Interatl ae sprejemajo in velji triatopna vrsta: 8 kr., če ae tiaka lkrat, ii n n ii * ti II II 1» H ^ |, Pri večkratnem tiakanji a« sena primerno zmanjša. Rokopisi ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo. Niročnlno prejema opravnifttvo (administracija) in eksjedicija na Htarem trgu h. St. 16. Polili Cen list za slomsti narod. Po poŠti prejemin velja : Za celo leto , . 10 gl. _ kr- za pnllata . . 6 _ za četrt leta . . 'i „ 60 „ V administraciji velja: Za celo leto . , 8 gl. 40 kr. za pol leta. . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velj/i 60 kr. več na leto. VrednIStvo v Hilšorjevi ulic štev. 6. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Tabor v Dolini iii Kalija irririrnta. Italijani so se močno prevarili, ko no so dili, da imajo v avstrijskem Primorji opraviti z elementom, ki se še samega sebe ne zaveda, in ki se toraj lahko podjarmiti in „zedinjeni Italiji" priklopiti dfu Znali so, da biva v Primorji tudi narod slovanski, in sicer v večini ; a mislili so, da je to le čreda brez samosvesti, brez domoljubja, brez vsake politične izobraženosti, in da se na to čredo ni treba ozirati, ker ima služiti le za gnoj laškemu narodu. „Italia irredenta" je spuščala svoje klice v javnost o laški Gorici, o laškem Trstu, o laški Istri, krajih, ki komaj čakajo, združiti se z materjo Italijo. A to upitje je zbudilo tudi Slovence in Hrvate v Primorji , slišali so kričati Italjane, ustrašili so se misli, da bi morali kedaj pod Italijo priti, in pokazali so v velikanskih demonštracijah, da od Italije nič slišati nečejo. Tabor na Goriškem in brez številni kresovi na cesarjev god bili so italijanskim sosedom dosti jasen dokaz, da straža ob Soči ne dremlje, da slovenski narod v Primorji vedno še pod Avstrijo ostati želi, čeravno se je vstavoverna stranka malo ozirala na njegovo zvestobo. Saj vidimo, da je Italija v materijalnem oziru na beraški palici, v moralnem oziru pa razjedena po prostomavtarjih, liberalcih m rudečkarjih, ki uganjajo svoja junaštva najraje po noči ali pa zahrbtno, kjer cveti rokodelstvo brigautov ali roparjev, in kjer človek svojega življenja nikoli varen ni. V zahvalo za to, da je Evropa dopustila zedinjenje Italije, ki je bila zmirom tepena, začeli so svoje junaštvo kazati nasproti papežu in katoliški cerkvi, ki nema vojakov in topov, ker se vč, da en sam žandarm zadostuje, da strahuje deset ueoboroženih duhovnikov ali nun. Velika prizanesljivost Evrope nasproti Italijanom pa jim je dala toliko veči pogum, tako, da stegujejo svoje roke že po deželah, ki niso italjanske. Pa to pot se bodo prevarili, iu sreča jih bo zapustila. Slovani ne bodo nikdar terpeli, da bi le ena ped slovenskega Primorja prišla v laške roke. Društvo ,,Edinost" zaslužilo si je zahvalo celega slovenskega naroda, da je preneslo agitacijo zoper laške rogovileže in zoper težnje „Italije irredente" tudi na isterska tla. Kolikor poizvemo, bil je tabor v Dolini sijajen. Okoli deset tisoč Slovencev protestiralo je glasno proti združenju z Italijo in izreklo svojo vdanost svetlemu cesarju avstrijskemu. Ali je mogoče , da bi na Dunaji in v Ilimu to demonstracijo prezrli? Na Dunaji bodo sedaj znali, na kateri element se ima Avstrija naslanjati v Primorji, ako si ga hoče ohraniti; v Ilimu pa bodo zvedeli , da je istersko grojzdjo še precej kislo, in da ga laški lisjak ne more z lepa doseči. Ali bo Avstrija hotela spoznati svojo korist? Ali bo vedela ločiti prijatelja od nepri- jatelja ? Da imamo resničuo avstrijsko stranko na Dunaji, morala bi že davno v Primorji podpirati slovanski živelj. A dosedaj se je ravno nasprotno godilo, ker smo imeli vedno le stran karske državnike, ki so bolj gledali na korist svoje stranke, kakor na korist države. V koristi te (nemško-liberalne) stranke pa nikdar ni bilo, podpirati sloveuski živelj, če bi bil še tako lojalen in avstrijsko-patrioti čen. Zalibog še zdaj nemarno mnogo upanja, da bi se sistema prenaredila. in Slovenci Btne-mo veseli biti, če nas državniki le samim sebi prepusti. To je tudi najbolje, da si sami sebi pomagamo, ker le tako postanemo krepki, vstrajni iu samostojni. Tabor v Dolini bo imel morda dobrodejen učinek, da se bo narodna samosvest v Istri zbudila, in da se bo narod tamošuji začel poganjati za svoje pravice. Pričakovati je, da bodo tudi isterski Slovani posnemali svoje slovenske brate v Gorici, na Kranjskem iu Štajerskem, in da bodo vsaj v kmečkih občinah volili v deželni zbor svoje domače, slovanske, narodne kandidate. Čeoti-tamo v to imd društvu „Edinost" v Trstu in upamo, da bo na tej poti naprej korakalo in zapuščenim Istrijancem pod pazduho