vršila v Unionovi dvorani, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena mladine. Polnoštcvilno so prišli gojenci vinarske АИее Wright: TemeSfita sprememba Ali ste že kdaj videli Angelikin obraz? Ne? No potem ste srečnejši od mene. Jaz pa moram še skupaj živeti s tem obrazom. A ne samo meni, tudi Angeliki ni bil ta obraz po-všeč. Zato se ne boste prav nič čudili ako vam povem, da je bila oni dan vsa iz sebe, ko je čitala v oglasu časopisa, da je doktor Cutslash pričel z ordinacijami za olepšavanje obrazov po najnovejši metodi s plastičnim zdravljenjem. >Čisto enostavno ln brez vsakih bolečin napravim iz vas najlepšo žensko, kar jih je kdaj živelo na svetu. Vaš obraz je vaš zaklad. Pridite takoj, ne odlašajte! Za dva funta napravim h vas »Apolona«, tako se je glasil Oglas. »Jaz grem, mene ne zadrži nobena stvar več, grem, in sicer še danes grem,« je dejala Angelika, polna navdušenja. »Da, še danee, ln ti greš z menoj; takoj popoldne!« Pri nas je višja sila Angelika in tej višji sili se ni ustavljati in zato sem se udal ter sva tukoj po kosilu odšla. Angelika kar ni mogla več doma strpeti, tako je bila vznemirjena. »Saj me ne boš v^č poznal, ko pridem iz ord aacijske sobe,« je večkrat ponavljala, ko sva stopala drug poleg drugega. »Ti niti ne slutiš, kako lepa Ln tletna ženica ti bom, kar nagledati se me ne boš mogel. In vse to samo za dva funta. Pa je res poceni ta doktor Cutalaah, prepoconi.« Doktor Cutslash naju ie prijazno sprejel in Angelika mu je povedala, česa želi. »Le kar notri, gospa,< je hitel praviti zdravnik, »ravnokar nimam nobenega pacijenta, vi gospod boste pa počakali v čakalnici. V teku pol ure bo vse gotovo.« Vsedel sem se v kot sprejemnice ter prebiral in ogledoval ilustrovane časopise, ki so ležali na mizi. Komaj je poteklo deset minut, ko sem začni poleg sebe glas, ki mi je bil znan, vsaj tako se mi je zdelo. Ko sem se ozrl, sem videl pred seboj čeden obrazek, ki ga je bilo veselje gledati. »Ali je mogoče, da si to ti? Za vse na svetu bi le ne bil spoznal! Ne, ampak kaj takega!« Izginil je kvišku obrnjeni nos, katerega je morala vsakokrat pokriti, kadar je deževalo, izginila so ona tako silno široka usta, lica so bila lepo okrogla in gnbe na čelu so se popolnoma zgubile. Naravnost čudovito! Bil sem tako vesel in presenečen, da sem jo brez nadaljnega peljal v prvo kavarno, do katere sva prišla. Ponosen sem bil na to, da se je skoro vsak človek, ki sva ga srečala, kakor tudi v kavarni, ozrl na njo, vse jo je občudovalo. Angelika sama pa je bila tudi tako srečna, da se je zdelo, da ji je doktor ludi glas spremenil in. vse njeno vedenje in zadnžanje. Nič one zadirčnosti in oblastnosti kot preje. Od samega veselja sem ji kupil lepo novo ročno torbico, veliko steklenico parfuma, nato pa sva šla domov. Emilija, to je naša kuharica, je kar zija- la, ko jo je ugledala. r>Le glejte, da bo kmalu kaj za na mizo in kaj dobrega danes, danes sem zopet vesel po dolgem času,« sem naročal kuharici. Po večerji sem navil gramofon in kar se že dolgo ni pripetilo, ta dan sem zopet plesal. Ko sva se prisukala do vrat, se pa ta kar naenkrat na stežaj odpro in na pragu se prikaže neka ženska postava. »Kaj pa naj to pomeni ?« je kričala. »Kdo pa je to ženšče? Nesramnost taka in to na mojem lastnem donui?<- Bila je to Angelika; vsa povita in obvezana po obrazu. »Niti trenotek te ne smem pustiti samega/ je vpila, da je kar zvenelo, >kdo je ta ničvrednica?