KATOLIŠK CKRKVEN LIST. ,Danica" izhaja vt»ak petek da celi poli. mi velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr . za pol leta '2 ari. 20 kr.. za četert leta 1 tri. i«» kr. V tiskarnici sprei^mana za celo leto 3 pl. 60kr..za pol leta 1 pl. 80 kr., za «/4 leta 90 kr.. ako zadene iia ta «lan praznik, i/ide ..I)ani«a~ dan pfpivi. Tečaj XLIV. V Ljubljani, 17. mal. travnu 1891. List 16. Marijino svetišče na Tersatu. (Dalje.) Največega povdarka je vredna okolnost, da so se godili brezštevilni čudeži, s kterimi je Bog plači? val pobožnost in vernost onih, ki so se na tem kraju zatekali k Marijini priprošnji. O čudežih poročajo vsi pisatelji. Kdo more biti tako nespodoben, prederzen, brezbožen, hudoben, da bi mislil: Bog je podpiral, pospeševal, poterjeval — sleparstvo, neresnico? Svoje dni je bil v kapeli Tersaški star marmornat kamen, na kterem je bilo vdleteno: Tu je kraj, na kterem je stala Marijina hiša" ). — S pogledom na prihod in odhod s. hiše je siva davnost zložila pomenljivo pesem, ki se je še pred kakimi 100 leti razlegala po Marijinem hramu*). Bilo je še dovoljno osebja za vsaktero postrežbo. — Dalje ne smemo zamolčati romanja Primorcev na Talijansko, o kterih se popredi nikoli ni slišalo, in pa način, kako so jih opravljali. Kaj takega se ne da izmisliti, za izmišljino ne tako žalovati, dokaz, da so morali imeti veliki vzrok. t., j. odhod s. hiše, ki je bila na Tersatu. 17. Fran kopano v a kapela in služba božja. Odkar je prišla s. hiša na Tersat pa do danes — t. j. 1. 17 H 5 — poznati je četvero dobrot Mari- *> I1I(' EST MM rs IX (¿10 OLIM Fl lT SANCTISSIMA DOM rs I »F. A T. K VIliC.iNIS I)K LAUKKTO. • i O Maria! IIur »'11111 Deo advvnisti. l> «|Ua pia Mater Christi Dispensares gratiam. Nazaretliuni til»i ortus, Se«l Tersatum prinium portns. Foteuti lianr pat l iani. Aodeni «jnitleni liinc tulisti. Attamen liic permansisti. liejrina el.-iiimtiae. Xol»is imlf ^ratiilaniur. I i i uri i i ijiiml Iiir li:il»«-aniui'. Matmiae prarsentiae. jinih •): 1.) Kadar j«' in«»rje mirno in nol>«> vedro, vidi se na nebu jasni pas ali bela proga. pot. po kteri je šla s. hiša. J.i Morje, |>«pr.nl burno in viharno, zdaj je videti mirnejše in pohlevniše. Hriba in njegove okolice ni poškodila še nobena strela. 4.» Da. nobena kužina ni pokvarila zraka na Tersatu. dasi je kuga morila po Reki. Iz tega izvaja časti vredni pisatelj vidno varstvo Matere Božje. Spomin in praznik priho«la s. hiše Marijin«» s Tersata v Loreto je ovenčila s. Cerkev z duhovnim berilom na 10. decembra. (Dalj« nasM Pompeji nekdaj in sedaj. Spisal Janez H i le. f Dnlje.) X. Še nekaj besed o milostni podobi. Potrebno se mi zdi. da o milostni podobi Matere Božje zgodbo nadaljujem, in doveršim ono. .» čemur sem govoril v VII. in VIII. poglavju. Ponudil se je mesca maja l«'ta 1^70 izverstni slikar Napolitanski. vitez Friderik Maldarelli. «la hoče popraviti in popolnoma prenoviti podobo r«»žnovenške M. B Pompejske, do ktere so imeli bližnji in «laljni romarji tako iskreno pobožnost in spoštovanje, in ktera je v stari vlažni župni «erkvici Poinp«»jski toliko terpela. da se je bilo bati. da bo v kratkem popolnoma vničena. Gosp. Longo se pogodi z verlira umetnikom, ter ga ob enem zaprosi, naj na podobi premeni sv. Rozo Limansko v Katarino Sijensko prenu-nivši cvetlični venec, kteri venča glavo sv. Roz«\ s ternjevo krono, s kakoršno se navadno slika sv. Katarina. Obe svetnici ste bili spokornici III. reda sv. Dominika. Vendar je sv. Katarina, kot Italijanka, ljudstvu bolj znana, kot priljubljena, in odvetnik Longo je od *l . . . prout vetorrr- no-tri per roiitiiiuam traditi- iifin n-ipsamet exporientia laoti rninpr«»l»aiii'is r.i-k'.n ' I"'1 JU^JI**^ Pi.us i:»«;). p«*rve mladosti posebno častil kot varhinjo sv«»jo sv«*to »lev»» Sijeii.sk»»: zat«»rej je tudi želel, da bi ona bila na podobi naslikana Slikar Mal«lar«lli obljubi. da bo«le. kolikor bo m g->ee. podob«» pre«l»'lal in v vsem L«»ngu voljo spolni!: in pri p»*rvi priložnosti vzame L»»ngova so-pr« ga tolik»» t«» l»'p«> nava«l«» opuščati začel»», ako no bi več vi :il • slik«- na «»Itarju. zator»*j j«» je začasno nado-iie>?il /. drug«» star»» po»l«»b»». kt«-ra j** predstavljala svet»» l»»'vi'" Marij»» / il« ?«'t'm Jezusom v naročji, ki }»» r>tan »laruj»- sv. Katarini Sijenski. Bila je torej naslikana _p»«r«»ka sv. Katarine." Ta p« h I» »ha. ki s«*»laj visi v l. spalni» i sir. «tišča Iinp'1-k'ga. |»; na»l»un»*st«»va)a mil«»stn«» podobo. d"kl»*r >-• j«' ta v Napolju popravljala. Tu«li krog t»; p..d"|>«- s.