Proletarci vseh jle$el, združite set
PRAVICA
°USIlO KOMriVISTIf\E PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana ▼ gotovini*
»Krepko bomo držali neomadeževano zastavo socializma, ' zastavo Marxa-Engelsa-Lenina in nobena sila nam ne bo tega preprečila.«	TITO
■ Stev. 66/IL
Ljubljana, nedelja, 19. marca 1950
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 45*
Cena din 4.—•
Svoboda in samoodločba narodov
je danes neogibni pogoj vsakega napredka socializma in človeštva sploh
Tovariš Edvard Kardelj je govoril n® velikem predvolivnem zborovanju v Črnomlju
# Črnomelj. 18. marca. Dame« je bilo
Ji pred sedežem okrajnega ko-
HRj .
j J* veliko predrolivno zborovanje, katerem je £bvoril podpredsednik i»?ne v^ade in minister za zunanje .“ftve, nosilec kandidatne liste za I ^ narodov tov. Edvard Kardelj. Be-te^ na je pričakovala ta dan v ži' ■j, ‘‘»ein predvolivnem tekmovanju. _*ko se v Črnomlju samem vrstijo vse jr^lčne organizacije in delovni ko-Li • pri betoniranju mostu, ki g« SNo dograditi do volitev. Vasi črao-‘jskega okraja z veliko vnemo pokljajo svoje poti, škropijo in čisti-' 5adje, kar vse spada v njihove tok-v&lne obveznosti. Delovni kolektivi ®niikn Kanižarice, tovarne učil. Bel-,jl iti drugih podjetij zastavljajo vse t ^ da lij čimprej izvršilii svoje občosti.
^tuiea pa je zajelo vso Belo Kraji-Praznično razpoloženje in veliko Rušenje. V prvih popoldanskih urah *ačele prihajati v Črnomelj skupi-tr *z okoliških vasi z zastavami in ^■Porenti. riod.be in igranije na har-jake je spremljalo petje pa rti/ara-r® in delovnih pesmi. Črnomel j je bil s Številnimi zastavami, žele* m.® in transparenti, ki so prikazo-H-‘. 'klovne zmage in neomajno enot-L* in zaupanje ljudstva v KPJ im ®vno vodstvo.
|j rS pred Narodno banko »e je do ^Polnil, tako da že ni bilo več pro-[JL* ^a vso množico ljudstva, ki je ( ® na to zborovanje. Prepevajo in (J^Hkanjem Titu in Partiji }e mno-S kakršne še ni videl Črnomelj, ^kovala prihoda tov. Kardelja.
nastal navdušen
Tovariši In tovarišice!
•	mvAiuu	j
pozdrave kandidata Osvobodilne fronte za belokranjski okraj — tovariša
vetntkl
na
14 je
. .^malu po
in še močnejše vzklikanje. Prl-I® tov Kardelii v spremstvu predelka vlade LRS tov. Mihe Marinka, i&edsednika vlade LRS tovariša ljj?J4na Breclja in predsednika ob-O®?8 odbora ljubljanske oblasti to-kJ"1* Janeza Hribarja. Mesto na tri* so med navdušenim vzklikanjem zasedli še člani okrajnega ko-C1?, ,KPS- 000F in 01.0 'ter pred-•' Godba je zaigrala himno, tfrf r. je sekretar okrajnega komiteja ^ • Jviidj Planinc otvoril zborovamje, *ilcravil navzoče poste in vse zboro* ijj e> naglasil veliko priznanje mar-[t j Tita črnomaljskemu okraju. keT *prejel kandidaturo, in predal tov. Edvardu Kardelju.
navdušenimi vzkliki tovarK*-It « In Kardelju, Partiji in CK na govomiSki oder tov, Ed-Ho^.^ardelj. Pionirji odreda iz Čr-LtŽVki nosi ime »Edvard Kardelj«, le
W'n*ka delegacija in delegacija to-I4 . nčil so mu izrekli dobrodošlioo *v>či] darila. Nato je med ne-tni anlfl vHtmn iem in navdušenim ardelj začel govo-%
p anjem tov.
Predvsem vam moram predati tople ta Osvobodili liski okra,
Tita. Vem, da bi ga želeli pozdraviti v svoji »redi, toda čas mu ne dopušča, da bi to pot sam prišel k vam.
Ni slučaj, tovariši in tovarišice, da je Osvobodilna fronta predlagala tovariša Tita za kandidata prav v Beli Krajini. Bela Krajina je ena tistih slovenskih pokrajin, ki so najbolj enotno In najbolj aktivno sodelovale v narodnoosvobodilni borbi. Bela Krajina se Je borila junažko in vztrajno in dala je nemalo žrtev za stvar naše svobode in neodvisnosti, za stvar končne zmago delovnega ljudstva nad svojimi la-koriščevalci.
Danes, tovariši in tovarišice, narodi Jugoslavije zopet bijejo pod vodstvom tovariša Tita težko in naporno bitko, bitko za socializem, bitko, ki nam mora prinesti še eno veliko zmago, i katero bodo položeni gospodarski temelji blagostanja našega ljudstva in njihovega vsestranskega kulturnega napredka, a likvidirana bo vsaka možnost izkoriščanja človeka po človeku.
To je obenem bitka za ekonomsko neodvisnost nnše države. V tej bitki, tovariši in tovarišice, Osvobodilna fronta, vaša ljudska oblast In tovariš Tito računajo na vašo tako požrtvovalno in vztrajno podporo, kakršno ste jim dajali v času narodnoosvobodilne vojne.
Žrtve, ki so padle v veliki osvobodilni vojni, bi padle zaman, če ne bi do konca uresničili veliko stvar, za katero smo se tedaj borili in za katero Je padlo toliko ljudi. Ni dovolj biti samo nacionalno svoboden, potrebno je, da se iztrebi v naši domovini vsaka možnost izkoriščanja človeka po človeku In da obenem postanemo gospodarsko dovolj močni, da bi mogli zagotoviti vsakemu delovnemu človeku dostojno življenje, šele potem bomo lahko rekli, da smo dosegli cilj, za katerega smo se v času narodnoosvobodilne vojne lotili orožja.
Tovariši in tovarišice, prijetno nU Je, ko se spomnim, da sem zadnjic
govoril na tem istem trgu in na tem item mestu pred šestimi In pol leti, v septembru 1943. leta. Mnogi od vas so	ugoti
verjetno tudi tedaj prisostvovali sho-	giba
du, ki ga je Osvobodilna fronta skll-	ogro
cala na temle trgu. Črnomelj je tedaj osvobodila naša Junaška Narodnoosvobodilna vojska in je potem ostal — ▼ srcu Hitlerjeve Evrope — svoboden ves čas vojne, kljub mnogim sovražnim ofenzivam. Naj bt vprašali tisti, ki danes obrekujejo osvobodilno vojno
nikl is raznorazni tmjl interesenti
_ naše pravice In Če bi imeli le malo smisla za realno ocenjevanje stvari, potem bi morali iz tega potegniti neke zaključke tudi za današnji čas. Predvsem bi morali priti do prepričanja,
aaMvosn borilo u pravico, da gamo odloča na svojih tlen, za pravico, da sl samo izgradi lepšo domovino, v kateri ne bo izkoriščanja človeka po človeku in ne zatiranja naroda po narodu, — ali Ima kdo pravicd misfili
i*
TOVARIŠ EDVARD KARDELJ MED GOVOROM ^ ČRNOMLJU
narodov Jugoslavije, od kod Je ted*j Izvirala moč našega ljudstva, ki mu
)e uspelo ohraniti svobodo Bele Kra-Ine, Črnomlja in mnogih drugih kra-ev po vsej Sloveniji In vsej Jugoslaviji v času, ko je bila Rdeča armada
da — kar se narodov Jugoslavije tiče — ni vredno delati računa brez krčmarja, namreč brez teh narodov samih, kajti taki računi morajo propasti. Če bi sl omenjena obrekovalska gospoda tako postavila vprašanje, bi morala ugotoviti, da je bila moč osvobodilnega nja prav v tem, ker je tedaj ogromna večina delovnega ljudstva zavestno in čvrsto sklenila, da bo vzela nsodo svoje domovine v svoje lastne roke in jo izgradila po svoji lastni volji. In ker je tako hotelo, ker je bila taka njegova zavestna volja, zato se Je naše delovno ljudstvo na čelu s Komunistično partijo in tovarišem Titom z- isto vztrajnostjo in odločnostjo
le daleč v notranjosti Rnsije, a zavezniške armade daleč onstran morja. — Od kod tedanje junaštvo nažih borčev, od kod brezmejna požrtvovalnost vse*
»Ijndstvj
na
ga našega ljudstva. Id Je bila . za take zmage, kakršne smo ted*J dosegli, če bi se tako vprašali tl klc-
rovolucfoname vol,
'Voli
»rubili tisti, ki so ljudstvo plašiti s
t ljudstva in olfe. In bitke nuslili, da je
bitko so iz-delovno navadna čreda, ki se da za.
stemu
(leda,
da ima tako mnenje o našem tudi Kominform. Toda, če se v času vojne ljudstvo s takim ju-
gleda, d
ljudstvu
P
bi
&V0L1VNECA ZBOROVANJA V ČRNOMLJU. NA KATEREM JE GOVORIL rOV. EDVARD KARDELJ SO SE UDELEŽILE VELIKE MNOŽICE LJUDSTVA BELE KRAJINE
In pričakovati, da bo sedaj po vojni naše ljudstvo bolj kakor v času vojne, voljno sprejeti kakršne koli tuje jerobe in guvernerje — naj si že bodo s katerega koli kraja sveta in s kakršnimi koli političnimi opravičevanji? Če je kdo tako mislil, se .je seveda moral prepričati, da se je motil. Naše ljudstvo brani danes pravico, da samo odloča na svojih tleh prav tako odločno, kakor jo je branilo v času vojne; in sicer ne zato, ker naj bi bilo nacionalistično, kakor pišejo razni klevetniki, pač po zato, ker hoče biti svobodno in enakopravno. A svoboda in samoodločanje narodov je neogibni pogoj vsake resnične demokracije in v današnjih časih tudi vsakega napredka socializma in- človeštva sploh. Nacionalist in anti-demokrat je tisti, ki ta princip gazi, ne pa tisti, ki ga brani.
Spominjam se, ko sem 1943. leta ovoril na shodu na tem-le trgu, da je illo na zidu tam-le nasproti z velikimi črkami napisano borbeno geslo, stavek Ivana Cankarja:
»Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar..,«
Takrat je bil ta stavek Ivana Cankarja še borbeno geslo, danes je to naža stvarnost. Nova Jugoslavija, nova Slovenija ni več, kakor je bila stara — domovina za nekaj desettisočev izbranih, a zla mačeha za delovno ljudstvo, marveč je postala domovina za delovne ljudi in strog sodnik za vse tiste, ki se nočejo pobotati z dejstvom, da je v njej za vselej odzvonilo vsake viste izkoriščevalcem, špekulantom in mnogoterim reakcionarnim mračnjakom ter sovražnikom enakopravnosti narodov in napredka človeštva, — Naše ljudstvo si res danes piše usodo samo in to morajo vzeti na znanje tudi vsi tisti, ki jim to ni všeč, bodisi da se nahajajo znotraj ali pa zunaj meje nnše države!
Sedaj pa velja za nas vse, za naše delovno ljudstvo star ljudski pregovor: ."Kakor si boš postlal, tako boš spal.«
Vi sami dobro veste, da ljudska revolucija sama po sebi še ne rešuje vseh težav ia delovno ljudstvo!1 S tem, da je delovno ljudstvo vzelo oblast v svoje roke. so ustvarjeni šele politični pogoji za to, da bodo vsa bogastva naše domovine
in vse delovne roke našega ljudstva dejansko uporabljene samo za korist ljudske skupnosti, ne pa tega ali onega izkoriščevalskega razreda. Toda obenem je takoj potrobno krepko zavihati rokave, da si ustvarimo tudi gospodarske pogoje za dostojnejše in lepše življenje slehernega državljana. Če se ne bi z vso odločnostjo in z vsemi svojimi silami lotili te naloge, potem nam ne bi nič drugega ostalo, kot da životarimo v zaostalosti in prepuščeni na milost in nemilost ekonomskemu izkoriščanju s strani inozemstva. Za tako žalostno usodo pa se mi v času vojne nismo borili in prepričan sem, da bi nihče od vas za nobeno ceno ne pristal, da se' zadovoljimo s tako usodo. Čas je že, da narodi Jugoslavije vržejo s svojih pleč breme stoletne gospodarske in kulturne zaostalosti, ki so jim ga nadeli nekdanji, tuji gospodarji, in da tudi oni postanejo lastniki najnaprednejših sodobnih kulturnih in tehničnih pridobitev človeštva. Brez tega bi bilo vsako besedičenje o lepši bodočnosti našega ljudstva mlatenje prazne slame. Brez tega je nemogoč resničen razevot socializma in socialistične demokracije, brez tega je nemogoč vsak resen napredek v razvoju naše narodno, socialistične kulture.
Vidite, tovariši in tovarišice, zato jo Ljudska skupščina, ki ste jo vsi skupaj z ostalimi delovnimi ljudmi v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji izvolili 1945. leta, pred tremi leti enodušno sprejela predlog zvezne vlade o petletnem načrtu industrializacije in gospodarskega napredka Jugoslavije sploh. Kakor vodstvo Komunistične partije in Ljudske fronte, g tovarišem Titom na čoln, tako so tudi izvoljeni ljudski poslanci takoj enodušno sklenili, da ne smemo in ne moremo ostati na pol poti, ampak da je potrebno nemudoma iti dalje, to se pravi, daljo k izgraditvi gospodarsko osnove našega napredka. In tako smo se lotili velike naloge — uresničenja našega petletnega načrta, ki predstavlja odločilni In najtežji korak v premagovanju naše zaostalosti.
Tovariši in tovarišice! Vi vsi veste, da Tam naše partijsko in državno vodstvo in posebej še tovariš Tito nikoli niso skrivali, da bo to težka naloga in da bo potreben marsikak težak napor in tudi marsikaka žrtev. Nam ta naloga nikakor ne more biti lahka. Razen svojih lastnih delovnih rok mi namreč nimamo nič, na kar bi se lahko naslonili. Toda to ni tako malo. Mi namreč dobro vemo, da so delovne roke našega ljudstva zlata vredne in če se one združijo v enotnem naporu, so one sposobne tudi gore premikati. In zato nas ni prav nič strah, ko pravimo, da se lahko zanesemo samo na svoje lastne sile.
Tisti, Id nam z zahoda očitajo, da plačujemo veliko ceno Za odstranitev zaostalosti in za ekonomsko neodvisnost, zelo radi pozabljajo, da je tehnični in kulturni napredek zahodnih kapitalističnih držav zgrajen predvsem na izkoriščanju kolonij In odvisnih dežel ter na odvlačenju velikih ekstraprofitov iz zaostalih dežel. Pod takimi pogoji seveda ujim ni bilo težko zagotoviti hiter razvoj industrije. Mi pa nimamo nobenih takih izvirov za okstraprolite, pa jih tudi ne zahtevamo. Kot socialistična in demokratična država enakopravnih narodov in kot zagovorniki resničnega internaclonalisma, ki odklanja vsako nacionalno hegemonijo In vsako zatiranje ali ekonomsko izkoriščanje naroda po narodu, mi priznavamo drugim narodom vse tiste pravice, ki jih zahtevamo zase. A sem predvsem spada tudi pravica na ekonomsko enakopravnost in na polno izkoriščanje vseh bogastev in proizvajalnih sil slehernega naroda za njegov lastni gospodarski napredek in za njegovo enakopravno ekonomsko sodelovanje z drugimi narodi.
Samo na teh principih je mogoča tudi resnična in resna gospodarska pomoŠ ekonomsko razvitih držav manj razvitim in samo na taki osnovi bi gospodarska pomoč manj razvitim deželam mogla po-" stati faktor progresivnega gospodarskega povezovanja narodov. A to pomeni, da bi bila akcija za ekonomsko pomoč nerazvitim deželam pozitivna in resnična pomoč samo tedaj, če bi šla za tem, da razvija proizvajalne sile-zaostalih dežel, njihovo industrializacijo in napredek po-(Nadaljevanje na S. tirani)
JUTRI BO GOVORIL V LITOSTROJU TOVARIŠ BORIS KIDRIČ
Ljubljana, -r- Jutri, 20. marca, ob 17. uri bo v Litostroju veliko predvoliv-no zborovanje, na kaferero bo govoril član Politbiroja CK KPJ in predsednik Gospodarskega svela FLRJ tovariš Boris Kidrič. Mestni odbor Osvobodilne fronte vabi na zborovanje vse prebivalstvo Ljubljane.
V Celju bo v nedeljo govoril tovariš Franc Leskošek
Celje, 19. marca. — Danes ob 10, uri dopoldne bo na velikem predvolivnem zborovanju v Celju govoril kandidat volivnega okraja Celje-inesto član Politbiroja CK KPJ in minister za težko industrijo FLRJ tovariš Franc Leskošek.
Govor tovariša Kardelja na predvolivnem zborovanju v Črnomlju
(Nadaljevanje s 1. strani )
ljedelstva, da jih osvoba„.i ekonomske odvisnosti in ekonomskega izkoriščanja i strani inozemstva, da okrepi njihovo politično neodvisnost in jih usposablja za enakopravno mednarodno gospodarsko sodelovanje. Taka pomoč hi bila obenem edina pravu in mogoča osnova vse širšega mednarodnega sodelovanja in resničnega miru med narodi.
Toda sodobna resničnost je drugačna. Kar se kapitalističnega sveta tiče, mi vemo, da bi bilo iluzorno pričakovati, da bodo vrhovi kapitalističnih monopolov spoštovali tako principe. Ekonomska in politična ekspanzlvnost vrhov monopolističnega kapitala je sama po sebi zakleti sovražnik takih enakopravnih odnosov med narodi. Gospodarski podatki nam govore, da se v današnjem kapitalističnem svetu vse bolj povečuje nasprotje med rastočim ekonomskim bogastvom in tehnično močjo razvitih dežel in zaostalostjo drugih, manj Bazvitih dežel. Zaostale dežele padajo relativno vse globlje v siromaštvo, a razvite države, ali bolje rečeno, kapitalistični vrhovi teh držav koristijo to zaostalost za svoje lastno ekonomsko bogatenje.
Tako stanje poraja seveda tudi politične posledice v mednarodnih odnosih. Boj zatiranih, zaostalih in izkoriščanih narodov, tako za svojo politično neodvisnost kakor za osvoboditev Iz okovov gospodarske zaostalosti, dobiva danes v svetu vse večji pomen, in kdor koli se ga poskuša ogniti »11 poskuša zapreti oči pred njim, ga politični porazi kaj kmalu ponče — ali pa ga šele bodo poučili — da mora vsaj računati s temi dejstvi, če mu že niso všeč.
Toda če je v kapitalističnem svetu tako, ali lahko rečemo, da se odnosi med dežolami na poti socialističnega razvoja razvijajo v pravilni smeri, v duhu principov enakopravnosti in vzajemne pomoči, o katerih sem prej govoril? Ne, vi vsi veste, da žal ni tako in da je prav odnos sovjetskih vodilnih krogov do Jugoslavije zgovoren primer, kakšni ne bi smeli biti odnosi med socialističnimi deželami. Vi veste, da smo mi od njih pričakovali gospodarsko pomoč — namesto tega pa so nam ponudili svojo »vodilno vlogo« in recepte, po katerih — če bi se jih držali — bi mi še nadaljt ostali zaostala in ekonomsko odvisna dežela, priTepek sovjetske gospodarske politike, kjer bi vsaka beseda o enakopravnosti pomenila samo norčevanje iz našega ljudstva. Državno vodstvo nove Jugoslavije pa danes predstavljajo sinovi našega delovnega ljudstva, ki so se skupaj z njim in na njegovem čelu borili za njegovo svobodo in lepšo bodočnost, Id so skupaj z njim verjeli v ta cilj ter v zavest in sposobnost našega delovnega ljudstva, da ga bo doseglo. In zato to vodstvo ni moglo pristati in ne bo nikoli pristalo na karkoli
— naj si že prihaja z zahoda ali vzhoda
— kar bi pomenilo ogoljufati naše delovne ljudi za upe in dlje, za katere jo bilo prelite toliko dragocene krvi našega ljudstva.
Ni dvoma, da sc v mnogih vodstvih komunističnih partij v drugih deželah nahajajo omejeni, rutinerski birokrati, ki so že zdavnaj izgubili posluh za svoje lastno ljudstvo, ki so že zdavnaj izgubili lik revolucionarnega borca. Taki ljudje seveda z uradniško vestnostjo izvršujejo ukaze, a se ne vprašajo o njihovi pravilnosti in o tem, ali so v skladu z interesi napredka človeštva, krepitve sil miru, demokracije, socializma. Taki ljudje se ne sprašujejo, čemu je kominfor-movska politika privedla do oslabitve delavskega gibanja in do pojavov njegove izolacije od drugih demokratičnih in miroljubnih sil v mnogih deželah. Oni se ne vprašajo, od kod dejstvo, da ▼ trenutku, ko bi stvar socializma zaradi zmage kitajske revolucije morala po vsem svetu pridobivati nove pripadnike, da v tem trenutku v kapitalističnem svetu nastopajo pojavi oslabitve delavskega gibanja, a pridobivajo na moči reakcionarne sile. Poglejte samo rezultate volitev v celi vrsti dežel v zadnjem letu in videli boste, da so ti rezultati sami po sebi zgovoren dokaz poraznega efekta kominformovske politike za delavsko gibanje, za stvar miru in socializma.
V našem partijskem in državnem vodstvu pa ne sede take vrste uradniki, ki bi mehanično sprejemali neko politiko, za katero so prepričani, <la je tako v nasprotju z naprednimi interesi naših narodov kakor tudi z interesi krepitve sil miru, demokracije in socializma v svetu. V tem vodstvu sede revolucionarni predstavniki našega delovnega ljudstva z njegovim zvestim tribunom in učiteljem tovarišem Titom na čelu; ljudje, ki imajo za seboj dolgotrajno in trdo šolo revolucionarne borbe za pravice delavskega razreda in delovnega ljudstva sploh, za strmoglavljenje kapitalizma, prvoborci za sooialistično preobrazbo naše domovine. Zato bo t našem partijskem in državnem vodstvu, odgovornem samo svojemu delovnemu ljudstvu in velikim principom socializma, našel zvestega In aktivnega sodelavca na področju razvijanja miroljubnega mednarodnega sodelovanja samo tisti, ki bo spoštoval in v praksi priznaval narodom Jugoslavije svobodo, neodvisnost, enakopravnost in pravico, da sami odločajo na svojih tleh. Kdor pa bi prihajal k nam z zahrbtnimi in hegemo-nističnimi nameni, kdor bi mislil, da je dovolj, da ima polna usta enakopravnosti na besedah, a da ▼ praksi lahko neusmiljeno topta jasno izraženo voljo naših narodov, ta bo vselej naletel na odpor našega državnega vodstva — i* enostavnega razloga, ker narodi Jugoslavije ne trpe tuje hegemonije. Seveda pa smo pripravljeni na enakopravni* bazi vsestransko sodelovati pri razvijanju ekonomskih, kulturnih in drugih miroljubnih odnosov z vsemi državami, a posebej še z onimi na poti socialističnega razvoja, če bi «e one zares držale socialističnih načel v teh odflotih.