« Moja spremljevalka, ki sem jo zamenjal / Angeliko, pa se je samo smehljala ter pojasnila celo stvar. »Prišla som v čakalnico k doktorju Cutslash in tam me je vaš mož smatral za svojo ženko. Nič hudega sluteč, sem si dovolila lo šalo in nič več kot šalo, gospa. Zelo prijaznega in Jjubeznjivegu moža imate in zares — — —« Dalje nI mogla, kajti Angelika jo je z dežnikom nagnala skozi vrata in po stopnicah. »Hm, da, toda jaz,« sem jecljal, ko se je Angelika vrnila, »jaz sem ves čas mislil, da si to ti. Mislil sem, cla si lepac Da bi ne bil lega rekel 1 Zadnji stavek je namreč mojo situacijo v danem [>oložaju še |K>slal)šal. Julri mislim Ic doktorju, da ga vprašam, če ima kaj za otekle oči in buške na čelu. Za desinfekcijo Jga ustne dupline in IW grla, za obrambo m proti gripi, vnetju vrata in prehladu l^usnftavin ■ pastile Učinkujejo specifično pri vseh nalezljivih boleznih. in sadjarske šole, dijaki vseh učiteljišč, gimnazij in realke. G. profesor Ribarič je govoril o pomenu Jadranske straže in orisal pott ebo, da se tudi mladina zanima za njene ideje. Za govorom so nastopili mešani zbor gimnazije, moški zbor realke in ženski zbor drž. ženskega učiteljišča. Nastopil je tudi orkester. Včeraj popoldne se je prireditev ponovila za osnovne šole mesta in okolice. □ Poizkušen samomor v avtoomnibusu. V avtoomnibusu, ki vozi od glavnega kolodvora do vojašnice Kralja Petra, si je v nedeljo zvečer drogist Fuchs Franc v samomorilnem namenu zabodel nož v trebuh. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. □ Aretiran je bil v Nemčiji radi goljufije od naše policije zasledovani Alojz Smolej in se nahaja sedaj v Berlinu v zaporih. V kratkem ga bodo po odgonu pripeljali v Maribor. Staro župnHsko pokopališče in Nemci Vsakemu Mariborčanu je znano staro, zda} opuščeno pokopališče blizu zavoda Šolskih sester. Ležalo je blizu mestn in dragi pokjniki so počivali takorekoč poleg še živečih someščanov. Bilo pa je to pokopališče pred vojsko nekaterim proticerkve-nim in šovinističnim nemško nacionalnim krogom tako na poti, da niso mirovali poprej, dokler niso dosetrli njegove zntvoritve, četudi še ni bilo prenapolnjeno in bi se pri dobri volji še lahko bilo razširilo. Občinski in mesti svet kakor tudi mestni fizikat in drugi mestni uradi so bili v nemfcko-nacionalnih rokah, zato jim ni bilo težko uspeti. Takrat ti krogi niso nič računali s tem, da delajo proti željam mariborskega prebivalstva in da bodo s svojim ravnanjem Mariborčanom povzročili na »totisoče denarne škode, ker si bodo morali na noveim pokopališču napravljati nove drag*- grobnice. Dne 1. maja 1914 »e j? zatvorilo torej staro pokopališče in otvorilo se je novo na Teznu. Kjerkoli je cerkev zn noro pokopališče poiskala prostor v večji bližini mesta, povsod so ji neniško-naeionalnf mogotci nn magistratu vedeli to namero preprečiti. Stolna župnija je hoteln nnpreviti novo pokopališče v Pobr.ežju tik mngdalenskoga pokopališča, a magistratovei so nnhujskati merodajne nemškonacionalne krogi v Pobrežju. da so bili proti temu. Seveda eno leto pozneje pn isti nemSkonncionnlni Pobrežani niso imeli nič proti temu, da se je razširilo občinsko mariborsko pokopališče, ki leži komaj 10 metrov od magdalen-skega. Tako se ie zgodilo, da se je cerkveno pokopališče potisnilo skoraj uro daleč od sredine mesta nn skrajno mejo Tezna. Nemškonacionalnl kroeri so dobro vedeli, da bo to zn Mariborčane predaleč in da je s tem cerkveno pokopališče pokopano, in to je ravno bilo, kar so hoteli dosečL Oni so