* jo lju»lstv»» v molitvi zbiralo in tudi sedaj j«- Marija svojim častilcem milosti delila, mnoge g».r« »V prošnje uslišala. t» r s tem pokazala, kako ljub ji j«' ta kraj. kak«» vš« č ji j«», da jo tukaj njeni . *r««»-i častijo /. naslov««m: „kraljica sv. Kožnega venca, pp»si za nas!" Maldarelli j«- p«.d,.},«, jako marljivo popravljal m« >« a junija, julija m avgusta Polepšal je Mariji In-e. kak««r tudi sv. Dominiku in sv. R«»zi; obrazek «1» t»*Mi Jezusu j«* naredil bolj cveteč in bolj mil. Cvetličen v»n»'c kr«»g glav«.* sv K«»ze je preinenil v t« rrijevo kr»»n«». in tak«» j»* zares s«?»laj pod«»ba sv. Ka-tariiio j»r«'»lsfavljala V t»*j sir««ki izversten umetnik Pr.in» »* Chiari» llo i Kjarjelo». je stani platno, na kterem i»- bila p»»«lol»a slikana, nadomestil z novim, kar je bil«' jako te/.avn«« in zamudne», ter je prizadjalo mnog»» stroškov, pa s«* je v«-udar sivčno »loveršilo. Po«|.«ba j«* postala s.daj lepa in prijazna. Ob-»!ala s«* j«- še z »«kusn»» pozlačenim okvirom. Vsi. k.»*ii so k«»laj klečali pred t»» po»lobo v stari c»*r-kvi« i Pomp«-j-ki. ali pa v n«»vi prekrasni baziliki, se je n«* umrejo nagl«'«lati. ter se čudijo lepoti in ne-!»• ški milobi. ktera blišči na obrazu presvetemu I>e-t»-tu m njegovi od vekomaj izvoljeni prečeščeni Materi. S nu um *tnik MaMar« lli ne pripisuje tega sv«jji um«-tn«»sti. t«*muč čii'l»'žu. s kt«*rim je Bog poveličal P > lob«» kraljice sv Ro/ne_a venca. K»ior koli se p»»b«>žn<» približa t»j podobi. čuti v ser»-u ljubez«*n, zaupanje, in velik»» g«»r»*čnost »I«» preblažene Device, in n»*št«*t • solzi« «* s«» s«* /e tu ulile p«» licih spo-koruim grešnikom omenim naj tu š«-. da j«.* bila ta podoba slo-vesn«» v n«»v»» bazilik»» prenesena in l» ta I>*7 kronana ali venčana. Zbral«» .<»• je bilo v Pompeji h v»*»* k«« l."».ooo pobožnih Marijinih častilcev. Sami sveti »«»*••' Pajiež Le«» XIII so bili pooblastili kar»li-liala. sv««j«*ga nam«*stnika. »la j«- venčal glav»» z zlato / bis.-ri o/aljšan«» kr»»n«» nebeški kraljici, ter blago->l««vil mn»«/i» «* tukaj v |M»b«»žn«»sti zbrane. To je bil »l.«n veselja in slav»- za X«»ve I\»mpeje, ko je bila kraljica sv. K«»žn»*ga venca, ktera si je ta kraj izbral.». »la skazuie milosti in dobrote sv«»jim otrokom, slovesno kronana p<» vzvišenem kardinalu. Kdo si bi bil mislil, da bo ke»laj tako slavo »los»*gla podoba, ktera je jired nekaj leti p.» revni redovnici Bartolu Longu darovana bila! Pa še večo slavo je imela ta češčena podoba. Kardinal Rafael Monaco I/t Valetta, dekan sv. zb<;ra in varh Potnpejskcga svetišča, je svetemu očetu papežu v prošnji razložil. rda se je Bog po-služil podobe, ktera se časti v Pompejih. da je ljudem toliko in take milosti skazal. da so svet ganile in da je bilo po tej češčeni podobi na sto-tisuče vernikov ganjenih, «la so začeli vsaki dan opravljati molitev sv. rožnega venca, kakor želi goreče Vaša Svetost u rK t«jj podobi — tako nadaljuje kardinal — hitijo, innogobrojne trume pobožnih romarjev in to vsak dan celega leta: posebno mnogo božjepotnikov se zbira krog svete podobe dne 8. maja in pervo nedeljo mesca oktobra, ko se verniki v jako obilnem številu krepčajo prejemsi sveto obhajilo, ko tudi celo noč prečujejo v goreči molitvi. In ravno ta podoba se časti v mnogih cerkvah v Rimu, po Italiji, in v ifinogih krajih zunaj Italije v tridnevnicah. devet-dnevnicah, z gorečimi svečami in svečanostmi in še naj bolj z navado, ktera je sedaj že zel«'» razširjena, s praznovanjem petnajstih sobot pred praznikom sv. Rožnega venca." „Zatorej — nadaljuje kardinal, zavetnik svetišča — želeč. »la bi se pospeševal dušni blagor častil» ev device p sv. Rožnega v»*nca Pomp»'jske, ponižno pro^i milosti, podpisani kardinal Vašo Svetost. da bi blagovolili podeliti odpustek :-JUo dni vsim vernikom, kteri bodo skesanega ser«-a pobožno obiskali to sveto podobo Rožnega venca Pompejskega. v kteri koli cerkvi ali občni kapeli bo taka podoba izpostavljena; in popolnoma odpustek, vsim kteri bojo spovedani in obhajani v kteri koli cerkvi omenjeno podobo obiskali v praznik sv. Rožnega venca, ali pa maja ter nekaj časa molili po namenu Vaše svetosti." Odgovor tej prošnji je bil letá: „Njihova svetost Papež Leon XIII so pri zaslišanji, ktero je imel tajnik ss. obredov za odpustke in ss. relikvije. 