/Primorski
št, 1
PRIMC«"'1' mala
( itoLIII.
v! izhiajatl v Trstu 13. .dnlk PARTIZANSKI
11 iu:u	-UMIK rnKMLAINOM
DNr...	\ > ‘ ^	-nc ra 1943 v vasi Zakriž
ROi	a ciklostil. Od 5. do
17. i;e.	'ti ;! v tiskarni ‘Dober-
dob* . . ;v.	ireDušt, od 18. sep-
tembra 1944 do . maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchl 6 - Tel. 040/7796600______
GORICA - Drevored 24 moggb 1 -Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
7 Mn I ID poštnina plačana v gotovini I OUU LIK SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50%
'N
ZADRU2NA KRAŠKA BANKA
O ,. OPČINE-Tel. (040)21491
TRST - NABREŽINA JOf SESLJAN - BAZOVICA

______________J
ČETRTEK, 2. JANUARJA 1997
HEBRON / NOV HUD UDAREC MIRU NA BLIŽNJEM VZHODU
Izraelski vojak divje streljal na množico Palestincev
Palestinski viri govorijo o eni smrtni žrtvi - Splošno obsodbo v svetu
TEL AVIV - Mladi izraelski vojak je včeraj v Hebronu na zasedenih palestinskih območjih divje streljal na Palestince, ki so se mudili na tržnici. Po mnenju glasnika OLP naj bi nabornik Noam Frid-man ubil enega človeka in jih ranil kar 45, od katerih jih je nekaj v življenjski nevarnosti. Izraelski viri pa govorijo o osmih ranjenih.
Izraelski premier Ben-yamin Netaniahu je obsodil noro zločinsko dejanje, ki je doživelo tudi sploSno obsodbo svetovne javnosti. Streljanje je povzročilo veliko napetost na območju Hebrona ter incidente med Palestinci in izraelsko vojsko.
Friedman je odkrito povedal, da je hotel s tem zločinskim dejanjem znova zaustaviti mirovni proces med Izraelci in Palestinci. Nabornik, ki naj bi po nekaterih nepotrjenih vesteh pripadal neki skrajni židovski skupini, je brez dovoljenja zapustil svojo enoto in se odpravil v Hebron. Prišel je do tržnice, kjer se je takrat kar trlo ljudi, ter začel divje streljati proti množici. Izpraznil je saržer svojega puškomi-traljeza, ko je nanj planil neki izraelski oficir in ga onesposobil (na sliki-Te-lefoto AP).
Na 7. strani
Scalfaro pozval k večji strpnosti
RIM - Predsednik republike Oscar Lugi Scalfaro je v svoji tradicionalni novoletni poslanici pred 11 milijoni televizijskih poslušalcev pozval politične stranke, od skrajne leve do skrajne desne, k strpnosti in dialogu. Država -je podčrtal Scalfaro -nujno potrebuje mir in normalne politične razmere, brez katerih ne bo mogla premostiti sedanje zelo delikatne situacije. Pri tem je omenil prizadevanja za vstop v Evropo, institucionalne reforme ter napore za premagovanje številnih težav, med ka-
terimi prednjači naraščajoča brezposelnost.
Scalfaro je pozval politike vseh barv in idejnih usmeritev, naj enkrat za vselej prekinejo kvarne odnose med politiko in vsakovrstnimi gospodarskimi posli, pri Čemer je očitno mislil na korupcijo, ki se vedno žal spremlja italijansko politična življenje.
Novoletno poslanico slovenskim državljanom in zamejcem je naslovil tudi predsednik Milan Kučan. Papež Janez Pavel II je pozval ljudi k miru, strpnosti in odpuščanju.
Na 2. in 7. strani
DANFER srl - Ulica Monte S. Giovanni 38 34147 MILJE (TS)
Tel. 040/231074 - Fax 040/232644
SRBIJA / DEMONSTRACIJE SE NADALJUJEJO
»Polnočni ples« na beograjskih ulicah
BEOGRAD - Novo leto so na beograjskih ulicah pozdravili s »polnočnim plesom«, ki ga je organizirala opozicija in ki je na ulice privabil veC kot dvesto tisoC ljudi. Pred filozofsko fakulteto so novo leto med plesi, petjem in protirežimskimi skeči dočakali tudi študenti. Samo nekaj ur prej je predsednik Miloševič v poslanici državi povsem prezrl politično krizo, ki pretresa Srbijo, in obljubil spremembe, ki naj bi jih popeljale proti tržnemu gospodarstvu.
Na 7. strani
Peru: pogajanja na mrtvem tiru
LIMA - Petnajst dni po zasedbi japonskega ve- j leposlaništva v Limi se nadaljuje težka preizkušnja talcev, ki so v rokah gverilcev gibanja Tupac Amaru. Za Silvestrovo so gverilci osvobodili še dva talca, toda pogajanja z vlado so spet v slepi ulici.
Zadnji dan v letu 1996 so gverilci dovolili skupini novinarjev, da je stopila v veleposlaništvo. Voditelj gverilcev Cerpa Cartolini je zagotovil, da se Tupac Amaru zavzema za nekrvavo rešitev z dialogom, Čeprav nepopustljivost perujske vlade po njegovem mnenju otežuje pogajanja.
Po pričevanju novinarjev so bili talci dokaj mirni in urejeni in so se zavzeli za dialog.
Izid današnje številke Primorskega dnevnika je omogočil
Konzorcij obrtnikov Dolina sn
kateremu se vsi, ki ustvarjamo časopis, najtopleje zahvaljujemo.
Nova zmaga Primoža Peterke
GARMISCH-PAR-TENKIRCHEN - Na drugi tekmi 45. novoletne turneje Intersport v Garmisch-Partenkir-chnu je slovenski skakalec Primož Pe-
terka dosegel svojo peto zmago za svetovni pokal in vodi v skupnem seštevku turneje in tudi v točkovanju za svetovni pokal.
Na 8. strani
Danes v Primorskem dnevniku
S petardami in snegom v leto ’97
Tokratni italijanski obračun pozdravljanja novega leta s petardami je nekoliko manj krvav kot prejšnja leta, saj ni bilo smrtnih žrtev, zato pa veliko ranjenih. Severni predeli so vstopili v novo leto s snegom.
Stran 2
V Zgoniku predstavitev proračuna
Zgoniška občinska uprava predstavila proračun, o katerem bo skupščina razpravljala na prihodnji seji.
Stran 3
!llyjeva voščila delavcem
Tržaški župan Uly je na Silvestrov večer obiskal delavce železarne ter jim voščil srečno 1997. VošCil je tudi gasilcem, bolničarjem in mestnim redarjem.
Stran 3
Novoletni skok v morje
Kot vsak novoletni dan že 31 let je Mario Cigar tudi vCeraj praznoval in voščil s skokom v vodo pred barkovljansko obalo.	_ .
Meja in stik v Pretokih
Izšla je nova številka revije Pretoki. Tokratna osrednja tema je Meja in stik.	ctran fi
NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Scalfaro pozval vse politike k treznemu in resnemu dialogu
Pozitivne ocene leve sredine, kritike zastopnikov Kartela svoboščin
Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro (Telefoto AP)
RIM - Preedsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je v svoji tradicionalni novoletni poslanici pozval vse politične stranke, od skrajne leve do skrajne desne, k strpnosti in dialogu. Država - je podčrtal Scalfaro - nujno potrebuje mir in normalne politične razmere, brez katerih ne bo mogla premostiti sedanje zelo delikatne situacije. Pri tem je omenil prizadevanja za vstop v Evropo, institucionalne reforme ter napore za premagovanje številnih težav, med katerimi prednjači žal naraščajoča brezposelnost.
Predsednik republike se je skrbno izognil kakršni koli polemiki, ki bi lahko zaostrila itak že dokaj napete odnose
POZDRAV NOVEMU LETU ’97
Tokrat petarde manj smrtnosne kot leto prej
V nekaterih večjih mestih so novo leto pričakali na osrednjih trgih - Na severu obilno sneženje
NEAPELJ - Poročilo o silvestrovanju v Neaplju se običajno začenja z navedbo mrtvih in ranjenih v absurdnem nazdravljanju novemu letu s petardami. Tokrat (vsaj zaenkrat) mrtvih ni bilo, zato pa se je glede na leto prej zvišalo število ranjenih, od 120 na 156, od katerih je vec hujših primerov. Hudo ranjeno starejšo žensko pa so na zdravljenje sprejeli v milansko bolnišnico Nigu-arda. Ob enih zjutraj je že spala v svojem stanovanju, ko je v okno priletela petarda, ki je povzročila požar, v katerem bi ženska skorajda zgorela. Neodgovorni veseljaki so zbežali, na pomoč pa so gasilce poklicali sosedi. V splošnem pa so petarde tokrat ranile manj oseb, v vsedržavnem merilu pa je bilo tudi uporabljenega manj veseljaškega »orožja«.
Po še ne dokončnih obračunih naj bi bilo med letošnjimi silvestrskimi praznovanji v Italiji resneje ranjenih 59 oseb, lažje, diagnoze govore o manj kot 40 dneh zdravljenja, pa je bilo poškodovanih 774 ljudi.
V Neaplju pa so tokrat novemu letu nazdravljali bučno na pobudo občinske uprave, ki je poskrbela za praznovanje s programom na Trgu Ple-biscito (foto AP), opolnoči pa so leto ’97 pozdravili ognjemeti. Veselje na trgu je trajalo do približno dveh zjutraj, ko so se ljudje, ki so na trg prišli opremljeni s penečim vinom in »pa-netonom«, zaceli vračati domov. Prav od polnoči dalje pa do prvih jutranjih ur so imeli polne roke dela v raznih neapeljskih bolnišnicah, v katere so se zatekale žrtve petard in drugih
oblik razposajenega veseljačenja.
Tudi po drugih večjih italijanskih mestih so leto ’97 pričakali na osrednjih trgih z župani in uglednimi gosti, večinoma znanimi pevci. Ponekod so pod milim nebom vztrajali kljub sneženju, npr. v Bologni in Genovi. Slabo vreme, v prvi vrsti sneženje pa je na Silvestrovo in tudi na prvi dan leta povzročilo veliko nevšečnosti, Čeprav o hujših prometnih nesrečah ne poročajo. Snežilo je v zelo širokem pasu, na celem severnem predelu države, medtem ko je v južnejših delih sneg prešel v dež, zaradi Cesar so narasle reke in se že kaže nevarnost poplav. V severnih deželah pa je zapadlo precej centimetrov novega snega, zaradi Cesar sta pri vožnji nujna zimska oprema in previdnost.
med levosredinsko Oljko in desničarskim Polom svoboščin. Pozval je vsekakor politike vseh barv in idejnih usmeritev, naj enkrat za vselej prekinejo kvarne odnose med politiko in vsakovrstnimi gospodarskimi posli, pri čemer je očitno mislil na korupcijo, ki še vedno žal spremlja italijansko politično življenje. Politiki je treba vrniti plemenitost in dostojanstvo, je še povedal Scalfaro, ki je pozval javna občila, naj prispevajo svoj delež, da bo politično soočenje v državi manj zastrupljeno in napeto.
Državni poglavar je papežu Janezu Pavlu II voščil še dolgo življenje, nakar je omenil Alcide-ja De Gasperija ter njegove napore za združeno Evropo, ki se konCno poCasi uresničujejo. Pohvalil je italijanske vojake, ki v Bosni čuvajo mir, izrazil je zaskrbljenost nad položajem na Bližnjem Vzhodu ter se spomnil tragedije v Ruandi. Na koncu je še enkrat pozval politike, naj uporabljajo dostojno izrazoslovje, naj ne obrekujejo nasprotnikov in naj stremijo k iskanju resnice.
Scalfarovo novoletno poslanico je pred televizijskimi ekrani spremljalo kar 11 milijonov Italijank in Italijanov, med katerimi so tudi vključeni zdomci. Največ ljudi je njegov govor spremljalo po državnih televizijskih mrežah RAI ( 55 odst.), 15 odstotkov gledalcev beleži Canale 5, sledijo Tele-
Mraz usoden 3 tunizijskim priseljencem
LAMPEDUSA - Sen, da bi se lahko skrivaj izkrcali v Italiji in si poiskali obilnejši kos kruha, se je za skupino Tunizijcev končal tragično. Na pot so se odpravili pred nekaj dnevi s staro ribiško ladjo. Med plovbo jih je presenetil vihar in zaradi podhranjenosti in mraza so trije med njimi umrli. Ostale je včeraj prestregla italijanska oblana straža v bližini Lampeduse.
Prezeblje priseljence so mornarji odvedli na otok, jih nahranili in jim nudih prvo pomoč, lastnik ladjice in njegov mornar pa sta bila aretirana zaradi kršitve italijanskega zakona o priseljevanju. Skupaj s Tunizijci so na Lampedusi še drugi nesrečneži, ki so se v prejšnjih dneh skušali skrivaj izkrcati v Italiji.
Priseljence bodo v prihodnjih dneh odpeljali skupaj z drugimi do Agri-genta, kjer jih Čaka odlok o izgonu.
Montecarlo in ostale manjše televizije, ki so Scalfarov govor neposredno prenašale.
Velika večina predstavnikov koalicije Oljke je predsednikovo poslanico ocenila pozitivno, kritike pa prihajajo iz vrst desnice in tudi iz Stranke komunistične prenove. Tajnik DSL Massimo-D’Alema je izrazil zadovoljstvo predvsem nad Scalfaro-vim pozivom za dialog med večino in opozicijo; s tem v zvezi je vodja Hrasta izrazil upanje, da bodo straitke z novim letom znale najti nekatere skupne točke. Razočarani pa so zeleni in komunisti. Njihov predsednik Armando Cos-sutta je v Scalfarovimi poslanici zaznal preveč retoričnih besed in premalo konkretnih pozivov, npr. v boju proti brezposelnosti.
Se ostrejše kritike pa prihajajo iz vrst Kartela svoboščin. »Forza Ita-lia« in Nacionalno zavezništvo ugotavljata, da predsednik republike v bistvu ni povedal nic povega, njegova poslanica pa je prežeta s tipičnim demokristjanskim žargonom. Za novoletno raco je poskrbel nekdanji pravosodnik minister Filippo Mancuso. Dejal je, da je Scalfaro na seznamu preiskovanih oseb milanskega tožilstva, Ceš da je osumljen nezakonitega financiranja strank. Man-cusova natolcevanja je včeraj popoldne rezko demantiral namestnik milanskega glavnega tožilca Gerardo D’Ambro-sio.
DZP-PRAE o
obtožbah SSk
Upravni svet DZP PRAE se v trenutku, ko potekajo dogovori za reševanje in bodoCo lan-tinsko ureditev Primorskega dnevnika, ne namerava spuščati na takšno raven polemike, kot je razvidna iz tiskovnega sporočila deželnega tajništva stranke Slovenske skupnosti.
Ob začetku novega leta ni spodbudno ugotavljati, da se deželno tajništvo SSk ne zna odpovedati takšnim metodam. Vsekakor pa je k stališču tajništva SSk potrebnih vsaj nekaj pripomb.
Ob številnih priložnostih je bilo v javnosti že povedano, napisano, dokumentirano in obširno obrazloženo, da je Primorski dnevnik, odkar obstaja, potreboval krepko finančno podporo, brez katere kot manjšinski časopis sploh ne bi mogel obstajati. Do razpada Jugoslavije in vojne na Balkanu je manjšino organizirano gospodarstvo, oziroma založniško podjetje z dobički od komercialnih dejavnosti dolga leta namenjalo finansiranju dnevnika težke milijarde lir, ki bi po točnem izračunu najbrž šle v desetine.
Projekt Primorski dne-vnik-Republika je bil edini resen poskus, da se dnevniku zagotovi tržni prostor in preživetje v trenutku ene najhujših kriz, ki jo je doživljal Časopis pred petimi leti. Projektu so botrovale številne spodbude s tedanjih vrhov obeh držav, Italije in pravkar osamosvojene Slovenije. Projekt ni obrodil pričakovanih rezultatov, ker je bil v Sloveniji sprejet kot tujek in je bila proti njemu s strani desnih političnih krogov organizirana prava gonja, kateri so izdatno prispevali tudi desni politični krogi iz zamejstva.
Čudno je slišati iz vodstva SSk, da je bil to poskus »razdvajanja slovenske javnosti« v matici, saj je bilo »enoumje« v Sloveniji tudi na področju informacije tedaj pravkar mimo. Nemara pa je SSk pri srcu kako novo enoumje.
Upravni svet želi nadalje podčrtati, da je bila pomoC, ki jo je Slovenija lani in predlanskim namenila Primorskemu dnevniku, uporabljena za reševanje likvidnostnih problemov podjetja, predvsem plač uslužbencev, ki so bile pogosto za daljša obdobja v zaostanku. Želimo tudi spomniti, da se je stranka Slovenske skupnosti redno in polemično oglašala v javnosti ter skušala preprečiti, da bi dnevnik dobil materialno pomoč iz matice ali jo je skušala politično pogojevati. To je šele bil pravi moralnopolitični škandal. Upravni svet želi tudi ponovno povedati, da so prispevki italijanske države podeljeni Primorskemu dnevniku po rednih državnih zakonih. Pritiskom SSk tudi ni klonila slovenska vlada, ki je za težave dnevnika pokazala razumevanje.
Za oceno političnih stališč, ki so zapisana v tiskovnem sporočilu SSk so pristojne politične komponente naše skupnosti. Upravni svet želi ob tem le podčrtati pomen novega lastninjenja Primorskega dnevnika, po katerem bodo dejanski lastniki Časopisa njegovi ustvarjalci in uporabniki. Želeti je, da bi pri tem konstruktivno sodeloval cim širši krog ljudi in pomembnih dejavnikov naše skupnosti. Tako bo časopis še najbolje zavarovan pred političnimi izsiljevanji in pritiski, ki so za njegov obstoj vse prej kot koristni.
