'K. KAJNA TRST, petek I6> septembra 1955 Leto XI. -§t. 219 (3148) SKA KNJI Ji. DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 »Ul! 8 - Podr,,*' ^°^,TECCHI **• *. n- Md- — TELEFON »3-*»« IN 94-83« — Rottnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 21 — Tel stol™ , 1,U1’ S' Pellico MI“ Tal. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm ___________________________________________________________________ . _____________________________________ _____________________ P a. trgovski 60. finanf no-upravni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak'mm širine 1 stolpca za vsa %ste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljanico - KB - 1 - Z - 375 - Mata Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trat MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Podim tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Adenauerjev pridržek o nemških mejah Tito jgovarja vlada SZ, da je bila zadeva rešena v Potsdamu reši i11 *i/> stališču do obeh Nemčij - V Vzhodni Nemčiji Izjavljajo, da Je pobudo nemških vojnih zločincev dal Pieck že 31. avgusta - Predlog za ustano-| ^ *ovjQtsko-nemško komisije za repatriacijo sovjetskih državljanov - Adenauer ŽIkhf%riaeiaaa as *%**§***• it*** m** _ EP** ** ir** S S** mm Tfl M M_s t ma m š s er •_ . • *l zahodnim poslanikom - Reakcija v ZDA na sovjetsko izjavo - Nadaljnji komentarji ^ASh 2^ ^Partm^^’ 55‘ — Funkcionarji ameriškega driav-t J* “bjnoil Va 10 danes zanikali sovjetske trditve, ki tffidainski*, ass’ Ua je Mn zadeva nemških meja rešena j, e Britan dogovori leta 1945 med predsedniki vlad w Pot!da *;e, ZDA in SZ. Isti junkcionarji so izjavili, k ti ^olin l_spora2u”1 navaja, da so trije predsedniki n® določi ’n Attlee) poudarili, (ja mora do- - nemških meja čakati na mirovno pogodbo, 15. __ j^eša* svei**3 na seii mini‘ i up0Cam P°r<>čal o wo- 2. k“ srn«- - v Moskvo, ni HtMi m°ra noben sklep, U, *°iiti ; zunanji minister Kancler Ade- bekatere doku- klS>čaL0t«ku.seie ne b°- D, ftr Ari« Jutri, ko bo «knl Vskih -n*uei’ govoril o t ®i konfo Zfiovorib na **■ Seji sta Pnci. Vi'>i d«Jrjso‘'tvovala tudi ?.okrat Schmid in >ite »e. ^ .. s'° ŽvedeTo‘Ce'V. sta 2^* h ,kl »« t,i>j* eg\cii* - ____________® titJMi VoJj. Adenauer poro-- 'h ^eliem parlamen- Schmid in bila člana v Moskvi. tikiV®ZP,'aV° 0 zu_ DCmbra T\ “Ptr- • v Bundestagu za 5L^4T°]rdne je Ade- il,'!'tga Irancosikega, a-1^4, kate-■,ritanskegil p0 {'»jih erim je poročal 'k,* sestankoVOrjh v Muskvi- flairient demokristjan-H(iJ®*Uer :,ntarne skupine je da ?v“- da i« Pre* h Ve »t ?ianie neinšl-.e I«,,,1 odlri„ “i napredovalo, 0(1 „n Uvedbo diplo- Kar ssov * Sovjet"ko l»*il,4l>osov i tlče g°sP°dar" Vi-4* je ’t uAdenauer izlil Uto i eba to zadevo vJU s® bU6iti- ‘er je do-h el * Pred.. ° tem razg°* t( *s D^',allstične stranke •kij,,?9 Jutsehland», da ni V AjSOviett,ki voditelji aueriu izpusti-*>CVd»-,Voinih zločincev. 'V** lit vlade Vzhodne Ud,,* che piše danes v 1 iJ C- "S stališča, ki Nemčijo, se lahko Pred, ie I, om sprejme na l'tllii,|W Vo> da je morda fezUJ; Adeh*0vjetske vlade ob-,S« ‘h !,Ueria ° dokončnih ‘!Ia tePuki2porov demokra- »T^e -Zlasti pa na' i*dc * v , *Jtnika Wilhelma Jlj 2- V *?■ v* vojnih obso-°tih J /-adevi mora se-■•ke v o ati svojo lo-1* ttIvI>rotiri?}eru hudih zlo-trfd . * sna ■ ve*tvu, ki jih Pt . dlš6i vajN obravnavati ^•sSfc» je bil član jjSa' >ilae8ri^ie- i.e izjavil, !>Hcev ^ *l^PUstitev ja obve-posredo- - m nemških Sšit °žitno hv' in je dodal, tej viaci hotela vzhodno-V n *aieyi lrheti prednost i*cP»tii^denaup ,°drekanja za- 1 V KV* vofeu V zadevi Nt0(1h0bem^l0čincev pa Nk*va», a agencija hlecu Pr^d«. . vzhodno-fte4Hp0slal m nik Wilhelm h «‘kd vlh aVgUita 1«55 V°rošil°VneKa sovje' Ntev ?ah‘evl nVrU p‘smo’. v v' tdikn v*eh ? Predčasno iz. ^Ovl.V' ki „ ih nemških Sovi..’ ki va,h r Pia Istski zVbs? sedaj zaprti ‘P8?i*hianana.ša' ni6Ck-?.it prejšnja zve- tek‘P p?“, Nemčijo o tej k »hr- i Prišii1' . *MiS'lim, da em Prišel' ha trenutek, da So,vi.etr ,p:rezid>j Vrhov- |k>' p4£on'{nkl le pristojen V? „-5 . °dločitve ir °stidstvo ,avi' da bi nem-pUči 1° Spreini 8*°boko hva- «e zaht0evebJagohotno 4v^ovtlie Adenauerje- '•i &$z ss ^ vlad h^blaščena ' od ,,1 ^aviti slede-S s^ijo lQVtlada ima Zvez-Ovija } del Nemčije, ttjfi NaatičnrUR1 del nem-on Obnovnd-repub,ika- v ^ j4,losov diPlomat- Nri izjavo; «Agen- SoVjetsko im ,"'0 zvezno repu. PPvjetsKa vlada > jv;.?*"1« ‘l '■ “ bUl, C»a 'tvaia meja rese, sporazu- ižva a ka- zvezna re-p"a , °zemu?Voi° iurisdik- a e- S? la^bih ,f°.Vratkom nem- %>Nrtlh fc‘ncev in d">- pMV*lhi m«iji ?„C*V 50 v 'Aa-lit Pfen n l. Za^eb s pri-^re|*lnBe4hik i i. namestitev 5S . i&k;m“1'- T* 01 drj *e at ^ v Zahodni ?'>e».Qbl!lllanov 4 sovjet- Vjb. se,ende "poteke strank r>kob»SPa je predlagal 1 mešana so- l°tv>ekp N>aU v'li'me?:PL0rnaUki.h 5S* h>«n»k >bl>>enk ^ li. Ai ldnZIiQdnonemške ,"I0sllriAtskih IN'luhLx e,'Jetm soviet-fifeal bačkim . Pojasnit v Voditeljem li»tZ Adenau'Aezi s spo-«BZ ^lem. Ber. Ab» Abend* piše, da bo delegacija nadaljevala v Moskvi pogajanja o zadevah, ki se tičejo suverenosti demokratične republike in «0 sredstvih za uvedbo kolektivne varnosti v Evropi«. List dodaja, da bo delegacija razpravljala tudi o »velikih vprašanjih, ki so povezana z gospodarskimi in znanstveno-tehničnimi odnosi med Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo«. Po uvedbi diplomatskih odnosov med Moskvo in Bonnom pa bo sedaj nedvomno sledila vrsta piobud v sovjetskih zavezniških državah za uvedbo diplomatskih odnosov z Bonnom. Ze danes piše glasilo romunske vlade »Scanteia«. da pomeni rezultat moskovskih razgovorov «velik -uspeh Sovjetske zveze«, ter dodaja, da želi Romunija uvesti diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo. Tudi glasilo KP CSR «Rude Pravo« poudarja važnost, ki jo ima za CSR sporazum med SZ in Zahodno Nemčijo ter pravi: »Češkoslovaška vlada je večkrat povabila vlado nemške zvezne republike, naj hi normalizirali diplomatske odnose. Moskovski sporazum bo vplival tudi na odnose CSlt s svojo zahodno sosedo.« Isti list pripominja, da je treba «uspeh razgovorov nedvomno pripisati dejstvu, da je bil Adenauer končno prisiljen spoštovati javno mnenje svoje dežele, ki noče, da bi ga spet potegnili v vojno za tuje interese«. Zahodnonemški tisk tucji danes piše v glavttem o bližnjem povratku vojnih zločincev iz Sovjetske zveze. Kar se tiče političnih rezultatov pa je tisk previden ih skeptičen. »Frankfurter Neue Pres-se» je mnenja, da je Adenauer dosegel, «kar je bilo mogoče doseči«. Neodvisni socialistični list ((Frankfurter Rundschau« pa pravi, da so sovjetski voditelji z rezultati moskovskih razgovorov ustvarili skrajno dragocena dejstva za svojo politiko pred ženevsko konferenco. Vzpostavitev diplomatskih odnosov med Bonnom in Moskvo pomeni, da se bosta dva nemška poslanika, eden predstavnik Bonna, drugi pa vzhodnega Berlina, znašla skupaj v isti prestolnici, in sicer jutri v Moskvi, pojutrišnjem pa tudi v drugih prestolnicah. «To predstavlja potrditev razdelitve Nemčije na področju mednarodnega prava. Mednarodna pogajanja o nemški enotnosti bodo potekala točno tako; kakor je to začrtal Bulganin v Ženevi«, zaključuje list. V Washingtonu še he izre kajo jasnega mnenja o moskovskih razgovorih. Javljajo pa, da bo še v tem tednu morda prišel v ameriško prestolnico funkcionar nemškega zunanjega ministrstva Grewc Londonski »Times« poudarja, da »obširnost in moč Sovjetske zveze in Nemčije morata vsekakor vzbuditi pozor- nost drugih držav ko pride do sporazuma med njima«, in dodaja, da bi vzp«, reditev politike teh dveh držav »uničila ravnotežje sil v Evropi«. Nato pravi list, .la je za sedaj z uvedbo diplomatskih odnosov med Bonnom in Moskvo več pridobil Adenauer: »Ujetniki se bodo vrnili in izmenjava diplomatskih odposlanstev bo služila nemškim industrijcem«. «Dai-ly Telegraph« pravi, da hoče »Sovjetska zveza predvsem pripraviti obe Nemčiji do stikov, zato da se bo lahko zdelo, da je Vzhodna Nemčija imela vplivno in odločujočo vlogo«, ter poudarja, da ie bil Grotewohl pozvan v Moskvo takoj po Adenauerjem odhodu. Na koncu pravi list, da je upati, da bo ((zahodna diplomacija lahko preprečila, da bi nove nemško-sovjetske vezi spravile zopet v nevarnost svetovni mir«. «Qni!y Mail« je mnenja, da so se moskovski razgovori zaključili »z določenim uspehom za obe strani«. v Evropi, | Pariški »Combat« piše v svojem komentarju: »Nemške koncesije Sovjetski zvezi za-skrbljajo London. Washington in Bonn in ta zaskrbljenost je opravičljiva«. List dodaja, da zadeva o združitvi Nemčije ni bila razjasnjena in da stik med Bonnom in Moskvo sili sedaj Adenauerja na »nevarno vlogo, polno čeri na Vzhodu in na Zahodu, ker nemška enotnost je danes bolj kot kdaj koli utopija za tiste, ki jo najbolj želijo, in izvedljiva, n se je bojijo za tiste, ki niso neposredno zainteresirani« «Franc Tireur« je mnenja, da je bonnska vlada sedaj »gospodar pri igri«, češ da bo «lahko vedno prekinila diplomatske ednose. če ne bo Sovjetska zveza izpolnila svojih obljub«. »Liberation« pravi, da je »pot k evropskemu pomirjenju to prepreči je zelo enostaven način: vključiti Nemčijo v splošno organizacijo evropske kolektivne varnosti. Ni le slučaj, da šo Sovjeti’povabili Fau-rea in Pinaya v Mogkvo za Adenauerjem in pred konferenco štirih v Ženevi.