21. junija lsiio predloženo prošnjo v vsem milostno uslišali____u V Rimu 21. junija lsOO. Karol kardinal Cristo-i»»ri. predstojnik sv. zbora za odpustke in svete ostanke. Tako so torej sami sv. Oče poslavili milostno podobo Pompejske M. B., podelivši velike milosti vernikom. kjer koli boj«» po tej podobi pobožna častili zvesto posneto sliko. Gotovo se bojo 'udi pobožni Slovenci goreče priporočevali Pompejski Materi Božji, ter nji na čast zvesto molili molitev sv. Rožnega venca. Kraljica nebeška bo gotovo uslišala njihove iskrene prošnje, ter jim sprosila pri Sinu svojem vsega, česar za dušo in za tel«0 potrebujejo (Dalje »asi.i Nazaj k načelom kerščanskim! Oaljc.t In kaj naj porečemo k temu. češ »la se je cerkev Kristusova s svojo vero vred že davno preživela. Res je. da mnogo ljudi ne posluša njenih naukov. Ona opominja, oni se ji posmehujojo: ona prosi, oni jo psujejo: ona moli, oni jo serdito na- padajo in bi jo najraji utopili. A kdor meni zavoljo tega. da se je sv. Cerkev tudi že preživela in da skoro zgine, ta je jako kratkoviden ali pa nalašč noče videti in umeti svetovne zgodovine. Prosim ga, naj se ozrè malo nazaj v svetovno povestnico. Vzame naj v roko starejše apologete: sv. Justina mučenoa. Tertulijana. At.enagora. Origena. sv. Avguština. Ondi bode tiral, koliko so morali terpeti kerščanski junaki, boreči se za sv križ. .Non licet esse vos/' ') klicali so jim pagani, ki so jih mučili, terpinčili in morili, dokler se niso naposled kervavi meči skerhali in polomili. Toda premagali sv. križa niso. marveč so spoznovavce in čestivce njegove še pomnožili tako, da je navdušeno vskliknil Tertulijan : „Semen est sanguis Christianorum. Crueiate. torquete, atterite nos.... plures efficimnr,quoties metimur a vobis."-) Videl bode, koliko je morala prestati nevesta Kristusova in boriti se z naj hujšimi trinogi. Gledala in terpela je Nerone. Domirijane, M. Avrelije. Decije, Maksimine, Deceeije, Dijoklecijane; ali zaterli je niso. Oni so nehali živeti — ona jih je preživela; oni so se vlegli v grob — ona je krepkejša in veličastnejša vstala iz namenjenega ji groba. Niso je podvergli viharji srednjeveški, niso je ugonobili malovredni lastni sinovi, ni je končal Henrik IV. ne Hohenstaufi. ne zmešnjave in zmote protestanške. Kje je oni zagrizeni Voltêr, ki je klical svoje prijatelje v boj zoper »v Cerkev katoliško z besedami: rLnžito. prijatelji, lažite; lagati moramo kot hudič, ne boječe, ne le nekoliko časa, ampak neustrašeno, povsod in vselej?" Kje je njegova druh.1l, s katero je hotel zatreti sv. Cerkev in katere geslo je bilo: Kcrnsez V infâme ( - sv. K c.)u ! ') Voltčrja in njegove druhali ni več, sv. Cerkev je še ! In tako se je ustavljala vsem drugim nevihtam do današnjega dné, stala, terdna kakor skala ter še vselej zmagala tudi najhujše nasprotnike. Bere naj novejše apologete. F. Hettingerja in A. M. Weissa. Poglej tudi v druga, učenjaška dela, v katerih so učenjaki dokazali in še dokazujejo resnico in pravico cerkve Kristusove ter nasprotne napade na podlagi znanosti in vede postavljajo na laž. Gré naj v zbornice, kjer ne samo katoliški duhovniki, ampak tudi svetni zastopniki, ki imajo pravega pojma o sv. veri in pravo katoliško prepričanje, zmagovito in vspešno zavračajo nasprotnike in čeprav kedaj podležejo preveliki večini neprijat-eljev Kristusovih, ki slepé z zvijačo in lažjo, vender si pridobe lovoriko zmage tam. kjer odločuje resnica in pravica Prepričal se bode. da se sv katoliška cerkev ni še preživela, marveč, da je prav ona. poklicana oživiti človeštvo ter mu vdihniti nove moči in kreposti. Možje, ki imajo zdrav razum in odperte jasne oči. to tudi že bolj in bolj spoznavajo. Znano je. kaj piše sloveč ruski theolog in filozof Vladimir Solovjev. sin glasovitega ruskega zgodovinarja Sergeja Mihajloviča Solovjeva, in bivši profesor filozofije ter cerkvene zgodovine na petrograjski akademiji. On pravi v svoji naj novejši knjigi „La Kusie et l' Kglise universelle/ „Takrat še le bode mogla ttusija izver-šiti svojo veliko nalogo v svetovni zgodovini, če se združi z vesoljno, katoliško Cerkvijo; če ruska cerkev, o Te rt. A pol. c. 24. •-) UKI. iii C. r»«». ') Skrajšano: Kerlinf. ki so jo ponižali v sužnji deržavni jarem, postane iz nacijonalne eerkve zopet, ud vesoljne Cerkve Kristusove." Ruski narod bode propal. ako se ne zbudi iz dolgega spanja in ga ne oživi zopet, sv. Cerkev Kristusova. Tako sodi Solovjev. ^Konec nasl.) Govor velikega prednika frančiškanskega reda, dne 25. oktobra I890 v samostanu sv. arhangelja Mihaela pri Asisu, ko so se ondi slovesno podelile učeniške diplome nekterim frančiškanom. (Koncc.) In vi. učeniki. bodete v resniei modri, ako boste pobirajoč stopinje za našimi očeti v svojih raziska-vanjih skušali biti ponižni. Vedno imejte pred očmi prizadevanje za ponižnost, zlasti pa v dveh slučajih. Pervič v razkladanji in raziskovanji vsega onega, bodisi naravnega ali nadnaravnega, ali cel«'» teologičnega. kar je Bog izročil človeku v preiskovanj-' Dovoljeno vam je v teh raziskavanjih ,kar ni d«»gina. verska resnica » nagibati s«' na to ali ono stran in kar s«» vam bolj prav vidi podpirati in vterjevati z m«mitvami in dokazi. Te svobode vam Cerkev ne jemlje, temuč jo cel«'» hvali, ker