hoteli pokopališče iztrgati cerkvi iz rok, da bi potem na svojem necerkvenein pokopališču v Pobrežju mogli gospodariti in delati popolnoma v šovinistično-nemškonacionalnem smislu. Da je temu res tako, so tnkoj pokazali. Dne 1. maja 1914 je bil določen rok za zatvoritev starega in za otvoritev novega tezenskecra pokopališča. Šovinistični masristratovci pa so že dne 20. marca v občinski seji začeli delati na to, da uredijo in pripravijo svoje necerkveno in zapuščeno občinsko pokopališče v Pobrežju za pokopavnnje. češ: cerkveno pokopališče na Te«nn do 1. maia itak nn ho gotovo. Ko je pa cerkveno pokopališče le bilo gotovo in blagoslovljeno dne 1. maja in so tako propadli, so pa začeli po svojem posebnem zavodu hujskati proti tezenskenm mlrodvoru in nagovarjati stranke, da se poslužijo občinskega prv brežkega pokopališča. S tem hujskanjem so najbolj begali ljudi v juliju in avgustu 1. 1914., ko je nem-škonacionalna turija v Mariboru najhuje ' divjala zoper Slovence in jih zapiraln in preganjala. In res se jim Je posrečila njihova nakana. Tezenslco pokopališče ni usnelo in pogrebi so se začeli vršiti na občinsko liemškonacionalno pokopališče na Pobrežje. Da je bilo mestno pokopališče nn Pobrežju od mariborskih mngistratovcev res mišljeno kot liemškonacionalno. nam dokazuje osnutek pokopališkega reda. ki ga je sestavil pokopališču! odbor obč. svela za pobre/.ko pokopališče in v katerem je bila sledeča določba: :>Napisi na nnsrobnili kamnih... ki niso napravljeni v nemškem jeziku, se morajo... odstraniti.« Ker pa jim oblast tega določila le ni potrdila, so si pomagali na drug način. Določili so. da se inorn za vsak nagrobni spomenik predložiti načrt pokopališčni komisiji v odobritev. Iu če je imel priti na spomenik slovenski napis, načrt nI našel milosti v oč«lt nemškonacionalne komisije. Zgodilo se jo celo, dn so starši morali dati odstraniti slovenske nagrobne spomenike z grobov svojih otrok. To je torej kratka zgodovina mariborskih pokopali«?, lz katere sledi: 1. da je mariborski mestni svet 1. maja 1911 dal zapreti dotedanje župnijsko pokopališče iz nem-»konacionnlnih nstribov ln 2. da je isti mestni svet po ovinkih preprečil cerkveno pokopališče nn Teznu in pod pritiskom vojnih razmer občinRtvu nsilfl necerkveno pokopališče nn Pobrežju. Cerkveno predstojništvo do letos ni izvršilo odloka mestnega magistrata iz 1. 1914 v zadevi so- Mete ve/d immeip vrvenk^s Kako se živi v Ameriki Amerika je danes najbogatejša dežela na svetu, a kar je glavno — bogastva so deležni vsi sloji prebivalstva. Mc. Umrey in Parkins sta v >Elementary Geography< pravkar objavila statistiko, v kateri to dejstvo dokazujeta in primerjala življenske razmere v Združenih državah z razmerami v evropskih deželah. Številke so res zanimive. SlndkOr in meso se smatrata kot najboljši živili in obojega se porabi v Ameriki več, nego kjerkoli drugod Sladkorja porabi Amerika 30 procentov več nego Anglija, 40 procentov več nego Francija, 53 procent, več nego Nemčija in 85 procent, več nego Italija. Poraba mesa pa prekaša porabo v Angliji za 32 procentov, v Franciji za 40 procentov, v Nemčiji za 51 procentov, na Norveškem in španskem za 63 procentov, v Italiji za 73 procentov. Še zgovornejše so številke v avtomobilih. Od 27 milijonov avtomobilov, ki so K. potresu na Bolgarskem: Kraji, po potre«u najbolj prizadeti. .1001 dr/ oj eSoir bili leta 1927. v rabi na vsem svetu, odpade na Združene države nad 22 milijonov, to je približno štiri