-
slovenski dnevnik^
Iv Združenih državah	I
_ VeUauvwIeto - - -	$6.00 I
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
- Za inozemstvo celo leto	$7.00
*Wioi
1
GLAS NARODA
f
I The largest Slovenian Daily in I	the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
List" slovenskih idelavcevv Ameriki*
i
TELEFON: C0RTLANDT 2871._Katere« m isooad gg Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Mew York, N. Y.. wader the^Act of Ooepi mi Mirsfc ^ Mm _TELEFON: OORTLANDT >876.
NO 68 — STEV. 68~	NEW YORK, THURSDAY, MARCH 22, 1923. — ČETRTEK, 22. MARCA, 1923.____VOLUME IXXl HTLETNIK XXXI.
..........................II----——■ I	»	———gg	^—................ , , ii	.
NEMŠKI PREDLOG VSEM ZAVEZNIKOM
Vsi zavezniki bodo dobili nove mirovne predloge, katere bo stavila Nemčija. — Značilna konferenca v angleškem zunanjem uradu je v dtiku z mirovni pogajanji. — Politika Bonar Lawa glede Mezopotamije je bila odobrena.
London, Anglija. 21. man a. — Nemška vlada bo *ta-\ ila novo | m »mu 1 Ih »	< nI plačevanja vojne odškodnine,
kol izjavlja neki in»roeeval««e **W'estminster CSazctte". <tlasj sr. du !><> sporočena |K>nn«ll>a vsem zavezniškim vladam.
Lotil <'in*zon. minister za zunanje zadeve, je imel konfereiieo s tVam-oskini in nemškim poslanikom in splo>no prepričanje vseh strank v poslanski zbornici i.-. »h napreduje gibanje, kujeta konečni namen je uve-l.iavljenje iiiiill.
MORILEC IN NJEGOVE ŽRTVE.

London, Anglija. 21. marca. —
Nt-mška via ta bo stavila novo |k»-iiudho glede iwl plačevanja vojn«" odškodnine. — kot Izjavlja nemški poročevalec lixta "Westminster tiuzettc". </!u>i s«', ils bo r.M'riia ponudba vsem zavezniškim \ ludam.
Lord Curzoii, minister za zu-l li.tnje zadeve. je iiuel daljšo kod-ferenco z nemškim in francoskim po%lauikotti in splošno prepričali vseh strank v |K»>lanski zbor-nici jf, da napreduje gibanje, ko-!<ga U< in'iii naiiirn je uvcljavlje-lijr miru.
Kljub t ♦•m značilnim konfcren-i-iitn pa je izdal angleški zunanji urad *»v«»je običajno duevnu ti lovil««, da ni .smatrati teh k«»nf*--rene k«»t znak. <la s«- je razpravlja-lo o kakem nnčrtu ali da je bil k>ik narrt sprejet.
Liberalni »-lani parlamenta so imeli sestanek, lia katerem j«* bilo z II proti l.'l (flasovom sklenjeno naiiovn združiti liberalne stran kc in ustvarjen je bil parlamentarni komite j, obstoj«*«" iz Huberta A«>«|iiitIih, Sir John Simona, LIhniI (JiHtrjji"« in Sir Alfred Mon-
tla, «1;« ugotovi bodovo politiko poslanske zbornice t«-r odredi vse potrebno /a skupno akcijo.
Po hI o panj** sedanjega ministr-sUpredsedniku Bonar Lawa itli'iic Mexupotaini je je bilo odobreno potem, ko je obljubil, da bo predložil parlamentu vse listine v /vezi t /.»sedenjem ozemelj na — Nrednj«*m Iztoku. ?e se mu bo po-\reeih» dobiti privoljenje Francije. —
I«»• r« 1 «1 Alwroou. angleški fnt-s|;«ink v Berlinu, se j«- vrnil domov. da prisostvuje veliki narod-
ni konjski dirki in general Sir Harrington, angleški poveljnik ^ Carigradu. se je vrnil iz Turčijo na kratek oddilt.
Prejšnji grški ministrski pred-sednik Vcnizelos je na poti semkaj. ker se hoče udeležiti prve plenarne seje zavezniških izve-deneev. ki se bo vršila danes v zunanjem uradu pod predsedstvom lorda Curzona, ministra za zunanje zadeve. Izvedenci bodo razpravljali o novih turških pro-tipred logik.
LENIN SE BAJE ZOPET BOLJE POčUTL
Moskva, Kusija, 20. marca. — Soglasno z izjavo zdravnikov se je Lenin včeraj boljše počutil. Ohromelost v roki in nogah mu jc nekoliko popustila, govoriti še veti no ne more.
ROOSEVELTOVA VDOVA SE JE VRNILA.
Mrs. Kditli Kermit Roosevelt, vdova po bivšem predsedniku Itooseveltu. se je včeraj vrnila iz Itio de Janeiro na parniku "Pan America''.
ZNANI GODBENI KRITIK UMRL.
Včeraj je umrl Henry Kreh-biel. ki je bil ua<l 43 let godbeni kritik pri uglednem newyorškeua listu 4'Tribune".
llolan je bil samo tri dni.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
■t p M si Mit takt >wrti)»t■■wtjhs, utn Ib pt aftlkik
jimunji:
msjpo«l]s u ss4s> poflte 1» leplaCeJe "Kr. poAtal Moral urad ki
"Jidrioika banka" t Ljubljani. Ztgnta, Beograda. Kranja, Celja. Me-rltara. L>ubromlk«. Splita, tenjm ali «n«od. kjer Je pa« m kits* kplams aajasodaaja.
100 Din.	..	$ 1.30 .. K 400
200 Din.	..	$ 2.40 .. K 800
500 Din.	..	$ 5.60 .. K 2,000 •
1000 Din.	..	$11,10 .. K 1000
2000 Din.	..	$22.00 .. & 8,000
5000 IKn. ..	$54.50 .. K 20,000
Ov^tuTtak E*flHL 9tmm	*T Tlit	M .
50 lir	........ $ 3.00
100 lir........$ 5.70
300 lir	........$16.20
500 lir	........ $26.50
1000 lir........ $52.00
Za miitJaUs. ki pratcnJ« unck prt (M dinarjev ali pa ivatissi lir ^fdjujrmo pa sn^niit is pswekoi papoat.
Vml i»< .nI Uiimrjeui in liram stihij ni Mains, men j a kc večkrat hi ueprl-hkorauo; is leča razloga nam ui tuogučc pudatl uatauč-ne cene vnaprej. Ra^unauko |«j it>ui taie^a <lue. ko nam ilosi* |x»slani denar r roke.
1W aam * pwlatft aaJMJ« pa D^' mmv Msr aH pa Im
I«! BaaK Dna.
VKilXIAKBBITiTIBilX TiTunim-iil	Mtm Tak, M. T.
CDm ■HjBlitfu Jtdrtacki Bute.
SKRIVNOST UMORJENE MISS KING SE JASNI
Sporočilo, katero je poslal neki bogat človek iz Palm Beacha, kaže, da je bilo najbrže izsiljevanje motiv umora.
NADALJEVANJE PROCES* V HERRINU
Državno pravdništvo je zaslišalo še več svojih prič. — Te-kom izjave neke strojepiske so morali porotniki oditi iz dvorane. — Značilen predlog zagovornikov. — Porotniki naj ne poslušajo izjav, ki bi izvedle nanje kak slab vpliv.
Manuel Silv;i ji- pn-il petimi meseci sklenil. <l;i umori svojo 1a-ščo Mary Kaim-v. svoj«» /eno in ; svojo ličcr. V la namen je začel v kleti svov/^a ilonia pri Pln-lailclpkiji k«>ji;iii grobnice. 10. marca je"začel moriti. Najprej je povabi! \' l\ 11 "t NVojo taščo, jo umoril ter vrire! v jamo. T« še i je sledila njegova žena. Ko j»- p(<klie;il svojo h«"frko. j«* slfilnja opaxil;i. <la ima oče o«l apna uma/jine roki-. Sluteč ne kaj huiliH-M. je poklicala policijo. Pred no je dospela policija, se je Silva ustrelil.
NAJNOVEJŠI RAZVOJI V NEMŠKI REPUBLIKI
BORAH ZAHTEVA PROGRAM NARODA
Znani senator je resno opozoril republikansko stranko na revolte ameriških volilcev. — Žalostne politične razmere.
Akron, Ohio, 21. marca. — V tukajšnjem mestu je imel senator Borah i/. Idaho jjrovor. katerega je poslušala velikanska množica ljudi. Xjejrova izvajanja so bila naravnost presenetljiva.
Med drugim je izjavil tudi naslednje ;
Proč s frazami, pro« nim lovom na glasove' mora zavzeti izrazit, program.
Politične razmere v obeh političnih sirankah so izvanredno žalostne. Volilci so silno neodvisni. Dane pripadata tej stranki, jutri oni. Volilci ne zaupajo več svojim voditeljem. Kljub temu pa volil-
/ timaza-To mesto pogumen
Nemški vladi povzroča precej skrbi ustvarjenje ta-kozvanih 4' Arbeiterwehr'', delavskih vojaških organizacij. — Poroča Karl von Wiegand.
Berlin, Nemčija, lil. marca. — Formiranje takozvanili Arbeiterwehr. to je komunističnih vojaš-j kili organizacij v centralni Nemčiji. povzroča nemški vladi precej skrbi.
Ljudska stranka jc vprašala prusko vlado, kakšne korake namerava storiti, da zatre to gibanje.
Poročila kažejo, da se v industrijskih središčih Saške .Heške in Tu ring i je rad i kale i javno organizirajo. nborožujejo Ln da i-majo redne vojaške vaje v oddelkih. ki se imenujejo ".stotnije", ker obseq-ajo po sto mož. Vsi do-tični d<*li dežele so strogo komunistični in vlada Saške je dejanski popolnoma "rdeča"7
Radikalei trdijo, da morajo I-meti delavci "jedro rdeče" armade, ki se bo borila proti vedno
ve silno zanimajo javna vprašanja. Volilci zahtevajo točne in-' haja iz Bavarske ter se širi tudi formacije glede vseh političnih J po ostalih nemških državah, problemov.	J Vlada jf* pričela vsled tega po-
C'e se n^ motim, obstaja v tej sve,--ati polno pozornost temu ne-deželi hrepenenje po stranki, ki postavnemu gibanju, bi pozabila maščevanje in trplje-.} Washington, I>. C. 21. marca, nje velike vojne ter bi bila pri-j_ Vlada Ztlružen;h držav hoče pravi jena lotit, se uspešnega de-jna Vsat aa£.in pomagati pri uve_
la v zarji novega dne.	• ijavijonju končnejra miru med
Ta stranka naj bi verovala ustavo Združenih držav.
Ta stranka naj bi verjela, da je ^ ^^ prvolno stJQgge ter dati ta republika dovolj prostorna m Tnr-1]i y;ižne koni.csijef kj se ti. dovolj premožna, da bi dala vsa- (>-0 kapitlllacjjskih pravic ino.
v Turčiji. Tako so izjavili dane-s mero-
j Turčijo in zavezniki in v tem namenu je pripravljena izpremeni-
Ncw York, N. Y. 21. marca. — Neko pi-smo, ki je prišlo iz Palm Bcacha in katero je pisal neki bogat občudovalec Miss King ali Keenan. ki pa ni 4* Marshall", o katerem se je toliko pisarilo do-sedaj. bo najbrž predstavljalo ključ k rešitvi zagonetne smrti Miss Keenan, lepega modela. Na temelju tega pisma je postalo jasno. da je bilo izsiljevanje glavni motiv zločina.
Policija iina dosti vzroka za domnevanje, da vsebuje pismo, katero jc dobila Dorothy King 2 dni pred svojo smrtjo, informacije, ki bodo najbrž rešile skrivnost njenega umora. Policiji je sicer znano, da to pismo obstaja, vendar pa no ve, kje bi ga mogla najti.
Pismo, ki jc bilo baje zadnje v celi seriji pisem bogatega moža, zaljubljenega v deklino, je bilo polno ljubeznivih izrazov, soglasno z nekim človekom, ki je dobil dobre tozadevne informacije.
Pisec se veseli dejstva, da bo 1 ali ko v dveh. dneli videl Dorotejo in da ji bo lahko dokazal ves obseg in vso globino svoje ljubezni do nje. Pismo nosi baje pod pis "Jack" in kakorhitro je bi lo odposlano, jc odpotoval tudi pisec pisma.
Pismo jc seveda prvo dospelo v roke Doroteje Keenan. Pisec pisma pa je dospel na lice mesta nekako dvajset ur pozneje, če je sploh dospel .
Policija se zanima sedaj za pro-I blem. ki izvira iz tega. Ali je za-| ljubljeni pisec pisma odhitel proti severu v namenu, da se spet polasti pisma, katero je bil pisal in odposlal? Ali se je on poslužil kloroforma v namenu, da dobi nazaj to pismo?
Govorice pravijo, da je dobila Doroteja Keenan od njega še na-daljna pisma in da je tudi sprejela nasvete njenih takozvanib prijateljev, ki so ji rekli, da lahko dobi od zaljubljenca, ki je bil preveč pripravljen pisariti pisma, najmanj $60.000, ee bi mu za pretila. da bo poslala avtografične kopije njegovi ženi. družini in njegovim trgovskim tovarišem.
Za enkrat ni še jasno, če jo je umoril iz osvetoželjnosti človek, ki ji je stavil ta izsiljevalni predlog, ali če je sprejela ta predlog ter bila umorjena s klorofonnom, predno ga je mogla izvesti. To jc stvar, katero n^ora policija šele pojasniti.
Kdo je ta človek, je skrivnost, katero so oblasti ohranile zase in ki sploh ni še pojasnjena. Inšpektor Coughlin in pomožni okrajni pravdnik Pecora sta oprostila — skrajno skrivnostnega Mr. Mar-shalla, zadnjega človeka, ki je videl Dorotejo Xeenan živo. Ta človek trdi. da ni nikdar pisaril deklici nikakih pisem. Vsled tega tudi ne more biti on piscc dotie-nih pisem.
Miss Keenan se je obupno borila za svoje življenje in to je razvidno iz ugotovila Billie Bradford, njene zamorske hišnice. To ugotovilo s prvotnim ugotovilom policije, da sta bili na njenem truplu le dve podplutbi, in sicec v bližini nosnic, najbrž posledica
Marion, 111., 21. marca. — Danes se je nadaljevala <>1>-ravnava proti šestini linijskim majnarjem, o katerih trdi državno pravdništvo. tla so se vdeležili nemirov v Herri mi tekom zadnjega štrajka.
Vseli šest majnerjev ji« obtoženih umora. Državno pravdništvo ima na razpolago veliko prič. Nekaj jih je bilo že zaslišanih, nekaj so jih pa zaslišali danes.
Ena izmed prie je izjavila, da je videla, kako je obtoženi Fontaneta streljal na pomožnega superintendent a Shoemakerja.
Drugi so zopet izjavili, da so videli obtoženca s puško na rami poleg zajetih skebov in rudniških paznikov.
Končno je bila zaslišana Miss Mitchell, ki je zaposlena kot stenografistka pri odvetniku H. Hooku.
Tekom njene izjave je rekel sodnik porotnikom, na j odidejo iz dvorane. Navedla jc razne opazke, katerih se je baje Fontaneta posluževal napram svojim delodajalcem.
Zagovorniki so nato predlagali sodnemu dvoru, naj ne bodo porotniki navzoči, kadarkoli bi nastopila kaka priča, ki bi mogla izvajati nanje pogubonosen vpliv. Sodišče bo o tem predlogu jutri odločevalo.
pritiskanja s kloroforom napoje-ne cunje na nos.
Baje so jo našli ležečo na \xy-stclji brez vsakih znamenj boja, a hišna je izjavila, da se jc obupno borila z osebo ali osebami, ki so jo skušale kloroformirati.
Posteljno perilo je bilo razmetano, in spodnje krilo, katero je nosila Miss Keenan. jc bilo raztrgano skoro na kose.
To nasprotuje brez dvoma prvotnemu ugotovilu policije, da so našli na njenem truplu le dva znaka, in sicer v bližini nosu.
Ljudje, živeči v spodaj nahaja-joeem se stari\vanju. .so baje culi ropot ter boj, ki je končal burno karijero Doroteje Kinpj ali Keenan. Pravijo, da se je vršil ta boj okrog četrte ure v četrtek zjutraj.
Xa ta način je bil najbrž izvrT sen umor nekako dve uri potem, ko je skrivnostni Mr. Marshall' zapustil stanovanje pustolovke.
Identičnost skrivnostnega Mr. Marshalla, katere noče objaviti okrajno pravduištvo. jc zuana zamorski služkinji. Noče pa objaviti splošni javnosti, ker je milijonar dobro postopal ž njo ter ji dajal obilne napitnine.
— Nočem objaviti njegovega imena. — je rekla. — ker je preveč dober človek. Pred štirimi meseci je kupil lep voziček za mojega novorojenčka. On nikakor ni mogel umoriti Miss King, ker jo jc preveč ljubil.
MINISTER SE JE OPEKEL MED MASAŽO.
Sofija, Bolgarsko, 31. niaTca. — Te dni se jc dal bolgarski trgovinski minister Oboff v nekem zavodu masirati z alkoholom. So predno se je alkohol posušil na njegovem telesu, jc prižgal minister cigareto. V tistem trenutku jc bil ves v ognju. Življenje so snu sicer rešili, toda ojteklinc bo nosil celo svoje življenje.
PROTI CENZURIRANJU KINEMATOGRAFSKIH FILMOV.
CARIGRAJSKA NESNAGA GROŽA ZDRAVJE.
O-
Atene, Gr/ko. 20. m are a. — Bostonski zdravnik dr. Wilfred Post ravnatelj ameriške pomožne akcijo za Bližnji Iztok, je izjavil, da sedanjo razmere v Carigradu o-grožajo zdravstveno *tanje vsega sveta.
Nobena karantena ne more ničesar opraviti proti tem groznim razmeram. Z ladij, kjer je vse polno bolnikov, mečejo nesnago in odpadke v morje. Ribe jih po-žro. in te ribe zatem prodajajo na trgu. Na tisoče in tisoče ljudi se je že okužijo.
Albany, N. V.. 21. marca. — Senat je danes sprejel s 27 proti 22 glasovom AVilkerjevo predlogo. ki zahteva, naj se odpravi cenzuro kinematografskih filmov.
Senator Lusk se je pritožil pri republikanski komisiji, češ, da je bila cenzura jako uspešna.
KER MANJKA DENARJA, SO MORALI ZAPRETI ŠOLO.
Bridgeport, Conn.. 21. marca. Petindvajset tisoč otrok se danes veseli, ker so izvedeli, da bodo š< -lc od jutrišnjega dne pa do :», aprila zaprte. To odredbo je izdal šolski svet. ker ni dobil dovolj denarja za vzdržavanje šol. Baje sta v mestnem svetu dve nasprotni si stranki, ki druga drugi pri vsaki priliki meče polena pod noge.
NAMESTO V ZAKONSKI JAREM STA ŠLA V ZAPOR.
tla bi dala vsa-keuiu pravico govora, veroizpo- J 2emsbih vla<1 \*edi. tiska jn zborovanja.
10/AKT NAROČAJTE IQB	ura(lniki državnega depart-
UJ^ "GLAS NARODA" Fff m^nta. Dosedaj se je še vedno TOEOJI WVQVfgFT DMgV-' glasilo, da se ne bo vlada Združe-SS ▼ SUE. OttiTJJL	aih držav poslužila nikakih kapi-
tulacij. katere je dovolila Turčija Združenim državam.
Prejšnje ekonomske kapitulacije se n'e tičejo ameriških interesov. kajti pogodba, sestavljena v Lausannu, obsega tudi politiko odprtih vrat.
SLAVNI ŠPANSKI PISATELJ JE DOSPEL V NEW YORK.
Newark, N. J., 21. marca. — Pred policijskega sodnika Iloet-nerja sta prišla danes 30-let«** Daniel Soraca in 18-lctna Margareta Slater ter mu rekla, naj jtf poroči. Namesto tega ju je pa poslal v ječo.
Policija jc za ženinom že dolgo časa poizvedovala zastran neke sleparije.
KU
KLUKSKLANCEM STOPAJO NA PRSTE.
V New York je dospel najslavnejši sedaj živeči španski pisatelj Jacinto Bcnavente, ki jc dobil No-blovo nagrado za literaturo. V mestni hiši ga je pozdravil župan Hylan. Pisatelj pravi, da je prišel v Ameriko pa kratek odpočitek.
Albany, N. Y.. 21. marca. — Danes se jc tukaj vršila razprava o Walkerjevi predlogi. Predloga zahteva, naj vsi člani Ku-kluksklana prijavijo svoja imena državnim oblastim ter naj pojasnijo svoje cilje, prisege in ustavo organizacije.
To so najbrže prvi pričetkt odločnega nastopa proti tej tajni organizaciji.	s
t^fMm^JL:. a . ?i£,,- J?*"...-Ji .	' iii
ss£;5&«i£3t liT-lflfiVlliiiii ilrii
■ te «.. , J -
Dopis.
L "GLAS NARODA" j
HMVINIAN DAILY)	. |
Owned and Pabliitieit by
Mvwtfi FiblWaf Oonpuj
(A CifWiUm)
FRANK IAKIKR, Fi Minul	LOUIS KNKDIR. TlWHi |
IHaet «f ImImm •» the Carparttlon an< AMmm Abav* OfTIlHi
M C^lMdt iXA BcriifU f WmHirtUw, N«w Vrte city. W. V.