bistri duhove in čud« »vito podpira znanstveni napredek. Vendar naj se vsakdo poslužuje te svobode z največj«» ponižnostjo, skromnostjo in pohlevnostjo ter z zmernostjo. k«?r naše menenje in naši čuti nas pogosto varajo. Vsakdo naj s«» |»o-služuje svoje pravice, vendar naj se varuje vsega, kar bi bilo podobno prevzetnosti in napuhu in kar bi nasprotovalo ljubezni do bližnjega. Nikar naj n»' bode samo nasprotovanje glavna stvar in n«»b«*d«n naj ne zaničuje nasprotno tordečega,. Ponižnost imejte, učeniki. pred očmi «lrugi«\ z duhom in serceni poslušajoč ne sam«» onih nauk«»v. katere uči sv. mati Cerkev in jih zapoveduje verovati. temuč tudi one premodre izjave, katere v ti.liki množici proti raznim zmotam večkrat in večkrat izrekuje po ss. kongregacijah. bo«li si že glede m«»«lro-slovskih. bogoslovskih. p«»litiških ali nravstvnih vprašanj in v katerih vse dvomljivo in sumljiv»• za-verže in zavrača. Po teh izjavah ravna s»' vsakdo, ki se zove za kristjana, ki j«* v resnici ud katoliške Cerkve. Po njih se ravna zlasti vsak minorit. ki je obljubil posebno pokorščino in poslušnost rimski Cerkvi, kar mu je naročil tu«li nj«-gov serališki o«*-«», pred no se je ločil iz življenja. Leta je namreč, v samostanu na zemlji in v prahu ležeč, dal k sebi poklicati vs»' redovne brate, ki so bili tamkaj navzoči, jih j«' tolažil ra.li sv«.je smerti in spodbujal jih je z oč.-tovsko ljubeznijo k ljubezni Božji. ■ Sporočil jim je tudi kot. d»'dščino posest uboštva in miru. zlasti pa jim je priporočil globoko spoštovanje in popolno, vsestransko pokor-ščino do rimske Cerkve in namestnika Kristus« >v«»ga na zemlji. Priuče naj se tedaj vsi sinovi serališkega očeta, priuče naj se zlasti učeniki. v koliki meri želi on, da so pokorni sv. rimsko katoliški C» rkvi in rimskemu papežu. Ne samo one nauke naj zavračajo, katere papež odločno obsoja, temuč tudi v>« • •n". pre«l katerimi svari Varujejo naj se vseh blodenj in tudi «.nih ki kopičijo nasprotja nad nasprotja in .v d'T/ne jo razsodbe sv. Orkve prikrojati po svoji lastni razsodbi, ali jih pa še eelo popolnoma zame-tu|"io Ponižni bo«lit", učitelji, in na podlagi ponižnosti g m<.drih m«"»ž ki stoje tu okoli in delajo slav-n».»>* tolik«» ve!ičastn«'jš«i in ki so pravično in jednako-m»rn<« s«»«lili «» vaši sp«>s«»hnosti za učeništvo. upa in pričakuje mnogo od vas. Jaz ne manj in z lnenoj celi re»l. Ipamo. da bod»lte obnovili frančiškansko šolo in da bode evetla ter ž njo vred tu«li znanosti in vednosti; vendar tako. «la ne bode niti v vas. niti v «Iruzih zameri in zginil duh molitve. I5«»g daj. da n«* bode prazno naše pričakovanje! S t«» nado voščim vam naj veči srečo jaz in pr« uč«-ni sodniki, ki so z menoj vred načelovali tem vajam in tudi vsi. ki smo se radi vašega vspeha iz sen a veselili, Želimo vam tudi v prihodnje vse dobro in prosim«» na«l vas božji blag»»slov. Z vami bodi vedno dobri angelj. ki naj vas spremlja in varuje na vseh potih! A zavetniea tega seratiškega Retle-hema. Kraljica angeljev. sprosi naj Vam od svojega Sina Jezusa duh sv Frančiška, duh uboštva. poniž-n«»sti. j»«»t»Tp»'žljivosti. molitve in ljubezni, da od njega navdani razširjate med narodi duh Kristusov, in napolnujte zemljo z njegovim kraljestvom, ter da bolet«» tako mogli lahko in po pravici, s hvaležnim seivein klicati: „Bog j«» v Izraelu"! D«jbri, usmiljeni zbu lil je naš zarod. »»«1 ponižanja povzdignil je naše ljudstvo, usmilil s«» je nas! Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Volitve v 1 j u bljanski mestni zbor b«»do Jo. 22 in JI. tega mesca. Katoliško p..liti«'n.» »lruštv«» j«» v ta namen v nedeljo. 12 t. m., v volilnem .shodu odl«»čilo in nasvetovalo kandidate, ki nasl«'«lnji gg.: Za I. razred: Lovro C «• š n o v a r, posestnik in g«»s* i ln i čar: I v a n K a b i a n. tergovee in posestnik; Ivan Math i an. c kr dvorni zalagatelj in posestnik: Kar«»T Pollak. t«*rgovec in posestnik. Z a II razred: Franc n meječ, c. kr. poštni ««!: ijal: A n «! r •• j Pa v 1«« v č i č. vpokojeni železniške p -raje načelnik in p« »sestnik: A v g u š t i n W e s t e r, «•. kr. gimnaz. pr«»fes«»r. V.\ III razred: Ivan I)ogan, mizar: Andrej K a I a n . st oljni vikar in posestnik : L judo vi k Rav-r; i k a r . v;»« ¡;«.j.-ni «• kr »l»-ž. sodišča svetnik. l i gospodj" s«, bili pri volilnem sho«lu v obilnem š*• -vihi /i.ranili volil« ev »»glasno priporočeni za voli* v me>»ni za>t.»p. Vabi torej katoliško društvo gg. v«.lil Ljubljanskega mesta. »la naj gotovo pri- • »i »1 »\nih dnevih v polnem številu na volišče in soglasno oddajo svoje glasove za omenjene gospode. ki bodo vestno zastopali mestne koristi, ako bodo izvoljeni. Petnajsto letno poročilo Vincencijeve družbe v Ljubljani za leto 1890. i Dalje ) II. Deško sirot išče. t Marijanišče.) Koncem I. 1 s'.M) j« imel zavod 120 gojencev. Ker se jih je tekom 1. 