« Socialistični »Populaire« o-menja. da je moskovska vlada v sovjetsko-jugoslovanski izjavi 2. junija prevzela moralno obveznost ppstjtj, da Vsaka država pride do socializma po poti, ki se ji zdi boljša, ter pravi: «Ce bo Nemčija združena, ne bo prav gotovo mogoče odpraviti kolektivizacije, izvršene po ruski metodi v Vzhodni Nemčiji. Z druge strani bo težko dopustiti kolektivistični režim 'v Vzhodni Nemčiji in kapitalističen režim v Zahodni. Vprašahje mirne koeksistence režimov, ki se s časom postavlja v vsem sve-_ tu, nadaljuje list, se ho kaj odprta, toda Francija ne sme , kmalu postavilo v Nemčiji! To več delati napak«. Adenauer bo pomenilo pospešitev nasto-bi utegnil postati razsodnik pa socializma v tej veliki dr-razdeljene Evrope. »Da se mu 1 žavi.n * T-- r...................... -r Vprašanje Cipra naj se sčasoma reši tako, kot zahteva ljudstvo Cipra - Jugoslavija tudi lahko mnogo prispeva, da se prebrodijo nesporazumi med Vzhodom in Zahodom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Predsednik republike maršal Tito je včeraj v razgovoru z zastopniki grškega tiska izjavil, da je sprejem kralja Pavla in kraljice Friderike v Jugoslaviji po-popolnoma v skladu s simpatijami, ki jih jugoslovansko ljudstvo čuti do grškega ljudstva. Ta obisk je ponovno potrdil težnje narodov Jugoslavije, da se sodelovanje z Grčijo še bolj razširi in poglobi. Predsednik republike je dodal, da se je prepričal, da ima kraljevski par napredne ideje tako glede same Grčije kot glede ' nadaljnjega razvoja odnosov med obema državama. »Prepričal sem se. je dejal maršal Tito, da so naši pogledi na posamezna vprašanja zelo identični, ne samo glede naših odnosov, temveč sploh. Glede nadaljnjega utrjevanja balkanskega sodelovanja pa imamo popolnoma iste poglede.« Predsednik Tito je nadalje izjavil, da imata Grčija in Jugoslavija kot mali državi mnogo skupnih interesov, zlasti - ----- , : bi ,=='=== Nenni potuje v Moskvo in Peking Sledil bo Martinov obisk v Moskvi? Danes dopoldne seja vlade - Še o sporu v vladi zaradi pristojnosti vojaških sodišč - Mattarella o trgovini z Jugoslavijo - Stavke rudarjev Maremme, stavbnih delavcev v Rimu, odložena žetev riža v pokrajini Vercelli (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Voditelj Italijanske socialistične stranke Pietro Nenni bo 20. t. m. odpotoval v Moskvo in nato v Peking. Z njim bo odpotovala skupina parlamentarcev njegove stranke- V Moskvi bo imel Nenni razgovore z raznimi političnimi osebnostmi, v Peking pa bo prispel 1. oktobra. Zvedelo se je, da bo Nenni pred odhodom obiskal zunanjega ministra Martina, da bi mu :— po vesteh iz u-radnih krogov — obrazložil svoje stališče glede zunanjepolitičnih vprašanj, ker ne bo mogel biti navzoč na razpravi v poslanski zbornici o proračunu zunanjega ministrstva. Po drugih vesteh pa bo imel Nenni pred odhodom razgovčr tudi s Segnijem in celo s predsednikom republike Gron-1 n! chijetn. Zaradj tega se Nenni-jevemu potovanju pripisuje večji pomen. Se to jesen bi namreč- moral obiskati Moskvo zunanji minister Martino, da bi s sovjetsko vlado poglobil odnose, hkrati pa o-pruvil pripravljalno delo. , ja vzpostavitev diplomatskih odnosov z vlado LR Kitajske. Nenni naj bi torej pri tem in Jugoslavijo od leta 1947 pa do leta 1954 povečala od H),6 milijard lir na 36.7 milijard lir. «Ce upoštevamo — je dejal Mattarella — da je v prvih šestih mesecih letos znašala izmenjava več kot 28 milijard lir v primerjavi s 17 milijardatni v istem razdobju iani, imamo lahko dosedanji tazvoj trgovine za zadovoljiv«. devi vojaških sodišč. Ponovno se poudarja, da bo Gron-chi odklonil podpis eventualno sprejetega zakona, ki ne bo izražal črke in duha ustave. Poleg tega se pripominja, da bi ustavno sodišče, katerega sestavo bo parlament na skupni seji dokončno določil, moglo razsodit ,-.ali je zakon Mattarella je dalje dejal, da, . . , , „ »o možnosti nadaljnjega raz- ^ skladu z ustavo. Pravijo, voja trgovine z Jtrgo.lavijo ! ^e jar.dj^tega Segn.ju^ in dobri, ker Italija vedno bolj imel vlogo predhodnega glasnika teh važnih zunanjepolitičnih potez italijamke vlade Iz Beograda poročajo, da jo ob svojem odhodu iz Zagreba trgovinski minister Mattarella dovolil uredništvu beograjskega tednika »Mednarodna politika« intervju, v katerem je izjavil, da se je trgovinska izmenjava med Italijo potrebuje jugoslovanske lesne proizvode, rude in razne živilske artikle, Jugoslavija pa italijanske industrijske in nekatere kmetijske proizvode, kot so južno sadje, riž itd. Danes Je predsedstvo ministrskega sveta sporočilo, da bo seja vlade jutri ob 9.30 uri v palači Viminale. Dnev-red seje ni znan, vendar pa se domneva, da bodo razpravljali tudi o pristojnosti vojaških sodišč, čeprav je — kot smo že poročali — vlada že sprejela Morov kompromisni predlog, katerega pa socialdemokratski ministri, od demokristjanskih pa Gonella in Andreotti, ne odobravajo, ker ni v skladu z ustavo. Včeraj je agencija AISA objavila Jiritiko Morovegg kompromisa in poudarila dejstvo, da je uradno demokristjansko glasilo iz Torina «Popolo Nuo-VO), izrazilo, odločno nasprotovanje uradnemu stališču vlade. Agencija AISA je namreč glasilo Gonelle' in drugih bivših koncentracionistov, ki nasprotujejo Fanfaniju, ki je Morov inspirator tudi v za- W Se ta teden razjasnitev v francosko-maroških odnosih? Danes bo vlada razpravljala o izjavi, ki bo določila temelje za bodoče francosko-maroške odnose - Desnica se vedno spletkari * Tajnik stranke Istiklai predlaga sklicanje mednarodne konference o Maroku PARIZ, 15. — Ce ne bo prišlo do novih ovir v zvezi s francosko-maroškimi odnosi, bi utegnilo priti do razjasnitve še v tem tednu. Faure je danes izjavil, da je mogoče, da se medministrski odbor in ministrski sve» sestaneta jutri, da odobrta vladno izjavo, ki jo je včeraj pripravil odbor petih in k’ h0 določila temelje, na katerih naj slonijo bodoči francosko-ma-roški odnosi. Na seji ministrskega sveta bodo morali'tudi obravnavati sestavo kronskega sveta in nove maroške vlade ter vprašanje odhoda Ben Arafe m premestitev Ben Jusefa v Francijo. Zlasti vprašanje Ben Jusefa je še vedno kamen spotike »zmernih«« in golistov, ki zahtevajo, naj vladna izjava jas. no poudari obveznost, da o danes obkolili štiri grške vasi na Cipru in izvršili po vseh hišah natančno preiskavo. A-retirali so šest oseb. in sicer dve, ker sta zvonili, dve zaradi neupoštevanja policijske ure, pri dveh pa so našli letake. Se en protest zaradi sodnega postopka proti beneškim partizanom Protestno pismo italifanskega kulturnega društva <(Panlo Morgan» v Ljubljani Grški kralj odložil potovanje v Avstrijo ATENE, 15. — Uradno javljajo. da je kralj Pavel, ki bi moral odpotovati jutri na desetdnevni obisk v Avstrijo odložil svoje potovanje. Uradno poročilo pravi, da se je kralj Pavel odločil za to zaradi položaja, ki je nastal po protigrških izgredih v Turčiji in po neuspeha londonske konference o Cipru. Kralj Pavel je danes ob povratku iz Jugoslavije pri- Upravni odbor italijanskega prosvetnega društva (Paolo Morgan« v Ljubljani nam je sporazumno s svojim članstvom poslal v objavo protestno resolucijo zaradi sodnega postopka proti 57 beneškim Slovencem, bivšim partizanom, članom Briško-bene-škega odreda IX. korpusa Jugoslovanske narodnoosvobodilne armade. Italijanski izseljenci v Ljubljani odločno protestirajo zaradi obtožb proti bivšim partizanskim borcem iz Nadiške doline in pozivajo vse demokratične organizacije bivših paritzanov v Italiji, naj se pridružijo tudi temu protestu in naj zahtevajo, naj prenehajo takšni procesi, ki mečejo dvomljivo luč na demokracijo v Italiji in ki jo grozijo, kot poudarja protestna resolucija, diskreditirati pred svetom, ki ne bo mogel razumeti, zakaj se postavljajo pred sodišče in obsojajo ljudje, ki so nesebično žrtvovali vse in zastavili svoja življenja v boju za uničenje fašizma in izgon nacističnih okupatorjev. Krogi, ki v javnosti zahtevajo procese proti partizan skim borcem, pravi resolucija, ne morejo biti drugega kot sovražniki miru in prijateljstva med narodi; takšni ljudje ovirajo proces mednarodne pomiritve, v konkretnem primeru pa želijo preprečiti tudi zbiižanje in mir- no sodelovanje med Italijo ia Jugoslavijo in poskušajo med njima podpihovati mržnjo in obnavljanje starih razprtij. Društvo italijanskih izseljencev v Ljubljani izraza prepričanje, da se tudi vodilne osebnosti rimske vlade zavedajo upravičenosti tega protesta in razlogov zanj, ter izražajo upanje, da bo italijanska vlada poskrbela za dosledno izvajanje določil republikanske ustave in člena 16 mirovne pogodbe in da bo preprečila, da bi se pred sodišči na zatožni klopi pojavljali oni, ki imajo največ zaslug, da si Je Italija priborila svobodo in demokracijo. Italijanska vlada, pravi resolucija, gotovo ne bo mogla trpeti, da se v kateri koli obliki in pod kakršno koli krinko ponovno pojavlja fašistična nevarnost. (Mi, italijanski izseljenci — nadaljuje resolucija — protestiramo zaradi tega, ker želimo, da bodi naša domovina res demokratična in aktiven činitelj v prizadevanjih za sodelovanje med narodi in za mir v svetu, tako da bi se s pozitivnimi dejanji popravilo vse, kar je povzročilo 23-letno vladanje lašizma! Resolucija zaključuje: »Zahtevamo, da se izpustijo na svobodo vsi bivši partizani in protifašistični borci, ki so pri nas v Italiji še vedno v zaporih!« PRIMORSKI DNEVNIK ffl. «ep ,t»W Z NPOMIVMK.I l>NKVI Na današnji dan 1. 1947 je bilo Slovensko Primorje z Istro po dolgoletnem suženjstvu priključeno k svoji matici Jugoslaviji. gg M Ji Danes, PETEK 1*- s^taV> Ljudmila. S*wn«t##eil Sonce vzide ob 5.43 In ^ ^,(1 18.17. Dolžina dneva D3*- n* • - —v ou * vzide ob 5.56 In zatone , Jutri, SOBOTA 17. S***" Lambret, Prvan PREB ZBOROVANJEM MESTNEGA ODBORA ZA USTANOVITEV PROSTE CONE Ustanovitev integralne proste cone pngoi za ukrepitev trž. gospodarstva STRAHOVITO NEURJE NAD PIRANOM, Med reševanjem miz in stolic potegnil val človeka v morske globine Nedeljsko zborovanje spada v okvir odločnejše akcije, ki jo je pokrenil mestni odbor za uresničitev tržaških zahtev V nedeljo ob 10.30 bo v gledališču Rossetti prvo javno zborovanje meftnega odbora za ustanovitev proste cone. Zborovanje je sklical mestni odbor za ustanovitev proste cone na osnovi sklepa zadnjega občnega zbora, da je treba ojačiti akcijo za ustanovitev integralne proste cone in v ta namen pričeti z zborovanji v dvoranah kot tudi na prostem. Mestni odbor vabi na zboro vanje vse člane organizacij, ki so pri‘topile k mestnemu odboru, kot tudi vse ostale pre-bivalce. S tem prvim zborovanjem je delo mestnega odbora po večmesečnem presledku ponovno oživelo, kar je prav sedaj zelo važno, saj bo vlada v kratkem pričela proučevati vprašanje ustanovitve proste cone. V. kratkem bo namreč posebna vladna komisija končala s proučevanjem položaja in bo predložila svoje izsledke vladi. Istočasno kažejo nekateri znaki, da vlada ne namerava pristopiti k reševanju tega