"O LAS NAROD A** _
_______(V»h» t Nim)	^_i
lwu«< Kvry Q»	Sow—ys »O« M<M«V«.__I
Za «•!• IM« *MM IM sa A marl k«	|Za Nmm Yerte sa cele lato.......9TJtO
In Cenedi	HJt	M pal MU	i --|UI>
Za o») laka ■	— . NjM Za laaaamatva ma eete lato i-Mn	RT jI j
Za Ittrt lato ...................... liM	u pal lato	-	MJli
~	»Mtoecrlptlon Yearly »j.00	'
___"Qto> WaraW tshaja vsaki <a» Uiiaiill inRH to ■» M^la*. '_j
teptal tow podpisa ln osebnosti na na prlobcujejo. Denar nai to tofmt po-i KIJMI pa ZMM7 Ort«r. Pri spremembi kraja naročnikov. U* olllte. An M ata tUdI prejtnje btvallMe nimfil. an httreje ntUio —tovnlkn._
-O L A S NARODA** to lirtlMll torn. BoreugH o« Manhattan. Naa Yerk, M. V«
Telephone: Certlantft ton
MUSSOLINI SEJE VDAL
-—— 1
V Italiji	i>ojavile povsem nepričakovane stvari, j
Kabinet, kteremu načel j nje Mussolini, je že pričel raz-j liiLšljati o vprašanju, kako bi bilo mogoče izročiti vodstvo laskih železnic upravi privatnega kapitala.
Pogoji, katere je stavila laška vlada za to predajo, kažejo, kako malo prav so imeli ljudje, ki so govorili o' ponarodenju laških žrleziiie. To ni nobena razprodaja, i kajti železni«*«- TkkIo enostavno izročene mednarodnim kapitalistom. ki jih bodo kupili v povračilo za podporo, ka-' tero sd nudili fašisti mednartKlnemu kapitalu.
Zaenkrat IhmV laška vlada izročiti svoje železnice ka-l piialistoiu v najem. Najemna ^vota še ni bila določena.' Sel«* tedaj, ko Im» dobiček družb prekašal trotovi znesek,' bo laška vlada deležna prebitka.
Zneska, ki ho preostal mcdiiarodiieiii kapitalističnim] drn/.haii». ne l»«» iih^h-o Utko hitro določiti. Določeno je bilo. da bodo uživali mednarodni kapitalisti sedem odstotkov od svojega ludoži^nega kapitala. Ker pa bodo dobili železni«*«.* skoraj čisto zastonj, jim ne bo treba plačati ničesar «lmgej»-a kot teko«V izdatke ter sklad za trenotnoj obratovanj«'.
< <* h«M"ejo «h>biti italijanski obratni železniški ravna-. t«-!.ji <losti spretnosti, kadar bodo hoteli zračunati skupaj | visoke obratne stroške, jim ni treba drugega kot ogledati) si upravo ameriških železnie.
Prav lahko bouo dobili dobavitelje, ki jim bodo dobavljali drag materijal. Z dobavitelji bodo morali deliti vs«- dobičke. Na Ta način jim bo mogoče prepričati del-' ničarje, «la n<* znašajo splošni dobički več kot sedem od--fctotkov.
Kaj pa dobi pravzaprav država od svote. katere zaslužijo železniški kapitalisti ? Mogoče kaj več denarja ali bpljš«> službo.' V sklenjenih dogovorih ni niti besedice o tem. kajti privatne uprave železnic lahko razpolagajo po-l Vsem prosto, in vsle«ltega ne moremo pričakovati nobene-) ga izboljšanja železniške službe, pač pa poslabšanje.
Važno nalogo, pa so pi<p vzele uprave laških železnic. I/poslovale so skrčenje ]»lač ter zmanjšanje obratnega «»sobja. To j«- najbrže glavni namen, ki ga je imel; Mussolini, ko j« sklenil pogodbo z magnati in mednaro-, <lninii kapitalisti, ki ua kontrolirajo.
1V>K<mII»u <lol<M-a, da imajo železniške uprave pravico odpustiti toliko «lelav«-ev kot jih hočejo in <la lahko po svoji volji skrbijo plače.
Mussolinijova vlada s«- j«- s tem i znebila brez dvoma v*«*h ()<l^oTom«>«ti. ker t><* bodo zanaprej železniški del a v-; deležni pravi** za penzijo.	f
Najemniki ž« leznie. interna«*!jonalni kapitalisti, bodo' prevzeli z:m:ipre.i izključno le odgovornost, da vzamejo' v slu/bo dev«d desetim iz vrst dosedanjih železnih delav-e« v.
Hočejo pa skrčiti eelotim število iiwlužl>e*»eev na po-Jovieo ter sprejeti v službo le tak«', ki se bodo ]>okorili njih | m »vel jem in |M»gojeni.
Iz slovenskih naselbin.
Jolict, m.
Zfnir sta dva i t al.ia na prišla s nalon rojaka Kranka Dnia. kjer je nahajaj tacli rojak I«ouis isainer. V poiT'Vorih je prišlo med njimi «lo ■rspr*rH7.um«i in Duša j<> tri i/^nal iz prostorov. Kmalu zatem p« je eden potejrnil britev in Samca urezal z n>> po o-braru, da je moral biti odveden r bolnišnico »v. J«>aefa.
—	Po I v rev i v#* je moral nevar-' ni operaciji rojak Peter Aneel. Nahaja se v bolnišnici sv. Ježefa ie izven nevarno*tV fn na poti do popolne*« okrevanja.
—	V bolnišnici sv. .lo/et* se nahaja ve.' tednov rojak Fr. Vidic. Ponesrečil ve je pri delu v žičarni. ko se mu je žica onrntala «k'tli pogo.
Cleveland, O.
V meMni ltolniri je umrl .?«»-feph M ester, star 'JJ let, stanujoč
na No. Raonlall. k.icr zapušča ><>-projrn m stariše.
— V mestni bolnici je umrl Mati* vž Tratnik, stanujoč ti a West Park. O., kjr^r zapušča žalujočo soprojro in tri otroke.
Leadvtile, Colo.
1 "mrl je Mihael Novak, ki je bil uslužben pri tvrdki ^lajc. V .Vnieriko je j^riiel pred 28 Irti. 1 Xajpr\o je delal v tovarni, a jc eno oko izgubil: nato ga je Frank Zaje str .vzel v shižbo.
Imenovanja t vojaški službi.
Imenovani mo: za podpolkovnika intendant.ski major Fr. Bevk: za kapetana prvega razreda orož-nWiki karpetan drugega razreda Fe-rdo Vončina; za referenta aani-i t rt ne komande Hoke Kotorske sanitetni po«JpoUrovnik dr. Andrej Korem-an. doslej \ipravnik voja-Ake bolnice v MaTrihoru. Major Milan $moleič Je trajno vpoko^en.
Gilbert, Minn. {
Čudna so pota človeka, ki se] piše Vesel. Zadnjič sem pisal, da st-m bil glede nabiranja oglasov k za Velikonočno številko 4iGlas! Narotla" jako zadovoljen. Ko sem se sedaj podal na potovanje, so vsi govorili, kamor sem prišel: Vesel je tukaj. Vesel! In pri tem so bili vsi veseli.
Nabiranje oglasov mi je spočetka delalo precejšnje preglavice. Toda s trdno voljo človek vse 1 doseže. Sel sem z veseljem na tlelo. Veselo sem prižvižjrul v hišo, rekel kako ribenško ter vprašal ■ za oglas.
Prepričan sem bil. tla bom tudi! kakega gostilničarja dobil zase. Sreča mi pa ni bila mila v nobeni, naselbini, izvzeinši v E velet h. Minn., kjer mi je <lal oglas rojak 1 Anton Fritz. Njega toplo pri po-! ročam našim rojakom Slovencem. Onih, ki mi niso dali oglasa, ne preziram in jih ravno tako toplo, priporočam. Bom pa morda vdru-1 gič imel kaj več sreče. Ako bi 1 se trgovine z nvhkimi pijačami ne izplačale, bi jih menda ne vodili. Poskušajte oglaševati. Če daste par dolarjev za oglas, jih ne vržete stran.
Bil sem v Virginia. Minn. Tam ni dosti ali nič slovenskih proda-jalen. I>obil sem pa vseeno tri o-frlase in sicer od Virginia State Bank. od City Bootling Works ter dr. Ganthiesra. zdravnika za oči in grlo. Zdravnika toplo priporočam. kakor t ud P banko ter tovarno za izdelovanje pijač.
V	Evelethu je dosti slovenskih trgoval za obleke, grocerij itd. Vse tri banke s omi dale o«?lase. Nadalje sem dobil oglas od BovI & Mothers garaže ter od Brinca in Planiinška. ki imata moderno prodajalno grocerije in mesnico.1 Nadalje sta mi dala oglase Anton Fritz in Egidij Resman. V meMu je se pet. ali šest slovenskih podjetij. ki mi pa-sedaj niso dala oglasov, toda upam. da mi jih bodo v prihodnje. Kljub temu jih toplo priporočani cenjenim rojakom v Eveleth in okolici.
V	Gilb^rtu so mi dali oglase: Kukar. trgovina z železnino in hišno opravo; Sušteršič. groeeri-ja in mesnica: Anton Lai>p. groce-rija in mesnica; Fr. Indihar, zavarovalnina. Tudi od nekaterih drugorodcev sem dobil oglase.
Vse oglašate!jc toplo priporočam rojakom. Tukaj je še dosti lepih slovenskih trgovin, ki so mi og-las odrekle, češ. da ne verujejo v oglaševanje. Rojaki, vseeno kupujte pri njih, in ko boste videli vse oglase iz Mosaba okraja, jih vprašajte, zakaj ne ojjla-;šajo, kljub temu. da oglašajo v našem listu trgovci drugih narod-I nosti. Tako boste vzbudili v njih ' narodno zavest in dolžnost. In ko stopite v trgovino, ki oglaša, recite; Videl sem oplas v "Glas Naroda'* 111 zato sem prišel sem ku-pit.
V	Buwabiku sem dobil od banke lep orfaji. Rojakom jo toplo priporočam. Podjetje ima en sam Slovenec, namreč Mr. Kure. ki mr pa ni dal oglasa. Pritoževal se je. da rojaki rajši kupujejo pri Židih kot pa pri njem. Rojaki, to ni prav! Podpirajte svojega človeka. ne pa tujca.
Na Aurora. Minn., je veliko slovenskih trgovin z oblekami, so slovenske mesnice, grocerije in drugo. Naselbina je lepa, ima na veliko napako. Tam se ljudje smejejo tistem«, ki da oglas v liste. Oglasi, ki sem jih dobil, so ' večji del od bank. Oglas mi jer dala finska trgovina z železnino in hišno opravo, pri kateri dela n«v ki Slovenec. Smolleveva lekarna bo tudi oglaševala. Rojak Smolich ima lepo grocerijo in mesnico. ; Njega . toplo priporočam vsem Slovence«. Če ne bo noben Slo-cev oglašal, si bodo mislili rojaki po drugih krajih, da so vsi minne-sotaki Slovenci raposljeni po rudnikih in šumah. Končno sem se podal v Ely. Minn. V tem mestu j je dosti slovenskih podjetij., kar bodo pričali oglasi, priobčeni v velikonočni iadaji 'Glas Naroda*. Vseh ne moren navesti. Omenim naj uao nakatere: Kogar bratje. Kapah bratje, ICr. Beaek, lir. Zn-
paneich, Mantelj itd. Banke so mi, j dale velike oglase, posebno Ely ! State Bank, ki je izvanredno le- S po napredovala v zadnjih desetih' i letih.
Obiskal sem par starih znancev, s katerimi sem ga cuknil nekaj ' kozarčkov. Vreme sem imel ves čas jako lepo. Vsem se lepo zahvaljujem ter se priporočam zana-prej.
Louis Vessel.
Iz Shmnije. '
Prenos zemeljskih ostankov v Ju-! denborgu ustreljenih vojakov biv-. šega 17. pešpolkjL .
Spomladi leta 1918. je prišlo do, uporov našrh fantov v gomješta-jzrakih garnizijah Murau in Ju-<l'*nl>urg. Mogtnhia jugoslovanska ideja jc prevzela takrat že vse pla-' s I našega naroda, zahtevala pa • tudi svoje žrtve. Tako je stopil na morišče v ilurau Boštjan Olip. ka-toroga (ostanki bili lani preneseni v osvobojeno domovino. V Judenburgu je padlo na morišcu 6 mož. ki se nahajajo še vedno tamkaj. Da se prepelje tudi te žrtve v domovino, se je osaioval t pripravljalni odbor, ki je »klical i sestanek častnikov in vojakov biv-, šeiga 17. pešpolka. Na sestanku se! je po daljši debati ugotovil pro-j grant za slovesni prenos zemelj- j .--k i h ostajkkov judenlmTskth žrtev, t Razen tega se je »klenilo. n«.j bi j l>:la druga glavna naloga akcije i tudi podpiranje preostalih vdov iu sirot, med katerimi se naJiaja-
nekatere v iiajbedncjšem polo-| žaju. V to ffvrho se j« izvolil ožji I ali izvrševal«i odbor, ki sestoji iz ^ledečili gg.: dr. T. Jamar, pred- J st dnik; inž. J. Maokovšek, prodseduik; dr. J. Bolwnjec. glav-i ni tajnik; F. Uoliiliič. Žužek, taj-j nika; Kramar, blagajnik; dalje; kot odborniki: podporočnik V. I Delak. E. Franehetti. J. Bukovec, j inž. MiAciič iu Blanč; za namest- j nike J. Fajdiga 'Kamnik), F. Praznik, Križnar, Kos (Vrhnika). (t. Pelko (Toplice !. J. Cenar (Kr-' :*ko>. Poleg tega ožjega odbora sej bo sestavil še šii*ši odbor, sest o ječ i iz zastopnikov sitrank in raznih j konpcxracij. Prenos padlih juna-j
kov mora biti kar najažavesnejši.'
1
■ i ■
Nenadna smrt želesniškega urad-! nika.
V	osebnem vlaku Mnehen—Zagreb so našli ">_ fefer. tinplo neznanega človeka. Pri komisionalnem t^gledn se je dogjialo, da je mrtvec j ■loško Vajd. rojen 1. 1897. v Kra- j uju, železniški uradnik, nastanjen ' v zagrebškem Grand hotelu. Že-j lezniški uradnik Rudolf M tlite je J izpovedal, da sta potovala skupaj | v omiljenem vlaku: nekoliko ca- i sa »ta se razgovarjaJa, potem ]>a 1 sta zaspala. Ko se jc vlak bližal I Zagrebu, ju je sprevodnik budil, i
Pri tej -prikiki je opazil, da	je 1
Vajd mrtev. Po zdravniškem	iz- ! vidu ga je zadela kap.
v-r*.- ■ v -	'I
Nemške klevete.
V	noči, ko je bil v Celju izzi-. valni nemški Jagaball". je bil' neki Viktor Luna medj>i»toina do-' tnw zahrbtno napaden hi udarjen
* *Oillier Zeitun^" in po njej tudi inozemski listi trdijo, da ga je napatlel član '"Orjune". v, remici pa poškodovanec siim pri-j znava, da na poti nikogar 111 vi-; <lel, da ga nihče ni zasledoval, tenrve*!- *ra je neki neznan čbrvek nenadoma od zadaj udaril yo g-la-' vi. Seveda, ^('illier Zeitung" l>i ; vsako tako dejanje naj raj še pii-^dila članom 4iOrjnne 'T f organizacije naeijonalistične mladine , j <"etitdi nihee ne ve ime napadalca, j Sedaj bo ta listi«* klevetal in , zmerjal, ker je to njegova navada i se i/ emih časov, ko se je imeno-1 val "Deutsche Waeht^.
Javna varnost v Mariboru.
Mai*tborsk i 1 opo v i so p re! ožili! svoje plodornv-aio de!o iz noči na beli <lan. Na Gla^-nem tr«gu so ukradli trem gospem. med drugim neki majerjevi soprogi večjo svo-» to denai-ja, ne da bi jih mogla po-! lieija izslediti.
Dne .». febr. zvečer je bila v Čopovi ulici od neznanega maskira-l nega lopova napadena ženska, ki ■ ji je grozil neznane«' z revolverjem in ji odvzel 6000 K. Krivdo tega napada zvrača jo zopet na ne- j razsvetljene nliee. Policija je *to-' rHen irfule, a krti tt^eh«.
gaiOJAKE opo-KBd zaijamo, da QU je cena za "Slovensko-Ameri-knnnIH Koledar1* 1-sta za Jugoalavijo kot za Ameriko — 40 centov.
Pošljite nam svo-to isa naslov svojega prUnteUn ▼ staram krasti In poslali mu bemo knjigo narav-
j| Peter Zgaga ;
I
Prixnati moram. tla s svojimi ! poizvedovanjem po jugoslovan-! ; skem priselniškem komisarju, ni-! sem imel sreče.
Noče in noče se ojjlaMti. kot
1	.	0
da bi bil v New Haven. Mich., iz-i gubil svoj spomin.
V svojem prizadevanju pa ni-j j em sam in osamljen.
Iščeta ga namreč tudi ljubljan-J ski 4;Lju«Lski Te<lnik"" in "Orga-!
! nizov an i Radnik*'.
Sedaj, z združenimi močmi, ga bomo menda vsaj dobili.
f
I11 končno bi ne bilo napačno, j če bi tudi Jug. Rep. ^Združenje izid alo za njim kako tiralnieo.
! * * *
1 lz Lomi ona poročajo: Tretji j sin angleškega kralja je padel v ^ jahalnici s konja in si pretresel I j možgane.	(
j Jako interesa nt na jc pa nasled-! nja pripomba v listu :
Zdravniki >o izjavili, da poškodbe niso nevarne.
Ce so se 11111 namreč pretresli možgani, se mu ni pretreslo kaj , velikega III posebnega.
***.., .i j Neko drugo poročilo pravi:
i Otrok milijonarja M. se je igral v
lemantnim prstanom. vr«»dnim i
i -Iva tisoč dolarjev. Pogoltnil ga j
i je, ostal 11111 je v sapniku, in otrok j
I se je zadušil.
• * *
j V tem žalostnem por<jčilu je ■ vseeno nekaj razveseljivega za navadne delavce, tožakc in trpine.
Sedanja družba, vlada in ves -ocijalni sistem neumorno skrbi, j da se ne more noben proletarski otrok na ta način zadušiti kot se lie zadušil otrok zgorajiinenovane-| milijonarja.
< Pa naj še kdo reče, da otroci i delavcev niso zavarovani, poseb-^ ! 110 pred zadušen jem s prstanom, j
i ki je dva tisoč dolarjev vreden. * * *
— V delu je rešitev — je rekel ; igralec, ko je prijel karte v roko.
! * - *
i Neki londonski šivilji se je ba-
j je posrečilo, napraviti žensko o-j bleko, ki j<_- tak<» majhna in lah-i ka, da jo vsak odrasli moški lah-1 j ko stisne v pe>t. ! Svarim vas. pečlarji. ni? obupaj-ite. kajti paradiž se bliža!
1 # * #
Zadnjič sem srečal rojaka v . Downtownu.
' — No. ali delaš pri slamnikih? 1 — sem ga vprašal, .j — Ne. sedaj delam pri filcu — ; je odvrnil.
Hele -pozneje sem izvedel, da
! preeeja rozinen skozi klobuk. # * #
j D Annunzio pravi, da bo izročil I vse svoje premoženje, vse svoje j pesmi, vse svoje spise, razprave ! itd. italjanski vladi.
Svojo nepremičnino jc v znak ljubezni ponudil slavni igralki Duse-ovi, toda <mu j«- ponudeno
) hvaležno odklonila.
# * *
Spomladanska.
Namesto, da bi duša vseh zapela j božanski slavospev na čast spomladi.
.j se rbka le po dolgem nosu gladi. | 1 od mraza lica vseh so izgorela. Nos jc debel, napihnjen kakor j brenta.
Spomladi v čast naj robec se raz-i vije — odpre naj usta vsak — oči zavije —
'•ter k i ime vanj kot jeriska trobenta:	,
Lz Jugoslavije.
Novi jugoslovanski konzulati v Ameriki.
Kakor poročajo iz Beograda, bo otvorjenih več novih jugoslovanskih konzulatov v Ameriki, najprej v Pittsburgh!!. Pa., in Cleve-landu. Ohio. Za konzula v Pitts-burghu 1>4> imenovan baje llrvat, v Clevelandu pa Slovenec.
Dražba tvornice sladkorja na Čukarici.
Iz Beograda poročajo: Kljub protestu gospodarskih krcvgov minister pravde ni odstopil od dražbe sladkorne tvornice na O'ukari-<-i. Vendar se s.nati a. <la ministrski svet ne 1k> odobril t»- prodaje.
Vprašanje izveza pragov is Jugoslavije.
I M i 11 istrski svet je i»»*d;ivno sklc-| nil, da bi pri izvozu prag<»v im»ral l iriesto izvozne carine pripeti vsak j tretji prag državi. Toda t-» bi imelo za posledico, da bi s«* pragi •ploh ne izdelovali. Zato s,« je oklepalo. da bi pripadel vs:ik četrti prag državi, kar pa 1»: !»:!<» veil-no prever. Za rati i tega bo vlada najbrže koiv'no sklenila, via pri-: pade 'JO < dstotk«»v. t" j.- v-;ik peti prag od izvoženih j mm gov državi. : Potbdia je. da !»<• industrija s t.-iii reženjeni zadovoljna.
Mlad tat.
, Pri beograjski policiji je k«ni»"-a-na preiskava pi «-t i 1 i»|-t ii" mi t.,-tu V!a^timii-u Uckvieii. ki je bil
Varno odpravljanje masti
Hujšati, hujSail, hujfiatl, ie geslo da-t»e!lh IjudJ. I'oaLatI t*riu.k in sluk. j« kije rnede in družbe. Vsi debeluhi vijejo roke v zadregi ln Ptiski. Oni »o proti ogabnim zdravilom, boje se težkega vežbanja. 30 proti neprijetni in nezadovoljivi dljeu, dokler ne »adenejo na neškodljiv Marmola »"redpls (Marmola PreacrlDtlon) ter »r itauCe potom njeera. da varno. ptalno ln lahko huJSajo bre* lzprememb© način« ilvljenja, tt«da. neSkod'jivo. hitro ln tajno Joblvajo Idealno postavo, nežno kožo. bo-
. U64 tek ln sdravje kot bo k a. kdaj pr»J
jtmell, in s«daj pridejo Marmola Predpta-
Lnw Tabl«te (Marmola Prescription Tablets) lz Iste slavno nefikodljlve formule ! kot Je Marmola Predpis (Marmola Prescription). Zadovoljive dobrotne učinke teg-a slavnejra varnejra zmanJSevalca maC Cohe »poznate, če dr^rte vašemu lekarnarju en dolar za en zavoj ali če pogijete Isto Kvoto Marmola Compunj". 4612 Woodward Ave.. Detroit. Mich . s prošnjo, nnj •'»m pošljejo zavoj Marmola PrcdpI-nlV Tablet (Marmnia I*re»crlptlon Tablets^.