1S!)0 nekaj podalo k raznim obertnijain, nekaj pa iz drugih vzrokov zapustilo zavod in eden izmed njih pa umeri, namesto njih pa pristo ilo 20 sirotinskih «dečkov, ostalo jih je konec imenovanega leta še i 17 v zavodu. Izmed teh je bilo deželnih vstanovljencev 50, ki so dobili štipendije iz tukajšnjega sirotinskega zavoda. Odštevši nekaj plačujočih, so bili drugi brezplačno vzgojevani in preskerbljevani z vsem potrebnim. Sedem jih je hodilo v c. kr. gimnazijo in eden v c. kr. obertno šolo. vsi drugi so hodili v ljudsko šolo in so bili poučevani v notranji zasebni šoli. ki ima pravico javnosti. Napredek je bil po-voljen. največ izversten. kakor se je to videlo ob konecletni preskušnji 12. julija, pri kateri so se učenci tudi v petji izkazovali. Pri preskušnji sta bila na-vz«jča tudi visokorodni deželni predsednik in vzvišeni knezoškof. ki sta izrekla posebno priznanje nad vspehom. J'», julija so šli dečki na Šmarno goro, kamor jih je spremljalo šolskih sester, katehut in ravnatelj dr. Lampe. 1(1. septembra so pa šli na božj»j pot k sv. Luciji na Skaručino, da bi si izprosili pomoč v p«isebni potrebi. Huda, prav britka izguba je zadela letos to hišo. Začetkom mesca avgusta prikazala se je, nihče ne ve kako, očesna bolezen, ki se je hitro širila, zdravniki so jo razglasili za trahom (egiptovsko očesno bolezen). Mestni magistrat je dejal sirotišče v prepov«xl (kontumac). Nikdo gojencev ni smel iz hiše, nikdo notri, ako je bil kdo pri svojih doma, ni se smel verniti, vse stene v hiši so se morale prebeliti in tla (deske) z oljem napojiti, postelja in perilo se je moglo razkužiti. Še le 10. decembra je bila prepoved preklicana in šola se je zopet smela začeti, potem ko so bili nekateri, ki še niso bili popolnoma iz nevarnosti, od drugih ločeni in drugod pod nadzorstvom umeščeni. Ta velika nezgoda je prizadela hiši mnogo stroškov. Toda božja previdnost je tako naklonila, da smo na drugi strani mogli nadomestiti, kar smo tukaj izgubili. Dobili smo to leto zdatna volila. Hišna posestnica gdč. Ana Schreitter. umerla 1. okt. 1 MM), je volila Marijanišču 1200 gld., bukvovez in knjigoteržee Henrik Ničman 100 gld (čistega su gld. 68 kr.i, Marija Theuerschuh 50 gld. (47 gld.) Veliki dobrotnik Leopold Čuk 12000 gld v obligacijah, in duhoven č. g. Jožef Škerjanee 728 gld. Ker je še ljubljanska hranilnica razen letnih 5o0 gld. letos še dala za zidanje 4000 gld , je tedaj moglo društveno predstojništvo po večem dolg za zidanje poravnati. Bogoslovec II. leta Nikolaj Požeg. ki je bil iz usmiljenja sprejet v Marijanišče. je tam um«Tl •». s»'p-tembra bsuo. in je bil slovesno pokopan 5. ist«ga mesca. Da se v Marijanišči ohrani spomin umerlih dobrotnik«) vitemu zavodu, ki so vzlasti: (¡ustav Kosti. Leopold (T,uk. Matija Snoj, Fr. Horvat, Ljudovik Pe- rona. Tomaž Pirnat in gdč. Antonija pi. Seheuchenstuel, preskerbela je Vincenoijeva družba dobro posnete slike imenovanih, ki poleg vstanovitelja tega zavoda, dr. Janeza Gogala, kinčajo stene v dvorani. Predstave o božičnem časi, v drugih letih navadne. so letos izostale, ker še bolezen ni bila popolnoma potihnila, tudi ni bilo letos slavnosti božičnega kresa. Glavna podpora Marijanišču je čislani gospejski odsek, ki bistveno pospešuje njega naraščanje in napredek in šteje 100 blazih gospej. Med gosperni dajete visokorodna gospa bare-novka Winkler in gospa Jozetina Hočevar na leto po 24 gld., druge p. n. gospe in gospodičine po 1 2 gld. Dohodkov sploh z blagajničnim ostankom je bilo 13.144 gld., troškov pa 13.015 gld. (Konec nasi.i Obhajanje tristoletnice sv. Alojzija. Dne 21. rožnika t. 1., kakor je že znano, na praznik sv. Alojzija Gonzaškega bo tristo let, kar se je ta an-geljski mladenič iz solzne doline preselil v sveti raj. Da bi velicega svetnika slovesno počastili ter se mu prav posebno v varstvo priporočili, se je z odobravanjem prevzvišenega knezoškofa ljubljanskega osnoval poseben odbor, ki naj označi red doželjene po-božnosti! Sklenilo se je torej nekako naslednje : 1. Nabirajo naj se, kar žele sv. Oče, po vseh duhovnijah imena otrok, zlasti šolske mladine, pa tudi odraslih. Starši in izgojitelji zapišejo imena otrok na posebne pole, da otročiče svoje ter njihovo čistost in nedolžnost priporoče v posebno varstvo sv. Alojzija, ob enem pa tudi sebe po pobožni molitvi svojih otrok zagotove priprošnje angeljskega svetnika ter blagoslova Božjega. Pole, narbolj primeren je pisemski papir velike oblike 23 mt. širok in 2il mt. dolg; z imeni vred naj pošljejo te pole načelniku tega odbora, preč. g. kan. in