vprašanja že z vnaprej določenim negativnim stališčem, temveč namerava resn0 proučiti vse številne faktorje, ki govore za ustanovitev proste cone v Trstu, kot tudi proti njej. Položaj je torej bistveno izpremenjen, saj je bilo pred nekaj meseci zelo dobro znano, da Scelbova vlada noče na noben način ugodno re-iiti tega vprašanja. Vendar pa s tem še zdaleč ni rečeno, da bo prišlo do ustanovitve proste cone brez vsakih trenj in da je mogoče doseči to osnovno zahtevo brez podpore vsega tržaškega prebivalstva. Vladna komisija, ki je tudi v Trstu proučevala vprašanja zvezana z ustano. vitvijo integralne proste cone, je bila namreč pod močnim vplivom tistih krogov, ki nasprotujejo prosti coni ne samo v Trstu temveč tudi v Italiji. O tem nam pričajo znane izjave bivšega podtajnika Trevesa, ki je bil istočasno tudi šef kar dveh članov omenjene komisije, in ki je v omenjeni izjavi zavzel odločno negativno stališče do proste cone. Mestni odbor za ustanovitev proste cone je na svoji zadnji skupščini upošteval vsa ta dejstva in je zaradi tega tudi sklenil podvzeti odločnejšo ak. cijo še pred objavo vladnega sklepa, tako da se že vnaprej naredi vee, da bo do ustanovitve integralne proste cone prišlo brez zapletljajev. Poleg tega pa postaja ustanovitev integralne proste co- ne vedno bolj pereča potreba celotnega tržaškega gospodarstva. V kratkem bo tako v londonskem sporazumu predvidena mednarodna konferenca o tržaškem pristanišču, ki mora rešiti tudi vprašanje proste luke. tako da se bo tranzitni promet lahko odvija! brez vsakih težav. Ustanovitev integralne proste cone bi nedvomno predstavljala idealno rešitev tega vprašanja in bi izredno koristila tržaškemu pristanišču v borbi proti konkurenci severnih pristanišč in Reke. Značilno je, da prav v zadnjem času tudi na Reki zelo mnogo govore o ustanovitvi proste cone, kot osnovnemu pogoju za okrepitev lokalnega gspodarstva in kot temelju za bodoči razvoj reškega pristaniška. Načrt o ustanovitvi proste cone na Reki že resno proučujejo zvezni organi oblasti v Beogradu, ki proučujejo izsledke reških strokovnjakov o koristih, katere bi prosta cona prinesla za povečanje tranzitnega prometa in za ostale produktivne lokalne panoge Reški strokovnjaki so prepričani. da bi prosta cona omogočila, da postane Reka v kratkem eno izmed najpomembnejših pristanišč Sredo zemlja. jega odločnega stališča mnogokrat na žice prav vladnim strankam, nadzorovati in usmerjati, ali celo ovirati njegovo delovanje. Priprave na volitve tovarniških odborov Drevi ob 19. uri se sestane izvršna komisija Delavske zveze, ki bo razpravljala o volitvah tovarniških odborov in o gospodarskih vprašanjih našega področja. Vprašanje volitev tovarniških odborov postaja vedno bolj pereče in delavci o njem tudi mnogo razpravljajo. Med večino delavcev prevladuje mnenje, da morajo volitve po- Pokojnikovo truplo so nošli šele včeraj zjutraj • Valovi vrgli jadrnice iz pristanišča na Tartinijev trg - Ogromna škoda V noči od srode do četrtka t deset in več stotov težke ska-Je razsajalo nad Piranom silo- le v daljavo več metrov, vito neurje. Valovi so zaradi Vzdolž obale in ob pristanišču močnega Južnega vetra in visoke plime v svoji razbesnelo sti kaj kmalu preplavili bližnje trge in ulice. Valovi so večje in manjše Jadrnice v pri stanišču vrgli na suho na Tartinijev trg, kjer Je voda do segla ob 21. nri okrog štirideset centimetrov višine. Mnoge pritlične prostore in kleti Je voda poplavila. Med divjanjem neurja pa je izgubil življenje 43-letni Jože Jontes, ki Je skušal reševati mize, stolice in drugi inventar bufeta (Riviera«. Pokojnika, ki Je bil uslužbenec Zavoda za socialno zavarovanje v Piranu, Je zajel močn val in ga vrgel v morje, kjer je kmalu izginil v valovih. Njegovo truplo so našli v tekatj v mirnem ozračju, da | bližini obale šele včeraj zju traj. Po prvih podatkih Je ne- Volitve odbora v podjetju Covella Včeraj so bila na gradbišču podjetja Covella v Sesljanu volitve novega tovarniškega odbora. Delavska zbornica je dobila 47 glasov in 2 sedeža. Delavska zveza pa 24 glasov in en sedež. Danes ob 17. uri se pričnejo na uradu za delo med predstavniki delodajalcev in sindikatov pogajanja za sklenitev delovne pogodbe za pleskarje. Vladne stranke predlagajo ustanovitev demokratičnega centra In Trst? Včeroj smo že poročali, da je genovska delegacija, sestavljena iz župana, predsednika trgovinske zbornice in številnih parlamentarcev obiskala v sredo predsednika vlade Segnija zato, da protestira proti premestitvi (Asie» in eVictories iz Genove v Trst. Uradna poročila sicer ne govore o obsežnejših zagotovilih predsednika vlade odnosno odgovornega ministra izrečenih genovskim predstavnikom, vendar ni dvoma, da je ta tako avtoritativna intervencija Genove V znatni meri zaprla reševanje vprašanja t rlaškega pomorstva. Pomembno je namreč dejstvo, da so Genovčani protestirali takoj in v najbolj odločni obliki, medtem ko je prav v tem času tržaški župan na turističnem potovanju v Ameriki, ko se tržaški občinski svet ne sestaja in ko tržaški predsednik trgovinske zbornice kot običajno skrbi za interese svoje privatne pomorske dritžbe, ki ima sedež V Genovi. Agencija ANSA poroča, da so štiri vladne stranke predlagale ustanovitev posebnega (tržaškega demokratičnega centra«, ki bi stopi) v stik z različnimi tržaškimi gospodarskimi kategorijami in bi predvsem vključil pobude koordinacijskega odbora tržaških malih in srednjih podjetij. V ta namen so tajništva lokalnih strank: DC, PLI, PRI in PSDI zadolžila občinske predstavnike omenjenih strank, da sprožijo to pobudo v okviru tržaškega občinskega sveta. Pobuda vladnih strank bi bila pozitivna, v kolikor bi obsegala pobude vseh tržaških političnih, gospodarskih in sindikalnih krogov, vendar pa kaže po zgornji vesti agencije ANSA, da hočejo z (vključitvijo« pobud koordinacijskega odbora, ki je sel zaradi svo- ne smejo povzročiti sporov med delavstvom ter da morajo biti novi odbori res izraz duha enotnosti. V ladjedelnici Sv. Marka je paritetska volilna komisija sprejela sklep, da se bodo začele volitve sredi oktobra ter da je treba more. bitne spore rešiti sporazumno. urje povzročilo na pristaniških napravah in v prostorih, v katere Je vdrla voda, več milijonov dinarjev škode. Mestni vrt v Diižini pristaniškega poveljstva pa Je neurje popolnoma razdejalo. Sunki valov so bili tako močni, da so vrgli so valovi razbili več kamnitih stolov in spravili na obalo tudi do pol metra visoko raznih školjk, peska in druge morske nesnage. Minisler Rossi čestital slovenskimi malunloma ŠOLSKE VplMranJe v slovenske osnov n« lole na Tržaškem ozemlju bo od 16. do 27. septembra t. 1. * * * Usposobljenost ni izpiti na Državni trgovski akademiji v Trstu se pričnejo 19. septembra 1955 ob 8.30. Razpored popravnih in uspo-sobljenostnih izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. 1. septembra 1955 se je pri- leto Na državni trgovski akade miji in na državnem učiteljišču v Trstu so bili v letošnjem poletnem roku usposobljenost-ai izpiti. Maturanta Nadja Za Jec s trgovske akademije in Bruno Terčič z učiteljišča sta dosegla zelo visoko srednjo oceno. Pred nekaj dnevi sta omenjena maturanta prejela od italijanskega ministra za prosveto Paola Rossija lastnoročno podpisano pismo, v katerem jima čestita k lepemu uspehu, ki naj bo v ponos njima in njunim profesorjem. Istočasno Jima tudi želi mnogo uspeha v bodočem poklicu. PRISTANIŠKI DELAVCI IZROČILI RESOLUCIJO NA VLADNEM KOMISARIATU Delavci so naveličani čakanja in zahtevajo rešitev svojih vprašanj Med drugim zahtevajo izboljšanje tarif, zvišanje prispevkov delodajalcev za pokojninski sklad, plačilo upravnih stroškov itd. Včeraj je delegacija pristaniških delavcev nesla na vladni komisariat in na pristaniško poveljstvo resolucijo, ki so jo ti delavci sprejeli na zadnji skupščini 13. septembra. Na pristaniškem poveljstvu so izročili resolucijo namestniku pristaniškega poveljniku podpolkovniku Benussiju, ker je poveljnik pristanišča Bollo menil, da se morajo tudi pristaniški delavci ravnati po načelu hierarhične lestvice, kot je navada v vojski. Na vladnem komisariatu pa je delavce sprejel podprefekt Santini, kateremu so izročili resolucijo. ' V resoluciji ugotavljajo, da so delavci že večkrat predočili pristojnim oblastem vsa svoja nerešena vprašanja, da pa oblasti niso poskrbele, da se rešijo. Dokaz brezbrižnosti ob- NEKOC JE Z1VEL SLOVENSKI DIJAK v ponižujoči bedi in pomanjkanju, k| je uničilo marsikateri talent, preden je ta mogel koristiti svojemu ljudstvu. Skrbimo, da se preteklo ne povrne, skrbimo, da bo slovenski dijak študiral preskrbljen z vsem, kar potrebuje za svoj razvoj, podpirajmo DIJAŠKO MATICO. IZPRED SODISCA DOPISNIK LISTA «UNITA'» obsojen na 2 meseca pripora Obtožili so ga sodelovanja na »hujskaškem" zborovanju, hujskanja delavcev ter odpora ob pozivu na razhod Včeraj se je moral predstaviti okrajnemu sodniku 42-letni publicist Ruggero Spa-daro iz Ul. Conti 5, ki se je moral zagovarjati zaradi štirih obtožb, katere so mu naprtili v zvezi z dogodki ob zborovanju kovinarjev 28. ja-naurja letos. Tedaj so nam- Polemika okrog omenjenih reč policijske oblasti aretiral dveh ladij traja že dalj časa j Spadara in tgdi našega foto- tn to je Genova izkoristila zato, da je priredila protestno zborovanje vseh ligurskih poslancev, gospodarskih predstavnikov ter predstavnikov oblasti m poslala avtoritativno delegacijo k vladi. Trst pa je ves ta las izrabil zato, da so predstavniki strank .zastopanih v občinskem svetu skovali skupno resolucijo, ki bo šele v ponedeljek predložen a občinskemu soetu v izglasovanje. Vprašanje tržaškega pomorstva pa je tako resno in tako pomembno, da je ena sama resolucija občinskega sveta kaj boren prispevek k njegovemu reševanju. Poleg tega pa so zelo dvomljivi upi, da bi ta resolucija sedaj po genovski odločni intervenciji sploh lahko dosegla zaželen rezultat. Potrebna je mnogo odločnejša akcija ne samo tržaškega občinskega sveta, kot edinega izvoljenega predstavništva prebivalstva, temveč reporterja, katerega pa so izpustili po nekaj urah, medtem ko so publicista pridržali v zaporu H dni in