seglo, da se dvignejo iz sramotnega hlapčevskega stanja, v katerem so dosedaj nasproti Lahom živeli. Strašila. Kedar so dualistične vlade v nevarnosti, tačas jamejo vselej ljudi s panslavizmoiu in s slovani strašiti, da bi se na krmilu vzdržale. Panslavistična izmišljotina daje dualizmu odvezo za grehe. S Tiszo so bili Madjari zelo nezadovoljni, njega in Andrassya so proglasili že za izdajalca madjarske domovine. Ko so se poslanci v Pešti zbrali, govoril jim je Tisza in rekel, da se je zasedenje Bosne zgodilo le za to, da bi se veriga Slovanstva pretrgala, — iu takoj je bila pozabljena vsa jeza in kričali so: „e 1 j e n Tisza!" Naše stranke v Cisli bo to zdravilo že davno z najlepšem vspehom rabile. Ljudstvo je godrnjalo čez slabo gospodarstvo, in ni hotelo več ustavovercev voliti; pa tu se jim je vselej reklo: ,,Ča ne boste liberalcev volili, padete Slovanom v roke, (lobodo oni vlado v last, in poti m joj vam I" Ljudstvo je bilo nezadovo ljno tudi večkrat z ministerstvom, in celo usta-vovercem se je to dostikrat zamerilo; pa vse lej se je reklo liberalnim poslancem: „Če ne boste podpirali te vlade, potem pride Iloheu-wart, in ta vas bol" llohenwarta pa se boje, kakor hudi duh križa, za to so vselej z ministerstvom glasovali, če tudi dostikrat zoper svoje prepričanje in zoper voljo ljudstva. Tudi sedaj je minister iie Pretiš, ki je hotel osnovati novo ministerstvo, v hudih stis-kahker se mu ustavoverci nočejo več brez- pogojno uklanjati. Zato morajo zopet stara strašila na dan. Minister de Pretiš sam jih je prvi strašil, češ, „ako vam je kaj na tem ležeče , da vlada liberalno ministerstvo , iu da ne pride IIohenwart, potem morate na vsak način mene podpirati." Ker to ni nič pomagalo, n ustavoverci še vedno kljubujejo, dobili so uradni in poluradni listi nalog, izmišljevati si razna strašila, da bi poslance nemško-liberalne barve v kozji rog vgnali. Zdaj jih strašijo z IIohen\vartom, zdaj z Riegerom, zdaj s Čehi , zdaj s Ilrvati, zdaj z vojaško stranko, zdaj s TaalTetom, zdaj z bi-rokratičnim ministerstvom. K tem manevrom spada tudi strašilo grozeče nove vojske med Rusijo in Turčijo, da bi dokazali potrebo zasedanja Bosne. Da bi Čehe očrnili, blebetajo o nekih ruskih agentih, ki se bojda v Pragu mudijo , in pri tej ovadbi jih podpira celo, kakor „Politik" pravi, znam Skrejšovski, ki jc menda popolnoma v službo nem?kih liberalcev stopil. Vendar en del ustavovercev še vedno neče verjeti tem strašilom, in o Pretisu in Andras-sy ju še vedno nič neče slišati. K tej vrsti spadajo večidel poslanci, ki so voljeui od pravih Nemcev na Avstrijskem in Štajerskem. Le klub levice, kjer sede chabrus — ritterji iz Moravskega in Kranjskega, kakor Dežmani, Hočevarji iu taki, ta klub si ne upa nasprotovati, ker ve, da od drugih milosti živi; pa vendar je ves razpršen, mnogo udov hoče izstopiti in pridružiti se novemu napredovalnemu ali „fortschrittsklubu." Ustavoverna stranka je zdaj na štiri klube raztrgana, pa nobeden si ne upa Depretisovega ministerstva podpirati, zato je bilo jasno, dane bo nič opravil. Vpraša se le, kdo prid« potem na krmilo? Odločba je v cesarjevih rokah. Cesar brez dvombe žele tacih mož, ki hočejo odobriti zasedenje Bosne in na tej poti naprej korakati. Zato jc tudi Andrassy za okupacijo, da bi se vzdržal na krmilu, in tudi Deprctis zamore le s tem programom minister ostati. Vendar stvari še niso tako daleč dozorele, da bi moglo nastopiti slovansko ministerstvo, zato pa tudi ustavoverci ne morejo prav verjeti strašilom uradnih listov , ki jim preti5 z Ilohemvartom in Riegrom. Morda vendar enkrat to strašilo ne bo več svojega namena doseglo; iu če ustavoverci trdni ostanejo , česar pa po dosedajnih skušnjah ne moremo prav za gotovo vzeti, potem ne vemo, kako se bo Andrassy na svojem stolu vzdržal, in kako bi de Pretiš novo ministerstvo sostavil. (novor poslanca klima o uovi šolski postavi vil. seji dež. zbora. (Konec.) III. Še hujše pa, kakor koristi cerkvene, uničila bi ta postava pravico in koristi uči- tčljev samih. Se ve da se pravi: učitelji so sami prosili za to postavo, ali če so to storili, moram pač reči, da niso vedeli, kaj so delali. Na misel mi prihaja basen, o kateri je tudi v strokovnjaškem učiteljskem listu nekdo pisal, namreč basen od Cevna ali Jupitra iu žab, ki so prosile, naj jim kralja d;i. Videle so drugod, da je vse vredjeno, da si drugi sa-mostalno opravljajo svoje stvari, toraj so mislile, naj bi še one to smele. Jupiter jim je dal kralja in sicer prav dobrega, neobčutljivega, ter jim je poleno tje zagnal. Pa kmalo so se sprijaznile žabe s svojim kraljem tako zelo, da so začele nanj