dekanu J. Flisu. saj v štirnajstih dneh! 2. Odbor je oskerbel svetinjice v ta namen; na eni strani s podobo sv. Alojzija in na drugi sv. Stanislava Kostka. in pa primerno spominsko knjižico, ki je že dodelana. Praznik sv. Alojzija, 21. rožnika t. 1., se bo obhajal prav slovesno s primernim govorom in s slovesno sv. mašo. Naslednja tridnevnica naj se obhaja s sv. mašo zjutraj in s slovesnimi litanijami sv. Alojzija (če bodo te dovoljene» pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesum na večer; ako to ni mogoče, naj se litanije molijo že zjutraj, precej po sv. maši. Priporočati pa je, da bi se po okoliščinah po raznih cerkvah z mladino mesto tridnevnice obhajala devet-dnevnica z isto slovesnostjo zjutraj in na večer s kakim primernim kratkim nagovorom, kakor tridnevnica. Ako je mogoče, naj otroci te dni opravijo svojo pervo sv. spoved in pervo sv. Obhajilo; sploh je želeti, da te dni zlasti šolska in druga mladina obilno pristopa k sv. Zakramentom, ter se tako bogato vdeleži odpustkov, ki so za to pobožnost podeljeni. Natančnejša naznanila o tem praznovanji bodo brati v „Zgodnji Danici" in v „Domoljubu." Starši in izgojitelji mladine naj store, kolikor je mogoče, da se vredno počasti angeljski svetnik sv. Alojzij. Pojasnujejo naj mladini njegove lepe čednosti, nedolžnost, čistost, ponižnost, pokor- ščino, pobožnost ter gorečnost v molitvi, da se kljubu toliko zanjk zapeljivega sveta in hudobnega duha ovaruje greha, ter živi v strahu božjem pravično in sveto. S ti m se vdeležijo vsi obilnih duhovnih dobrot in odpustkov, katere so sv. Oče Leo XIII v svojem apostoljskem pismu 1. januvarija 1 vi 1. ko so priporočali pričujočo tristoletnico, podelili vsim častivcem sv. Alojzija. Vse bodi v večo čast Božjo, slavo Marije ter sv. Alojzija! Iz Ternovega na Notranjskei.. V vstavu naših „šolskih sester" se je praznovala u. t. in. lepa slovesnost. 2s deklic — šolarie je prejelo v hišni kapeli pervo sv. Obhajilo. Kapela je bila s cvetjem lepo ozaljšana, posebno oltar je bil kaj lepo opravljen. V ginljivem govoru, pri kterem se je marsiktero oko solzilo, so razlagali presrečnim deklicam p. č. gosp. dekan srečo in blagor današnjega dne. ko se bojo pervič z Jezusom združile; naj mu čisto serce neomadežano ohranijo. Redovnice in šolariee so ubrano in milo prepevale inašne pesmi med sveto daritvijo; glasovi krasnega, po gosp. vstanovniku darovanega harmonija so petje spremljali. Sta riši in sorodniki obhajank. kterih se je bilo mnogo zbralo, so bili ginjeni po lepi slovesnosti in verlem obnašanju samostanskih šolaric, in so hvaležni blagim redovnicam, ktere se darujejo za našo mladino, tri so vredne priznanja in vsestranske podpore. Bog jim poverni njih trud za blagor naše mladine! t Dekan Martin Skubic. Ker namerjatno o preblagem ranjcem kan. dekanu Martinu Skubieu pozneje še nekoliko pisati, naj zadostujejo za danes le naslednje nam izročene drage verstice. Tužno se je razlegal veliki zvon raz zvonik Ribniške farne cerkve; naznanjal je. da je nehalo biti serce moža. ktero je tako gorko bilo za dušni in telesni blagor vseh faranov. tla preč. gosp. kanonika Martina Skubica ni več med živimi. Zaplakala je cela dolina nad to vestjo. In kako bi tudi ne? Saj je bil ranjki priljubljen pri vseh. oče je bil svoji župniji, dober pastir svojim ovčicam Mnogi niso iz perva verjeli tej novici. verjeti niso mogli; še na belo nedeljo so poslušali njihov glas. videli so ga stati pred oltarjem. Žalostni pa so se prepričali, da je temu res tak«». Naglo, nepričakovano jih j«j poklical povedal, «la ni upanja, da bi še ozdrav«di. Spomin jim jo j«'l pešati, jezik terpniti. V četertek. *.» t. m., ob treh zjutraj so že v Gospodu zaspali. Pogreb je kazal, koliko spoštovanje j<- vžival pokojnik povsod. Zbralo se je do .J" g<^p«» bodi mi pozdravljena! — V kapelico sem zdaj prišel. Da t,u ti radostno vesel Najlepšo |>csein bom zapó]. - 1 'a naj. Kraljica vsili kraljic! Podarim prej Ti teh cvetlic Iz verta mojega gredic! — Nabral sem jih za Tvoj altar, t »h ne za verzi jih nikar: Ljubezni moje to je dar. S cvetlicami Marija naj Kapelico. Tvoj dom — moj raj. Pobožno jaz okinčani zdaj Kak'*« me to res veseli ( o v serei želja se zbudi. Kapelic«. Ti kinčati. Saj Ti Devica vsili devic, Tolažnica vsili tolažnic. Najvredniša si vseh cvetic. — Kraljica vse nedolžnosti. Nedolžnosti podoba si: Zató Te eoli svet časti. II. Pozdravljena bodi kapelica mala. Kraljic.