ga nato obtožili; 1. da je sodeloval na hujskajškem zborovanju, 2. da je med zborovanjem hujskal delavce, da bi se zoperstavili ukazu za razhod, ki so ga izdali prisotni policijski funkcionarji, pri čemer naj bi izrekel nekaj hujskaških besed, 3. da se je uprl prvemu ukazu policijskega funkcionarja, ki mu je velel, naj se oddalji in 4. da se ni oddaljil niti po ukazu za razhod. O incidentih, ki so nastali tistega dne, smo že obširno poročali. Povod zanje pa je dala prepoved kvesture delavcem. da bi imeli svoje zborovanje na Trgu Sv. Jakoba Odbor je tedaj dobil dovoljenje, da lahko zborovanje izvede v kakem poslopju in delavci so se zato zbrali v dvorani nekega kulturnega tudi gospodarskih organizacij I krožka v Ul. T. Vecellio. Dvo-in ustanov in med njimi rana pa je bila premajhna, predvsem tržaške trgovinske da bi sprejela vse delavce zbornice, sindikalnih in drugih organizacij. Predvsem pa lahko prebivalstvo upravičeno zahteva od občinskega sveta, da se ne zadovolji z golo resolucijo, temveč pošlje istočasno tudi avtoritativno delegacijo v Rim, ki bo lahko zastopala tržaške interese. V tej zvezi obstaja že precedens, saj je občinski svet že poslal z dobrim uspehom slično delegacijo glede rotacijskega fonda. Tržaškega arzenala, Tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Marka, zaradi česar so mnogi ostali na cesti pred stavbo. Policija je tedaj intervenirala pod poveljstvom vice kvestorja Guida De Nozze in zahtevala, da se razidejo. Tedaj je Spadaro, ki je, kakor je sam dejal, hil prisoten v svojstvu novinarja lista (Unltfi», stopil k nekemu funkcionarju in ga vprašal, če lahko delavci vstopijo v hodnik dvorane, ki je bil na pol prazen. Rri tem je napravil znak z rokami, kar je funkcionar sprejel kot poziv delavcem, češ naj prekoračijo cesto in ga je zato aretiral. Spadaro je sodniku pojasnil, kako je prišlo do njegove a-retacije In zanikal, da bi kakorkoli ščuval delavce ter zakričal, kakor ga obtožuje obtožnica, naj se delavci pomaknejo naprej. Zanimivo je, da je bilo za policijo zbiranje delavcev pred poslopjem «hujskaškega» značaja, ker so iz skupine padali razni medklici, češ da je Italija prinesla v Trst revščino in tudi zato, ker je nekdo baje zakričal (To' je svoboda, ki jo je prinesla k nam Italija«. Razne obremenilne priče, med katerimi je bil poročnik oddelkov javne varnosti in neki agent, so izjavile, da Spadaro ni hotel iti z mesta, sklicujoč se, da je novinar in da kot tak lahko dela kar hoče. Zakaj pa je policija odredila delavcem pred poslopjem razhod, je pojasnil neki policijski funkcionar, ki se je izgovarjal, da ni bilo izdano dovoljenje za zbiranje na prostem in zato ker so delavci s svojo prisotnostjo o-virali promet. Na koncu razprave je tožilec predlagal obsodbo Spada-ra na 6 mesecev prityora, medtem ko je njegov odvetnik dokazoval, da se ne more govoriti o kaki hujskaški manifestaciji ter zahteval njegovo popolno oprostitev. Sodnik pa je šel po srednji poti in spoznal obtoženega publicista krivega prve. druge in četrte točke obtožnice in ga obsodil pogojno in brez vpisa kazni v kazenski list na 2 meseca pritvora. Kakor smo izvedeli, je Spadaro takoj vložil priziv proti razsodbi. Sodnik Del Conte, lož. Domini, zapisn. Feola, obramba odv. P. Sardos. lasti sta dejstvi, da se Je svet za pristaniško delo letos sestal samo enkrat in da dr. Pala-mara še sedaj ni odgovoril na spomenico, ki so mu jo delaV-ci izročili že 10 marca letos. V resoluciji zahtevajo zvišanje tarif za 11 odstotkov, ker so se medtem izboljšale plače in mezde skoraj za vse stroke in ker se je svet za pristaniško delo že lani v novembru obvezal, da bo poskrbel za izboljšanje tarif. Nadalje zahtevajo, da morajo koristniki pristanišča kriti uprgynp gjroške družb; da se morajo zvišati prispevki koristnikov pristanišča za pokojninski sklad: da mora biti pristaniškim delavcem zagotovljeno delo v vseli pristaniščih; da se morajo vzpostaviti vse tradicionalne tržaške pomorske proge; da se morajo spoštovati sindikalne pravice; da je treba čimprej sklicati mednarodno konferenco o tržaškem pristanišču; da se morajo popraviti tiri v pristanišču; da se mora zvišati za 0.15 odstotka tarifa za vzdrževanje Doma pristaniških delavcev. Delavci zahtevajo tudi. da morajo postati vsi priložnostni delavci dnevničarji in da se morajo ukiniti Vse starostne omejitve glede sprejema v družbe. Ukine naj sc tudi takoj nadzorstvo urada za pristaniško delo nad klicanjem delavcev na delo. V resoluciji so postavili delavci še nekatere manj važne zahteve. Delavci tudi ugotavljajo, da so naveličani čakanja, da se morajo vsa njihova vprašanja takoj rešiti ter da odklanjajo vsako odgovornost za morebitne motnje, ki bi nastale v pristanišču v primeru stavkovnih akcij. Končno pooblaščajo v resoluciji svoj sindikat, da lah-. ko uporabi vse oblike borbe, ki bi bile potrebne za uresničenje delavskih zahtev. Posledice eksplozije kuhalnika Včeraj dopoldne so morali nujno sprejeti na dermatološkem oddelku splošne bolnišnice 39-letno bolničarko Regino J4*lancov por. Trocoheri iz Ul. Parifii v Miljah, kateri so zdravniki ugotovili razne opekline na obrazu in desni roki. Njen spremljevalec je pojasnil, da se je bolničarka opekla zaradi eksplozije kuhalnika na alkohol. Troccherijevo so kmalu zatem naložili na rešilni avto in jo odpeljali v bolnilnico, kjer so jo pridržali s prčgno-zo okrevanja v 20 dneh. * • » Zaradi opeklin na očesu so s prognozo okrevanja v 7 dneh pridržali na okulističnem oddelku 25-letnega peka Josipa Gustinčiča iz Videmske ceste, ki je izjavil, da se je ponesrečil med delom v neki pekarni. Po končanem delu je namreč hotel očistiti notranjosti peči, iz katere pa je iznenada švignil plamen, ki ga je opekel po obrazu. iatelj Romeo Kompare iz- Ul. Cisternone. Kompare je izjavil. da je Vidoli med vožnjo s kolesom med Sesljanom in Grljanom trčil ob leeeno zapreko z znakom, da je cesta zaradi popravila zaprta, to pa zato. ker zapreka ni imela predpisane rdeče luči. Zdravniki, ki so mladeniču ugotovili rane na obrazu in rokah ter omotično stanje so mnenja, da bo okreval v 5 ali 7 dneh. čelo vpisovanje za šolsko leto 1955-56 in bo trajalo do 25. sept. 1955. Prošnje za Vpis sprejema tajništvo zavoda pri Sv. Ivanu, Piazzale Gioberti 4, vsak dan od 9. do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna obvestila. * * * Na višji realni in klasični gimnaziji v Ulici Lazzaretto vecchio 9-II. traja vpisovanje učencev za šolsko leto 1955-1956 od 1. do 25. septembra, vsak delavnik od 10. do 13. ure. Podrobnosti so razvidne na oglasni deski. Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom javlja, da je vpisovanje v I., II. in III. razred vsak dan od 10. do 12. ur« do vključno 25. septembra t.l Razporedi in podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadaljnja pojasnila se dobe v tajništvu šole. Ravnateljstvo Državnega trgovskega strokovnega tečaja na Proseku javlja, da se vrši vpisovanje v prvi in drugi razred od 1. do ?5. septembra t. 1. Vsa potrebna pojasnila sa doba v tajništvu tečaja. piti na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom bodo od danes do 27. septembra t. 1. Dne 1. oktobra t. 1. bo šolska maša in 3. oktobra t. I. se bo začel redni pouk. Vsa tozadevna pojasnila dobe starši pri didaktičnem ravnatelju dotičnega okrožja. Vpisovanje otrok v otroške vrtce Županstvo sporoča, da se bo vpisovanje otrok za sprejem občinske otroške vrtce začelo v ponedeljek 19. septembra. Pri vpisu je treba predložiti rojstno potrdilo, potrdilo o cepljenju proti kozam in davici ter zdravniško potrdilo za oči. V otroške vrtce se epreje-majo otroci, ki so na dan vpisa dopolnili 3 leta starosti. Ravnateljstvo Državne nižje arednje šole v Trstu sporoča, da je rok za vpisovanje od 1. do 20. septembra 1955. Tajništvo je odprto vsak 4®n bd 9. do 12. ure. •** Ravnateljstvo industrijskega .'■{rokovnega tečaja s priključenim tretjim razredom v Nabrežini in oddeljenih razredov pri Sv. Križu sporoča, da se vrši vpisovanje v I., II. In III. Prednostne lestvice za slov. srednje šole Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da so do 21. septembra 1955, med 10. in 13. uro, na Slovenski višji realni gimnaziji v Trstu v Ulici Lazzaretto Vecchio št. 9-11, na vpogled dokončne in izvršne prednostne lestvice za podelitev poverjenih in nadomestnih mest na slovenskih srednjih šolah za šolsko leto 1955-56. Neumestna vabila... razred vsak dan dq vključno TID ‘ *“ 24. septemora t.l. in t-iiissn ln šivilja Valusa Lucas, železničar Alfredu Contessa in delavka Manuelila Caslelleuo, VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 17. t. m. in v nedeljo 18. t. m. GOSTOVANJE V AJDOVŠČINI z Goldonijevo komedijo "PRIMORSKE ZDRAHE» Pričetek ob 19.30 uri PROSVETNO DRUŠTVO •ZARJA V SVOBODI* v SEMPOLAJU priredi v nedeljo 18. t. m. ob 15.30 uri v Sempolaju deseti tradicionalni pevski koncert pri katerem bo nastopilo več pevskih zborov. Po koncertu bo PLES NA PROSTEM Vljudno vabimo k številni udeležbi. Preskrbljena bo domača kapijtca in dober prigrizek. FANTJE IZ BAZOVICE priredijo v nedeljo 18. t. m. od 18. do 24. ure ples v GOSTILNI MAHNIČ Vabljeni vsi, tudi iz okoliških vasi! DIJAŠKA MATICA sporoča vsem poverjenikom, članom in prijateljem, da bo od 2. do 9. oktobra t. I. tradicionalni (Teden za našega dijaka« in naproša vso slovensko javnost, da bi Izpolnita svojo dolžnost ter podprla njeno plemenito delovanje. Ljudaka prosveta IZVRŠNI ODBOR Slovenske prosvetne zveze bo imel sejo danes, 14. t. m. ob 20. uri na se-dežu. «r GLASBENA MATICA V TRSTU bo imela sv«j VILI. redni občili zbor v Srtdo, 28. septem- bra T.T ob 20.-UH v Ut. Rug- gero Manna 29 g sledečim dnevnim redom: 1. Otyorit*y, 2. Poročila funkcionarjev 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Izprememba pravil 5. Volitve novega odbora 6. Razno Ako ne bo ob napovedani uri občni zbor sklepčen, se bo vršil v smislu čl. 23 društvenih pravil čez pol ure ob vsakem številu prisotnih članov. Odbor SOLA GLASBENE MATICE Stari in novi gojenci, ki se niso utegnili vpisati v rednem rolip, se lahko vpišejo do konca meseca vsajf, Jari od 10. do rij; Belvedere. 