petine! Vsak peti Američan ima svoj avto, dočim pride po en avto: v Angliji na 43 oseb, v Argentini na 45, v Franciji na 46, v Nemčiji na 196 in v Italiji na 293 oseb. Enako je z radijem. V Združenih državih odpade po en radijski aparat na 18 oseb, v Angliji na 28, na Švedskem na 38, v Nemčiji nn 45, v Franciji na 50, v Avstriji na 57, v Argentini na 65 oseb. — Lasten telefon ima v Združenih državah vsaka 7 oseba, v Nemčiji vsaka 26, v Angliji vsaka 36, v Franciji vsaka 59. na Japonskem pa vsaka 111 oseba. Združene države imajo pet osmin vseh telefonov na svetu, tri osmine vseh železnic in štiri petine vseh avtomobilov. Razen tega porabijo četrtino vsega sladkorja, tri četrtine gumija in štiri petine vsega petroleja. Ameriško ljudstvo ima več udobnosti v svojih domovih in boljšo hrano nego katerikoli drug narod na svetu. Odkodi toliko blagostanje? Člankarja pravita, da je prvi vir ameriškega bogastva kmetijstvo : »Naša dežela se razteza od mrzlega severa do toplega juga. Za poljedelstvo ima vlažno ozemlje na vzhodu in južno na zapadu. Povprečna velikost ameriških farm znaša približno 150 akrov po 4046.7 m4, skupaj torej 607.000 kvadratnih metrov. Ta razsežnost kmetij dovoljuje izdatno uporabo strojev in s tem večjo produkcijo. V Združenih državah odpade na vsakega kmetskega delavca 12 ton žita, v ostalih državah na svetu pa znaša dolež za posameznega delavca samo dve petini tone. V Ameriki obdeluje vsak kmetski delavec I 30 akrov posetve, v Franciji in Nemčiji pa samo 7. Vsak ameriški farmar in kmetski delavec prideluje povprečno količino hrane, ki zadostuje za deset oseb. In to je drugi vzrok blagostanja v Ameriki, da prideluje Potres na Bolgarskem: Pogled na Solijo in katedralo. Ko so se pojavili potresni sunki, je prebivalstvo v straSni zmedenosti zbežalo iz mesta. za svoje prebivalstvo dovolj hrane, izvzemši samo sladkor. Vsemu temu primerne so tudi inezd-n e razmere v Ameriki. Povprečne dnevne plače v popolnoma enakih obratih znašajo za posameznega delavca: v Združenih državah 5 dolarjev, v Angliji nad 3 dolarje, v Belgiji nekaj čez 2 dolarja, v Franciji 1 in pol dolarja, v Avstriji in Nemčiji samo 1 dolar. To omogočuje obsežnejša uporaba strojev. V ameriških tekstilnih tovarnah streže en sam delavec večkrat 20—30 statvam, v Evropi more posamezen delavec redkokdaj opravljati več nego 7 statev. Posamezen rudar skoplje v Ameriki dnevno povprečno 4 in pol tone, v Nemčiji in Angliji 1 tono in v Franciji samo 5 osmin tone premoga. Pri tem je pa seveda treba upoštevati, da je Amerika zelo redko naseljena. Združene države so približno tako velike kakor tri- četrtine Evrope, toda evropsko prebivalstvo šteje štirikrat več nego amerišKo. Morilea izdala prevelika pretkanost Nedavno se je ves razburjen oglasil na policiji v Genovi neki Eurico Foggi in pripovedoval, kako je našel po svojem povratku z oddiha na rivijeri gospo Becchi, pri kateri je stanoval, umorjeno. Policija je takoj odredila hišno preiskavo in dognala, da se je izvršil roparski umor. Detektiv, ki je izpra-ševal Foggija, če mu je znano, kakšne družabne zveze je gojila umorjena gospodinja in če mu je pred njegovim odhodom na re-vijero kaj omenila, če pričakuje kak obisk — je nič hudega misleč vprašal Foggija tudi to, kje je vse bil tekom svojega oddiha. Tedaj je začel Foggi najpodrobneje naštevati, kje je bil ta dan in to uro. Šele sedaj je detektiv postal pozoren, vzbudil se je mu sum, če ni morda Foggi sam morilec. Začel ga je izpraševati, kje