Upravni svet DZP PRAE.
SSO o krizi Primorskega dnevnika
V zvezi s pogovori za rešitev krize Primorskega dnevnika je Svet slovenskih organizacij mnenja, da zadeve - pa čeprav je še tako nujna - ni mogoče reševati pod pritiskom, ki spominja na izsiljevanje. Vsaki komponenti, ki je bila poklicana k sodelovanju, je treba dati čas, da zadevo preuči in samostojno analizira. Danes nismo v stanju sprejemati sklepe na naglo in potem popravljati posledice napak, tega si naša skupnost enostavno ne more vec privoščiti. S tem bo naše javno mnenje gotovo soglašalo.
SSO meni, da preprosta analiza sedanjega stanja na more zadovoljiti naše skupnosti, saj smo še pred nekaj meseci slišali zagotovila, da pri Primorskem dnevniku ni nobenega primanjkljaja, razen tistega, ki izvira od zamud javnih prispevkov.
Prav na tem dejstvu je temeljilo tudi takratno stališče lastnika, ki ni hotel iriti slišal o kakršnikoli vpletenosti drugih organizacij pri lastništvu, upravljanju ali vodenju dnevnika. Zato je potreben podrobnejši in strokoven pregled stanja. Za morebitne izgube zaradi drugih projektov mora poiskati rešitve sedanji lastnik, ki je v zadnjih mesecih uporabil tudi zadnjo pomoC slovenske vlade očitno za druge namene brez obzira za uslužbence, ki so bili brez plače. Predlog o ustanovitvi zadruge, ki bi prevzela lastništvo in upravo je veC kot zaodovoljiv. SSO je mnenja, da morajo oblikovalci dnevnika biti pravi nosilci projekta in njegovi prvi izvajalci. O takih projektih imamo že lepe zglede.
Zato je SSO mnenja, da je treba zadrugo omejiti na Časnikarje, ki bodo tako imeli zagotovljeno samostojnost brez kakršnegakoli pokroviteljstva. Taka zadruga pa bi bila lahko odprta bralcem, oziroma naročnikom, kar bi list brez dvoma še približalo domači stvarnosti. Časnikarji bi pac odgovarjali edinole potrošnikom-naroCni-kom.
V tem smislu je treba predhodno ustvariti projekt: Primorski dnevnik, kakršen je danes, ne more zdržati. Tudi si ne moremo predstavljati, da bo kdorkoli lahko v nedogled mašil nove in nove luknje. Zato si moramo naš dnevnik zamisliti po meri razpoložljivih sredstev in nic več. To pomeni lahko tudi omejitev obsega lista in uslužbencev. Zato je paC potreben projekt, ki ga za sedaj lahko le slutimo.
Časnikarske zadruge pa ne smemo obremenjevati s starimi dolgovi: začeti mora na Cisto, da bodo računi po določenem roku jasni in da bomo Mrko vsi razumeli, ali je dnevnik z razpoložljivimi sredstvi sposoben samostojnega življenja. Sedanjih štirih milijard izgube ne bo mogel zapolniti nihCe v prihodnosti, zadruga, ki bi na tako luknjo pristala, bi bila obsojena že pred dejanskim začetkom.
Toliko v skupen razmislek in utemeljitev stališča, da na pritiske ne bomo pristali. To bi pomenilo prevzemati odgovornosti, ki jih objektivno ne moremo. Sicer smo vedno pripravljeni nadaljevati razgovore.
Svet slovenskih organizacij

NAJDALJŠA NOČ V LETU
OBČINA ZGONIK / PREDSTAVITEV PRORAČUNA
Veliko veselja B[,ez sprememb glede
a tudi težav ^	1 L "
davkov in prislojbin
Razprava in odobritev na prihodnji seji
Veliko Tržačanov je novemu letu nazdravilo doma, v ožjem družinskem krogu, med prijatelji, znanci, drugi so najdaljšo noC v letu preživeli po restavracijah, diskotekah in drugih javnih lokalih, ljubitelji smučanja v zimskogorskih središčih, precej se jih je odpravilo tudi v Furlanijo in v Istro. Vse je bilo torej v glavnem tako, kot veleva tradicija, Čeprav se je marsikdo moral odreci temu, kar si je lahko privoščil prejšnja leta. Kriza z izgubo novih delovnih mest se nadaljuje in bližnja prihodnost ne prinaša nic obetajočega: ulice in izložbe so sicer praznično osvetljene in okrašene, a ljudje so pri nakupih sila previdni in varCni.
Kljub vsemu pa je bilo praznovanje novega leta bučno in veselo, k Čemur je pripomoglo tudi vreme. Mraz je popustil, dež pa ni bil tako nadležen, da bi preprečil odhod na prosto z metanjem petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Prave »petardne ofenzive« pa le ni bilo, ker so sile javnega reda veliko takih izdelkov že predčasno zaplenile. Se posebno živahno je bilo na Gradu sv. Justa, kjer so na pobudo občinske uprave priredih ognjemet, ki je bil viden daleč naokrog in s katerim so hoteli privabiti tudi tuje turiste in obiskovalce mesta.
Rekli smo, da je bilo vreme kolikor toliko naklonjeno (vsaj glede na prejšnje dni), a kljub temu tudi hudih nevšečnosti ni manjkalo, še posebno na Krasu. Zaradi ledu so morali zapreti hitro cesto na odseku od Padne do Sesljana. Pri Sesljanu je na poledenelem asfaltu predsinočnjim zapeljal počez neki turški tovornjak, ki so ga odpeljali šele včeraj. Tudi cesto so odprli šele vCeraj popoldne, okrog 16.30. Toliko ur pa ni bila zaprta zaradi nesreče s tovornjakom, temveč zaradi nevarnosti, ki jo je predstavljal led. Nasploh je tudi drugje zaradi snega, dežja in ledu prišlo do številnih prometnih nesreč, vendar brez hujših posledic (kot na primer na hitri cesti v višini Padric). Poleg cestne policije, mestnih redarjev in karabinjerjev so polne roke dela imeli zlasti gasilci in reševalci Rdečega križa. Čeprav ni poročil o poškodbah zaradi petard, je bilo osebje Rdečega križa stalno na terenu, ne samo zaradi prometnih nezgod. Do popoldanskih ur so našteli okrog 80 posegov, pomagali so ostarelim, tistim, ki so imeli težave z dihanjem, s srcem, zaradi influence in podobno. Nič bolje si ni godilo gasilcem: led v vodovodnih ceveh, v števcih, v vodnih pipah je popustil in od vsepovsod so jih klicali, ko je voda začela liti po stanovanjih, skladiščih itd. Število posegov je preseglo 70.
Nekaj nevšečnosti so prvi dan leta doživeli Križani, ki so med 10. in 12. uro zaradi nenadne okvare ostah brez električnega toka.
Zgoniški občinski svet je s ponedeljkovo sejo sklenil svoje delovanje v minulem letu. Županja Tamara Blazina je uvodoma izrazila zaskrbljenost ob težavah Primorskega dnevnika ter priznanje vsem tistim, ki v tako težkih pogojih oblikujejo časopis ter se obenem zahvalila tistim, ki so v tem zadnjem obdobju omogočili izhajanje dnevnika. Podprla je vsekakor prizadevanja za ustanovitev zadruge med bralci, naročniki in tistimi, ki ga oblikujejo ter apelirala na italijansko in slovensko vlado, da bi redno izplačevali prispevke, ki jih je dnevnik deležen.
V nadaljevanju seje
je županja Blažina informirala skupščino o petih nalogih zunanjim načrtovalcem (na osnovi natečaja) za pet javnih del: razširitev občinskega sedeža, preureditev razstavišč-nega prostora v Zgoniku, ureditev vaškega trga v Saležu (ureditev kanalizacije), prilagoditev ogrevalnih naprav v javnih strukturah zakonskim predpisom ter ureditev vseh cestnih znakov in njihovo prilagoditev novemu cestnemu zakoniku.
Občinski svet je v nadaljevanju seje potrdil sklep o uporabi aktivnega preostanka iz leta 1995; uporabljen bo za zgoraj omenjene naloge zunanjim načrtovalcem za pet javnih
del, z njim pa bo občinska uprava krila tudi primanjkljaj Prevoznega podjetja za obdobje 1990-91.
Odobril je tudi osnutek konvencije med vsemi občinskimi upravami tržaške pokrajine (razen tržaške) in Pokrajino za ustanovitev disciplinske komisije, novi osnutek konvencije za usluge v sklopu Deželnega informativnega elektronskega sistema (SIER) ter izrazil svoje mnenje glede porazdelitve finančnih prispevkov iz Sklada za Trst.
Na zadnji lanski seji pa je zgoniška občinska uprava tudi predstavila proračun za letošnje leto in za triletje 1997-99 (skupno z obema po-
ročiloma in programom del za triletje), o katerem bo skupščina razpravljala na naslednji seji, ki bo predvidoma konec prihodnjega tedna.
Proračun je bil sestavljen na osnovi določil novega odloka; tudi zgoniška občinska uprava pa je. imela velike težave - kot je podčrtala županja Tamara Blažina - da ga je lahko parificirala. Ni pa spremenila višine vseh davkov, pristojbin in prispevkov občanov za razne službe in tudi za vse usluge. Proračun predvideva
5.913.000.	000 lir izdatkov, od teh pa je
2.767.000.	000 lir namenjenih za tekoče stroške.
SILVESTRSKA NOČ / NA KATINARI, V 2ELEZARNI, PRI GASILCIH IN REDARJIH
župan llly voščil delavcem
Ob vstopu v novo leto je župan tržaške občine Riccardo Illy voščil tudi predstavnikom vseh tistih, ki so silvestrsko noC preživeli na delovnem mestu. Pol ure po polnoči je obiskal in vošCil uslužbencem operativne centrale 118 na Katinari, za tem pa tudi delavcem škedenjske železarne, torej obrata z dokaj nejasno prihodnostjo, ki je že vec mesecev v hudi krizi.
VošCil je tudi gasilcem in mestnim redarjem, ki so v trenutkih potrebe vedno na razpolago prebivalstvu.
_____PORODNIŠKI ODDELEK »BURLA GAROFOLA«_
Anna je bila prva v deželi
nobenih komplikacij. Lahko bi rekli, da se je skorajda rodila »doma«, saj je v Burlu že preživela dobršen del svojega življenja: mati je bolničarka, oCe pa je zaposlen na okulističnem oddelku. Vse do poldne se mali Anni ni pridružil nihče: šele okrog 12. ure je zagledal luč sveta Micael, a ob 16. uri se je rodil še en fantek, Marco. Zadnji, ki je v lanskem letu prišel na svet, pa je bil Francesco Orsini (na levi), vendar že v jutranjih urah (9.30). Tehtal je 3,690 kg.
Na porodniškem oddelku bolnišnice Burlo Garofolo so lahko v miru nazdravili novemu letu, saj se okrog polnoči nobenemu malčku ni posebno mudilo na svet. Prva, ki je privekala, je bila Anna Pensiero (na desni), vendar je svoji materi Antonelli in oCetu Stefemu ter zdravnikom in drugemu osebju pustila nekaj »oddiha«: bila je sicer prva v deželi, vendar se je rodila »šele« ob 1.26. Tehtala je 2, 880 kg, pri rojstvu pa ni bilo
TRG UMITA' / SLOVESNOST
Izmenjava voščil med predstavniki inštitucij
Na Trgu Unita, pred prefekturo, je bila včeraj tradicionalna slovesnost z izmenjavo voščil med nekaterimi predstavniki državnih inštitucij. Sicer krajše a zato nič manj občutene slovesnosti sta se med drugimi udeleži-
la tudi prefekt De Feis in kvestor Cernetig ter zastopniki varnostnih sil, od agentov javne varnosti in karabinjerjev do finančnih stražnikov, mestnih redarjev in gasilcev.
(Foto Balbi/KROMA)
BARKOVLJE / TRADICIJI SE NI IZNEVERIL
Mizla prha in topla voščila
Mario Cigar si je privoščil skok v morje
VCERAJ-DANES
Letos je prišel brez žene in zvestega psa, dolgodlakega bernardinca, a vseeno je požel običajni trenutek slave, ko se je nastavil fotografom, televizijskim operaterjem. Mario Cigar, ki je dopolnil 56 let in je v izvrstni formi, se je tudi včeraj, prvi dan v novem letu, pognal v vodo pred bar-
kovljansko obalo, kot to počenja že 31 let. Po »osvežujoči« kopeli, ki mu je pognala kri po žilah (drugim bi jo verjetno zaustavila), se je sproščeno vrnil na obalo. Povedal je, da marljivo tenira in da je bil v morju tudi predsinoč-njim, z zdravjem pa nima nikakršnih težav
(tako pritisk kot srčni utrip naj bi bila odlična). 2e lani je trdil, da si zdravje s skoki Se krepi, tega prepričanja pa gotovo ni spremenil.
Cigarju nekaj slave skušajo odvzeti nekateri predstavniki mlajše generacije, ki so prav tako s skokom v vodo nazdravili novemu letu. Bili so štirje, a med njimi je bil sicer že znani Franco Rizzi, poleg njega se je v tej »veščini« poskusil še Manuel Lisjak, kateremu sta se pridružila še dva nadebudna zimska plavalca.
Vremenske razmere so jim bile včeraj precej naklonjene, temperatura je bila razmeroma visoka, v morju pa je bilo gotovo prijetneje kot na obali (morska voda ima skoraj 9° Celzija. Povsem drugače pa bi bilo, če bi še pritiskal mraz iz prejšnjih dni s prav sibirskimi temperaturami za naše kraje.
Gobarji se morajo tudi letos soočati s problemom dovoljenj; z današnjim dnem bodo namreč lahko izročili prošnje za nabiranje gob, kot predvideva deželni zakon št. 34/81. Tržaška občinska uprava je v ta namen pri protokolarni operativni enoti odprla posebno okence v sobi št. 21, ki bo odprto od 9. do 12. ure.
Prošnje morajo interesenti vložiti na kolkova-nem papirju za 20 tisoč lir, ali tudi na navadnem papirju, ki pa mora imeti kolek za isto vsoto. Posameznik lahko vloži prošnje tudi za druge prosilce, vendar ne več kot za tri ljudi.
Ze natisnjene obrazce interesenti lahko dvignejo v Uradu za stike z javnostjo na Trgu Unita 4/e, ki je od ponedeljka do četrtka odprt od 9. do 17. ure, ob petkih in sobotah pa od 9. do 13. ure.
Danes, ČETRTEK,
2.	januarja 1997
BAZILIJ
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.32 -Dolžina dneva 8.47 - Luna vzide ob 0.25 in zatone ob 11.54.
Jutri, PETEK,
3.	januarja 1997
GENOVEFA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 5 stopinj, zračni tlak 1015 mb ustaljen, veter 20 km na uro ju-govzhodnik, vlaga 80-odstotna, nebo poo-blačeno, morje razgibano, temperatura morja 8,7 stopinj.
ROJSTVA Dsf SMRTI
RODILI SO SE: Marc o Barbazza, Federico Da Ponte, Angela Filardo, Valentina Scilipoti, Luca Giosefin, Costanza Vitto-ria Meneghel, Letizia Mameli, Marika Russo.
UMRLI SO: 65-letni Giuseppe Pentassuglia, 88-letna Emilia Milic, 88-letna Francesca Gri-sonic, 96-letna Anna Čopi, 87-letna Sidonia Cor-sini, 90-letna Anerina Gombani, 86-letna Maria Trojan, 76-letna Maria Coloni, 86-letna Celestina Zornada, 73-let-na Giuseppina Loganes, 93-letna Giacomina Firm.
d LEKARNE
Od PONEDELJKA, 30. DECEMBRA 1996, do SOBOTE, 4. JANUARJA 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. Tiziane Ve-cellio 24 (tel. 633050), Lungomare Venezia 3 -Milje (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. S.Giusto 1, Ul. Tiziane Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Tržaška občina ob tem obvešča, da bo lahko izdala le omejeno število dovoljenj: 350 za prebivalce tržaške občine in 150 za bivajoče izven občinskega teritorija, kot je sicer določila Kraška gorska skupnost. Pri dodeljevanju dovoljenj pa bo tudi tokrat veljalo staro pravilo: »Kdor prvi pride, prvi melje«.
Novoletni
koncert
vRossettiju
V gledališču Rossetti bo v nedeljo, 5. januarja ob 17. uri koncert simfoničnega orkestra tržaškega gledališča Verdi z naslovom »Srečno novo leto Trst«, ki ga prireja Združenje trgovcev na drobno v sodelovanju s Trgovinsko zbornico. Prireditelji sporočajo, da je v agenciji UT AT v polnem teku predprodaja vstopnic.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Roma 15 (tel. 639042).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. me, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.00, 18.10, 20.20, 22.30 »Sano pazzo di Iris Blond«, r.-i. Carlo Verdone, Claudia Gerini. Pred filmom kratkometražni »Biscotti«, i. Stefania Sandrelli.
EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ciclone«, r.-i. Leonardo Pieraccioni, i. Natalia Estrada.
EKCELSIOR AZZUR-RA- 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	»Shine« r. Scott Hicks, i. Geoffrey Rush, Sir John Gielgud.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.10, 18.50,
20.30,	22.15 »II gobbo di Notre Dame«, prod. Walt Disney
NAZIONALE 1	-
16.00, 18.00, 20.10,
22.30	»Spiriti nelle te-nebre«, i. Michael Douglas, Val Kilmer.
NAZIONALE 2	-
16.00, 18.00, 20.10,
22.30	»Daylight - Trap-pola nel tunnel«, i. Syl-vester Stallone.