Zal, današnja praksa v teh odnosih ne kaže niti sledu teh načel. Ob neki priliki je tovariš Tito že ožigosal dejstvo, da med socialističnimi deželami še vedno vladajo kapitalistični odnosi. Nedavno je neki »učeni« sovjetski radijski komentator po moskovskem radiu nehote potrdil Titovo karakteristiko teh odnosov. V nekem članku, polnem umazanih, neslanih in prismojenih klevet proti Jugoslaviji, je tudi rekel, da tako Imenovana »Titova klika« »zagotavlja ogromne dobičke svojim gospodarjem iz Washing-tona in Londona«. A ti ogromni dobički — po besedah tega šaljivega komentatorja — obstoje v tem, da mi baje prodajamo baker in svinec Araerikancem po istih nizkih cenah, po kakršnih prodajajo baker in svinec tudi kolonialne dežele. Iz tega sledi — po komentatorjevem mnenju — da smo mi kratko malo ameriška kolonija.
V resnici pa je stvar taka, da mi prodajamo baker In svinec po svetovnih cenah, kakršne notirajo na newyorški borzi. Res je, da mi s temi cenami ne moremo biti kdove kako zadovoljni, iz enostavnega razloga, ker so svetovne cene surovin po pravilu vedno v škodo Industrijsko slabše razvitih držav. Toda po tej svetovni ceni trgujejo v svetu vsi in mi na tem ne moremo nič spremeniti. Ta primer dokazuje samo to, da mi še vedno plačujemo davek za svojo zaostalost in da moramo torej toliko bolj pohiteti, da se te zaostalosti osvobodimo. Toda moskovski pozabljivi komentator se ni spomnil, da smo mi vselej prodajali točno po teh istih svetovnih cenah * new-vorške borze baker in svinec tudi — Sovjetski zvezi. Če naj bi potemtakem bilo res, da te cene zagotavljajo »ogromne dobičke« ameriškim kapitalistom, potem morajo te Iste cene prav gotovo dajati »ogromne dobičke« na naš račun tudi sovjetski vladi. In če naj naš izvoz bakra in svinca v kapitalistične dežele po normalnih svetovnih cenah predstavlja »kolonialno eksploatacijo« Jugoslavije, potem morasto isto veljati tudi za naš izvoz teh surovin v Sovjetsko zvezo. Moskovskemu radijskemu komentatorju je torej uspelo dokazati še mnogo več, kakor pa smo ml trdili o nesocialističnih odnosih med deželami vzhodne Evrope. AH pa bo nemara prihodnjič črno na belem dokazal, da je za narode Jugoslavije vendarle nekaj drugega, če jih »pljačka« Peter ali "pa če jih »pljačka« Pavel. Ml pa smo drugačnega mnenja, namreč takšnega, da je »pljačka« — »pljačka«, jia naj se z njo bavi Peter ali pa Pavel. In na tem stališču bomo tudi ostali.
Tovariši In tovarišice!
Jaz tem se t svojem pripovedovanju nekoliko predaleč odaaljil od teme, s katero sem začel. Zadržal pa sem se na teh stvareh zavoljo tega, da bi dovolj jasno podčrtal dve stvari:
prvič, da se v svoji borbi za socializem in lepše življenje naših delovnih ljudi mesta In vasi smemo zanesti — kakor sem prej rekel — samo na svoje lastne delovne roke;
drugič, dn bomo morali premagati še marsikatero prepreko, ki nam jih zavestno postavljajo na pot vsi tisti, ki Jim iz katerih koli razlogov ni všeč, da gredo narodi Jugoslavije samostojno po poti socialistične graditve.
In razumljivo je, da nekaterim naša stvarnost ni všeč. Mi smo se po mnenju nekaterih, prvič, »pregrešili« s tem, da so oblast zavzeli naši delavci, kmetje in sploh delovni ljudje in ker smo tovarne, banke, veleposestva itd. vzeli iz rok kapitalistov ter jih predali ljudski skupnosti. Tu so proti nam zagrmeli razlaščeni domači in tuji izkoriščevalci ter njihovi podporniki v kapitalističnem svetu in šc danes se trudijo na vse pretege, da bi nam napravili čim več škode. In če se borimo proti akciji teh škodljivcev, potem Kriče, da pri nas ni demokracije.
Toda mi smo napravili še drugo »pregreho«, po mnenju nekih interesentov na pravice naših narodov, namreč: narodi Jugoslavije smo prav za prav mali narodi, pa vendar hočemo biti neodvisni, hočemo sami odločati na svojih tleh in zahtevamo enakopravnost; in sicer enakopravnost tako na političnem in kulturnem kakor na gospodarskem področju. _ Tu smo prišli navzkriž z vsemi tistimi, ki mislijo, dn se svet deli na male in velike narode za to, da bi veliki vladali in bili »vodilni narodi«, mali pa da bi samo sprejemali ukaze kot odvisen prirepek te ali one velike države ali pa kot njena kolonija in da bi se odrekli vsake ustvarjalne iniciative v borbi za svoj lastni napredek in zn napredek človeštva sploh. Na žalost smo morali ugotoviti, da so pristaši takih hegemo-nističnih teorij ne samo na zahodu, med najbolj reakcionarnimi imperialističnimi krogi, ampak tudi nn vzhodu, v kominformovskih vodstvih. Po kom-informovskem razumevanju stvari imajo mali socialistični narodi samo pravico, da kriče »hozana« takoimenova-nemu »vodečemu narodu«, sicer pa nimajo pravice odpreti ust. In ker se mi s tem nismo strinjali in nismo hoteli iti v Bukarešto, da bi kričali »mea culpa« in »hozana«, se je pričelo tudi kominformovsko vpitje,_ češ da smo nacionalisti in celo fašisti, pač zato, ker branimo princip enakopravnosti v odnosih med narodi. Toda nam od vsega tega ni padlo srce v hlače in ne bomo kričali »hozana«, pač pa bomo povedali vsakemu, kar mislimo o njegovih postopkih. Naši narodi niso prelivali krvi svojih najboljših sinov zato, da bi jim sedaj tuji gubernatorji komandirali, kako naj žive.
Bodite prepričani, tovariši In tovarišice, da bodo vsi ti, ki sem jih naštel, enotno in složno tako dolgo kričali in nas na vse mogoče načine ovirali v I naši socialistični graditvi, dokler jim naše zmage ob uresničitvi petletnega t plana ne bodo zaprle osi Pa še po-
tem si bodo nekaj novega izmislili; kaj, ni treba danes ugibati, ker nam bodo to tako sami povedali. Mi pa se bomo držali starega ljudskega pregovora: »Slepca za pot in bedaka za svet — ne sprašuj!«
Mi smo od osvoboditve pa do danes dosegli že velike uspehe na vseh področjih: v borbi za Industrializacijo, za napredek in socialistično preobrazbo poljedelstva, za poboljšanje življenjskega standarda, v graditvi stanovanj, na področju kulture, zdravstva, socialnega zavarovanja itd. Na teli uspehih se ne bom zaustavljal, ker Jih poznate, pa tudLi zato ne, ker s temi uspehi še ne smemo biti zadovoljni in moramo doseči še mnogo večje rezultate, da bi mogli reči, da je bitka za petletni plan dobljena; da bi mogli reči, da je nnac delovno ljudstvo ne le zmagalo z orožjem, v osvobodilni vojni in ljudski revoluciji, ampak tudi na gospodarski fronti, t borbi za postavljanje ekonomskih temeljev socializma in dostojnega kulturnega življenja naših delovnih ljudi. Toda eno bi hotel poudariti: vsi ti veliki uspehi bi bili nemogoči, če bi bila Jugoslavija kapitalistična dežela, če ne bi bila izvršena nacionalizacija industrije, bank, trgovine, če ne bi bila izvedena agrarna reforma, če ne bi bila vsa osnovna proizvajalna sredstva združena v enih rokah, v ljudskih rokah, in če ne bi bili vsi napori narodov
Jugoslavije načrtno vskladeni in usmer-eni k enemu cilju: k osvoboditvi Iz arma zaostalosti.
Tistim, ki nam neprestano kriče: vaš petletni plan je prevelik, nerealen, neostvarljiv, avanturističen itd., mi zato lahko mirno odgovorimo: da, naš petletni plan je velik, toda ni nerealen. A ostvarljiv je naš petletni plan zato, ker je naše delovno ljudstvo samo vzelo v roke osnovna sredstva za proizvodnjo in ker se zavestno in z vsemi močmi bori za njegovo uresničenje, kajti ono ve, da je od izvršitve te naloge odvisna njegova bodočnost.
Tam, kjer ogromna večina ljudstva ve, da ne dela samo zato, da bi bedno životarila, marveč se tudi zaveda, da s svojim vsakdanjim delom prispeva k stalni rasti blagostanja skupnosti in vsakega posameznika, tam se ni treba bati, aa načrti — če so količkaj dobro postavljeni — ne bi uspeli V tem je najvažnejše jamstvo, da bomo nalogo izvršili. In prav od vas, tovariši in tovarišice, ki ste dali v času osvobodilne vojne mnogo žrtev za zmago pravične stvari slovenskega In vseh njrodov Jugoslavije, ljudska oblast po pravici pričakuje, da boste tudi v sedanji nitki na fronti dela med prvimi borcL bodisi na polju ali pa v tovarnah, ali v uradih, šolah itd.
Včasih ta ali oni pravi: petletni plan je lepa reč, ampak težko gre in dobro bi bilo malo počivati. Toda s to stvarjo
te tako, tovariši in tovarišice, kakor ;adar kmet žene zaprego v strm klanec. Sredi klanca ne moreš počivati. Če boš ustavil vot, ti bo zdrdral nazaj, navzdol po klancu, in še konja bo potegnil za seboj. In ti v resnici nisi počil, pač pa si imel veliko Škodo. Tako je tudi z našim petletnim planom. Na pol poti se ne moremo zaustaviti in ne počivati. Potrebno je pognati do vrha klanca — potem se bomo pa lahko precej oddahnili. Ce pa bi sedaj zmanjšali naše napore, bi v resnici dosegli ravno nasproten učinek: težave bi se povečale, n ne zmanjšale.
Vidite, tovariši in tovarišice, to so razlogi, zaradi katerih vas vodstvo Komunistične partije, Osvobodilne fronte in naše ljudske oblasti s tovarišem Titom na čelu vztrajno poziva, da naj vas ne plaše trenutne težave in yelike naloge in da je neogibno potrebno, da vsakdo čim bolj zvesto izvrši vse svoje obveznosti, ki jih ima do države, do naše ljudske skupnosti. Vsi vi se morate vsak trenutek zavedati, da ni več država eno, ljudstvo pa drugo. Sedaj sta država in delovno ljudstvo neraz-dvojna celota in uspeh celote je odvisen od dela in naporov vsakega posameznega državljana. Kolikor bolj zvesto in pošteno bo vsak delavec, delovni kmet, uslužbenec, prosvetni delavec izvršil svoje obveznosti, toliko laže in hitreje bo šel naš voz, petletni plan, navzgor po klancu. In narobe, tisti, ki ne izvršujejo svoje obveznosti, ne le škodujejo ljudski skupnosti, ampak otežujejo življenje svojemu sosedu in sodelavcu, ki izvršuje svoje obveznosti, a končno škoduje tudi sam sebi.
Vzemimo primer odkupa.
Vi veste, da država odkupuje kmetijske pridelke in živino zato, da bi zagotovila normalno prehrano prebivalstva. Če ne bi na sedanji način doma intenzivno odkupovali pridelkov, bi se morali odreči kupovanju marsikaterih nujno potrebnih strojev, ki jih potrebujemo za naše nove tovarne, in surovin, ki jih potrebujemo za našo industrijo. Planski odkup kmetijskih pridelkov je potemtakem za nas sedaj nujen, on je sestavni del naših naporov v borbi za izpolnitev petletnega
Slana. -In kolikor bolje in pravilneje o tekel ta odkup, toliko laže nam bo izpolniti petletni plan in' toliko prej bomo lahko začeli olajševati odkupne obveznosti. Delovni kmetje bi morali biti potemtakem sami zainteresirani, dn teh nekaj let, ki so za nas pač najtežja, država ne bo imela velikih težav pri odkupu, kajti od izvršitve petletnega
Iilana bo imelo korist tudi samo de-ovno kmečko ljudstvo in ono celo v prvi vrsti.
Pa vendar odkup ne gre vedno tako, kakor bi moral iti.
Gotovo je res, da Je prvi vzrok težav pri odkupu v tem, da je naš plan odkupa relativno velik in velikokrat za kmeta že sam po sebi precej težak. Toda kljub temu ta plan ven-
darle obsega znatno manjše količine žita, mesa Itd., kakor pa so bile količine teh pridelkov, ki jih je pred vojno prinašal kmet na trg. To pomeni, da te količine obstoje. Četudi upoštevamo dejstvo, da potroši danes doma kmet več svojih pridelkov, kakor jih je potrošil pred vojno, vendar v celoti vzeto sedanje odkupne količine ne bi smele biti našemu kmečkemu ljudstvu prevelika obremenitev, ki je ne bi mogel prevzeti brez škode za svojo kmetijo. Odkod torej izhajajo vzroki težav in nepravilnosti, ki se često dogajajo pri odkupu? Po našem mnenju sta tu dva glavna neposredna vzroka.
Prvič je tako, da ogromna večina kmetov sicer pošteno izpolnjuje svoje obveznosti, toda manjši, špeknlantski del, na vse načine poskuša izigrati uredbe ljudske oblasti in se osvoboditi obveznosti. In kaj se potem zgodi?
Država mora odkupiti zadostne količine hrane, kajti milijoni delovnih ljudi v tovarnah, rudnikih, uradih itd. so odvisni od tega odkupa. Višji državni organi pritiskajo na nižje, da morajo izpolniti plan odkupa. Te organe pa Izigrava In goljufa ta špekulantska manjšina, o kateri sem prej govoril, ki skriva pridelke ali seje namesto pšenice stvari, ki niso pod režimom odkupa, ali redi eno svinjo namesto treh itd. In ker so se ti špekulanti iz-mnznili Iz rok nižjih organov ljudske oblasti, ti sedaj povečujejo odkupne obveznosti tistemu delu kmečkega ljudstva, ki sicer želi pošteno izpolnjevati svoje obveznosti. To seveda ni prav, toda krivda ni samo na teh organih, ampak predvsem na tistih špekulantih, ki izigravajo svoje obveznosti in s tem povečujeo obveznosti poštenim kmetom, In krivda je tudi, če hočete, na poštenih kmetih, ki niso sami nagnali špekulante v svoji vasi, naj izpolnijo svoje obveznosti.
Kako se dajo odpraviti te nepravilnosti? Samo na en način, namreč s tem, da odkup ne bo samo stvar okrajnega odbora in odkupnih organov, ampak stvar slehernega delovnega kmeta. Potrebno je, da vsa vas sodeluje v razdelitvi odkupnih obveznosti, ne pa da posamezen kmet misli, da njega nič ne briga, kako drugi Izpolnjujejo svoje obveznosti. Naši delovni ljudje na vasi in v mestih se morajo neprestano zavedati, da se vsaka škoda, ki jo špekulanti napravijo državi z neizpolnjevanjem svojih obveznosti, nujno odraža v povečanju težav in v poslab* šanju položaja ostalega delovnega ljudstva. Potrebno je torej, da se za pravilen potek odkupa zares zavzame vse delovno ljudstvo. Potrebno je, tovariši in tovarišice, da nikoli ne pozabite, da je treba odkupne plane — tudi kadar so zelo veliki — prnv tako nujno izvršiti, lcnkor je nujno, da postavimo našo težko induktrijo, če se hočemo osvoboditi naše zaostalosti. A brez izpolnjevanja odkupnih planov ni in ne more biti ne težke industrije in ne vsega drugega, kar je zapisano v našem petletnem planil. Ljudska oblast vas poziva, tovariši in tovarišice, da ji daste vso svojo pomoč tudi nn področju pravilne organizacije in pravilnega izvrševanja odkupnega plana.
Seveda, tovariši in tovarišice, mi ne mislimo, dn je naš sedanji način odkupa najboljši in da je neknkšen socialistični ideal. Ne, nasprotno, mi odkrito govorimo, dn je odkupni plan precej velik, da je za smeta velikokrat močna obremenitev, da zahteva od njega tudi žrtve, skratka, mi mislimo, da naš odkup ne le da ni noben socialistični ideal, ampak da je v nekaterih pogledih v svojih sedanjih oblikah in količinah celo škodljiv za razvoj našega kmetijstva. Zato se vlada dobro zaveda, da moramo podvzeti vse ukrepe, da bi čimprej lahko prešli k takim oblikam odkupa, ki bi bile bolj v skladu z neposrednim ekonomskim interesom delovnega kmeta.
Toda danes, tovariši in tovarišice, v borbi za petletni plan, ko napenjamo vse svoje sile in ko vsak del našega delovnega ljndstva prispeva svoj delež k naporom in žrtvam za skupno stvar, danes so sedanje oblike odkupa nujne, kajti brez njih ne bi mogli zadovoljiti naših prehrambenih potreb.
Letos bomo že napravili znaten korak naprej v pogledu olajšanja odkupa. Zvezna vlada pripravijo uredbo o odkupu letošnjih pridelkov, ki bo kmetom olajšala izpolnjevanje odkupni*) obveznosti. Značilnosti te uredbe so naslednje:
Prvič bo celoten odkup za vse kategorije kmečkih domačij pokrit z industrijskim blagom po vezanih cenah.
Jasno je, da bo polno kritje odkupljenih kmetijskih pridelkov z boni za industrijske izdelke po vezanih cenah občutno poboljšalo življenjske pogoje za kmečko ljudstvo.
Drugič pa bo nova uredba prekinila dosednnje vsakoletne prepire o porazdelitvi obveznosti. Uredba bo predvidela posebni »list kmetije«, ki ga bo imel vsak kmet v svoji hiši. Na osnovi podatkov o stanju kmetije, bo ta list predvideval, kaj lahko kmet z normalnim gospodarjenjem, ki je v veljavi v nekem kraju, pridela preko vsega leta ln na tej osnovi se bo določal odkupni plan. Celoten sistem bo torej postavljen tako, da se bo vsaki domu-| čijl v skladu z njenimi možnostmi že v začetku leta točno določila količina obveznega odkupa za vse pridelke, ki pridejo v poštev. Te obveznosti se bodo vpisale v omenjeni stalni »list kmetije«, ki ga bo potrdil KLO, ko bo ugotovil, da domačija obveznost zares lahko izpolni in da je pravično določena. Z vsem, kar bo preko teh količin, bo lahko kmet svobodno razpolagal.	N
Prednost tega sistemn bo predvsem v tem, da bo kmet že v začetku leta
imel čiste račune o svojih obvezna . in da bo potem lahko napravil w svoj lastni plan. Če bo povečal s' jj proizvodnjo, bo imel večje presežke sl bo poboljšal položaj. Če pa bo nemarjal proizvodnjo, bo imel ®8 u presežke iznad obveznosti in ®n slo slabše. Poleg tega bo ta sistem . gnal tiste špekulante, ki kažejo t«V k zmanjševanju, k sabotiranj vodnje — da bodo pravilno polja. Kajti če nekdo nočeprj“c dovolj pridelkov, čeprav bi svoji zemlji lahko, potem ima 1.1 skupnost pač pravico vprašati špekulanta, čemu ni izpolnil svoje ^ veznosti. Ce mora vsak drug de|0^ človek na svojem delovnem mestu polnjevati svoje obveznosti in bori, da bi čim višje prekoračil de ne norme, potem peščici špekul®j\, na vasi ne bomo dopustili, da bi r držali v žepu, medtem ko bi nji ,f zemlja ležala nezasejana in neon lanu.	_
S tem pa seveda še ni rečeno,^, bodo z novim sistemom odkupa ^ težave odkupa sajne po sebi l?Žj5S Ne, naš odkup je letos še precej vlj.r in mora biti visok lz razlogov, o terih sem prej govoril. Toda ni Lf visok, da ga ne bi mogli izvršiti škode za gospodarstvo naših del« ^ kmetov, pod pogojem seveda, u naša ljudska oblast Imela podporo i, lovnih kmetov samih. Oni sami izvršiti potreben pritisk na špekm , sko nastrojene ljudi na vasi, k«!*, vnašanjem nereda v sistem odjWj imajo največ škode sami dello^ kmetje. To v prvi vrsti seveda tudi za sestavljanje »lista knieiU, Če ne bo'vsak tak list plod SK’ je diskusije cele vasi, potem se bodo dogajale nerednosti. Kjer pa bo<1,,
s
dogajale nerednosti. Kjer pa listi res sprejeti in določeni od ^ vasi, tam bo narejen red ln ne boj, trebno večno pošiljati raznih nih komisij nn vas.	^
Prepričan sem, tovariši in to’,, šice, da boste tudi vi podprli te 0 pe ljudske oblasti in s tem tudi govito izpolnitev našega p e tlet1 tr plana, ki bo nailepša nagrada z« pomo, toda veličastno in slavna j h lovno bitko, ki jo danes bije delo/ Jt, ljudstvo mesta in vasi.
Seveda, temeljit preokret v n8. kmetijstvu bodo napravile šele lovalne zadruge. Starejše, že ntn , obdelovalne zadruge so že danes > kazale, kaj se da napraviti za nfPjj) dek kmetijstva z boljšo organi*11^ dela in z višjo tehniko nnveliketfjf družnem posestvu. Obstoječe oJjLji valne zadruge je potrebno čim 1,1. j) utrjevati, da bodo s svojimi nsp®*1^ s primerom, kako se poboljšujc jj ljenie delovnem kmetu, pokazale lim kmetom, ki še z nezaupanjem.^ dajo nanje, da je obdelovalno *8< ■ t nistvo najboljša in najhitrejša napredku našega kmetijstva in k gostanjn vsakega našega del<>v j kmeta. Pri vsem tem pa moram j poudariti, ne samo da nl|{. ji siliti v zadruge, amp8*^
— kakor je nedavno to —, da je vsak ojf neposrednega ali posrednega Prlj vanja v zadrugo — kar se žal V* še dogaja semtertja, tudi gospod*. j škodljiv. Mi ima dovolj izkušenj tem, da ljudje samo tedaj dajejo Je delu velike rezultate, če zavesta®.^ la jo, če vedo, za kaj in zn koga d in če vedo, kakšni bodo rezultati i dela. Nam so torej potrebne tak®U delovalne zadruge, kjer bodo_ vsi člani zavedni aktivni borci večje uspehe. Našim današnjim 2* / nikom, ki vsak dan dosegajo ^ uspehe, velikokrat v. zelo težkih nji jih, bo za vedno ostalo častno ta s ii(
: —! : -:—. 1.:	....1.. v not** .
novno ne smemo smatramo tovariš Tito —,
ime pionirjev, ki so smelo z® ledino v času, ko je večina še upno gledala na njihovo delo- .s(jf uspehi teh naših pionirjev soci8 J nega kmetijstvo bodo postopno rj gotovo današnjo nezaupno večino ^ spremenili v manjšino, a končno J obdelovalne zadruge gotovo ° dt popolno zmago, na srečo in bi®* |f nje našega kmečkega ljudstva, j' f daj pa mora pomoč naše ljud-*^ jrf lasti veljati tako obdelovalnim ,f(! gam kakor delovnim kmetom, ki (f niso odločili, da bi vstopili v
druge.	, ndPu
Navedel sem samo primer in se nekoliko bolj zadržal ^1$. primeru, ker se Bela Krajina pj' jp peča s kmetijstvom in se seveda^J vprašanja nje najbolj tičejo. <1 takih primerov bi lahko naveo / mnogo. Lahko bi na primer nino*j« voril o vprašanju pravilnejše r jjJj litve delovne sile,, ki bi.znatno *|J šala mnogim delavcem sedanji napnr. Ali pa o pravilnejšem r jjtf, vanju prehrambenih fondov, s bi privarčevali znatne količine in s tem olajšali odkup in_0 rf poboljšali prehrano tistih, ki ^ pf( vezani samo na karte itd. Vsi meri govore o tem, da se ni«ry' delovno ljudstvo še bolj ko*
Gozanimati in kontrolirati, kako ljudski odbori in drugi org a m ^ K
in da jim morajo obenem doslej pomagati, da bi se .v8e(ivjC| čim bolje in čim pravilneje 1' sejn Vidite, zato sem dejal, da za n°- r velja: »Kakor sl boš postlal, j spal!«
Tovariši in tovarišice, ncknJ bom še spregovoril posebej '\ Krajini. Mislim, da moram'o ^cK priznati, da gospodarski nn% L Bele Krajine od osvoboditve * |jr( danes ni bil tak, kakor bi _
in kakršen bi moral biti. Bela se s svojim kmetijstvom sfl
, s'
dfl
more uspešno razvijati, tako . ” bistveno poboljšal gospodarski jft delovnih ljudi. Beli Krajini jp 1 ^ " no dati tudi industrijo, potem
k
s
k
N
M
S
Govor tovariša Kardelja na predvolivnem zborovanju v Črnomlju
Nndaljeoanje z 2. strani.