je bil dan pred odhodom v kopališču. Tedaj je Foggi ju nenadoma popolnoma pošel spomin; nič ni vedel povedati, kje je bil, zmedel se je, prebledeval. Pokazalo se je, da so bile tudi vse prejšnje Foggijeve navedbe neresnične in da imenovanih krajev sploh nikdar videl ni. Sedaj so Foggiju povedali, da je aretiran. To je možu vzelo zadnji pogum in široko se je izpovedal: Svojo gospodinjo, pri kateri je upal najti 70.000 lir, je umoril s pomočjo dveh tovarišev. Našli pa niso drugega nego par ničvrednih prstanov. Tovariša sta nato pobegnila iz Genove, sam pa igral vlogo presenečenega podnajemnika. Kje loviti oba ostala lopova? Genovska policija je poizkusila zvijačo, ki se ji je popolnoma posrečila: V listih je objavila notico, da je preiskava dognala, da je gospod Foggi popolnoma nedolžfen, da kot krivec sploh ne prihaja v poštev in da so ga zato izpustili na svobodo. Sokrivca sta takoj šla na ta lini in se vrnila v Genovo, kjer ju je policija sprejela v svoje roke. Oče umoril tri otroke in sebe Minulo soboto zvečer je brezposelni čevljarski pomočnik Franc Funda na Dunaju prerezal vratove treni svojim majhnim otrokom in sam sebi. Otroki so našli že mrtve, Funda je še živel, a ni nade, da bi ozdravel. Funda je bil že dve leti brez posla, n drugače zelo dober mož in sjerben oče. Družino je vzdrževala Fundova žena, ki je zaposlena v neki tovarni kot delavka. Funda je silno peklo, da je morala žena skrbeti za vse. Žena sama ga je vedno tolažila, toda Funda se je čezdalje bolj pogrezal v obup. Mnogo Prva redovnica na Štajerskem, ki si je na sjraškl univerzi pridobila doktorat filozofije: settre Annunziata, uršulinka. je pripomoglo k temu tudi njegovo telesno stanje, saj je dobil v vojni strel v glavo in imel tudi malarijo. Končal je svoje trpljenje z obupnim činom. 14 leten deček ustrelil mater in otroka V Pragi so našli te dni pred neko hišo ustreljeno Marijo Friihauf in njeno dete. Splošno se je sodilo, da se je izvršil umor in so se v tej smeri vodile poizvedbe za storilcem. Orožniki so prijeli I. Junekovo, pred katere hišo so našli žrtvi, in jo 36 ur neprestano izpraševali. .Tunekova je ves čas trdila, da o stvari nič ne ve; končno pa se je onesvestila. Tedaj je prišel iz skrivališča, kamor ga je iz strahu pred posledicami spravila njegova mati, 14 letni Stanislav Junek in priznal, da je on z očetovo puško po nesreči ustrelil Frtlhaufovo in njeno dete. Pivška se je sama sprožila. Evropska sramota na Kitajskem Ko so Evropejci posili udrli v kitajsko hišo. se niso zadovoljili samo z izkoriščanjem zemlje in prebivalstva, marveč so to prebivalstvo v njegovi lastni hiši na uprav barbarski način žalili. O lem naj govori le en dokaz: V Šanghaju so si Evropejci zasadili parke, jih ogradili, nato pa pred vhode postavili napis: »Kitajcem in psom vstop prepovedan!« — Kitajski nacionalisti so imeli s čim aritirati proti Evropejrem! Ta evropska sramota, ki star kulturni narod v njegovi lastni hiši izenačuje s psi, se je do danes šopirila v vsej javnosti. Šole sedaj so se Angleži odločili, da na napisnih deskah zbrišejo besedo »Kitajck in bo vstop prepovedan samo še psom. Vprašanje pa je, kako daleč jo še čas. ko se bo moralo belo pleme pogajati s Kitajci, pod katerimi poboji bo smelo ostati odnosno priti v kitajsko hišo. »Tebi gre dobro, draga prijateljica. Tebe ne bo še tako kmalu izpodrinil avtomobil, du bi se ti bilo treba bati brezposelnosti.. .c Grazia Delodda: Novela. Poslovenil dr. Joža Lovrenčič. »Kaj hočete, goepoda eo vsi taki, ne verujejo. Pa Elija je še mlad, se že spametuje I« »Ali oetane dolgo tu?