NAZIONALE 3	-
15.45, 17.50, 20.00,
22.30	»Soluzioni estre-me«, i. Hugh Grant, Gene Hackman.
NAZIONALE 4	-
15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.30 »Fantozzi -il ritorno«, i. Paolo Vil-laggio.
MIGNON - 16.00,
22.00	»Una zia, tre nipo-tine, 30 cm di camerie-re«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.15, 20.20 »A spasso nel tempo«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi.
ALCIONE - 17.00,
19.30,	22.00 »Michael Collins«, r. Neil Jordan, i Liam Neeson, Julia Ro-
^LUMIERE - 17.00,
19.30,	22.00 »Segreti e bugie«, r. Mike Leigh.
a PRIREDITVE
KD RDEČA ZVEZDA
vabi na novoletni koncert Godbenega društva Prosek, ki bo v ponedeljek, 6. januarja 1997, ob 18. uri v Športno -kulturnem centru v Zgoniku.
OBČINA DOLINA v
sodelovanju s KD Fran Ventmini od Domja vabi starejše vaščane na novoletno srečanje, ki bo v nedeljo, 5. januarja, ob 16. uri v Centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Srečanje bodo popestrili harmonikaši KD Fran Venturini, čarodej Vikj pa bo prikazal svoje sposobnosti v magiji. Priporočljivo je, da si udeleženci poskrbijo vabila, ki so na razpolago na občini pri telefonski centrali.
□ OBVESTILA
GLASBENA MATICA
vabi, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v soboto, 18. januarja 1997, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno.
NADJA ŠVARA vabi vse prijatelje, znance in vse bodoče stranke na otvoritev svojega kozmetičnega centra »Nade-ste«, ki bo v soboto, 4. januarja, ob 18. uri v Boljuncu 262.
H ŠOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH obvešča, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1997/98 od 7.1. do 25.1. vključno. Starši se lahko oglasite v tajništvu, Nanoški trg 2, vsak dan od 9. do 13. me. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na št. 211119 (gospa Marina).
NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU PRI SV.JAKOBU vpisujejo v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1997/98 od 7.1. do 25.1.1997. Vpisovanja se vršijo v tajništvu, ul. Frausin 12, vsak dan od 9. do 13. ure. Starši dobijo vse dodatne informacije na št. 773411 (gospa Francka).
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča svoje člane, da bo urad spet posloval od 7. januarja dalje vsak torek in četrtek od 16. do 17.30.
S	IZLETI
KD V. VODNIK pri-reja izlet na sneg v Kan-zel 5. in 19. januarja 1997: vpisovanje v trgovini pri Martini Mami v Dolini. Vljudno vabljeni smučarji in tudi ne!
MALI OGLASI
tel. 040-7796600
AGRO - ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca ima vedno za Vas kanadske losose in salme-rine. Odprta je vsak ob petkih in sobotah od 8. do 13. ure. Tel. št. 228297.
PRODAM pekarno in slaščičarno v mestu z dobrim poslovanjem. Tel. št. 040/308682.
PRODAM polžasto stopnišče visoko 3,30 m, železna vrtna vrata 3 m x 2,20 m, macesnova vrata 2,20 m x 0,81. Tel. na št. 040/422836.
PRODAM po ugodni ceni zaradi končanega poslovanja dvometrski hladilnik z izložbo za trgovinsko dejavnost, tehtnico do 150 kg, tehtnico avtomatično “geet“ 15 kg in elektronsko blagajno. Tel. št. 410357.
PRODAM Goldoni 33, Zgonik. Tel. št. 229219 ob mi obedov.
IŠČEMO osebo za dnevno pomoč in oskrbo starejše osebe. Plačilo po dogovoru, eventualno nudimo tudi hrano in prenočišče. Tel. št. 0481/882215 v večernih mah.
OSMICO je v Borštu odprl Danjel Glavina. Vabljeni !
PRISPEVKI
Ob priliki »Zivitore« (koledovanja) darujejo prisotni otroci 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 100.000 lir za COS Fran Venturini iz Boljunca.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
1.1.1987	1.1.1997
Ob 10. obletnici smrti naše drage
Marije Knez por. Pipan
se je spominjajo
mož in otroci z družinami
Samatorca, 2.1.1997
NOVICE
Vrsta sklepov tržaškega občinskega odbora
Tržaški občinski odbor se je sestal zadnjega dne v letu in ob tej priložnosti sprejel kakih trideset upravnih sklepov za skupno vsoto, ki se približuje dvanajstim milijardam lir. Z odobritvijo teh sklepov bo dejansko stekla vrsta licitacij za razna gradbena dela, ki zadevajo šolska poslopja, občinske stavbe, javne zelenice in druge občinske objekte. Kot je pojasnil odbornik za javna dela Umberto Fortuna' Drossi gre v glavnem za preosnovo, vzdrževanje in posodobitev občinskega nepremičninskega bogastva.
Iščemo kandidate za 18. Kraško ohcet
V	nedeljo, 31. avgusta tega leta, se bo v repenta-brski občini odvijala 18. Kraška ohcet, ki jo prirejata zadruga »Naš Kras« in domače prosvetno društvo »Kraški dom«. Vse, ki bi se radi poročili na Kraški ohceti, vabimo, da se prijavijo do 7. januarja ’97 v madu turistične agencije »Amo-ra« v Ul. Milano 20.
Zborovanje društva Edinost
V	nedeljo, 5. januarja 1997 ob 11.30 bo imelo družbeno politično društvo Edinost na sredini Trga Zedinjenja Italije v Trstu 85. redno mesečno zborovanje na javnem prostoru. Gre za 8. leto protestne dejavnosti proti večdesetletni zamudi pri izvajanju določila 6. člena Ustave in njene 10. prehodne določbe odnosno proti večdesetletni kršitvi temeljnega načela temeljnega zakona naše države.
V	znak protesta proti nebudnosti državne policije, ki je omogočila oskrunitev spomenika Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču, je med drugim rečeno v tiskovnem sporočilu društva Edinost, bo protestnemu zborovanju sledil sprevod s Trga Zedinjenja Italije do spomenika na bazovski gmajni.
V	težavah zaradi okvare na motorju
Izvidniški čoln finančne straže iz Gradeža je prejšnje dni posegel ob izlivu reke Natissa v gra-deški laguni, kjer sta se dve osebi znašli v težavah. Na njunem plovilu se je namreč pokvari! motor. Reševalna akcija pa je bila dokaj težavna zaradi slabih vremenskih razmer: pihal je močan veter, a v laguni je zaradi izredno nizke temperature voda poledenela. Obe osebi so le rešili in ju potegnili na izvidniški čoln, plovilo pa so odvlekli so najbližjega portiča.
Letošnji spored izletov Primorskega dnevnika bomo objavili v nedeljo, 5. januarja. Ob tem sporočamo, da se bo začelo vpisovanje v torek, 7. januarja v prostorih našega dnevnika v Ul. Montecchi 6.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od J. januarja 1997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796600 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
OBČINA TRST / LE 350 DOVOLJENJ
Od danes je možno vložiti prošnje za nabiranje gob
PRAZNOVANJE / NA GORIŠKEM
NOVICE
Glavni protagonist je bilo vreme Silvestrovo in novo leto minila mimo
Ljudje so v glavnem praznovali v domačem družinskem krogu Nekaj težav zaradi snega ki pa ga je že včeraj pobrala odjuga
Paolo Figar je dobitnik priznanja ”Zanon”
Petčlanska komisija je med dvaindvajsetimi likovnimi umetniki, ki so v decembru razstavljali v galeriji na trgu sv. Antona, izbrala Paola Figarja za dobitnika letošnjega priznanja "Zanon”. Figar bo spomladi priredil samostojno razstavo v galeriji Mittelart, krožek pa bo poskrbelo tudi za tisk kataloga. Pobudo v spomin preminulega elana so letos priredili že tretjič. Komisija, ki ji je predsedovala Emanuela Uccello, je izrekla pohvalo Stefanu Co-melliju, Micheleju Drascku, Mariu Di loriu, Alfredu de Locatelliju in Luci Sbuelzu.
Državne vrednotnice na pošti
Pokrajinsko ravnateljstvo postne službe obvešča, da na posti sprejemajo, v smislu novih pristojnosti, tudi naročila za nakup državnih vrednostnih papirjev (BTP na tri, oziroma pet let). Občani se za informacije in naročila lahko obrnejo na okence na glavni goriški pošti (oddelek za varčevalne vloge). Informacije nudijo tudi po telefonu 533311 in 535345.
V vodstvu SKR tudi Buttignon Bullian in Antonaz
Med 334 elani novega vsedržavnega vodstva - Vsedržavnega pohtiCnega komiteja - Stranke komunistične prenove so tudi trije predstavniki z Goriškega. To so pokrajinski svetovalec in novi pokrajinski tajnik SKP Silvano Buttignon, Alessio Bullian in Roberto Antonaz, načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu.
Kinootelje: predstave ne bo
Kinoatelje sporoča, da odpade za danes napovedana projekcija filma ”Cold comfort farm” v Kulturnem domu, v okviru filmskih večerov Gorica - kinema. Film bodo predvidoma vrteli konec januarja. Razlog za odgodi-tev je okvara naprave za ogrevanje.
GLASBA / V PONEDELJEK V KULTURNEM CENTRU “LOJZE BRATUŽ'
Vedri zvoki na silvestrskem koncertu "Rodolfo Lipizer” Violinistka Tanja Becker Bender in romunski simfoniki
1996 / POROČILO POVELJSTVA KARABINJERJEV
Posebno pozornost so tudi lani namenjali preventivi
Uspehi na področju odkrivanja organiziranega kriminala - Preko pol milijarde denarnih sankcij
Silvestrovo in prvi dan novega leta smo na Goriškem preživeli mimo, glavni protagonist pa je bilo seveda vreme. Sneg je v torek zvečer pobelil gorisko okolico in povzročil precej težav v prometu. Snežne padavine so bile obilne zlasti v zgornji Soški dolini in na Idrskem.
Neobičajne razmere so presenetile Številne avtomobiliste, na sreCo pa, razen gmotne škode, hujših posledic ni bilo. Prometna policija je posredovala v devetih nesrečah, laže ranjeni sta bili le dve osebi.
Neobičajno mirno so zadnjo noC v letu in prvi dan novega preživeli pri službi za hitro pomoč v gonski splošni bolnišnici; pacientov z opeklinami ali drugimi poškodbami zaradi petard, raket in drugih pirotehničnih izdelkov tokrat ni bilo. Nekoliko drugače pa je bilo pri sosedih, kjer so prihod novega leta pričakali bolj burno in predvsem neodgovorno. Dve osebi sta bili ranjeni v Tolminu ob eksploziji rakete, v Renčah je roCno izdelano eksplozivno telo povzročilo precejšnjo gmotno škodo na vhodu v neko delavnico. Sicer pa je novo leto v Sloveniji prineslo podražitev bencina. Največ dela so včeraj pravzaprav imeli gasilci. Ne toliko zaradi snega, ampak zaradi posledic nedavnega hudega mraza, saj so v številnih stanovanjih popokale vodovodne cevi. Najhuje je bilo v Gradežu.
In kako je novo leto minilo v porodnišnicah? Upravičeno lahko rečemo delovno. V TržiCu se je nekaj minut pred peto uro rodila Marina Berto-gna, ob 10.27 pa je v Gorici prijokal Riccardo, prvo-rojenCek Maurizie Meniscal-chi in Roberta Silvestrija. Mama in očka sta iz Gorice. Riccardo je vnuk Otella Silvestrija, upokojenega ravnatelja Državne knjižnice Nekaj zatem pa se je rodila mala Ellis. V porodnišnici šempetrske bolnišnice je prvi prišel na svet Jakob, tretji otrok družine iz Drežnice. Včeraj so se v porodnišnici v Šempetru rodili še trije otroci, kot zadnja v lanskem letu pa dvojčka. V letu 1996 se je v porodnišnici v Šempetru rodilo 15 otrok veC kakor leto poprej. Zgoraj mali Riccardo v toplem naročju, desno sneg v Gorici - oboje foto Bumbaca.
Cas ob prehodu iz starega v novo leto je Cas obračunov. Strnjen prikaz dejavnosti v letu 1996 so na zadnji dan leta predstavili karabinjerji, ki so bili, kakor izhaja iz poročila, posebej zaposleni in tudi uspešni pri odkrivanju organiziranih skupin, ki se ukvarjajo z goljufijo, oderuštvom, nedovoljenimi finančnimi transakcijami (pranje denarja) tudi z mednarodnimi povezavami.
Tako so zaključili postopek proti štirim osebam zaradi oderuštva (od žrtve so zahtevali 120 procentov obresti letno) in izsiljevanja, devetnajst drugih oseb so prijavili zaradi goljufije, pranja denarja, posredovanja pri finančnih transakcijah itd.
Karabinjerji so bili v letu, ki se je pravkar zaključilo bolj opazno prisotni tudi na področju varstva okolja, zlasti kar zadeva nadzor nad odlagališči in napravami za uničevanje odpadkov. Na tem specifičnem področju, kakor znano, deluje poseben oddelek ”NOE”. Rezultat posegov je sodna prijava proti sedmim osebam. Sicer pa so karabinjerji v lanskem letu v celoti obravnavali 283 7 kaznivih dejanj. V 682 primerih so ugotovili storilce. Aretirali so 78 oseb, napisali so 770 prijav sodnim organom, zaplenili nad en kilogram mamila, 88 osebam pa "priporočili” zdravljenje.
Na področju nadzora prometa in varnosti na cestah so izrekli 7542 denarnih sankcij v skupnem znesku preko pol milijarde lir. 842 milijonov lir je vredno ukradeno blago, ki so ga zasegli. V 109 primerih so izsledili avtorje tatvin. Z ilegalnimi priseljenci so karabinjerji imeli v minulem letu bolj malo dela, saj so ukrepali le proti 77 osebam. Dejavnost je bila tudi v lanskem letu usmerjena pretežno na preventivo. V okviru načrta preprečevanja ropov so izvedli preko 1600 posebnih akcij, skoraj trikrat več (nekaj nad 16 tisoč) pa je bilo akcij v okviru splošnega načrta preventivne dejavnosti in kontrole teritorija.
Odlična nemška violinistka Tanja Becker Bender,zmagovalka mednarodnega natečaja ”R. Lipizer” in romunski simfonični orkester "Paul Con-stantinescu” pod vodstvom O. Balana sta bila izvajalca silvestrskega koncerta v Kulturnem centru "Lojze Bratuž”. Pravzaprav sta bila v ponedeljek dvadva : popoldne in zvečer. Oba dobro obiskana. Izrazito praznično obarvan je bil drugi del koncerta, ko so glasbeniki, poleg znanih in vedno zelenih skladb izvajali znane dunajske melodije, (foto Bumbaca).
KRONIK
Sto milijonov je izginilo iz blagajne Despar
Tatovi so ponovno spraznili blagajno veleblagovnice Despar Coral v LoCniku. Odnesli so okrog sto milijonov lir. Podvig so opravili v noCi od petka na soboto, vendar je vest, tudi v interesu preiskave, prišla v javnost šele dan pred novim letom. Tatovi so v blagajno omenjenega podjetja v zadnjih letih vdrli že dvakrat, vendar so se za odprtje posluzi-li sile. Tokrat pa so ravnali, povsem drugače, saj na objektu niso pustili nikakršnih sledov vlamljanja. So vedeli za kombinacijo ali so imeli celo ključ ? Podoben podvig so pred kratkim zabeležili v veleblagovnici PAM v Trstu. So bili na delu v LoCniku isti storilci ?
□ OBVESTILA
URAD ZSKD bo v tem tednu zaprt. Ponovno ga bodo odprli 7. januarja.
ZSSDI obvešča, da je za vse informacije na razpolago urad v Trstu tel (040) 635627.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA
obvešča, da bo februarja v Podkloštru tradicionalni teCaj smučanja ( alpsko smučanje, tek, deskanje). Prijave bodo sprejemali v novem letu na sedežu društva v ulici Malta 2. Urad bo odprt tudi danes 2. januarja od 19. do 20. ure.
FEIGLOVA KNJIŽNICA v Križni ulici je do 8. t.m. zaprta.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je do 5. januarja 1997 zaprta.
DRŽAVNA IN MESTNA KNJIŽNICA V GORICI je do 4. januarja 1997 odprta za občinstvo samo med 8.30 in 13.30.
OBČINA DOBERDOB
sporoča, da je tehnični urad odprt ob ponedeljkih in sredah od 16. do 18. ure, ob četrtkih pa od 11. do 13. ure.
H RAZSTAVE
V	KULTURNEM DOMU V GORICI je do 15. januarja postavljena skupinska fotografska razstava elanov fotokluba Skupina 75. Ogled ob delavnikih od 10. do 13 in od 16. do 18. ure ter med prireditvami.
NA GORIŠKEM GRADU (v dvorani deželnih stanov ) je na ogled razstava grafik in risb Jirija Anderleta "Metamorfoze”. Ogled (razen ponedeljka); 9.30-13.00 in 15.00-19.30 do 16. januarja.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH na goriškem gradu je na ogled razstava Gemme Verzegnassi. Ogled je do 19. januarja vsak dan razen ponedeljka med 10. in 18. uro.
V	PALAa TORRIANI V GRADIŠČU razstavlja Nane Zavagna . Razstava je na ogled do 31. januarja vse dni, razen ponedeljk, med 10.30-12.30 in 15.00-18.30.
s______________IZLETI
SPDG Smučarski odsek
priredi 19. januarja avtobusni smučarski izlet na Zon-colan. Prijave na sedežu * društva do 9. januarja 1997.
DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV "VIPAVA” priredi 19. januarja izlet v Bad Kleinkirchheim. Prijave pri Brunotu.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 15.00-16.50-18.40-20.30-22.15»I1 gobbo di Notre Dame«. Walt Disney.
VITTORIA 3 16.00-
18.00-	20.00-22.00»Spiriti nelle tenebre«. I. Michael Douglas in Val Kilmer.
CORSO 17.30-19.45-22:00 »Daylight - Trappola nel tunnehdgra S. Stallone. TRZIC
COMUNALE 18.00-
20.00-	22.00»Extreme mea-sures«.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL GIARDINO, (Baldi-ni), C. Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul. IX
Giugno 36, tel. 410340.
t
V 75. letu nas je zapustil nas dragi
Vladimir Malič -Mirče
Pogreb bo danes, 2. januarja, ob 13.30 iz mrliške veže glavne bolnišnice v Gorici v farno cerkev na Peci, kjer bo ob 14. uri žalni obred.
Žalostno vest sporočajo žena, sin, nevesta, zet, vnuki ter drugi sorodniki
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki boste našega dragega pokojnika pospremili na zadnji poti.
Gorica, Pec, 2. 1.1997 (Pogrebno podjetje Preschern)
REVIJA PRETOKI / ŠTEVILKA 3/4
SLOVENIJA / NAGRADE V LETU '96
Tokratna tema je meja in stik
Uvodni članek je prispeval Pavel Fonda
Najboljši na raznih umetnostnih področjih
Nagrajeni so bili na raznih slovesnostih med letom
Izšla je nova številka revije »Pretoki -3/4« z naslovom »Meja in stik«. Ze naslov jasno napoveduje vsebino. Meja je Črta, ob kateri živimo, je lahko zid ali pa tudi obris, ki določa identiteto. Stik je večpomenska beseda, lahko gre za kratek stik, ko se spremo, ali pa za dotik, ko se ljudje srečajo. Meje so fizične in metafizične, stik je diplomatski ali pa duhovni, trenutek, ko nas očara bližina drugega.
Uvoden članek nove številke Pretokov je izpod peresa Pavla Fonde. Gre za odmevno predavanje, ki ga je imel na letošnji Dragi o vprašanju večkulturnosti. Fonda pojma večkulturnosti ne razume kot izgube identitete, ampak kot sposobnost, da ohranimo lastni obraz in hkrati lahko govorimo, delamo in ustvarjamo v svetu drugega. Ne gre zgolj za poznanje tujega jezika ali kulture. Gre za možnost pozitivne interakcije, ki je v sodobnem svetu potrebno, posebno za majhne narode, ki se nujno oplajajo ob stikih s sosedi.
Uvodno razmišljanje dopolnjujejo mnenja treh mladih razumnikov: Ma-tejke Grgič, Brede SusiC in Petra Rustje. Avtorji krajših sestavkov si zastavljajo dileme o slovenstvu v Trstu in naši deželi, o odnosih z Ljubljano in z večinskim narodom, a tudi o nekaterih paradoksalnih položajih v sami manjšini.
Miran Košuta objavlja esej z naslovom Kozmični narodi, tema pa je odnos Srečka Kosovela do meje: fizične in metafizične. Zanj je bila fizična meja tista z Italijo in Trstom, metafizična pa prag med življenjem in smrtjo. Pri Kosovelu sta se prepletala boleCa meja med centralistično kraljevino Jugoslavijo in nastajajočo fašistično Italijo ter eksistencialna meja med trdim življenjem in upanjem v novi svet, ki bi premagal moro smrti.
Revija Pretoki objavlja delček dragocene zapuščine Izidorja Predana. Gre za igro Emigrant, ki sodi med njegova najboljša literarna dela v beneškem narečju. Pretoki želijo ovrednotiti Dorice-vo zapuščino, ki si'zasluži bolj poglobljeno obdelavo in seveda zajetnejšo knjižno izdajo. V tokratni številki objavljata pesmi Jurij Pajk in Suzi Bandi. Luisa Antoni pa je prispevala daljšo študijo o Globokarjevi glasbeni viziji. Gre za prispevek, ki izpostavlja številne dileme sodobne umetnosti in ne samo glasbene. Študija je specialistična, vendar vabljiva za vse, ki jih zanimajo estetska vprašanja.
Revijo »Pretoki« izdaja kulturna zadruga »Maja« iz Gorice, v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom in Odborom za kulturo pri Slovensko kulturno gospodarski zvezi.
V letu, ki je že za nami, so v Sloveniji porazdelili nagrade na raznih področjih, posredujemo vam skop seznam.
Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev podeljuje nagrade Metoda Badjure. Zlato nagrado je prejel Miran Zupančič za celovečerni film Radio doc, srebrno Metod Pevec za scenarij filma Carmen (na sliki reklamni letak) in bronasto Brane Bitenc za kratki igrani film Lojze se je zbudil tako kot ponavadi.
Betettovi nagradi Društva glasbenih umetnikov sta prejela Alenka DemaC Bunta in Tomaž Lorenz, Betettovo listino pa Slovenska filharmonija. Društvo slovenskih skladateljev je Kozinovo nagrado podelila Urošu Kreku.
Borštnikov prstan od letošnjega leta naprej nosi tudi igralec Ivo Ban, veliko nagrado Borštnikovega srečanja pa je prejela
Domačin Janko Kastelic na »praznični« razstavi v prostorih sežanske občine
V	stavbi občine Sežana je bila v prazničnem Času na ogled zanimiva razstava likovnih del domačega slikarja Janka Kastelica, ki ima že dve leti status svobodnega umetnika. Sicer pa Kastelic, rojen 1953 leta v Pivki, je že od leta 1984 elan društva likovnih umetnikov Slovenije.
V	Času od 1974 je imel že več kot sto skupinskih in 38 samostojnih razstav doma in po svetu, prav sedaj pa tudi sodeluje na skupinski razstavi 8. ex-tempora Prem 96. Kastelic s svojim delom preseneča tako slogovno, pripovedno kot tudi oblikovno.
Olga Knez
Novoletni koncert z Mutijem navdušil
Uspeh je vsekakor zagotovljen, vendar je bilo letos zaradi brezhibne direktorske roke navdušenje še večje. Takšne so prve ocene o tradicionalnem, svetovno znanem novoletnem koncertu dunajske filharmonije, ki jo je tokrat vodil Riccardo Muti. V neposrednem televizijskem prenosu si je koncert, zlasti drugi del, ogledalo približno 1,2 milijarde ljudi, s Čimer se vsakoletno dunajsko glasbeno srečanje uvršCa med najbolj odmevne kulturne dogodke.
Pravi se, da dunajski filharmoniki, ki se na določen način sami upravljajo, še posebej Čislajo znanega italijanskega dirigenta, kar je-prišlo do izraza tudi na letošnjem koncertu. Z njim so tudi pripravili nekoliko manj običajen program v duhu rodbine Strauss. Tokrat je Muti drugič vodil novoletni program, ponovno pa ga bo na prehodu v tretje tisočletje. Prvič pa je kot koreografinja sodelovala slovita baletnica Maja Plisetskaja, ki je pripravila dve plesni točki.
predstava Silence Silence Silence v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane.
Za dosežke na področju likovne umetnosti je Jakopičevo nagrado prejel Gustav Gnamuš za razstavo v Špitalski kapeli v Celju.
Jani Kovačič je bil nagrajen z Ježkovo nagrado za ustvarjalnost v različnih radijskih in televizijskih zvrsteh.
Na področju literature so podelili: Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo, prejel jo je Ivo Svetina za Tako je umrl Zaratustra. Nagrado Kresnik za najboljši roman je prejela Berta Bojetu za roman Ptičja hiša, nagrado Marjana Rožanca za izvirni esej je prejel Tomo Virk in njegovi ujetniki bolečine, Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko sta prejela Alojz Ihan za pesniško zbirko Južno dekle in Iztok Osojnik za pesniško zbirko Klesani kamni. Za vrhunske dosežke v etnologiji je bil letos nagrajen Mirko Ramovš z Murkovo nagrado za življenjsko delo.
Plečnikove nagrade za delo na področju arhitekture so prejeli Janko Zadravec, Edo Jalšovec, Bogdan Čeme in Branko Cepič, Miloš Florjančič ter Barbara Rot, Staša BlažiC-Gjura in Vlasta KopaC.
Slovensko konzervator-sko društvo podeljuje Steletove nagrade, letos jo je za življensko delo prejel Marijan Slabe.
Najvišje državno priznanje za umetniške dosežke Prešernovo nagrado za življenjsko delo je prejel plesalec Vojko Vidmar, za literarni opus pa Veno Taufer.
RAZPIS SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE / ŠOLSKA TEKMOVANJA FEBRUARJA
20. merjenje znanja za Cankarjevo priznanje
V šolskem letu 1996/97 se po osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji in zamejstvu pripravljajo na 20. tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Mentorji učence zadnjih dveh razredov osnovnih šol (L stopnja) in srednješolce (II. in III. stopnja tekmovanja) vzpodbujajo k temeljitejšemu študiju slovenskega jezika in slovenske besedne umetnosti, jim utrjujejo nazore o slovenskem jeziku ter vrednosti njegovih umetnostnih besedil.
Vsebino tekmovanja za CP določajo veljavni šolski programi ter vsakoletni razpis. Ta praviloma presega obseg učnega načrta in je naslonjen na dostopno literaturo; prav v tem pa se to tekmovanje razlikuje od drugih, saj vsebuje tudi poudarjene prvine preučevanja in ustvarjalnosti. Tekmovalci rešujejo preizkuse znanja objektivnega tipa in pišejo pisne naloge.
Vodimo in usmerjamo ga
člani Sekcije za vsebinsko in organizacijsko pripravo tekmovanja za CP pri Slavističnem društvu Slovenije, elani področnih slavističnih društev in pedagoški svetovalci za slovenski ježih Zavoda RS za šolstvo. Svetovalci za slovenski ježih Zavoda RS za šolstvo in šport sodelujejo pri oblikovanju vsakoletnega razpisa, pripravi nalog za tekmovalce v posameznih zahtevnejših stopnjah in pri organizaciji ter izvedbi tekmovanj. V okviru študijskih skupin povezujejo učitelje ob pripravah na tekmovanje. Doslej je bilo tekmovanje za Cankarjevo priznanje organizirano na treh nivojih: po izpeljanih šolskih so se najbolje uvrščeni uCenci preizkusili na področnih tekmovanjih, zmagovalci s teh pa še na vseslovenskem tekmovanju. Z leti se je ob vsestranski rasti in širjenju tekmovanja pokazala potreba po korekturah in dopolnitvah. Na podla-
gi pripomb učencev in učiteljev so nastala obnovljena pravila. 4. oktobra 1996 so slovenisti na vrhniškem obenem zboru Slavističnega društva Slovenije sprejeli Pravilnik o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, zato bo tekmovanje skladno z njegovim 8. členom že v tem šolskem letu organizirano le na dveh ravneh: šolski in državni. Šolska tekmovanja se bodo začela v sredo, 12Sole. februarja 1997, ob 9. uri in bodo morala potekati istočasno po vseh šolah, saj bodo udeleženci prvič tudi na tem nivoju tekmovanja reševali naloge, ki jih zanje pripravljajo na Zavodu RS za šolstvo. Vseslovensko tekmovanje, odslej organizirano po območjih organizacijskih enot Zavoda RS za šolstvo oziroma slavističnih društev, pa bo v soboto, 22. marca 1997, ob 9. uri. Zaključna slovesnost s podelitvijo zlatih priznanj bo v začetku maja 1997 na Vrhniki.
Pomembna novost je tudi, se bodo mladi v prihodnosti pomerili v štirih zahtevnostnih stopnjah, saj bodo tako k tekmovanju pritegnjeni tudi učenci poklicnih šol, ki so se doslej težko vključevali vanj. Ker pa je bil Pravilnik sprejet sorazmerno pozno, bo tekmovanje letos organizirano še po starem v treh stopnjah.
Temeljne težave tekmovanja za Cankarjevo priznanje izhaja iz dejstva, da tako kakor drugi nadstandardi pouka slovenščine (bralna značka, glasila, dramske skupine, novinarstvo itd.) nikoli ni bilo umeščeno v kurikul in v učiteljevo delovno obveznost. Porodilo se je iz potrebe nivojsko diferencirati in poživiti pouk materinščine, iz volje otrokom nuditi še več in bolje. Pobudo zanj je dalo slavistično društvo, učitelji so ga prostovoljno in z navdušenjem sprejeli. Vanj vlagajo svoj prosti Cas, znanje in ustvarjalno
delo, saj so za vse le delno denarno poplačani. Po osnovnih šolah so priprave nanj deloma vključene tudi v dodatni pouk ali v interesne dejavnosti, v srednjih je še manj tovrstnih možnosti.
V prejšnjem sistemu ta način ni bil nic posebnega, saj se je društveno delo tesno prepletalo z delovnimi nalogami, težave pa so blažile improvizirane samoupravne organizacijske rešitve, ki so se seveda od šble do šole zelo razlikovale. S spremembami v družbi stare težave spet prihajajo na površje kot krizni element.
Ena izmed najboljših rešitev za tekmovanje v znanju materinščine bi bila v tem, da se iz sfere učiteljeve prostovoljne (društvene) dejavnosti prestavi v kurikul in v učiteljevo obveznost. Priložnost, da CP zares pride v šolo, je sedaj ob prenovi. Ce se to ne bi zgodilo, se množično in
kakovostno tekmovanje zna skrčiti v obseg društvene iz-venšolske akcije...
Za konec še nekaj podatkov o vsebini. Letos je pozornost osnovnošolcev in srednješolcev usmerjena v branje zgodovinskega romana, njegovo preučevanje in razmislek o tej problematiki. Zato je naslov 20. merjenja v znanju za Cankarjevo priznanje Slovenski zgodovinski roman. Najmlajši opazujejo, kako se prepletata izmišljenost ter zgodovinska izpriCanost v Murniko-vem Lepem janičarju, srednješolcem na drugi tekmovalni stopnji se odpirajo številni aspekti modernega zgodovinskega romana ob Kavčičevi Pustoti, na tretji pa razmišljajo o problematiki postmodernizma v Virkovem romanu 1895, potres.
Sole, ki želijo sodelovati na letošnjem tekmovanju, se morajo pravočasno prijaviti Slavističnemu društvu Slovenije.
PALESTINA / HOTEL JE PREPREČITI SPORAZUM Z ARAFATOM
SLOVENIJA / KUČANOVA NOVOLETNA POSLANICA
Izraelski vojak divje streljal na Palestince
Viri PLO govorijo o eni smrtni žrtvi in 45 ranjenih
»V novo leto 1997 z velikimi upanji«
Voščila tudi vsem zamejskim Slovencem »Slovenija se razvija v sodobno državo«
TEL AVIV - Izraelski vojak je včeraj dopoldne v Hebronu v Cizjordaniji divje streljal na Palestince, ki so se mudili na mestni tržnici. Po mnenju glasnika PLO naj bi mladi nabornik Noam Fridman ubil enega človeka in jih ranil kar 45, od katerih jih je nekaj v življenjski nevarnosti. Izraelski premier Benjamin Netaniahu (Tele-foto AP) je takoj obsodil noro zločinsko dejanje, ki je doživelo tudi splošno obsodbo svetovne javnosti. Streljanje je seveda takoj povzročilo veli-
ko napetost na območju Hebrona ter incidente med Palestinci in izraelsko vojsko, ki je na tem, da se umakne s tega območja in ga preda lokalni palestinski samoupravi.
Friedman je takoj po aretaciji odkrito povedal, da je hotel s tem zločinskim dejanjem znova zaustaviti mirovni proces med Izraelci in Palestinci. Nabornik, ki naj bi po nekaterih nepotrjenih vesteh pripadal neki skrajni židovski skupini, je zgodaj zjutraj brez dovoljenja zapustil svojo
enoto in se odpravil v Hebron. Prišel je do tržnice, kjer se je takrat kar trlo ljudi, ter začel divje streljati proti množici. Izpraznil je saržer svojega puškomftraljeza, ko je nanj planil neki izraelski oficir, ki je Fri-edmana na srečo onesposobil. Medtem ko so ga s silo odvedli na he-bronsko vojaško poveljstvo in ko so na kraj začeli prihajati rešilci, so Palestinci.takoj reagirali in začeli s kamenjem odmetavati izraelske vojake. Spopadi so se nadaljevali do večera, za danes pa je pričakovati novo napetost.
Friedman je židovski kolon iz naselja Maaleh Adumin, ki je predmet polemik in sporov med izraelsko vlado in mlado palestinsko oblastjo. Kolegom, ki so ga aretirali, je, kot rečeno, povedal, da je hotel sabotirati napovedani sporazum o umiku izraelske vojske iz Hebrona ter iz bližnje okolice. To pa mu ni uspelo, saj sta tako premier Netanjahu kot Yasser Arafat, ki naj bi se srečala v prihodnjih urah, potrdila obvezo po spoštovanju že sprejetega dogovora.
Predsednik izraelske vlade je vsekakor takoj obsodil Friedmanovo zločinsko početje, kar so naredile skoraj vse stranke v Tel Avivu. Odločne obsodbe in protesti prihajajo seveda tudi iz palestinskih vrst; Arafat je nad kriminalnim dejanjem izrazil žalost in jezo. Oglasil se je tudi ameriški predsednik Bill Clinton, ki je zelo zaskrbljen nad do-
gajanji v okolici Hebrona, je pa prepričan, da bodo znali Palestinci in Izraelci premostiti tudi to oviro.