CHAS. STEVENS
Pcgrebniški zavod. 2831 W. 10 St.,	Indianapolis. Ind.
Phon«» BHmont 107^'. Rojaki, ko potrebujete avlo-ambulance, vozove za potoke ter Dorjrebriiike vozove.
sc obrnite name. Zagotovim točno postrežbo. Govorim slovensko.
DOMAČA ZDRAVILA
J zalogi imam ledilne dišave. Knajpo-
ro ječmenevo kavo in importirana do-
nača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjioi
90MAČI ZDRAVNIK
Išite po brezplačni cenik, v katerem e nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
PreacriRtion A-S8S1
e zelo sloveče zdravilo z";»f-r rc-vinati-
:em in trsrnnj.-. I*ri vs.iki stf-Klf-nif-i j€ :avodilo kako se rul>;. steklenica ft.25
SEMENA.
/ zalogi imam najboljša in zanesljiva
)olJska, vrtna cvetlična semena in senčna jedilnih dišav in zdravilnih zelišč.
PIŠITE IJO BREZPLAČNI CEXIK.
Kranjske kose
Kosa s rinčkom iz najboljšfga jekla. TO in T"> centimetrov
dolge ........................ $1.75
fi kos s rinčki .............. 9.—
Brusni kanir-n .............. —.30
Klepilno orodje .... ......... 1.—
Suho grozdje in drugo.
Mufikatel. zelo sladko grozdje.
hak.«a C3 funtov .............$3.10
Malo črno srs-ko prozdje, bak-
sa 50 funtov ................ 7.75
Brlnjevr- jagode, vreča 132 funtov ..........................7.—
Saveder > blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vra-čunjen.
MATH. P E Z DIK
Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
ČLANEK XXL.
Kopanje.
Otroki* je treba knpnt i vsa k I don
iter urediti čas soglasno 7. obedi ter I zračenjem. .Tufranji čas je najboljši m ki>i»t'lj. n tudi zvoi'or se lahko skop-' lje otroke. Nikdar pa Fe ne sme kopali otrok po znvživanja j.^lil ali pre<lno e jih odvede na prosti zrak. Dokler ni 7.ace1jen popek, se sme oprati otro-l.a le z gobo. Poznpjp se ga laliko ' »f.plje v pesodi. ^^o^kota vo<le mora : naša t i v prvem nie.«erni oil do 100 i stopinj Fahrenheita in to temperaturo '{se lahko skrči na 90 stopinj Fahren-(llieita od koneu prvega leta. Tripnrr»-! «":tiiio kopalni toplomrr. T"šesa in no« treha očistiti z bato. povezano krog i.osa tenkega lesa. Sluzna kožica r rstih otroka jo tako nežna. <!a lahko povzroči najmanjša neprevidnost odr-|;:n<'nje. ki otvarja odprtino za infek-< ijo. Vsled trga priporočamo mafp-|t.»m. naj zahranijo vsak dostop prahu I in nesnage v usta svojih otrok. {česar ne ho treha čistiti jih n°prcsta i.i«. Po testom mese^»i se lahko izčist!
•	n«ta otroka s čisto cnnjo. a hrez upo-I rnl-e sile in ko s eprikažejo zohje, je
»• di dovoljeno istčiščenje z mohko kr-
taflpeo. Kakorhitro pa Je otrok zrmi-fen učiti se. naj se ga privadi liporahi r< finega čiščenja zoh.
Različne kopeli.
. Kcpelj s sodo.—KopeJj s sodo Je te-! lo uspešna v slučajih srhečiee, na ka-i tcrl trpe ^tf-vilni otroci teki>m poletnih
ji v.cpcev. V ta namen je treba dodati J ve:iko žlico sode-hikarbone k v?:aki pol : ral^ni vrvic, kptTo sc uporabi za ko-
peli. Temperatura vode mora biti ona. [latere je otrok vajen. Dve <•*» Sriri ! it - ntc v vr*H ?:ar]r»tuje i>opfilnoawi. i TC«.žr- so no ?-mo na nf>hcn način drgnf-jti. Otroka je treba posušiti z mr-liko
'rifafn.
Otrobja kope!j. <>trot»i so tudi rc-
' o pripf-roč-Ijjvi v ^Iu'*aju bnlezni.
; rc»" srbečice. č"nša otrobov, f>ome-.:: niia 7. vivlo v kof>alni bani. je prav
',f.iko usw.Cna in poslužiti se je treba
•	j pri tens Iste meiortr. kalero »mo na-
ivwlli v slučaju kopanja s so«lo.
Kopelj / miistardom ali ženfom. —
.'vopelji 7. ženfom so koristne v slučajih j-'-rvoznosti ali brezspečnostl. Oe ho-."(■tc pripraviti tako kopelj. dodajte veliko .lico ž^-nfa na šest ga Ion girke vode. Otrok mora ostati v kopeji le live all tri minute in knkorlxitro ga vzamete ven, ca morate dobro odrgnili ter takoj položiti v posteljo. Ta rac-t<.da bo ponavadi pozvrot-ila mirnort :: "tev ter osvežujoče spanje.
Največji problem, s katorim se mora pečati vsaki ma'i. kadar ji i>oiile nje-?i<» lastno ml«»ko. j?, kakšno hrano bo
''ajala svojnniu detetu, da ga ohrani zdravega ter napravi iz njega močnega
in koren jaSkcjja Hoveta. Bordenovo 1'agle mleko je rešilo ta problem za ti-jiičt' in tisoče mater tekom preteklih
'dva fn Šestdesetih let. Več dojenčkov je \ zraslo vsled zavživanja Eagle Brand tu loka kot vsled vseh drugih preparira-n!n živil. Seveda morate dojiti sto-j°ga otroka, če le mocoče. a ne nuditi mu hrane vseh mogočih vrst. katerih ne poznate. Eagle mleko je čisto, zdravo ter se ea lahko prebavi.
Če hočete zavarovati zdravje deklice 'tekom najbolj re*n<» dobe njenega življenja. dodajte Eagle mleko k njeni dnevni dijeli. Dve veliki žlici na dan je treba vzeti. najboljSe predpoldne aH I/O kosilu. Razredčite g« s tremi četrtinami mrzle vode. Mleko se lahko kombinira s stepenim jajcem. Ginger-ale-om. sokom grozdja, sadnimi soki ali ikakao. Seveda so sveži zrak. gibanje na prostem, spanje in primerna zaba-jva prav tako važne stvari ob tem času. a pravilna brana je bistvena po-! tre!»a. f -—
i Frtiitajtt te članke vsak teden skrbne ter Jih prihranite za bodočo uporabe.
OSKRBA MA3THNSTO
in	Hf
|(XrR0Ž^EGAZI)RA\aA g
M	ffvj
J) ntat hi f nFir »—ti.	^^ if.g
OiUB ta fcniJli i *»-	Wj 1
jeaOor J* whl|i	hL t J
K \ Ban m Aam te trn	B^Vl
&J Mtrod Zm»m m	Bt^J 7» nmm rdi rrdtas ^B »tipali^— lepW ^
^ MpajMoilac tnnp««4*	1 <j
v teku enega smicga leta dvajsetkrat zaprt. Sumilo se ga jc najrazličnejših tatvin in tudi. da je lan-f ko leto organiziral in vodil tatiji--iko bando. ki je vršila ]>o lie o gradu razne tatvine. Bckeie sicer taji. ali že i/, njegovih priznanj se vkli, kako v h« stranski tat je l»il ta mladi človek. T'kradel ji* vrečo sladkorja v \Tcdnosti okoli 1(MH> Din. zaUoj svee v vrednosti okoli 800 Dsn. zahoj s ]k>skh1i) v vrednosti 1000 Din. zopet vrečo sladkorja v vre<ln<»sit 70«> I>in. vrečo kave in dirugejra bla<ra v vrednost i i2(mMl Din. Še nekaj takih tnt-v'n in razne nianjsc tatvine v ulični železnici in na trgu je izvršil P.ekčič ]>o lastnem priznanju. Xa odiščn se pa bo zA-edelo še več.
Glasilo Jugoslovanske ® Katoliške Jedrnate
V stanovi j ena leta 1898.	GUvni urad Ely, Minnesota_Inkorporirana leta 1901._
and Ormat
O lavni »dbomAd.
r -wlsednlk: RUDOLP rF.RDAN. «3 E. ISSth St.. Cleveland. O Podpredsednik . IX>L*IS BALAM, Box 10« Fearl Ave^ Loram. O.
Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Mnn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn.
BUcaJtilk ne.ipUčaiiih amrtnin: JoBN MOVERS. 411 — 12th Ar«. Bul Duluth. lil&n.
Vrhovni »dravnlk •
JJr. JO«. V. ORaHKK, lil E Ohio Street. N. S.. Pittsburgh. Pa.
Nidieml odbor: ANTON SBAAnIK. Room M« BakewoU Bid«, cor. EKamon«
Strneta. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1M4 W. 1» Street. Chicago. m. FRANK 8KRABEC. 4922 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD 8LABODNIIC. Bo* 4S0. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZORJCH, «217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
.	Zdrulevalnl odbor.
VALENTIN PTRC. 7M London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 63» — »rd Street. La Salle, lil. JOSIP STKRLE, 404 E. M«a. Avenu*. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 63» Market Street. Wauke«an. 11L
__Jednotlno uradno »laallo: 'Glaa Naroda*«.	1
Vae Stvari tikajoče ae uradnih sad«T kakor tudi denarne pofcljatre naj aa pobijajo na «U™»ft tajnika. Vae pritožb« naj " P0*^* »» Mdnlka porotnegm odbora. Prr>6nje «t arrejem novih Claso* i* bolnlftk* ■plčev^l*. naj a« podliJa na. vrhovne««, »dravnika.
Jueoalovanaka KatollAka. J ^ nota a« priporoU T8«B JufMlOVanom ««
obilen pristop Kdor eli postati flan te or*&ni»actM. naj «, «*Uurt ^dnlktt
butdnjeca <J™.tva J. S K. J. Za ustanovitev novih dru»tev ae
n* fl tajnika. Novo druitvo se lahko vsUmovl x R «anl mU c\*zdcm*nU
Iz urada vrhovnega zdravnika J. S. K. J.
KAJ BI MORALI VEDETI?
Odraslemu človeku udari žila povprečno i»o 72 krat na minuto. Odrasli e lov c k povprečno po 18 krat na minuto zasope. Povprečna temperatura odraslega človeka znaša 98.6 stopinj te hočete biti zdravi, se morate že vsaj enkrat na dan izči-
stiti.
I',, je človek zdrav, p-c od njega v 24 urah približno troje pin-
tov vode.
Kopljite se šele eno uro po jedi.
Spalnice se morajo vsak dan jm» več ur dobro zračiti. Če je lc mopx-e izpostavit.• posteljno odejo za nekaj časa solnčni
luči.
Wak n;ij ima svojo <»bri*ačo in svoje toaletne potrebščine. Vsak naj ima svoj n<»/. žlico in vilice. Če že morate rabiti nož, žlico in vili« e ali kozarce k-ira drugega, morate najprej skrbno
oprati v vreli vodu
Bolniki naj imajo vedno svojo jedilno pripravo. Poljubovanj«* je slaba navada. .Jako nevarna adravju. Nikdar ne pijte iz steklenice. Vedno iz kozarca. Ne jrjtc prehitro. Vse d«»bru prežvečite. Za obed ali večerjo porabite najmanj jm.1 ure.
.lejte redno ob določenem času. Ne zavŽite ničesar predno greste spat.
Najmanj dvakrat na dan si očistile zobe z močno zobno krtači-co. ('e mogoče po vsaki jedi. Lepi zobje so kras človeka.
Ženske naj se ne pavdrajo preveč. To kvari kožo. Sedaj mogoče lepe izgledate, s časoma boste pa videle posledice. Imejte čiste nohte. Ne grizite jih. To j«1 znamenje nervoznosti.
Večkrat sc kopljiie. Čistost je predpogoj zdravja in lepote.
Dr. J. V. Orahek.
Imena in naslovi krajevnih organizatoijev JSKJ.
Joseph .T. iv-hell, Box 165, Ely, Minn.
Joseph Kolenz. B-s 7:i7. Kly, Minil.
Jon h IVI ko. 1'Jlti — 7th St. La Salle, 111.
John Demshar, Box 237, Burdine, Pa.
John Dragovan. Box Soudan, Minn.
dolin Kumse. 1735 Kast iUIrd St. Lorain, Ohio.
John I). Zunieh, 409 s E. t'one St. Calumet, Mich.
Michael Mravcnee, 1454 So. 17th St. Omaha, Neb.
Vincent Arch, No. 1. Rick en bach St. N. S. Pittsburgh, Pa.
Joseph Zabkar, R. F. D. 1. Box 137. Latrobc, Pa.
Michael Nemanich. Box 157, Crockett, CaL
Frank Janesh, 1212 Boh men* Ave.. Pueblo. Colo.
Frank Rovan, R. F. 1). Box 160, Johnstown, Pa.
Louis Tauchcr, Box 835, Roek Springs, "NVyo.
Joseph Novak, Box 611, Gilbert, Minn.
John Schutte, 4751 Baldw in Court, Denver, Colo.
Anthony Motz, 9C41 Ave M, So. Chicago, 111.
Louis Govže. 613 Adams Ave., Eveleth, Minn.
Joseph Pogačar, 5309 Berlin Alley, Pittsburgh, Pa.
Z. A. Arko, Box 172, Diamondville, Wvo.
Moiz Tolar. Box 242. lnifierial. Pa.
Joseph Sterle, 212 W. Maple St. Chisholm, Minn.
John A. Germ, 507 Cherry Way, Braddock, Pa.
(i. J. Porenta, Black Diamond, "Wash.
Frank Schifrar, Box 263, Unity Station, Pa.
Andrew Malovcrh. Box 151, Lloydell, Pa.
Joseph Dreinelj. 303 Main St. Conemaugh. Pa.
Frank Kaear, 1231 Addison Rd. Cleveland, Ohio.
John Petric, 2308 Pine St. Pueblo, Colo.	'
Anton Chop, B«»x 440. Roslyn, Wash.
Anton Kosoglav, Box 144, Claridge, Pa.
Anton Brelieh, 477 K. Martin St. East. Palestine, Ohio.
Primož Knafelc, 1240. So. Santa Fc Ave., Pueblo, Colo.
Frank Pereieh, Box 327, Kast Helena, Mont.
Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton. Ohio.
Louis Komlane, 732 N. Warman Ave., Indianapalis, Ind.
LioiiiK lirohar. Box 162. Aspen, Colo.
Joe Derchar, Jr. 514 Ohio Ave., Kansas City, Kans.
Jakob Slabič, 218 Lynch St. Brooklyn, N. Y.
Joseph Kast die. 86 W. 53 So. Murray, Utah.
Ijouis Kozlcvehar, Box 969, "West Mineral, Kans.
Iyati Purnat, 26 Douglas St. Little Falls, N. Y.
John Pousha, Box 732, 614 3rd Ave., Hibbing, Minn.
Lows Grame, Box 78, Republic, Pa.
Anton Martiniek, Box 125, Export, Pa.
Lodwif Champa, P. O. Waahoe, Mont.
Joaeph Bovetx, 106 W. Spruce St, Chuhobn, Kšm.
4.
5.
6. 9.
11. 12.
13.
14.
15.
16. H. 20. 21. 22
25.
26. 27.
29.
30.
31.
32.
33.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45. 47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55. 57. 68. 60.
61. John Pezdirc, 343 N. River St. Reading, Pa. 64. Joseph Mukavcc, B<»x 86, Baltic, Mich. 66. Anton Barbie. 119 Raueh St. Joliet, 111. 68. Anton Smrekar, 1045 Shoonmaker Ave., Monessen, Pa.
70.	John Jurečič, 2226 Blue Island Ave., Chicago, 111.
71.	Frank Trepal, 15716 Holmes Ave., Collimvood, Ohio.
75.	John Koprivšek, Box 214. Meadow Lands. Pa.
76.	Frank Vitežnik. 1505 Madiison St. Oregon City. Ore.
77.	Anton Koss. R. F. D. No. 7. Box 125, Greensburg, Pa.
78.	Jakob Evans, 611 W. 2tad St. Salida, Colo.
79.	Frank in Aniela Lystarszyk, Heilwood, Pa.
81.	Frank Lokar, 615 Aurora Ave., Aurora, 111.
82.	John Mcrvar, 514 N. 9th St. Sheboygan, Wis.
83.	Louis Jcraslia, Box 141, Superior, Wvo. 85. John Pet rich. Box 238, Aurora. Minn.
87.	Frank Kodelja. 2316 S. 9th St. St. Louis, Mo.
88.	Gregor jZobcc, Box 14. Klein, Mont.
89.	Karl Strnisha. 114 Miller St. Gowanda, N. Y.
90.	Valentin Orehek. 183 Maujer St., Brooklyn, N. Y. 92. John Shetina, 100 Canal Ave., Rockdale - Joliet, 111. 94. Anton Kobal, 1022 Jackson St. North Chicago, 111. 99. Frank Podmišek, Box 222. Moon Run, Pa.
100.	Anton Hervatin, 154 Pike St. Monongah, W. Va.
101.	Frank Woilenick, Box 91, Walsen, Colo.
103.	Ana Pierce, 686 E. 157th St. Cleveland, Ohio.
104.	Joseph BILsh, 1850 W. 22nd St. Chicago, I1L
105.	John Petritz, 2216 Wolliw Ave., Butte, Mont.
106.	Leopold Jeran, Box 487, Davis, W. Va.
107.	Frank Lovshin. 310y2 W. 4th St. Duluth, Minn.
108.	Anton Nagodc. R. F. I>. 2V£ Avon Park, Girard, Ohio.
109.	Anton Lunder, Box 151. Kecwatin, Minn.
110.	Frank Boitz, Box 112, Elcor, Mann.
111.	Anton Koroshetz, 206 — 12 W. Chestnut St. LeadviUe, Colo.
112.	Frank She-ga, Box 784, So. Hibbing, Minn. 114. John B. Smrekar, Box 355, Ely, Minn. 116. Alex. Skerlj, Box 256, Export, Pa.
118.	Stefan Jengieh, Box 238, Cokedale, Colo.
119.	Josephine Vesel, R. I>. No. 1, Box 220, Aurora, 111.
120.	Mary Koščak, Box 307. £ly. Minn.
121. Frank Vodopivc, Box 443, Kitziniller, Mil.
122.	Frank Farcnchak, Box 377, Homer City, Pa.
123.	Louis Volk, Box 108. I ronton, Minn.
124.	Frank Ravnikar, 1228 — 3rd St. La Salle, 111.
126.	John Jurmartovich. ^lilhvood, Pa.
127.	F. S. Germ, 82 N. 11th St. Kenmore, Ohio.
128.	Thomas Mrsieli, Box 64. New Duluth, Minn.
129.	Frances A. Vider, Box 673, Ely, Minn.
130.	Ignatz Beiikše, Box 412, Dc Tue, III
131.	John Ponikvar, 3304 — 4th Ave North. Great Falls, Mont.
132.	John Kprencich, 20927 E. Miller Ave., Euclid, Ohio.
133.	Angela Klancher, Box 581, Gilbert, Minn.
134.	Cecilia Ferlic, c. o. Ainer. M. Market, Rock Springs, Wyo. 136. Antom Tauželj, Box 193, Dunlo, Pa.
137. Mary Butara, 1363 E. 55. St., Cleveland, Ohio.
138.	Alex, fckerlj, Box 256. Export. Pa.
139.	Joseph Plautz, 1028 Haring St. Cadillac, Pa. 140. Joe Smith, Box 137, Morlev, Colorado.
Sovražni in dobrotvorni bacili.
Danes že vsakdo ve, da so vse nalezljive bolezni povzročene po klicah — takozvanih bakterijah ali bacilih. Mnogi ljudje raditega mislijo, da so vse'bakterije škodljive, in čundno se jim zdi, kako moremo govoriti o dobrotvornih klicali. Dejstvo pa je, da le manjšina teh drobnih glivic, vidljivih še lc pod drobnogledom, so naši sovražniki; ker se pa o teh poslednjih klicah največ govori, so očuiile s svojim slabim imenom tudi ogromno število onih klic, ki so naši dobrotniki.
Dandanes poznavamo približno 2000 vrst bakterij, in od teh ko-j maj stotina, jc v stami storiti ko-! mu kako škodo. Na drugi strani I pa je ogromno veliko bakterij,
Slovenska kultura v Italiji*
Dr. Aurelio Palmicri.
Pred vojno sc jc slovanski študij v Italiji zanemarjal. Znanje o slovanskih narodih sc je meti Italjani omejevalo na čitanje Tolstojevih del in nekaj romano\ Dostojevskega. Turgenjeva in Maksima Gorkega. Malo ali me se ni vedelo o cvetoči književnosti čehoslovaški, jugoslovanski, poljski.