« »Ne vem, a menim, da ne.« »Sveta Barbara daj, da bi odšel že jutri,« je prosil stric Feliks sam pri sebi. Toda mladi gospodar ni odšel ne drugi ne tretji dan. Tri dni po njegovem prihodu je pridirjal na konju varuhov hlapec, da bii poizvedel, če je Elija v tanki, ker navadno, ko je odhajal, ni povedal, ne kam gre no po kaj. Prinesel mu je tudi vrečo živil, ki jih je Elija objestno odklonil. »Reci svojemu gospodarju, naj da svoj kruh z gnaljo vred psom. Jaz ga ne potrebujem. Ti pa le hi-' tro izgini! Pojdi k vragu ti in tvoj gospodar! Če mi prideš še kdaj pod noge, te namlatim, da se pri priči iztegneš!« Oni se je počasi, počasi odpravil, stric Pera pa ga je po bližnjici prehitel ter mu na samotnem kraju tanke izpraznil bisago ... Gospod Elija je lepo veselo preživljal dneve z Minnajem in Antinom; kopali so se v rekj. peli in se igrali. Z Antinom sta tudi skupaj obedovala in spala, jahala ukročene konje, plavala, se šla karte in še moro1 kakor dva postopača. Belega obraza in bele ob- 1 Italijanska igra nn prste, ob kateri pridejo tgravcl tudi v divje kričanje. Poznajo jo tudi na Goriškem. loko plemičeve se je oprijel gost črn prah, roza trak na slamniku pa je bil raztrgan, kot bi imelo opraviti z njim vse trnje v tanki, svilena vrvica pa je že bila okoli Minnajevega vratu in na njej je visela svetinja sv. Elije in še prevrtan novčič. Temno je gledal stric Feliks za svojimi črnimi očali. A, če bi ne bilo radi lioga, proklel bi dobri mož gospodarja, ker je zavajal Antina v razuzdano življenje. Vsi opomini so bili zaman. Sicer pa je bil gospod Elija lako vesel, tako prijazen in zabaven in zdelo se je, ko da bi se nedolžno šalil in bil najboljši dečko brez vsake hudobije kakor mali Minnai, da ga je moral imeti človek rad ali ga je vsaj prenašal. Včasih si je stric Feliks rekel: »Bodi no pameten, stari norec! Ali je kaj slabega, če so т1аф in se igrajo? Antine je toliko študiral celo lelo, prav je, če se nekoliko pošali. Res je, kar je rekel: Gospodu Eliji bi morali biti hvaležni za njegovo dobroto.'' Kravar in konjski čuvaj sta bila kar navdušena za mladega gospodarja in nista drugega govorila nego o njem, o njegovem bogastvu in junaštvu. Včasih sta se celo hudo sporekla bodisi radi te ali one Elijeve posebnosti bodisi radi večje ali manjše vrednosti tanke, žrebet, krav ali o visokosti njegovih dolgov. Antine ni nič več pomenil, bil je pozabljen, zasenčen ob glasni navzočnosti plemenitega gospodarja. Pa ni bil radi tega prav nič užaljen, ker je bil sam kakor očaran po Eliji. Odkar je mladi gospodar oživil s svojo navzočnostjo divjo samoto tanke, se Antine ni več dolgočasil in ne žalostil kakor prve dni. Srce mu ni bilo več prazno, ljubil je končno nekoga, ki se mu ni približal s hladno dobrohotnostjo kakor predstojniki in ne s preprostim, nešolanim čustvovanjem kakor oče in brat, temveč z skoro omamnim, bolestnim ognjem. Elija je bil to. Antine mu je bil prijateljsko vdan, ga občudoval in se navduševal zanj. Če bi bil naletel na žensko, ne bi je cenil s takim zavzetjem, v katerem se je izražala vsa moč prikritega čustvovanja čiste mladosti. V njem ni bilo ne globine ne bi-strosti, ki jo je imel pastirjev sin; bil je navaden brezčutnež, priljuden sebičnež in Antine mu ie bil le zato dober, da se je mogel kratkočasiti v dolgočasju razsežne samote, v kateri se ni mudil zato, ker bi ga zanimala pokrajina ali ga veselilo njegovo posestvo — za naravo ni imel zmisla in tudi nikakih poslov ne na posestvu — temveč radi čislo drugega smotra. Nekega večera sta bila v Antinovi sobici. Luči nista užgala in Elija je brezskrbno sedel na oknu in bingljal z nogami nazven in pel: »O ti, ki živiš vsa v cvetu na toskanskem griču ob očetu ...