°jcn značaj spremenil. Priznati itn j tovariši in tovarišice, da smo C oc^°čitvijo nekoliko zakasnili, de-“‘a zaradi objektivnih težav, deloma ;8 *araili nezadostne poglobitve v vpra-L|® pravilnega razporeda naše in-lol .po vsej Sloveniji. Toda v le-^Jev'U gospodarskem planu je vlada ze napravila prelom v tem po-»3\tako da bodo tako Imenovanj deli Slovenije postopno dobili lito ^dustrije, kar bo omogočilo ».“fjsl gospodarski in kulturni pa-,?*®k teh delov Slovenije. Tako je že jgjtosnjem planu, na primer pred-da se bo pričelo z industrijsko v'll^vij0 tudi v Beli Krajini. Ni dvo-S da bodo že ti prvi koraki v .»ustrializaciji Bele Krajine znatno JPešili gospodarski napredek belo« 9“jskega delovnega ljudstva.
I°variši in tovarišice! yse> kar smo doslej dosegli in kar (J!* (Inn sproti dosegamo, je dokaz, Iiiii .ko doseže svobodno ljudstvo s
kir—i lastnimi silami — celo v po-i,'11* precejšnje zaostalosti, ko se !|W>odi ekonomskega izkoriščanja in lA.krepko na svoje noge. To je za H0 Zlvo in prepričljiva vzpodbuda, da ijttmo iti z vso odločnostjo po tej dalje.
IHj‘ak razvoj našega gospodarstva, vsega drugega, predstavlja tudi i8 ? naše obrambne moči. Brez moč-, ‘Judske armade narodi Jugoslavije ih'e.tu, kakršen je današnji, ne bi svoje svobodo in neodvisnosti, te “ska vojska je lahko močna samo, )jj naslanja na razvito industrijo. iJ1® prikrivamo, da smo dajali in da dali v ta namen znatna sredin:'' Mi ne mislimo napadati nikogar
SC sodelovati v kakršnih koli agre-blokih, paktih itd., toda vsakdo, se pečal s kakršnimi koli proti-ovanskinii načrti, mora vedeti, JI® Jugoslavija trd oreh za vsakega
•»rja.
'la i1 Ponieni, da mi no verjamemo ®*nost ohranitve miru med narodi? t|#' *o no pomeni, nasprotno, mi srna-'C0! je mir v svetu danes mogoče t ‘Mi, kajti pristaši vojne so sedaj deželah maloštevilni in brez Me i6 v ljudstvu. Toda za male note, 1 kakor ro narodi Jugoslavije, da-^.'sekakor velja bolj kot kdaj koli vji knr je ob neki priliki rekel to-Hjts Tito:	Delaj, kot da	bo	sto	let
im’, o pripravljen bodi,	kot	da	bo
k Y°jna.
V nes se v svetu zelo nmogo govori 5ačj'/'-U' Obstoje tudi razni predlogi in v *!v.o prepovedi atomske bombe, o ijj r°žltvi,	o paktu velikih	sil	za	za-
tniru	itd., o katerih	se	vodijo
k l® in brezkončne diskusije. Ne bom Hji^čnl v vsebino teh predlogov in LS ker bi mi to vzelo preveč Mi G.°<t>vo ni dvoma, da je v teh Po i 8ib — če jih človek gleda samo Pojj.^edah in pnragrofih — marsikaj iti j lvnega in če bi se to ali ono iskre-i|jj,ivajalo, bi bilo to koristno za utrni Y miru med narodi. Pa vendar to ^n°. Za mir se Je potrebno pred-boriti na glavnih političnih vpra-ini1*1 današnjih mednarodnih odnosov ®er v praksi, z dejanjem, potem bi titfjj9 našla rešitev tudi za predloge, 'oJi? katerih se že nekaj let zaman J U0 diskusije v Organizaciji zdru-Si; narodov. V resnici pa je danes We v svetu tako: v okviru Organisti i® združenih narodov se nepresta-it r ‘“aljuje propagandistična licitacijo predlogov, ki naj dokažejo, V« večji demokrat ali večji pristaš fosf’ £ praksi pa se vrši postopek za Ji ^.Pkom, ki vsi slabe pozicije miru neusmiljeno teptajo vse denio-Secne Principe po vrsti. In tako smo absurdnem položaju, da je SSf*«ndističnega mlatenja prazne <ov acijo in za enakopravnost naro-voj,,. Postala glavno orožje v hladni Vnl j° naperjena proti miru, proti
stvo imperializma in imperialističnih vojn. Največ bo potemtakem storil za obrambo miru tisti, ki se bo z dejanji boril zo enakopravnost suverenih držav, proti vmešavanju v notranje zadeve držav, proti politiki groženj in pritiska — političnega ali elconomske-ga — na druge države.
Da je z gospodarsko in politično ekspanzijo monopolističnega kapitflja nerazdvojno zvezana imperialistična tendenca po kontroli nad malimi državami, po njihovem dejanskem pretvarjanju v odvisne dežele — to vemo. In da to velja danes prav tako, kakor je veljalo včeraj, o tem nijm govore mnogi primeri oboroženih intervencij in nasilne dušitve volje posameznih narodov v Evropi, Aziji in Afriki.
Toda, ali lahko rečemo, da v tako-imenovanem socialističnem delu sveta ni nobenih podobnih pojavov? Ne, tovariši in tovarišice, vi vsi veste, da je kominformovaka akcija proti Jugoslaviji z vsemi spremljevalnimi pojavi ekonomske blokade, groženj, provokacij in sistematičnega ustvarjanja mnogoštevilnih vsakdanjih napetosti in sporov z infornibirojevskimi vladami prav tako oblika reakcionarnega političnega pritiska z namenom, da bi svobodno voljo narodov Jugoslavije zlomili in jih tako podredili tujim interesom. Če bi bila ta kampanja proti Jugoslaviji edini pojav take vrste, potem bi lahko pomislili, da je kratko malo slučaj, nekakšen zgodovinski nesporazum. Tako namreč neki kratkovidni ljudje v svetu še danes mislijo. Toda v resnici je to samo eden od simptomov hege-monističnih tendenc, znotraj takoime-novanega socialističnega sveta, tendenc, naperjenih proti enakopravnosti narodov na poti socialističnega razvoja, tendenc, ki se izražajo v surovi borbi za nedotakljivost privilegijev »prvenstva«, »vodeče vloge« v socializmu itd. A te tendence prav tako predstavljajo nevarnost za mir, kakor vsak drug napad na samoodločbo in neodvisnost katerega koli suverenega naroda.
Ali se morebiti politika groženj In ekonomske blokade proti Jugoslaviji v čemer koli razlikuje od podobnih agresivnih akcij imperialističnih držav proti nezaščitenim narodom? Ne, prav gotovo se v ničemer ne razlikuje.
1931. leta je sovjetski delegat Lit-vinov v Ligi narodov predložil Projekt protokola o ekonomskem nenapadanju, v katerem sta tudi naslednji dve točki:
1. »Odklanjanje vojne kot sredstva za reševanje mednarodnih sporazumov in popolna izključitev vseh oblik ekonomske agresije, tako odkritih kakor prikritih, s strani eue ali druge države ali skupine držav proti drugi državi ali skupini držav«;
2. »da je odstop od vsake agresije ekonomskega značaja bistveni pogoj za sodelovanje držav na ekonomskem področju, ne glede na njihove ekonom-sko-politične sisteme...«
Tako jo govorila sovjetska r!sd» 1931. leta, tedaj, ko se jo sama borila proti ekonomski diskriminaciji, naperjeni proti kSovjetski uvozi. Postavlja se rpri^Sanje, ali tu princip velja samo tedaj. kadar Jo neposredno koristen neki vladi, ali pa velja tudi tedaj, kadar tej vladi ni všoč, In sicer kot osnova z a zagotovitev enakopravnosti med narodi? Ali morebiti sovjetska vlada misli, da je njena prakti-cistična volja postala zakon razvoja Človeštva, ali pa se mora tudi ona podrediti nekim objektivnim splošnim zakonom napredka človeštva? Sovjetsko vodstvo se očitno drži prvega »merila«, kajti minilo je komaj 17 let od omenjenega Lltvinov-ljevega predloga — in sovjetska vlada so zateka v politiki proti Jugoslaviji, In to socialistični Jugoslaviji, točno k takim oblikam ekonomske agresije, kakršno je tedaj ostro obsodila. Kje* je tu principlal-nost, kjo je tu doslednost, kje so miroljubne deklaracijo?
Seveda sprememba sovjetske politike ni ostala brez političnih posledic za stvar miru v svetu. Dokler Je nastopala ta politika z gosli enakopravnosti, suverenl-tete in neodvisnosti narodov, proti vmešavanju v notranjo zadeve — jo zmagovala in pridobivala simpatije. Kakor hitro pa jo s svojo prakso — zlasti agresivnim pritiskom na Jugoslavijo — prišla v nasprotje s temi srosll, je začela doživljati poraze In Izgubljati simpatije.
Ni potemtakem slučaj, da je konec lanskega leta na mednarodnem kongresu miru eden vidnih predstavnikov ameriškega progresivnoga gibanja, Rogge. rekel: »...Zame ni razlike med poskusi Amerikanccv, da postavijo v karanteno in izolirajo vzhodno Evropo zaradi tega, ker jim niso všeč tamkajšnje vlade, pa med poskusi Kominiormn, da postavi v karanteno iu izolira Jugoslavijo zaradi tega, ker mu Jugoslavija ni všeč. Z Marshallovim planom mi ukazujemo Zahodni Evropi, da mora zaustaviti trgovino z vzhodom. A Kominform ukazuje svojim deželam, da morajo zaustaviti trgovino z Jugoslovani. Ekscesi kapitalizma se izravnavajo z ekscesi komunizma. Eden kot drugi zavira' obnovo, industrializacijo in svobodno trgovino v svetu, Eno in drugo je vmešavanje v suvereniteto naroda, ki se ne da opravičiti...«
Tako sodijo danes mnogi miroljubni ljudje o značaju današnje sovjetske politike. In takih je vedno več.
Potrdilo so jo, kar je nekoč zapisal Lenin: če bo neka socialistična dežela podlegla egoističnemu interesu in bo poskušala sesti za vrat drugim narodom — potem bo s tem podkopala svojo lastne zmage in šele neuspehi jo bodo naučili
NJ<H 1 ljudi v vseh deželah ne vi-s6 j® da ne bodo nikoli spoznali, kaj tftoja za prav skriva izza takega % Sandističnega mlačenja prazno toop ■ Nekakšen mit o vsemogočnosti M* Sande je danes zajel vladajoči Nat vs* ti raznobarvni pristaši !Wi®neSa »propagandističnega mita«
\ ‘Jajo, da jo bil prav Hitler oče [4I«1b q »totalne propagande«, ki je Nk« es svet> P® ie kUub temu v Xi01 času postal najbolj zasovra-,^: 0vek na svetu.
Ii aiij? Potemtakem človeštvo ne bo 8 takimi propagandističnimi Ja.mi pa tudi eventualni novi ne bodo mogli skriti svoje Vbosti *zzn takih licitacij. Res-X.Wl8taš miru je samo tisti, ki v
> v vsakdanji praksi krepi po-i UiiP5?fru» a ne tisti, ki se samo hvali i'1 lahnostjo. Simpatije človeštva }ta>v H tisti, ki bo dal največ do-»	konkretno	dejanja	v	ko-
prj reševanju konkretnih “čd) j’ ne tisti, ki bo bolj glasno » Miti! a ie *n mir^
da ne bom pretiral, če re-»A se v tem smislu pri prnktič-VBn.iu ~ miroljubna dejanja (1Šni,!).?k«zati zlasti na dveh glavnih
> i^tv	t
tflko vprašanje je odnos meti V (In* tn mnlimi državami. Ni dvo-(F4Šan' flancs v l,rv' vrsti s tem Uti ,Cm povezano vprašanje miru. ! pameti.
.“va n veliko država danes ne zn- \ Mi, seveda, o teh stvareh ue molčimo, primer, del teritorija druge j ampak jih odkrito iznašamo pred vsem
svetom, kajti to je edino sredstvo, ki jfa imamo v borbi proti poplavi umazanih kominlormovsklh protijugoslovanskih klevet.
Kot iinlormovcl kajpak kriče, da raz-Mjanid enotnost socialističnih vrst s tem <»jim odporom proti hegemonističnim
ik
i&aJ^ «li pa dn ji — kakor v
o
ta drugo državo
1 Vek' ^por >c ° t^j' koži
; >n()r • ' nnrodov oziroma takih, k '"’fi ..p10 sami braniti svoje neodvis
m
ni
I S.
zoperstavljati ekonomske
Političnemu pritisku. To je bi
tendencam, ki nimajo nobene zveze g socializmom, ampak so globoko ln r bistvu sovražne socializmu. Prihajajo k nam tudi posamezni kolebljivi, zmedeni in oportu* nistični kimavci iz komunističnih partij in nam govore: »Vi imate stokrat prav, toda spričo interesov enotnosti socialističnega sveta in protiimperialistlčnega gibanja se vi morate pokoriti, mor&te zavreči načela resnice ter se odreči enakopravnosti.«
Poštene progresivne ljudi v ivetu morajo taki argumenti prepričati prav o nasprotnem. Ne razbijamo ml enotnosti socialističnega sveta in gibanja, ampak tisti, ki so skrenili s poti socialistične demokracije in tihotapijo v socialistični svet protisocialistične hegemonistične tendence, tisti, ki socializem pretvarjajo v birokratski despotizem. Kajti hegemonizem v zunanji politiki bi bil, nemogoč brez takega birokratskega despotizma v notranji politiki. Moč socializma ni v njegovi formalni enotnosti, ampak v tem, da s svojo prakso lahko prepričuje človeštvo o svojih prednostih pred kapitalističnim svetom in da na ta način ustvarja enotnost progresivnih sil. Da bi pa socialistični svet zares imel tako moč prepričevanja, morajo biti njegovi notranji odnosi zares socialistični in demokratični. Pomiriti se z uvajanjem anti-sociallstičnili in antidemokratičnih odnosov v socialističnem svetu — pomeni podkopavati moč socializma in slabiti progresivne sile človeštva. Komunistična partija Jugoslavije na čelu svojega junaškega ljudstva so ni mogla ln ni luttela pomiriti s takim teptanjem socialističnih principov. In zato danes Kominfoftn trobenta proti Jugoslaviji i* vseh svojih je-rihnnskih trobent, da bi pretrobentala resnico. Toda pri vsem tem je danes vedno več naprednih ljudi v svetu, ki spoznavajo, v čem je resnica. In ko kom-informovskl klevetniki kriče, da smo ml fašisti, gestapovci, špljoni, tuji agenti itd. — potom tako kriče samo zato, da bi prekričali glas resnice, glas resničnega revolucionarnega socialističnega demokratizma. A prav ta glas doni danes Iz ust narodov Jugoslavije, ko branijo svojo pravico, da sami odločajo na Bvojih tlej) in da z drugimi narodi sodelujejo le pod pogoji enakopravnosti.
Drugič pa kriče zaradi tega, da bi prikrili pred svetom dejstvo, da se je dežela, ki trdi za sebe, da jo dosledno socialistična, zatekla k sredstvom agresije proti drugi socialistični deželi, kar pomeni, da krši enega najosnovnejših načel socializma, načelo, da socializem za vselej izključuje vojno in vsake vrste agresije kot sredstvo reševanja sporov mod socialističnimi narodi.
Prav gotovo torej take hegemonistične tendence na vzhodu ne krepe stvari miru v svetu, pač pa hrabrijo Imperialistične tn agresivne elemente na zahodu in samo množe ognjišča nevarnosti novih agresij.
Drugo vprašanje pa obstoji v tem, ali je mogoč miren vzporeden obstoj držav različnega družbenega reda, t drugimi besedami, kapitalističnih iu socialističnih držav. In celo ekonomsko in drugo miroljubno sodelovanje med njimi.
Da je mogoč, to nam je že praksa dokazala, kajti od Oktobrske revolucije je minilo že več kot 82 let, in vendar žive ena poleg druge kapitalistične in socialistične države. A da je nujen, o tem nam govori dejstvo, da se socialistična revolucija in socializem v svetu ne razvijata enakomerno. Do napredni ljudje žele konec kapitalizma. a kapitalisti konec socializma, to je prirodna stvar, toda s tem še ni rečeno, da mora med njimi neizogibno priti do vojne. Mi, komunisti smo seveda prepričani, da se kapitalizem neizogibno razvija k svojemu koncu in da je socializem njegov naslednik. Toda kdaj bo prišel ta konec, o tem naj odločijo sami narodi kapitalističnih dežel. Mi gojimo simpatije za vsa resnično napredna, antiimperialistično gibanja v svetu, mislimo pa — in tako sta nas učila Marx in Lenin — da se socializem nikomur ne da vsiliti, temveč mora biti organski rezultat notranjega razvoja vsake dežele. Tu vsekakor še vedno velja znani izrek francoske revolucije: oboroženih misionarjev noben narod ne mara.
Ce smo torej za mir in proti vsiljevanju socializma drugim narodom, potem moramo priznati neohhodnost mirnega mednarodnega sodelovanja držav različnega družbenega reda. Toda na drugi strani se postavlja vprašanje: ali pa je tudi kapitalistični svet pripravljen v miru živeti poles socialističnega? Na to vprašanje bomo najlaže odgovorili z drugim vprašanjem, namreč: ali je mogoče danes zlomiti vojnohujskaške tendenco najbolj reakcionarnih in najbolj agresivnih krogov monopolističnega kajlitala? Da, mogoče je. kajti proti imperializmu, še celo pa proti vojnohujskaški politiki so danes milijoni in milijoni miroljubnih, poštenih ljudi v svetu, ki niso komunisti, toda ki so pripravljeni, boriti se za mir. Toda, ali bo delavsko gibanje, ali bodo silo socializma v svetu sposobne aktivizirati te ljudi za borbo proti vojnohujskaškim krogom? To je odvisno v največji meri od primera, ki ga bo dal socialistični svet s svojo prakso. Toda kako naj na primer današnja koininforniovska politika akti-vizira miroljubne ljudi v svetu, če ti ljudje vidijo tudi v tako zvanem socialističnem delu sveta, a zlasti na primeru kominformovske akcije proti Jugoslaviji, kako se teptajo principi enakopravnosti med narodi, kako se organizira ekonomska agresija, kako se teptata v blato resnica in poštenje, kako se najostudnejša klovcto in najbolj peklenska laž in provokacija pretvarjajo v »normalno« sredstvo »obračunavanja« v sporu s socialistično deželo, kakršna je Jugoslavija? Zares, včasih se zazdi človeku, kakor da Kominform načrtno dela, da bi čimbolj kompromitiral idejo socializma v očeh antiimnerialističnih množic.
Z drugimi besedami, čc hočejo sile socializma skrhati antisocinlistične agresivne tendence nojbolj reakcionarnih vojnohujskaških krogov imperia-
lizma, — a to je mogoče — potem bi njihova politika morala biti taka, da bi pridobivalo simpatije miroljubnih ljudi, a ne da jih vznemirja, plaši in meče v naročje reakcije, — kakor se to danes dogaja zaradi komlnformov-ske politike.
V zadnjem času zelo mnogo govore o nujnosti, da bi se našla neka baza za miroljubne odnose med državami socialističnega in kapitalističnega sistema. NI prav nobenega dvoma, da bi vse človeštvo pozdravilo vsak korak dalje v tej smeri, kajti to bi dejansko bil doprinos miru. Toda bistven je pri tem en pogoj: mir je nedeljiv in zato jo za njegovo ohranitev in okrepitev potrebno ustvariti take medn.arodne odnose, da bi vsi narodi, n ne samo dve ali tri velesile lahko živeli mirno drug poleg dragega, ne glede na njihov družbeni red. Mir mora biti tako med velikimi, kakor med velikimi in malimi, če naj bo res mir, a ne delitev sveta v interesne sfere. Mir mora biti tako v kapitalističnem kakor v socialističnem delu sveta. Da bi se temu cilju vsaj kolikor toliko približali, zato je potrebno pretvoriti OZN v kolikor toliko efikasno orožje borbe za mir, kjer bo manj propagandističnih de« klamocij in manj mehaničnega nad-glasovanja, n več dejanskih naporov, aa se poiščejo sporazumne rešitve. Ml ne precenjujemo vloge OTN v borbi za mir, toda vsekakor smo mnenja, da je ona važno sredstvo te borbe. Te politike se je naša vlada vedno držala m se je bo držala tudi v bodoče.
Naša zunanja politika — to je dosledna politika miru in obrambe naše neodvisnosti. Zvesta tej svoji politiki naša država nikoli ne more postati član kakršnega koli agresivnega bloka. Kot socialistična dežela mi tudi nikoli ne bomo v naši zunanji politiki storili ničesar, kar bi krepilo sile imperializma, reakcije; nasprotno, storili bomo vse, kar je koristno in kar krepi sile napredka, demokracije in socializma. To ne skrivamo, to izjavljamo pred vsem svetom. Toda prav tako odločno sc bomo zoperstavljali hegemonističnim, antisocialističnim in antidemokrat* skira tendencam informbirojevske politike in vsakemu poskusu, da se _na« šim narodom s pritiskom in nasiljem vsili ta politika. Socialistična Jugoslavija ne more biti nevtralna v sedanjem svetovnem dogajanju, toda ona ne pripada nobenemu bloku in vodi svojo lastno miroljubno, demokratično in socialistično zunanjo politiko, ki je so-vrožna vsaki in vsem oblikam agresije.
Taka je, tovariši In tovarišice, vsebina zunanje politike naše vlade. — Prepričan sem, da boste 26. marca i svojo volivno kroglico potrdili tako zunanjo politiko naše države.
Tovariši in tovarišice!
Ne zamerite mi, če sem vos predol((o mučil s temi zunanjepolitičnimi vprašanji. Toda danes je nemogoče govoriti o naših naporih pri vsestranski notranji graditvi, o ne videti tudi zuna-
njepolitičnega pomena teh naporov. Danes je bolj kot kdaj koli prej, a prav posebno še v naši državi, notranja in zunanja politika popolna celoto. Ugled nove Jugoslavije v svetu je velik in velike 6o simpatije, ki jih uživajo narodi Jugoslavije po vsem svetu. A ta ugled in te simpatije so važen faktor v obrambi naše neodvisnosti in čvrstine našega zunanjepolitičnega položaja. Potrebno je, da ta ugled strnno krepimo z vedno novimi uspehi^ v borbi za socializem, za socialistično demokracijo, za kulturni razcvet in blagostanje naše domovine. A sedaj neposredno je predvsem potrebno, dn si Izbojujemo čim večjo zmago v bitki za naš petletni plan, kajti ta zmaga bo ne le visoko dvignila mednarodni ugled naše države, ampak bo našo ljudsko državo vsestransko politično in materialno okrepila. S tem bo tn zipaga razbila marsikatere antijugoslovonske špekulacije, utrdila pa neodvisnost narodov Jugoslavije in jim zagotovila mir.