Velika vojna je v Italiji vzbudila znanstvena radovednost glede slavizma in študij slovanskih narodov postaja polagoma integralni element italjauske kulture. V Padovi se je ustanovila sto liea za slovansko filologijo. Na vseučilišču v Rimu se je leta 1922 ustanovila stolica za rusko zgo dovino in literaturo. Novi mim-
iki so ne le neškodljive, ampak ki ster za javni pouk S. Gentile jv j so tudi zares potrebne za nada- dosegel, da sc je sprejel predlo«* ljcvanje človeškega življenja. Na j za ustanov it crv stoliee poljskega primer, one bakterije, ki povzro-4 jezika in literature. V trenotku čujejo gnilobo, so izredno dobro- ko to pišem, se razpravlja o usta tvorne, dasi navadno jih smatra- novitvi stoliee za hrbsko-hrvatski mo za nadlogo. Predstavimo si le jezik in književnost na istem rim
gli uničiti skem vseučilišču. Slavističn
liomu. Ti spomini iz preteklosti, i tvorijo tolik del jugoslovanske literarne zgodovine, sc ne le ne smejo pozabiti, ampak sc morajo znova obuditi.
Pisec tega članka že osemnajst let urejuje slovtinske kronike v 'Revue d'Histoire ccdc-sia-sUniic** katoliške univerze v Lo vanju. Vse svoje življenje jc takorekoč im>-svet il delu. da bi sc slovanska misel razširila in prešinila Evropo. On je našel ali je vsaj vedtlo ni»-slil najti sorodnosti med italjan-sko in slovansko dušo. In danes, co svobodno slovanstvo ]>osveča vse svoje mlade moči udojstvova-nju svojih idealov, si želi bolj nego kdaj prej. da bi sc tc sorodnosti kar najuspešnejše uveljavile na poprišču kulture in prešle tudi na druga polja, to jc v politiko in gospodarstvo.
:ično giba nje v Italiji se osredotočuje v za vodu za Vbli od no Evropo, ki jc
za trenutek, da bi moj vse bakterije na svetu ali, kakor sc že pravi, da bi mogli sterilizirati svet od vseh klic. Kaj bi se j objavil že važna dela o Čehoslo zgodilo? V razmeroma kratkem j vaški, Jugoslaviji in Rusiji in ki času bi razstlinstvo izčrpalo vso • bo letos izdal rusko zgodovino, k rastlinsko hrano, ki jc v zemlji. je na njeno prošnjo spisal zna
Dopisi in naznanila.
Johnstown, Pa.
Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 16 JSKJ. se naznanja,
vsake članice. Katera sc ne udeleži, plača 1 dolar.
Našo društvo prav dobro na pre-
da jc društvo sklenilo na reduijduje, Drage rojakinjo, katera se mesečni seji dne 18. marca, da} ne ^pada k naši Ju{?oslovanski priredi veselico v korist društve- j Kat. Jcdnoti, nika'r ne čakajte, sane blagajne dne 7. aprila na Mor- mo liitro pristopate v našo sredo, rellvillc v novi dvorani. Vsak član; Skoro bi rekla, da malokatera plača 50Č, ako pride ali ne pride, j Jednota tako hitro plača bolniško bližnji ali oddaljeni, brez izjeme, j }M>d.poro, kakor ravno naša Jugo-Teni pot<«m sc vabi tudi vse Slo- slovanska Kat. Jednota. Sama sem
vence dn brate Hrvate v Jolins-townu in okolici, da nas posetijo omenjeni dan. Vstopnina je 50^. Vabi vljudno	Odbor.
Ely, Minn.
Naznanja se članicam društva Marijinega Čistega Spočetja štev. 120 JSKJ., <da bo priliodnja mesečna seja dne 2. aprila ob pol 8. zvečer v navadnih prostorih. Seja je preložena vsled Ve.Uke noči. Prodni članice, naj se vdeleže seje kolik<*r mogoče v obilnem žte\"ilu. ker bo na dnevnem redu razmotri-vanje glede prihodnje slavnosti srebrnega jubileja obstanka naše JSKJ.
Tudi naznanjam, da je prosta in-istopoiina v društvo in sicer je to v veljavi do prvega julija tega leta.
Vesele velikonočne praznike želim vsem sobratom in sosestram.
Katarina Pešci, tajnica.
Gilbert, Minn.
Opozarjam tiiste članice društva sv. Ane Ht. 133 JSKJ., katere niso bile na gla\~ui seji, da jc bilo enoglasno potrjeno, da plačajo 1 dolar v društveno blagajno, ali pa so suspendirane za en mesec. Oproščene so le tiste, katere so bile hudo bolne. Prosim vas, da bi se vse udeležile prihodnje aeje, ki se bo vršila drugo nedeljo v aprilu. Nadalje naznanim, da je bflo tudi na zadnji seji ridenjeno, da se v polnem atevilu wrtHnfUno |i0fwb^
bila pj-epričana, ker scan bila še v enem drugem društvu. Čakati sem morala za bolniško podporo, pa še pošteno plačati mi niso hoteli. Tukaj nimate nobenih sitnosti, samo lepo ček dobite.
Pozdravljam vse sosestre.
Frances T. Boje,
predsednica.
NAZNANILO VSEM DRUŠTVOM JSKJ.
Društvo sv. Antona štev. 108 JSKJ. v Youngstownu, Ohio, je razposlalo proSnje na vsa razna društva in jaz kot tajnik sem na nekatere prošnje pozabil pritisniti pečat. Nekaterim društvo sc te prošnje zdijo nekaj sumljive in so jih nazaj poslala, če kdo mid i. da te proinjc nsso bile od društva poslane, se bo prepričal, ko bo vse priobčeno v glasilu, koliko in katero društvo je darovalo za omenjeno družino. Prosim, da bi to vpoštevali.
Anton Nagode, tajnik društva št. 108.
in tudi vsa gnojila, ki jih imamo sedaj na razpolago; na to vse rastline bi poginile, in vsled tega vse. kar živi, bi pomrlo od glada. Zato so gnilobne bakterije, ki razkroju je jo vse človeške, živalske in rastlinske odpade, neobhodno potrebne za naš sami obstoj.
Pa je še mnogo drugih vrst koristnih bakterij: vzemimo, na primer, one klice, ki dajejo prijetni okus maslu in siru. Nadalje vse klice, ki povzročujejo kisanjc in vretje, na primer klice, iz katerih jc sestavljen kvas. Razlika med koristnimi in škodljivimi bacili obstoja v tem, da prvi v svoji rasti proizvajajo snovi, ki so po-
Razne vesti.
mesniti zgodovinar Šrnurlo. Rav not ako izide letos časopis "Rus sia\ ki bo posvečen izključno štu diju ruske književnosti. Ju gosi o vanska književnost začenja vzbu jati pozornost velikih revij. Zad nji zvezek "Concilia" objavlja zanimivo študijo 15. Lazzarouij o slovenskem posništvu, v kate rem slavi pesniški jrcnij Fr. Pre šerna. Slovenske prevode prlob euje velika milanska smotra
Hbri del giorno". Polejr sloven	^^^HH
ske. srbske in hrvatske slovnice, di otroke Iia daljiLVe ter
Madžari v slovaških mestih.
Od leta 1910 jc izgubilo madžarsko večino na Slovaškem izmed 14 občin s 5000 in več prebivalci, šest ter jih je ostalo 1. 1921 samo osem z ogrsko večino.
Izmed mest z madžarsko večino imajo več kwt dvajset odstotkov madžar. prebivalstva samo še Novi Zamslri, Lučenci, Bratislava in Kožice. Stir i nas t občin izkazuje od leta 19l0 nazadovanje madžarskega prebivalstva pr»<l 20 <hS-stotkov. V vseh mestih naglo narašča .slovaški živel j.
Pošiljanje otrok po pošti.
Londonska pošta je uvedla posebno novost na pošti. Prevaža t»-
izišle v založništvu tvrdke Hoepli v Milanu, izidejo sedaj nove slovnice teh jezikov na stroške Zavoda za Vzhodno Evropo.
To prebujenje slovanskega štu-
trebne človeku, dočim drugi pro-! dija bo plodovito. bodisi da izpol izvajajo strupe — takozvane tok- uj vrzel v italjanski kulturi, bo-sine. — ki so izredno škodljivi. Kaj se zgodi, ako kdo vzame
strup, na pr. arsenik ali karbolno kislino? Kakor hitro mogoče mu dajejo protlstrup, namreč snov, ki jc v stanu neutralizirati do-
jamči za zanesljivo izročitev — "priporočenega blaga". Stvar je čisto enostavno urejena. — Mali potnik z naslovom se odda s sprem iiico poštnemu uradu, ki posluje ž njim tako kakor z drugimi poštnimi pošiljkami. Ob velikonočnih praznikih bo mnoga Lon-
disi da poglobi prijateljske odno- „ . ,	. . n .
Z ... • t . •• doncanka tako poklala otroke so-šaje med Italijo in Jugoslavijo. _ „	* " _ .
Pisec teh vrstic je bil vedno prepričan o možnosti, oportunosti in potrebi takih dobrih odnošajev. Z močno vlado, kakor je Musso-
tični strup, t. j. preprečiti njego- j lini jeva, ki upostavila not rave pogubne posledice. Ako sc za-i nji red v Italiji, bo Italija upora-strupljeni osebi da protistrup. \ bila zadnje klavzule rapallske po-predno je strup imel priliko vpli-' go<lbe. Tretja cona v Dalmaciji sc \ati na človeško telo, ona bo o-■ izprazni in Reka, v posesti svo-krevala. Ravnotako sc dogaja z j je avtonomije, bo znova začela osebo, ki je zbolela na kaki nalez-l prospevati kakor nekdaj. Ijivi bolezni; klice, povzroču joče j Tiste, ki se v Italiji z odkrito-dotičuo posebno bolezen, rastejo srčnimi nameni bore za italjansko-in se pomnožujejo in pri tem po- j jugoslovanski sporazum, skrajni izvajajo strup, ki dostikrat upli- j italjanski naeijonalisti večkrat va na srce ali pa paralizira kakj obtožujejo zaradi premajhnega drugi telesni organ. Ravnotako | patriotizma ali pa jih v Jugosla-kakor se proti mineralnemu stra- viji dolže macchiavelizma. Toda pu rabi protistrup (antidota). ta-! Jugoslovani ne smejo pozabiti, da ko treba v slučaju strupa, ki jih! je v Italiji šola, ki je tekom voj-bakterije izločujejo, Tahiti pro- ; ne vedno vzdrževala stališče, da
Turčija In Raaija.
Ob priliki petletnice, rdeče armade odpošlje Kemal paša v Moskvo posebno vojaško misijo, da čestita rdeei armadi v imenu an-gorske narodne skupščine. Ob tej priliki se bodo vršila tudi vojaška posvetovanja med ttorško nu-pjo. in ra^ip f^eral^a štabosL
tistrup, ki ga v tem slučaju zo-vemo antitoksin, in to predno je toksin imel priliko povzročiti u-sodne poškodbe.
Življenje klic bo trajalo, dokler bo trajal svet. Bolezenskih bakterij ne bomo nikdar odpravili; pričakujemo pa, da sc nam končno posreči kontrolirati delovanje teh škodljivih klic in preprečiti njihovo škodljivost, to pa s tem. da se obvarujemo proti nalezenju potom pravilnih zdravstvenih navad, in v drugi vrsti s tem, da uporabimo in i znajdemo primerne protistrupe oziroma taka cepila (vakcine), ki so v stanu služiti kot protistrup ali preprečilno sredstvo proti nalezljivim boleznim. Zanikati obstoj teh pogubo-nosnih klic ali odklanjati rabo onih lekov, ki jih zdravniška veda nudi, je ravnotaika abotna, kakor zanikati obstoj zločincev na svetu in iz tega sklepati, da ni treba policije za preprečitev zločinov.
je potrebno prisrčno prijateljstvo med obema narodoma, katerih domovini se dotikata na oba-' lah istega morja. Vojna ne ustvarja, ampak ruši. Samo mir je delaven in samo od miru moremo pričakovati preroda Evrope. Prepričan semh. da bo v dobi miru slovanska misel izvajala mogočen upliv na svropsko kulturo in temu prepričanu, ki začenja prodirati med Italjani jc zahvaliti, da se je v Italiji začel prebujati slovanski študij.
Pospeševati medsebojne intelektualne odnose med Italjani in Jugoslovani je naloga vseh, ki iskreno ljubijo mir in žele rešiti ( evropsko kulturo, ki bi propadla, eim bi jo opustošila nova vojna. Ti intelektualni odnosi trajajo že vee stoletij. Neki jugoslovanski pisatelj je pred kratkim govoril o jugoslovanski Toskani, o Dalmaciji, katere pisatelji so toliko delali na italjanskih klasikih in
rodnikom in znancem. Pokazalo sc je, da je tako pošiljanje jako praktično, posebno v današnjih dragih časih.
Trinajstletni genij.
V	Iiipskem vzbuja veliko pozornost razstava lesenih plastik 131etnega Eriha Muellerja. o katerih sc jc izrazil profesor Ijedc-rer, slavni kipar in predsednik mojstrskega razreda berlinske .•»-kadeinije, da so to sama mojstrska dela. Mueller je sin saškejra delavca in je samouk.
Tatovi ukradli Schillerjev kip.
Z e v vojni, posebno pa po njej, ko so rastle cene kovinam in je bil asplošna beda vsad daji večja se povsodi dogajajo tatvine, ki so bile prej neznane, da namreč ta-tooi odnašajo kovinaste plošče z grobnih in drugih spomenikov in celo kipe. Te dni se je prii>ctil nov tak slučaj: V mestnem parku v Stendalu pri Berlinu je zmanjkal bronasti Schillerjev kip. ki so ga bild postavili ob stoletnici pesnikove smrti.
Živ pokopan.
V	občini Osro (komitat Somo-gy) na Ogrskem je premožen kmet Štefan Balkan 10. februarja nenadoma umrl. Ker so začeli delati grobnico, so ga začasno izkopali v provizoričnem grobu. — Pretekli teden, ko so telesne ostanke hoteli prenesti v dovršeno rodbimiko grobnico, so opazili, da je krsta pri nogah zlomljena, truplo obrnjeno in obe rami zgri-zenL Vdova je ovadila vse pristojni oblasti s prošnjo, da se u-krene stroga preiskava, koga zadene krivda, da je bil Štefan Bal-
napisali toliko del latinskem kan le navidezno mrtev pokopan.


Svetovno proletarsko gibanje.
vojni točki obrne proti onemu -delu pnoietarskega gibanja, ki stoji zgolj na gospodarskem torišču. Tako je bil torej razredni boj povzročitelj političnega gibanja in je umevno, da se mora tudi reakcija gibati v drugem stadiju v okvirju razrednega boja.
S socialnega stališča je seveda
l)uh nabija iu vojno razpolože-11!*20. po vsej Evropi ter ogrožal nje meti (»»samezuiiui uanxli se tla- tli žavne in družabne iwtrojc, tako lu*-^ p<> i^ruih letih, <*ikar se j«* pri-, jrte dajies p<j vsej Kvropi ,struja čela nova d-tba v razvoju člove- rcakcije < ua/-adnjaštva) po ita-štva, n >ta še polegla. Napetost. Ijanakeui vzgledu. Kakor je bil? v Uda ju> d narodi, ki so se zaprli fo«djševizetu tedaj splošna <4l>ole-l v	države ter v obdali z dr- zen ' Kvropc, tako straši sedaj fa- j pretirani razredni boj, pa naj »e
'žavmnii ui carinskimi mejami, kijeiizeiu )>i vsej Kvropi.	j nahaja slučajno leviea ali pa des-
' niča v ofenzivi, škodljiv družab-j.^- ' nemu razvoju. V gotovih ozirih je .	,	,',* v"* 'reakcija veliko bolj nevarna lia-
stem, pa naj Ixxio v temelji,	J ,	J
. . •■ ■ ,•	i -i▼ predira kakor pa revoducionamo
v Avstriji a.11 na rraneoskem. V1	J
Mpl<*4i» blagt»stanje, a ob- Zgledi vlečejo, pravi pregovor.;
ra
■nt ustvarjajo izolirane intere-j Jtalij# je dan«
vz««r vsem
•m'. Ti uit«Tc-.i so ponavadi v na vzkri/ju z interesi sosieUne ali kake druge dt/*ve. Vse države so s. *• /«iivar»vale*T proti tuji konku-reiiei s p<>m< -jo carinskih obzidij. Ta earinska tjbzklja za i Morejo s<-c»-r za<ca<«iio in <b«l«>rua obvarovati d -iu»«'■«» pr<»/v«*Lnjo pred konkurenco. t< iu škoda jc na splošno ve:j«. More reči. du so ravno cariur ku ubz«ija v veliki meri kriva. da sc -vet«»vna ^<*s]MMiarj*ka ktiza lie more ublažiti in s«1 tudi r»i <•«• prit-iiiUi niti /a kurak k po-vuljni rešil vi.
VmJocI i> »ost rit ve jrv"*podarske ki'v.e nastajaj«« p lit cue uapeto-ffti. 1'<<litx.no iikot'tuejiv pritiska na r';vl»e.jp*-ga tudi	jf<<spodarxke
k.': .z«*. k«v m«*čueiši .s«' hoče rešit i na iii 'iui jUaUep«,»fjra iz krize, v ka-tero je /*>«*]. {'o tej metodi se r«y •šujc «Lmi«s svetovna. gospodarska kriza, zato ni čudno, ako stoje v Kvn»i*i pred mn/ ipršttrviltiiini ne-rarr«<šJjivitiki problemi.
V prvih p »vojnih letih se je
z<li-l<». da bo |>r<»buj«iije svetovnega proletariat.! zamofrlo blagodejno vplivati na zbliiauje narodov in t ud: na ublažen je nevarnih tekmovanj na gosp'Klarskein p>-lju. tVtu-Ji je !>il<> treba svetovno Ix»volurti jo izJdjuwti iz okvirja moiziK .-»ti m ni prihajala v puntev pri omenjeni kalkulaciji. vendar
tirfii krajih se močneje pojavlja.!	I" ™ ° ^avcm ca5iU
kjer si jc pridobil proletariat bolj-i VV ZakaJ
še staltšče ali k j dr *o močne kate-inju "»l'1™ reakcija na mali ko-rnkoli proletawke .stranke. Duh	toda reakcija ima potem pro-
.. i -	,	,, . sto pot oi zato izrablja svoj polo-
s|>1'*sii»- reaketje ?r<- po fcvropj. . L	J	J ^
P-ovsodi so f>»javlja jo stmje, ki
zahtevajo diktaturo. Posebno in ! ^ uka reakcija pa ne more
tenzivno je to gibanje na Nem-!staIug daviti proletaiskega -iba-
škem, kjer s*- pripravlja odločilen i n]a'	nc ulore ^ vedno
i>oj med d.*«iico in levico, boj med i praviti razrednega boja, dokler
pruletaisknni strelkami in med "*>stojajo razredne razlike. To bi
d.rWarji. ki na^ kinalisti. pan-|br^ W0«PČe le s popolnim usuž-
germanl^li in militariati.	njenjem širokih širokih ljudskdi
v. .	, .	. ! množic. To pa bi ne bilo ne lepo,
-Namen tega reakcionarnega gi-, .	.	.	17
,	j	. , .... ne ca^^no m tudi ne konstaio ne
banja jc predv^iem stalno (slabiti'	,	,	, .
,. ,. .... , ,	za nasrod, ne za državo. Kazrediu
ali celo unu-uti vsak odpor v naro-, . .	., . , .
, . . ,	, , ..... boj. ki se \-rssi v gotovih mejali m
du proti bojnemu duhu. Ju živi v|. . . .	...
, r	, -p i - i .i ki si je postavil -praktične realne
«;ne:n delu naroda, la ix»jui dull ^	■ 7 -
,, ,	,	smotre, pa dnga duševno m gmot-
zabteva orezpocojno pokorščino	: ...v, , . „ .
, . , „ ... 'no stanje mzjih slojev. To je pa v.s*-ga Jiartnla. In ker «tu socuali-, . w J ,	.. 1
, ... . . vendar smoter "vseh resancnili na-zern ni Uiijsevizeni njegova naj-' ._________
hujša sovražnika, je umevna za-1 gnr.»in st intemacumalnega fašiz-i ma T" »>ti \scm onim, ki še od daleč 4_mč ]»> >K*eializmu.	i
Za.kaj fav^zeni je postal intea--! uani«.iialno {ribanje, internacionalno v tem jnutslu. da se širi po vseh državah in se
zgledu vsepovsod polastiti države.
c.ionaListorv.
Posvečeni studenci«
CVščenje vod in vrelcev je sta-hoče '|HJ italjanskem ro kakor svet. Grki in Rimljani H	so jih devali pod zaščito božan-
N>gov gUrnii znak jc nasll je. I>o-. gtev> katerim so žrtvovali lonee-
LUt»"na hoiba ined »»trankaiiii
.. „	^inc kipec in jih metali v valove.
vrpi 7f nasilji. To moremo opazita -p . .......,	- _ i-i	i■
,	, , . . , . . navada se je preselila v Gali-
------ ------ skoraj v vseh državah srednje in . . . .	, -- . _
pa je bik> pnk^kovati. da bo pro- vzh.dne EvTcipe. toda tudi v naj-	JC prV°	veasih
letariat v Kvropi vsilil državnikom got«»ve reforme, s katerimi bi se odstranila velika nasprotja med kapitalizmi raznih drŽav.
IVL-lo pa j«i ilrufrače. Svetovni proletaa*La£ >.<• je (»ričel cepiti in k tem je oslabil svojo pozicijo vscpuvs Majluia skupiaia, ki je hotela rt*volne jo za \"sako ceno in se je upirala reformizmu, je bila H-lavTi.'i jx>\*i6rt>eitetj:«-a tega cepljenj.! T<«la -,tr<<^"< di Terene i ran j«-in politično p<jbijanje med refor-mizm<«m in rev«»lucioaiizmoin je bilo inogi če le vsb^l zmage l>oljše-viznui na Ruskem in vsled delovanja moskovske lil. .nt«n*naei«>nalc. Dru»ra skupiua je ostala pri starem ^u* -serumu t«»r >kupuo z \>eniiij ]>ouiagaJa izvojevati g;it</tne zahteve tb»la\"stva, kak(»r <«semurni d«la\T)ik itd. Toda ta zmaga je bila tedaj raz mero ma lahka in zato je > M-ialna ibauuikracijs^kot taka izixduila sv«»j pn»gi'am in s«-v nehate; ih dežel ali Avstrija, NeiiH-ija polastila vlade ter vj-delovala z buižoaznani sti-aiikami.