skakati in niso imele pred njim nobeuega rešpekta. Nektcritn žabam to ni bilo prav, rekle so : tak kralj nič ne velja, daj nam boljšega , ki bo kaj odločnosti imel, in ne bode dovolil , da se mu po hrbtu hodi. Jupiter je uslišal prošnjo in jim je poslal štorkljo. Ko so pa začele žabe iz vode lesti , segla je štorklja zdaj po eni, zdaj po drugi, tako da je nazadnje vse pohrustala. Tako se bo godilo našim učiteljem. Oni 80 bili poprej popolnoma varni, in dasiravno bi se bilo dalo kaj popraviti od strani konzi-storija, so bili vendar mirni, in mnogi so zadovoljno živeli. Ali hoteli so imeti tudi zboljšanje svojega stanu in poprejšna večina zbora našega je prav modro ravnala, ter dala jim tako upravo, po kateri so bili popolnoma varni. Nekteri gospodje v šolskem odseku so trdili, da je definitivno nastavljen učitelj celo bolj varen, kakor sodnijski uradnik, ker ga ne more nihče odstaviti ; zmirom se mora namreč najti občina, ki ga sprejme in za službo pre-zentira. Pa tudi te določbe niso učiteljev zadovoljile, in prosili so premembe. Iu sedaj se jim ponuja postavni načrt, kateri bo uničil nj.h svobodo, kakor je štorklja pohrustala žabe. Sedaj bode imel učitelje nastavljati deželni šolski svet. Ta ne bo nobene občine vprašal, ali ga sprejmete, ampak kar dekretiral ga bo. V posebnem paragrafu je določeno, da se sme učitelj prestaviti, ne samo, ako sam prosi, ampak sme se prestaviti tudi „aus dienstes-ruchsichten" — iz službenih ozirov. Iu kaj da so te „dienstesrucksichten — službeni oziri", gospoda moja, kažejo tisti poštni uradniki pred štirimi leti v Bukovino, avstrijsko Sibirijo, prestavljeni ; kaj pomenijo „dieustesriicksichten", smo nedavno zopet doživeli. Postojnski okrajni zdravnik je bil prestavljen v Litijo, in dr. Eržen, na enkrat „aus dienstesrucksichteu" na najboljšo stopinjo, kar jih je med službami okrajnih zdravnikov, dasiravno je bil zaslužil, da bi mu bili slovo dali. Tako se bo godilo učiteljem. „Aus dien-Btesriicksichten" bo prestavljen, ako se zameri okrajnemu glavarju, kakemu briču ali žendarmu, ker pri nas tudi to zadostuje. Reklo se je sicer, da se mora učiteljem, ki bodo prestavljeni „aus dienstesriicksichten", pustiti stara plača, ali velik razloček je, ako tudi staro plačo obdrži, med tem, kakšno službo je imel poprej in kakšno dobi. Plača je določena vsled klasifikacije; razun tega ima pa učitelj morda še funkcijske priklade, potem prosto stanovanje ; vse te priklade zgubi, če se prestavi, in skrbelo se bo, da bodo te priklade odpadle , če bode okrajni šolski svet to za potrebno spoznal. Razun tega imajo učitelji še druge posle in dobičke, n. pr. da morajo laglje skrbeti za odgojo svojih otrok. Na vse to se pri prestavljanju iz službenih ozirov ne bode gledalo , ker učitelji bodo popolnoma v oblasti okrajnih glavarjev in britko bodo spo- znali, kaj so storili, ko so za tako postavo pe-ticijonirali. To bode pa tudi morebiti vzrok, da bodo učitelji od nas začeli odhajati v druge kraje, kar se je do sedaj večkrat zgodilo, ne toliko zarad slabih plač, ampak zarad sitnosti nekterih šolskih nadzornikov. Kdo bo namreč rad službo opravljal, če vidi, da so se začeli njegovi tovariši tako strahovati, da nič ne opravijo, če so še tako dobro podkovani in da vedno bolj velja načelo, da je šola za nje pripravljena, ne pa, da so oni za šolo odločeni ? Učitelji, ki nam bodo potem Še ostali, bodo podobni petelinu na strehi, ki se suče po vetru, ali tabli, na katero se narisa, kar kdo želi. Začeli bodo spreminjati svoje nazore, kakor jih bo Bpre minjal okrajni glavar. S tem boste pa zatro-sili med naše učitelje eno tistih napak, ki je najgrši, namreč brezznačajnost. Naš uarod pa je trdno zuačajeu iu želi, da se njegovi otroci tako izučujejo, da postanejo značajni. Ali kako se bodo značajnosti naučili, če jo pri učiteljih ne bodo vidili ? Učitelj ima tudi velik vpliv pri odrašenih ljudeh ; ou vpliva na nje, če svojega lastnega izobraženja ni obesil na kol. Učitelji opravljajo tudi druge službe, so poštarji, občinski tajniki itd. Sedaj se bo skrbelo, da tako službo dobi le tisti učitelj, ki bo protežiran od okrajnega glavarja, ker je dobro znano, da je občinski tajnik v mnogih primerljejih mnogo bolj odločilen, kakor župan sam. Da pa učitelji ne bodo leni, bo gosposka že skrbela, ker vemo, kako strahuje uradnike, da store, kar je njena volja. Iz tega se razvidi, da ta predlog ni ozira jemal na korist šole, ampak je le tako sestavljen, da se politični namen laglje doseže, izšel je prav za prav iz političnega vrelca pa s končnim namenom, da se skrije zajec , ki za grmom leži. Nekdaj se je našim učiteljem, ki