Nekateri očividci trdijo, da je Friedman nosil »kippo«, tradicionalno kapo skrajnih židovskih skupin, ki seveda odločno nasprotujejo umiku izraelske vojske iz arabskih zasedenih ozemelj. Palestinski voditelji obtožujejo za pokol skrajno desničarsko izraelsko stranko »Moledet«, ki pa je sinoči zanikala kakršno koli vpletenost v to krvavo dejanje. Gotovo pa je, da izhaja Friedman iz krogov židovskih fanatikov, ki skušajo za vsako ceno zaustaviti težavna politična pogajanja med Izraelci in Palestinci.
Predsednik republike Slovenije Milan Kučan
VATIKAN / POZIV JANEZA PAVLA II
Papež za mir in odpuščanje
Posebno toplo novoletno voščilo Italijankam in Italijanom
VATIKAN - Papež Janez Pavel II (Telefoto AP) je med tradicionalnim novoletnim nagovorom na Trgu sv. Petra pozval ljudi k miru, spravi in odpuščanju. Nasilje in maščevanje od vedno ustvarjata le nove napetosti in novo nasilje, je poudaril papež, ki je, poleg politikov in državnikov, izrecno omenil velike odgovornosti tistih, Se posebno novinarjev, ki se direktno ukvarjajo z javnimi občili.
Posebno novoletno čestitko je papež, kot je že v tradiciji, namenil Italiji in Rimu. Italiji je voščil blagostanje in mir ter pozval predsednika Scalfara, naj to voščilo prenese na celotno italijansko državno skupnost. Izrazil je upanje, da bo povsod po svetu končno prevladal mir.
LJUBLJANA - Slovenski predsednik Milan Kučan je z novoletno poslanico zaželel srečno novo leto vsem prebivalcem Slovenije, rojakom za mejami in po svetu ter beguncem, ki ne morejo domov. V novoletni poslanici je med drugim ugotovil, da na Silvestrovo nazdravljamo na srečo svojih družin in svojih prijateljev. Premišljamo o sebi, o svojih, o narodu in o človeštvu. Tako je Kučan nazdravil tudi narodu in domovini.
V nagovoru je ugotavljal, da so uspehi Slovenije na notranjem in zunanjepolitičnem prizorišču, nas skupni uspeh, tudi stiske mnogih so, kot je dejal Kučan, naš neuspeh in da bi se morali zavzeti, da bi ustvarili skupnost javne blaginje in dobro živečih ljudi. Skrb države naj bo tudi ta, da spodbuja ustvarjalnost, bogati kulturno in duhovno življenje; skupna skrb naj bo tudi vzpodbujanje k strpnosti in spoštljivosti do soljudi ter do njihovega iskanja resnice.
Kučan je poudaril, da moramo uveljaviti dosledno spoštovanje zakonov in enakost med njimi, ustvariti pa bo treba tudi možnosti za delo. Dodal pa je tudi, da morajo biti državniki dovzetni za miselnost mladih rodov in za njihovo zavezanost prihodnosti.
Glede leta, ki se izteka, pa je Kučan menil, da je Slovenija dobro opravila svoje delo ter utrdila svoj mednarodni položaj in da moremo zato z dobrimi pričakovanji stopiti v novo leto.
SRBIJA / DEMONSTRACIJE SE NADALJUJEJO
»Ples opozicije« je na beograjske ulice privabil več kot 200 tisoč ljudi
BEOGRAD - Novo leto so na beograjskih ulicah pozdravili s »polnočnim plesom«, ki ga je organizirala opozicija in ki je na ulice privabil ogromno množico, več kot dvesto tisoč ljudi. Samo nekaj ur prej je predsednik Miloševič v poslanici državi povsem prezrl politično krizo, ki pretresa Srbijo, in obljubil spremembe, ki naj bi jih popeljale proti tržnemu gospodarstvu. Dejal je tudi, da so lahko precej zadovoljni z letom, ki je za nami, Se zlasti če upoštevamo, da so se v zadnjih mesecih »morali sproprijemati s številnimi tako notranjimi kot zunanjimi težavami.« Opozicija in študenti, ki so preplavili Trg Republike in bližnje ulice, pa zahtevajo veliko več in so se sinoči znova zbrali,
opremljeni z raznimi »instrumenti« (pokrovkami, lonci in drugimi predmeti), da bi preglasili televizijske sprejemnike, na katerih so prav te-
daj oddajali osrednji dnevnik državne TV, ki pa o že več kot mesec dni trajajočih demonstracijah poroča izkrivljeno ali sploh ne poroča.
Predsinočnjim so zbrani množici spregovorili voditelji koalicije Skupaj«. »Upajmo, da nam novo leto prinese tisto demokracijo, za katero
smo se leta 1996 borili,« so med navdušenim ploskanjem dejali Vuk Dra-škovič, Zoran Djindjič in Vesna Pešič. Demonstrantom je svojo solidarnost izrazil tudi znani filmski režiser Emir Kusturica. Nedaleč, pred filozofsko fakulteto, so novo leto med plesi, petjem in protirežimskimi skeči dočakali tudi študenti.
V Beogradu se tačas mudi tudi diplomatska misija Evropske unije, ki pa se je predvčerajšnjim zaman skušala srečati z Miloševičem ali zunanjim ministrom. Naposled jo je sprejel namestnik zunanjega ministra. Po pogovoru so evropski diplomati izrazili zaskrbljenost nad razmerami v Srbiji in zahtevali spoštovanje demokratičnih načel.
CristofZemotio napovedal svojo kandidaturo za
deželnega glavarja
CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zernatto je v pogovoru ob iztekajočem se letu 1996 napovedal, da bo na prihodnjih deželnozbor-skih volitvah spet nastopil kot glavni kandidat Ljudske stranke in se potegoval za položaj deželnega glavarja. Naslednje volitve bodo predvidoma leta 1997. V pogovoru z novinarji je koroški deželni glavar še do-jal, da sežejo njegovi načrti politika »daleč v tretje tisočletje«.
Leto 1996 je Zernatto v splošnem ocenil za pozitivno za Koroško, priznal pa je, da je bila politika soočena tudi z veliki problemi, še posebej na področjih
turizma in gradbene industrije in s tem v zvezi naraščajočo brezposelnostjo.
Glede komunalnih volitev, ki bodo 9. marca v vseh 137 koroških občinah, pa je šef ljudske stranke poudaril, da je cilj stranke izboljšati rezultat zadnjih volitev 1. 1991 ter da bi vnovič osvojili položaj župana v Celovcu. Kot znano, dolgoletni župan Leopold Gug-genberger (78) iz starostnih razlogov ne bo več kandidaral, zato je stranka za novega kandidata imenovala sedanjega tretjega predsednika koroškega deželnega zbora Haralda Sche-ucherja.
Ivan Lukan
SMUČARSKI SKOKI / 45. TURNEJA INTERSPORT
ATLETIKA / SILVESTRSKA TEKA
Primož Peterka je v Garmischu prepričljivo osvojil prvo mesto
Slovenski skakalec najboljši v obeh serijah - Drugouvrščeni Goldberger zaostal za 13 točk - Peterka prvi v skupnem točkovanju turneje in za SP
Slavje Kenijcev: v Sao Paulu zmagal Paul Tergat, v Bocnu pa Daniel Komen
Med ženskami Machadova
Primož Peterka na zmagovalnih stopnicah med Okabejem in Goldbergerjem (AP)
NOVICE
Indurain se še ni odločil
MADRID - Športni direktor španske kolesarske ekipe Once Manolo Saiz je včeraj dejal, da je klub zelo zainteresiran, da bi najel Miguela Lnduraina. »Ce pa Miguel ne želi obleči našega dresa in celo razmišlja o tem, da bi kolo obesil na klin, lahko samo rečem, da je vsem španskim ljubiteljem kolesarstva tega zelo Zal. Če bo Indurain prestopil v nas klub, bo prevezi mesto liderja v ekipi, čeprav imamo v moštvu Švicarja Alexa Ziilleja in Francoza Lauren-ta Jalaberta. Svoje liderstvo pa bo moral Indurain potrditi tudi na tekmah,« je še povedal Saiz.
Tenis: zmaga Južne Afrike
PERTH - Na tekmi za Hopmanov pokal je Južna Afrika premagala Švico z 2:1. Martina Hingis je odpravila Amando Coetzer s 6:1, 6:2, Wayne Ferreira pa je premagal Marca Rosseta s 6:0, nakar je Švicar zaradi poškodbe rame predal dvoboj.
Arsenal se zanima za Incea
LONDON - Arsenalov trener Arsene VVenger je izjavil,, da je njegov klub zelo zainteresiran za In-terjevega nogometaša Paula Incea. Ta je namreč izrazil željo, da bi se rad po prvenstvu vrnil v domovino. Malo verjetno pa je, da bi ga Inter odstopil.
GARMISCH PAR-TENKIRCHEN - Primož Peterka je v Garmisch-Par-tenkirchnu dokazal, da se je v Oberstdorfu le »ogreval« za naskok na skupno zmago na 45. turneji Inter-sport. Včeraj je namreč dosegel svojo peto zmago za svetovni pokal. Mladi slovenski skakalni šampion je v obeh skokih dosegel najdaljši skok in na koncu z ogromno prednostjo slavil pred lanskim zmagovalcem svetovnega pokala, Avstrijcem Andreasom Goldbergerjem. Tretje mesto je osvojil Japonec Taka-nobu Okabe. Zmagovalec prve tekme nemec Dieter Thoma je tokrat osvojil osmo mesto.
Na včerajšnji tekmi sta od Slovencev nastopila tudi Samo Gostiša in Gregor Lang, ki pa se nista uvrstila v finalno serijo.
Z včerajšnjo zmago se je
Peterka v točkovanju za skupno zmago na novoletni skakalni turneji na vrhu izenačil z Andreasom Goldbergerjem, v skupnem seštevku svetovnega pokala, v katerem vodi po osmih tekmah, pa je svojo prednost pred istim tekmovalcem povečal na 60 točk. Skakalci se zdaj selijo v Innsbruck, kjer bo v soboto tretja tekma turneje Intersport, zadnja tekma pa bo 6. januarja v Bischof-shofiiu.
Rezultati: 1. Primož Peterka (Slo) 241, 9 (117, 5/118, 0); 2. Andreas Goldberger (Avt) 228, 9 (114, 0/114, 0); 3. Takanobu Okabe 226, 7 (111, 0/115, 5); 4- Ari Pekka Nikkola (Fin) 223,1 (113, 0/111, 0); 5. Hiroja Saito (Jap) 215, 7 (109, 5/112); 6. Jani Soini-nen (Fin) 213, 0 (110, 0/110, 0); 7. Kristian Bren-den (Nor) 212, 9 (109, 5/110, 5); 8. Dieter Thoma (Nem) 209, 1 (104, 5/115); 9. Espen Bredesen (Nor) 208, 5 (110, 0/108, 0); 10. Mika Laitinen (Fin) 206, 2 (106, 5/110); 11. Nicolas
Dessum (Fra) 206, 1 (108, 5/108, 5); 12. Adam Maly-sz (Pol) 204, 1 (105, 0/112, 0); 13. Roar Ljokelsoy (Nor) 201, 5 (108, 5/106, 5) itd. Skupni vrstni red turneje Intersport po Oberstdorfu in Garmosch-Par-tenkirchnu: 1. Primož Peterka (Slo) in Andreas Goldberger (Avt) 475, 6 točke; 3. Takanobu Okabe (Jap) 473, 0; 4. Kristian Brenden (Nor) 465, 5; 5. Diether Thoma (Nem) 462, 1; 6. Hiroja Saito (Jap) 457, 0; 7. Ari Pekka Nikkola (Fin) 444, 7; 8. Mika Laitinen (Fin) 442, 3; 9. Jani Soininen (Fin) 441, 8; 10. Nicolas Dessum (Fra) 422, 6 itd. Skupni vrstni red za svetovni pokal (po 8 tekmah): 1. Primož Peterka (Slo) 492 točk; 2. Andreas Goldberger 432; 3. Kristian Brenden (Nor) 427; 4. Dieter Thoma (Nem) 411; 5. Takanobu Okabe (Jap) 385; 6. Hiroja Saito (Jap) 333; 7. KazujoSi Funaki (Jap) 293; 8. Ari Pekka Nikkola (Fin) 251; 9. Lasse Otessen (Nor) 221; 10. Nicolas Dessum (Fra) 156 itd.
Zlata žoga Južne Amerike Chilaveriu
MONTEVIDEO -Vratar argentinskega kluba Veleza Sarsfield in državne reprezentance Paragvaja Jose Luis Chilavert je dobil priznanje (zlato žogo) časnika »El Pais« iz Montevidea kot najboljši južnoameriški nogometaš v letu 1996. Na tej tradicionalni anketi »El Paisa« je Chilavert prejel 80 glasov in je prehitel Urugvajca Rr-verja Platea Enza Fan-
cescolija (69 glasov) ter Kolumbijca Tampe Carlosa Valderramo in talenta Riverja Ariela Or-tego (oba po 41 glasov). Treba je omeniti, da ta priznanja prejemajo le nogometaši, ki nastopajo za klube na ameriški celini.
Posebno priznanje je »El Pais« dodelil tudi najboljšemu evropskemu trenerju, ki je za leto 1996 Marcello Lippi (Juventus).
SAO PAULO - Kenijec Paul Tergat (na sliki AP) je zmagal na 72. izvedbi silvestrske koride v brazilskem Sao Paulu. Tergat, ki je zmagal tudi lani, je prehitel svojega rojaka Josepha Kimanija in Brazilca Vadnerlija Cordeiro de Lima. Med ženskami je slavila Brazilka Roseli Machado.
VRSRTNI RED (15 km): moški: 1. Paul Tergat (Ken) 43:50; 2. Joseph Kimani (Ken) 44:22; 3. Vadnerli Cordeiro de Lima (Braz) 44:55; 4. German Silva (Meh) 45:13; 5. Benjamin Paredes (Meh) 45:14; 6. Joao N’Tyamba (Angl) 45:23; 7. Delmir dos Stanto (Braz) 45:25; 8. Hendrik Ramaala (J. Afr) 45:34; 9. Patrick Mdayinsenga (Bur) 45:37; 10. Apolonio Gabino (Meh) 45:37; ženske: 1. Roseli Machado (Braz) 52:32; 2. Maria Del Carmen (Meh) 53:13; 3. Esther Kiplagat (Ken) 53:38; 10. Rosanna Munerotto (Ita) 56:18.
V Bocnu pričakovano slavje Kenijca Komna
BOČEN - Kot je bilo pričakovati, je silvestrski tek v Bocnu zanesljivo dobil faovorizirani 20-letni kenijski atlet Daniel Komen, ki je tudi svetovni rekorder na 3.000 m (7:20, 67). Drugi je bil Hassane El Lasini iz Maroka, tretji pa Kenijec Shem Kororia. Med ženskami je slavila Kenijka Tegla Loroupe, Italijan Maria Curato-lo pa je bila tretja.
Monaco ni zainteresiran za Dejana Savičevida
PARIZ - Jean Tigana, trener Monaca, ki nastopa v prvi francoski nogometni ligi, je včeraj demantiral vest, da bi se njegov klub potegoval za Milanovega nogometaša Dejana Savičevida. Črnogorski as je namreč izjavil, da bo po koncu sezone gotovo zapustil Milan in da bo najverjetneje prestopil ah k Manchestru ah k Monacu.
Ronalde kaznovan
BARCELONA - Da se Barcelonin trener Bobby Robson ne šah, je na lastni koži občutil tudi ta čas gotovo najboljši nogometaš na svetu, Brazilec Ronalde. Ker se ni pravočasno predstavil na treningu med božičnimi prazniki, ga je Robson prisilil, da je treniral tudi na Silvestrovo. Ronaldo tako ni mogel s svojim dekletom, sicer nogometašico Suzane VVerner imenovano tudi Ronaldinha, proslaviti zadnjega dne v letu v Riu de Janeiru.
Paternostre »nezanimiv«
PES ARO - Italijanski košarkarski prvoligaš Scavoli-ni iz Pesara je na madridskem božičnem turnirju poskusil Američana italijanskega porekla Roberta Paternostra (play-maker, 22 let, komaj 1, 66 m visok), ki igra za New Hampshire. Z učinkom novega Američana pri Scavoliniju niso bili zadovoljni in tako se je Patemostro že vrnil v ZDA.
Obvestilo
ZSSDI
obvešča, da bo urad v Gorici januarja ponovno odprt. Za vse informacije je na razpolago urad v Trstu. Tel. št. 040/635627.
H ALPSKO SMUČANJE h
V Mariboru jutri in v soboto veleslalom in slalom za tradicionalno Zlato lisico
Moški del svetovnega pokala bo leto 1997 tudi začel s tekmama v Sloveniji
Na mariborskem Pohorju je že vse nared za jutrišnji ženski veleslalom za svetovni pokal, ki skupaj s sobotnim slalomom velja tudi za 34. Zlato lisico. Reprezentance so na prizorišče dopotovale včeraj, danes pa bo na sporedu prosti trening.
Iz slovenskega tabora napovedujejo pravi »pogon« na lisico in upajo, da se bo vsaj Urški Hrovat končno odprlo in bo na tekmi dobro izpeljala oba teka, kar se ji doslej še ni posrečilo. Seveda pa je med glavnimi favoritinjami za osvojitev Zlate lisice italijanska smučarka Deborah Com-pagnoni, ki je z nedavno slalomsko zmago v Semmeringu dokazala, da je trenutno v izvrstni formi v obeh tehničnih disciplinah.
Po Mariboru se bo ženski del svetovnega
pokala preselil v Avstrijo, kjer bo 10. januarja smuk, s katerim bodo nadoknadili odpadlo tekmo v Crans Montani. Tekmovanje v Mariboru si bo ogledal tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch, kateremu bo slovenski predsednik Milan Kučan podelil visoko državno odlikovanja, in sicer zlati častni znak svobode. Naslednji dan bo na vrsti še en smuk. 12. januarja pa se superveleslalom.