Vidiite, tovariši in tovarišice, iz vseh teh razlogov vodstvo Komunlstič-ue partije in Osvobodilne fronte ne prihaja sedaj v predvolivni kampanji k vam s praznimi obljubami ali z nadutim hvalisanjem, ampak s tem, da vas ponovno pozove k vašemu čim bolj aktivnemu sodelovanju za izvršitev petletnega plana — te prve in glavne gospodarske osnove za vsestranski napredek in razcvet naše socialistične domovine. Borite se vztrajno in z vsemi silami — vsakdo na svojem delovnem mestu — za čim večje delovne uspehe, zn čim hitrejši tempo naše
?;raditve! Naj vas ne strašijo trenutne ežave. Veliki napori morajo dati tudi velike uspehe. Prepričan sem, tovariši in tovarišice, da bo 26. marca Bela Krajina enodušno oddala glas za svojega poslanskega kandidata, našega dragega učitelja in voditelja tovariša Tita in da bo tako ponovno dokazala, da je tudi danes z njim, tako, kakor je bila z njim v času osvobodilne vojne.
Naj živi delovno belokranjsko in vse slovensko ljudstvo!
Naj živi bratska skupnost narodov Jugoslavije!
Naj žive neumorni graditelji socializma in lepše bodočnosti našega delovnega ljudstva, naši delavci in delovni kmetje, uslužbenci, inženirji, tehniki, intelektualni delavci!
Naj živi Osvobodilna fronta — ne-razrušljiva zveza našega delovnega ljudstva!
Naj živi organizator naše borbe za socializem — Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu!
Govor je množica večkrat prekinila z vzkliki in odobravanj Mn. Po govoru je bEa prebrana pozdravna resolucija kamdidatu črnomaljskega okraja tov. Titu, nakar se je množica ob igranju godb začela razhajati. Mladina in vojska pa sta na trgu še dolgo prepevali in plesali kolo.
Tovariš BORIS KRAIGHER re govoril na
predvolivnem zborovanju v Ajdovščini
Ajdovščina, 18. marca. — Ze nekaj dni so se volivci prvega goriškega voliv-nega okraja pripravljali, da bodo v Ajdovščini na zborovanju sprejeli in poslušali svojega kandidata za zvezno skupščino Borisa Kraigherja, člana Politbiroja CK KPS in ministra za notranje zadeve LRS.
Ne samo Titov trg v Ajdovščini, kjer so pripravili oder, trg pa okrasili z zelenjem in zastavami ter parolami, marveč vse mesto je okrašeno. Čeprav je bilo zborovanje sklicano za komaj ob 16. url, so se že kmalu po 15. uri priCell volivci zbirati na Titovem trgu. Mnogi izmed njih, ki so prihajali na zborovanje, so bili priča velikemu zgodovinskemu dogodku prav na tem trgu 1945. leta, ko so prisostvovali proglasitvi prve slovenske vlade. Volivci, ki so prihajali na zborovanje, eo imeli namen, znova iskreno pritrdili, da Je naša sedanja pot socialistične graditve pravilna, enotna in nezlomljiva.
Ob pol 16. uri je bil Titov trg že poln volivcev. Prišli so lz daljnih krajev. Pestrost so množici dali tudi pionirji odreda »Bajca«, ki so prišli z zastavo. Volivci lz Prvačine so prišli z godbo na pihala. Borci, podoficirji in oficirji JA so prikorakali na trg s transparenti in
so na trgu zaplesali plese. Prispel je ve* delovni kolektiv »Primorja«, med katerimi je bilo tudi 36 udarnikov, ki so bili danes razglašeni.
Medtem ko se je več tisoč volivcev zbralo na zborovanju v Ajdovščini — pa so v bližnji vasi Gradišče bili ostro borbo za zmago. V čast predvolivnega zborovanja bo namreč danes dopoldne pričeli elektrificirati vas. 17 ljudi, ki jim je strokovno pomagala tudi JA, je napeljevalo v Gradišču elektriko. Odločili so se, da mora že popoldne v Gradišču svetiti električna luč. Pod Italijo niso mogli vasi elektrificirati. Vaščani so se sedaj odločili, da bodo to izvedli v počastitev predvolivnega zborovanja.
Nekaj minut pred 16. uro je prišel na Titov trg tovariš Boris Kraigher, ki so ga volivci sprejeli in pozdravili z dolgotrajnim vzklikanjem Partiji in Titu. V njegovem spremstvu so biili sekretar oblastnega komiteja za Goriško Janez Vipotnik s člani oblastnega komiteja, sekretar goriškega okrajnega komiteja Miha Remec, zastopniki JA in množičnih organizacij.
Govoru, ki ga Je imel tovariš Kraigher, so volivci pritrjevali s ploskanjem in vzklikanjem. (Govor bomo objavili v naslednji številki.)
Tovarišica Vida Tomšič
med volivci pod Gorjanci
Novo mesto, 18. marca. V četrtek je bila tovarišica Vida Tomšič, Sanica CK KPJ in predsednica CO AF2 Jugoslavije med svojimi volivci v znani partizanski vasi Gaberje na Gorjancih. Pred spomenikom padlih žrtev narodnoosvobodilne vojne sredi vasi so jo pozdravili zastopniki krajevnega ljudskega odbora in množičnih organizacij. Na zborovanju v šofi se je nato zbralo okoli 250 prebivalcev, katerim je tovarišica Tomšičeva govorila o političnem in gospodarskem stanju in naših nalogah v borbi za
socialistično domovino. Po zborovanju je odgovarjala volivcem na razna gospodarska vprašanja. Poudarila je naloge, id stoje danes pred kraji, ki eo se izkazali v NOB, kjer pa so ponekod v zadnjih letih politično delo z množicami zanemarjali.
Včeraj popoldne je govorila tov. Vida Tomšič na predvolivnem zborovanju v novomeški tovarni igrač, zvečer pa je imela množično zborovanje v Uršnih selih.	‘
Važno opozorilo volivcem
1.. Volivec voli lahko le v kraju, kjer je vpisan v stalni volivni imenik. Ako se preseli, ali je sicer službeno ali lz drugih razlogov na dan volitev odsoten iz kraja, kjer je vpisan v volivni imenik, mora dobiti pri ljudskem odboru, pri katerem je vpisan v volivni imenik, potrdilo o vpisu v volivni imenik.
Čo so preseli » času do volitev in dobi potrdilo pri l: Iskom odboru o izbrisu iz volivncu ■ imenika, voli lahko v kraju, kamor so je preselil, na podlagi tega potrdila.
2. Osebe, ki potujejo v inozemstvo, morajo prav tako dvigniti potrdilo o vpisu v volivni imenik pri pristojnem krajevnem ljudskem odboru. Na podlagi tega potrdila bodo lahko volile na voliščih, ki se nahajajo pri vseh diplomatskih predstavništvih FLRJ v inozemstvu na dan 26. marca 1950.
3. Opozarjamo vse volivce, ki bodo glasovali ua osnovi potrdil, da si ta potrdila takoj dobijo od pristojnih krajevnih ljudskih odborov.
REPUBLIŠKA VOLIVNA KOMISIJA
Tovariši in tovarišice!
Volitve zu Ljudsko skupščino pri-bajajo v nenavadno zamotanih in ori-ginalnih okolnostih. Zato sem imel iu potrebno — kolikor je to meni sploh mogoče, danes in v takih priložnostih, prav vam, novi inteligenci, pred katero je šele življenje, govoriti več o teh pogojih in nekaterih njihovih originalnih potezah. S tem pa bo hkrati, čeprav samo posredno, opozorjeno tudi na pomen in značaj teh volitev, na dolžnosti bodočih poslancev in bodoče skupščine, o čemer so v volivni kampanji posebej in izčrpno govorili naši voditelji, zlasti pa tovariša Tito in Kardelj.
Kakor vam je znano, ne nastopa pri nas na volitvah opozicija in nimamo opozicijskih kandidatov. Nastaja vprašanje: ali je to demokratično in ali je pod diktaturo proletariata nujna samo ena »vlada«, »lista«, oziroma — ali so delavskemu razredu in kmetom, kadar so na oblasti, »potrebne« tudi opozicijske buržoazne liste? To vprašanje je popolnoma praktičnega pomena. Delavskemu razredu in delovnim množicam, katerim ta razred stoji na čelu,
i'e v naši dobi buržoazija ovira za nji-ov nadaljnji razvoj in nadaljnji razvoj proizvajalnih sil, tako da bi bili njeni kandidati samo nepotrebna ovira. Ce bodo delovne množice, kadar so na oblasti, dovolile nastop buržo-azije, zavisi od konkretnih okolnosti, oziroma — od razmerja sil, od oblike diktature proletariata v nekem danem položaju. Okolnosti, razmerje sil in oblike diktature proletariata pa so lahko, kakor vemo, najrazličnejše.
Zgodovinske okolnosti, ki so se združile pri nas dajejo delovnim množicam, ki jih vodi delavski razred, možnost, da svoje naravne politične potrebe spravijo v sklad s svojimi možnostmi in da onemogočijo nastop buržoazije na volitvah, čeprav so formalno dopuščene te možnosti tudi njej sami. Prav te zgodovinske okolnosti so
Eri uas tako zelo oskubile in oslabile uržoazijo, da ni niti sama danes sposobna storiti kakršen koli resnejši poizkus za javni politični nastop.
To torej, da pri nas ni opozicijskih kandidatov, ni dokaz nedemokratičnosti volitev in celotnega državnega sistema, temveč narobe: to je dokaz sile delavskega razreda in delovnih množic, dokaz, da je naša demokraci-ju prav ljudska, dosledno za ljudstvo, za velikansko večino. Zameriti nam nedemokratičnost v tem pogledu bi bilo prav tako, kot če bi kdo nam in ljudskim množicam zameril, da ne podpiramo buržoazije in da se proli njej politično ter drugače borimo. Če bi bila v takih kritikah vsaj trohica doslednosti, bi morali kritizirati le bur-žoazijo, zato ker je formalno pravico spremenila v resnično brezpravnost ljudskih množic, volivno pravico vseh državljanov pa v »pravico« delovnih množic, da volijo te ali one predstavnike izkoriščevalcev.
Toda v čem sta tedaj značaj in pomen volitev pri nas in v čem bi sploh morala biti pod diktaturo proletariata?
V tem, da morajo volitve krepiti diktaturo proletariata oziroma socialistično demokracijo, stalno razširjati njeno množično osnovo, t. j.: demokratizirati jo znotraj 7. borbo proti buržoazni reakciji in birokratizmu ter z vključevanjem množic v vodstvo države (er gospodarstva, z razvijanjem njihove pobude. Razen tega pa volitve potrjujejo linijo razvoja, ki jo mora volivna kampanja razložiti in pojasniti. ker je očividno vzporedno vprašanje. ali bodo kandidati izvoljeni, kajti ob takih okolnostih in v tnkem sistemu bodo v vsakem primem izvoljeni. glavno pa je v votivni kampanji vprašanje zavestne aktivnosti in udeležbe množic pri splošnih vprašanjih, pri vprašnnjih razvojne linije, pri vprašanjih nadaljnje povezave množic. Partije in ljudske oblasti.
Sedaj se postavlja vprašanje: kakšna je ta linija razvoja, ki jo morajo množice pri nas potrditi in ob kateri se morajo še nadalje aktivizirati? Katera so temeljna vprašanja v razvoju, ki se kaže na podlagi dosedanjih izkušenj? To so: vprašanje vloge države v socializmu. vprašanje narodne neodvisnosti v socializmu in vprašanje nadaljnje borbe za socialistično zgraditev. Seveda so vsa ta vprašanja med seboj najtesneje povezana z borbo, ki jo vodijo danes naša Partija, naše delovne množice in jugoslovanski narodi proti sodobnemu revizionizmu, katerega središče je v Sovjetski zvezi, natančno rečeno v CK VKP(b).
Kakor vam je znuno, je med kapitalizmom in komunizmom nujno prehodno razdobje, ki se imenuje nižja faza komunizma ali socializem. Komunistična družba ne nastane torej takoj in na svoji lastni podlagi. Novi družbeni odnosi, ki se ustvarjajo po odstranitvi buržoazije z oblasti, imajo še vedno in neizbežno v mnogih svojih oblikah dediščino stare družbe. Ena takih dediščin je tudi država prehodne-
f;a razdobja od kapitalizma k socia* izmu, to je diktatura proletariata, socialistična demokracija. Moramo namreč imeti pred očmi, da je tudi diktatura proletariata ostanek razred- ' ne družbe, sicer so značaj in funkcije | te države novega tipa drugačni od j prejšnjih državnih oblik: pomeni orod- j
J'e nasilja velikanske večine nad veli- ! ansko inanjšino; njen n zgodovinska . vloga pa se omejuje na eni strani — ! n« zlom odporn buržoazije in drugih ; reakcionarnih razredov ter njihove poizkuse, da bi se obnovil stari red, na drugi strani pa — na pripravo svojega | lastnega.
Mara in Lenin sta, upoštevajoč eko. nomske zakonitosti razvoja h komunizmu. napovedala, da grozita zmagovitemu delavskemu ra/redu in socializmu dve nevarnosti: od poražene
Na novih poteh socializma
Govor tovariša Milovana D išiasa na predvolivnem zborovanju beograjskih študentov
buržoazije — na eni strani in lastne birokracije — na drugi strani. Ni naključje, da je Marx zahteval, nai bodo uradniki voljeni, in to le za določeno dobo, nakar naj bi šli v proizvodnjo. Engels in Lenin sta večkrat poudarjala, da s spremembo ekonomskih odnosov, t. j. z uničenjem privatne kapitalistične lastnine nad proizvodnimi sredstvi^ ne nastopi takoj, lahko in avtomatično tudi sprememba političnih odnosov. Razvoj diktature proletariata, socialistične demokracije, more iti torej v dveh smereh: v smeri njenega odmiranja v tisti stopnji, kot se krepi socializem, ali pa v smeri krepitve m spreminjanja birokracije v privilegirano kasto, ki živi na račun družbe kot celote, čeprav mu ni več na določeni stopnji razvoja proizvodnih sil potrebna, niti za borbo proti kapitalističnim ostankom — ker teh ni ali pa so nebistveni za razvoj družbe, niti za organizacijo proizvodnje, kajti svobodno združeni proizvajalci lahko tudi že sami vodijo proizvodni proces.
Razvoj proizvodnih sil v Sovjetski zvezi je dosegel tako stopnjo, da jim več ne n^ezajo družbeni odnosi, ne ustreza jim način vodstva samega proizvodnega procesa ih način razdeljevanja proizvedenih dobrin. Nastalo je razredno nasprotjo med proizvodnimi silami in proizvodnimi odnosi. Toda to nasprotje v Sovjetski zvezi ni tako, kakršno je bilo V prejšnjih razrednih družbenih formacijah, kajti lastninski odnosi so drugačni kot v njih. Čeprav so tam še kapitalistični in celo predkapitalistični ostanki, nimajo bistvene vloge v družbenem razvoju, ker so porušeni lastninski odnosi, na katerih bi se ti ostanki lahko nadalje razvijali. Tu gre torej za nov zgodovinski pojav: za to. da novim socialističnim lastninskim odnosom in novemn razvoju proizvodnih sil ne ustreza več način upravljanja te lastnine in teh proizvodnih sil.
Številni tovariši, ki vidijo oblike tega procesa (uvajanje neenakopravnih odnosov in izkoriščanje drugih socialističnih držav; nemarksistično obravnavanje vloge voditeljev, ki dobiva često celo obliko vulgurnih zgodovinskih potvorb ter oboževanje, podobno tistemu v absolutnih monarhijah; razlike v plačah, ki so večje kot v buržoazni birokraciji in se gibljejo od 400 do 15.000 rubljev; ideološko forsiranje velikoru&kega nacionalizma ter podcenjevanje in podrejanje vloge, kulture in zgodovine drugih narodov; politika razdeljevanja vplivnih področij s kapitalističnimi državami, monopol pri razlagi marksistično ideologije in taktike mednarodnega delavskega gibanja ter uvajanje metod laži in obre-kovauj v delavsko gibanje; zanemarjanje proučevanja Marxa, Engelsa in Lenina, zlasti ujihovih postavk o zakonitosti prehodnega razdobja in komunistične družbe; podcenjevanje vloge zavesti — zlasti zavesti množic — v borbi za novo družbo; tendence za dejansko likvidacijo sociullstične demokracije in spremenitev te demokracije v golo obliko; onemogočanje borbe mišljenja in zaviranje pobude množic, t. j. — osnovne proizvodne sile, prav s tem pa tudi proizvodnih sil v splošnem; revizija filozofskih osnov marksizma itd. itd.), ki vidijo vse to in so napravili znključke, kakršne jo pokazala praksa v sporu med CK VKP(b) in sovjetsko vlado ter CK KPJ in jugoslovansko vlado, in zahtevajo teoretična pojasnila za te pojave ter to prakso, postavljajo vprašanje: od kod ti pojavi, ki so v vsem značilni za razredne formacije, kaj pomenijo in zakaj so ter ali morajo biti v so-ciolizmn? In nadalje: kakšne so prav za prav korenine teh pojavov, ali gre v Sovjetski zvezi zn pojav neke nove razredne družbe, zn državni kapitalizem, ali za »odklone«, zn nnsprotja v samem socinlizmu.
Predvsem je nepravilno presojat! stanje nečesa, še prav gotovo pa družbenega procesa, samo po njegovih zunanjih Izrazih. Le zares znanstvena analiza bistva procesa in odkrivanje njegovih notranjih zakonitosti lahko dasta človeški zavesti njegovo resnično sliko. V Sovjetski zvezi ni nikakih ekonomskih osnov za nastanek novega razreda. Tisto, kar se tam dogaja, in zunanje maniiestacije, ld jih vidimo, ne pomenijo in ne morejo pomeniti vračanja v kapitalizem. Tu gre v resnici za nove pojave, ki so nastali na tleh in v okviru samega socializma. Nadalje je treba sleherni proces gledati v njegovem zgodovinskem razvoju. Začetna izhodna osnova (socialistična revolucija in diktatura proletariata, nacionalizacija kapitalistične lastnine in borba za socialistično zgraditev) je enaka tako pri nas kakor tudi ▼ ZSSR: i tam so bile 1 tukaj so te osnove progresivne kot začetne. Toda razvojne tendence — do katerih je prišlo zaradi drugačnih splošnih zgodovinskih okolnosti in drugačnih pogojev v obeh državah — so druge. Pri njih je prišlo -med drugim tudi zaradi tega, ker |e bila ZSSR dolgi, edina socialistična država, pri tem še zaostala, obkrožena od kapitalizma z relativno slabo zavestno vlogo množic v borbi za socialistično zgraditev In relativno slabimi zunanjimi ter notranjimi silami revolucije do ustvaritve privilegiranega sloja birokracije, do birokratičnega centralizma, do začasne spremembe države v »silo nad družbo«. Tudi pri nas so tendence po gospodstvu birokracije, kajti te tendence so — kot smo videli pri Marxu — zakonita nevarnost, nujen pojav, nujen ostanek stare razredne družbe v borbi za ustvaritev nova brezrazredne družbe.
Toda pri nas te tendence ne bodo in ne morejo zmagati, ker so zgodovinske okolnosti druge, ker je odnos sil, ki se vsak dan menja v borbi, drugačen, ker so razvojne tendence druge — k vedno večjemu manjšanju vloge birokracije, k vedno večji iniciativi množic in resnični — da se tako izrazimo — oblasti neposrednih proizvajalcev v proizvodnem procesu. Pri, tem moramo imeti pred očmi dvoje: prvič: socialistična država vodi proizvodnjo že neposredno od začetka, t. j. od nacionalizacije kapitalistične lastnine in s tem dejansko uresničuje monopol pri vodstvu gospodarstva v veliko bolj orjaški in popolnejši obliki, kot pa je to v sodobnem kapitalizmu. In drugič, ker so tendence h gospostvu birokracije v prehodnem razdobju zakonit pojav, so dejansko hkrati tudi stihijski, spontani proces. Zato pa niso nujni nikaki resni napori in nikak »genij«, da bi zmagale. Dovolj je le ustaviti zavestno borbo proti njim in državni monopol pri vodstvu materialne proizvodnje — ki je nujen v borbi proti kapitalizmu ter v začetku socialistične graditve — sc spremeni v družbeni monopol, t. j. za posledico ima privilegirano razdelitev presežkov družbenih proizvodov in poizkuse, da bi monopolizirali vse oblike življenja ter aktivnosti driižbe. Če bi se birokratska spontanost obrzdala zavestno in z aktivnostjo pa pride do ukinitve monopola vodenja, prav s tem pa tudi vsakega drugega monopola ter do uresničitve Marxovega načela — da svobodna združba samih proizvajalcev neposredno tudi vodi proizvodnjo.
In končno, napačno (e nove družbene pojave prav zaradi tega, ker so novi, presojati po starih, zgodovinskih primerjavah, ali če tudi še tako globokih knjigah. — Stare knjige nam 1 ahko pomagajo, da obogatimo naše metod« preučevanja, toda resnično znanstveno In resnično revolucionarno je le tisto delo, ki odkriva na temelju družbene prakse, oziroma na temelju nakopičenih eksperimentov, zakonitosti novih pojavov. Po knjigah bi se tisto, kar se dogaja v ZSSR, lahko dogodilo, vendar se ni moralo dogoditi Zn nadaljnjo prakso in teorijo je danes bistveno, da se je dogodilo, t. j. — bistveno je: pojasniti, za kaj gre in kaj gre in kaj je treba storiti, da bi se socializem — ldjub vsemu — še nadalje razvijal. Toda naše ideološke napake In slabosti ne Izvirajo samo iz napačne uporabe dobrih knjig na konkretno stvarnost, temveč tudi iz osvajanja posameznih napačnih mest iz površnih knjig, kot pravilnih postavk. Tako se navadno jemlje kot točna trditev posameznih sovjetskih teoretikov, da je pri njih že »končano« prehodno razdobje (ali, kot se to nnvadno reče: zgrajena socialistična družba — zgrajen socializem) in so — torej — tudi prenehale funkcije države znotraj, v razmerju do nove družbe. Seveda je taka trditev sama po sebi dogmatična, nedialek-tična in nezgodovinska, kajti ne razume borbe za socialistično družbo kot proces, ne jemlje je kot prehodno razdobje h komunističnim družbenim odnosom, prehodno razdobje same komunistične družbe, v kateri se novo bori proti staremu, k ostankom starega pa spada tudi sam državni mehanizem, temveč jemlje to borbo kot gotovo, končano razdobje, v katerem 10 avtomatično s spremembo ekonomske osnove izginila tud vsa notranja nasprotstva. Tudi najpovršnejše obravnavanje dejstev — zlasti v razmerju do sedanje resnične vloge države v ZSSR — v družbenem in ekonomskem življenju — dela navedene postavke ne le dogmatične in napačne, temveč tudi smešne. Take postavke ustrezajo v resnici birokraciji, ki hoče prikriti pred množicami krepitev tvojega privilegiranega položaja ta ki se upira iti tja, kjer ji je zgodovina tudi določila mesto — v muzej starm razredne družbe.