so imeli tudi cerkveno službo, očitalo , da so mežuarji „messnersknechte, pfarrhofsdiener" itd. Jaz mislim, da to ni bilo ravno tako sramotno, kakor se godi sedaj, ko hočete iz učiteljev napraviti briče okrajnih glavarjev. (Dobro I na levi.) Mislim, da bode postava škodljiva tudi v drugem obziru, ker začelo bo zmanjkovati za učiteljstvo vnetih učencev. Ni vsak takega duha, da bi se hotel vedno vklanjati in po trebuhu plaziti pred vsako uradno kapico, ampak veliko mla denčev je še značajnih. Pač si bode tedaj premislil vsak, predno se odloči v lepem in sla betu vremenu gaziti v uraduih ojnicah. Prišlo bo do tega, kjer smo že bili, da bode postala učiteljiška pripravnica zopet „refugium pecca-torum." Vladi bo morda to všeč, kajti če je človek bolj breznačajen, toliko ložje se ž njim da kaj opraviti." Vladni svetovalec Hočevar (pretrgago vorniku besedo): ich muss diesen anwurf mit aller entschiedenheit als ganz uiibegriindet urid baar jeden Beweises zuriickweisen — to oči tanje moram z vso odločnostjo kot nespričano in brez vsih dokazov zavrniti.) Poslanec dr, Poklukar: Ali ima besedo? Poslanec Kluu (nadaljuje): „Prosim, da me ne boste motili tako, če se ne oglasite za besedo. Jaz sem rekel, da je s takimi ljudmi naj ložje ravnati, ker Bino vidili, da vladini organi niso ravno krotki in prizanesljivi. To kažejo dogodki, in se mi ni treba na drugo sklicevati kakor samo na fakta. Edini, ki bi zamogli s takimi učitelji zadovoljni biti, so okrajni gla varji, ki bi jih imeli popolnoma v svojih rokah in bi imeli dosti pripomočkov, da sijih popolnoma podvržejo. Sicer se je reklo, da imajo vse okrajni šolski sveti določevati. To je fikcija — domišljava, ker g. Svetec je dokazal, da se okrajni šolski sveti izročd po tem načrtu popolnoma vladi v pest. Hotelo se je celo v §. 18. določiti, da ima vse ude okrajnega šolskega sveta potrditi deželni predsednik in to Be je še le vsled našega ugovora opustilo. Ko sem v odseku zahteval, da naj se pri imenovanji šolskih administratorjev določi pritrditev deželnega odbora, se je reklo, kaj deželni odbor pozni ljudi! Ali tukaj se ni zdelo od več, da bi deželni predsednik moral poznati vse ude okrajnih šolskih svetov po deželi. Vsled tega sem bil nasvetoval dostavek k §. 27., kajti po tem načrtu zdi se mi ironija, da varujejo občine svoje pravice in deželni zbor po svojih zastopnikih. To se bo tudi pokazalo, če postava kedaj pride v veljavo. Čc pojde tako naprej, ne vem kaj bo postalo iz kranjske dežele. Gospodje nasprotne stranke so to postavo pozdravili z veliko radostjo, jaz pa rečem, če pojde tako naprej, bode postala dežela kakor turški pašalik in okrajni glavar ne bo Bamo paša, ampak tudi veliki mufti in ulema (veselost), vsim drugim pa se bo le reklo: molči in plačaj. Še nekaj imam dostaviti. Nič nimam zoper to, da to postavo sklenete ; prav vesel je bom in svetoval bi Vam, da predložite še en par takih načrtov. Po tem potu boste najhitrejši še pri tistih, ki so Vam sedaj zaupali, zgubili vse zaupanje, potem bo vsakemu jasno, kaj da nameravate. Konečno nimam druzega dostaviti kakor to, da, če sprejmete to postavo, ki jemlje vse pravice občinam, skrbite še za postavo, k a tera j i m o d v z a me tu d i stroške, in po kateri se namesto normalno-šolskega zaklada in občinskih doneskov izroči vse vladi, da bo ona za šolske potrebščine skrbela. (Pohvala na levi.) Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 4. novembra. Državni /Jior je dovršil volitve za delegacije; med izvoljenimi je mnogo takih, ki dosedaj niso bili udje delegacij. Nektere skupine so svojim izvoljencem naroČile, da bodo morali glasovati zoper Andrassy-jevo politiko. Vendar listi trdijo, da bode imel grofAudrassy s pomočjo gosposke zbornice in zastopnikov južnih dežel večino poslancev na svoji strani. Deželo kranjsko bode nadomestoval vitez L a n-g e r. — Danes je državni zbor pričel obravnavo adrese. Mnogi listi so pričakovali, da se bode zbor po volitvi v delegacije podal zopet na počitnice, eni pa so celo trdili, da bode razpuščen. Novejša poročila pravijo, da bode zbor le razpuščen , če ne bode hotel dovoliti tistih 25 milj. gld., ki so se dozdaj čez dovoljenih GO milj. gold. izdali za vojsko v Bosni. Vstavoverni listi se sicer širokoustijo, da poslanci teh 25 milj. gld. ne bodo dovolili, a kolikor skušnja uči, te odločnosti gospodom usta-vovercom ne smemo pripisovati. Kakor v marsi-kteri drugi še važnejši reči, se bodo po nekolikem obotavljenju tudi v tej zadevi vdali, samo da za nekoliko trenutkov podaljšajo svoje go-spodstvo. Ogcrslii zbor bode jutri volil delega- cijske poslance. Tisza je zavračal