Tudi moški bodo leto 1997 otvorili z dvema tekmanra v Sloveniji. V Kranjski gori bo namreč na sporedu tradicionalni Pokal Vitranc. Vele-slom za SP bo na sporedu v nedeljo, 5. januarja, v ponedeljek pa bo na vrsti še slalom. Velja omeniti, da bo na obeh tekmah nastopil tudi Alberto Tomba.
MIN! KOŠARKA
Mali borovci zmagali na novoletnem turnirju Libertasa
Najmlajši Borovi mi-nikošarkarji (letniki 88 in mlajši) niso niti za konec leta mirovali. Sodelovali so na novoletnem turnirju Libertasa, kjer so tudi prepričljivo zmagali.
V izredno mrzlem balonu, kjer ni bilo več kot 5 stopinj, so v petek visoko premagali šolo Suvich v soboto pa so z razliko 30 točk
premagali še Libertas. Pohvaliti velja vse, predvsem pa starše, ki se niso ustrašili mraza in vztrajali skupaj z otroki prav do konca.
Borove barve so na turnirju branili: Danijel Batič, Alex Inde-licato, Nina Corbatti, Marco Trevisan, Ales-sio Sgarro, Danijel Malalan, Damiano Marconi.
RIBOLOV
Uspešen nastop obeh Sireninih članov na DP
Pred časom je bilo v Sa-voni absolutno državno prvenstvo v ribolovu s palico s pomola za dečke in mladince. V prvi so bili prisotni trije Tržačani, v drugi pa jih je bilo Sest. V mladinski kategoriji je nastopila tudi predstavnica Sirene Ksenija Brecelj, ki je dosegla končno 27,mesto. Najboljši Tržačan je bil Marcello Crevatin na dobrem 6. mestu, saj je bila konkurenca zelo številna.
Sireni pa je šlo boljše v kategoriji dečkov, kjer je Janko Brecelj dosegel zelo dobro sedmo mesto. Njegova uvrstitev bi bila lahko še višja, toda zaradi nešportne poteze očeta enega od konkurentov, ki je iz Brecljevega vedra z ribami vzel eno ribo in jo vrgel v vodo. Tega sodniki niso opazili in še višja uvrstitev je bila tako nemogoča.

Skupščinske in referendmnske volitve so za nami, njihove posledice pa bodo še dolgo viharile po slovenskem političnem prostora. Politiki, politologi, ljubitelji pohtike in anketarji javnega mnenja ugotavljajo vzroke in razloge volilnih zmag in porazov. Čeprav se marsikdo sprašuje (posebno za referendumske vobtve), koliko so volilci sploh vedeh, za kaj gre, pa se nihče ni potrudil, da bi njihovo vednost, ah bolje, znanje, tudi izmeril.
<0
CD
ed
cz
CD
>o
O
Povprečja na testu med strankami
SDS SKD ZLSD
POLITIČNE STRANKE

w->'ž A-V AV-4-i'V
PIŠI
-i

SNS DRUGO NOBENO
Povprečni rezultati glede na strankarsko pripadnost
Volilno znanje je pomembno vsaj iz dveh vidikov:
1.	O volitvah lahko govorimo le tedaj, kadar volilci zares izbirajo med različnimi možnostmi. Sicer niso vredne svojega imena (latinska beseda electio oz. eligere pomeni izbiro). Volitve, ki dajejo volilen le eno izbiro, kot je običaj v totalitarnih sistemih, niso nobene volitve, ker je zmagovalec določen vnaprej.
Izbiranje pa ni odvisno samo od zunanjih pogojev: od predpisov, zakonov, volilnega sistema, Števila in profila strank, kandidatov itd., temveč tudi od notranjih: interesov, vrednot, čustev, ne nazadnje od poznavanja možnosti, med katerimi volilec izbira. Drugače povedano: svoboden izbor je mogoč le tedaj, kadar posameznik ve, med čem izbira. Brez znanja ni svobodne odločitve. Tedaj se človek ravna po drugih kriterijih, npr. po nasvetih in namigih svojih znancev, članov svoje družine, politične propagande, lahko pa odločijo čisto naključni dejavniki (npr. kandidatov obraz nekomu ni všeč). Kljub formalni pravici do izbiranja bi težko govorili o svobodnem izbiranju.
Prav tako ne moremo govoriti o svobodnem izboru tedaj, kadar volilec pozna le eno plat medalje, samo eno stranko, o drugih pa ne ve nič ali pa ima o njih pomanjkljive informacije. S tako opranimi možgani je zelo podoben volilcu v enostrankarskih sistemih, ker razpolaga z eno samo možnostjo, čeprav jih je na volilnem listku napisanih veliko.
2.	Znanje nam veliko pove o osebnostnih značilnostih volil-cev in še posebno volilcev posameznih strank. Iz tega, koliko volilec ve in kaj ve, lahko sklepamo o njegovi duhovni Širini ali ožini, razgledanosti, interesih in mnogih drugih značilnostih.
Test volilnega znanja z rezultati
Znanje - morda je v zvezi z volitvami primerneje govoriti o obveščenosti - je mogoče ugotoviti s testi znanja oz. skupinami vprašanj, na katera odgovarjajo volilci na podlagi svojega znanja. Razlikujejo se od anket, kakršne prirejajo množični mediji in razni centri za ugotavljanje javnega mnenja. Anketna vprašanja sprašujejo o mnenjih, stališčih, interesih in vrednotah., npr. »Katero stranko bi volil, če bo še enkrat volil?« ipd. Celo z vprašanjem »-Ali poznate predlagane tri volilne sisteme?« odkrivamo zgolj mnenje o svojem znanju, ne pa samega znanja.
Testi znanja so drugače sestavljeni kot ankete. So merske lestvice z vsemi vmesnimi stopnjami, zato so naloge različno težke, kar omogoča, da natančno določimo obseg posameznikovega znanja.
Test volilnega znanja je imel 44 vprašanj, ki so spraševala o programih in formalnih značil-
nostih strank, o njihovih propagandnih prijemih in o pomembnih objektivnih podatkih v zvezi z volitvami. Na vprašanja se je odgovarjalo z obkrože-njem pravilnega odgovora med petimi možnostmi. Primer:
Katera od teh strank je izmišljena in NE nastopa na volitvah 1996.
a.	Nova stranka
b.	Liberalna stranka
c.	Domoljubna enotna upokojenska stranka
d.	Slovenska nacionalna levica
e.	Naprej, Slovenija
Nekatera pomembna vprašanja prikazuje tabela (brez pripisanih odgovorov) skupaj z odstotki pravilnih odgovorov. Naloge je reševalo 200 študentov družbenih ved v prvem tednu po vohtvah.
Vprašanja:
Katera od teh oseb ni bila kandidat Demokratske stranke? 56%
Ena od teh oseb ni kandidirala na listi SKD? 34%
Katero stranko vodi Zmago Jelinčič 94%
Katero stranko vodi Janez Janša? 90%
Katera od teh predstavnic ženskega spola ni kandidirala na volitvah 54%
Za katero stranko je kandidiral Milan Kučan? 82%
Katera od teh strank je izmišljena in ne nastopa na volitvah? 23%
Katera od teh strank se je odrekla nacionalni listi? 17% Katera od teh strank pripada strankam slovenske pomladi? 81%
Katera stranka je uporabljala geslo »Nič o nas brez nas«? 35%
Katera stranka je imela geslo »Naredimo korak naprej« 26% Katera od teh strank ni prišla v Državni zbor? 74%
Katera stranka je izšla iz Zveze komunistov Slovenije? 48%
Katera stranka se je najbolj potegovala za večinski volilni sistem? 56%
Katera stranka je obljubila več tisoč socialnih stanovanj na leto? 24%
Katera od teh strank najbolj vneto zagovarja vstop v Združeno Evropo? 35%
Koliko je bilo vseh kandidatov na volitvah 1996? 6% Koliko poslancev ima Državni zbor republike Slovenije? 52%
Koliko strank je kandidiralo na volitvah 1996? 5%
Kolikšen odstotek glasov je dobila LDS? 64%
Kolikšen odstotek glasov je dobila DeSUS? 39%
Koliko traja poslanski mandat v državnem zboru? 89% Koga zastopajo poslanci? 45%
Katera stranka je izgubila največ glasov v primerjavi z volitvami leta 1994? 55%
Povprečno število rešenih na-
log je 20, 6, kar pomeni nekaj manj od polovice (22), vendar so razlike med posamezniki velike (najslabši respondent ni rešil nobene naloge, najboljši pa 36).V večini primerov so izbirali med petimi možnimi odgovori, zato bi lahko odšteli od povprečnega rezultata še 7 točk slučajnih zadetkov. A ker je uspeh odvisen tudi od težavnosti nalog, nam te številke same po sebi ne povedo veliko.
Ce pa analiziramo odgovore na posamezna vprašanja, je očitno, da je povprečni rezultat nizek, precej nižji od pričakovanega. Poglejmo samo nekaj primerov: 23% vprašanih je menilo, da nastopa na volitvah tudi izmišljena stranka z imenom Slovenska nacionalna levica. 44% jih je mislilo, da kandidira na volitvah Manca Košir, in 12%, da kandidira tudi Milan Kučan. 40% vprašanih ni vedelo, da je bila Demokratska stranka pred volitvami parlamentarna stranka, in 86%, da se je Združena lista odrekla svoji nacionalni listi. 19% jih je menilo, da Slovenska ljudska stranka ne sodi med pomladanske stranke, in 26%, da se je Demokratska stranka prebila v državni zbor. 65% jih ni vedelo, da se LDS vneto poteguje za vstop Slovenije v Združeno Evropo. Kar 66% vprašanih je menilo, da je Ivan Ferbežar kandidat SKD, le 12% pa je pravilno ugotovilo, da je voditelj Zelene alternative. Samo 12% vprašanih je vedelo, da je Viktor Blažič kandidat SDS, večina ga je imela za kandidata SKD. In še bi se dalo naštevati. Dodajmo, da študenti družbenih fakultet verjetno bolje poznajo volitve kot večina drugih volilcev.
Vsi odgovori pa niso bili tako porazni. Kar 94% respon-dentov je vedelo, da Jelinčič vodi Slovensko nacionalno stranko, in 90%, da Janša vodi Socialdemokratsko stranko. 86% jih je pravilno ugotovilo, da je Ljudska stranka izšla iz Kmečke zveze (le 48% pa jih je vedelo za izvor Združene li-
ste). 70% jih je reklo, da SNS najbolj ostro nasprotuje denacionalizaciji cerkvene in grofovske zemlje. Iz odgovorov lahko ugotovimo, katere kandidate in stranke so študentski volilci najbolje identificirali.
Na podlagi rezultatov je mogoče presoditi, kako dobro so si volilci zapomnili volilna gesla. Dobra zapomnitev pomeni, da so pritegnila njihovo pozornost, čeprav iz tega ne sledi, ali v dobrem ali slabem pomenu. Nekatera gesla je pravilno povezalo s stranko le malo re-spondentov; npr. geslo Naredimo korak naprej (DSS) 26% in
geslo Nič o nas brez nas (DeSUS) 35%. Druga gesla so bila spominsko učinkovitejša. Geslo Cas je za spremembe (SDS) je pravilno prepozalo 56% volilcev, geslo Levo zgoraj. Združeni (ZLSD) 84%, geslo Naše besede imajo težo (SKD) pa 70%.
Kaj reči o volilcih posameznih strank?
Študenti so napisali v vprašalnik tudi to, katero stranko so volili, zato je bilo mogoče ugotoviti razvrstitev rezultatov glede na strankarsko pripadnost. Rezultate kaže tabela. K »drugim strankam« sodijo volilci majhnih strank, ki nimajo posebnega stolpca, k »nobenim strankam« pa abstinenti in volilci, ki niso oddali veljavnega listka (so npr. prečrtali vse kandidate).
Razlike med stolpci so statistično pomembne. Najbolje so odgovarjali volilci SDS, nato LDS, sledi ZLSD. Manj so dosegli volilci SKD, še slabše pa so se odrezali volilci SLS, SNS
in abstinenti. Za volilce vseh strank so znani tudi odstotki pravilnih odgovorov na posamezna vprašanja (tabela bi bila preobsežna).
Najprej »vzemimo pod drobnogled« rezultate volilcev pomladnih strank. Volilci SDS najbolje poznajo svojo in druge stranke, njihov pogled na volilni prostor je najširši, lahko bi rekli, da so najbolj razgledani -kar se ne ujema s trditvami tistih kritikov, ki trdijo, da so zmanipuliranci. Volilci SKD razmeroma dobro poznajo svojo stranko, a slabo druge stranke. Ce pretiravamo, bi rekli, da
so »closed minded people«, ki imajo najožji pogled na volilni prostor in mislijo le nase - kar se nekako ujema s kritiki, ki jim očitajo enostranskost. Volilci SLS pa slabo poznajo svojo in druge stranke, s pretiravanjem bi rekli, da so malovedni. Kaže, da so se odločili zanjo bolj zato, ker NISO vedeli, koga naj bi volili. Nekakšno volilno odlagališče. Podobno funkcijo ima tudi »stranka abstinentov«, ki je prav tako pokazala majhno znanje, kar je verjetno oden od glavnih razlogov za njihovo abstinenco. Lahko domnevamo, da se v SLS zateka največ abstinentov, kadar nehajo abstinirati. Tretja stranka, ki jo v tej zvezi omenjamo, je SNS. Njen profil je podoben profilu SKD, le da imajo njeni volilci še ožje znanje. Po skromnosti znanja presegajo volilce SLS in abstinente. Za ZLSD veljajo enake ugotovitve kot za njeno socialdemokratsko soimenjakinjo, njuna profila sta si podobna, le da ima ZLSD v obeh pogledih ne-
koliko nižji rezultat. Volilci LDS so nekje vmes, v nobenem pogledu in v nobeno smer ne izstopajo, so nekakšni »vmesniki«.
Podobno sliko pokaže analiza odgovorov na posamezna vprašanja. Za Berto Jereb je 33% vseh vprašanih volilcev in le 10% volilcev SLS vedelo, da je kandidatka SLS. Izmišljeno stranko Slovenska nacionalna levica je imelo za pravo stranko 23% vseh vprašanih volilcev in 35% volilcev SKS. 44% vprašanih volilcev in 65% volilcev SKD je pravilno menilo, da Ivan Ferbežar ni kandidat SKD. 17% vprašanih volilcev in 39% volilcev ZDSD je pravilno odgovorilo, da se je ZDSD odrekla nacionalni listi kandidatov. Zenske kandidatke so najbolje prepoznali volilci SDS in najslabše volilci SNS.
Razen pripadnosti strankam je vplivala na rezultate tudi pripadnost spoloma. Med njima so 4 točke razlike, kar je malo, vendar pomembno. Zenske se manj zanimajo za politiko in se manj samostojno odločajo za stranko in kandidate, čeprav so bile v letošnji volilni kampanji prav one ena od ciljnih skupin. Trditev, da se je ZLSD odrezala tako slabo tudi zato, ker je imela veliko ženskih kandidatov, ni povsem zvita iz trte.
Poleg aritmetičnih sredin se razlikujejo indeksi razpršenja rezultatov, npr. standardno odstopanje, ki je največje pri ZDSL, nato sledijo abstinenti, SLS, SKD, LDS in SDS. Posebno SDS se v tem pogledu razlikuje od vseh drugih strank. Majhno odstopanje pomeni homogeno stranko, katere volilci imajo podobno znanje. Za homogene stranke je značilna enotnost in odločnost v dejanjih. Lahko bi rekli: »Oni vedo, kaj hočejo«. Veliko odstopanje pa pomeni heterogenost znanja, ki otežkoča enotno ravnanje in je povezano z oklevanjem.
Vid Pečjak
Upoštevati moramo, da veljajo rezultati za študente družbenih ved. Odgovori drugih skupin (npr. študentov drugih fakultet, delavcev, uradnikov itd.) bi se brez dvoma razlikovali, Čeprav bi se pokazale tudi nekatere podobnosti.
SERGIJ PAHOR, PRVI TRŽAČAN NA ČELU SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
»Skupno pot vidim v pritiskih na italijanske in slovenske politične sile«
»Reševanje Primorskega dnevnika je v tem trenutku najbolj akutno vprašanje«
»Kaj že tako hitro?« Novinar Sergij Pahor je bil presenečen nad prošnjo za intervju le nekaj dni po njegovi izvolitvi za predsednika Sveta slovenskih organizacij. Po dvanajstih letih je krovna organizacija dobila novega predsednika, pogovor z njim je bil torej novinarsko neizbežen, tisti »hitro« pa le stvar ažurnosti.
Predsedniško mesto vam je bilo takorekoč "usojeno": v začetku decembra ste predsedoval občnemu zboru SSO, deset dni kasneje ste postali predsednik. Golo naključje?
»Predsednik občnega zbora sem postal res po golem naključju, v zadnjem trenutku. Ni bilo premišljeno dejanje.«
Kaj pa predsedniško mesto?
»Moja izvolitev za predsednika ni bila načrtovana. Razvila se je po dveh daljših pogovorih, ki sta slonela na vprašanjih o prihodnosti manjšine in o vlogi, ki naj jo organizacija ima. Izdelani so bili nekateri predlogi, in nato je' prišlo do izvolitve.«
Ste bili edini kandidat?
»Ne, ne, pravzaprav ne«
Kako je torej prišlo do izvolitve: je bila potrebna kompromisna rešitev?
»Seveda. Vedno smo imeli veC kandidatov (se zasmeje, op. ur.).«
Kako je goriški del sprejel izvolitev Tržačana za predsednika?