Po vsem moramo na to, kar ie dogaja v ZSSR, gledati kot na krizo socializma, kot na krizo, do katere je prišlo v teka socialističnega razvoja v ZSSR. Ta kriza se ni niti začela z resolucijo Informbiroja, pa tudi končala se ne bo s tem, da bo nekdo teoretično pojasnil njen značaj in njene vzroke, čeprav je to zadnje nujna domneva za njeno rešitev. Seveda je la kriza, oziroma stagnacija, absolutna ie v odnosu na to, kaj vse bi se lahko tam doseglo in s kakšnim tempom bi lahko napredovali, če bi bila sproščena iniciativa množic, je pa relativna v odnosu na nadaljnji razvoj proizvodnih sil, ker se tam proizvodne sile kljub vsemu Še naprej razvijajo. Resolucija Iniormbiroja je le ključna točka tega procesa. Dokazuje — kakor tudi vse, kar se je na njeni liniji dogajalo pred njo in po njej — da skušajo birokratični elementi, ld so utrdili svoj privilegirani položaj, poiskati rešitev notranje krize v zunanjem svetu, oziroma to začasno potlačiti z zunanjimi uspehi — z izkoriščanjem ter podrejanjem drugih socialističnih držav. Ker pa metode izkoriščanja in podrejanja narodov v sodobnem svetu, ki je razdeljen ter v njem na svetovnem trgu še gospoduje kapitalizem, ne morejo biti drugačne kot kapitalistične, se nujno pojavljajo kot borba za vplivna področja in kot ovira za nadaljnji razvoj socializma, kot borba za zmago socializma samo tam, v tistem obsegu in v tisti obliki, kolikor in kakor to ustreza ozkim, hegemonističnim interesom tega privilegiranega sloja. Od tod je tisto, kar neposredno koristi temu sloju — zanj teoretično tudi upravičeno in resnično. Od tod vse širša in brezobzirnejša orientacija k velikoruskemu nacionalizmu, k zaostalost l množic in njihovim temnim najjonom, podedovanim iz preteklosti, ki jih je vedno spodbujala in na katere je vedno apelirala tudi buržoazija. Imajo pa tukaj nov, drugačen pomen — pomen birokra-
tične Imperialistične ekspanzije ter gospostva birokracije enega naroda nad drugimi narodi. Naslanjanje na zgodovinsko nacionalistično zaostalost je možno v določenih okolnostih le pri največjem narodu, pri katerem so ti ostanki najmočnejši prav zaradi tega, ker je bil ta narod dolgo vladajoči narod. Od tod subjektivni idealizem — kljub njegovi materialistični in dialektični frazeologiji — v fiziologiji in znanosti ZSSR, ki se tudi razvija na temelju nezgodovinskega in nedialek-tičnega proglašanja, dn ni pri nji bveč notranjih nasprotstev. Na tem napačnem temelju tudi sloni celotna njihova znanstvena metodologija in praksa, ki nujno zamenjuje znanstveno delo - z apologetiko, revolucionarno prakso pa — sprakti-cizmom. Načelo te metodologije je tole: Ker pi nas ni družbenih nasprotstev, zavest voditeljev natančno izraža stvarnost in je torej tisto, kar govore, ne le točno in nezmotljivo, temveč tudi zakon za razvoj same družbe oziroma — materialnega sveta.
Tako so se notranja protislovja med birokratičnim centralizmom in neposrednimi proizvajalci, oziroma ljudstvom, nujno razvila ob okolnostih socialistične obdanosti v zunanja protislovja — v spor med birokratičnim imperializmom in prizadevanjem ljudstva, da bi svobodno ter enakopravno živelo.
Ideološke korenine vsega moramo torej iskati v reviziji glavnega vprašanja marksizma: vprašanja države, t. J. — vloge države v prehodnem razdobju, v ustavitvi revolucionarne borbe, ki se na poti h komunizmu mora razvijati tako proti ostankom kapitalizma kakor tudi proti monopolizmu birokracije in birokratizma. Preprosto rečeno, če hočemo razumeti njegovo vsebino, se lahko vprašanje omeji na tole: ali mora razvoj v socializmu v smeri krepitve monopolistične vloge države, ali z zmago socializma v ekonomiki — v smeri odmiranja njenih iunkcij.
V čem pa je bistvo samega birokratizma v prehodnem razdobju? Očividno to bistvo ni identično * birokratizmom Izkoriščevalskih razredov, čeprav mu je podobno. Važna poteza birokratizma Je, kakor znano, način vodenja. Vendar to ni glavno. Glavno je — družbeni odnos, ld si ga birokracija prizadeva uresničiti do ljudstva. To Je odnos privilegiranih posameznikov, ki si na ekonomski podlagi
— ld Jo dobe z določeno funkcijo v vodenju gospodarstva — spontano prilaščajo tudi »pravice« upravljanja nad neposrednimi proizvajalci, • tem pa tudi »pravico do privilegiranega položaja napram njim, — V kapitalističnem birokratizmu se Je birokrat počutil kot mali človek — kar je v resnici tudi bil, ker Je samo služil razreda lastnikov, v socializmu pa se počuti kot božji genij, poklican, da ukaznie — kot to lepo in natančno čestokrat poudarja tovariš Tito
— ljudstvu in da sc poslušno pokorava le »več|emu« geniju, tistemu, ld je na višji birokratični lestvici. Tu mora ideologija služiti birokratu, ne pa on njej. Onemogočiti ustalitev taldh družbenih odnosov — j« napredno In zgodovinsko delo v socializmu tako kot razbilanje buržoazne kontrarevolucije. To bo odprlo nova ob-*orjn ^a nadnlfnii socialistični razvoj. Kot gospodarski red je socializem postal zgodovinska resničnost, ki je kapitalizem ne more ne zanikati ne uničiti (kajti nihče ne more trajno potisniti družbe nazaj, ker je družba že dosegla nadaljnjo stopnjo razvoja), rešitev notranjih protislovij v socializmu pa postaja glavno vprašanje mednarodnega razvoja in bistveni pogoj znotraj, temveč tudi za nadaljnje zmag« n® le za nadaljnji napredek socializm« delovnih množic v zunanjem kapitalističnem svelu. Rešitev tega vprašanja je danes sa socialistično In demokratično gibanje nujno in neodložljivo v enaki meri, kot je za delovne množice In zatirane narode — ki so brez pravic ter obsojeni na bedo, neznanje in propadanje — nujno in neodložljivo, da se zamenjajo kapitalistične oblike gospodarstva in Imperialističnega zatiranja — s socialističnimi oblikami gospodarstva ter z življenjem svobodnih tar enakopravnih narodov.
Vsa današnja borba naš« Partije in naših ljudskih množic ne bi imela nika-kega zgodovinskega opravičila, če v resnici ne bi krčila nadaljnje poti socializmu, če ne bi pomenila borbe naprednih tendenc v socializmu proti tendencam, ki so postale v socializmu reakcionarne in konservativne ter zavirajo njegov nadaljnji razvoj. Pot, po kateri danes hodimo, je nova v zgodovinskem pogledu, kajti po njej ni hodila pa tudi sedaj ne hod! nobena socialistična država. Mi smo hegeljanska negacija sedanjega stanja v socializmu in prav s tem kri in meso njegovega nadaljnjega razvoja. Sele z nošo današnjo borbo — prav zato, ker postavlja nova vprašanja v socializmu — je prestopila naša revolucija, čeprav nova po obliki in po zavestnem angažiranju množic, tako subjektivno kakor tudi objektivno nacionalne okvire in nos tal a pojav, ki ima mednarodni pomen.
Zato pa ravnajo nekateri tovariši ne dialektično in nezgodovinsko, ko se čudijo, da številnih stvari v ZSSR nismo videli že poprej. Tl so spregledali dvoje: prvič, da le kopičenje revolucionarne prakse, da le družbena konkretna borba tudi omogoča nadaljnjo obdelavo teoretičnih postavk marksizma, in drugič, da je bilo zgodovinsko neizbežno, da n©ka partija — in to je bila naša — stopi nn originalno revolucionarno pot v sodob nih, originalnih novih okolnostih, pote” pa šele lahko postane kritik sedanje;' že dogmatičnega in statičnega stanja v socialistični teoriji ter pionir borbe za spremembo materialnih družbenih odnosov v socializmu. Če hočemo nekaj teoretično zanikati, mor-mio poprej to preiz-
kusiti r množičnim eksperimentom družbeni borbi po z revolucionarno P kso milijonov. Nove znanstvene — če hoče v resnici taka biti — n? remo izmisliti v naprej. Taka lco™ t0 haja od takratne teorije in znniK _ teorijo šele po nujni količini PT ^ Tako moramo po mojem mnenju g e ^ na vprašanje, zakaj mnogočesa nisi® prej videli, oziroma da smo na •tvar! naivno gledali. Dialektika * tudi tokrat pokazala za ne—
sproti ljudem. Samo tisti, Id s0 .j'\PA ljubili Sovjetsko zvezo in se najd neje borili z njo na isti podlagi, o’1 «. ki so se najodločneje borili za so . zem, so lahko edino tudi postali par f in zakoniti kritiki sedanjega s*a”Lj|. Sovjetski zvezi oziroma — v s0® lizmu.	tel).
Nekaj sem že povedal, da so dence h gospostvu birokracije v Pre ^ nem razdobju zakonit pojav. Toda , le pojav v eni državi ali le v drž ^ kjer Je proletariat prišel na ob ternacionalni značaj tega pojava ** f prav iz internacionalističnega P° .^a. socializma ter iz idejnih slabosti 8. nja, ki smatra razvojne oblike v skl zvezi za absolutne: kot edino ® Jj. In edino pravilne, brez zveze * Zjaak* vinskimi okolnostmi njihovega »as in njihovim zgodovinskim razvojem-korenine za mednarodni pomen *e»* java moramo predvsem iskali v. Ltii membl družbenih zgodovinskih oko socializem je zgodovinsko zmagal, o proletariata ni samo uresničena t’ vilnih državah in na velikanskih Prjj. rih, temveč je tudi preostali *•? jjl stični svet v takem notranjem 8 ga neizbežno, v najrazličnejših . neusmiljeno sili v socializem, P" j,s. povzročajo samo nedemokratična *%(»• gemonistična politiko sovjetskih v . y ljev ter sploh Idejne slabosti * ji vseh državah, da borba proletaria oblast in borba odvisnih držav *HS ioVnil> stali zavestna dnevna naloga “e množic.	_
V takih okolnostih se ne drže j.
oblast kapitalistov, ki izražajo biro ^ ske tendence v socializmu, tem^«® u i podobni elementi v delavskem tf1*’8 Iai kapitalističnih državah, ki *e Ji®. 5o> možnost in upanje, da bi s porn^J vjetske armade prišli do privil««11,^ birokratičnih pozicij (kolikor ne JŽre ejo za neozdravljive dogmatike, ki ne videti novih pojavov in za katere pf |9 ni merilo pravilnosti teorije, teinv ^ trebn to prisiljevoti in utcsnjevoti ’ , ^ retične modele, če pa to ne gre, *e >y0» toliko slabše za samo prakso). Vsi ^ diteljif vedo, da so v borbi zoper n» ^ služujejo obrekovanj in laži, lajo to zaradi tega, ker to v Jcdni ^ za njihovim družbenim in mater privilegijem.	j#'
Birokratizem pa Je, kakor veni / konltl ali, kakor se popularno Pr®eiji' kleti sovražnik komunizma ta s ^ stične demokracije, sovražnik »v jf<r
iuULi pojavi
Jevščlne pri nas so takega 2,1 " so tendence k privilegiranemu
deklasiranlh In roznarodenlh el®7J‘Y0 Taki pojavi so mogoči v tej ali o"1. tudi v prihodnje. In ker Je obj®?^ tako, smo kot revolucionarji suhic« )0, dolžni, da se praktično — v cinlizma In sreče ter svobode s ljudstva — temu upremo in te t®11 razbijemo.
Tovariši In tovarišice!	,oll'
Marx In Engels sta nas uči** , darnosti vseh delovnih ljudi. 0 jjŽ*’ voditelji so to solidarnost — >* |(/ Joč jo v sebične nameno —	.
razbili. Velild protelarski revoh' Lenin je teoretično obdelal in 141 tično boril za enakopravnost nar® jjr socializmu v vseh oblikah njihove« *^ ljenja. Sovjetski voditelji so to — izkoriščajoč notranje slabost* meznih držav v borbi proti ter pritisk zunanjega ltapi^1 sveta nanje — poteptali ter spre®1 hegemonijo nad njimi.	tu*
Mislilo se je — in to je Je pravilno — da so lahko soci*| ^ tr države neodvisne SBmo relaUvno, ' odvisne, kolikor to zadeva njHl°v sebojne odnose (kar Je istovetno *R0tW njem pravice narodov do kadar pa gre za odnose do kap1 ^ ot' nego sveta — med seboj odvisn® vezane k vojaški ter gospodar«** ^
Ta načela je razložil	el i!
hkrati z Engelsom Je opozorili f#t)' imel v mislih možnost notranji** ^ »lovIJ v prehodnem razdobju, *u jfi*1j da bi sl posamezne aociallstlčn® oziroma njihovi voditelji usesti se na hrbet novim soc*8* državam.
Glejte, kaj pravi na nekem m«* ^ V svoji brošuri »Socializem „bi* „ nlalna politika« (Berlin 1907) l<clsOY. Kautsky, tedaj še marksist, pi»*j pismo z dne 12. septembra	t	*,
njemu, ki je velikanskega P01? vprašanje, ki nas zanima. Tu ) del tega pisma:	,j0 k°\\
Po mojem mnenju * jržf»vC’, |<
k ‘r&l
ni je v pravem smislu, to _ so naseljene z evropskim stvora, Knnnda, Avstralija, ol\T^}eL isinjne, nasprotno pa P ..„1, L
samostojne, nasprotno pa *jl' Ojnit države, ki so naseljene z	„■
dijo, Alžir, holandske, P°r!"f.iriii* L španske posesti, moral pf0‘r j0?e časnii prevzeti in čim prej nl vesti do samostojnosti. Kako ■ [„ nroees razviinl. ie težko r<’ 'in
i*
A*
proces razvijal, je težko ,re“'elo *‘sf bo mogoče izvedla revolucijo* Jti -j,
«rnl* f ntiir«	I-	y, t*	r>«
ijfl?
Učnejšega rušenj«. Tod« se ne more ločiti od ir ’ •'*' ie H- 15 Isto se lahko odigra tudi ^rl1^e l>i „[J v Alžiru in Egiptti in /n ,n i: d<J «1 to celo najbolje. Mi bemo 1,1 r(1Itiž|f dela doma. Ko bosta reofg
n ' v	i	v	>	v	i	-	i	j
verjetno,	ker pa	Pro11,ri!nr1!;,|oni''Lli.'
osvobaja,	ne more	voditi	»■	)«#/."
vojn. se	bo mor«l	s fert1.	n^lfi
kor pn seveda ne bo šlo	stv.,,
H februarja 1950
Stran g
Na novih poteh socializma
Govor tovariša Milovana Djilasa
na predvolivnem zborovanju beograjskih študentov
Nadaljevanje > 4. strani.
~v,ropa ;n severna Amerika, bo to dalo ®*t> kolosalno silo in tak zgled, da “®iii "bodo polcivilizirani narodi sami P°dali roko, za to bodo poskrbele že •anie ekonomske potrebe. Skozi katere |°cia]ne ali politične faze bodo morale države tedaj iti, dokler tudi same bodo prišle do socialistične orgnni-“C1je, o tem bi, mislim, lahko danes Postavili samo precej nepotrebne hipo-■***• Samo eno je nedvomno: zmagoviti proletariat ne more nobenemu {“/emu narodu vsiliti nikakršne osre-jdve, ne da bi s tem izpodkopal svojo jastno zmago. Seveda pa to nikakor ne vključuje obrambnih vojn različne Yrs<e...«
Engels nikakor ne misli, da bo »eko-•oinsko« samo po sebi in neposredno "dstranilo vse težave. Ekonomski pre-r®t bo prebudil vse narode, da bodo Podali roko socializmu, toda pri tem
o	možne tudi revolucije — proti so-mlistični državi — in vojne. Prilngo-*evanje politike ekonomiki se bo nuj-“0 izvršilo, toda ne takoj in gladko, -Postavno povedano, ne neposredno. "Ot »nedvomno« postavlja Engels sa-®o eno brezpogojno internacionalistič-Jo načelo, ki ga uporablja glede na „1 »tuje narode«, t. j. ne samo kolo-'olne. Vsiljevati jim osrečitev bi polnilo izpodkopati zmago proletarinta.
, Proletnriat ne bo postal svet in ®>un pred napakami ter slabostmi sa-zaradi tega, ker bo izvedel socialno ij^olucijo. Toda možne napake (se-interesi — poskušati se usesti na U1 hrbet) ga bodo nujno dovedle do Poznanja te resnice. Prav danes tudi 'r® za podobno stanje, ki sta ga teo-»Ptično genialno napovedala Engels in ®nin, v katero so mednarodno delav-’ko gibanje in države, ki stopajo na P°t socializma, dovedli »nezmotljivi« ‘Blagovnici,
Podrejanje, izkoriščanje ln onemo-»°č«nje svobodnega socialističnega ražnja v novih socialističnih državah, ki ® je spremenilo v sistem odnosov med J°vjetsko vlado ter temi državami, ni 6 Postavilo na dnevni red vprašanje neodvisnosti držav v socializmu in njl-°vih medsebojnih odnosov, temveč je ?rav tako bistveno spremenilo tudi po-r'en odnosov med Sovjetsko zvezo ter °dilno državo kapitalističnega sveta *DA. Prav s tem, da je Sovjetska vsilila in »uzakonila« hegemo-'Jo »vodilne sile«, je spremenila po-spora dveh sistemov ter ga pre-^ ®riln iz borbe za rušenje knpltalizmn ■ borbo zn razdelitev na kapitalistična ® »socialistična« vplivna področja, ozi-|.°ma — na področja vodilne kapita-vsdČne in »vodilne« socialistične držn-u' Sovjetski voditelji so v praksi po--“vHi problem z drugimi državami in Brodi — bodisi pod ameriško ali svoje J-Spostvo, čeprav kaže ves sodobni C?y°j — tako v kapitalizmu kakor
-	v socializmu — tendence k vedno 6®®ji neodvisnosti, svobodi in enako-j/Bvnosti narodov. Sovjetska vlada in uSfejene vlade niso le razvezale vo-ho ter gospodarsko zvezo s sociali-j. ®° država, — Jugoslavijo, temveč b] Proti njej organizirale gospodarsko °kado in nasilni pritisk, vštovši tudi (6°?®ie z vojno, s čiiner so bila po-Bo •unn vsn leninistična načela o od-y S|n med socialističnimi državami, „ ? to in tako stanje je postavilo za lop) r.n' narod, gotovo pn zn tiste v t ^'Blizmu. problem borbe zn ohrani-Ij ' njihove neodvisnosti, problem bor-H- ,*•» enakopravnost, in to v odnosu 2DA kakor tudi v odgosn do ZSSR.
Toda tako stanje ni le postavilo ta problem, temveč daje hkrati tudi realne domneve, da lahko vsak narod, ki ima dovolj notranjih revolucionarnih sil, ta problem tudi uspešno reši. Naša revolucija, katere nadaljnji razvoj poteka v borbi za socialistično zgraditev, je našla v sebi dovolj notranjih sil, da ni »izbrala« hegemonije, temveč da se samostojno razvija, s čimer hkrati kaže pot drugim narodom tako v njihovi borbi proti kapitalističnemu imperializmu kakor tudi proti poizkusom upostavitve »socialistične« hegemonije. Sele poznejša zgodovina bo mogla popolnoma oceniti, kakšen pomen ima ta smeli in doslej neznani podvig innle in relativno nerazvite države. Doktrinarji in dogmatiki, ki vedno gledajo nazaj in presojajo življenje po knjigah, zaradi česar tudi niso sposobni, da bi sprevideli nove elemente v razvoju, se zmedejo pred vprašanji: kaj je s centrom revolucije, kaj je z glavno silo socializma? Ne vjdijo že gotovih zgodovinskih dejstev: bistvene slabitve kapitalizma, pojavov nasprotstev v socializmu in hegemonizma v zunanji politiki ZSSR, kar je spremenilo tudi značaj odnosov med njo in kapitalizmom, novih oblik revolucije in socialistične demokracije itd. Doktrinarji in dogmatiki ne morejo zanikati, da imamo — celo po pravilni in dosledno pojmovani dogmi ter doktrini — prav, toda — toda naše stališče vendar slabi »center« in »glavno silo«, njemu pa je zopet vendar — treba vse podrediti. Kam gre s tako bedno oportunistično logiko socializem? Do kod bo vse to končno prišlo? Razen tega pa »center« in »glavna sila« ne moreta biti tam, kjer so zapustili pozicije marksizma-leninizmn, temveč tam, kjer gre razvoj socialistične teorije in prakse naprej. Ne mislim s tem reči, da želimo biti »center« in »glavna sila«, in to ne le zaradi tega, ker je to za nas objektivno nemogoče, temveč ker danes objektivno to ni niti nujno: danes ni samo ena socialistična drža-vn, in — torej — morejo biti vse skupaj ali posamezne — oziroma socialistični odnosi med njimi bi tudi morali biti — in edino morejo biti — resnični center ter glavna sila za narode in gibanja, ki se trgajo iz kapitalističnega suženjstva. Bistvo stvari je torej v doslednem čuvanju ter razvijanju marksistične teorije in prakse, no pa v mehaničnem obravnavanju »centra« in »glavne sile« po številu in materialni moči te ali one države, tega ali onega gibanja. V tem pogledu ni nikakršnega dvoma, da sta naša Partija in naša država pionirja borbe, tako za nove v resnici socialistične odnose med narodi ter državami, kakor tndi za dosledno uporabo mnrksistlčno-lcninistič-nega nauka o vlogi države v socializmu, o krepitvi in rnzvijnnfn socialistične demokracije, ki je edino mogoče z vsestranskim sproščanjem iniciative množic oziroma — s stalnim vedno širšim ter pogumnejšim pritegovanjem množic k vodstvu države in gospodarstva, z uresničevanjem načel samouprave ljudstva.
Borba zn socialistično zgraditeT dobiva pri nas vedno bolj pra\ ta pomen. Toda nujno jo morala dobiti — zatndi okolnosti, o katerih sem govoril — tudi pomen borbo za narodno neodvisnost.
Številni napredni ljudje nn svetu, ki mislijo tradicionalno, da mora vsaka majhna država imeti pokroviteljn. in ne vidijo novih momentov v mednarodnem razvoju kot celoti, posebej pa v razvoju našo revolucije, nikakor ne morejo ra- 1
zumeti, kako se Juogslavija more obdržati. Ni potrebe, da bi o njih govorili, kajti prav zgodovinski razvoj jim bo pojasnil in potrdil pravilnost naših postavk. Toliko prej pa jo treba odgovoriti tistim, ki se »hoje«, da bomo konec koncev vendar morali — kot so to navadno reče — oditi na Zapad — t. j. vrniti se v kapitalizem. Mar se to more zgoditi? No, ne more. Naša revolucija je našla v sebi ne le silo, da jo vrgla buržoazijo in krepko stopila nn pot socialistične graditve, temveč tudi 'to, da se je uprla sovjetskemu hegemonizmu in začela borbo zn nadaljnji razvoj socializma. Narava našega notranjega gospodarskega in družbenega reda ne dovoljuje nikakršnega povratka v kapitalizem. Korakali bomo samo naprej — k nadaljnji socialistični graditvi. Dokler bo utripalo revolucionarno srce v naših delovnih ljudeh, dokler jih bo vodila naša revolucionarna Partija, ne bo niogol tega nihče izvesti. Tega tudi nihče od zgoraj ne bo poizkušal, kajti prav to in prav takšno ljudstvo, prav to in prav tako Pgrtijo vodijo in so tudi iz nje zrasli tovariš Tito ter vodilni tovariši. In dokler bo utripalo Titovo junaško srce, dokler ho utripalo srce njegovih tovarišev iz časov borbe za zgraditev Partije, iz časov osvobodilne borbe in revolucijo, dokler bo utripalo srce milijonov borcev za ljudsko oblast in socialistično zgraditev, dokler bo utripalo srce novih rodov, ki se vzgajajo kot svobodni ljudje naše izmučene in slavne domovine — so bodo naši pobrateni, svobodni In enakopravni narodi, naša domovina Federativna ljudska republika Jugoslavija, razvijali samo kot svobodna in neodvisna socialistična država.