« Njegov nekoliko ubiti glas se je trudno in votlo izgubljal v temno ozračje noči. Pel je raztreseno, ker mislil je na vse drugo kakor na pesem. Antine je stal vzravnan za njem in ga držal za ramena, boječ se, da ne bi padel. Noč je bila hladna, skoraj vlažna: dolge, tenke megle so se vlekle preko neba. V ta globoki mir so puhtele opojne vonjave in glasovi noči — šum daljnega slapu, lajež, ponavljajoča se kukavica, cvr-čanje murnov — so govorili v tajnem drhtenju. Antiiv se je zagledal tja nekam v neprozornost pepelnatega obzorja, na katerem so se svetlikale zvezde in se zelenkasto rdeče prelivale. Ni bil kot Elija, čutil je ves uročni čar noči, toda nič več ni bil žalosten, ker je menil, da prijatelj ž njim čuli in čustvuje, in zabil je na bridkost samote. Od trenullca do trenutka se mu je celo zazdelo, da se je vzelo vanj ono mrzlično veselje iz pijače, a je bil le vesel nemir, ki je iskal, hrepenel in hotel po neznanem. To noč je bila semenišč-nikova duša kakor cvet, odprt proti nebu, pričakujoč rose... Ko je našel Elija besede, ki jih je iskal, je nehal peti. »Povej mi kaj. Antine, saj vos, da pojutrišnjem pojdem. Pa saj niti ue veš, čemu sem prišol sem! p o. fc t» N ►O Л o > £ B-Š B o n g* no 2. ce tn« P „ Г (T P S f S -. o 2. s 5' 2 £ 2. V I c J. 2. <= » =5 Г- tc c* E v 5? 5 S e o tc "r: M J3 _ SC " 2. s БТ1Г X £ а p K ca B tc iT. 5 t a. ~ £.. 4 5' ? S D S F i- tO r *■ c N вГ S s sr • * s P) Ф 3-& •t КГ =111=111 gospodarstvo Novi zakon o trošarinah Finančno ministrstvo je izdelalo osnutek novega zakona o državnih trošarinah in ga poslalo vsem gospodarskim korporacijam v državi, da izrazijo svoje želje. Zato se je 21. t. m. v Zbornici za TOI vrolla konlerenca interesiranih. Kolikor se je dalo posneti iz izjav navzočih zastopnikov, smatra slovensko gospodarstvo sedanji predlog za primerno podlago za razpravo. S stališča izenačenja tozadevne zakonodaje (danes imamo na Drini celo carinsko mejo, ker se trošarina na žganje v Srbiji ne pobira) je ta predlog edino pozdravljati. Saj je že stara zahteva gospodarstva, da se trošarine izenačijo. l>o osnutku se zniža trošarina za bencin od 400 na 200 Din za 100 kg. Nadalje omogoča predlog oprostitev trošarine za industrijske stroje, dočim kmetijski stroji.ne bodo več prosti, umestno pa bi bilo, da velja zanje isto kakor za industrijske, nadalje so proste te trošarine zrakoplovne družbe v naši državi. Glede trošarine na špirit in žganje je želja, da se z ozirom na visoko obremenitev zniža na 12 Din za hoktolitersko stopinjo (dosedaj 15, oz. za žganje 17 Din). Po predlogu se nadalje zviša trošarina za vino za 100%: od 35 nn 70 Din pri hI. Tudi to povišanje so pripravljeni sprejeti pod pogojem, da se ukinejo točilne takse in pavšalirana taksa na račune. Splošno je bilo mnenje, da je osnutek zakona dober, kar ugotavlja tudi zadnji >Trgovski liste z upanjem, da bodo v doglednem času urejena tudi vprašanja taks, reorganizacije finančne uprave in samoupravnih financ, kateri zakonski predlogi se že izdelujejo v finančnem ministrstvu Sedaj za zakonom o neposrednih davkih prihaja na vrsto tudi izenačenje neposrednih davl