- Marije preljuiiljeni dóm; Cvetličie.. danes sein zopet nabrala I»a te|>e kapela okinčnla bom. - Sem šmarnice bele nabrala vesela, V zeleni livadi pod ono goró, In zraven. Marija. Ti pesem sem pela. Pa za-Te jih berem s pobožno rokó. Nabrala evetličic podobe sem vsake. Najlepši pa vender le šmarnic je cvet; Oj šmarnice Tebi naj bolj so enake. Zato naj bolj ceni vesoljni jih svet. Kot snežec prečista je šmarnic belina, Nedolžnosti zvezda cvetica je ta; In taka Te diči, Marija, milina. Prelepa nedolžnost v sredini serca. Pozdravljena toraj Marijna kapela. Pozdravljen. Marija, Tvoj krasni altar, Oboje okinčala zdaj sem vesela. A šmarnice Tvoj le Marija, so dar. — Brezovec pri Ljubljani. - Razgled po svetu. Rim. 0 poslednjih dnevih princa Napoleona „Civilta Cattolicau 4. t. m piše iz zanesljivega vira vgodniše. kot so pisali drugi listi in česar nekoliko je bila posnela tudi „Danica 4, kar se ne poterjuje. Bil je L», sušca ob dih zjutraj k bolnemu Jeromu Napoleonu poklican kardinal Mermillod, njegov osebni in verni prijatelj. Malo potem je tje dospel tudi kralj IJmberto, kteri je s prav previdno občutnostjo dolgo čakal in pustil princa samega s kardinalom. Po doveršenem razgovoru se je princ prav serčno zahvalil kardinalu. In ravno to je bil tisti razgovor, v kterem je vravnal svojo dušno zadevo ter opravil spoved. To je zvedela _Civilta Catt." iz avtentičnega vira, namreč od samega kardinala Mermilloda. Skesani princ je v svojih bolečinah pogosto izgovarjal presveto ime Jezus, poljuboval križec (bridko martro), kterega mu je podajala verna njegova soproga Klotilda, ki je bila vedno pri njem. Gorko se je zahvaljeval za toliko dobroto in prosil, naj mu odpusti vse neprijetnosti, ktere ji je napravi jal. Na princu Jeronimu Napoleonu se j«i opazovalo že dve leti. da se obrača na bolje. Kad je govoril s kardinalom Mennillodom o verskih rečeh, bral verske bukve, študiral v katakombah (podzemeljskih pokopališčih pervih katoličanov) kerščanske spominke in velikrat ga je bilo videti pri sv. maši v baziliki sv. Petra. Vse je nepričakovano razveselila ta, novica, da človek, znan rogovilež. rojen od protesta nt i nje. izrejen med protestanti, je lepo dokončal svoje dni. Njemu je pregnanje odperlo oči. Videl je, kako padajo prestoli, vladne hiše in kraljestva, terdno stoji pa le Cerkev sama. je začel živo čutiti, da ta ..na-redba je nadnatorna". kakor je on sam navadno večkrat rekel. Od tega človeka tedaj, ki v svojem življenji ni bil v blagem slovesu pri katoličanih, naj se učijo sovražniki sv. Cerkve, da so na poti, ki jih bo pripeljala v pogubljenje, ako se ne z m odri jo. 0 Windthorstovem pokopu pišejo nemški listi med drugim: „V resnici, on ni zastonj živel, delal in terpel! To je bil pretresljiv vtis, velikanska mertvaška slovesnost - na čast Windthorstu v der-žavnem glavnem mestu. Bila je žalna slovesnost za žive, pa zmagoslavna za mertvega. Kakošen ta tek življenja, ki je izviralo v kmečki hiši brez časnega premoženja, se vilo skoz brezno polno zopernosti. obrekovanj, psovanja in sovraštev, potem se motalo čez polzke steze ob stermih prepadih trudno kviško na svitlo višavo splošnjega začudovanja in slave, in je danes svoj blaženi sklep doseglo na mertvaškem odru v katoliški glavni cerkvi v Berlinu sredi med zastopniki veličanstev, vladnih članov, politi-karjev vsih strank, žalovavnega ljudstva med naj lepšimi hvalnimi. zahvalnimi in blagrovavnimi besedami cerkvenega kneza . . . Lepota njegovega pogreba je bila toliko bolj sijajna in priserčna, ker pri tem ni bilo nič novošegnega. nič prisiljenega. Ni imel nobenih naslovov in službenih znamenj . . . Vdeleže-vanje veljakov in ljudstva je veljalo le možu samemu, ne kakemu pritikljeju k njegovi osebi, kar bi mu bila podelila milost ali sreča. 1. Bratovske zadeve m o 1 i t v e ii e gr a apostoljstva. Nameni za mesec april (mali traven). a) Glavni nameni: Krr.mar-nične. kteri je te šmarnice s«* v rokopisu bral 1. 1 îsBî». Lep«» delo razlaga Marijin«» pesem Magnilikat. in je pojasnovano z ginljiviini prigoilbami. Cena po raznem vezanji '.mi kr. 1 gld. in 1 gld. 2" kr. P«, pošti â kr. več. — Pridno jih Ix-rit«* in nauke si v korist obernite' Na Tersatu pri Reki. kakor je ž«; znan««. b«j«le 10. majnika 000 let, odkar je bila Marijina sveti hiša. ki je zdaj v Loreti na Laškem, iz Nazareta ču«ležno j»o angeljih prenesena na Tersat. Obhajala se bo v v ta spomin tridnevniea lo., 11. in 12 maja. Vsak «lan /jirraj ob "»ih bo slovenska pridiga in sv. masa ipera sv. maša j«» ž«' tak«» vsaki «lan skoz leto «.b .">ilo; ob loih pa bo h er vaška pridiga in slov»-sna sv. maša. Popoldne pervi dan ob 5 i h !»•»«I' • italijanska, drugo dni hervaška pridiga. Por v i «lan ob loih b«» milgsp. škof Posilovič imel pontifi-kaln«' sv maš«» »v glatrolitici). Očitno j«*, «la b<» t«» dni veliko pritiskanj«' romarjev na t.. sv«'tiš«v. Tudi ljubljanski samostan če. «••• fran«*iškanov bo«l«» zastopan. I/. Maribora poj«!