Tovariši in tovarišicel
Nekje v začetku sem vam obljubil, da bom govoril tudi o socialistični graditvi pri nas. Tu in tam sem nekaj rekel. Mislim, da vam ni treba govoriti o velikanskih uspehih in pomembnih težavah in Blabostili, ki jih odkriva dosedanja borba za to zgraditev, kajti tako prvo kakor tudi drugo poznate iz govorov naših roditeljev, pa tudi ii osebnih izkušenj. Toda mislim, da bi bilo treba opozoriti ua neko posebno vprašanje. Pri tem se naslanjam na misel tov. Tita, ki jo je izrekel v svojem govoru v Splitu, namreč: da niso glavno stroji, temveč ljudje, * in zares, čeprav zahteva borba za socialistično zgraditev zgraditev moderne tehnike, oziroma je taka tehnika v določenem smislu celo pogoj za to zgraditev, moramo vedeti, da tehnika sama po sebi ni glavno v .socializmu, temveč da so glavno družbeni odnosi. Ce socialistična demokracija ne zastane v svojem razvoju in v svoji borbi proti buržoazni reakciji ter birokraciji, čo je iniciativa množic sproščena, tedaj bodo lahko svobodni ljudje — ne glede na vse težave — ustvarili tehniko In omogočili njen nadaljnji razvoj.
Vprašanje ljudi, 1.1. vprašanje iniciative množic ia razvoja socialistične demokracije mora biti po mojem mnenju glavno vprašatije v borbi za našo socialistično zgraditev. Spoznavanje, kakšen smisel ima to vprašanje za vas in drugo ljudsko inteligenco, je posebnega pomena prav zaradi tega, ker so številni intelektualci zaradi zatiralne razdelitve dela na duševno in 'fizično, podedovane 5c iz kapitalizma, in nujno zaradi tehnične in druge zaostalosti, nagnjeni, da ne sprevidijo njegovega pomena v borbi za novo družbo. Trdi se — in to popolnoma upravičeno, da inteligenca ni in ne more ljiJi poseben družbeni sloj in da le »služi« določenemu razredu. Toda to ni treba, da bi bil zakon tudi za novo socialistično inteligenco, prav gotovo zb našo, ki se v
►ooovoovvov
dan pariške komune
»Spomin na borce Komune slave ne le francoski delavci, marveč tudi proletariat vsega sveta. Komuna se namreč ni borila za nekakino lokalno ali ozko nacionalno nalogo, marveč za osvoboditev vsega delovnega iloveitva, vseh poniianih in razžaljenih. Kot prvoboritelj za socialno revolucijo si je Komuna pridobila simpatije povsod, kjer proletariat trpi in se bori. Slika njenega iivljenja in smrti, nastop delavske vlade, ki je osvojila in dobra dva meseca držala v rokah glavno mesto sveta, prizor herojske borbe proletariata in njegovo trpljenje po porazu — vse to je dvignilo duha milijonov delavcev, zdramilo njihove nade in pridobilo njihove simpatije ta socializem. D-	Lenin.
%are:
Rnzglasitev Komune
^Bru^en, ki ee je začel z udarcem proti V8a, u> ee je končal z zmago Pariza. Bje- Ban ga je čedalje bolj utrjeval V ^°*talV ^bllh. Pariz-Komuna je znova dtl Slavno mesto, znova je postal Ijud-'4vci telj. Desetič po letu 1789, so de-vrnili Francijo na pravo pot. 'Hcjnruski bajonet je našel našo deželo l«t bi?V,kakršno je napravilo osemdeset !’UŠ5ft °a*bega vladanja, Guliverja, pre-^vCenefia na milost m nemilost pritli-*rvlc ^arlz ie prišel, presekal tisočere JAS. so ga priklepale na zemljo, JMteD vIJ®nJe njegovim otrplim udom in ^Hie^ ,d,>l naroda nui Ima v kali fin T ce'0lneff,i naroda.<
°®t ^ebelnjaka. ne pa kasarne nslica francoske republike je
fijUfT K°muna ‘“uje, ki ee niso poznali, ao pristo-
pali drug k drugemu, bratje po leti volji, po isti ljubezni.
Nedelja, 26. marca, je bila dan preroda. Pariz je dihal, kot da ee je iztrgal iz teme ali velike nevarnosti.
Predmestja so z veseljem sprejela demokratične votivne zakone, ki jih je predložil Centralni komite. Nekateri volivci eo defHirali z glasovnicami zn klobuki, glasovalo se je poimensko. Tudi buržoazija je glasovala.
To je bilo odkritosrčno glasovanje svobodnega naroda. Pred dvoranami ni bilo ne policije, ne spletk. »Volitve se bodo danes vršile brez svobode,« je brzojavil g. Thiers, Svoboda pa je bila tako absolutna, da je bilo izvoljenih mnogo nasprotnikov Centralnega komiteja, da pa so zopet drugi dobili zelo pialo glasov. Louis Blanqui je dobil pet tisoč šest sto glasov, Vnutrin pet tisoč sto tri in petdeset glasov, pri tem pa ni bilo nobenega protestiranja.
Samo Versailles ni nehal preklinjati. G. Thiers je rekel z govorniškega odra: »Ne, Francija ne bo dovolila, da bi v njenih nedrjih zmagali reveži, ki bi jo radi preplavili s krvjo.«
Drugi dan je prišlo 200.000 revežev na magistrat, da bi ustoličili svoje izvoljence. Bataljoni, pred katerimi so korakali bobnarji s frigljskimi kapami na zastavnem drogu, z rdečimi trakovi na puškah, vojaki, topničarji in mornarji, ki so ostali zvesti Parizu, so prispeli po vseh ulicah na Trg Grfeve, nalik dotokom velikanske reke. Sredi magistrata, pred njegovim glavnim vhodom je bila postavljena velika tribuna Nad njo se je dvigal kip Republike, okrašen z rdečo zastavo in z rdečimi liktorskimi svežnji. S stolpa in ! fasade so visele velikanske rdeče zastave j in vihrale v. vetru ter tako pošiljale pozdrav Franciji. Bajoneti stotih bataljonov so se lesketali na soncu prod magistratom. Tisti, ki niso imeli več prostora na
trgu, »o ee poetrojili po nabrežjih, v ulici
Rivoli, na bulvarju Sebastopol, Pred tribuno zbrane zastave, večinoma rdeče, le nekaj trobojnic med njimi, vse okrašene z rdečimi trakovi, simbolično prikazujejo, da jo prevzelo oblast ljudstvo, Ta čas, ko zavzemajo bataljoni svoja mesta, se razlega pesem, vojaške godbe igrajo »Marseljezo« in »Chant du dčpart«, trobente done, na nabrežju grmi top Komu ne iz dvaindevetdesetega,
Hrup se poleže, vsi prisluhnejo. Na tribuni se pojavijo člani Centralnega komiteja in Komune, okrašeni z rdečimi trakovi. Ranvier: »Centralni komite izroča oblast Komuni. Državljani, moje
Kandidat za Svet narodov
sehretar LH Slovenite Janez IfoCevar
je govoril na mladinskem volivnem zborovanju v Litostroju
Osvobodilna fronta Slovenije Je kandidirala za poslanca v Svet narodov tudi sekretarja CK LMS tovariša Janeza Hočevarja. Tovapiš Hočevar je bil rojen leta 1922 v Velikih Laščah. Že v rani mladosti je izgubil očeta, ki je zapustil številno družino. Na klasični gimnaziji v Ljubljani se je kmalu vključil v napredno mladinsko gibanje, med drugim je skrbel tudi za razširjanje »Slovenske mladine« in »Srednješolca«. Leta 1939 je postal član SKOJ-a, leta 1940 pa kandidat Komunistične partije. Zaradi svojega prepričanja je bil že od četrtega razreda gimnazije slabo zapisan pri katehetih in nekaterih profesorjih Da jim ne bi »kvaril« mladine, so se ga hoteli na vsak način znebiti, zato so iskali najmanjšega povoda. Ker pa se je tov. Hočevar dobro učil, tega niso mogli najti, Do okupacije je končal 7 razredov gimnazije.
Prve mesece po okupaciji je bil sekretar mladine v domačem kraju in je sodeloval pri prvih sabotažnih in propagandnih akcijah. Postal je član Komunistične partije. Jeseni 1941 je odšel v partizansko enoto na Travni gori, kmalu pa je zopet delal ng terenu okoli Velikih Lašč. Ko je šel po nailogu v Ljubljano, so ga Italijani v avtomobilu aretirali. Na Turjaku in v Ljubljani, kjer Je bil zaprt, so Italijani s pretepanjem hoteli izsiliti iz njega razna priznanja. Ker pa Hočevar ni klonil in mu niso mogli ničesar dokazati, so ga poslali v taborišče Ustica, pozneje pa v Renicci, kjer je delal v odboru partijcev in skojevcev. Po kapitulaciji Italije je šel na Primorsko, bil sekretar mladine pivškega okrožja, sekretar okrožnega komiteja SKOJ-a in inštruktor v drugi brigadi VDV.
Med vojno Je izgubil še svojo mater, ki je postala žrtev »črne roke«, njegov najmlajši brat pa je padel, zadet od ustaške krogle.
Po osvoboditvi Je vršil tov. Japez Hočevar razne dolžnosti na pokrajinskem komiteju SKOJ-a za Slovenijo. IV. kongres LMS pa ga je izvolil za sekretarja CK LMS.
•
Tovariš Hočevar izkoristi vsak prosti čas, da obišče mladino v osnovnih organizacijah, da se spozna z njenim življenjem, njenimi željami, da pomaga odstranjevati suhoparne šablone, po katerih se še marsikje razvija delo v mla-
dinski organizaciji in jih nadomesti z vedrim, vsebinsko bogatim življenjem.
Tako je tovariš Janez Hočevar v četrtek obiskal mladino v Litostroju, kjer je govoril na velikem mladinskem zborovanju.-Najprej je naglasili razliko med predvojnim življenjem mladine, ko so vladajoči krogi odrivali mladino od javnega življenja, ker so se bali njene revolucionarnosti, in današnjim, ko se mladina vedno bolj vključuje v politično, gospodarsko in kulturno življenje.
Tov. Hočevar se je v svojem govoru dalj časa zadržal ob uspehih in pridobitvah mladine v Sloveniji. Brezposelnost, izseljevanje in druge značilnosti kapitalističnega sistema v stari Jugoslaviji, so danes likvidirane. Pred vojno je bilo v Sloveniji okoli 40.000 hlapcev in dekel, z visokimi taksami in šolninami so bila revni mladini zaprta vrata v šole in univerze. Danes pa jim je omogočena vsestranska izobrazba, strokovni razvoj in sodelovanje v organih ljudske oblasti. Izboljšanje položaja mladine se kaže v ogromnem številu raznih šol, internatov in dijakov v njih. 84.6% dijakov srednjih strokovnih šol in učiteljišč prejema štipendije. 3320 študentov dobiva štipendije v znesku 6,762.000 dinarjev. 12.000 kmečke mladine si širi obzorje v izobraževalnih tečajih. Visoko je tudi poraslo število in naklada mladinskih knjig, časopisov in revij. Pred vojno se je v avto-moto in aeroklubih zabavalo okrog 200 sinov in hčera bogatejših meščanov, danes pa je v organizacijah Ljudske tehnike vključeno j 25.000 mladincev in mladink.
Potem ka je še govoril o sodelova-i nju slovenske mladine na mnogih delov-j nih akcijah ter povedal, da dela v Slo-i veniji 15.660 mladincev in mladink v j proizvodnih brigadah, je posebno pouda-ril skrb naše Partije za pravilno vzgojo mladine, ki je prišla posebno do izraza v sklepih III. plenuma CK KPJ in IV. plenuma CK KPS. Nakazal je naloge mladinske organizacije v zvezi s temi sklepi. Tov. Hočevar je dejal: »Vzgojiti moramo zdravega, pogumnega človeka, ki ne bo imel modeliranih misli, široko razgledanega, brezmejno predanega svoji	i domovini, človeka, ki ga
bodo krasile moralne vrednote, poštenost, iskrenost, tovarištvo, spoštovanje staršev, pravilni odnos do drugih narodov, skratka — človeka s komunistično moralo. Kajti človek je največja dragocenost v socialistični državi.«
celoti vzeto, nesebično zavzema prav za tako smer razvoja pri nas, o kakršni sem jfovorll. Beseda je o novi — novi po zavesti — inteligenci, ne pa o tisti, ki zares služi našemu delavskemu razredu in delovnim množicam v njihovi borbi zn socialistično zgraditev, ne glede na to, da je mogoče takega ali drugačnega prepričanja. Ta nova inteligenca, ki nastaja in že obstaja, mora vedeti, da je del delovnega ljudstva, ki se bori za svoje boljše življenje in za novo družbo ter mora kot taka tudi nastopati do nje. To pomeni, da se mora zavestno boriti proti slehernemu blrokratičnemu ukazovanju ljudstvu, proti tistemu, pravi ljudski inteligenci tujemu stališču, da je intelektualec nekaj drugega, boljšega, nadarjenejšega od preprostega delovnega človeka. V novih družbenih odnosih se mora intelektualec počutiti kat navaden človek iz množice, ki vdano ln zavestno opravlja delo, ki ga mu je ljudstvo zaupalo. Vedeti mora, da danes opravlja »izjemno« delo zaradi tega, ker je kapitalizem ustvaril razliko — Id jo mora socializem začasno od njega podedovati — med njim ter navadnim preprostim človekom, zaradi tega, ker kapitalizem zgodovinsko ni
sre* je prepolno radosti, da bi moglo
govoriti. Dovolite mi samo poudariti slavo pariškega ljudstva kot veliki zgled, ki ga je dalo svetu.« Clcri Centralnega komiteja Boursie, brat tistega dečka, ki je bil enainpetdesetega ubit v ulici Tic-ton (otroka sta zadeli dve krogli v glavo), bere imena izvoljenih. Bobni ropotajo. Vojaške godbe igrajo, dve sto tisoč glasov prepeva »Marseljezo«, drugih govorov nočejo. Ranvierju se komaj posreči, da v trenutku zatišja spregovori: »V imenu ljudstva, Komuna je razglašena!«
Brunell Je zelo sprotno vodil mimohod, tako da so čete, ki eo stale izven
jjflH
jjpfl
miš®
.V.
Naskok na grič Montmartre v Parizu, kjer so se pariški revolucionarji I. 1871 polastili znamenitih topov in kjer so prvič v zgodovini človeštva postavili revolucionarno proletarsko oblast. (Slika M. Denis-De: rocha)
bil pa tudi ni mogel biti sposoben dati temu zadnjemu možnost, da bi se v delu posluževal takega »privilegija«, kar mu bo komunizem zagotovil in tako uničil tudi vse privilegije ter razlike med ljudmi. In samo taki Intelektualci, taki običajni, preprosti ljudje, ki se počutijo kot del ljudstva, kot preprost navaden človek, morejo tudi razvijati svojo nadarjenost ter se pogumno tako kot drugi svobodni delovni ljudje lotevati novih problemov — tako na teoretičnem kakor tudi praktičnem, znanstvenem in tehničnem področju.
Niti za hip ni treba dvomiti, da boste vi kakor tudi druga inteligenca razumeli, kakšno je bistvo nove vioge nove inteligence. Drugače ne more niti biti, kajti naši novi družbeni odnosi, ki so nastali in nastajajo, dopuščajo hkrati vse domneve, da bo inteligenca dol, — dete ljudstva, ki se bori z nesluteno požrtvovalnostjo in junaštvom ter na razvalinah stare družbe že gradi svoj novi socialistični dom svobodnih ljudi in narodov.
Naj živi naša ljudska inteligenca, ki pod vodstvom Partije in tov. Tita pogumno koraka po novih poteh borbe za socialistično zgraditev, za vsestranski razcvet, svobodo in neodvisnost naše domovine.
trga, lahko šla mimo in pozdravile Komuno. Pred kipom Republike so se zastave sklanjale, oficirji so pozdravljali s sabljami, vojaki so dvigali puške, zadnje vrste so šle mimo šele okrog sedmih.
Agenti g.‘Thiersa so se vrnili vsi i* sebe: »Tu je bil res ves Pariz!« Centralni komite je lahko vzkliknil v navdušeni hvaležnosti:	»Pariz	je danes
odprl knjigo zgodovine na beli strani in vpisal svoje mogočno ime... Vohuni Versaillesa, ki nas zasledujejo, naj sporoča svojim gospodarjem, kako odmevajo glasovi iz prei vsega naroda. Ti vohuni naj nas slikajo s sliko veličastnega prizora ljudstva, kd je zopet postalo suvereno.«
Ob tej svetlobi bi spregledali tudi slepci. Dve sto sedemdeset tisoč volivcev, dve sto sedemdeset tisoč ljudi, ki poznajo samo en vzklik, to ni noben tajni komite, to ni peščica puntarjev in banditov, kakor se je govorilo že celih deset dni. To je velikanska sila v službi določene ideje: mestna neodvisnost. To je neprecenljiva sila v tem trenutku splošne onemoglosti, tako dragocena stvar, kakor ob brodolomu rešeni kompas, s pomočjo katerega se rešujejo tisti, ki eo ostali živi,
To je edinstven trenutek v naši zgodovini. Znova se je rodila enotnost naše zore. Isti plamen ogreva naše duše, priključuje malo buržoazijo k proletariatu, mehča srednjo buržoazijo. V takih trenutkih se ljudstvo lahko prekali.
Opomba. 18. marca ie preteklo 79 tet, odkar 60 revoluclmiarnl delavci v Parizu v neverjetno težki situaciji osvojili oblast. V ta unnien smo objavili skrajšani odlomek iz znane Lisagarove knjige >Zgodovina pariške komune«, knjige, o kBterl je vebkrat pisal Marx v raznih pismih, ko Jo je priporočal za nemški prevod. Naš odlomek je prirejen po hrvaški izdaji iz leta 1946. Thier* je bil predsednik reakcionarno vlade, ki Je v času Pariške komune stoloval v Veraailleeu pri Parizu, odkoder je vodila divjo propagando proti njej ln sklepala kompromise s Prusi, ki eo Pariz obkolili. Blanqni je bil voditelj, ki Je nameraval priti na oblast samo s pomočjo zarote maloštevilnih revolucionarjev. Vautrin je bil predsednik občine. Oba sta pri volitvah dobila zelo malo glasov. — Ran-vier, Brunelle in drugi so bili člani Centralnega komiteja, odnosno komun«.
fflrm
pravica*, 19, itwnm SS50
------------------------——I«-------------
Protestne stavke v Belgiji roti mahinacijam bivšega raija Leopolda
Bruselj, 18. marce (Tanjug). Močan stavkovni val je raj el Belgijo iz protesta zaradi izjave bivšega kralja Leopolda Ul. o Izidu referenduma. Leopold je namreč tolmačil njegov izid kot željo ljudstva, da se vrne na prestol. Stavke so zlasti zajele okrožja Liege, Charleroie in Mons
—	industrijska središča Valonsk* ({ran-coskih delov Belgije), ki to se z veliko večino izjavila proti kraljevemu povratku.
Kakor javlja agencija France Presse, so v okrožju Charleroie stopili v splošno stavko V6a železniški delavci, tramvajski uslužbenci in delavci električne centrale. V atavko je stopilo več ko 5000 delavcev dveh velikih topilnic in delavci iz 21 rudnikov, delavci v drugih 19 rudnikih pa delajo samo deloma.
V okrožju Liege so razglasili splošno 24-umo stavko ve eh kovinskih delavcev. Razen tega stavkajo tudi delavci iz 15 rudnikov od 19 rudnikov, V okrožju Mo ne stavkajo delavci iz 25 od skupnih 28 rudnikov.
Belgijska Generalna konfederacija dela, v kateri dominira •ociolistična stranka, je sporočila, da so stavke neuradne in da so se spontano razširile iz protesta zaradi namera kralja Leopolda, da se vrno na prestol.
V ZAPADNI NEMČIJI BODO LAHKO NEOVIRANO USTANAVLJALI POLITIČNE STRANKE
Bonn, 18. marca. Kakor poroča agencija Franco Presse, je bila v Petera* bergu pri Bonnu seja sveta Zavezničk* visoko komisije, na kateri so po obravnavanju ukrepov vojaško varnosti zavezniških vojaških okupacijskih eil sklenili odobriti ustanovitev nemških političnih strank in združenj nepolitičnega značaja brez odobritve okupacijskih oll.
S tem je bil tudi v britanski in francoski okupacijski coni Nemčije razveljavljen sedanji zakon zavezniških okupacijskih uprav o obvezni prijavi za ustanovitev političnih strank in združenj, V ameriški okupacijski coni jo btl ta zakon že prej odpravljen.
NOVA FINSKA VLADA
Beograd, 18. marca. Agencija Framoe Presse poroča, da je dr. Hekkonen, predsednik finskega parlamenta in šef agrarne stranke, sestavil danes novo finsko vlado. V vlado je otopilo deset predstav- ' nikov agrarne stranke, dva predstavnika liberalne strelke, kakor tudi trije predstavniki stranke švedske narodne manjšine na Finskem. Dr. Hekkonen bo poleg predsedstva vlade obdržal tudi listnico za notranje zadevo.
VOLIVNI IZID V GRČIJI
Beograd, 17. marca. Agencija France Preaee prinaša uradno sporočilo grškega
1	ministrstva za notranje zadevo o dokončni razdelitvi mandatov po splošnih vo-' litvah za parlament. Po tem sporočilu je 250 poslanskih mandatov takole razdeljeno: populisti 61, liberaldl 53, nacionalna progresivna unija 45, Papandreuova stranka 35, Demokratična fronta 22, Me-taaasova 6,kupina 16, Zecvasovi nacionalisti 7, Kaneiopueova stranka 7, agrarci 3 in Markesini 1.
V ZDA SO ODKRILI ZBIRKO PSALTERJEV
Wasbington, 18. marca United Pr®«* poroča, da je ameriško zunanjo rntnktrst vo sporočilo, da so v ZDA našli zbirko psalterjev, natisnjeno samo leto dni po prvi Gutlenbengovl bibliji. Ta knjiga je bila natisnjena v Mainzu v barvnem tisku.