V ti>nh zji i>roletari;«t tako ugodnih eaislh - • morali državniki v^-eh dVžav zelo V|»<«rs1 ovati pri svojih raeuuiii prolet-vrsik« gibanje, ki j«* doljivalo Knojo moralno opo-
v vztrajanju b<»ljštjvizma v Ru-Niji. Tedaj je bilo tr«-ba postopati s pi\detariatoui v rokavicah, in v-si znanuaiiti iu uezaiameiiiti državniki .so jm> ka.r Utt'ili v *' demokrat :ziuu " *. vsi vi bili prijatelji proletar.ata. \ si v» mu "priznavali '. da mu gre dul vlatlarstvene ohlasti.
Se veil a je tfrajal ta j«»kavi in dobrohotno - pokroviteljski 'Me-mokrurt iz«»iii nieščatLskih uikov do leilaj. da je proletariat Eaigral po zaslugi svojih nftsp^>-sobitih voditelje^" svojo ugodno ]x^jcijo. 1'otom ]>a se je pričela reakcija, ki ^mo jo ua*gli <iaz<mio opazovati zlasti v Italiji.
N'ova doba v razvoju prulciar-skega gibanja sc je pričela z na-stopom fašizma v Italiji. Nastop faš:zuia je bil v Italiji ltelzogiiien, ker j«- tudi boljše\T5iko gibanje v Italiji bUo najmočnejše in obstoju niosčaicctva najbolj nevarno. V tem s]K«padu m«xl fašizmom in boljševizmom je faiiz«'«!! popolnoma zuiagal ne samo nad boljševizmom, ampak uad vsemi strankami in strujami ter sc v&ilil VMamu narodu in državi za absolutnega gospodarja. In tako je priwlo v>tled demagoškega vpitja 1k»1 >evii3cih priganja«'ev po takozvand dikta turi proletariat« do diktature fašistov z Mu?«oiinijem na čelu.
To so nicer vse znane in že več krat premlevane stvari, vendar pa je zadnja zmaga fašizma v toWco pomembna med tem časom splošen v vsej Evropi. Kakor je Sel
skusalo za<xeti, včasih pa posvetiti tradicijo teh svetih studen-
kulturnepj zapadnj državi se po-kazujejo prvi pojavi nasilja. Zadnji umor tajnika rojalistačnc | cev* Sv. Valerij je ka-li zamašil f ranke rji nato rtiLkeija t«- posded- z volnenimi kepami pogansko re-!i j<» je predznak novega gibanja' *ieo mestecu Caux. Slične go-:ia Francoskem.	' voriee gredo tudi za nekatere iz-
V cčigled temu splošnemu vsta- virke pri nas, naprimer o presi-janju fašizma po vsej Evropi po- hajočih kraških izvirkih pri Rot-z.vlje III. internaciouala delav- jah (Loški potok). Mnogo vrai •tvo v 1k«j, toda klic iz Moskve o takih studenčinah se je ohrani-niuia več tiste magične sile kot v;io do danes. V Grand Andelyju let, h 11>1!>. in 1!»2<). Da l»i ho danes je vSveta Klotilda iziiremenila vo-v e proletai%ike sile in stfranke^ tju v vin0j da bi 0junaČila delav-zdi užile proti skujMiemu sovrai-. ctN ki S£>	cerkev. In 2 ju.
ruku. V« naj ^ bU farnem, ni nii-j nija romajo verniki? tla mo5ijo
•l.tt. I roba je tudi u vaze vat i, da , x , • ,	.
...	... , ' rdeč kip, kamor vlijejo marsika-
c j«- ljudstvu naveličalo revolu-i, , .
.. .. ^ ,	. . ! ko bueo vina.
monarnUi traz, treba je uvazcvati, j
da je poneW socialna dem<«kra-	v Bretagni mrgoli po-
«ja «-ka]>eri ni en tirala svoje refor- »lojnih spomenikov.
me ui svoj s-ioializem, toda vsi ti tikspt<ritn«-iiti niso prinesli prole-
Sv. Nikolaju Vodenemu (Pon-t ivy) še dandanašnji privedo bož-tariatu ]«4čakovanega l-aja na jepotniki med piskanjem in vrls-zemlji. Zato je umevna apatija de- ( kanj cm ob prošeenju živino iz lavtikih slojev za vsa politična so- sosednih sel. da bi jo postavil pod ciaJ felMina vprašanja. Preveč je ,K>kroviteljstvo tamkajšnjih svet-bil., besed, a i«alo dejanj, a sv«t« cev (ikodem Gamalijel in Abibuj). gre jiaprej !4\'oji p'»tJ, uc meneč T	- . ,- •
sc za gromovnike in kavarniške . ^nuzeleam kopljejo novoro-
tv.volucioiiai-cc. Tudi sc danes Jenckc v vrclcu SaH	kadar
energij«- ilda^tva izčrpavajo v irnajo modrikasto črto med obr-borbi za obstanek, zakaj brezpo- j VIui' kcr Jc znak prerane smr-sgluoKt je najhujše on»žje rcakci- {
je. Vsa nasilja, vsa straliovlada ne • V Folgoctu spominja got^kri zmorejo«, kolikor zmore Lsrezposel- vodnjak na slaboumnega Salau-n..st. llazuudjivo je, da išče danes ua, s priimkom Gozdni norec, na delavec, pa naj *e naliaja'kjer- ^jg^ grobu cvete lilija in na nje-kob, najprej «voj kos kruha, šele llih 1Lsfcih v zlatih ^rkah besedi
Ih«i««iu se utegne zanimati za socialno-^* »Ulična vprašanja svojega stanu.
Iz ipov«>dauega moremo danes
4'Ave Maria", znan pesniški motiv. —
Y Morbihanu se je ohranila
GLAS NARODA 23 MARCA 1923
MaBaMMaBtarrr«!
Vodniki za novodošle priseljence.
(Forelsn Lanpafc Information Service. — Jujoriav Bureau.)
Mklimatj, da ,ic proletarsko grba-j 6udua st>lla 11 ad ogromnim kori-
Uje doseglo v L li»20. svoj višek in da se je počela od tistega dne stagnacija in }>ot nazaj. Kakor je bilo bunio bolj<*mški> valovanje
tom: docela naga ženska, kateri visi od vrata ozka atola preko prsi do beder. To je stara Venera, znana pod bretonskim imenom
proti vsemu in kakoršuemukoli Groa — Iluarn, to je stara earov-
pi-oletarskeuiu gibanju tudi pre- niča, ki pa zveni francoskemu u-
hodni prejav. V razvoju človeške sesu kot "couarde". strahopetna.
družbe je bilo že večkrat opaziti Pri tem keltoromanskem mali-
tako valovanje, slednji pa « mo- L ^^ ^ ^ ^ ^
ra tudi Vt valwanje ustavrti na'	.	.	_
.	., . . , ne pa za srečen porod. V sedem-
nacin, da se najde zlata sreda. i	,
Tx	...... i najstem veku jo je dal domači
Drugo vprašanje je kajpak, v , .. 4 ,	' "
katerem stadiju tega valovanja se grof	v potok' a I^plaseno
nahajamo v današnji dabu Evro- ,Jf^vo	prineslo nazaj. —
pa vsa. še drhti po silnem pot rešuj Vladlka 1Z Vannesa jo je velel
svetovne vojne, nikjer ni priSo še; zl<MIliti vnovič vreči v vodo.
do pravega miru. ni mogoče, da' Toda se jc maščeval; grof je
bi se doseglo okrevanje gospodar- padel s konja. Njegov bin pa jo
skiii posledic vojne, ni mogoče, da. je zopet otel in jo dal & koritom
bi prišlo rudi do socialnega miru vred prepeljati na bližnji hrib,
med p>j*amezuimi razredi enega nanoda žn ene države.
Razredni boj proletariat a je kubuiniral v boljševizmu, ta je povzročil reakcijo. Fašizem je predvsem politična struja proti nameravanim prevratom, toda v razvoju stvari same je. da se reakcija o a ustavi, ko doaeše svoj prvotni smoter, ampak udari preko. Zato se tudi prvotno politično
|>oljševaaki vihar od 1. 1919. pa do gibanje reakisije v snogi drugi cu-
Cim so priseljeniške oblasti na Ellis Island-u dovolile vstop novo-doilemu priseljencu, ki je namenjen v mesto New York ali njegovo okolico, se isti vkrca na ferry-boat, ki ga pelje da zgradbe na južnem koncu Manhattana, kjer se nahaja pristaniška oblast (barge office). Od tu je bil priseljenec do sedaj pripuščen svoji usodi, da gre kamor hoČ2 po nepoznanem velemestu, — ic ako ni v spremstvu prijateljev ali sorodnikov —r pade prepogostoma v zanke raznih izkoriščevateljev in ] goljufov, kateri radi prežijo na zaupajoče in zmedene novodošleee.
Da se priseljenci obvarujejo pred takimi pijavkami, je Travelers' Aid Society (Društvo za pomoč potnikom) z odobrenjem in sodelovanjem prisljeniške oblasti ustanovilo posebno vodniško službo (guide service) za prise-ljen. prihajajoče v New York. Za one. ki so namenjeni v daljne notranje kraje, priseljeniška oblast sama skrbi, s tem da jih. iz Ellis Islanda prevaža naravnost na železniško posatjo.
O izkoriščevanju potnikov, po-vprašujočih po kakem naslovu, človek bi lahko napisal knjige, lasičen primer je bil dogodljaj, ki se je pripetil nedavno mladi deklici, ko se je izkrcala na South Ferry. Nihče ni je pričakoval. Znala pa je, da se mora voziti po podzemeljski železnici; vprašala je torej nekega šoferja, kje je * subway*. Vhod je le par korakov daleč. Šofer pa jo je povabil v svoj "taxi", jo peljal okolo, dokler ni taksimeter označil vozni-ne od $15 in ji potem pokazal, kod naj gre v "subway".
Neki drugi resnični dogodek se je pripetil priseljencu, kateri se
je začasno izkrcal v New Yorku, dasi je bil namenjen v Kansas. Neki tujec se mu je približal, ga nagovoril v njegovi materinščini in se mu uljudno ponudil, da ga spravi na železnico in mu pomaga kupiti vozni listek. Priseljenec mu je izročil #140; prijazni neznanec mu je kupil tiket za pet centov na "elevated" in jo po-pihnil. Priseljenec je mesto v Kansas prišel v Bronx Park.
Nova vodniška služba ima namen preprečiti takove vrste izko-riščevanja. Odkar je ta služba začela, noben priseljenec ne odide sam iz izkrcavališča na South Ferry. Priseljeniška oblast izroča prdpuščene priseljence, ki bi u-tegnili postati žrtve izkoriščevateljev. oskrbi zastopnikov Travelers' Aid Society. Ta poizve za prijatelje ali sorodnike priseljenca in jih povabi, naj pridejo na Barge office". Ko se ugotovi, da so oni zares dotične osebe, se jim priseljenec izroči. Ako do konca dneva se nihče ne priglasi, vodniki spremijo priseljenca v primerni priseljniški dom dotične narodnosti in se potem nadalje brigajo, da ga dalje napotijo in spravijo v zvezo s prijatelji ali sorodniki.
Ta vodniška služba obstoja še le drugi mesec. Tekom te dobe je že 1427 priseljencev bilo izročenih njeni oskrbi. Služba je popolnoma brezplačna; priseljenec mora plačati le, ako treba brzojavki ali telefonirati. Vodniki govorijo tuje jezike in razlagajo priseljencem, po mogočnosti v njegovi materinščini, kaj je namen njihove službe, da jih ta nič ne stane in kaka izkoriščevanja hočejo s svojo pomočjo preprečiti.
nake vzelo seboj v zapor. Tokaj-fckq vino in vročekrvni Madžari!
Odkritje Minosovega groba na Kreti <
Čuden slučaj je hotel, da so skoraj istočasno kakor Tutank-h a meno v grob v Egiptu v Knosu na Kreti odkrili grob kralja Mi-nosa. Tudi tu je vodil raziskava-nja Anglež; Sir Arthur Evans* — Kultura dobe Mino a nov je sicer nekoliko starejša nego Tutank-hamenova, vendar sta se obe kulturi dolgo razvijali vzporedno in mnogokrat prišli v medsebojni stik. O tem preti metu je George Glasgow napisal poljudno poro-
čilo pod naslovom "The Mino-
ans". Delo, ki bo ilustrirano, iz-i ide v kratkem.
Otrovanje s konjskim mesom.
V Preemvaldu je obolelo mnogo oseb po zaužitju konjskega mesa. Pet ljudi je v kratkem ča-s uumrlo. Smrt so povzročili, kakor vse kaže, parafitni bacili. — Doslej je zbolelo rail i zaužit ja konjskega mesa 32*2 ljudi. Proti ; mesarju jc uvedena sodna preiskava.
Vaše misli naj l»o<lo «lol»ro oblečene. ce hočete. <!a se bodo «iiba-le v dobri družbi.
za kar je bilo treba štirideset jarmov volov. V novejiem časa fo jo prentredili in |» boU dostojno opremili. Vendar trdi latinski napis. da jo je postavil Caesar.
Na podoben način je postal sve«nak Getodb is Vere in - Ge-torikaa. Ako so gatakenau generalu okrrniti naziv, so ga p ar zameno visoko povadignrli t avelieant
▼gM.	______
Avstrija brez delavcev.
"Arbeiter Zeitung" objavlja uvodnik o boju proti zvišanju podpor v nezaposlenosti ter trdi, da kvalificirani avstrijski delavci f rumoma romajo v tujino, ki si na škodo Avstrije ustanavlja svojo lastno industrijo. Zlasti Jugoslavija in Romunija, ki ima v obilju sirovin ter si stroje lahko nabavita v kratkem času, se trudita, da bi dobili v Avstriji kvalificiranih delavcev. Po Štajerskem in Zgornjem Avstrijskem hodi veliko ageortov, ki nabirajo delavec iz tvornic za kose za Švedsko. — Švedska si ustanovi vsekako tvornice tega prekoristnega gospodarskega orodja in bo Avstrijo docela izpodrinila s trga, na katerem je dominirala*od Vislc do Tihega oceana. V Burgeiilandu. vabijo agent je delavce za Južno Aineiako. Belgija skuša rivabiti avstrijske delavde za steklarsko industrijo. Še celo češka podjetja kljub veliki nezaposlenosti — sprejemajo avstrijske delavce. — Tako naprimer velika dunajska tvornica za stroje ošilja ploago-m<a zadnje dni delavce v Škodovc zavode v Plznu. da bi tam izdelovali predmete, ki so se, še pred kratkim izdelovali na Dunaju.
Padec marke in alkohol.
Padec nemške marke vpliva silno slabo v obmejnih krajih okoli Opave, zlasti v krnovskem oso-b laške m okolišu. Lahkega prehoda preko mej se poslužuje občinstvo teh krajev posebno zato, da trumoma roma v nemške obmejne krčme, kjer počenjajo pijanci prave orgije. Najžalostnejše pri vsem tem pa je to, da so med temi tihotapci mladi, jedva šoli odrasli pobalini, da, celo šolska mladina, ki se na nemških tleh nekaz-! njeno vdaja alkoholu. Naposled i se je češkoslovaška vlada na poročilo mestnega šolskega sveta v Osoblari vendarle zgenila ter potrebno ukrenila pri pruskih oblastih, da bi se prodaja alkoholič-nih pijač v obmejnih krajih zlasti mladini prepovedala.
Odlikovanje.
Višji okrajni ^dravnik v Nov. mestu dr. Ivan VavpOtič je odlikovan z redom sv. Save 5. razreda.
Bil je «e napol mrtev«
Pravi. #a m u4aj počuti kak«r> mlad«, nit itatnajati* let in trde deli.
"Priporočati hočem vai Nufa-Tone". Piie Jtr. T ho«. McSpaden. DeSoto. Mo. "Bn »etri popolnoma, telesno ln duSevno Izdelan in trpel sem ne akutni nepre-tamotti: vam moja. ambicija J« preda. V takem stanja nem bi! dre leti in »tiri meaece. ura-Tone me Je rešil tega. Bil sem kakor mrlič, a sedaj se čutim kakor mladenič lest naj stih let. Lahko trdo delam vsaki dan. in lahko tečem in se ieram kakor kak d^ek". Nuca-Tone daje dober tek. podpira prebavo, prinafta trdno, čvrsto meso. skratka, naredi krepke m<4c in teae. To Je mo Ismed naj-boUtth krvnih in tivtnih sdravll. kar Jih Je na prodaj. Xuca-Tone ee lahko op*® priporoča pri vseh različnih boleznih prebavit Poskusi sam in se, pteprl-fal Zdr*s«D sadostsjoC sa en cel mcssc stane maw fl.M. Xoca-Tone Je na prodaj pri	dobrih lekarnarjih po« po-potoo asraacttt da hočete sadovUnl aH pa se vam denar povrne OeteJ p. r«KU» os vsaki steklenici): National I ilnnlaty. t*« 8. Wabash Ave.. Chi-cafo. nt. vasi polije adravflo narav-
|»o«tnlna^B^preJ ptača-
Separacija Katalonije od Španije.
O tej zadevi prihajajo iz Španije vedno bolj alarmantna poročila. Španija boleha zdaj najbolj na posledicah velike katastrofe v Maroku, kjer so bile, kakor znano, lani španske čete od domačinov strahovito poražene. Ta afera je imela za posledico neizmerno povišanje davkov, da se zamaši velika vrzel, ki jo je v budžetu napravil goispod vojni minister. KatalonČani pa teh davkov niso voljni plačati, ker denar v Madridu izginja, ne da bi Katalonija od tega količkaj imela. Problem je torej zelo podoben jugoslovanskemu. Voditelj Katalon-čanov, bivši minister Castro je te dni zopeft govoril v Barceloni in izjavil, da KatalonČani zdaj ne bodo več čakali na avtonomijo, ki jim je Madrid nikoli ne bo dal ampak se bodo popolnoma ločili.
Pretep na gostiji. •
Iz Orenjefala na Ogrskem po-1 ročajo o krvavem pretepu na go-: stiji Kovacs - Buecske preteklo pustno nedeljo. Ženinovi in neve- J etini gostje so se radi neke malen- j kosti med seboj sprli ter pogra-bivši stole, steklenice in nože — vprizorili pravcato bitko, ki je končala s tem, da sta obležal^ dva mrtva, več pa jib je bilo ranjenih. Doilo oroaištvo je za-
v&m, km i« ttem* ju-
Prečitajte, premislite, naročite
VRTNA m POUSKA SEMENA
Čas sejanja in sajenja je tu in misliti je treba na semena. Da ustrežem številnim zahtevam svojih odjemalcev, sem se odločil tudi za razpošiljanje semen. Da pa napravim naročevanje istih bolj enostavno, sem sestavil tri zbirke in naročevalcu ni treba pisati imen posameznih semen, temveč omeni naj samo zbirko, ki jo naročuje.
PRVA ZBIRKA «<bfcC2.a p«« t-n -/.avii<-k >l« «ltt'-iii senu'ii: zrlrui in rumeni strofji fiž».l. in-li pri ti it'll i fiž«<l. i«s:i. zeljf. koren jt-. knnuire. salata.
felmla, petršilj. zpHlnji in iM./.ni ^rali. i«:««liia in i»ozna retlkvica. .spi-nača, repa, švičarska	ZKOtlna sla«lka k<<rnxa in fnuu-«»ski m<>t.<vii<-.
Ona za vso (o zhirko, skupno s poštnino SIX.
DRl'GA ZBIRKA ol<seza ih» en zavitek iiasl«tlujih semen: zjr««inji zeleni iu rumeni fižol, pritlični fižol, egiptovska in švi«arska ih»s;i. zeljo, korenje, zgodnja koruza, kumare izboljšane vrste, kolernlw-e. čelmlt-ek, salath. čet»ula, jK-tr^ilj. jrrah. re«ikvi<a. Spinača. velike kumare. ^<»<liija bela repa. francoski motov i lie. emlivja. motovilc t f raneoski i. trorčiea (mustari in i«elin. — V tej zbirki so nekatere semena v večji količini
kakor v prvi. Cena te zbirke. >kupno s poštnino je $2.00.
TRETJA ZBIRKA obseasa: z-jrotluji z<-teni fn rumeni strtn'-ji fižol, egiptovsko in zpotlnjo j k-so. zgodno zelje. rdetV z« 1 j«». ktirenje. Icarfijola. zelena (celery), zgotlna in pt>zna slatlka koruza, kumare, egs-j>lant, kole-
rabee. fcbuifek, salata nove vrste, melone in vodne melone, bela in velike rtlet?a čeliula. p**tr5ilj. najruban^en jrrah. retlkvica. špinae:i. paratlajz. l>ela rejia. emlivja, francoski motovilc, gorčica unustard), tobačno seme, paprika, koiiopija, sončnice. jH-liii in kini<-ij. Clavnii semena v t«\j zbirki |»ri»lejo v večji količini kakor v prvi in ilru^i zbirki. Cena te
zbirke skupno s poštnino je $3.~>0.
Naročila se sprejemajo tudi za posamezna semena, toda morajo obsezati
najmanj 5 zavitkov enega ali več semen. Razpošiljajo se v posebnih zavitkih
od 15 centov skupno s poštnino.
t-T Ako želite ie druga semena, mi pišite.
Za nase kuharice.