»Ne vem. Gorica je imela predsedstvo že od vsega začetka. Mislim, da je bil Cas, da pride na vrsto tudi Trst. To pa ne bo predstavljalo nobenega problema.«
Vaš občni zbor je potekal v znamenju statutarnih sprememb. Kakšne so bile in kaj bodo pomenile?
»S statutarnimi spremembami je postala naša organizacija bolj elastična, bolj prilagodljiva novim situacijam. Poskrbeli smo za to, da izbere predsednika izvršni odbor. Prej ga je izbiral neposredno občni zbor. Nova izbira se nam zdi bolj praktična: Cim nastopijo neke spremembe, je osebo lažje zamenjati. Tudi zato, ker traja predsedniški mandat tri leta, to je dolg mandat.«
Prejšnja predsednica Marija FerletiCeva se s temi spremembami ni preveč strinjala...
»V svojem govoru na občnem zhoru je izjavila, da se v njih ne prepoznava. Ona je hotela novi statut še bolj obdelati, kar pa bi terjalo še veC Časa, mi pa smo itak priredili občni zbor s skoraj šestmesečno zamudo. Januarja je treba sprejeti obračune in pro-x račune, tudi zaradi prošenj, ki jih vlagamo na deželo, zato ni bilo mogoče veC odlašati. Ona se je potegovala za odlašanje, kar pa je bilo nerealno. DrugaCe bi se vse nagrmadilo v januarju in bilo bi še slabše.«
Na občnem zboru so prav v zvezi s spremembami nekateri očitali nedemokratičnost in neprozor-nost. Zakaj nedemokratičnost in zakaj neprozomost?
»V vsaki organizaciji, ki nima tako imenovanega centralnokomitejskega (se nasmehne, op. ur.) načina vodstva, so trenja, spori, različni pogledi. Naša predsednica je imela drugačno vizijo dela v organizaciji. Zavzemala se je za to, da je organizacija tudi sama prisotna na kulturnem področju, da tudi sama ”dela kulturo" na terenu. To je pa zelo zahtevno, Ce nimaš za sabo na primer strukture ali kulturnega društva. Mnogokrat je takšno delo slonelo samo na predsednici, ki se je razdajala pri različnih pobudah, kar jo je močno bremenilo. Ne vem, kako je zdržala. Ze zaradi tega ji je treba biti hvaležni, ker je bila delovna tako, kot noben predsednik doslej in kakor ne bo nihče v bodoče. Neverjetno je bilo, koliko stvari je lahko zmogla naenkrat. Toda to je utrujalo njo in tudi nas, ker nismo soglašali s takim načinom dela. Zato je prihajalo do trenj. Ne zaradi različnih političnih pogledov, paC pa zaradi praktičnih problemov. Pri tem smo se večkrat razhajali. Nobene težave nimam, da to povem.««
Predstavnik Urada za Slovence po svetu Rudi Merljak je v svojem pozdravu na občnem zboru imenoval SSO kot "veliko družino poštenih in požrtvovalnih ljudi". Se strinjate?
»Ne bi se rad hvalil, posebno, Ce sem pri tem soudeležen. A nekaj je pa le res: pri nas bi brez požrtvovalnosti ne obstajalo ničesar. Delali smo brez sredstev in podpor cela desetletja. To je bila požrtvovalnost. Bolj kot o poštenosti pa bi govoril o nesebičnosti: vprašanje je, Ce bi bili tudi mi pošteni, ko bi imeli... (se nasmehne, op. ur.) enake pogoje...«
Enake pogoje, kot...?
»Ne vem, ne vem. Saj ne moremo delati paraleliz-mov med SSO in SKGZ. To sta dve različni organizaciji, čeprav sta obe krovni in se obe imata za paralelki. Po mojem pa paralelizma ni. Medtem ko smo pri SSO delali vse na amaterski ravni, je bila pri SKGZ od vsega začetka prisotna profesionalna raven, ki je težila za visoko diferenciacijo v kulturi. Zato imamo gledališče, Glasbeno matico, Slori... Primerjave med SKGZ in SSO, pošteno povedano, pa ne vidim.«
Priznajte, da ste bili nevoščljivi na SKGZ, ker je imela toliko možnosti...«
»Oh, ja. Spominjam se, ko je SKGZ v sedemdesetih letih priredila velik tridnevni kongres ali občni zbor, na katerega je tudi povabila, italijanske Časnikarje vsedržavnih časopisov, da je popularizirala svojo prisotnost in obenem tudi slovensko prisotnost na teritoriju. Za tridnevni občni zbor je porabila v sedemdesetih letih 50 milijonov lir. Tako se je pravilo. S 50 milijoni ni razpolagala celotna naša pokrajinska Prosveta v celem letu, skupaj z revijo Mladiko vred.«
Gasi so se spremenili...
»Da, da, seveda. A mi si še danes ne privoščimo takih zadevščin. Nas stane vsaka stvar zelo malo. Naša "dodana vrednost" je neplačano človeško delo. To velja za veliko večino naših dejavnikov.«
Omenili ste SKGZ. SSO je katoliška organizacija...
»Kje pa je to rečeno? Pri nas je kup ljudi, ki ne hodi k maši.«
Vi hodite k maši?
»Da. Jaz hodim k maši. Ampak zaradi tega ni naša organizacija katoliška. Taka oznaka nas moti. In v tem vidimo to stalno pristranskost Primorskega dnevnika, ki nameče tisto oznako: "katoliški". Smo manjšinci, smo en del manjšine, in smo še celo en del tistega, tako rekoC desnega dela manjšine...«
Kaj je torej Svet slovenskih organizacij?
»SSO je združenje več organizacij, ki deluje na istem področju med Slovenci, med tistimi, ki so bili usmerjeni, ne proti jugoslovanstvu, ampak so bili nekoč kritični do režima, ki je vladal v Jugoslaviji. Graditi danes na taki vrednoti ali prepričanju, je neumno. Vključujemo, seveda, tudi društva, ki delujejo v okviru župnijskih skupnosti, a ni nujno, da so katoliška. Mi se te oznake, da se razumemo, ne branimo. Zdi pa se nam, da je napisana -"con cattiveria", bi rekli po tržaško.«
Zlobno?
»Zloba je že malo težji izraz. "Cattiveria" je, takole, umestna stopnja med zafrkavanjem in zlobo.«
Bi lahko torej rekli, da SSO temelji na katolištvu?
»Seveda, temelji na krščanskih načelih, brez dvoma. Ampak ne katoliško, ker to zveni sektaško, kar pa nočemo biti. Smo za pluralistično družbo, tudi za laično, navsezadnje. Zavedamo se, da slovenska manjšina ni izsekana po enem kopitu. Živimo pač v tem svetu, in moramo sprejeti vse.«
V vašem prvem televizijskem intervjuju po izvolitvi ste namenili SKGZ veliko pozornost. Kaj pričakujete od njene prenove?
»Soočenju z SKGZ se ne moremo izogniti, ker je sorodna organizacija, ki z nami tudi upravlja tisto maso sredstev, ki prihaja kot pomoč matice za manjšino. Dobiti moramo "modus vi-vendi", kot smo ga iskali, ko je šlo za manjšinske ko-
risti. SKGZ je v krizi, ker se je znašla paC pod težo odgovornosti, ki jo je hotela sama kriti. V preteklosti ni hotela spustiti nobene stvari iz rok. O Primorskem dnevniku je še pred šestimi meseci govorila, da je "naša stvar". Se danes imam vtis, da je bila SKGZ pripravljena odpovedati se temu glasilu, raje kot da bi ga morala deliti s kom drugim. Ne gre, da bi jo krivili do skrajnosti, ampak SKGZ je vendarle odgovorna za stanje, v katerem smo se znašli kot manjšina. Ne bo, seveda, odgovarjala za stvari, ki so se dogajale v eni ali drugi sredini, ampak za skupno politiko je le odgovorna, ker jo je soustvarjala.«
Kaj pa si obetate od njene prenove?
»Po mojem si je dala predolg termin za reorganizacijo. Mi upamo, da se bo to pospešilo, in da bomo našli sogovornike v tistih silah, ki bodo reorganizacijo speljale. Mislim tudi, da bi se morali gotovo prej dobiti, da bi poiskali skupne poti.«
Na kakšen način?
»Skupno pot vidim samo v političnih pritiskih usmerjenih tako proti Rimu kot tudi Ljubljani. Mi ne moremo gospodarsko niC prispevati. Kvečjemu bi se lahko odpovedali prispevkom, ki prihajajo iz Slovenije, a to ne reši niti enega od številnih problemov. Tudi SKGZ sama je tako obremenjena, da ne more prispevati ničesar na tem področju. To pomeni, da brez nekega pristanka Ljubljane in Rima ne bomo mogli rešiti ničesar. Zato moramo pritisniti na italijanske in slovenske politične sile, naj pri vladah dosežejo tako rešitev, ki nam bo omogočila, da preživimo sedanjo krizo. SKGZ in mi moramo opraviti prav ta pritisk.«
Vaša predhodnica je pred slabim letom izjavila, da sloni moč obeh krovnih organizacij nedvomno v učinkovitosti sporazumevanja, in da je od stopnje tega sporazumevanja odvisna dobrobit celotne manjšine. Kaj menite vi?
»Zadeve ne bi postavil tako institucionalno, v vrhove ustanov. Po mojem sloni moC obeh organizacij na konsenzu, ki ga imata na teritoriju. Sem pa prepričan, da najdeta vedno soglasje, ko gre za nacionalne interese manjšine. Ko je bilo treba nastopati v Ljubljani ali v Rimu skupno, smo našli soglasje.«
Katere so bistvene teme, o katerih bi se morali sporazumeti z SKGZ?
»Najbolj akutno je v tem trenutku reševanje Primorskega dnevnika. Mi vemo, da je dnevnik manjšini potreben, ker to dviga manjšino na drugačno raven; brez dnevnika bi lezli v folkloro. Dnevnik je, skupaj z radiom in televizijo, izreden povezovalni moment za manjšino, ki ni koncentrirana le na enem območju, ampak raztresena vzdolž meje. Ce bi ga ne imeli, bi si ga morali izmisliti. Kot smo lahko nezadovoljni z nekim načinom pisanja Pri-
morskega dnevnika, ki je bil velikokrat pristranski, menimo, da je potreben. To je termometer našega utripa.«
Pred poldrugim letom ste bil na nekem srečanju v Ljubljani zelo kritičen do Primorskega dnevnika.
»Saj sem tudi sedaj.«
Dejal ste, da na Primorskem dnevniku pišemo le tisto, kar nam ukažejo.
»Tam je bilo, seveda, politično govorjenje. Jaz sem takrat očital časnikarjem, ker niso razumeli, da se pravzaprav, ko govorimo o pluralizaciji medija in lastništva, borimo za njihovo svobodo, da bodo imeli veC avtonomije in veC pravic.«
Tiste vaše besede so me zelo užalile.
»Razumem, da je bila lahko to "diminucija" Časnikarske svobode in avtonomije.«
Ne gre za to. Doslej ni nihče zahteval, da bi mi pregledal članek. Razen treh primerov: ob intervjuju z nekim nekdanjim vašim kolegom, ob in-
tervjuju s Paolom Parove-lom, a za drug medij, in ob intervjuju z vami, ko ste pred občinskimi volitvami podprl Dlyjevo kandidaturo za župana. Klavdij Palčič, na primer, ni nikoli zahteval, naj mu članek ali intervju pred objavo pokažem.
»Mi smo bili prepričani, da je tako. In marsikdo od tvojih upokojenih kolegov mi je tudi potrdil, da je šlo za pritiske. A pustimo polemiko...«
Ali se je Primorski dnevnik od takrat spremenil?
»Vsak Časopis ima svoj slog in se tudi brez dvoma spreminja. Primorski dnevnik ni pred desetimi leti ničesar pisal o izidu Mladike, sedaj piše.«
Se je torej spremenil?
»Ja, človek bi moral prav meriti. VeCjo sproščenost opažam, to ja...«
Omenil ste, da bi "človek moral prav meriti". Poskusil sem, in dognal sledeče: letošnjemu občnemu zbora Sveta slovenskih organizacij je Primorski
dnevnik namenil, ali nameril, 283 vrstic pod /-kolonskim naslovom, Novi glas pa 71 vrstic pod 2-kolon-skim naslovom. Neka razlika vendarle obstaja...
»Ja, ja, (se nasmehne, op. ur.) brez dvoma. To je stvar uredniške politike. Očitno Novi glas ni pričakoval nič tako bistveno senzacionalnega, da bi moral napisati veC.«
Ne gre le za količino. Mislim, da gre v novinarstvu jemati v poštev tudi vsebino. Z novinarskega vidika je bilo dejstvo, da je Marija Ferletičeva polemično zapustila občni zbor, in da je po tolikih letih ni v vodstvu SSO-ja, vendarle "senzacionalno", Novi glas pa tega sploh ni omenil. Ali je tudi to stvar uredniške politike?
»Mislim, da ja (se zasmeje, op. ur.)«
Vam je Ferletičeva čestitala za izvolitev?
»Nisva se še srečala.«
In ko se bosta?
»Mislim, da ne bo problemov.«
SPOROČILO POKRAJINSKE UPRAVE
Nagrada Juliusa Kugyja za leto '96
»Tržaški zaliv, izliv Timave, Rilkejeva pešpot«
Tržaška pokrajinska uprava je tudi za tekoče šolsko leto razpisala Kugyjev nagradni natečaj za šole ter za zasebnike društva in združenja. Tokrat je izbrala naslednjo temo:
»Tržaški zaliv, izliv Timave, Rilkejeva pešpot: trije kraji, ki jim je skupno morje in ki jih je treba spoznati, ovrednotiti in zaščititi«.
Rok za predstavitev izdelkov zapade 28. februarja 1997. Vsi, ki bi se radi udeležiti natečaja, lahko dobijo informativno gradivo pri vratarnicah Pokrajine Trst, na Trgu Vittorio Veneto 4, in v Utici S. Ana-stasio 3, ki sta neprekinjeno odprti od 7.40 do 19. me od ponedeljka do petka, medtem ko sta ob sobotah zaprti. Za dodatne informacije se lahko obrnejo na Urad za spodbujanje ekološke vzgoje, in sicer po telefonu na številkah 3789497 ali 3798464.
Nagradni sklad znaša 10.000.000 tir in je razdeljen na naslednji kategoriji:
Kategorija A
Al- vrtci in osnovne šole: ena nagrada v višini 2.000.000 lir.
A2 - srednje šole 1. stopnje: ena nagrada v višini 2.000.000 tir.
A3 - srednje šole 2. stopnje ter ostale šole in zavodi: ena nagrada v višini 2.000.000 tir.
Nagrade za sodelovanje: v skupnem znesku 2.000.000 tir.
Kategorija B
zasebniki, društva in združenja: ena nagrada v višini 2.000.000 tir.
Natečaja se lahko udeležijo:
v kategoriji A
- razredi ali medrazredne skupine (ki jih formalno predstavlja učitelj) z vseh šolskih zavodov v tržaški pokrajini o naslednji porazdelitvi:
Al- vrtci in osnovne šole;
A2- srednje šole 1. stopnje;
A3 - srednje šole 2. stopnje ter ostale šole in zavodi.
V kategoriji B
- zasebniki s stalnim bivališčem v tržaški pokrajini in družbe ter razna združenja (tudi de facto) s pravnim sedežem v tržaški pokrajini, z izjemo uslužbencev s stalno ati začasno zaposlitvijo pri Pokrajini Trst, njihovih zakoncev in družinskih elanov v prvem kolenu živetih v skupnem gospodinjstvu.
K natečaju bodo pripuščeni izključno izdelki, ki bodo dospeti po pošti ati neposredno na Urad za sprejemanje dopisov Pokrajine Trst, Trg Vittorio Veneto 4, do 28. februarja 1997 in sicer v zaprti ovojnici, M naj bo na zunanji strani označena samo z napisom »Premio Julius Kugy« in domišljiskim logotipom, sestavljenim iz besed in / ali risb.
NB: Na zunanji strani ne sme biti nobene druge navedbe
Na začetku izdelka naj bosta navedena le kategorija pripadnosti in logotip z ovojnice. Izdelek ne sme vsebovati nobenih podatkov o avtorju ai avtorjih.
Izdelku je treba priložiti v zaprti ovojnici, ki naj ima na zunanji strani avtorjev logotip, v notranjosti pa naj bo list s podatki o avtorju ati avtorjih, naslovom, po možnosti telefonsko številko in davčnih kodeksom.
Ce gre za razred ati medrazredne skupine, je treba navesti tudi šolski zavod in podatke o osebi, ki bo pooblaščena, da dvigne nagrado.
Nagrajeni izdelki bodo ostati v lasti Pokrajine, ki si pridržuje pravico, da jih po lastni presoji uporabi in da pri tem navede le ime avtorja ati avtorjev.
Vse ostale izdelke lahko avtorji dvignejo, na podlagi pismene zahteve v roku 6 mesecev od izročitve nagrad. Po poteku tega roka bo Pokrajina ukrepala po lastni presoji.
Za morebitne dodatne informacije se interesenti lahko obrnejo na Odsek za spodbujanje družbeno-kulturnih dejavnosti, Urad za spodbujanje ekološke vzgoje. Pokrajinski uradi so odprti za občinstvo od 9. do 13. ure, vsak dan razen v soboto, ob ponedeljkih in Četrtkih pa tudi od 15. do 17. ure.