16.00: (Yai*« r J. Ctian-dier. ..tiiirl* Marconi. 16.30: (Neutol««1 njenik«, C. Wilde. ujnii Massimo. 16.30: (Dogodh^t binzona Crusoe«, gt Novo cine. 16.00: (Slavn L. Voung. „,(!)( Odeon. 16.00: (Montecr** klad«, J. Marails. j. Marni«. n -1 . Radio. 16.00: «Cigan», ko coran- ....m 'f \ Venezia. 15.30: (Bagd*®5" Čiče«. V, Mature. I PT| Skedenj. 18.00: ,Z»r*gLl vi, dve«, B. HUtt»n, D. iti Kino na Opčinah. 18.00. ^ Ija rdečih jopičev«, *• ,1 . R. Moreno. POLETNI KINO . Arena del Hort 20.00: ** tl zločin«, R. Miiland. Ariston. 20.30: (Kje je ^ '5 Toth. V Molnar. ft\ Garibaldi. 20.00: (Naš P" . Mitri. Paradišo. 19.30: (Pom1**1* ki«. C. VVebb. „„ ,1 Parco delte rose. 20.00. v Hollywood», D. M® Ponziana. 20.00: (SkrihJ* biserov«, VValt Disney*Vj Rojan. 19.45: (Vsi kralje" je«, B. Cravvford Secolo. 19,30: (Onei V ital e. PETEK. 'i it.vr ros 1A*r epten.br* .. «.it * U* 11.30 Lahki orkestri. , < . .. 10 10 e, tehničnega sveta; 12,1®^J kogar nekaj; 12.45 Kul zornik; 12.55 Operna gj*. , Glasba po željah; ««*| čajanka; 18.00 Russell -j C lo , Koncert za violino; "'utb ki,, kovski: Stavki iz bal«* # k . jezero; 18.30 Z začara"' h 18.40 Koncert tenorish,; p e| Kodermaca; 19.00 Cia"*1 jp »o cert za trombeto ih 19.15 Sola in vzgoja; L V ljubljene 'melodije; 20.05 Rapsodije; 20.30 «ifV venske pesmi; žLOv pJ kulturni razgledi; 21.1 a ti: stavki iz opere 22.00 Iz svetovne knji**,,, ff umetnosti; 22,15 9chU"'''. I tet za godalni orkeš1 Večerni ples. t n m T 1 12.00 Priljubljeni Igra orkester Carlo S*' f Koncert violinistke EK' f 21.00 Simfonični koncer* ra Franz Andre H O P K Slovenska poročila' 13.30. 14.30 19.30 m V. • IU.SU I" Ilrvatska poročila: vsa* 20.20 , ,j. Italijanska poročna: 19.00 iu 23.00. .g; 6.00 Jutranja glasba:^, - ■ napb' ledar. vremenska naP* tfj GlašWj - J Fantje na vasi pojo..- Poved časa; 7.05 J; .30 Za h» 13.45 Glasba po .M beni mozaik- 18.00 *z ga sveta: 18.15 Majhh velikih mojstrov; l8-* popevke: 19.15 Sporh -j, retne melodije; 20,40 »i z Dalmatinci; 21.30 cert komorne glasbe; 1 na glasba I" 1.0 V li N •,,Lj 327.1 m. 202.1 m. 'fjt Poročila ob S.~~ m. ‘JO. -0°' Jhl 12.30. 15.00. 17.00 in 12.00 FeWx Mendel! tholdv: Koncert za orkester; 13.10 Spored bavne, operetne in t'1 be; 14.30 O športu in j 14.40 Poje Ljubi Jans81 zbor; 15.15 Želeli ste šajtei: 16.00 Utrinki i re - Thomas Hardy: "J 16.20 Matija Bravnn*jd nija in Re; 18.10 Odi®! vanskih oper; 19.00 ba: 20.00 Črnske duh1' pojejo Cvetka Součk0'.,) štet Jubjlee Sin-gersl saksofonist Srečko lera nlpesnl /v,rLr«» ii tooiojt r,P“Ila^ientaxno de- Ua*Ce kar^t"!0’ da so P°* kitičnim 4 tudi našim j vt£?iern *« da bodo mtj0 kostjo in od- K rešcva- tistih odprtih vpra- adsK' a)i "-‘»lo reji^)j dolO° čakajo na ^o»a tli #% ’» Z?,0litične dvoumno- f’ei iikr°ntitVa vlada stoji ostati zadnja :J 'i«, Po 'a*ne nejasnosti, ki i ir 1 De Gasperija za- 1^n,,htji,>r'‘vtedala v vrstah H’e Poli"" našla m te. predstavnika v . ‘K m: Vlem tajniku Fan- Politične stranke svojega naj- ttf*' ^ odločno na •SfUk, e ,n socialne pro- ’^JilteernonOSJi 'Pri iem P" i °Joče 0 dejstvo, da ni 1 l> de!,)0n°Vno vzpostaviti Pet' ?J*etejanskega cen-^ tval rctznt tmhinacijt Je ja i_rella in Scelba, in. '*#« Pogojeval razne S/oni p.,, kombinacije S j« to l,a in Scelba, I ^ 'n Centrteem doživel i, ^"iJo na volitvah ,^'PioJcrf • ' teh volitvah - 'Po. pe,. [ na desno ali ° «ttier a te Poskusil pr-o;11 ,1* moral kmalu S>»niti 0 P“ « i« zku- k „m'tik„ 2 nihn' ' te le skoro ved- ii.', des*;/0 Prtkrivanje v ia *ko arske prakse z » “■ 0(,a mokrptično eti- °nžata °S a sta klaor- ,Vi. ' C‘te in yrda spretnejši od k te ’lPefla, a se nika- 0«i teogniti za- lifi !)a Po dniJ'faa življenja, neuspe* trtnega po- stranki, fct jo podpira; da se r niki oboroženih sil». V vladi za vedno poslovi od doseda~ so dosegli kompromis, na o-njega teološkega bizantinizma snovi katerega naj bi vojaška liC'Cu*ilvd0dda'lj’'1 %» man VOumnega po-bjr ,nia ja evr'ranja in tak- 7, med 7° in odločno i z-esa,c° in. levica. C«» teb S neUa demoni -'fan-j,. nt malo tudi v Im, p%etn C‘. stranki) je da-h,Stenje tesno, da vsako Pol! 'Ii si Z desnico vodi St" in in d° Političnega C> .Spro1’' C*le ja s tem v H, -it ,, .Sam obstoj detel ^Pn0 teli. Demokrate1 °d o; mnente zahteva %£'' io,l°dniieVe vlade- d« ^ n '»• *o *ji terSi,,St' V JUgoslovanski So Dn°femskem is?1 'Sk“*- ».‘.v™, ■ .s a* s s, Prenehali so azovanji, Ved«li da so |s"<0 ?°«0vanek neresnična. ■ " b> - nska gonja je, S ? l- iih 1» °glRS za ulic ki so n, :ii > bVavil° "a i »a 1 f>piprav- Vsako (|elo ‘ *at moglo biti všeč ameriškim igralcem, ki jim je bilo do tega, da igrajo v finalu z žogami, s kakršnimi so bili vajeni i-grati doma. Kot znano, pa teniškim žogam marsikaj škoduje, v prvi vrsti stik z zrakom, ki že po kratkem času učinkuje nanje tako, da se zmanjša njihova elastičnost. Takrat tudi še ni bilo letalskega prometa čez A-tlantski ocean. Moral se je potemtakem najti način, s pomočjo katerega bi se mogle prenesti Žoge v Evropo v takšnem stanju, ki bi ne pomenilo zmanjšanje njihove kvalitete. Našel se je nekdo, ki se je spomnil, da bi se lahko tudi teniške žoge kon-serviral«. Domiselni Američani «o vprašanje rešili takole: povsem nove žoge, ki so imele odgovarjajočo kvaliteto, so vložili v škatle, ki je til v njih isti zračni pritisk, kot v notranjosti žog. Zatem so škatle hermetično zaprli in tako so konservi-rane teniške žoge lahko o-hranile svojo elastičnost leta in leta. Kasneje so začeli tovrstne konserve proizvajati v neverjetno velikih količinah. Kakor bi se utegnilo komu čudno zdeti, je vendar med vsemi konservami najteže izdelati ono s pitno vodo. To vprašanje so rešili zavezniki v pretekli vojni, ko j« bilo treba preskrbeti s pitno vodo čete v puščavah, na vojnih ladjah, v džunglah in na osamljenih otokih. V začetku so poskušali tako, da so vodo sterilizirali. Toda pitna voda vsebuje določene rudninske snovi, ki ji, če stoji več časa, dajejo neki odvraten okus. Zraven tega se nahajajo v njej bakterije, ki se ohranijo tudi potem, ko smo vodo prekuhali. Ce bi navzlic temu tako vodo ho-itli konzervirati, bi se zgodilo to. da bi se te bakterije silno razmnožile, voda sama pa bi postala nepitna. Nevaren je tudi stik s kovino, od katere so konservne škatle napravljene. Vprašanje je ib'lp rešeno, ko so iznašli poseben vosek, ki se z njim premaže notranja stran konservnih škatel in se tako prepreči stik vode s kovino. Vprašanje bakterij pa se je odpravilo s posebnimi kemičnimi sredstvi, ki jih uničujejo, oziroma preprečujejo njihovo raz-množitev. Ali • je že kdaj kdo čul, da obstajajo tudi konserve s stepeho smetano? Tudi te se danes proizvajajo, a izdelane so tako, da iz njih stepena smetana priteče pod pritiskom, pri čemer je tako sveža, kot bi bila pravkar napravljena. Največ jo rabijo za to, da bi se vojaki v nekaterih tropskih deželah mogli privoščiti sladoled s stepeno smetano. Mimogrede povejmo, da je tudi sladoled moč konservi-rati. Gotovo so najmanj privlačne konserve z živimi črvi. Pred nekaj leti je neki brihten Američan iznašel način konserviranja živih črvov in glist, s čimer je napravil veliko uslugo ribičem. Konservirani živi črvi se lahko ohranijo tudi po nekaj mesecev, in sicer zaradi tega, ker so se pred tem s posebnim aparatom pripravili v nekakšno letargično stanje. Cim pa se vzamejo iz konserve, znova ožive, nakar jih ribiči lahko nataknejo na trnek. Na podoben način je neki drug Američan uspel konservirati nekp vrsto žuŽolke. ki uničuje škodljiv mrčes. Postal je milijonar. Na Floridi ob^taia ^ti^i industrija kon-kačjega mesa, itatčrjh krajih A- merike smatrajo za posebno delikateso. Kot vidimo, se danes Jah-ko konservira domala vse. Ne bo, dqlgov, če bo šlo tako naprej, ko bomo lahko konservirali tudi sončne žarke, da bi se z njimi mogli greti v zimskih dneh. Kongres društva za proučevanje zemljišča Nad šestdeset inozemskih zanstvenikov, v glavnem iz evropskih dežel, je bilo povabljenih, da se udeleže prvega kongresa Jugoslovanskega društva za proučevanje zemljišča, ki bo od 19. do 22. septembra v Portorožu. Večidel kongresa bo posvečen proučevanju zemljišča Istre, upoštevajoč predvsem raznoličnost tega področja. O tem vprašanju bodo imeli svoje referate profesorji jugoslovanskih agronomskih fakultet. Znani dunajski strokovnjak dr. F. Bauer bo imel referat o karstifikaciji apnenčastih Alp. Kongres bo potekal plenarno in v petih komisijah: za genezo, klasifikacijo in kartografijo zemljišča, za fiziko in kemijo zemljišča, za biologijo, plodnost zemlje in tehnologijo zemljišča. Od 23. do 27. septembra bodo udeleženci obiskali Istro in del Slovenije. so naglo odtekale in angleško I se je Butler lotil tega. Zato gospodarstvo se je znašlo pred je zmanjšal sredstva za grad- dokaj nerodnim položajem, da mu je začelo primanjkovati tuje valute in rezerv. Zadeva je postala pereča že pred zadnjimi volitvami, toda konservativci so v predvolilni propagandi skušali ta svoj neuspeh zmanjšati s tem, da ‘-o skušali ustvariti vzdušje popolnega »zaupanja* v trdnost državnih financ. Minister za finance je v tem smislu prikrojil celo sam finančni proračun, kar se da razumeti tako, da je bil to dejansko volilni proračun, ki naj bi konservativcem zagotovil uspeh pri volitvah. To potrjuje tudi Butlerjeva izjava v enem izmed njegovih predvolilnih govorov, ko je glede tega rekel, da je vlada «povrnila državno solventnost*. Butler je hkrati tudi rekel; »Številke o naši. trgovini se popravljajo in mi ponovno kontroliramo položaj naših rezerv.* Da pa vse to ni preveč prepričalo niti samega Butlerja, dokazuje dej-"tvo, da se je on sam 16. junija letos ponovno povrnil na problem z besedami; »Razmere se razvijajo na način, ki smo ga pričakovali in sicer približno tako, kot sem jih napovedal v svojem proračunskem poročilu ... Politika kreditiranja je požela uspehe ir razmere v zunanji trgovini, v kolikor nam je znano, ustrezajo ukrepom, ki smo jih pod-vzeli.