Ravno ob sedanjem času so kuharice najbolj v zadregi glede trsa kaj kuhajo, da ne bi dajale vedno eno in isto ua mizo. One vedo. da im^
dobra večerja veliko besedo pri vzdrževanju soglasja in zadovoljnosti v hiši. Da jim pomagam pri tej težki nalogi, jim tu nudim nekaj pri-pom očkov:
SUHE GOBE. I >ol»il sem z«<i<et večjo količino «l<<l»riii zbranih suliih ro1» iz Ljubljane v začinjenih plclmatih >l;atljali. V v^iki j«» en funt ali več ukusnih rrn'no zbranib. suhili p»b. .Nu«lim jih v nakup |*» znižani ceni o«] $1 Škatljo, ~> škatelj m $1.50 in 10 škatelj za $8.50. l*rl večjem naročilu j »osebne ceue.
I>a ne bodete v zadregi, kako na te gobe pripravijo, pošljem z vsakim
naročilom potrebna navcdi!a. K«<jakinje-kuharice. sezite po njih in nikoli ne botlete v z»lregi. kaj bi skuhale, kajti gobova juha. g«<t»»v zos. golwjva salata. gobov rižot. gobov "ajmoht'' iz teh g«<l». b<» z:ulovoljil najbolj zbirčljiva usta.
IZLIŠCKNK OREHE sem ilobil iz starega kraja: lepi st<. suhi in okusni Xe bo Vam žal. če jili naročite, kajii Vaša orehova potica, orehovi Stnik-Iji in druiia oreli«»va j«^lila b«Hi<< p<<večala Vaš g«>s]iotIinjski iipliv v Vaši hiši. Funt teh orehov i«o>ljetn s p<<>tnin«< vred z:i Go «-tuit«<v. p<<l funta za 35e: » funtov za $"i. 10 funtov za $,"».r»u.
STAROKRAJSKE 4EI1ILNE DIŠAVE IN PRIMESI so i«,trebne n:i-sim kuharicam, kajti br«-z njih ne iiiorejp- napraviti j«'<ii. <la bi iuiela "naš ukus'*. Najvažnejše meti njmi so: Španski žefran. inajeron. Sa-traj, ltirlierjeve jagode. Iorberjeva jK-resa. muškatov t»reh, mu^k:iT<<v cvet, importirana ogerska paprika, žhiee. cimet. mak. Zavitek vsakega teh predmetov stane -."H- s poštnino vre«l.
ROŽICE IN PRAVI Rt SKI ČAJ imam H
v zavitkih o«l
•ti v zalogi t«-r jih ra/.po-ilj im
Za obilna naročila se priporoča:
Joseph Vogrič
Knajpova domača zdravila.
Influenra in druge bolezni no se zadnji ras zopet pojavile v nenavadni množini in zahtevale že mnogo žrtev. Skrbite, da bo Vaše telo zdravo in sveže ter da bo tako v stanu odbijati napade nevarnih bolezni. SlaJia prebava, zasližena prša ali vrat in druge take navidez malenkostne bole/ni. res t okra t pripravljajo pot hujšim in nevarnim. Knajp nudi vspešna zdravila za take potuhnem* bolezni. Vsaka hiša bi morala imeti zbirko njegovih najvažnejših zdravil vedno pri roki. da jili ni treba šele potem naroeevati. ko je potreba zanje že tukaj.
Najvažnejša med Knajpovimi zdravilnimi rastlinami so: Aloja, ai.geiika, ar-nika. l«-z<-s. borovnice, brlnjeve jacotle. d<.b<>v.t jriorja. entjan. Rulun, cr.Ako senu-, habttt. hvnfič ati preslica. sladki jan»-2. r< ža rv. Janeza, kameli^e. kafra, koprive, krčna trava, lant-na moka. lapuh, lučnik. meta močvirna detelja. motovilc. omela. p«!in. pibrovi k«ren. povojiek. pripr.t*1'-. r«var ali divji regrat, rozm;j-in. Pip^j«- jagod*-. .«m"tilk.-i. tavientroia, trnovčev cvet. tro-bentica, truakavec. vijolica, vinska ruta, žabelj. žolUlo.
Škatlja posameznih teh predmetov stane 25 centov s poštnino vred. Dalje Knajp priporoča tudi razna olja, kakor: brinjevo olje. k.ifrno olj*, nagelnovo olje. mar.delnor.. olje, oljčno olje. SteklertiČica stane 35c skupno a poštnino.
Kdor narodi vsa navedena zdravila, rastline in olja naenkrat, mu jih pošljem za $10. Poštnina plačam Jaz.
Z vsakim naročilom j>o»lj*-m tudi Fpis: Kaj pravi Knajp o uporabi teh zdravil.
Na prodaj imam tudi:
1.	Importirane lončene in proeelanaste pi|>e. imimritran tabak za pipe in cigarete, kakor tu«ll « i^ar«-tne ]cipir<'-k«".
2.	Slovenske grafofon-ke plošče. graf.^f<»ne. piane in šivalne stroje.
Razno zlatnino, kakor ure. verižice, pr-tane. brazlet«*. jo-inno orodje itd.
4. Vsakovrstno obleko, dežne plaštV. »"-evlje. klobuke, blankete itd.
Ako še nimate mojega kataloga s slikami, pišite patu. Pošljem ga zastonj.
NAROČILOM PRIDENITK r«JŠTNI ALI K KS PRESKI MONET ORDER. ZNAMKE ALI DENAR.
Station D, Box 8 N«w York, N, Y.
' taA3 NARODA Žg MARTAl^23
Leonid Andrejev:
t » k
Povest o sedmih obešenih.
Za 01 as Naroda pnrrel A. fcabec.
Zagonetno, toda resnično.
Iz nižin življenja.)
i.
"Ob eni uri popoldne ekscelenca '.'
K'-r je bil minister zelo debel ih«.jč m vn1»-<1 t epa nagnjen k bo-1 lezni, /a t o no mu kolikor mopoee j»rizan»~vlji*'M povedali, da nameravajo teroristi izvršiti nanj atentat. Ko pa so videli, da je ostal < 1» tej novici hladni. mu ob-
zložili jxxJrobno^t i: atentat naj
l>. bU i/.vr*en naslednjega dur. v
• n.»t kn. ko bi njrjfova ek<teele«-a <ui|tustiU palačo. J* odda svoj ra|M-rt. Nekaj terurwtov. oboroženih z revolverji Ln b«»mbami. katere je i/«pi>intral in prevaril lieki policijski vohim Ln na katere /.daj skrbno pa/i jtolicija, bo rakalo naslednjega *inc ob eni uri p<i|M»ldne ministra pri izh«.du |H *l(»|ij8. In tamkaj ho*lo t«*rori-.ti are t i ran i.
0)»r<)<ttit<'. — jih (»rekinil ln uii-f. r <M»u|ilo. — Kako pa oni visl<». !.i 1 *«-in ii-l jaz n svojim ra-ywr?< m < b enih i/ p-rs!«»pja. ko a*in ja/ salu to i/vetlel jedva pred tlvcnia dnevoma?
Poveljnik ministrove telesno KTražc .. inlg ^oril z	ki naj
bi prieal.i ■ tj»^'i p -p«dni ne-v«*'(n 'S.T i in 4'n»ram i << t«'j stvari.
ol» eni uri |»>|»<iMne. viii ekj*eeli*riea!
IV*»s<-n**<'en. a ivt.,<-iisr><> tudi za-' d • n - policijo, k: ve je \ tej
ktv:»'-i tako izborBo izkazala, jej minister /majal z glavo; njegove
debeb*. rde.-e ustnice vi se zateir-lllle \ zadovoljen liaMIleh. Takoj je < Iretlil \ >»• f *»t r»*l»no, da prespi
v drujfi palaTi.	,
n.
Na smrt obsojen.	K.
Prerok o vanje p-»lic i je se je ure-wiieiio. Štiri teroriste — troje rK
moških in »'no žensko-—obkrožene| i/.
z revolverji, lnimbami in ttaklen- *«■
t
skiiiii stroji, so prijeli na proče- U< 1J it residence; fjihoveg« peteira «u tovariša pa so aretirali prav v L*- m ti hiši, kj«-r j»* bil ee! naert aa a- ti tent a t uistioMUi. P«»lieija je našla <•; tamkaj tudi veeje m miš me »lina-, U mit« ter nirn»jr<» «»r«>žja. Vsa peto- y4 ri» a je bila še zelo mlada: naj- t! atarejiejnu m<»ških j«* bilo oseui- !i indvajset M. najmlajši ženski —, devetnajst. jZaališavani so bili v tr»ln,iavi. kamor v» jih bili zaprti ir takoj | n i aretaciji; obravnava se je % ršila Jiitro in tajno, kakor je ij bilo pa«' običajno v tisti neusmi- v ljeui ejmhi.	n
Pnsl .srninim dvrmmi so se ob-Ji;išali hladno in fl<#«tojan>tveno; tuintam so z lahnim, breapotreo- • •» tlim nasmeškom hoteli dokazati. ; »la m je strah neznana stvar. Na nekatera \prašnnja so moleali. k a na driipa so z »j>et odgovarjali n t»»«"n«». preeiz.no in jasno. Trije od \ teh «lv»»je lmrških in ena zimska vi navedli svoja prava itne-jia. d\a pa nista hotela razodeti nieesar o svoji identiteti. ki je / • stala s ><|ii»'iiiu dvoru do zadnje- i INi neznana.	n
Olrtoženee. ki je stal slučajno t «i najbližje Mnlnikom, je izjavil, da se piše Serge.j (J ulovili. »la je biv- ^ ši ofieir t>*r sin vj>ok«»je.n»»ga ]><>l-kovnrka. Bil je zelo mlad. široko- ; pler ter iako robusten in zdrav. ; da mu nista mogla ne jetniški ; srak. ne jttreakovanje gotove snir-ti izbrisati nleeice ž njegovih lic. . niti ne izraza srečne nedolžnosti. , ki jc odsevala iž njejpo\*ih modrih t oči. \>s čas obravnave si jc segal \ 7. r"ko v svojo bujno plavo brado, i ki je ni bil vajen in ki mu je zras- , la šele v zaporu, 'in pogosto jc ob- ■ račal pogled proti oknu. pri ee- , mer je včasih namršil obrvi.
V naravi se je poslavljala zima ; i nastopila je ona perijoda. ko se med posliivljajočimi snežnimi viharji pojavljajo tuintam topli i aolnčui »inevi, pr«*tlh»xlniki in oz-namjcvalci bližaj»xV se kraljice Vesne, zelene vlgredi. Sengej Go-; lovm je videl »kozi okno ko«ček ažurnega neba; prsti so mu nerr , vozno «prrali z brki in brade; sda j-! {Misdjg je iaaa njegovih dolgih,'
; gostih trepalnic mežiknilo eno ali]d; I Irugo oko t»*r sc zagledale nekam, i si
0	čemer ne bi nihče vedel pove-1 si I 'lati. kam.
Pr»>ti istemu ažurnemu nebu je j U ' gledalo tudi neznano mlado de- j ]<, k le, ki so jo klicali za M us jo. Ta j j>, dekliea je bila mlajša kakor Go-' k; lovin. a izgledala je starejša, in i io vsled sv»jjih resnih, ponosnih, j p lojalnih oči. Njen delikaten. la-1 n ifodji vrat in njene bele. vitke ro- j n iif, .so bile mladost sama. a njen : ^ Has je zvenel kakor harmonično j ibrane stnun* tiraffoe^n^-ira in-J^. -trumenta. Musja je bila zelo ble-
j if
la : bila <>»ie bledice, ki je zna-;
•lina pri ljud»'h. v katerih no-j(
iranjičini gori oni tajiustven, vi- iv
oko plajK.j^joč og"'iij idej.
>S»xlniki so so čustvovali s Ser- i "
.re j,.m fiolovijiom. a 3Iu^jo so so-• n
-.Tažili.	jv
MiL>.jiai v»v<i na. s^itfini klopi. \ ^
nirtni se.lee. z rokama m»sl kole-j
'ii. je bil tudi neznanec, nazivan I v
\*. rner. N jegov obraz je bil koti
0'kJcn. Uleilal je neprestano v j,,
ila. iti nemogoče bi bilo pogoditi.ln
li je hladen in brezbrižen, ali s
gloltoko vzntwirjen; ali je tako
zatopljen v težke misli, ali prislu- v
nuje izpovedim jwslicistov. Bil je
L^gajitiie postave in finih man i r. I .... . . .1 «	jetniki so izffbslali v jet-j -
škili oblekah kot strašila, na i
-j«m pa se ni te obleke niti opazi-|
,	.	„ . 1 Y
: >. taku tuja je 'oila ta rasevina j ,
( finu možu. DiLsi je bil Verner o- ^
1	orožen sauio z malim revolver- ; ••m. d- čim s». pri ostalih našli! «.mbe in peklenske stroje, so sod- - ;
ritki vendar videli v njem kolo-, "lj<» in voditelja in kazali na-•riun njemu gotov rešpekt. uprav kakor ga je kazal on proti njim.
Poleg tega moža jc sedel Vasilij Kaširin. v čigar notranjščini je ■—e trepetalo negotovosti pred -inrtjo in željo, da odvali ta strah } od	pred »>imii sodnikov. Ze
*	_	s
, /.za jutra sem. »nikar so sedeli na
( 'ej klopi, mu je srce utripalo, ka-	j. Ivor da hoče razpočiti. Po čelu
mi je pitlH mrzel pot; roke so	^ mu bile mrzle in njegova, »>d ])o-'i^ prtsmoeena in led en« »mrzla sraj-'
■a. se j«* oprijemala njegovega te-	j ' !»-sa ter ga «»virala pri gibanju.
/. nadeloveško, železno voljo se je	}
trudil, obvladati svoj glas. Oko-	j
'i sel>e ni videti ničesar; glasovi,	j
ki jih »c slišal. s»i prihajali liki	j
•»kozi ;/«/sto meglo na njegovo uho	.
n truditi se je maral na moč. da •	■
•	je glasno odgovarjal. T«»da čim je j	?
■	izgovoril, je pozabil, kaj je bil ^
•	\ prašan, pozabil celo na svoj last- ] ni o< Igo v or. Na njegovi osebnosti j i
e jc tako jasno zrcalila smrt, da;
p
; -o sodniki odvrnili svoje poglede ! -■•»d iij^ga. (»iasom papirjev, ki so . iih na-šti pri nj»«m, mu je bilo še-i !»• triindvajset let. Knkrat ali »iva-^ . krat se je Verner nežno doteknil i njegovega k'»b-na. in vsakikrat jo l \*asilij tih»» zašepetaJ: — Saj ni nič.
P»»tein je začutil potrebo, »la bi; i 'j-lasno kričal, liki preganjana ' /\ er. Ni se mogel več vzdržati in
-	nalahko je sunil Vernerja. Ta je. j ne da bi dvignil ]>ogle.la od tal. i
, i«'.i;d s ] m »časni m in tihim glasom:] i — Saj ni nič, Vasja. Kmalu bo
-	vse končano!
Tanja Kavalčukova. peta obto-" /enka. j« gledala j>o svojih tovari-
■	šili z materinskimi očsmi. Bila je' 1 še zelo mlada; njena li«»a so bila |
sk«»r«» tako rdeča kak^r ona Ser-! ireja <»i»lovina; in vendar se je zdelo, kak«»r da je mati vseh ob-^ tozeneev. toliko «lobrote. miline' ^ in ljubezni je bilo v njenih očeh. j v njenem smehljaju. Razvoj ob-ravnavc je ni zanimal. Prisluško-vala je samo svojim tovarišem, da čuje. če se jim trese glas, da! vidi. če se boje. če potrebujejo vo-' i; de. —
»e Toda p»rgleda na Vasjo ni mo- j i- gla prenesti, ker se ji je preveč! li smilil. N aMusjo in Vernerja je, i- gledala s spoštljivostjo in pono- i e ->om. pri čemer je dobtl n jen ob-1 , rac kamenit izraz. Pri Serge ju k Golovinu pa je gledala, da bi iz-r: zvala njegovo pozornost s svojim | j-1 smehljajem.
k, — Ah. ta moj 4fm terarift tie-!
da na nebo; glej, glej! — je mislila sama pri seli i. ko je opazila »mer njegovih pogledov.
—	In Vasja? Moj Bog! Moj £ Bog! . . . Kako bi se mu jRimaga- n lo č*c ga ogovorim, bom stvar še poslabšala.; morila prične še jo- ^ kali?...	|u
Tanja je v skrbeh za tovariše! ^ pozabila, da se sklepa tudi o nje- j □ ni us»jdi. da bo najbrž obsojena h na vešala; njena brezbrižnost na- u ] raju tnnu je bila absolutna.
Obravnava se je zaključila pro-1 V , ti osmi uri zvečer, baa ko jc mrak z; legel na zemljo.	k
Sodba se jc glasila za vse ena- j' ko: smrt na vešalih. . .	!P
1*0 obsodbi so se obsojenci po- n
' -lovili od svojih zagovornikov. ^
V
| nato »o se za malo časa grupirali * [ v bližini vrat. kjer so medseboj i Lzpregovorili par besetl. j — f?5aj ni nič. Vasja ! Kmalu bo j' I .se končano. — je dejal Verner. j i — Saj meni ni nič. brat. — jej ^ j odgovoril Vasilij Kaširin. z moč-! nim. gotovim, skoro veselim gla-som.
ii
—	Hudič naj jih vzame! Torej r vse nas bodo pobesili! — jc rekel j
j naivno Golov in.	s
—	To je bilo pričakovati. —
' J1' odgovoril Verner.	I ?
j — Jntri se nam bo še enkrat j t j prečrtalo obsodbo, nakar nas bo-! \ j do zaprli v skupno celico. — jc j e
I dajala Tanja, da bi obodrila sto-!
je tovariše. ! . . . . . j Tiho se je Musja obrnila proti j s
izhodu; ostali so ji sledili.	: j
UL	11
j 1
"Jaz nočem biti občan"! I
štirinajst »Ini prefl zaslišbo in -obsodbo teroristov je bil na is- i tem sodišču, toda pr»*d drugimi sodniki, zaslišan in obsojen na'; -mrt na vešalih Ivan Janson, — » kmečki hlapec.	i
Ivan Jansr»n je služil za hlapca ] pri nekem premožnem posestniku]« ter se ni prav nič razločeval od, . ■rstalih hlapcev - tovarišev. Ro- • jen je bil v Estoniji; že nekaj let 1. je počasi potoval proti glavnemu i mestu ter se mcdpotfjma ustav- ? Ijal na kmetijah. Ruščino je lomil . le za silo. Ker ni bilo v bližnji o-kolici nobenih njego\-ih rojakov iu ker je bil njegov gosj>odar, po imenu. Laza rov, Rus. zato je Jan- i ! son molčal skoro celi dve leti. Z | nrkomur ni govoril. Ako je mo-» } ral napreči. je šel ter napregeli i molče. Ce je konj pričel teči, ni : rekel »Tansou niti besede, temveč neusmiljen»> mlatil z dolgrm bi-1 čem po ubogi živali. Da bi ga kaznoval. ker je mučii konja, je iz-j'prva gos|>odar Jansona pretepal.!,
a ko je izprevidel, da vse nič ne 'i pomaga, je to opustil.
Enkrat ali dvakrat na mesec se 1 je Janson napil, posebno takrat, 1 kadar jc peljal gospodarja na že« 1 leznixko )>ostajo. Ko je bil gospo-1 j dar enkrat na vlaku, se je Jan-
•	i-on »slpeljal na kratko razdaljo; •jod posfraje, tam pa ustavil ter ea-| :: kaJ. da je vlak odpeljal.
5 Nato se je vrnil na kolodvori t»»r se v restavraciji napil. Raz-j
-	daljo sedmih vrst od postaje pa.
-	do doma je p»»tem prevozil v ga-1 e' Inpu. neusmiljeno ^udrihajoč po
a | nesrečni žh*ali. On pa je na vozu 1 kričal in pel ter govoril bud a lost i e v c.stonskom jeziku, i- Njefpov gospodar bi ga bil že e 1 davno zapodil, a ker Janson ni, i. j zahteval visoke plače in ker niso j i- bili njegovi tovariši nič boljši, ga i i- je obdržal. j i. ---
•	'	C Dalje prih»>dnjie.)
(Konec, j	n.
--si
Še isti večer je obiskal Morie
ohn Joe-a v njegovem stanova-	v;
ju.	«->:
—	Joe, — mu je rekel. — Dol-	d an sem ti še odškodnno. Vem, da ekoliko krevljaš vsled nezgode.
i se ti je pripetila, veniiar pa v nam zate 4*job". pri katerem ihko dosti zaslužiš. Nobene po- C loči ne potrebuješ. Stvar se ti- f tx e modne trgovine za gospode na d f a I nut St. Preskrbel sem si ključ s t ei sprednja vrata. Tu imaš tudi n ombinaci,io za blaijajno. Odpri v j. vzemi denar iz n.ie. jo zopet za- ti ri ter izgini. Nobene nevarnosti zl i pri tem. To j«* otroška igrača, p lenar. ki ga boš našeL je tvoj. cj 'ato sva gotova.
—	Prukleto pošten človek si, d
—	jc rekel Joc ter mu hvaležno tisnil roko.
• ♦ * 1
Ko je Joe zaprl za seboj vrata irodajalne. se je na tihem smejal.
—	To je bila res otroška igra-
a. — si je mislil. Vse je našel kot g nu je sporočil Colin. Odprl je j »rodajalno. si nataknil rokavice, g la no pusti za seboj nikakih odti-ov prstov, se lotil blagajne ter <* zel iz nje debel aop bankovcev, t sato je prodajalno zopet zaprl I er odšel skozi sprednja vrata. Za *se to ni potreboval več kot deset £ ninut.	c
* • * i
—	Zadnji čas je. da sc lotiš po- * la, — je rek«-l Cob in Jimn. ki se 1 e mudil v njegovem stanovanju. 1
—	Kakorhitro boš prežagal že- i «zne droge na oknih v ozadju, ne ^ kkŠ imel nikakih nadaljnih tež- i loč.	:'
Jim je odšel. Dve uri pozneje ( »e jc VTnil, zelo poparjen in oto- J :en.