trditev da bi se bila morala po brlinski konferenciji osvojitev Bosne vršiti še le vsled posebne pogodbe ter je rekel, da za dosedanjo politiko on prevzame odgovornost. Vnanji minister je pa le delegacijam odgovoren. Mednarodnih pogodb, ki so se po pravilnih faktorjih vršile, ne more postavodajalna zbornica napadati, če neče omajati vsega mednarodnega prava. Tudi bi to omajalo dualizem in nas v novič pripravilo v centralizem. Vnanje države. UTa (»rAkcut imajo novo ministerstvo . Izvirni dopisi. Ix iiiimopcškc srenje, 30. okt. — x —. Srenjske volitve, letina, vreme) — Včeraj je bila v pisarni c. kr. okr. glavarstva volitev našega srenjskega zastopa. Za župana je izvoljen Janez Novljan, posestnik v Mirnipeči, do sedaj tukaj prav pošten mož, ki pa ne zna pisati, kar mu bo pri županovanju mnogo sitnosti in srenji stroškov vzročevalo. Svetovalci so: Janez Galič, mlinar in posestnik v Ivanji vasi poleg Mirne-peči; Jožef Povh iz Šentjurja, Fr. Sukovič iz Globodola, Jožef Krivec iz Dobja, Fr. Žagar iz Karteljeva in Anton Slak iz Goriške vasi, vsi dobri možje, da bi le tudi značajni bili v sedanjih viharnih časih , kadar bo treba potegniti se za kako srenjsko ali cerkveno pravico! — Letina je pri nas sploh prav dobra. jStrn je bila nekoliko slabša od lanske, a vendar obila, in kozolci so vsi polni lepe ajde. Sadja, posebno češpelj je toliko , da je ljudem časa primanjkovalo, spraviti jih z drevja in posušiti. Zato se ni bati, da bi bile suhe Češplje drage in tudi slivovica bo imela nizko ceno. Mošt je boljši, kakor lanski; cena je dobremu od 3 do 4 gld. Nekteri ga imajo trikrat toliko, kakor lani in zmanjkuje jim posode. Slednjič moram še omeniti, da so naši kmetje tudi sena, krompirja, repe in korenja veliko pridelali in imajo priložnost zopet pri živini in pre-šičih kaj prirediti. Tako je Bog letos preskr-bel naše Dolenjce s kruhom in pijačo , da bi le hvaležno in mirno vživali, kar jim je podaril. Le to želijo, da bi bila pšenica, s ktero Bkor vsi visoke davke plačujejo, nekoliko dra-žej, druge poljske pridelke morajo večidel doma porabiti. — Par tednov siin imamo deževno vreme, ki je vzrok, da ljudje še fižola in zadnjih pridelkov niso mogli spravljati s polja. Zbog preobilnega dežja so doline iu ob Temenici ležeči travniki vsi zaliti. Trta iu drevje sta v gorkem vremenu lepo dozorela, in to nas že navdaja z upanjem dobrega gorskega pridelka v prihodnjem letu. Bog daj 1 Iz, Šfajarske^a, 29. oktobra. Pregovor pravi, da še Bog ne more zadovoljiti vsem ljudem, kamo li človek. Iz opazke „Slov" 119 str. d je razvidno, da se nekdo no sklada z"objavljanjem obsega zabavnih lLtov in knjig. Mogoče. Toda mirnoj dušoj menda lahko rečem, da bode gotovo veliko bralcev na Vašej strani brez obzira na dotično pogojo, „ktere vredni štvo ne more opustiti." Mnogokrat se pripeti, da človek potrebuje kak predmet bodi si za posebne študije , ali za svoj poklic, ali da si u pol pozabljeno reč zopet v pamet spravi. Na množino listov, knjig in knjižic, ki jih dandaues pride pod luč be lega dneva, ne more biti naročenim. Prav dobro toraj pride, ako vidi zapopadek za svoj namen primernega spisa. Večkrat najdeš kje naznaujeno po koje delo. Naslov obeta veliko in dopada, toda prav lahko me prevari. Ni li dobro v tem slučaju poznati zadržaj ? Tako se bralec vsaj laglje zanese, da ne bode opeharjen; tudi mu ni treba kupiti celega letnika; saj lahko dobi le dotični zvezek, s kterim si zamore pomagati. Ko bi vredništva zavoljo kratkoče opozo-rovala na posobne članke, se ve da bi bilo nekaj. Tako se tudi gostoma godi. Mogoče pa je, da je v knjigi članek , ki se cenzorju zdi mauje vrednem, a kdo drugi ga živo potrebuje. Še obžalovanja je vredno to, du je ,,Slov." opustil priobfievanje hrvatsko-srbskih knjig, s kterimi je bil pričel. *) Kdor količkaj spremlja duševno gibanje slovenstva, ta ne bode prigovarjal priobčevanju. Vse pa itako ne more biti za vsakega posameznika. Tudi nemarno toliko denarja , da bi si npr. samo zavoljo jugoslovanskih kujig naročevali „Vienac" in ,.Javor". Knjižara uui-versite (ne universitete) zagrebške začela je sicer izdajati „Viestnik" književnosti Slovanske; kako je z istim to ne vem, ker sem dobil le prva dva čisla. V Zagrebu izhaja tudi (prvlje tjednik, sedaj) mesečnik „SvČtozor1, navlaš zato, da aralce vpoznava z znaujavrednimi proizvodi književnimi raznih narodov. Tem je vstreženo vsaj nekoliko, ali ne vsakomu. Ali morda bo kdo le zoper objavljanje zabavnikov? Kdor je vidil „D. Ilausschatz" in „A. et N. AVelt, ki ju v „Slov1, nahaja, bi se bil prepričal, da to niso le za zabavo, nego imadeta tudi slične spise kakor „Quartalschrift" v Lincu ali kteri se bodi znanstven časopis. Naj dakle slavna redakcija še za naprej ne ojiušča jednakrga gradiva, temveč naj ga blagovoljno priobčuje istim načinom ko dos-lje. Brez dvombe vstreženo bode mnogim. Saj so v vsakem časniku reči, ki jih ne bere polovica naročnikov. I« Sarajeva , 20. oktobra. (Vojaška maša v k at ol i š k i ce r k v i.) Ravno pripravljal sem se, da idem poiskat katoliško cerkev, da v nedeljo svoji dolžnosti zadostujem, kar zaslišim glas malega zvona ne daleč od mojega stanovanja. Vprašam gazdara (hišnega gospodarja), kaj da to zvoni. Pove mi on, da je zvon katoliške cerkve, ter da bo sedaj vojaška maša, koji vsako nedelju prisustvuje tudi general Filipovič s svojim spremstvom. Urno se odpravim, da ne zamudim. Cerkev katoliška je majhena, pa zlo umetno zidana, štirioglata Stene so sicer gladke, ali strop je v tri dele razdeljen po dveh umetno prav široko razpetih tankih obokih, katera nosita srednjo kupijo. Osim te visoke kupijo ima cerkev še v vsakim predelu po tri inajhene kuplje v srednjim, se ve, le še samo dve, tako da so od zunaj viditi mesto strehe same majhno kuplje, katere pre-vrši velika v sredi, kakor koklja piščeta. Zvonik, ne visok, stoji na strani, Uhoda sta dva jeden od spredaj, drugi od strane. Da ne pozabim, cerkev stoji v vrsti z drugimi hišami, ima le mnjhen dvor, kakor ga imajo tudi druge hiše; in ne stoji na prostem. Altarje ima tri, veliki altar in dva mala na strani. Vse je prav priprosto uredjeno. V velikem altarju je mati božja, klečeča pred malim dečkom Kristusom, ki stoji na pol oblečen na nekakovi mizi uli molnem klečalu. Cerkev napolnjena je že bila ljudstva; tu si videl lepo in okusno naprav- ljenega Srba domačina, in zlata bliščečo Srb-kinjo, tam stalo ti je vojakov v vsakovrstnih uniformah, častnikov vsake vrste in šarže od generala do poruČnika. Srbi stali so naj bližje altarja in za njimi vojaštvo. Na levej strani bila je klop pokrita za„gospodara Filipoviča", kakor ga tu imenujejo. Pri vratih pričakoval je vojaškega zopovednika vojni kaplan s kro-pilom, da mu podil pri prihodu blagoslovljene vode. Zvonilo je, po napoljneni cerkvi začelo se je gibanje. Filipovič vstopi, pozdravi s po-klonom duhovnika iu stopi, pozdravi klanjajoči se altarju, v svojo klop. Duhovnik pristopi, graničar mu pri maši streže. Pravijo: Na morju se človek moliti uči! Res je to, ali ne samo tam, tudi tu pri vojaški maši se moliti uči, če nima srca okamne-lega. To ni vojaška maša v ljubljanski zvezdi, pri kateri se častništvo šopiri in drugo ljudstvo zijale prodaja. Pazljivo sem vse ogledoval , iu nisem zapazil nijeduega častnika, ki bi se bil uajmanje nespodobno zadržal in vedel. Vsi priprosti in častniki stali so mirno, pazljivo sledili obredovanju maše, globoko in ginjeno priklanjali se pri pouzdigovanju in drugih delih maše; vidilo se je, da se zahvaljuje Bogu, da jih je obvaroval v smrtni nevarnosti, da ga prosijo , da jim začuva še dalje pred pogubo in smrtjo. Vojaška godba na koru svi-rala je tukaj v srce segajoči uapev mašne pesmi „pred taboj na kolenih". Zanimivo gledati je bilo Bošnjake, kako so oni posnemali vse, kar je duhovnik delal. Se je ta prekrstil, krstili so se oni, je razpel ta roke, držali so razpete roke tudi oni, poljubil je duhovnik altar, poljubili so si svojo roko, ker so vedno izven evangelija klečali, priklanjali so se klečeči globoko, kadar priklonil se je duhovnik. Pri povzdigovanju razprostrli so obe roki z dlanom proti altarju obrnjene, ravno tako, kakor stori to tisti, ki se boji, ali ki si ne upa prav kam pogledati, na primer v kako bliščečo stvar, kazajoči s tem, da se nevredne štejejo gledati v obličje živega Boga. Po maši je bral duhovnik evangelij v nemškem iu potem v srbskem jeziku in naposled je podelil blagoslov s sv. rešn. Telesom. Ker monštranc1 nimajo, storil je to z onim tu prav niskem kelhom, v katerem so hostije za obhajilo shranjene, ali ciborijem. Ciborium tu ni kelli, ampak nekakva s svilo prevlečena škat-Ijica. Po blagoslovu molil je duhovnik nemški in srbski molitev za cesarja iu zatim je godba intonirala cesarsko pesem. Pri odhodu Filipoviča vklanjalo se mu je vse globoko, Bošnjaci priklanjajoči dotikali so se z desno roko čela in prsi. Pri taki maši je človek lahko zbran in pričujoč z duhom iu telom, pri taki maši se lahko moli, in oni, ki ne zna moliti, gotovo nauči se tukaj moliti, kakor na morju. *) Naš g. dopisnik bo gotovo zopet nada Ijeval pričeto delo, kakor hitro mu bodo okoliščino to dopuščale. Vred. Domače novica. V Ljubljani 5. novembra. (K dr. Bleiiveisovi svečanosti) so z Ilrvat-napovedaui dozdaj