* S tem je hotel Butler ponovno poudariti svoje stališče izpred volitev, da bi tako pomiril duhove onih krogov, ki so dokončno uvideli, da je bila go'-podarska politika, ki jo je izvajala vlada, zgrešena. Kljub temu pa Butler ni imel poguma kategorično vztrajati na tej trditvi, ker si je vendarle dovolil ventil «približno tako*, ki naj mu omogoči morebiten popravek v poznejši dobi.. Da si je ta morebiten ventil verjetno namenoma zagotovil, je postalo jasno kmalu pozneje. 2e v juliju so se razmere r.aglo poslabšale. Butlerjev poziv iz februarja tujim lastnikom funtov šterlingov, naj jih vložijo, ni imel nikakega učinka. Zlate rezerve, kakor tudi rezerve dolarjev so se manjšale s tako naglico, da je to začelo Vžbujati pravo zaskrbljenost in tri dni pred po-čitniccmi angleškega parlamenta je Butler ponovno pozival k «zaupanju». Ker pa se je zavedal neuspeha tega a-pela, je hkrati napovedal zmanjšanje kreditov za investicije, zmanjšanje kreditov podržavljeni industriji ter zmanjšanje kreditov vsem javnim ustanovam in predvsem za gradnje stanovanj ter končne ponovno zmanjšanje kupne meči. Vsa ta vrsta ukrepov, ali kot jo laburisti imenujejo, »zmes političnih smeri*, je bila bolj škodljiva kot koristna. V treh letih je angleška konservativna vlada zlagoma uničila vse one instrumente, s katerimi bi lahko vplivala na splošno gospodarstvo in predvsem na izvoz, uvoz, na inve-sticije in proizvodnjo. In danes, ko se gospodarske razmere v svetu, pa čeprav počasi, vendarle slabšajo, je ostal Butler brez najmanjšega sredstva, s katerim bi lahko vplival ali kontroliral zasebni sektor in edino sredstvo, ki ga ima na razpolago, so — moralni pozivi. Ker pa je edino področje, na katero lahko vpliva, podržavljeno področje. njo cest, za elektrifikacijo železnic, za gradnjo »ol in ja”-nih ustanov, medtem ko ostanejo sredstva zasebnega sektorja popolnoma nedotaknjena in razlika med tema dvema gospodarskima področjema se s tem še celo poveča. Dočim je državni sektor okrnjen na vsakem koraku, gredo dobički na zasebnem gospodarskem področju vedno bolj navzgor in vse to mora seveda plačati mali državljan, t. j. delavec i.i srednji sloj. Kaj preostane Butlerju ie-daj? Pred spodnjim domom je Butler izjavil, da je zadovoljen s poročili, ki jih je dobil z borze, kakor tudi s poročili s tržišč tu.ie valute. Vsekakor pa to še ni nikako merilo, ki naj bi imelo tisto težo, ki jo mora imeti trdnost določene valute in gospodarstv«, kajti trenutni dvigi oziroma padci na borzah nimajo š« o-nega značaja trdnosti, ki ga terja gospodarstvo države. Posebno velja to za oni del valute, ki se pojavi kot posledica* trenutnih konjunktur, kai-t: v danem trenutku se ta valuta na borzi pojavi, toda takoj v naslednjih dneh lahko že izgine, ne da bi mogla država poseči tako naglo vmeii Posebno velja to za konservativce, ki so se postavili na stališče popolne liberalizacija V zadnjih petih mesecih *o se angleške rezerve kljub sovjetskemu zlatu, ki je privrelo v angleške trezorje in kljub ameriškim investicijam v angleški industriji, zmanjšale za 137 milijonov dolarjev in to celo vprav v obdobju, ko bi se morale povečati. V samem juniju so angleške finance izgubile nič manj kot 136 milijonov dolarjev. Angleškim konservativcem naklonjeni tisk skuša vse to omalovaževati, ker da je funt šterling na borzah ostal še vedno na svo. ji ravni, vendar se ti strokovnjaki ne zavedajo, da se je to doseglo le na račun izrednih žrtev v zlatu in dolarjih. In aoba, da se funt šterling drži na taki višini na račun zlatih rezerv in dolarjev, je že dolga. Angleški funt šterling pa se je doslej vedno ohranil na visoki ravni skoraj izključno na račun razlike med uvozom in izvozom. Na račun tega dejstva je Butler skušal vreči krivdo za take razmere na velike stavke, ki so jih imeli na Angleškem v prvem polletju letos. Toda to je ie izgovor, kajti vse te "tavke v splošnem merilu ne znesejo več kot kak majhen odstotek, najnovejše številke Pa nasprotno dokazujejo, da so se angleške finance v zadnjem polletju poslabšale za kakih 150 do 200 milijonov funtov šterlingov. Angleški izvoz je namreč obstal na mrtvi točki, dočim uvoz narašča, kot bi na Angleškem živeli še vedno v dobi največjega razcveta. Ker pa oblasti zaradi popolne liberalizacije gospodarstva nimajo na razpolago nekakega sredstva, s katerim bi na hitro lahko usmerile državno gospodarsko politiko, jim preostanejo kot edino sredstvo «pozivi» in pa morda kak bančni ukrep, kar pa ima učinek, ki smo ga že opisali. Finančnih uspehov torej ni, neuspehe pa mora plačati ljudstvo. Zato ni nič čudnega, č? se v angleškem tisku čedalje ostreje in pogosteje poudarja strah pred inflacijo in «črnimi dnevi*. Kipar Ivan Meštrovlč Slavnega kiparja Ivana Meštroviča, ki živi od leta 1947 v Ameriki, ocenjujejo v svetu kot umetniško najmočnejšega učenca velikega francoskega kijiarja Rodina. Pred vojno je bil Meštro-vič rektor Umetniške akademije v Zagrebu. Nacistični okupator ga je aretiral in ga pozneje na, intervencijo umetnikovih’ znancev — r. • • \ .. . Prihod delegacije sovjetskih- inženirjev v Beograd izppstil. Kipar se je izselil v Švico. Na povabilo univerze v Sirakuzi je odpotoval v ZDA. Novembra lani je bil Meštrovič eden izmed dvajsetih državljanov ZDA. ki jih je sprejel predsednik Eisenhovver in jim čestital k uspehom. Kljub slavi ir* častem, ki jih je dosegel v svetu, je ortal Meštrovič zaveden Jugoslovan. To dokazuje tudi s svojimi darili visoke u-metniške vrednosti. Pred kratkim je poslal z jugoslovansko ladjo »Crna gora* v domovino dve sohi, jn s,. cer statui Janeza Krstnika in Antona Padovanskega Namenjeni sta cerkvi v Bern gradu in cerkvi v Splitu S tem Je umetnik izpolnil’ obljubi rodnemu Splitu m beograjskemu škofu še iz pred vojne. Meštrovič je izdelal obe-sohi v sadri v bron pa ju bodo ulili v Beogradu. Približno pred letom dni Je poslal Meštrovič v domovino tudi zadnjih 13 i2 med 19 reliefov, ki jih j, Pnčel modelirati ie pred vojno in so sedaj razstavljeni v Meštrovičevem nekdanjem domu — muzeju Alavni kipar je star 72 let sel Vedn° deIaven in Romi- Mercedesi favoriti na «Tourist Trophy» Severne Irske BELFAST, 15. Danes je 54 avtomobilov začelo z uradnim treningom za «Tourist Trophy» Ulstera. Nesporni favorit je Mercedes 300 SLF, ki ga zastopajo na tekmi trije avtomobili. Prvi avto tovarne iz Un-tertrukheima pri Stuttgartu bosta vozila svetovni prvak Juan Manuel Fangio in Karl Bronstein sigurno vod pred zaključkom v Goetebotf Fudererja čaKa še trda pr®*^ nja * IljivicKim in Bron®*®*nfl ••j) GOETEBORG, 15. — Danes zadnjih 24 ur počiv«1' ^ je bil na medconskem šahov- manager Al Weill i® skem turnirju prost dan. Od- Charley Goldman >** jf igrane so bile samo prekinje- mnenja, da je nekol>*c ne partije, ki so se končale z niran in da mora w>.p' naslednjimi rezultati: vati pred dvobojem, * ^ 11.3, Stocker (A) 11.4, Schvvarz-gruber (A) 11.5. 1000 ra: Konrad (A) 2:39.7, Steinbaoh (A) 2:41.2, Lorfer (J) 2:44.4. 3000 m: Klaban (A) 9:35.6 (avstrijski madinski rekord), Maričevič (J) 9:35.8, Ribschal (A) 9:42.8. 110 m ovire: Laschberger (A) 15.8 (avstrijski mladinski rekord), Ablinger (A) 15.9, Volkov (J) 16.8. Višina: Bešič (J) 170, Ablinger (A) 165, Strugar (J). 165. Daljina: j Savovič (J) 6.68, Vujičič (J) 6:37, Stocker (A) 8.12. Palica: Kuzmanovič (J) 3.70, Puhar* (A) 3.30, Bižič (J) 2.90. Krogla: Cihal (J) 13.95,, Sp-kič (J) 12.86, Balak (A) 12.55. Disk: Sokič (J) 43.35. Pich-ler (A) 37.55, Schneger (A) 30.59. tu kontrolne komi-Rognoniju ge po-glasovi o številnih odkupljenih tekmah ijo se ne le klubi Bologna. Da sp lahko Udinese, je bilo skle- ne premaguje višino 165 etn, — Nova nzvezd.an Vi nagrado-va ima- v svoji posesti že .evropski rekord, pa tudi od sve- JAMES BITA KEITH IESIEJ' SELANDER mer istega veselja MO tulji. ki mi jih Je daril, kakor nad “ * sem jih sam ujel m )itl nad takimi, ki U* gosenice vzredil. m se na nekaj leP'h . p« metuljev, ki ml Jin.„,ril r kod, kot dečku, P°( ,pU£ Kodrič, moj stareJSl ni prijatelj. Med saj ,, bil tudi pri nas I GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK: SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA V predoru pod gradom bodo namestili neonsko razsvetljavo Pod predsedstvom župana Bernardisa je bila v sredo zvečer seja občinskega upravnega odbora, ki se je končala precej naglo. Poleg nekaterih navadnih upravnih vprašanj so odobrili med drugim tudi sledeče: Nakupili so večje količine klesanega granita, s katerim bodo obrobili pločnik v Drevoredu Oriani, in sicer med Ul. Leopardi in Drevoredom Virgilio; popravili bodo pohištvo v sodnih uradih ter potrošili 1,200.000 lir; na glavnem pokopališču bodo zgradili dve zgradbi, v katerih bo 404 prostorov za eno, 12 prostorov pa za 2 krsti; pričakujejo, da bodo znašali stroški 8 500.000 lir. 290.000 lir bodo potrošili za pregled in popravilo vseh peči na drva v šolah, otroških vrtcih in občinskih uradih; nakupili bodo več rastlin z nizkimi in visokimi debli, ki jih bodo zasadili v dolini Koma, ki jo nameravajo spremeniti v park. 1 mi-400.000 nameravajo potrošiti za ureditev in asfaltiranje cest okoli Trga Ritter v Stra-žicah. Podobno delo so že o-pravili v bližini Ul. Colombo Glede javne razsvetljave se odbor strinja s pripombo odbornika dr. Terenzia glede pomanjkljive razsvetljave v pre. doru pod gradom; odbor je sklenil naročiti občinskim podjetjem, naj pripravijo nov načrt za jačjo razsvetlitev z neonskimi žarnicami. Na koncu so razpravljali o stvareh, ki se nanašajo na notranjo administracijo. tovorni motor. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga prepeljali v goriško bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili, da si je zlomil levi gleženj in se opraskal po telesu Pri padcu si je zlomil zapestje Včeraj ob 16.20 se je 16-letni Augusto Locchi iz Trsta, Ul. Schiaparelli it. 60. ki se je peljal s kolesom na obisk k teti v Gradiškuto pri Locniku. predolgo zadržal na sredi ceste, tako da ga je povozil lahek motor s prikolico, ker vozač ni utegnil pravočasno zavreti. Prepeljali so ga z rešilnim avtom Zelenega križa v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno zapestje. VOZNI RED VLAKOV Med delom roka zašla v kolesje stroja V sredo zvečer se je v tovarni bonbonov ITMA ponesrečila 21-letna delavka Ema Pelicon iz Sovodenj, Ul. Impe-ro it. 52. Peliconova je delala pri nekm stroju; naenkrat pa ji je leva roka zašla med kolesje. Na klice ponesrečen-ke so takoj pritekle nekatere delavke in ji nudile prvo pomoč, nato pa so jo z nekim avtom podjetja odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Tu »o ji pri pregledu ugotovili zlom palca leve roke ter so jo pridržali v bolnišnici. Odhodi proti Trstu: 0.13 (D) 6.01 (A), 6.56 (A), 8.12 (A) 920 (D), 10.54 (D)*, 13.55 (A)! 