—	Speljali so te na led, — je * -ekel Cohnu. — Ni bilo težko pri-
i v prmlajalno ter razstrelil sta- l •o škatljo. a gospodar je bil to- 1 iiko previden, da je vzel denar s ' šeboj. V blagajni sem našel lc ' :sem in trideset centov in te sem vzel. iz same jeze. Razstreljivo me 11 je stalo pet dolarjev, brez ozrra ria.delo. ki sem ga izvršil. Pre- . »krbeti mi moraš kak drugi 4 job ", \' Ja bom lahko zapustil mesto.
—	To bom tudi storil, — je re- • kel Cobn. — Čakaj, »lokler ne za- 1 lotim človeka, ki mi je dal informacije glede te trgovine.
* * *
Tekom naslednjega »lne je obiskal Morie Cobn Joe-a.
—	Čudno se mi zdi, — je rekel Joe, —da sem našel v zvitku ban-kovcev le stotake ter bankovce po petdeset dolarjev. Ali so to prejemki tako malenkostne prodajalne tekom sobote?
Colin se je zadovoljno smehljal.
—	No, da, — je dejal, — denar i je bil položen v blagajno izrecno ( za te. a to ni bil moj dar. pač pa j nagrada za "job". Jaz te nisem plačal s svojim lastnini denarjem. Lastnik pr»>dajalne ti je dal dva tisoč dolarjev za delo, ki si ga »•-praviL
Joe ni vedel, kaj hoče reči Cohn s temi besedami ter zrl začudeno nanj.
—	Cela stvar je zelo enostavna.
—	je pričel pojasnjevati Cohn.
—	Lastnik prodajalne je moj stai^ prijatelj. Vedel je, da mu lahko dobavim vlomilce. Jutri boš čital v listih, da je bila njegova blagajna navrtana in da je bil oropan za pet tisoč dolarjev. Družba, pri kateri je zavarovan proti; vlomu, mu bo plačala pet tisoč dolarjev. Dal mi je dva tisoč dolarjev, da izvršim ta posel in na-' rocil sem mu, da naj pusti teh '
\ dva tisoč dolarjev v stari blagaj-> ni. da bo lahko svoto kolektiral | človek, ki bo odprl blagajno. Tam ! si našel ta denar in sedaj je tvoj. { ' S svojo družino lahko ©dpotuješ j | takoj proti zapadu ter pričneš j , tam novo življenje, če se ti zdi vredno.
* » *
—	Da, — je je reked Joe. — če hi vedel to, hi tndi poskrbel, da bi ottaii sledovi vloma. Nisem:
Čudimo se, kako je mogel Si-. gnor Mussolini dovoliti podze-! meljskim silam potres, ki se je j
pred par dnevi pojavil v Italiji... • * *
Če pretakate solze, ko pogre-| šate solnce, pogrešate tudi zvez-; de.	_
KA2NANJAM0
našim strankam, ki tekom tedna!
' i nimajo časa opraviti svoje poslej
pri nas, da prevzamemo denarna:
nakazila in potniške posle tudi.
▼ nedeljah od 9. do 12. ure dop. I
Za ugodnost naših vlagateljev
prevzamemo in izplačamo vloge j
t tudi v sobotah do 6. ure pop.
i PRANK SAKSER STATE BANK
Cortlahdt. St.,' New Voi*. j
VAXHAmtO XH rUPOlOČILO j Cenjenim atrafaflma "Olaaa ; Naroda'? s driavi Ohio narnaajar' mo, da jih bo obiskal naft potoval-j« eastspnik	. ]B
. Mr. ANTOV fllMfiiO, i ester! je pooblaHm nabirati »j j rtilnaM aa naš list, satorsj prosi-J mo rojaka, da ana bods kolikor imogots MUimjail I	Slovenle PttbHsbteg Co. 1
namreč zapustil niti najmanjših sledov.
—	Ne skrbi za to, — mu je odvrnil Morie Cohn. — Sledovi so ostali. Železna mreža na zadnjih oknih jc odstranjena in stara blagajna je bila raz&treljena.
—	Kdo pa je storil to ? — je vprašal Joe.
—	Seveda Jim. — je odvrnil Colin. — On je napravil vse potrebno tlelo in ti si dobil nagrado. To je tudi povsem prav. Pustil te jc ležati v šupi z zlomljeno nogo in tam si si nakopal prehlad, vsled katerega kašljaš še sedaj tako straarao. On je kriv. da si zbolel in mLslil sem si. da mora plačati on zdravniški račun. Obenem pa sem naprar.il svojemu staremu prijatelju lastniku prodajalne, velikansko uslugo.
V Indiji čislajo podgane..
i
Podgane niso v Indiji predmet ' gnusa ali pa smešenja. Ljudje jih ne zaničujejo in tudi ne pre- ■ ganjajo.	I
Ravno nasprotno: visoko jih čislajo, k;i jti svojo zagotovljeno j mesto imajo v verskih nazorih IntlijeeV.
To oboževanje živali, ki sc nam gnusijo in o katerih domnevamo, j da so najbolj nezažeiljiv C*lan dru- . Lne glodalcev, je poslediea obože- \ vanja nekega malika, ki sega daleč nazaj v preteklost. Najboljši in najbolj temeljiti zgodovinarji niso mogli dosedaj še dognati, na kak način je bila podgana spojena s tem oboževanjem.
Ta uialik se imenuje Ganeša. oglasno z indijskim bajeslovjem je bil načelnik ali glavar Ganas. ki so predstavljali skupino manjših božanstev.
Tega malika, Ganešo. kličejo pobožni Indijci v pričetku svojih molitev, — prav kot so .stari Ritn-l jani klicali svojo zaščitnico, boginjo Venero.
Ta malik Ganeša odstrani baje vse ovire. Kličejo ga po pričetku vsakega poti jet ja ter sc glasi, da je prav posebno moder in razsoden.
i
V	Dešnoke, Indija, stoji starodavno svetišče, ki je posvečeno te-
. mu božanstvu.
V	tem svetišču časte to božanstvo, katero vedno predstavljajo jahajočo na podgani v spremstvu nadaljne trope podgan.
V	tem svetišču je vsled tega vse ^ poliifj podgan, katerih nikdo ne
preganja.
Evr»>pski potnik, ki zaide v to
j j svetišče, se mora čuditi pobož-
; nim Indijcem, ki padajo na kole-
■ na pred temi ostudnimi živalmi.
ki nc mislijo na nič nič drugega
. f kot na to, kako si bodo napolnile
^' želodce in kako bod»> ostale v »i
j ! varni razdalji od mačk ter ropar-4 škili ptic.
H yl 4;iik7:t,4'i :l:Vi i ?:t74: i m j i > B;"
tr
'!dr
K&zu- id. ^ Jtt&fc* \ »
a
^TTsepftcijo ifuzllo
Priporočljivo Zd odporr^cč pri zdiWljerijli srbečice Ii) raznih kpžn«h l>oiezqi.	>
CENA SO* Vpr^Mjte pri vJjšctj Ici^irjU.
1
Obstaja meja. kjer preneha bi-
1	popustljivost čednost.
* t
Človek, ki poje pri delu. bo ^to-
*il več in boljše v istem času kot tak drugi ter bo lažje u«irajal iri delu.
Brezplačno onim, ki trpe rsled mrzlice in naduhe.
IrezplaCna peskušnia metode, katf.ro m,^.
Cvsak rabiti br«s neprilike in izgube časa
tnuuno način, hako kontro'lratl naduhu Wmo, aa poskusite na nafi raCun. Nif ie de. ako i* to dolin bolezen, all pa
ie Je pojavita ie-le preil kratklm.aJco Je
■enena. mrzlica all pa kronična aaduha.
laročitl morate brezplačno poskufinjo na-
ya naflna. Xa to ne ele<la. r kaki
thml Ihrite. ne glrda se na vafio h ta ros*
iM opravilo, ako va» muCi naduhu aH orsMca. nad način van. bo taknj [Vimaffal
Posebno želimo poslati onim. ki se na- ' tajajo navidez v obupnem stanju, kj»t liso jKjrr.aKala vsakovrstna vdihavanja. 1 »rizcanja. zdravila opija, »litt.i. ••p-itffit.-
ano kajenja" itd., želimo pokazati vsak >-'
nur. da Je ta novlnaEln določen, da vata- v
ri vsako težko dihanje, vse tirope/\je ln s
l-s«» strain« r.aptJe takoj.	^
Ta brezi>ia«na pontioOa Je prevaina. da .
SI Jo tanemari'1. P!5lte sedaj t<?r Jo ta^.oj 1 ^ričnita. %> uoSljit« denarja. Poflljtt« Itupon Oancs. N!tl poRtnlne ne pls^te
brezplačni poskusni kupon.
FRONTIER ASTHMA CO.. Room 160Y Nlasmrs >n4 Hudson St*.' Kuffnlr. N. Y.
PoiliiU [iwtn EO.kcSn'O v iMk« pustna:
........... 1
Posebna prodaja.	Polovična cena.
IMPORTIRANE HARMONIKE
prejete pred zvišanjem eolnine. Najnovejši modeli;	Izjemoma močne
Ti akordeoni po	iar.i iz p -vovrstn^ua
materija la. srlasti pi>«"alke. ki so tinjbolj-kakovosti, l.ep izrezljan okvir iz d"b-re tvarine, zelo m<h"na prS-'ala. izvrsten !i*-Ii 7. iisni^m prekritir i rolii ;n porilkla-nimi jeklenimi vogali. solidne tipke, usnjat ročaj. Akord »»oni i-o k»-1o nizki r»r.i. Akordeon št. 89 — z 2 vrstama. L'l tipk. S basov. eer. t $3.75 '.Mivadna > • :: i $;7.f>0) Akordeon št. 67 — v. - vrstama. t!j-k. •! oasi. ir-na $e.75 *X:t\mliM. i-pna Jl'.'.'O) Akordeon št. <!0 — z 1 vr:<!o. 10 tipk.
2	basa. cena $4.95 »Navadna eeria 5P 001 Zxpi;ite ime. in naslov, tako tudi Številko ak.>r'l^r<ii.'t m f"no trr piiložite tik po-filjatvejie ftrn«hf. za. .M.^rd^^n p.i plafa-!•*. ko ga prejmete. Ni' ne jisklrarte. Jamčimo pi>|x>lno z.irl'nMjnwt all pa de. rs.r iiazu).
V zalogi imamo s.im»» • l.Oft t»-h aV .ide-"tiov tej ceni. K'- ta z:tpofde. bo-<Jo	zvišane V.a\>> 1'išile ?e d
UNION SALES COMPANY. Dept. 2S1 15 S. DESPLAINES ST.. CHICAGO. ILL.
■"■'	1	1 r _	1
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Xaroouikora "Glasa Naroda" v državi W. Virginia naznanjamo, da jih l>o obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. JOSEPH ČERNE, kateri je pooblaščen nabirati na-r<>čnino za naš list. zatorej prosimo rojake, da mn bodo kolikor mogoče naklonjeni.
1'pravništvo Glasa Naroda.
Tte^foe
Ako iellt« Imeti res dobro ln trpežno
siove-»s*:>. * ernško ali kromatično har-rt-eni^o. ob. nlte se n^ znano tvrdko za pojasnilo ali pa pridite osebno.
LUBASOVE
L *- \ s. ii vr-=t irn irri tudi v la-
•r -■■' . ) eii Ji. zastifl ntk teh • S:te po crSk.
>e v itn u!Judno priporočam.
Anton Mervar
JC St. Csir Avenue Cleveland, O.
BABICA^
Mrs. CHAS. STEVENS.
\T. lOlh St., Indianapolis. Ind. e pripororam Slovenkam. Imam po-sl-i'no dovoljenje, jamčim Icrno po-
strržbo in srni vam pripravljena	z:i
vfnho prnno^. vsaki čas. Kiitilp	— | IMione: Rebnont 1072.
i " "	~
Potovanje v Jugoslavijo.
t Kdor namerava potovati to FiH>uilail v stari kraj u:i ot»isk ali za stalno, priportrttino, «la se o«l-J I««"1! za parnik "PARIS'", najvt-^jl in najnovejši parnik £ruu«-nske pa e ri»t>r«><ine družbe, ki odpluje iz .Vew Yorka
16. maja 1923.
Ker jc železniška zveza preko Francije. Švice in Avstrije zelo :zln.lj<aua. je za Jii^usloiane jkv tovauje najbolj pripravno p'> fran-•	pr.-ci. -/.lasti j>m s parni-
kom 'TARIS'' in se pride v «le-vctili dneli v Ljubljano; oni pa. ki f« >t u jejo v zasedeno ow-ru'.je. -i- i**ljejo iz Pariza naravnost v Trsi
S tem paniikotn potuje tedaj
w todi naš uradnik, k: bo spremljal iH>tnike >lo Ljubljane, in bo pn-n -rt (udi prtljago. <Tn bo Sla nn-i- :>ri-j viMjiin 7. i"lim vlakom, kot
?	Vsi [.•►triki III. razreda so nas-
I)	njeni t:n lom parnlkn v kntii-
f. 'rdi p«, l! t eni knttin:: k«lor >J /'e?: jmtovntl f.-kr-if n:> letu par-^	J1 '» :•;. ; n:?m d<-»«^Ije ^im prej
n >if»; 11 .r.> t 'II rn "red in $r/i /;> ilrn-rt rr'^r--«! <'a t:in pr»»«krb!-i- r>-> iVb-«» ' ;ibirn< že jsi-'laj. <ln ne l>o*t<i prostori v«l <>ddanl
Frank Sakser Slate Bank
i-	New York. N. V.
- =
L. ADVERTISE IN "GLAS NARODA"
V ■ Al I Vsakdo lahko debi zastonj ta krasen set srebrnioe. 26 m H I 11 M I kosov, pristno Rogers srebro, sestoicč « 6 nožev. 6 ve-I liJrth rn 6 malth žtic. 1 zajenfnice za sladkor in 1 no-___ia za masla.	_•_
^^fc^^^^H^PMBB^B^^HPPPT^''* pg^^iSLin-^Mi___Jg^SffL
Nikdar se vum !.<• !»•• nudiUi t.ika prilika. d;t dol>ii< zr.stonj ta >:t-brni .•■• Vsaka iensta. h<"i ali mož k i ga lahko dol.i. NK I »A !:t HII>» T MEHA l*"SI..\-
TI KAK CKXT.
vse, k:rr zahtevamo <d \as	da tivdet*- pri sv-jili prijateljih h;lš
prodajni cenil; predmetov za darila ir zabav. Nekaj, k;« r lahko v.^akilo stori, ker ni treba izvedenosti.
Mi imamo na tis<K"-e teh srebrnih	HOME SUPPLY CO.
fc-etov. da jih damo ZASTmNJ. Deot. 13,	131 Duane Street
I5«Mlite prvi v vašem mestu, da si	New York City
enesa. nabavite.	...	-	..	, _
1'ij^uit,- t-i! vas" itonmliki zi«. brezplačni
Mi 3<no dali že na tisoče teh sre- srebrni *et
brnih »e»nv. Mi hočemo dati tudi
vam enega. Ne mudite pe lzp<>lni- "" ....................*......*......
te ta ki:pon in ga t:xk'ij pošljite.	Na^lcrv ................................
HOME SUPPLY CO. ^^^
131 Duane St, New York City	................................-
ANTON ZBAŠNIK
- JAVNI NOTAR Room 206 Bakewoll Bldg.,	Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni j«.)
So priporoča rojakom v voeh notarskih poslih. Posrsdujo v toibenih zsdovah mod strankami tu in v starem kraju. Proiskujo stanje zemljiM tukaj in v domovini. Posreduj« pri Izterjanju denarja v starem kraju ilve-tih dedi£ev od Varuha Tujezemskih Lastnin v Washlnotonu. Izvriuje prevod«
in tolmaCI na sodniji ln daje vsakovrstne informacile zastonj. ■	Cene nizko, delo točno in pravilno! -
rel»fon urada.: 1*4 Telefon stanovanju: 42
t * - ^
DR. W. L GAUTHIER
Špeci jalist sa oči, ušesa, nos ln ffilo.
Očala pravilno prirejena, ioba 3M. First National Bank Ouilding VIRGINIA, MINN.

SKARAMUS
Spisal iafasl SabatinL
Sa "Olaa Hsrcda" pooloranil O. P.
01	(Nadaljevanje.)
—	Se eu trenutek, prijatelj uivj. Preiskujte mene potom sa inega >«-l»e. Ali bi se sedaj poročili z njo T
—	t e bi se poroeil?
Oči mladega človeka so žarele od strasti.
—	C> bi se poročil? Ona naj reče. da sc hoče poročiti ž meno. in jaz b»>m njen suženj.
—	Suz.-nj je prava be^«*da. Sužeirj v peklu.
—- Xi kdaj- bi ne bilo	peklo, kjer bi bila oua in uaj je sto
r\!a se kuj takt-^a. .Ja/ jo ljubim, človek moj iu nisem tak kut ste m. Aaz. yj ljubili), ali me razumete?
—	To vem že dolgo časa, — je rekel Andre-LouLs. — Nisem si pa mislil, da vas j.- ta ln>lcz»-n tako strašim napadla. Sam Bog ve, i ila sciu jo tudi jaz ljubil v toliki meri, da sem delil z vami poželje-nj*' p i krvi. Modra kri M. d«- la Tour d'Azyrja pa bi komaj potolažila iu*»j (»olilep jk> krvi. I*r«lil bi tudi rad umazano in smradljivo tekočino, ki se pretaka jmj žilah Bineta.
Na ta način je razodel Leandru j>ožar. ki je divjal v ujem in ki se je skrival pod ledeno-mrzlo pjvršino. Mladi človek ga j«j prijel I za roko.
—	Vedel M.m.da le igrate, — jc rekel. — Vi čutite, — prav ta- •
ko kot ia/ *aui.	i
i
—	Tovariša sva v zlubnosti. Mislim, da sem .se izdal. In kaj
Influenca
napada ljudi z veliko naglico. Hud prehlad, bolečine v glavi, hrbtu in stegnih, okorele mišice, mrzlica in splošna potrtost je nekaj njenih znamenj. Kaj storiti f Ostanite v postelji oziroma doma, dokler traja bolezen ter jemljite
SEVEROVE TABLETE ZOPER PREHLAD W GRIPO
Ravnajte se po navodilih na zavojčku. Cena 30 centov.
Ker so dibani organi skoraj vedno prizadetit je pametno, da imate doma pri rokah
SEVEROV BALZAM ZOPER KAŠELJ.
Cena 25 in 50 centov.
Grlo je večkrat uneto in rdeče, toda jako bo pomagalo, če uporabljate
SEVEROV ANTISEPSOL
ta grgranje grla ali izpiranje nosa. To sredstvo obdrži dihala čista in prosta bacilov. Cena 35 centov.
Zgoraj navedena zdravila prodajajo v lekarnah. Vedno vprašajte za "Severova" U> ne vzemi te drugih.
W.fF. SEVERA CO., - - CEDAR RAPIDS, IOWA
ROYAL MAIL
ln!M. marca: •no-' New Amsterdam, Boulogne In Rotter-i dam; Albania. Cherbourg; pre*. Arthur.
UDOBNO POTOVANJE V EVROPO
Parnlki s enim rairadsm. H lavna "O" parnika "ORBITA1 I "ORDCNA". fedaj izpremenjena *
razredna in tretje kabinska parnika. _______.
nudita livanredno usodnost za Hamburg. Cherbourg In Bremen. —'f1' r^-iH-rt tt fr—i umi lltti* ni ! Prhtalkn mm Mji run4 .... $N9 .50 i ff. marca:
r»va iiboma nova parnika "ORCa" ln Lapland. Cherbourg la Aatverpu
-OHIO", ki imate 1.. 2. in 3. razred; »to- ja marca:
pita npomladi v cvruMko iluitxk	i	„_______
MYa MAIL STEAM PAMET COMPANY! u^H.^',: rZru^l'cZZ:.
SANOERSON a SON. inc. AGENTje 2». m area: ! »> Broadway. N. V^ ,11 loHHnl ^ntje., Rou-llon. Harre; Mongolia, Cherbour«
11-	,	I , ln Hambura: Ifonut Carroll. Hamburc
, dalje jv pravil, da ga je poslal s marca:	1
Krbrtus po svetu, da uči narode, j Majestic CWbour*; Vol en da m. Bou-! Poslušalei SO kmalu sooziia.ll. da se ! l®*"* In R°tterdam- Orca. Cherbourg in
... .	...	Hamburg; Kellna.e. Cherbourg In Ham-
i lllOZU incsa. MLlllO je prpsel tudl • burg: Saxonla. Cherbourg in Hamburg:
r palic 1st, prijel nesrečneža ter ga PrM" Flllmore> Cherbourg fn Bremen.
...	..... ,	f 4. aprila:
| peljal na policpjo ill od tam na nje- i Saxonla. Cherbourg In Hamburg: Pre*.
'gov dom. Nesaečnež je neki Ileu-!Von Buren- cherbure: seidiitz. Bremen.
! rik ^ Star iS lot ix	5 aPri,a: Minnekahda. Hamburg; Hansa,
1Uw stai Iel- J^ 1 l"-ta.	I Hamburg; Ansonia. Cherbourg.
Iščem JOŽETA VIHAR, podoma- i
tt-----^
^ Kretanje parnikov . Shipping News ^
Chetltjerg in Hambutg: Volendam, Boulogne <ii Rotterdam; Lafayette, Havre; A:i1jr.U. Cherbourg.
17.	Mauritania:
Mauretama. Cherbourg; Chicago, liar-
ra.
18,	aprila:
Franie. Havre; York. Bremen; Prea.
Garfield. Cherbourg; Belg^nland, Cher-
boura; Tyrrhenia, Cherbourg In Ham-' burg.
tt. aprila:
Taormlna. Cenoei Mancburla. Hamburg; Bayern. Hamburg.