ti-le gospodje : l)r. Mrazovič, Miškatovič, Vončma, Kukuljevič, dr. Kopač in dr. Vidrič. — Občina Črnomaljska je jubilanta izvolila za častnega občana in posebna deputacija mu bode 19. t. m. izročila dotično diplomo. (Diploma za častne občane) dobivajo se v J. Blaznikovi in Narodni tiskarni. (Za postrežbo bolnikov) se v bolnišnici usmiljenih sester uektere dobre 03ebe posebej za to urijo iu podučujejo, da vedo tudi zuuuj bolnišnice bolnikom po hišah lepo Btreči. Iz-učeni ste že dve Slovenki in dve Nemki. Pri častiti prednici usmiljenih BeBterse je oglasiti, ako kje take postrežnice potrebujejo. To je gotovo prav dobra vravnava, s ktero bode mar sikteri družini močno vstreženo. (Kako se slovenskim voznikom v Bosni) godi, nam je eden iz med njih na blizu takole pripovedoval: „V Sisku, če vejste, kje da je, je ravno pol pota. Od tam smo šli na Brud (Brod) pri Savi. Do tje jo blu še, še. Od Bruda se pa začne turška zemlja. Cel dan smo jo mahali proti Derventu, pa ni bilo oštarije nikjer pri cesti, še vode nismo imejli. Mi smo se pogle-davali in drug druzega popraševali: „a)i si videl Bosno?" Uni je pa rekel: „vidim jo, vidim." Ko smo v Dervent prišli, pokazali so nam vojaški loger (tabor); tam biiio bb VBta vili kar na prostem; nobeden nas ni prašal: ali si jud, ali kristjan, ali si žejen, ali si lačen. Gašpar mi reče: „Vejste kaj, pojdiva mejstu pogledat, da se bomo kaj postavili." Pa sva šla v mejstu, hočem [reči v svinjake. Tam sva šla v oštarijo. Prinesli so nam pira v majolkah; dober je bil, pa koštal je 40 kr. maselc. Dva goldinarja sva na piru zapila; „dobru bi blu malo gorkega;" jaz mu pritrdim. Prinesla nam je nekaj gorkega , pa ljubljanski župi ni blu podobnu. Jaz rečem Gašperju: „nu ali sva se kaj postavila?" Gašper pa je dejal : „pojva kam drugam" Jaz mu dem: „če je tukaj tako, tudi drugodi ne bo bolje." Do zdaj smo bili še gospodje; pa od Derveuta do Doboja je blu še slabeje. Vozili smo dile v Doboj, da so barake delali. Spet nismo prišli pod streho po noči, ne konji ne ljudje. Na vso jezo je pa še dež šel. Jaz sem se pa s štorjo odel. Imeli smo tudi gaspuda pri sebi, ki mu pravijo „igent" (agent), pa je še menj vedel, kakor mi. Ta gaspud igent je pri meui spal, pa je vso štorjo k sebi potegnil, tako da je bla samo moja desna plat pod streho, levo je pa vso dež razmočil. „Alispiš? ' aem vprašal Gašparja. „Kako bom spal" je rekel „ko sem ves moker." Tako smo v dežu tam ležali, ter se jezili. Pa to ni nič pomagalu. Jaz sem dejal: „ljuč bom naredil" pa je nisem mogel vžgati, noben klinček se ni hotel vneti ker sem jih imel v levem aržetu, in leva plat je vsa mokra. Vojaki v taboru so pa kurili. Zato sem vstal in sem sešel k vojaškemu ognju grejt. Ko sem sem se ogrel od sprejd in od zad me je zaspanec prijel in sem tam pri ognju zaspal. Ko sem spal, je pa nekaj isker na mene padlu, in suknja je začela gorejti. Ko mi ogenj do kože pride, sem se vendar zbudil, in toliko zbrihtal, da sem vstal in ogenj pogasil. Po tem sem šel k tovaršem iiazaj, in nem j;ii '.nudil; vsi so vstali, in na-pregli, ko >u je ravno daniti začelo. Tako je blu. tu i is m o dosti pa za.dužili tudi še precej. ia konjičke dobr skrbim, zato bo ostri in korajžni, bolj. ko prej; drugim pa krepajo, ker se jih nič ni alitnjo, in jih po noči brez odeje na prostem atati puste." (Mestni odbor) ima danes popoludne ob f). uri izvanredno sejo, v kteri se bodo obravnaval predlog, da naj bi se iz mestne blagaj-nico dovolil denarni znesek za pogostenje re-servistov domačega Kuhnovega peš-polka št. 17, ki se že danes povrnejo iz Bosne. Upamo, da se bodo pri tej priliki popravilo to, kar se je bilo zamudilo takrat, ko je naš polk mar-širal na bojišče, s kterega se vrača z uozven-ljivo slavo. (Snega) padlo jo v soboto in nedeljo v ne-kterih krajih prav obilno. Dunajski naglič moral je v nedeljo zvečer vsled tega obtičati v Gradcu. Pri Ljubljani je pa komaj pobelil tla. Dunajski železničui vlaki so še le včeraj popoludne prišli v Ljubljano. Kakor ae nam poroča, je sneg zapal na Dolenskem, Gorenjskem, Štajarskem, Goriškem itd. Kmetovalcem je to velika škoda, ker imajo mnogi še na polji repo, korenje itd., razuu tega zarad obilnega de ževja prej tudi niso mogli napraviti stelje za živino. Razne reči. — D u h o v s k e premembe v 1 j u b-1 j a n s k i š k o fi j i: Čast. g. Janez Komlanec, gimnazijski katehet v Kočevji, postal je ob enem provizorično Kozlerjev beueficiat. V tržaški škofiji: Č. g. Janez Gru hiša imenovan je župnik pri sv. Križu v tor-žaški okolici; č. g. Jakob Ladavec oskrbnik duhovnije v Krkovcah; č. g. Marka Andolšek oskrbnik na