TV SPORED
Četrtek, 2. januarja 1997
RAI 3
slovenski
program
RAI 2
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Kotiček: Filip TV DNEVNIK TV Mozaik (ponovitev)
7.00
8.45 9.35
10.45
11.00 11.15 11.30
13.00
14.00
14.45
Variete za najmlajše Nanizanka
Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perchš? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Dnevnik
Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Zdravje Nan.: Schwarzwaldska klinika - Smrt stare gospe Variete: Ci vediamo in
TV-Ieri, oggi e... domani
			17.15 dnevnik - flash
			Aktualno: La cronaca in
w RAI 1			diretta - Kronika v živo Dnevnik in šport
			Sereno variabile - Nasve-
			ti za izlete in potovanja
	Dnevnik, 6.45 Jutranja		Nan.: Wolff, policaj v
	odd. Unomattina (vodita		Berlinu - Pajek
	Maria Teresa Ruta, Ludo-		Variete: Go-Cart
	vico di Meo), vmes (7.00,		Večerni dnevnik
	7.30, 8.00, 8.30, 9.00,		Film: Su e giu per Be-
	9.30) dnevnik		verly Hills (kom., ZDA
	Film: 11 Computer con le		'86, i. Nick Nolte)
	scarpe da tennis (kom.,		Koncert: Ligabue
	ZDA ’69, i. Kurt Russell,		Dnevnik, 0.10 Danes v
	Cesar Romero)		parlamentu
ntijil	Film: Lo scrigno delle		Film: Benvenuti in časa
H	sette perle (ris.)		Gori (kom., It. ’90)
jjEjj	Dnevnik iz Neaplja		Doc Musič Club
	Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta (i.		
	J. Seymour, J. Lando) Dnevnik, 13.55 gospo-	Mi RAI 3	
	darstvo		
	Variete: 40 minut z Raffaello		Jutranji dnevnik
	Kvarkov svet: Fifijeva		Film: Un colpo da otto
	družina		(pust., VB ’60)
	Mladinski variete Solleti-		Videosapere: Vstop pro-
	co (vodita E. Ferracini,		st, Domača telovandica.
	M. Serio), vmes risanke		Potovanje po Italiji,
	Nan.: Zorro		11.55 Pozor na kritika,
	Dnevnik		Media/Mente
	Aktualno: Italia sera - Ita-		Dnevnik
	lija zvečer		Rubrika Telesogni
	Variete: Luna Park		Aktualno: Kljub vsemu.
	Vreme, dnevnik in šport		moja Italija
	Variete: La Zingara (vodi		Deželne vesti, dnevnik
	Cloris Brosca)		Znanstveni dnevnik,
	Film: Per qualche dollaro		15.00 Tgr Bellitalia
	in piu (vestern, It-Nem. -		Nan.: Blue Jeans
	Šp. ’65, r. Sergio Leone,		Športno popoldne
	i. Clint Eastvvood, Gian		Dok oddaja o narava-
	Maria Volonte)		slovju: Geo & Geo
	Dnevnik	1W	Nad.: Un pošto al sole
	Dokumenti: Kvarkov svet	I	Dnevnik, deželne vesti
	- Skrivnostno življenje	R™	Variete: Blob
	rastlin - Boj za življenje		Film: Angeli con la pi-
	Dnevnik, zapiski, horo-		stola (kom., ZDA ’61, r.
	skop, nočni pogovori,		F. Capra, i. G. Ford)
	vremenska napoved		Dnevnik, deželne vesti
	Dok.: Faraonovo oko		Aktualno: Film vero
	Variete: Carosello		Nan.: Neverjetne zgodbe
	Nočni pogovori: Sottovo-		Dnevnik, pregled tiska
	ce - Potihoma		Variete: Fuori orario
® RETE 4
ITALIA 1
tr Slovenija 1
Slovenija 2
6.00
6.50
8.30
9.00
12.30
13.30 14.00 14.15
15.30
17.45
18.55
19.25
20.40
22.40
0.40
Nan.: Kojak
TV film: L’ ultma estate del mio bambino (’60) Night Line
Nad.: Kassandra, 10.00 Zingara, 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Ali del desti-no, 11.30 dnevnik Variete: La mota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik Tg 4 Nan.: Časa doke časa Nad.: Sentieri - Steze Film: La giostra umana (kom., ZDA ’52)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: TV film: Annie tra due madri (dram., ZDA ’93, i. Sissy Spaček)
Film: Serafino (kom., It. ’68, r. P. Germi, i. A. Ce-lentano, O. Piccolo)
Night Line
@ CANALE 5
6.00
9.00
9.30
11.30
13.00 13.25
13.40
14.10
15.30
16.00
17.30 18.00
18.45
20.00
20.30
20.50
23.10 23.15
Na prvi strani, vreme Nan.: Družina Addams TV film: Un pirata per amico (pust., ZDA ’93, i. Mark Labreche) Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ro n Moss, Hunter Tylo) Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Robinsonovi - Očeta ne izbiramo Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina Parodi, Enrico Papi) Variete: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti)
Variete: Beato ffa le donne - Blažen med ženskami (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik
Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik TG 5
6.10
9.15
10.15 10.20
12.25
13.00
14.00
14.25
15.00
16.00
16.30
18.30 19.00
20.30
22.30
0.30
0.45
1.10
Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Highlander Aktualno: Planet Nan.: Magnum P.I., 11.30 Pericolo estremo Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajše, vmes risanke, 13.20 Ciao ciao Parade Nan.: Masked Rider Varieteja: Niente panico,
14.30	Colpo di fulmine (vodi A. Marcuzzi)
Nan.:	Mr. Cooper (i.
Mark Curry), 15.30 VVish-bone
Variete: Planet
Nan.: Parenti e tanti guai,
17.30	Flash - Kaj se je zgodilo Tini?
Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Star Trek - Upor, 20.00 Happy Days TV film: La carica di Wil-ly Wuff (fant., Nem. ’95, i. Stefanie Werner)
Film: Fink Cadillac (kom., ZDA ’89, i. Clint Eastvvdod, B. Peters) Aktualno: Fatti e misfatti Aktualno: Planet Nan.: Highlander, Flash
S TELE 4
16.45
14.45 16.00 17.00
20.30
23.30 0.00
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
Nad.: La ribelle Dokumentarec Film: La prima missione Film: L’ amaro ritorno (i. C. Saradon, L. Grant) Štirinožni policaj Film: Fran
® MONTECARLO
19.30, 22.30, 1.20 Dnevnik, 19.50 Šport Nan.: Irosnide, 12.20 Quincy
Film: Gaby (dram., ZDA ’56, i. Leslie Caron) Variete: Tappeto volante ^ Variete: Zap Zap H Aktualno: Check Point gjJJJ Film: Scorpio (krim., ZDA ’72, i. B. Lancaster) Film: L’ ululato 2 (srh., ZDA ’85, i. C. Lee)
	Vremenska panorama		- 1.00 Teletekst TV Slo-
	Včeraj, danes, jutri		venija
	Otroški program: Sedem		Euronevvs
	frkolinov med nami (N. Skrbinšek, otroška predstava LGL), 9.10 S Kazino do novih plesnih korakov, 9.35 Risanka, 9.55		Nemški film: Sherlock Holmes in sedem palčkov (’94, r. Giinther Meyer, i. Alfred Mu 11 er, Ellen Schvviers, Ulrike
	Jake in Ben (kanadska		Haase)
	nad., 7. del) ■		Tedenski izbor: Toti
	Tedenski izbor: Pustolovščine in odkritja (italijanska dokumentarna		Band, 13.45 ameriški film Spomini nevidnega človeka
	serija) , 11.10 Zimska Marjanca, 12.30 Slovenski muzikantje		Otroški program: Ameriška pravljica (otorški musical)
	Poročila		Mala lokomotiva
	TV igrica: Kolo sreče (ponovitev)		Španska nadaljevanka: Sodnikova žena (4. del)
	Videostrani		Korenine slovenske lipe:
	Svet v letu 1996 (pon.)		Kraška hiša
	Ameriški film: WilJy 2. ('95, r. Dvvight Little, i. Jason J. Richter, August		Žrebanje startnih številk za Zlato lisico (iz Maribora)
	Schellenberg)	IMMl	Ellen Cleghorne (7. del
	Videostrani		ameriške nanizanke)
	TV Dnevnik 1		Včeraj, danes, jutri
	Letna revija dogodkov iz sveta razvedrila v Slove-		Nan,: V slogi je moč (Avstralija, 19. epizoda)
	niji v letu 1996 (pon.)		Ameriška nanizanka: An-
	TV igrica: Hugo		gel, varuh moj (5. del)
	Risanka		Ameriški film: Under the
	Tv igrica: Kolo sreče		Siege - Oblegani (’92, r.
	TV Dnevnik 2, vreme		Andrevv Davis, i. Števen
	Šport		Seagal, Tommy Lee Jo-
	Tednik		nes, Gary Busey, Erika
	Osmi dan		Eleniak, Patrick O’ Neal)
	Včeraj, danes jutri		Glasbena oddaja: Italijanska
	TV Dnevnik 3, vreme		noč v Waldbuhnu - Kon-
	Šport		cert berlinskih filharriio-
S	Film: Misijon (VB '86, r. Roland Joffe, i. Robert de		nikov (dir. Claudio Abba-do, poje sopranistka Angela
	Niro, Jeremy Irons, Ray MacAnally)		Georghiu, tenorist Sergej Larin, baritonist Bryn Ter-
	Ellen Cleghorne (ponovi-		fel)
	tev 7. dela ameriške nanizanke) TV jutri, videostrani		Euronevvs
H? Koper
15.00 16.10
18.00 18.45
19.00 19.20
21.00
22.00
22.15
22.30
Euronevvs
Novoletni koncert z Dunaja (dir. Riccardo Muti)
Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke: Sneguljčica
Svečani novoletni koncert iz avditorija v Portorožu (solisti, zbor, orkester in balet SNG Maribor, dir. Simon Robinson) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Euronevvs
Program v slovenskem jeziku: Zabavnoglasbena oddaja Karaoke - Dobra volja je najbolja
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 98.00 Novoletni koncert; 11.05 Praznična odd.; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Osmrtnice in obvestila;
15.30	DIO, šport, vreme; 17.05 Praznična odd.; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.30.7.30.8.00, 8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Glasb, novice; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol; 19.30 Riži Bizi Jazzy; 20.00 Jazz;
21.30	Proti etru; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22,00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05
Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Mehurčki; 13.35 Mladi mladim; 14.05 Izo-\braževalni program; 15.00 Na ljudsko te-
mo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni pevci; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi: sopranistka B. Nilsson; 23.00 Izbrali smo; 23,55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30.10.30.13.30.14.30	Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 9.00 Pogovor s Petrom Vesenjakom; 9.40 Praznična glasb, oddaja; 11.00 Intervju s Petrom Vencljem; 11.45 Intervju z M. Tomšičem, 12.00 GPŽ;
12.30	Primorski dnevnik; 13.00 Intervju s primorskimi primariji; 14.00 Letno okno v svet;
15.30	Dogodki in odmevi; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Modri abonma; 19.30 Program s T. Furtlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; 0.00 Nočni pr. RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o
počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 8,40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga; Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 24. del); 9.40 Govorjena rubrika; 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Božična revija: Dvojezični zbor iz Celovca; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Kulturne'diagonale: Veš, poet, svoj dolg?; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.15 Jungova šola v psihiatrični ordinaciji; 18.40 Evergreen; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18,30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož-Podjuna-Žila.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-77241S Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1. tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
JASNO
ZMERNO
OBLAČNO OBLAČNO
f „ . SREE
RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
-\"\\ C A
IVI. SOBOTA
o -10/.«
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.32 -Dolžina dneva 8.47
J
TUNINE MENE		MORJE	j
Luna vzide ob 0.25 in		Morje razgibano.	
zatone ob 11.54.			
		Temperatura morja	
		8,7 stopinje.	
			11
Sprva bo vremenski vpliv močno obremenilen, sredi dneva in popoldne pa bo njegova jakost postopoma slabela.
PLIMOVANJE
aiies: ob 3.24 najvisje 30 cm, ob 11.14 najnižje -14 , ob 15.51 najvisje -5 cm, ob 20.45 najnižje -15 cm. ob 4.31 najvisje 33 cm, ob 12.16 najnižje -25 cm, oli 18.16 najvisje 0 cm, ob 22.31 najnižje -10 cm.
■
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............2
1000 m.............0
1500 m............-2
—_____ _______

2000 m............-5
2500 m ...........-7
2864 m............-9
Slovenija: Oblačno bo, z občasnim dežjem v nižinah. V gorah bo rahlo snežilo. Na Primorskem bo pihala burja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Jesenska simfonična 1996/97
Blagajna dvorane Tripcovich bo zaprta do 6. januarja 1997.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97
Od 7. do 12. januarja 1997 bo na sporedu L. Pirandello »II giuoco delle parti« z Umber-tom Orsinijem, režija Gabriele Lavia.V abonmaju: odrezek št.14 (modri).
V petek, 31. januarja 1997, ob
21.00	- KONCERT kantavtorja PAOLA CONTE. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic se prične 2. januarja.
Gledališče Cristallo .
Od 10. do 19. januarja 1997 bo na sporedu delo J. Joyceja »Esuli« v izvedbi Centra Tea-trale Bresciano, režija Nanni G^rella, nastopajo Sabrina Capucci, Sara D’Angelo, nan-ni Garella in Graziano Piazza. Povem ti pravljico: V nedeljo, 12. januarja 1997, ob 11.00 :
Predstavila se bo gledališka skupina Cartastorie iz Firenc,
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	Četrtek, 23. in v petek, 24. januarja 1997, ob 20.30 bo na sporedu A. Camus »Caligola« v izvedbi Teatridthalia s.c.a.r.L, režija Elio De Capi-tani.
GORICA
Kulturni dom
V	Četrtek, 9. januarja 1997: »II racconto del Vajont«. Nastopa Marco Paolini. (Nagrada UBU 1995).
KOROŠKA_______________!
CELOVEC
Dom sindikatov:
V	soboto, 4. januarja 1997, ob
20.00	- Slovenski ples; igrata ansambla »Štajerskih 7« in »Alpe Adria Sekstet«. Rezervacije miz v tajništvu SPZ tel 0463/514300-22.
TINJE
V	Domu prosvete Sodalitas
Jutri, 3. januarja 1997 bo ob
19.30	- Predavanje in pogovor z mag. Bojanom-Ilijo Sna-blom »Evropski parlament« -pomen in delovanje.
ŽITARA VAS
Kulturni dom:
jutri. 3.januarja 1997 - Kabaret - Mike Supancic( v nemščini).
V	soboto, 11. januarja 1997, ob 20.00 - Koncert Ljubljanskega okteta.
LIBUČE
Galerija Falke:
V	nedeljo, 5. januarja 1997, ob 11. uri: Matineja z G.Janušem , sodeluje Slovenski baročni trio.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Farna cerkev:
V	nedeljo, 5. januarja 1997, ob 14.30 - Božični koncert Ljubljanskih madrigalistov.
TRST
Miramar - Skulptura v parku:
v parku je na ogled razstava del slikar j e v-kiparj ev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Stac-cioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bas-sanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Galerija Rettori Tribbio:Do 10. januarja 1997 so na ogled dela slikarja in kiparja Livia Scatta-reggie po običajnem umiku. Občinski Muzej Sartorio: do
12.1.1997	je na ogled razstava o Tiepolu.
Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v Cmobe-lem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango«
Galerija Torbandena: na ogled je razstava slikarja Cveta Mar-siCa z naslovom »Fertilidades». Komercialni center II Giulia: Do 12.1.1997 je na ogled skupinska razstava »Natale, festa delPamore e deiravvento«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk.
Galerija Bassanese:	Do
10.1.1997	od torka do petka od
17.00	do 20.00 je na ogled razstava slikarja, kiparja in grafika Bruna Munarija.
Turistična ustanova (Ul. S. Ni-cold 20): na ogled je razstava Annamarie Ducaton »Sensua-lita tropicali«.
Razstavna dvorana Krožka Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): do 4. januarja 1997 je na ogled razstava ikon Silve Boga-tez.
NABREŽINA
Župnijska dvorana sv. Roka -SKD Igo Gruden: na ogled je razstava kamnitih izdelkov »Kamen...«.
GORICA
Kulturni dom
Do 15.januarja 1997 je na ogled skupinska razstava go-riških fotografov elanov Fotokluba »Skupina 75«. Urnik:
ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah ob prireditvah. Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Klavdija Tutte.
PASSARIANO
Villa Manin: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija pri Joklnu
Na ogled je razstava akvarelov dr. Petra Gstettnerja.
Koroška deželna galerija: Do 2. februarja je na ogled razstava najnovejših del koroškega slikarja Petra Krawagna.
Bank Austria - (Lidmansky-gasse): Na ogled je razstava mozaikov Franza Kapleniga.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k center: Do 6. januarja 1997 je na ogled razstava del Draga Dmškovica.
TRST
Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97
Dne, 28. januarja 1997, ob
20.30	v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba, solist Aleksander Rojc. Na sporedu Schubertove skladbe.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 13. januarja 1997, ob 20.30 nastop ansambla Fiati della Scala, solist Pietro Borgonovo (oboa). Na sporedu Mozart, Strauss, Sciarrino, Pessina in Corghi.
Rossetti
V	nedeljo, 5. januarja 1997: NOVOLETNI DOBRODELNI KONCERT, ki ga organizira Združenje trgovcev na drobno v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico in CRT Banca Trst. Vstopnice so v predprodaji pri UT AT (Pasaža Protti 2).
ZGONIK
Športno kulturni center
V	ponedeljek, 6. januarja 199, ob 18. uri - NOVOLETNI KONCERT Godbenega društva Prosek. Dirigent Aljoša Starc.
GORICA
Kulturni center L.Bratuž
V	sredo, 15. januarja 1997, ob
20.30	- Koncert Tria Lorenz. Na programu Škerjanc, Brahms in Šostakovič.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 17. januarja 1997, ob
20.30	- Koncert Neues Mun-chner Klaviertrio s sopranistko Julie Kaufmann. Na programu Beethoven in Šostakovič.