15.49 (A), 17.16 (DD), 18.31 (A), 20.02 (A), 21.23 (D), 23 30 (DD)*’. Odhodi proti Vidmu: 4.38 (DD)*, 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A), 8.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 2000 (D), 21.05 (A), 23 11 (A). Prihodi iz Trsta; 5.17 (A), 6.37 (A), 7.53 (A), 8.41 (DD), 9.34 (D), 10.49 (A), 13.52 (A), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A), 1958 (D), 21.01 (A), 23.09 (A). Prihodi iz Vidma; 0.12 (D), 4.25 (D)*, 5.59 (A), 8.09 (A), 917 (D), 1051 (D)*, 13.53 (A), 15.47 (A), 17.14 (DD), 18.27 (A), 19.56 (A), 21.21 (D), 23.26 (D)** * V veljavi od 22. maja do 30. septembra. V veljavi ramo ob praznikih od 26. junija do 25. septembra. Gorici je včeraj prelilo neurje Včerajšnji dan so goriški kmetje preživeli v velikem strahu. Od severa so se narn-leč pripodili temnomodri in sivi oblaki, katerih se naši ljudje najbolj bojijo, ker pri našajo točo. Okoli 15. ure je bilo nad mestom ter dalea naokoli ne bo prekrito s temnimi oblaki. Zdeli so nad njim in se niso zganili. Nevarnost toče je pretila od severa. Zato so se najprej oglasile baterije Steverjanu, Detonacije so bile zelo močne in jih je bilo slišati v mesto, kot da streljajo nekje pri Soči. Na nebu so se vedno pogosteje pojavljali temni oblački, ki nastanejo pc eksploziji. Približno četrt ure kasneje so se oblaki nad Brdi naenkrat raztrgali in tu di nad mestom je nevarnost minila. Temne megle so se zapodile proti hribu Ga. brijelu ter ob južni strani mesta proti Dolu. Spodnji krak ni izlil svoje mokrote. Zato pa je namesto njega to storil severni: od daleč smo gledali, kako se beli prameni spuščajo proti zemlji. Sklepali smo, da je morala padati tudi toča. Oblaki so se pozneje pomaknili dalje po Vipavski dolini. Zajeli .‘o predvsem pobočje doline pod Čavnom. Upajmo da ni bilo škode na pridelku; zlasti bi bila velika, če V uničila pridelek grozdja, ki etos dobro kaže in ki ga bode kmalu potrgali. Gorici, ki ji je najbolj grozilo, je bilo — padlo je nekaj debelih kapelj — prizaneseno lOBBOR FiGSSS kočljivih H9rašlBB Ottorino Barassi ni predložil napovedanega „eksplozivnega" poročila - Valentini dokončno odstopil - Korupcijske obtožbe tudi za nogometno tekmo Inter - Bologna pred štirimi Izlet UIL v Opatijo Turistični urad sindikalne organizacije UIL priredi 1.. 2. in 3. oktobra izlet v Opatijo. Odhod v soboto 1. okto bra ob 13.30, povratek v ponedeljek zvečer. Potnina in skupni potni list staneta 2.000 Ur. Prijave sprejemajo na sedežu UIL na Travniku 17 med 18. in 20. uro. Pri vpisu je treba plačati 1.000 lir. Hrana m stanovanje v najboljših hotelih bosta stala okoli 1 200 lir. SEJA POKRAJINSKEGA ODBOR a Nakazilo za bencin Trgovinska zbornica sporoča, da je 31. avgusta t. 1. prenehala z izdajo sledečih naka. z: 1 za bencin: nakazila rjave barve za 5 litrov in svetlo-rdeče barve za 10 litrov. Veljavnost zgoraj navedenih nakazil zapade 30. tm. V prometu pa so nova nakazila za 5 litrov vijoličaste barve in za 10 litrov rive barve, ki bodo veljala do decembra letos. Ko je hotel na senik je padel z lestve Rešilni avto Zelenega križa je včeraj okrog 12. ure odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 43-letnega Angela Zuliana ir Krmina. Zulian je pri delu po nesreči padel z lestve, po kateri je hotel na senik in se pri padcu hudo poškodoval. V bolnišnici so mu ugotovili hudo rano nad desnim očesom in na desni roki, za kar so ga pridržali na zdravljenju. Po „oodfžavljenju“ ceste Trst-Viilein naj prevzame pokrajina ceslo Gorica-Savodnie-Zanrai Nezgoda motociklista Včeraj ob 17.40 se je 49-let-ni Giovanni Cassin iz Ul. Mazzini št. 76 iz Ronk na nevarnem križišču pri Krminu zaletel z motociklom v lahek Na zadnji eeji odbora pokrajine, kateri je predsedoval predsednik odv. Culot, je ta seznanil odbornike z obvestilom ministrstva za javna dela, da namerava država sprejeti pod svojo oskrbo pokrajinsko cesto Trst - Videm, ker ima vse značilnosti državne ceste. Tudi ANAS je prišla do teh zaključkov. Ceste pa ne bo mogoče takoj spraviti pod državno upravo, ker je najprej treba pripraviti zakonski predlog. 2elimo, da bi se pokrajina te ceste čimprej znebila, ker jo res veliko stane, in da bi potem vzela pod svojo oskr bo nekatere občinske ceste, o katerih smo že dosti pisali. Med te ceste nedvomno spada sovodenjska cesta, ki povezuje goriško, sovodenjsko in zagrajsko občino Pokrajinsko odposlanstvo je svoj čas na zahtevo naših svetovalcev sporočilo, da bodo zahtevo pretresli, brž ko bodo nekatere ceste spravili pod državno o-skrbo. Sedaj je za izpolnitev obljube zelo ugoden čas. Obenem bo možno bolje vzdrževati pokrajinsko cesto Devetaki - Doberdob - Ronke Poleg drugih stroškov je odbor sklenil izplačati 120.000 lir za ureditev prostorov »Lanter-na d’oro» na gradu. Zimski umik brivcev Zveza rokodelcev goriške pokrajine obvešča, da bo 16. septembra stopil v veljavo zimski urnik brivcev, ki bo trajal do 15. aprila 1956. Urnik bo naslednji; od torka do petka od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19. ure; ob sobotah °d ,«• do 12-30 in od 14.30 do 19.30; ob nedeljah od 8. do 13. ure. Pouk harmonike Glasbena šola v Gorici na Kornu št. 8 sprejema učence za harmoniko, klavir, pozavno, rog. trobento in za teoretične predmete ter zgodovino glasbe. Potrebna pojasnila dobite v šolskih prostorih, kjer je vpisovanje, vsak dan od 9. do 11. in od 16. do 18 ure. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in po-noči lekarna d’Udine, Ul. Ra-batta 18 - tel. 21-24. kino CORSO. 17.00: »Oaza«, cinema-scop v barvah, M. Morgan. VERDI. 16.00: »Sedem nevest za sedem bratova, cinema-scop, G. Kelly in J. Powell. CENI RALE. 17.00: »Usmilje- nje za pravične«, K. Douglas in E. Parker. VITTORIA. 17.15: »Ni večje ljubezni«, A. Lualdi in F. Interlenghi. MODERNO. 17.00: «Junak iz tisočerih legend«, v barvah. RIM, 15. — Kdor je pričakoval od današnjega sestanka odbora italijanske nogometne zveze velikih novic, je bil razočaran. Drži samo to, da je dosedanji devetletni generalni sekretar Valentini zares odstopil in da ni preklical svojega sklepa. 3o pa je tudi vse. Današnja »Gazzetta dello Šport« je nekako v obliki zahteve napovedovala odstop vsega izvršnega odbora, kar naj bi bil uvod v razčiščenje krize v vrhovih italijanskega nogometa. Napovedala je tudi neko posebno, skoraj revolucionarno Barassijevo poročilo. Iz vsega ni bilo nič. Barassi je bil v svojem poroči-u izredno kratek, baje zato, ker mora jutri odpotovati v Belgijo, in je torej verjetno prihranil svoje »eksplozivne« zjave za prihodnjič. Diskusija ni bila dolga in v njej je bilo edino zanimivo to, da je tudi podpredsednik FIGC Berretti napovedal, da se bo umaknil in sicer iz »strogo osebnih razlogov. Ista formalna obrazložitev velja tudi za Valentinijev odstop. Ostalo pa ostaja vse prt starem. Vse to prihaja v času, ko je italijanski nogometni šport v resni krizi, ne le tehnični in čisto športni, temveč tpdi moralni. Poleg očitkov pretiranega profesionalizma, preobilice tujih igralcev itd. se zdaj pojavlja vrsta škandalov, ki kot kaže, nikakor hi izčrpana z obsodbo Udinese in Catanie. P0 obtožbah proti predsedniku kontrolne sije FIGC avljajo drugih in omenjajo kot Pro Patria, temveč t Inter in obsodili njeno, da veljajo vsi stari grehi, ne le dogodki iz *ad njega prvenstva. In zdaj se zdi, kot da res' prihajajo stari grehi na dan. Tudi Rogno-m ima opravka z zgodbo iz leta 1950. Glede Rognonija je odbor EIGC sklenil, da bo na zahtevo prizadetega začel s preiskavo. Z začasnim kompromisom se je končala tudi zadeva In-ter-Bologna, ki je grozila postati dinamit, ki bi razgnal današnje zasedanje. Modro so sklenili, da bodo zadevo prepustili odboru ligaških moštev. I Danes se je Zatopek ma- 1 ščeval piriu za včerajšnji poraz na 5000 m. Emil je zmagal na 10.000 m v času, ki sicer zanj ni nič posebnega, vendar je pustil Angleža za pol minute za seboj. Rezultati moških disciplin drugega dne; 400 m zapreke: 1. Shaw (V B) 52”1. 800 m: 1. Hewson (VB) 1’ 3000 m sleple Chase: 1. Disley (VB) 9'06”4. 200 m: 1. Janeček (CSR) 21”7. 10.000 m: 1. Zatopek (CSR) 2.29'25"6; 2. Pirie (VB) 2.29-54”. Štafeta 4x400: 1. Anglija 3’ 13"6. Krogla: 1. Savidge (VB) 15.78 Višina: 1. Kovar (CSR) 1.98. Daljina: 1. Wilmhurst (VB) 7.20. Skok s palico: Elliot (VB) 4.20. Disk: 1. Merta (CSR) 55 m. Dvojna zmaga Anglije nad ČSR v lahki atletiki Zatopek se Je maščeval Pirlu za poraz na 300« m PRAGA, 15. — Danes se je v Pragi nadaljeval in končal lahkoatletski dvoboj med Anglijo in CSR. Dvoboj se je končal z naslednjimi rezultati: Moški: Anglija - CSR 117 točk proti 93 Zenske: Anglija - CSR 30 točk proti 41. Angleži so torej slavili dvojno zmago. K večji razliki v točkah v moškem dvoboju je prispevalo tudi dejstvo, da je bil razveljavljen sklep sodnikov, ki »o, včeraj diskvalificirali angleško štafeto 4x100 metrov, tako da se je včerajšnji dan končal s prednostjo Anglije 51:44, namesto 47:46 v korist CSR, kot je bilo prvotno javljeno. EMIL ZATOPEK se Je včeraj maščeval Bordonu Piriu za poraz na 5000 m. Na krajši progi so Emila prehiteli mlajši tekmovalci — Kuts, Chataway, Ih a ros — na 10.