Munali; č. g. Janez Mahnič gre za kaplana v Pregarje. V I a v a n t i n s k i škofiji: Č g. Janez Košar je postal župnik pri sv. Florijanu v Do-liču ; č. g. Anton Pučko, prezentiran župnik za št. II na Goričkem, je resigniral in je ondotna župnija vnovič do 2!). novembra 1.1. razpisana, č. g. Lovro Janžekovič je postal provizor v ltadvanji ; č. g. Jožef Zadravec je postal kaplan v Laporji, iu č. g. Gregor Presečmk II. kaplan v Viteuju. — Umrla sta čč. gg.: o. Martin Jurkman, vikar pri sv. Vidu poleg Ptuja , 14. oktobra m Martin Šlander, deficieut v Gomil-skem, 20. okt. t. 1. B. I. P. — Premembe pri u č i t e 1 j s t v u. Na Kranjskem. V Planino pri Vipavi pride J. Kurlan v Podrago Anto Pegan , kot pomožna učitelja, ker sta se gospoda tje namenjena J. V. iu P. K. službama tam odgovedala. V Bu-danje pride začasno V. Dic iz Primorja. Spraš. učit. kand. g. P. Itepic pride v Cirknico začasno. — Itazpisi učiteljskih s I u ž e b. Na Štajarskem. V obsegu okrajnega glavar-stva Celjskega se razpisujejo sledeče: Učiteljske službe: Vojnik, U. razredom iu stanovanjem. Ponikva, 4. razredom iu stanovanjem. Lemberk, pošta Šmarje pri Jelšah, 4. razredom stanovanjem in vžitkom zemljišča 3'/« oralov. Bočna, pošta Gornji grad in Luče, pošta Ljubno (LauHen), 11. razredom in stanovanjem. Razbor, pošta Loka pri Zidanem mostu, 3. razredom iu stanovanjem. Podučiteljske službe: Brazlovče, 3. razredom in stanovanjem. (Jadram, pošta Uplotnic, 4. razredom iu stanovanjem. Ljubno 4. razredom in stai.ovanjem. Zgornja Rečica, pošta Laški trg, 3. razredom in stanovanjem. Obrok natečaja konča koncem novembra 1H78. Prošnje naj se pošiljajo krajuim šolskim svetom. Na Kranjskem. V šolskem okraji Litij skern. Na novo ustanovljeni 2razredni ljudski šoli v Velkem Gabru, I. učit. služba, 1. p. 450 gld. Krajuemu šl. svetu do 7. decembra t. I. V šolskem okraji Radovljiškem. Nanovo ustanovljeni ljudski šoli v Dobravi pri Kropi, učit. služba, 1. p. 450 gld. in stanovanje. Kraj. šl. svetu do 4. novembra t. 1. V šolskem okraji Kranjskem. Na lrazredni ljudski šoli v Mavčičah učit. služba, I. p. 400 gld. in stanovanje. Krajuemu šl. svetu do 10. novembra t. I. — Iz Moravške fare, 29, oktobra se nam piše, da so se od ondot poslovili gospod Anton Brodnik, iu da bode srečna mladost, v katerih sre.u bodo ta častiti gospod prve svete nauke stavili. Srčno smo jih častili, njih modre nauke občudvaje, in z veseljem poslušali, ter želimo te nauke veiltiem spominu ohra- niti. Za njih mnoge dobrote jim še izrekamo srčno zahvalo, in se jim priporočamo v blag Bpomin. — Iz Bosne se poroča da so se v Jajcu naši vojaki na vrnih duš dan spominjali svojih v boju padlih tovarišev in njih grobove okin-čali z venci in lučicami. — Iz raznih krajev odhaja mnogo ljudi v Bosno, zlasti rokodelcev. Te dni se je od tod tje podal zidarsk mojster s 30 delavci. — Cesar so za pogorelce v Rakovniku darovali 400 gld. Eksekutivne dražbe. G. novembru: Ii. Mertcl v Kranjski gori. 3. Jakšetič iz Jablan co, J). Geržina z Goronjega Zenična, 3. Kastelc in Brumen iz Knjcžaka, vsi Bistrici. 1. 1'rcklot iz Novel j in Mali iz Uoronjegrt Tuhinja, oba v Kamniku. 3. Dolence, iz Ilrcnovic, 3. Vadnov iz Studenca, 3. Klim iz Malega brda, vsi v Senožečah. I. Pcnko iz Nadajncgu noht, v Postojni. I. Odbor iz Kanina v Kadolici. G. nov. t. lllažič iz Loke, I. Vcljavec is Zvirč, oba v Tržiču. 1. Žoutar v Loki. 3. Borno iz Laž, 3. Stefančič iz Smihcla, oba v Senožečah. 1. Gralior iz Snicrja, 2. Hoštjančič iz llarij, ob« v Bistrici. 7. novembra: .'). WohIgemiit z Dolenjega Bo-nika, 3. Strupi iz Kupo, 1. IJilev iz Voleaovoga, 1. Trelc iz llotemaž, vai v Kranji. 3. Mren in Adamič iz Koinpolj , oba v Lašičah. 3. Zrimšek iz Velike Pristave, iu 3. Želo iz Trnja, oba v Postojni. Umrli ho: Od 31. oktobra do 2. novembra: Ana Tcr-ček, davk. diur. ž., Marija Oiber, želez, prižig, h. 1H I., Marija Kebor, hiš. pou. h. 17 I., vsi zu jetiko. Loterijwkc številke, 2. novembra. V Trstu: 72, 7!{, 3», 10, 75. V Liiicn: 48, 8, 41, -is, SI Krompir se kupuje v l,ev('evi hiši na št. peterskem predmestji. (1) Kola za ralaije lnili podob v Orodenu na Tirolskem priporoča se prečastiti duhovščini za izdeljavo plastični!) križevih potov po Fiirichu, ki lepo modelirani v izbukanim delu stanejo : 106 centimetrov visoki in 66 centm. široki krasno pobarvani 700 gld. 58 contim. visoki in 40 centim. široki pa 300 yld. Jaslice za cerkve od 40 do 150 gld. Omenjena šola je v vedni dotiki z veljavnimi umetniki in poznavatelji cerkve in umet-nijskih zahtev, ter zamore vsled tega vsa naročila izvršiti natančno po umetnijskih in cerkvenih pravilih. Spoštovaje (2) R