Poročilo zunanjega ministrstva poudarja, da cenijo sedanjo vrednost to knjige na 250.000 dolarjev.
na svetu, da greši samo moški brez kazni? Zakaj je ženska pastorka narave? Natura je ustvarila to krivico, res je; a krivica je brezbožna in neusmiljena. Za to krivico zaslužite, da vas ženska sovraži!« Ko se na koncu tretjega dejanja Pepina opogumi in spregovori resnico o vseh svojih flirtih, no razgali le sebe, kajti zanjo gledalci že večinoma vedo, maščuje se predvsem nad moškimi prav s tem, da jih razgali drugega pred drugim. Sovraštvo ženske, o katerem govori v prvem dejanju, izbruhne v tistem prizoru v vsej sili že v cinizem, ki požene Tonina v smrt. Toda krivično bi bilo obdolžiti za krivdo Toninovega samomora le Pepino, kajti drug drugemu sta bila za vzrok osebne drame, drug drugemu sta bila usoda. Njuna drama sicer ni zgolj drama dveh različnih značajev, kajti v grešnoeti sta si celo 6orodna, marveč je hkrati drama ljubezni in zakonov v okviru meščanske družbe. Vendar jo takšno sociološko poaplošenje krivde in njenega izvora v tistem trenutku nevarno, ko postane mehanistično in vnanje. Za umetnost ni takšna mehaničnost nič manj nevarna, kakor za sociologijo, kar je po Engelsu najodločneje opozoril Lenin v istih razgovorih s Klaro Cetkin, l:o sta med drugim razpravljala o erotičnih problemih: »Hvala za takšen marksizem, ki izvaja vse pojave in spremembe v ideološki nadstavbi družbe neposredno in premočrtno iz njene gospodarske osnove. Tak6 preprosta pa stvar vendarle ni. To je neki Friedrich Engels že davno ugotovil za historični materializem.«
Kljub vsemu avtorjevemu prizadevanju, da oriše propadanje erotično in zakonsko morale v okviru meščansko družbe, je skušal vendarle priti tud! do najznačilnejših subjektivnih, osebnih in
V li. o p r u je bila
Koper, 18. marce. — V Kopru, jugoslovanski coni STO-ja, je bila skupščina Slovcnsko-hrvatske prosvetne zveze za koprski okraj. Na skupščini so bili poleg številnih delegatov navzoči tudi predsednik Slovensko - hrvatske prosvetne zveze dr. Andrej Budal in predstavniki centrov italijanske kulture. O delu Zveze je poročal tajnik Siovensko-hrvatake prosvetne zVeza za koprski okraj Velikonja.
Navedel je delovne uspehe SLovensko-brvatske prosvetne zveze in naglasil, da ss je število kulturno-prosvetnih društev v koprskem okraju povečalo od sedmih, kolikor jih je bilo leta 1945., na 33. V teh društvih je včlanjenih več ko 3300 članov. Pomemben uspeh je bil dosežen tudi v botbi z nepismenostjo. Na številnih analfabetskih tečajih so bili zajeti skoraj V3l nepismeni. Velika aktivnost zveze se kaže tudi v tem, da je bilo organizirano 29 knjižnic z več ko 5000 knji-
gami. Zveza jo poleg tega organizirala razna predavanja in strokovno tečaje. Sloveneiko-hrvatska prosvetna zveza pa
ie lani ustanovila tudi večjo število fol-dornih skupin, pevskih zborov in diletantskih gledaliških skupin.
Po referatu Velikonje se je razvila diskusija, ki se je je udeležilo veliko Število navzočih delegatov, Nato pa so bili izvoljeni novi člani odbora Sloven-sko-hrvatske prosvetne zveze za koprski okraj. Na koncu je skupščina soglasno sprejela program kultumo-prosvetnega dela za leto 1950, ki določa med drugim, da se morajo sedanja društva utrditi in razširiti in ustanoviti sindikalne umetniške skupine v Kopru, Izoli in Sičjoli. Ustanoviti pa je treba tudi mladinska kultumo-umetniška društva v Kopru, Piranu in Portorožu, v letu 1950 docela rešiti problem nepismenosti v vsej coni in takoj pričeti z organiziranjem novega kultumo-prosvetnega festivala cone.
RAZSTAVI NASE SREDNJEVEŠKE UMETNOSTI V PARIZ*
Vaša dežela m polna iivlier^ke tile
je izjavila V. Tay!or, znana britanska sindikalna delavka
Ljubljana, 18. marca. — V četrtek
prečer so odpotovale iz naše dežele v London tri znano britanske sindikalno delavke: Laura Brett, E. Norris“in V. Taylor, ki so 14 dni bivale v Jugo&la-'riji kot gosti Centralnega odbora AF2,
Med svojim bivanjem v Jugoslaviji »o obiskale Beograd, Novi Sad, Zagreb in Ljubljano. Posebno so se zanimale ra sindikalna vprašanja im vprašanje zaščite matere in otroka. Taylor, ki dela že več kot 10 let v tovarni in k'i dobro pozna delovne pogoje v tek-etšlni tovarni, se je zelo ugodno izrazila o ureditvi moderne tovarne »lateks«, ki jo je obiskala. Pred svojim odhodom i,z Ljubljane so izrazile navdušenje nad vsem, kar eo videle pri nas in obljubile, da bodo široke ljudske množice v Angliji o vsem informirale.
Laura Brett, predsednica ženske za-
družne zveze (AVoinen’s Coopemotivo GuaideL ki šteje 63.000 članic, je izjavila, da 6o napravile nanjo poseben vtis nove bolnišnice, dečje klinike in druge ustanove socialnega zavarovanja, ki ustrezajo vsem 6odobnim zahtevam. Taylor, urednica mesečnega sindikalnega lista »Citizen« pa je med drugim izjavila: »Vaša dežela je mlada in polna življenjske sile. Vaša borba ra neodvisnost in enakopravnost nudi «vetu velik zgled.«
POLJSKOBELGIJSKI
TRGOVINSKI SPORAZUM
Varšava, 18. marca KakoT poroča PAP, jo bil v Varšavi parafiran sporazum
o	plačilih in izmenjavi blaga m »d Belgijo in Poljsko. Sporazum določa obojestransko blagovno izmenjavo za dobo enega leta v vrednosti 1.300,000.000 belgijskih
frankov.
T0860VL3A - TORQOfL1A
J i . : Ja --J ■■■ f tv-£:
T.. fT.""1
ktrnjSKO/
;.•! : ' v
9	»	’	S*'.-V
.
Svetovne agencije so poročale te dni, da je samo v prvih 12 dneh tega leta Sovjetska zveza kupila na Kitajskem za 653.000 dolarjev svinjskih ščetin. Poročale so tudi, da je izvoz svinjskih ščetin iz Kitajske v ZDA v prvih šestih tednih tega leta padel za 38% v,primeri z istim razdobjem lanskega leta — in da je nasprotno izvoz ščetin iz Sovjetske zveze v ZDA porasel v istem razdobju za 30krat. Ako upoštevamo, da pridobiva Kitajska 75% svetovne proizvodnje svinjskih ščetin in da so bile te ščetine drugi najvažnejši dolarski vir Kitajske, potem si lahko nazorno predstavljamo, kako ogromno Izgubo na dolarjih pomeni zanjo izvoz ščetin v ZSSR, ki jih kupuje v rubljih in
prodaja v — dolarjih
'
M S* ilflii
Pred naše
tUTKe V -V*-—UME« mUVW,( JO -	«UW	BHBB	,
prirejena v palači Choiilot, ki ie ena največjih in najlepših v Parizu in W so nameščeni znameniti pariški muzeji, kakor n. pr. »Muzej »Muzej človeka« (Muzej človeških ras In njih umetnosti), Muzej fraacosK^fc srednjeveškega atenskega aliknrstva itd. Tu je dobila prostore tudi naša »tava, ki zavzema 14 dvoran In ki predstavlja za mnogo francoske in drofi umetnostne zgodovinarje pravo senzacijo. Pariški napredni tisk (razen P®L t)j3kega, ki molči), je z velikim zanimanjem spremljal, že pnprnve za stavo in je že pred in tembolj po otvoritvi objavil mnoge članke in povoij, ocene omenjene razstave. Tako piše n, pr. Jean Bouret v ter’ :u »L Av.
S ki ga med drugim ureja tudi Jean Casson). da ja epohn roma .cizma Cvropi lažno predstavo o balkanskih narodih, ki da so živeli divje in °r~ barsko življenje, usmerjeno bolj na vojno kot na umetnost. Članek in*® »Jugoslavija med vzhodom in zapadom« in s slikami zavzema celo štren * Bouret pobija mišljenje o balkanskih narodih in med drugim pravi, d« > jugoslovanska umetnost bila vedno globoka umetxiost( premišljena In primitivno jecljanje, ki je včasih spremljalo druge civilizacije. AvtorP-Jj udarja nadalje originalnost te umetnosti ln njen realizem. Posebno pozern ( vzbujajo bogomilski spomeniki, katerih odlitki v mavcu so nameščen'j| srednji dvorani. Tudi drugi listi (n. pr. Les nouveiles Litternircs) eo že prin1 T izčrpne članke. — Nnšn slika predstavlja prižnico in portal iz Splitu (13. stoletje). Portal je monumentalno delo Andrijo Buvlna iz 1. 12*7.^. predstavlja prizore lz Kristusovega življenja, ki so velike umetniške vredno®
lil se razmere v šoli na Pianini res ne dajo urediti ?
Pretekli teden je bil v Celju občni
Kraigher: ŠKOLJKA
(PRED PREMIERO V DRAMI)
Ko prebiraš Kraigherjevo »Školjko« «11 pa jo poslušali z odra danes, ko še vedio lebdijo nad nami in v nas spomini na strahote pretekle vojne, ko premišljuješ napore noše revolucije in skrbi za obnovo, ki nikakor ne more pomeniti le gospodarske družbene obnove in pre-osnovc po načelih socializma, ampak mora biti tudi očiščenje in prenovitev intimnega življenja človeškega individua, ki je bistveni del socialističnega družbenega kolektiva, se ti morda zazdi prvi hip t.ako tuja, kakor se je pred nekaj leti zdela neki tovarišici tuja Shake-
spearova ljubavna tragedija »Romeo in
Julija«. Samozavestno je zapisala v nekem našem dnevniku, da se zaradi takšnih stvari sodobna dekleta ne bodo ubijala. Stvar pa vendarle ni tako preprosta. Tudi Majakovski je ob Jeseninovem samomoru obsodil njegovo brezupno dejanje, še6t let kasneje pa je tudi sam eegel po samokresu in se ustrelil. Nekaj
podobnega je s tako imenovanim seksualnim in erotičnim vprašanjem, ki ga v okviru meščanske družbe riše Kraigher
v svoji drami »Školjki«. Hladno, zgolj razumsko stališče do najintimnejšega človekovega življenja, ki ga je skušala tovarišica odpraviti z bežno kretnjo, ni daleč od tiste nihilistične teorije, ki je dobila v ruski revoluciji ime »teorija o kozarcu vode«. Ko je Pavšek Imenoval Prešernovo ljubavno poezijo za svinjarijo, je pridigal licemerstvo in svetohlinstvo, čeprav je morda on sam osebno res čisto in asketno živel. Njegov nauk ni
bil le omejen do umetnosti, marveč Je bil tudi nenaturen ln nečloveški. Pavška-rija ni le posebnost malomeščanske miselnosti v 6klopu fevdalnega ali kapitalističnega' družbenega reda, prav tako kakor je segal meščanski, dekadentni moralni nihilizem čez in skozi oktobrsko revolucijo. Lenin je v razgovorih s Klaro Cetkin to dovolj jasno izpričal, ko je med drugim dejal: »Spone meščanskega zakona in zakonskih postav v meščanskih državah zaostrujejo zla in »pore. To so spone »svete« lastnine. Posvečajo kupljivost, podlost, umazanijo. Konvencionalno hinavstvo častitljive meščanske družbe naredi ostalo. Ljudje iščejo svojo pravico zoper vladajočo zoprnost in ne-naturnost. In čustva posameznika se naglo spreminjajo, 6la in gon po spremembi v uživanju kaj lahko dobita nebrzdane vajeti v času, ko se rušijo mogočne države, razbijajo stare oblike ob-
lasti,
svet.,
ko začenja toniti cel družbeni
Takšen duh veje tudi iz »Školjke«, ki ne riše le propadanja seksualne in zakonske morale v meščanski družbi, marveč sprotno uničevanje <upsel, kar ni tragično le za Pepino, marveč v isti meri za Tonina, ki je prišel prepozno do spoznanja, da je zablodil čez mejo in da se mu je Pepina maščevala (če je to le osebno maščevanje in ne tudi posledica trhlosti družbe sploh) na isti način, kot jo je on varal. 2e šestnajstletna je spoznala greli, kakor pravi v prvem dejanju, hkrati pa se sprašuje: »...Zakaj je tako
zbor okrajne podružnice sindikata prosvetnih delavcev, na katerem je bilo okrog 5C0 prosvetnih delavcev lž Celja in okolice. Občnemu zboru so prisostvovali tudi: predsednik oblastnega LO in član Politbiroja OK KPS tov. Janez Hribar, poverjenik za prosveto pri LO tovariš Ostanek, predsednik republiškega odbora prosvetnih delavcev tov. Zorn ln drugi.
V	obširnih referatih so posamezni člani prikazali svoje delo od ustanovitve okrajno podružnico do dane«. Zelo zanimivo ja poročala predsednica odbora tov. Glknškova, ki se je dotaknila nekaterih res perečih problemov Šolstva v Celju in okolici Tako je vse začudilo poročilo o nezdravih razmerah, ki Že dalj časa vladajo v osnovni šoli na Pla-
splošnih izrazov vsega boja med žensko fn moškim, ker bi se sicer njegove osebe sploh no mogle živeti. Zdaj pa žive, se bore med seboj, v samem sebi in za
sebo. To velja za Pepino in Tonina kakor tudi za Maksa. Gre za iskrenost zoper laž, za čistost zoper plažo v ljubeznL Neposrednost, s katero je pisana »Školjka«, nima doslej primere v slovenski dramatiki. Prav zaradi te veristične neposrednosti, ki je ena izmed osnovnih vrlin vsega Kraigherjevega pisateljskega dela, so ga že ob njegovih početkih razglasili za naturalista, kar jo veljalo pred štiridesetimi leti za psovko, nekega krivičnega slabega prizvoka pa še vedno ni izgubilo. Toda tega ni krivo Kraigherjevo delo. Vzrok temu je, ker še vedno ne znamo ločiti tvornega, zolajevskega, to se pravi klaelčnega naturalizma oa psevdonaturalizma, kar pa ni nič klaver-nejše spričevalo z,a razumnika, kakor če ne loči psevdoklaslcizma od klasicizma, ki je vendarle ustvaril marsikaj lepega in dobrega. Kraigher ni nič manj ali bolj naturalist ko Gerhardt Hauptmann. Oba imata nekaj romantično-simboličnih primesi. Cankar, ki se je strašno zagnal zoper Govekarjev« Krpanovo kobilo, je sprejel »Školjko« tako toplo, kakor morda nobenega drugega dela kakšnega svojega sodobnika. Prav Cankarjeva kritika »Školjke« dokazuje, da Kraigher at tistega kova naturalist, kakor se to rado misli, prva in odločilna priča pa je poleg ostalih Kraigherjevih umetniških del (»Kontrolor Škrobar«, »Mlada ljubezen«, »Umetniška trilogija«, novel* itd.) dr.am* soma. Sodobnega gledalca n» seznanja le sooioloSko-historlčno in etično o razmerah v bivši vladajoči družbi, marveč posega a svojimi psihološkimi prijemi v jedro človeških erotičnih problemov.
Dr. Bratko Kreft
rvtr.t. Sol siko poslopje na Planini n«®* že dalj časa uporablja tudi NM. do šolskega inventarja in" celotne V j, vinc jo skrajno malomaren, kvarijo ske stvari, prirejajo v šoli družabne čere ter v poslopju izvršujejo tu® v ostala dela. Otroci zaradi tega šoli vidijo in slišijo stvari, ki nanje ne morejo vzgojno in zdravo VP , 'Ja zlasti še, ker v šoli ni potrebnega reda. Kljub odločbi višje sLinora*! komisije in Intervencijam p o ver je®8 za prosveto pri 0L0 Cel)e-okoJ‘ca NM ne izseli lz šolskega poslopja.
Velik* pomanjkljivosti eo preskrbi učiteljstva s kurjavo. je zlasti to, da dobivajo posamezna viteljstva nakazana drva v zelo nih krajih, čeprav bi r.o to ‘lahko P° stavilo. Toko jo učiteljstvo osriovn* v Gornji Ponikvi dobilo nakazana ‘•'j v St. Pavlu, učiteljstvo iz Ponikv*.Gl Grobelaem p,a v Dobju. Razdalja,, v j,jjj Zadnjega primera, ie tolikšna, d« hi stroški z dobavo in prevozom VJ9* tovo večji, kakor pa so vredna drv^ ^.
iso v vrgr
nem magazinu v Petrovčah ljude® /jelj' ; izgovorom, da j- "* povzročilo, da c lo s točkami (er jim kupi blago, čiteljstvo nakaza; še to skoraj n
Šega blaga,
lem »^jj,
jali blaga s izgovorom, da je z* *? Ll -	"	'nudi®	Li.
SŽol
■	Uf i- »*_>
ilačina in še to skoraj najenoSt*
juu oiaga z izgovorom, aa jo	nfl'
stvo. To jo povzročilo, da so b'udjf ‘g-hajall v šolo a točkami ter pro»u- , teljstvo, naj jim kupi blago, V <e bila za učiteljstvo nakozan» 1®	**•
,_yi-
Zanimivo je bilo tudi poročdo£,Jji riša Rebernika o zaposlitvi P1]0?’.
t«^
prisotni fpr^*®,- p® i Hribarja, ki *•
vaehprablemoV
lo	,t»
s. H*
.— čez 12 ur dnevno pri
fn izvenšolakem delu. Nič manj P®“s b ni nista bili poročili tovarišev Orla.
Navduženo «o govor tov. Janeza
drobno dotaknil vaeh problemov in dela prosvetnih delavcev ter ^ vodila, kakšno naj bo delo delavcev, zlasti izven Šolo. govorila še tovariš Ostanek
Na »boru to govorili tudi ®	Jt#*
čih se volitvah ter sklenili, da bo	^
kor doslej tudi v bodoče na '®r^j!it*v magali pri pripravah in izvedbi ..	»
Ob zaključku co izvolili nov <Lrejcl: tovarišem Ravtarjem na čelu ter v^g0jo' sklepe za svoje nadaljnje delo. 4 vanja pa so poslali tudi pozdravu	f0-
javke Republiškemu odboru	'fl
svetnih delavcev Slovenije, CK . t|el«v-Centralni upravi zveze prosveti11" cev Jugoslavije.
Ob'ubijajo, da bodo ostali
UMIH grafični hoichflv t državi
JJJJurter za prosveto LRS Ivan Regent Je izročil kolektivu »Ljudske pravice« l f^o prehodno zastavo. Naglasil je, da se ta kolektiv uvršča med najboljše u‘ektive v državi, na katere smo upravičeno ponosni pred svetom. Delavstvo Jjttrne se je lani zlasti odlikovalo z delovno disciplino. — Ob prevzemu se je kolektiv skupno zavezal, da bo letošnji plan (ki je za 12*/« od lanskega) izpolnil do 15. novembra, do konca leta pa gn presegel j. *»'/«; polno lastno ceno bodo znižali za 5*/o, storilnost povečali za 7%, j^Pravičene izostanke omejili od 0,08 na 0,06 •/•; do konca leta bodo še tiskali ({jlF*0 rev'i© »Jugoslavije« tehnično tako popolno, da bodo častno zastopali učilo umetnost Jugoslavije pred svetom. Razen tega bodo do konca leta tudi dve kvalitetni številki »Umetniške regije«. Na slovesnosti so tndi J^fflezni oddelki, brigade, mladinski aktivi in posamezniki prevzeli pomemb-°oveznosti. V resoluciji maršalu Titn pa kolektiv zagotavlja, da hoče ostati najboljši kolektiv grafične industrije v državi
Bečana izročitev prehodne zastavice predsedstva vlade FLRJ delovnemu kolektivu mariborske tekstilne tovarne
> Dne 15. t m. je bila v MTT sve-
J?14 predaja prehodne zastavice zvez-l*'ade FLRJ kot znak priznanja za Pfot ?° delovno zmago v aru$i polovici ef?a	'n	kot najboljšemu
. lelctivu tekstilne industrije v Jugo-
“led drugimi so slovesnosti prisojali zastopnik zvezne vlade mini-(Lr industrije LRS tov. Kavčič Stane, «1,° Politbiroja CK KPS in sekretar letnega komiteja KPS tov. Viktor ij zastopnik JA, MK KPS in "^katov.
.. “fehodno zastavo je prinesla dele-^'Ja varaždinske tekstilne industrije lateks« z ravnateljem tov. Kurtaljem predsednikom sindikata, ki je imela iQi prehodno zastavico.
Vega no proslavo je otvoril pred-yr®'k sindikata MTT tov. Vodopivec fnakar je v imenu zvezne vlade ^°tal tov. minister Kavčič delovne-kolektivu k tej veliki delovni
Jv
y8ia^i in mu dal priznanje za požrtvo-(JJ®.® delo. Kolektivu so čestitali tudi J,**1 zastopniki in delegacije, nakar j°variš minister izročil zmagovalno Peti 0 kratni udarnici in izvršilki (jJ^tuega plana tovarišici Ljudmili t{y *• ki se je v imenu celotnega kolek-La *ahvalila za izkazano priznanje, WPonosno obljubila, da boao delavci l)| * tudi v bodoče vložili vse svoje it5 'n da bodo prehodno borbeno za-H0 0 tudi obdržali, kar je porok tek-ljBftnje, ki ga je delovni kolektiv jjjj^edal vsem tekstilnim podjetjem
»4ly°fasno s prehodno zastavo je to-8 tninister izročil umetniško izde-
lano diplomo Zvezne vlade in denarno nagrado v znesku 995.000 dinarjev.
Posamezne brigade in posamezniki so si dali več individualnih obvez, med drugimi se je odlikovanka Gril Ljudmila, ki je že izpolnila petletni plan, obvezala, da bo svoj letni plan izpolnila do 1. septembra, dvakrat jurlšna brigada v oddelku tiska pa bo izvršila plan do 29. novembra.	B.	P.
Zadružna ekonomija v Murskih črncih odločno premaguje ovire
Zadružna ekonomija, v Murskih Črncih )• bila ustanovljena lani maja, čeprav so razni reakcionarni elementi ekušali to
fireprečiti. Spočetka je imela ekonomija e 14,13 ha zemlje, ob koncu leta pa že 38,29 ha. Člani upravnega odbora niso imeli dovolj razumevanja za poslovanje zadruge. Tako niso hoteli podpisovati raznih plačilnih nalogov ter ee niso mnogo brigali za to, da bi se imovina in živina zavarovala. Zajadi takih ra*mer v ekonomiji ni bilo mo-goče misliti na naipre-dek. Seje upravnega odbora so bile zelo elabo obiskane in nesklepčne.
Vodji ekonomije ni preostalo drugega kot da prevzame vso stvar v svoje roke. Z močno volijo in vztrajnim delom se mu je posrečilo premagati glavne težave, da je elkonomija oddala skupnosti nad 3600 kilogramov žitaric, 1660 kg sladkorne pese, 1500 kg krompirja, nad 120 kg oljaric, 6emeoa, mleko itd. v skupini Vrednosti 83.778.66 din. Ekonomija je imela ob koncu leta 120.000 din skupnega brutto dohodka. Ta dohodek bi bil lahko mnogo večji, ko bi upravni odbor pristal na zavarovanje in bi ekonomija dobila odškodnino za živali, ki so v preteklem letu potginile zaradi raznih živalskih kug.
Zadružniki ekonomija pa z dosedanjimi uspehi niso zadovoljni. Planirali so večji hektarski pridelek in se zavezali, da bodo oddali leto6 državi 100% pridelkov več, kakor lani. V ta namen bodo zgradili silose in provizorične »vinjake. — H.