( metrov pa je kljub letom še vedno nevaren. Mladinski dvoboj Avstrija Jugoslavija v lahki atletiki V nedeljo je bil v Kočevju mednarodni lahkoatletski dvoboj mladincev in mladink Avstrije u lje, če je Marciano P ]() ran, kot da bi bil Pre pravljen. Rocky i jutri nadaljeval treni® ' tek počival in ve v soboto in ned® ^ Marciano pred dvobojem z Archiem Moorom GROSSINGER, 15. — Svetovni prvak v boksu težke kategorije Rocky Marciano je Ženska atletika v številkah (A) Kopje: Kastelic (J) 55.15, Grabovac (J) 51.30, Donabauer (A) 47.72. Kladivo: Karalič: (J) 44.69, Sokič (J) 43.22, Puhn (A) 36.38. Štafeta 4x100 m: Jugoslavija (Solarevič, Mihovilovič, Topič, Mugoša) 44.2 Avstrija 54.2. Vladimir Bartol, MLADOST PRI SVETEM lvAlsji? IHn... Že zdaj 62 prijav za olimpiado v Melbournu SAN FRANCISCO, 15. — Dvainšestdeset držav je doslej sprejelo vabilo, naj se udeležijo olimpijskih iger leta 1956 v Melburnu. Mednarodni olimpijski odbor pa čaka še na odgovor osemnajstih držav. Te podatke je dal Levvis T,uxton, podpredsednik organizacijskega odbora olimpiade v Melbournu. Dodal je, da bo v Melbournu verjetno presežen dosedanji olimpijski rekord v udeležbi. Doslej je sodelovalo največ držav na zadnji olimpiadi v Helsinkih — 68. Luxton, ki se bo te dni raz-govarjal s predsednikom mednarodnega olimpijskega odbora Averyjem Brundageom, je zagotovil, da bodo vse priprave izvršene v najlepšem redu. Zdaj grade 660 stanovanjskih zgradb, v katerih do nastanjenih 6600 atletov, ter 140 hiš za funkcionarje, sodnike in spremljevalce. Dela na stadionu se bodo začela prihodnji teden, ko se bo končal avstralski nogometni turnir. Ko bodo dela končana, bo stadion lahko »prejel 120.000 gledalečv.« Včeraj smo objavili lestui-ce najboljših svetovnih tekačic. Danes nadaljujemo s skakalkami in metalkami in končujemo $ štafetami. Evropska prvakinja v skoku v višino Thtlnia ■ Hopkins je še vedilo na «loi)u» za sve-rekordom Cudine. Tudi Modrahova in M c Anigflo-, va nista daleč od rekordmh višin. eNeuničjfivtja pa je un-gleška skakalka Tgler, ki) je skakala že na olimpijskih igrah v Berlinu in danes kljub svojim 40 letom še ved- i nogrudo-posesti že ,ev-pd tudi od svetovnega ni vet daleč. Zadrtji rezultati iz Sdtojet-ske zveze so «prerokovali» spremembo na prestolu najboljših metalk krogle. Tamara Tiškevič je nekajkrat premagala svetovno rekorderko Zibino in se z metom 16.15 m zasidrala na vrhu lestvice. Toda plavolasa Gaiina Zlitina se še ni podala, pred nekaj dnevi je prišla vest, da je sunila kroglo 16.29 m in s tem za 1 cm izboljšala svoj svetovni rekord in se eplasi-rala» zopet pred svojo rojakinjo. Jugoslovanski metalki Vsenikova in Kotluškova sta letos kar solidno plasirani na svetovni lestvici. Prva je s rezultatom 13.69 m na 12, dru-ga pa, z 13.54 m na 14. do 15. mestu. Pred Usenikovo so le 4 metalke Sovjetske zveze, 3 atletinje iz Zahodne Nemčije, 2 predstavnici Vzhodne Nemčije in po ena Čehinja in Madžarka. V metu diska se ra primat ostro borita ruski atletinji Pumbadze in Pono-mareva, ostale pa več ali manj zaostajajo. Podobno o-stra je tudi borba med najboljšimi metalkami kopja, to je ruskimi atletinjami in Dano Zatopek. Nov svetovni rekord smo zabeležili tudi v peteroboju, kjer je dominacija ruskih atletinj povsem jasna. Zanimiva je situacija v štafeti 4x100 m, kjer so na čelu lestvice Poljakinje pred tekačicami iz ostalih držav. Višina: 170 Hopkins (VB). 169 Modrahova (CSR), 168,5 Mc Aniell (ZDA), 166 Balasz (Rom.), 165 Geyser (J. Aft,L 165 Tyler (VB), 165 Kosova (SZ). Daljina: 627 Vinogradova (S Z), 605 Dunska (Poljska), 601 Martinenko (SZ), 598 Sturm (Nem.), 597 Kusion (Polj.), 595 Kazmine (SZ). Krogla: 16.29 Zibina (SZ), 16.15 Tiškevič (SZ), 15.38 Doj-nikova (SZ), 15.20 Kuznecovu (SZ), 15.06 Werner (Nem.) 14.87 Tews (V. Nem.). Disk: 53.77 Dumbadbe (SZ). 53.67 Ponomareva (SZ), 48.65 Beljakova (SZ), 48.61 Zibina (SZ), 48.38 Mertova (CSR), 47.95 Werner (Nem.). Kopje: 55.24 Zatopek (CSR), 54.07 Roolaid (SZ), 52.07 Cudi-na (SZ), 50.59 Gorčakova (SZ), 49.84 Vigh (Madž.), 49.71 Anderson (ZDA). Peteroboj: 4977 Martinenko (SZ), 4575 Jermolenko (SZ). 4486 Dolženkova (SZ), 4410 Eiberle (Nem.), 4399 Ilvicka (Polj.). 4x100 m: 46.8 Poljska, 46.9 V. Britanija, 47.0 ZDA, 47.0 V. Nemčija, 47.2 Argentina, 47.3 Cile, 47.3 Madžarska. nutno tehta Marcia®0 pa 85 kg. ^ Sodijo, da bo ®a Marciano-Moore do*c ^ gi največji inka»o v j ni boksa. Samo ‘e Jf prenos bo navrgel P milijon dolarjev, slcU^i raučnajo na dva milu ^ kot 1.2 milijarde l‘”j nosnejši je bil d05l!|l,/ darni dvoboj med * jjjf in Dempseyem le*a ^ Chicagu, ki je dal dolarjev. Louisa pesti davkat CHICAGO, 15. — VI* V je včeraj zahtevala ® pif ga svetonega prvaka ^ težke kategorije ,j' 27.223 dolarjev davk°’ 1950. To vsoto je ‘re% k 463.041 dolarjem d‘ ,! 187.781 dol. zamud®1" a sti, ki jih zvezna da'1 ! va terja od Louisa J 1946-1949, ter 33.619 davka za leto 1951. ui Pravijo, da se J°e jč je dal že marsikom11 občutiti trdoto svoji*1 pesteh davkarije kaj 1 čuti... J Odgovorni «^.((0 ^ STANISLAV 8%(. Tiska Tiskarski zavod ali, KIHI) skbdI1 predvaja danes ob 18 »nes . uri m* Igralci Betty %| . Dorothy Lamoun Mac Murral o rr« / Jane tm Curiim predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 18. uri S TEŽKA .JE POT DO UČENOSTI poglavje- N« PRIPRAVNICI ZA GIMNAZIJO - BALKANSKA VOJNA - LOVEC Godina Vrdelski Je bil preprost, priroden mandrijarski am, ki si iz ptičjega lova ni delal moralnega problema Imel Je visok dlj: priti za vsako ceno do izobrazbe. Domači mu niso mogli pa tudi ne hoteli kupovati knjig, ki jih Je za dosego tega cilja nujno potreboval. Moral si je tolrej sam zasluziti denar in ena pot do tega je bila, da’ Je lovil in potem prodajal ptiče. Ko Je bilo Mašenki kakih šest, morda sedem let Je nekje slišala, da se ptiči love tako, da se Jim nasuje soli na rep Vzela Je v eno roko prazno kletko — bila Je od naših sostanovalcev, ki so imeli prej v njej kanarčka —, v dirugo pa ščepec soli ter odšla na vrt. da bi ujela kakega ptička Toda ptiči Je niso hoteli počakati in tako se je obupana vrnila v hišo. To zgodbico, ki Je povsem resnična, Je mama popisala v «Zvončku» (»Kako Je naša Mašenka lovila ptiče«) m morda bolj od vseh sem se jaz nad njo zabaval. Čeprav sem bil za dobro leto mlajši od sestre, bi me vendar nihče ne bil mogel potegniti s takim »nasvetom«. Kakor skoraj ne pomnim, da bi bil kdaj resnično verjel v Miklavža, tako sem bil že zelo zgodaj skeptičen do vseg-a, kar sem slišal lz ust staršev in odraslih, če se mi Je zdelo le količkaj čudno in nenavadno. Kljub vsej svoji prevladujoči fantaziji sem Ml od otroških let realist in kot tak skeptik Morda je bila prva, čeprav dobro mišljena neresnica, ki sem Jo slišal iz ust staršev, povod, da sem postal do vsega, kar ni bilo s"’-"- 'Mjivo, nezaupljiv, čeprav Je prišlo is še tako avtoritativnih ust stavUali^^iiit biI’ kak0 90 mulcl lz naše soseščine na-z dvoje ali celo trnfi3« *vsa . cela krdela liščw? ? Jese,n. ko so priletela na »Zemljo« da se Je kak ntičlir "° ^tem 8kriti ^ *»<>om čakal * Grelen u UJeL °Pazoval sem jih. kako so prežal im t?.,fa ,n »teKovali glave čezenj. Toda ali so d s m T lof w pa ptlčki P^več zviti: spominjam se glavicf MTJno?J:akrat *,icLel- kako ptlček Padel z osatne rl trrtn.i na tleh otePal z limanico, ki se je zme- rom trdneje lepila ob njegovo perje. nasla dovolj besed za zgražanje, ki ji ga je okrutneži iin°n?rui Tl T11101 so bili *ani° drezsrčnezi in okrutoezi in ptički so se ji smilili v dno srca. Oče pa ki h3 i ^ krotek, je ostal nad takim lovom ravno- dušen. Mama bi bila najrajši odprla vse kletke na svetu po IvoTe iazveZllči VSe PtiCe 066 ie Pa d°PUSCal' da se vsak Toda mama je Imela kmalu priložnost za še hujše ogorčenje in zgražanje. Govoril sem bil o naših sosedih, ki so stanovali v hisl ob koncu nove njive, kjer smo pravili »pri pseh«. Bila je to italijanska meščanska družina, starši in otroci so bili dobro oblečeni in iz vsega se Je dalo sklepati, da zavzemajo neki določen položaj v družbi. Gospodar e bil lovec, ki Je odhajaj vsako nedeljo na lov in jemal s seboj dva lovska psa, ki »ta bila sicer kot čuvarja na majhnem dvoriščnem vrtu pod našo njivo z okr^strella?11^! m?i*h Je imel flot)ertovko ln z njo spodaj na dvorišču Vrabce Je^kffs^iiaV tso..se,prika2aie ma veiah nočih a vraDi:= Je Kdaj streljal tudi, če so Dih Vse to smo Dov(.ri!ifVeS' ^ f° me^ila na njihovo dvorišče. s\o v glavo PSa“ je pa tudi sama videla- Ni ji bertovko v JE, a J° lzobrazeni ^arši dati otroku flov-bertovko v roko, da z njo strelja ptice. Zaklinlala se ie da Srelfata zah“v» .<*> nJlb. da prepovedo lantu SfTto^r,^rsis,aiee“vria-Ne swtai*m »■ Toda kmalu Je prišlo še huje. Deček je začel nast.avliatl W stisni nticoV7tU tUdl ,Ptl^Je PaSti’ Sprva malhne železne, ki stisnejo ptico za vrat in jo pri tem umorijo nozneie na tudi »skobatoio« ali »pidnico«, kakor imenuje to past,'ki ji podolgovata kletka61*’ Qodi2a VFdelskl- Paat J« videtl kakor mav Ina Savokmniv-fm0 da nist\ daljši steni ob »tea^h pravnna pravokotnika, marveč romboidno prisekana četverokotnika, tako da pada pokrov, ki je pritrjen samo na višji ^ na ici PL^eVnl ^h01' Na dnu Je 1X1(10lž napeljana pali-^a’ ™,a ob ‘st,ranfh nekaj kosov kratke žice, ki štrlijo ’®ce!“ “I' Pokrov ima na nepritrjeni strani kos jeklene 7_ d™\ č® Jo osloniš na paličico pri dnu, pokrov do-£ h odprtxx Na dno Potreseš zrnje in ptica ki se f&n ^l- se nujno dotalsne ali paličice ali kosa žice. ki kf je v njej zapre8 SP Pokrov se nad kletko in ptico. le nam "^trolfom Tak n ^ ?*™žanja ni bilo konca. Govorila civiliziranega človeka. In ker° j^bila mam°’ nevrriedn,° velika avtoriteta, sem j? tudi na v£ Sge mtrJevaf^ sem pravzaprav tudi zares tako čutld Pritrjeval. In 77. Toda poskušajmo stvšri pogledati čim globlie Mol metulji in zuzelčji lov ni bil pravi lov, čeprav Je bil tudi Last vendar ne lovska pač pa zbirateljska. Zbiranje metuljev in zuzelk je bilo neko primarno, čeprav še tako primitivno znanstveno udejstvovanj«. Re« je to. da nisem imej na pri- Moj mladostni prijatelj Ivan kot neznan metulj pe glossa croatica«, * jun od kod ga le bil Mirko Kodrič se ie ^ kirat specializiral 11 i^j 1 je tako podaril n p|. metuljih zakladov 0 e . priznati moram. da tisy lelo srce. da nisem pe\ kaj lepih in redki^ sam ujel. Tako ,^1 pravega veselja z j e Zato lahko rečem. ^ s’ tej moji zbirateljKaJ J primešane tudi «* o strasti. Spomini?”? Je bilo kot predsolf s®f ku skoraj vseeno, kdo drugi prir*esfi V". tul j a sam ujel ali mi ga je kdo drugi prh— bolj sem dorašoal v dečka, tem bolj mi Je bilo A sem metulja ali hrošča sam ujel ali odgojil- ^ sfeC primešal tudi nekakšen ponos na mojo sposobnost in tako so mi postajali metulji ^ nekakšne lovske trofeje. (Jiadaljevod*