«* maja poseben železnični vlak. ki ln.de pobiral romarje mod potjo in zvečer «l"s;» l na lieko. Z t t.* slovesnosti se romarska cerk«»v na Ter satu prenavlja in pripravlja ž«' od mesca oktobra lan.-kega leta in j«- skoraj že vse dogotovljeno. Ker ima cerkev «dtarj«'V. bode torej prilika, «la se bode lahko mnog«, ss. maš opravljalo. Dobro j«' pa vedeti, «la odpustki ne bodo samo ♦iste «Ini. temveč so tudi navadno skozi leto. in sicer za vsacega romarja enkrat v letu popolnoma odpustek, kadar koli pride, se ve. pod navadnimi pogoji: tako tudi posebej lo. maja vsako leto. Sploh se zlasti priporočajo navadni vsakoletni shodi, kakor so n. pr.: o Binkoštih, Veliki in Mali Šmarin, ss. Petra in Pa vla praznik ... Kvaterno nedeljo v septembru prihajajo zlasti Notranjei vsako leto. Tako je tedaj lepa prilika vdeležiti se tudi skozi leto t»»ga preslavnega »ioolet.nega jubileja V Nazaretu je nekdo od smerti vstal. Med sedmerimi potrebami, da mohamedan v turški raj pri«le, je to. «la se mora vdeleževati tako imenovane „sv«'t.o vojske zoper nevernike". to je, zoper netn«»hamedane. Zato je pravi mozlem potuhnjen. neodkritoserčon «lo kristjanov. Nekoliko olikanim mohainedanom so venkup. jeza zoper ubijavca je vedn" veči - že ga v ječo vl«»č«'j.i. in pripravljajo se. mu hiš«» oropati in razdjati. Ves Na žaret vre skup — u«»kaj tisuč ljudi' Z«*na in otroci inertveca na glas tarnajo in javkajo, kakor je šega na Jutrovem pri mertvih. vs«> je razdraž«'no do verhunca. K t«'inu }»rid«' katoliški župnik, frančiškanski P. Bonaventura. da odverne n«'srečo, ako bi bilo liiog«iče Bistro «»gleda nnTliča. in njegovo skušeno • k«» ga k«»j prepriča, «la se j«; kloferničeni ¿arao potuhnil in se vedel kakor merlič. Kar nagloma jo I" uganil, «la mu bo pokazal, kaj se pravi „merliča igrati se." Naznanil je v pričo vsih. da to ni nič druzega. kakor potuha. zato da bi kristjana zarad prazne berluzge zatožil kakor morivca. Kaj pa. da dobremu patru niso verjeli, še poslušati ga več nočejo, in tako je prisiljen v sili po drugem pomočku seči. ter jim naravnost obljubi, da. hoče inertveca k življenju obuditi. Vse ostermi in utihne, (¡lasno so hvalili „Alaha"4, posebno- pa žensk«», patra katoliškega so pa začudeno gledali. Po vsem patrovem vedenji pa se je dalo razviditi. da mu je resnica z njegovo obljubo. P. Bonaventura urno hiti v samostan in v samostansko lekarno in se verne /, raznimi gorušičnirni obliži. ki so bili prav pošteno namazani S temi mu je prav dobro noge visoko gori obložil in je z njimi merliča tako ovil. da se mu je moralo zdeti, kakor bi bil v pekel potopljen, ko so mu obliži jeli prigrevati. In res so ubogemu merliču začele solze liti izmed trepavnie. Toda ganil se ni. Se mu bo že posvetilo, si misli pater, in poskusi bolj močen pomoček za vstajenje. Vzame tedaj steklenčico s tekočim alkalijem (amonijakom), ktero je bil vtaknil v žep za naj veči silo; s tem je merliča počehal pod nos in tudi še v smerček. To je pa bilo musulmanu „poštenjaku* že odveč, misli si, treba bo zopet oživeti .. . Zajic. ki ga strel splaši, ne more hitreje kviško puhniti, kakor je ta dozdevni mertvec po konci planil. Vse je bilo v smehu, tudi še sam merlič se je nehote kahljal. Ubijavec je bil rešen, naj višji sodnija ni imela nič opraviti, celi Nazaret pa je dobil lepo šalo za dobro voljo. Dogodek ta je iz pisem Frere-Levina. slavnega znanca svetih krajev in postrežnega vodnika po Palestini. Dobrotni darovi. Za o p r a v o 11 b o ž d i h o o r k o v naše škofije; Iz Sent Jerneja zop«*t 9 gld. 90 kr. — Iz Semiea 80 gld. — Neimenovana 1 gld. 50 kr. — Iz Dupljan 11 gld. 70 kr. — Iz Brusnic 13 gld. 70 kr. — S Preeine 31 gld. 74 kr. — S Sel pri Kamniku 35 gld. 00 kr. — Iz Sel«- 44 gld. — Iz Zagra«lca pri Žužemberku 20 gld. 50 kr. — Z Ježiee 28 gld. 20 kr. - Z Y ai» 15 gld. 49 kr. - Iz Begunj pri Cirkniei 40 gld. 34 kr. — Iz Sturij 22 gld. — Iz Šentjanža 14 gld. 5 kr. — o«l Št. Lenarta nad Loko ti gld. 50 kr. — S št Ootarda 23 gld. 50 kr. — Iz Preddvora 15 gld. — Iz Mavri«"- 36 gld. — Iz Gorie pri Kranju 20 gld. Za d i j a š ko m i z o: Za „pridne dijake" 5 gld. — Č. g. Anton Hočevar št. Joški 2 gld. — Preeast. g. dekan M. Frelili 5 gld. — <\ g. Kr. Tavčar 2 gld. — Preč. g. pro!, dr. Jož. Lesar 2 gld. — Čast. g. župnik Ant. Klemen 5 gld. — rD«»l>i naj Vaša miza, Da s»* je ogne ..kiiza" — 2 gld. Za sv. Detinstvo: Po Rezi Drobni«* 3 gld. 22 kr. — Iz Borovni«-e po »*-. g. Ljnd. šitVerji 30 gld. Z a v s t a n «»vit »* v stal n •• v e «• ji r»' z i d «• n «• e r č. oo. J «-z ii i to v v Ljubljani mesto sedanjega ..p rovi zor j a": N. N. 300 gld. — VI. zbirka 2 gld. — J. lí. 1 gld. (Drugi dar. prili i