21. aprila:
MaJe*Uc. Cherbourg; Pres. n<tf>*»vell, Cherbourg In Bremen; Ohio. Cherbourg In Hamburg: Antonia, Cherbourg.
23.	aprila:
Bremen, Bremen.
24.	aprila:
Berengaria, Cherbourg; Canoplc, Bremen.
25.	aprila:
Olympic. Cherbourg; I^i Savoie, Havre; rJ,arls: . IIavriC: Z-eland. Cherbourg;
rea. Hardin*. Cherbourg in Bremen^ PtM- A««™. Cherbourg. Finnland, Chcrbuurg; Cunte itosso, Ce-,^®' PrOMlll ' "oa.	Mount Clay. Hamburg; Finnland. Clier-
rojake, ak<> ju katereanu /aiau 10\apr.ila:.	.	... . ,	bour*-
Aquitama, Cherbourg; l'ilt!<burRli
če Valiirjev i/. Zavratea, p«»sta Ziri nad Škofjo I^tko.
njegov naslov ni. ali i
di
Bre-'28-
a mi jrn lia/.ua- m-n.
Jugoslavia irredenta.
ulj se pa sani .javi na spo-< apnia: daj navedeni naslov, ker tukaj'	l>olk' Cberbour«-
...	'2. aa— la:
SUIO lllll pokopali brata Franka' Mount Clinton, Hamburg.
Vihar dne 14. luarea. Ali če j'-i14- *cr!:a:
, , » . .	•,*., , ■ ■ Homeric. Cherbourg. Ceorge Wnah-
KalCfie>in drujyi SC»rodlllk tukaj. Irtgton. Cherbourg Bremen; Or.luna.
naj se zglasi._ — iratii. Reven,
rK)x 385. Fail-point, Ohio	KJe s° JANKZ .MOIIAR. 'MIHA
OCEPEK in JOŽE PO LAN t/
Olympie. Ch«rlKiiirg: New Am«tor.Um, Houlogr*: Ilorhambeau. Havre; rr»-5i<lerit Arthur. Cherbourg; Albania, Cherbourg In Hamburg. 1. maia:
^uitania. Chrbourg; Reliance, Cher-
bounc ln Hamburg.
2- maja:
T.a pla nd. Cherbourg: America, Genoa.
►e.Jaj ' Ali hwetc. da ra2targatno lepega markija ? Lahko vam nii-
. t - ^ «_
Smrtna kosa.
Hišna preiskava.
Oblast ja\"ue varnoeiti v Gorici dim ta prizor.	4	. t gta« je :z\TŠila hišno preiskavo pri
—	Kaj?	tajniku političnega drmstva 4*Edi-Lcander je zrl vanj t, izbuljenimi očmi, ka.it t ni mo^cl razume- [nos*t", dr. Bitežniku. Ko je ^»rati cinizma .Vndre-LoUi>a. {šal po sodniji&cm. povelju, se jc
—	T" ne tt-2ku, poti pogojena, da mi nudito pomoč. Le malo komisar skliceval ua dekret glede je zabte\am. Ali mi j« hočete nuditi J	.	• orožja. PrebrskaJi so um vse knji-
—	Vse bom storil, kar zahtevate. — jc rekel Lcandcr. — Mojc s1>ise korespondenco. Nekaj življenje \aiii je na razpolago, če ga hočete.	spistA' odnesli s seWj.
Andre Louis uiu je segel v rt>ko.	j
—	Pojdiva naprej, — je rekel. — Dal vam bom potrebna na- \ vodila. J V Ceru pri Žiuiaiju je umrl žup-
Ko sta sc vrnila v gostilno, je bila cela. družba že pri obedu. nJc Anton Šebesta. Rodom Čeh jc
Gospodična se ae ni vrnilo. Vladala je sploJna mrkost. Kulombina f naiel v tužui Istri	dri1"
in inadaiua sta bili vznemirjeni. Vedno bolj j« postajalo jasno dej- ! ^ domovil10' kat0PU ^ ijabil kot
stvo, tla s., postajali otlnuiaji med liiDcbom in njegovo družbo z	pr<tvo- I'režh"al ^ Ul<xl ua"
vsakim dnem bolj napeti	K,m liar,>doni 32 lct" .Tudi on
» i * - j t , .	,,	i - -	. I moral okusili sladk.i»sti okupacije,
An<lre-l>ouis in I^eander sta sejla na svoja običajna mesta. I
Mule «»či H met a }>o zasledovale kretanja obeh in hinavski, porog-
Ijni >iu« It je «*bkrožal njegovi ustnici.
—- Postala sta naenkrat velika prijatelja, — se jc rogal.
—	Vi ste zelo iznajdljiv človek, lliu^t, — jc rekel Ska ramus — Ali mogoče tudi spoznate vzrok!
—	Ta vzrok je laliko spoznati.
—	Sp.ročitc ga celi družbi. — je prosil Andre-Loui*. — Kajf
Ni sfe t-bo! a vi jate .* Ali s0 spluh stavljene kake meje va-ii nesramnosti?
liiuet jc dvignil svojo debelo glavo.
Ali s«* hočete i>repirati z mrnoj, Skaramuš?	!	Nesreča pri delu.
Njegov glas jc bil preteč.	j JaUb Grf?K. ^anujoč v Padri-
Prepirat i! i lovek se se ne prepira z bitjem kot ste vi. Mi ; čali, je prišel v kanmoloiuu z nogo
t a najliujsi udaro: zaaij so po nje ffovi iz.iavi 'brili zadnji dogodki in uasSatrva v Ceru, Id jih je molče trpel s svojim, trpinčenim, a nedolžnim narodom, kateri ga ohrani v najboljšem spominu.
Samomor rojaka.
V Trstu se je zastrupil Ivan Škcrl, star 23 let. Vzrok: beda.
do, katero bos rabil in na način, i kako boš zgradil stavek. Naš boj gre za morahie iu materialne ku-listi lmšega ljudstva, ki nirsli \ sloA iui-^kem jeziku iu ki mora l>iti prosto vseli spon iu ovir, katere mu prinaša tudi iz\Tstno znanje tujega jezika, kadar stoji pred v-tliiikom v itlogi tožitelja ali toženca in ve, da se tu odloča za večno o njegovih koristih, o nje-i govi osebni prostosti in dobrem, imenu, ali pa, ko stoji pred sod-nrkoin v ulogi priče in ve. tla h t erui izvršuje važno državljansko i dolžnost iu pomaga pri dosegi j l»ravicc; naš boj velja koi-istim in! interesom pravosodjjtva, zakaj prvi predpogoj *za pravično sodlx> je ta, da sodnik stranko ali pričo' neposreduo razume. Sodnik ima pa zakonu vendar pravico, da si i o izjavah strank, o izpovedbah' prič ustvari s-voje lastno, svobod-. no prepričanje. Kako bo prišel do tega prepričanja, če strank ne razume, če mu stranke in priče na- i lomijo nekaj slabe italjanščiue ali; če se poslužuje tolmača ? Temu velja naš boj; to na»> stalisče razumejo in odobi-ujejo (vsaj v srcu) i nuiogi in mnogi italjanski juristi.
In vendar--
Ljubljansko '"Jutro" piše: Oko
VLAHOV!
želodčna! GRENCICA
Dela Jo tn epravija v atektenice t
ZAORU (DalmadJaj
od leta 1861
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po vaeh
Lekarnah, delikatcaah in groeerijah.
Edini agenti za Zdra-tene drtave.
V. LANGMANN, Inc.
97-99 Sixth Ave., Naw York. N. Y,
DR. KOLER
638 Penn A v#., Pittsburgh, Pa.
I»r. Koler Je najslare-j-•i sl'i\etiski zdravnlk-ipecijaliat v Fittsburghu.
Za»tru;>ljenje krvi :»lrHviin n jclasovitim 60<> ki ea je izumrl dr. prof. Krlu h.	imate mozo-
lie ali mehurčke po tele-mu: v grlu; izpadati je Is n; bolečine v kosteh, pridite in izfistil vam bom kri. Ne iakujte;
ill Frančiška Mo- k\r ^ naleze
\ moške holeziu zdravim po okrajšani ICalior hitro opazite, da \am pre-
lil
Prvi je zadnjikrat j>is;i! s\"<».ii ženi še leta 1!M>4. iz Fleininga, Kansas, pozneje pa nič več. Druga dva sta pa pisala 1. 1020. iz lsat|ii«ili. Wash. Kdm- ka.j ve o katerem izmed teh. naj poroča, za kar mu bova hvaležna. — Jožef Ocepel liar, Sirokaset št. 4. ]) >šta Vače'metodi
t ;; o!	• t..«, i ..• . nehuje zdravje ne čakajte, temveč pridi-
Ijitiji. Slo\ eiua. Jugoslavia. te inJ j;t2 ViUIJ, boin ^|iet povrnil.
ZASTAVE!
pri
(21-2*2—3)	Hydro solo ali vodno kilo ozdravim v 3«
_____________________' urah iti sn-«-r l>rez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo boW-in« v križu in i.rbtu in včasih pri pufičanju vode. ozdra\im z gotovostjo.
nevmatizem. Ircanje. bolečin«: oteklina; srbečice, i^krofie in druce kožne bolezni. ki nastanejo vsled ne<;iste krvi. ozdravim v kratkem času ln nI potrebno
letati.	-
Uradne ure: Ob delavniku od 9 do S.
Ob nedeljah od 9 do 2.
Najnovejše zastave, bandera, regalije prodaja nad 1', let VaS rojak, piAite mu po načrte na naslov: IVAN PAJK, 24 Main 6t., Conemaugh, Pa.
mo. kako ceni javnost može. ki so nesramno jKipustljivi na- j pod kolo voza. Propel jali so ga za oko, zob za zob! Goriško okrož-!
no sodišče jc, sledeč vzgledu trža-: sitega sodisča, kratko malo od]>ra-^ ilo rabo slovenskega jezika. Ob-! toženca in priče se nc bodo zasliševali več v slovenskem jeziku, i iimpak v laškem iK»tom tolmačev.j Pri naših sodišč ill je tudi nekaj! primorskih sodnikov, ki obvladujejo laški jezik. Cesto k vat se jc ž-1.
pram s\«.jim ž. nam. Kaj j»a misli javnost o nesramno popustljivih | v tržaško mestno bolnišnico.
očetih.'
ltinet j«- sk«M-il na noge ter se oprostil roke Picrota, ki ga jc !	Himen,
skušal potisniti nazaj.	; Poročila sta se Aniea Škerlj iz
—	Sto hudičev, — je zarjul. — te boste na tak način govorili; Vrli]>olja iu Viktor Sosič iz Ko-/ hi'-uoj, Nam strem zadnjo koščico v vašem smradljivcm telesu! z*m* ,cr Dauiea Starčeva iz liar-
i e bi p.fložili le en sam prst name. 15 i net, bi mi nudili s tem	^ dr. Miran Kajin iz Ti-sta.
♦slino izzivanje, ki ga še potrebujem, da vas ubijem kot steklega psa.	i Izganjanje našega jezika iz
Andre L<.uis j«- bil miren. n.ieg'-v glas hladen in vslcd trga tem-	sodnije.
b«dj sira m n. (
štolo, katero e bit pred kratkim kupil	~	*" v- ^deiku gorečega civilnega ui
-	Ja/ s, m oborožen Bine t. Ničesar drugega nočem kot posva-	^ riti xax l e ine *• ; —-- ...... .........v:, razprava proti tftinm slovenskim
lilij 11»» k TV wk\tx mi« aijvucza i»i n^cd. ndirrciiiu ni«- ii;i iihii i imui mini	• • -» m « ..	_	.	i	« •«	i -i	...
varjal dr. Toukli. Ko je hotel za- nosti laskih sodnikov ua Goriškem , govornik staviti predlog v sloven- f ta praksa preueliala iu da bo tudi •edeti i»ri i>ti mizi z vami. Želodec Mkem jeziku, ga je predsednik i pi*i nas Ltaljan. pa naj je naš dr-|
L««onardo Vine i ]>ozval, da naj go- žavljan ali ne. smel govoriti s sod-vori ilaljansko. Dr. Toukli je nato! inkom samo potom tolmača. Po-j»redlagal. da naj sodni dvor od-izivljamo predsedništvo deželnega
Egodilo, da so nastopile pri teh so-E d most'' poroča: Na [bliščih stranke in priče, ki uiso bile zmožne drugega kakor laškega jemka in s katerimi so zato omenjeni sodniki govorili v njih jezi-
<Yla družba je bila razburjena. Potegnil jc ib žepa pi-! 1 riasfeu *'ailK*t ie bil pred kratkim kupil.	V oddelku goriškega eiHlne
s. ui oljorožen Bi net. Xiec.sar drugega nočem kot j>ošva-
me »K>ste izzvali kot ste izjavili, vas bom ubil s tako , .	A1 .	.	. , ^ ,	-- , . ,
...	,	.	obdolžencem. Obdolženec te za?r«> ku. L parno, da spr.eo bi-utal-
k.»t zavaljenega pra-sea, kateremu ^>te najbolj podobni.
Xa\aljeii>», š(H-ha>to telo. L'mazanost brez duše in inteligence. Če "	*	-	.	____-1.	* , - ,
mislim na to. .se mi skoro gabi
sc uti prične obračati.
Potisnil je od x«4>e krožnik ter vstal da odide.
Pojdciu navzdol. kj«.-r bom jedel z navadnimi ljudmi.
Kako se potuje v s t ari kraj in nazaj v Ameriko.
VELIKE važnosti za potnika je, da je natanko i>otieen o potnih listib, prtljagi in tlrugih stvareh, ki so ▼ zvezi s potovanjem. Všteti dolgoletne iskušnje nam je mogoče o vsem tem dati toena pojasnila.
Triporoeamo vedno tudi samo najboljše parnikc, ki imajo kabine t III. razredu.
Ako ste se namenili (»otovati ▼ stari kraj, nam pišite ker £>o tc v Vašo korist.
Tudi oni, ki ie niso ameriški državljani, smejo potovati v stari kraj na obisk in iim je dovoljeno vrniti se. Na željo dajemo vsakemu to-zadevna pojasnia.
Kdor ieli dobiti sorodnike ali znance iz starega kraja, naj nam piše za navodila, kajti Število prise-Ijeaevv je omejeno. . Za potne stroške izplačuje po našem naročilu Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
83 Cortlandt Street	New York
Glavno zastopstvo Jadranske banke.
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženi.
Obte sobe s eno ali dvema poiteljima. Prodtor sa 250 oseb. Domača knhinja. Najnižjo ceno.
AUGUST BACH, e3 Greenwich St, New York
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
■DINI OLOVBNOKO tOVOMCl IDRAVNII Micimliit «o4kih BOi.KZNI. MoJa etreka Jo zdr*vuen|e akutnih In kronkinlh OoManl. Jaa sam ta zdravim nad a le« tor Imam skutnje v veeh Oolaenlh | In ker sns m slovenske, sat o vas morem aooolnoma razumeti In a vodo bolezen, da vas ozdravim In vrnem mo« ln zdravje. Ofcsel t* 1 pridobil eeeobne okuiaje pri azdravljenju metkih helsawl. Sato ee popolnoma zaneatl na stene, meja akrb pa Je. da vaa pep sinemo vlm. No edlalajta, ampak pridite 6Unpreje.
Jam ozdravim zastrupljeno kri, ma^utje In Ilea po taloev. be I sani v grlu. la. padanja lae. bolečino v kootoliletarorane;oolabetoetitlv£ne In totemi v mehu« Juledlcah. letrah, telodcu. rmonleo rovmatlzem. katar; zlato IH04 naduha Itd Uradno urei ▼ ponedeljek: sredo m petek od t. dopoldne do t. reoUasl e torek, dotrtek In aobota od a dopoldne do t. mt«r; praznikih od lt. dopoMao de C popoldne.
Tedaj I »a je skočila na uuge Kolombinu.
- gr. 111 / vauii. Skaramui. — je vzkliknila. Tu je bil m gnal. kateremu sledili vsi ostali, liiuet je bil pre-
toči, da li pripusl 110 staviti preil-' -^odišea. da izdsi v tem ozii-u iio-loge iu zagovarjati v slovenskem ' trebua navodila, iu irieer ne saiuo jeriku. Po liratkem i>osvetovanju • tukajaijconu sodiseu, ampak oso-pii.an, da obstaja /aivta. Kolombini je »ledil Leander in Leandru Je '»tKli^ dvor sklenil, da je 11a V. ^o obmejnim sodteeem. I'ldieiu' l. '/.u temi >.> i/ginili \n'i ostali in konet-no je sedel Binet '	v kazenskih zadevali do 'z (Joriee poročajo: Xa tukaj-
saui v nil jeni >ubi ter m? boril s straliom. ki sa je naenkrat < val"*CIlu ^^"^Jati tu staviti šujem sodiseu se je mila razpra-uavJal	° '	predloge edinode v italjanskem je- Vi* pod predsedstvom sodnega
Pričel jo razmiki jat i o celi stvari in približno pol ure ^^ ; ^ ^ da je drugi jezik i^a- n^etnika Rutarja. Po prečita-
je j, \ stopila njegma hčerka ki se je konečno vrnila s svojega ^ T, ^^ ^ f^^'11 nJU &ktov je začel Rut ar izprane-
vaja sklep kot nekako motivacijo va-ti obtozenea v siovensemi. proti
1.1 11 1 . ,• t , ,	, .	.	tudi dejstvo, da zagovorniki slo-' čemur pa se je odločno uprl drž.
l»ii.i j. bleda m tudi nekoliko preplašena, — a s t rain o samoza- 1	1 - , . , _____1 „ •	- *
.	.,,.-!	,	0 4 venske narodnosti itak znajo do-, pravdink Datt>gi. Ko je tudi za-
m e' OI Z VSCmi	kom IbroitaUairiC.uio. - Ta sklep nam J govornik dr. GaberSeek zahteva L panijt.	j znova doikazuje, kaj lahko priča-j da se razpravlja v slovenščini, poker ui videla nikogar drugega kot sv.,jega očeta, sc jc ustavila) kujemo od nove ureditve jezikov- j	ker ^i navzoči znajo slo-ua pi a gu.	j nega vprašanja, ki se morda pri-1 venski, ga je državni pravdni k za-
Kjc so >si ostali.' — je vpraaala mirno.
. pravi ja v Rimu. K motivaciji, da vrnil z bcsedanii: "Pa tudi če bi
Punet je dvignil s\t\jo \eliko glavo ter sc ozrl vanjo s krvjo j znajo vsi slovenski zagovorniki1 zalitimi očmi. Takoj pa sc jc potolažil, ko si jo je ogledal. Dokler; dobro italijanščino, pripominjamo, Ih> i mi 1 tako hčerko, mu nc bo treba skrbeti za bodočnost m naj ! d* naš boj za pravice našega je-igra Ska ramus se take trike.	' zika na sodni jah vendar ni boj za
Ciuvoril pa jc na povaem drugačen način.	i udoUuost slovenskih odvetnikov.
—	Torej si se konečno vrnila, ti mala bedakinja! _ jc rekel. p*crmv110 ^ tu<i' odvetnikom kljub
— že S. ui dvomil, da nam b«i mogoče daucs zvečer igrati. Xe bil {^ poznajo dobro italjanski bi puseluao presenečen, če bi se ue vrnila vb pravem času. Ker si za-!	8**ovo	*»ere li
\riiila moje dobre naštete, me nobena stvar več ne preseneča.
Stopila je preko sobe k mizi. kjer je ubrala ter zrla nanj skoro zauieljivo.
—	Meni ui treba ničevar obžalovati.
—	Vsak bedak pri vi to aprva. Tudi bi ue priznala, ee bi de-dejauski obžalovala. Ti greš svojo pot kljub nasvetom starejših ljudi. Ali sploh'poznaš moške, dekle?
—	Jaz se prav nič ne pritožujem. — je rekla. __ (Daljo prihodnji*.)
je
in udobnejše govoriti v svojem materinskem jeziku. Zakaj edino če govoriš svoj materinski jezik, laJtko neovirano si« si'rs svoji uiisli Lfc-ez strabu, da bi ti uteguila v danem hipu priuian jkati primerna beseda za izražanje svoje misli, te pa govoriš tnj jezik, moraš misliti ne samo na logično vsebino svojega tovora, ampak tudi bo bese-
znal kitajsko, bi ne hotel, da se gforvofri tak jcaik!" ~ Pred kratkim časom je predaval v Gorici noki tulrrnski profesor, ki je svoje lepo predavanje zaključil s približno sledečimi 'besedami: "Uver-jcti sem, da bo Italija ustvarila novo civilizacijo, civilizacijo pravičnosti %i dela." bi jako radi uzrli zarjo te nove civilizacije, toda dosedaj vidimo krog nas le brezpravnost in nasilje.
Hodil je po ireta in učil narode.
V Trstu je stal v uliei della Gin-nastica neki slabo oblečen mož, ki je ustavljal mimoidoče ter jim' pravil, da je Kristusov brat. Na-'
Knjiga za dolge zimske večere.
Sloronsko-Amerika n*ki
KOLEDAR
za leto 1923
192 atrani poveati, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik. Šale in raznoteroati.
Cena %amo 40 centov.
Naročite sa ie danes.
SLOVE NIC PUBLISHING CO. dt Cortland« St, New York
r Dobe aa tudl pet
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
i
i Najnovejia flustrorana izdaja i j	Vsebuje 808 atrani.
, SLOVJUUO munma 00«
ti OorUa^t Strast. KowTorkOtty.W.T.
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANcJLEŠKI BESEDNJAK. BesU del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mor* znati vsakdo pri nabavi držav« Ijanske^a papirja.
A Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo Tesana, vsebuje 250 strani, jJJ cena s poštnina	™ ■■
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street
Hew York, V. V
ADVEKTIS« IN "OLAS NARODA". ADVKRTI8B IN *tkAI NARODA".