ZADRUGA »R02CA«
V PLAVSKEM ROVTU
Nova kmečka obdelovalna zadruga v Pla/vškem rovtu nad Jesenicami se dobro razvija. Zadružniki so že združili vso živino in zemljo, na »hišnicah pa so ohranili po eno kravo in do hektar zemlje.
Osnovna panoga te nove zadruge je živinoreja. Sedaj imajo 3 konje, 70 glav goveje živine in 150 ovac ter 10 prašičev. Leto« bodo to Jtevilo živine povečali za 1 konja, 27 glav goveije živine, za 17 prašičev in 157 ovac. Veliko skrb posvečajo tudi ureditvi gospodarskih poslopij. Za popravilo hlevov, streh in gnojnih jam bodo porabili 278.000 din, Zadružniki so si zadali nalogo, da bodo do volitev izpolnili svoj plan izvoza lesa ter oddaje sena. Organiziran imajo že brigadni sistem dela ter norme dobro presegaijo.
G. D.
Zaradi malomarnosti ie nastala velika škoda
Prva koksarna, hi bo predelovala lignif
Ob koncu letošnjega leta bo začela v Lukavcu pri Tuzli obratovati ena največjih koksarn v srednji Evropi in prva na svetu, glede na to, da bo predelovala lignit. Doslej so v koksarnah spreminjali v koks le boljši, črni premog Naša država je morala uvažati koks, ker ni imela dovolj črnega premoga in ne primernih, dovolj velikih koksarn Koks so pri nas proizvajale le plinarne kot nekakšen stranski produkt. Velik in nagel razvoj železarstva in težke industrije terja čedalje večje količine koksa Dokler ne bomo imeli svojega koksa, razvoj železarstva ne bo popolnoma neoviran. Zato je največjega pomena znanstveno in eksperimentalno delo naših strokovnjakov (dr. Samca in ing. Popoviča) za rešitev težavnega vprašanja, kako bi naj iz slabšega premoga pridobivali koks. Naša država bo začela prva na svetu pridobivati v velikih koksarnah metalurški koks iz lignita.
Lani maja so se začela pripravljalna dela za zgraditev koksarne v Lukavcu pri Tuzli. Koksarna z obratnimi napravami in drugimi poslopji ter s svojo ožjo
Sejali bomo več tudi jareg« lanu
tol	k°mo setveni plan čim bolje iz-
■	bodo naši delovni kmetje v tej
'fid *!111 8eiAl‘	JareKa	lanu.
y “^lovanje lanu pa marsikje pri nas l6[ !eč živa tradicija, zato bo treba Posvetiti večjo skrb. V Sloveniji 1110 jari lan navadno med 10. in
' ^Prilom.
bolje obdelana, ima manj ple-ln je dobro pognojena. Lanu ne • neposredno gnojiti. Zato pride v poštev za gnojenje le vležani *lobfpst; Najlepši lan bo na prahi; čim
^boljše državno posestvo / v Jugoslaviji
^p Vno posestvo »Podunavlje« v Ce--Vu j« lani doseglo najboljše uspehe
>11
državnimi pbsestvl v vseh ljudskih ah. Lani so' opravili vas kmetij*
>blik
pravočasno in dosegli mnogo
^“ Povprečni donos kakor prejšnja leta ,V,eh pridelkih. n*ki hektarski donos pšenice je Jj],® 17,5 stota, ječmena 18.2 in koruze H . *l°ta. Na njivi, ki obsega 25 ha, »4 Pridelali celo 37,62 stota koruze 11t,lj yar. Donos sladkorne pese so plato	stotov	na ha, pridelali pa so je
,210
stotov. Lepe uspehe so dosegli
'«je živinoreji. Presegli so plan konje* Stv*	govedoreje	za 14%	in or-
a za 19%, Molznost na kravo so ^39 p. P« 1800 litrov, dosegli pa so •»l^» ?v- Lani so oddali 100.000 litrov v«{ k . Pitanih prašičev so oddali 364 ISČo *	^1	jih morali. Zdaj pitajo okrog
^Osei,/?r®*ičev. Kako velike uspehe
Pl lanT
pa je razvidno najbolje iz
^ l	pa	] ia4*'uuv uajuuij« u<
^ t* 80 imeli 75% planiranih delov-državi pa so oddali za 58% ^oSi'“elkov, mleka in živine, kakor je odkupni plan.
v suhih legah pa je težka zemlja primernejša. Stalna vlažna zemlja ni primerna za lan. Priporočljivo je, da lanu ne sejemo na preveč vetrovnih krajih, kjer laže poleže. Ker sejemo lan predvsem za prejo, ga je treba sejati precej gosto.
Ce sejemo ročno, potrebujemo na hektar 120 do 140 kg semena, za strojno setev pa 110 do 120 kg. Lan, ki ga sejemo s sejalnikom, laže obdelavamo, ker ga ni treba plesti, ampak ga okopavamo. Sejemo v vrstah po 10 do 15 cm, globoko pa največ do 4 cm. Pri ročni setvi zemljo povlačimo. Seme mora biti dobro kalivo, razkuženo in očiščeno. Laneno seme dolgo obdrži kalivost. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je najbolj kalivo od 2 do 5 let staro. Dobro laneno seme je prijetnega vonja; zdravo zrno se na razbeljeni plošči slišno razpoči.
okolico bo zavzela 5- kvadratnih kilometrov. Imela bo zvezo po normalnotimi progi z železnico Sama c—Sarajevo. Koksarna bo predelovala velikanske količine premoga, zato je ureditev prometa zelo pomembno vprašanje. V ta namen gradijo 12 tirov industrijske železnice normalne širine.
Eden največjih objektov je separacija. Visoka je 42 metrov, torej približno toliko kakor desetnadstropna hiša. V nji bodo mleli in mešali lignit iz Kreke z rjavim in črnim premogom. Separacija bo imela taiko veliko zmogljivost, da bo dajala surovine tudi drugi koksarni v Zenici. Pri separaciji gradijo 42 m visok stolp za premog, nekakšen silos; iz njega bodo polnili bunkerje, iz bunkerjev pa komore koksnih baterij. Iz baterij bo koks šel v hladilnico, tam pa ga bodo pripravljali za odvoz. Ob koksnih bate- j rijah bodo zgradili kemično tovarno, ki j bo izkoriščala amonijak, žveplo, benzol, * fenol itd. — celo vrsto stranskih pro- ■ duktov, ki nastajajo pri proizvodnji koksa. Blizu gradijo tudi gazometer —rezer* voar za plin — ki bo imel 30.000 kub. m prostornine. Iz stranskih izdelkov koksarne bpdo pridobivali okrog 250 kemičnih spojin, ki jih bo uporabljala naša kemična industrija kot surovine.
70 MILIJONOV DIN ZA ŠTUDENTSKO NASELJE
V SKOPLJU
V Skoplju so začeli graditi naselje za slušatelje univerze v Skoplju. Za letošnja gradbena dela so odobrili 70 milijonov din. Stanovanjsko naselje bo del velike nove uuiverzitetne četrti.
V ZAGREBU
SI TRAMVAJSKO PODJETJE SAMO IZDELUJE VOZOVE
V delavnicah zagrebškega tramvajskega podjetja so že pred dvema letoma začeli izdelovati tramvajske vozove. Lani so izdelali pet motornih in deset priklopnih voz. Letos bodo izdelali 6 motornih, 12 priklopnih in 5 tovornih vozov.
Kakšno škodo lahko povzroči nevestnost malomarnega uslužbenca, se vidi Iz primera, ki ga je te dni obravnavalo okrajno sodišče in glavno mesto Ljubljana. Pipan Jože, kletar v centralnem skladišču tovarne sadnih sokov in alkoholnih pijač »Alko«, ki je v tej stroki zaposlen že svojih 15 let, je dobil od uprave nalog, da izdela 55401 brinov ca
Čuden odnos
predsednika MLO Opatija
Dušan Lujevlč, predsednik MLO Opatija, hote zavlrn prizadevanja delovnih kolektivov, da bi ustanovili v Opatiji svoje počitniško domove. Delovni kolektiv gradbenega Industrijskega podjetja v Ljubljani, ki šte-
ie okroff 9000 delavcev In nameščencev, od :aterlh želi večina prebiti svoj dopust na morju, je sklenil poiskati v Opatiji primerno vilo. Predsednik MLO v Opatiji je podjetju obljubil, da bo *a izbrano zgradbo takoj izdal potrebno nakazilo. Ko je zastopnik podjetja vilo našel In sklenil z lastnikom najemno potrodho, je Lujevič nenadoma pokazal zelo čuden odnos.
Najprej Je zahteval od podjetja potrdilo ministrstva za novo osvobojene kraje, ko pa je potrdilo prejel, je Izjavil, da Je vila ze oddana ustanovi v Beoicradu. Podjetje se je za stvur zaulmnlo na pristojnem mestu In ugotovilo, da Je Izmišljena. Predsednik MLO se Je nato Izgovarjal, češ da zahteva vilo neka druira ustanova lz Beograda. Ko Jo podjetje tudi to uredilo, je Lnjevlč Izjavil, da bo v Opatiji ustanovljen devizni center za Inozemske goste In Je zaradi tega potrebno potrdilo komiteja za turizem ln gostinstvo FLRJ. Ko mu je podjetje tudi to poskrbelo, Je namestilo v vlil začasnega upravnika. Toda Lujevlč ga Je večkrat poizkušal po organih NM zapreti ln zmetati njegove stvari na cesto. Tajil je celo, da bi bil prejel potrdilo komiteja za turizem In gostinstvo. Zastopnlkn podjetja Je kratko-malo dejal: »Niti te. niti nobene druge vile ne boste dobili«. Nato st je Izmislil, da hoče Imeti vilo CK Hrvatske. Zastopnika ORADIS-a sploh ni hotel sprejeti ter ,fe dal vilo zapečatiti. Ta borba traja že 9 mesecov, zgradba pa je še danes prazna.
Vendar to ni edini primer. Na podobne ovire so naletela tudi droga podjetja in ustanove LRS. ki so sl skušale na teritoriju Opatije urediti počitniške domove.
UsIuJbencl, kakršen je Lnjevlč, nikakor ne morejo predstavljati volje ljudstva, ki Jih je postavilo na odgovorna mesta. TaW odnos ni samo nesocialen, marveč že povsem lokalpatrlotskl In nehote spominja na šovinizem. — F. II.
Odlikovanje za vestno delo
, Idrija, ll marca.
Jnlij Ogrlč Je bil rojen v Idriji kot rudarski sin. le v zgodnji mladosti se Je seznanil s težko borbo za vsakdanji kruh. 8 14 leti so je šel učit za mizarja In nato delal pri raznih mojstrih. L. 1942. jo bil mobiliziran v Italijansko vojsko ln kot Slovenec poslan v delavski bataljon na Jonske otoke v Grčijo, kjer je delal do Italijanske kapitulacije. Tedaj se Je z drugimi vred uprl Nemcem. toda ti so bili v premoči In upor zlomili. Tako Je prišel Ogrlč v ujetništvo. Spet Je moral delati v delavskem bataljonu. 8eptembra 1. 1914 pa je pobegnil ln stopil v
SrSko partizane ter sodeloval nrl osvoboditvi onsklh otokov In zahodne Grčije. Pozneje se Je čez Albanijo vrnil v domovino In so vključil v NOV. Po osvoboditvi Je bil odlikovan z medaljo zaslug za narod.
Ko Je bil demobiliziran. Je takoj prijel za delo v okrajnem mizarskem podjetju v Idriji, stopil v mladinsko organizacijo In postal predsednik sindikata. V podjetju Je stalno presegal norme In bil med drugim trikrat pro|W«šcn za udarnika Lani meseca novembra Je poleg svojega dela opravljal tudi nosle norm Irca, pozneje je bil poslan na tečaj ln zatem postal referent zn norme pri poverjeništvu za lokalno Industrijo na oblastnem LO. Te dni Je bil za uspehe v mizarskem podjetju Idrija nagrajen z medaljo za delo.
M. V.
Tudi taki se najdejo
Novo torllo davho 70 promet s proizvodi
Prejšnji mesec je izšla nova tarifa davka na promet proizvodov (Uradni list FLRJ št 13); v veljavi je od dne 1. januarja. Poprej je bila v veljavi začasna tarifa z dne i. januarja 1947.
Začasna tarifa je bila sestavljena na podlagi cen iz leta 1946, zajemala pa je v eni obliki vse dajatve, ki smo jih po prejšnjih predpisih plačevali za izdelke ali storitve (splošna davek na poslovni promet, skupni davek, davek na luksuz, državna trošarina, dohodki državnega monopola in del taks po tarifi zakona o taksah). Zato je začasna tarifa pomenila napredek, ker je poenostavila finančno poslovanje. Nadaljnji razvoj pa je pokazal, da ta sistem, ki je slonel na carinski tarifi, ne ustreza potrebam planskega gospodarstva. Zato so tarifo že lani precej spremenili. Prejšnje pomanjkljivosti pa odpravlja nova tarifa, ki se bistveno razlikuje od začasne tarife. Osnovna sprememba se kaže v strukturi, ki je popolnoma prilagojena začasni nomenklaturi proizvodov zvezne planske komisije iz	1948. Podjetja že
sestavljajo svoje proizvodne plane po tej nomenklaturi, zato jo dobro poznajo, kar jim bo olajšalo uporabo nove tarife. Nova tarifa ima 586 tarifnih številk in okrog 850 stopenj, medtem ko je začasna tarifa vsebovala 728 številk in okrog 2000 stopenj. Sestavljena je sistematično na podlagi izkušenj iz preteklega razdobja. Davčne stopnje so povprečne, zajemajo pa celotno splošno državno akumulacijo. Obravnavanje vseh razlik, ki nujno nastopajo povsod, kjer gre za povprečje, pa se ureja z dobičkom.
Prednosti nove tarife so očitne, čeprav ne pomeni celotne revizije začasne tarife.
ELEKTRARNA FALA JE 2E PRESEGLA ČETRTLETNI PLAN
Dne 13. t. m. ob 21. uri je delovni kolektiv elektrarne Fala dosegel četrtletni plan proizvodnje, to je 18 dni pred rokom in 13 dni pred obveznostjo, Vodstvo podjetja kakor tudi delavci v elektrarni so ponosni na svojo novo delovno zmago. — L. T.
Kamnik, IV marca.
V vasi Dobrava v kamniškem okraju, ki spada pod KLO Komenda, sta dva tipična špekulanta: Franc Jorman In Alojz Korbar.
Franc Jerman je v začetku tega meseca prikril krajevni ekipi za odkup in likvidacijo zaostankov lz I. 1949. vse, kar je dolgoval državi. Končno ne je s tajnikom KLO Komenda pogodil za 2737 litrov mleka, 10U kg krompirja ter za neoddaua jajca ln ostale artikle spet 100 kg krompirja. Mast je imel Jerman zakopano. Pozneje pa jo okrajna In oblastna komisija skupno z odborom ugotovila, da bi omenjeni posestnik lahko realiziral svoj zaostanek, ko bi zakopano slanino In .mast oddal na račun mleka odkupnemu podjetju. Ko se jo Jerman izgovarjal, da ni mogel oddati določene količine jajc, čeprav
ie Imel 15 kokoSI, Je komisija našla v omari 9 Jajc, v drugem predalu pa več jajc pokvarjenih. Iz tega se vidi, da Jerman ni mo-
fel porabiti vseh jajc, ker šteje družina ls rt člane; da bi pa oddal višek državi, mu ni bilo mar.
Alojz Korbar se lztnlka vsem planskim nalogam, ni aktiven pri svojem političnem ln gospodarskem delu ter skuša povsod samo kritizirati. Čeprav mu je KLO zmanjšal oddajno obveznost, je ni Izpolnil. Tudi on je podpisal s tajnikom nekako pogodbo, ki jo je komisija kot ostale stornirala.
Taltlli špekulantov ne bomo trpeli v bvoJI sredi ter jih bomo dbsledno razkrinkavali ln izročali ljudskemu sodišču. — L. M.
iz odgovarjajoče količine brinovega destilata in iste količino rafiniranega špirita. S pomočjo vode, ki jo jo napeljal po gumijasti cevi v sod, je nameraval alkoholno spojino razredčiti na 40 odstotkov. Bil pa je toliko »zavzeti z delom, da je vse skupaj pošteno razredčil. Saj je pustil po končanem delu vodovodno pipo odprto — zagovarjal*se je, da jo je pozabil zapreti — tako, da je voda vso noč pritekala v sod, iz katerega je izrinila vso količino alkohola, ki je z vodo vred odtekal v odtočni kanal. Alkoholometer je pokazal, da v sodu ni bilo več najmanjše količine alkohola, s čimer pa je nastala za navedeno podjetje škoda v višini preko 250.000 din. Obramba je skušala prikazali ta dogodek kot »nesrečen slučaj< in pledirala za popolno oprostitev. Ljudsko sodišče pa je bilo drugačnega mnenja in je Pipana obsodilo nn 10 mesecev poboljševalnega dela. — M. S.
„ Namesto poročHa — norčevanje
Za predstavo dne 4. marca ob 19. url v kino »Moskva« sem prejela vstopnico v 18. vrsti, 8 sedež, ki je bil ie ziu>cden z enako vstopnico. Pozneje smo ugotovili, da »o bile vse vstopnico te vrste prodane v dvojniku. Namesto, da bi uprava prizadetim preskrbela vsaj zasilne sedeže ali Jim vrnila denar, nam Je biljeterka kratkomalo odvzela vstopnice. Na zahtevo, da ml vrnejo vsaj denar, sta me vratar tn biljeterka pošiljala h blagajni, ki Je bila zaprta, ter k direktorju, gl ga sploh n! bilo v pisarni. Skratka, namesto opravičila In povračila škode so se norčevali. Kakor sem čula, ni bilo prvič, da so bile vstopnico prodane v dvojniku. — P. S.
špekulanti na vasi
Trebnje, marca.
'V Velikem Gabru so kmetje že leta 194* zatajili največ zemlje. Tudi letos so poizkusili z isto prakso. Kmetica Marija Bregar Ima 27.44 ha zemlje, od te 12,118 ha orne. V najem je dala 3.20 ha trinajstim najemnikom, utajila pa jo Je 8.44 ha Kmet Senjur Je dal namesto pitanega prašiča, ki jo bil odločen za oddajo, mršavca, pitanega pa je zaklal sam. Teža seveda ni odgovarjala. Oddal ni tudi litra mleka, čeprav ima dve kravl. So pa kmetje kot Janez Laus iz Zagorice, ki Je izpolnil vso obvezno oddajo, le mleka in Jajc ni mogel oddati, ker je bolan. Sekretar Okrajnega komiteja tov. Slško je takoj naročij aktivistom, da morajo upoštevati bolezen In črtati obveznosti mleka in jajc. — S. F.
Kar dobro so nas oskrbeli z zelenjavo
Ljubljana, la. marca.
Tako so med seboj pogovarjajo gospodinje na ljubljanskem trgu. Zimski iu spomladanski meseci so vedno strah gospodinj, ker v tem času po navadi nimajo zelenjave. Letošnjo zimo pa so bile teh skrbi v veliki meri rešene. Vso zimo so Imele mestne prodajalne dovolj konservlranega sočivja, zelja, repe, paprike, paradižnikove mezgo Itd. Kmetice pa so zgodaj prinesle na trg Solnto, špinačo In sveže zelje, sicer po zelo visokih cenah.
Te dni pa Je gospodinje razveselilo, da so tudi mestue prodajalno začele prodajati solato — endivijo po 30 din. medtem ko jo kmetice prodajajo po 89 do 12» din, samo ftknda. da je ni v večji količini. Razen tega Je v mestnih prodajalnah dovolj krompirja po 9 din, čebule kg po 14 din, česou 3(1 din, le redke pa Imajo karfljolo, ki je po 40 din. Gomoljev vseh vrst je ves čas dovolj ln poceni. Tudi pekmeza Ima.lo mestne prodajalne precej po ŽS din ln tudi zelenjave za Juho ne manjka.
Protizakonit odpust delavcev
Uslužbenci in delavci okrajnega avto pod* Jet.la lz Kamnika vpraSuJemo, ali so šefn voznega parka znani predpisi ln uredbe o delovnem razmerju. Tako je pred kratkim samolastno brez sodelovanja sindikalno podružnico odpustil 3 delavce, ne da bi jim poprej dal pismeno odpoved. Znano nam je, zakaj je šet' voznega parka odslovil omenjene tovariše v nasprotju z obstoječimi predpisi in uredbami. Zahtevamo, da stvar popravi ter v sporazumu s sindikalno podružnico določi tovariše, Tei morajo zaradi postavljenega dinamičnega plana zapustiti podjetje.
P.
Dobro gospodarjenje v Kamniški Bistrici
Že leta 1947 je KLO Kamniška Bistrica ustanovil dve gostilni In apnenico, naslednji dve leti pa še dve gostilni, kamnolom ln apnenico. Lani so dohodki njihovih podjetij sta bil! l/.delanl glavni Ivogl, ki sta ju tisoč dldnarjev. Ko so na zboru volivcev sprejeli letošnji krajevni proračun, so Bistričani sklenili, da bodo do 1. aprila ustanovili kovaško delavnico, pozneje pa še ko-larsko. Ker KLO nlmo svojih postorov, so ves lanski dobiček določili za adaptacijo bivšega župnišča, ki Je last narodne imovl-ne. Zgradbo že preurejajo. V njej bo tudi dvorana za kulturne prireditve In prostori zn krajevne obrtne delavnice. — L. J.
SKUD „A!eš Kaplja46 v pretivoHvni kam *anp
V dneh, ko vse delovne množice naše domovine pričakujejo z novimi delovnimi uspehi In zmagami 2ti. marec, je tudi SKUD »Aleš Kapla« Iz Hrastnika priredilo v soboto na Dolu pri Hrastniku nkademljo z nastopom sekcije steklarne, ki je nastopila skoraj z vsemi svojimi odseki. Akademija je zelo dobro uspela, a če bi se vrAlla v nedeljo, bi bil olilsk še večji. Vsekakor pa je občinstvo z zanimanjem sledilo govoru ln Izvajanju točk programa ter z aplavzi nagradilo uspehe In delo naših steklarjev, ki se poleg svo-
iega napornega dela udejstvujejo tudi na ulturnem področju. Z Istim programom so nastopili v nedeljo tudi v Očah nad Trbovljami, kjer Je organizacija AF2 Imela proslavo v počastitev 8. marca.
Tudi lutkovno gledališče se pripravlja, da bo v predvollvnl kampanji Imelo svojo prireditev, kar seveda najbolj zanima naše pionirje. Kavno tako bo sindikalno gledališča ponovilo Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba«, pionirsko gledališče pa uprizorilo »Dedka Mraza«.
Pri vsem svojem delu pa Ima SKUD največje teiuvo s prostori, ker je dvorana kulturnega doma zasedena vsak dan. Toda z vestnim delom In voljo do kulturnoumvtnl-škega udejstvovanja se bodo vso težavo prebrodile In SKUD »AleS Kapla« v Hrastniku ho preSel na tisto stopnjo kulture, kakor zahtevt.lo tradicije rudarskih revirjev.
K. P.
Iz raznih h r a i e\v
Ljubljana. — Uprava ln mladina dl-Jnškega doma »Otona Župančiča« v Ljubljani se najlskreneje zahvaljujeta Atil Zupančič za podarjenih 40.000 din, ki jih Je prejela kot honorar za miniaturno Izdajo pesmi naSega velikega mojstra Otona Zupančiča. Denar bo uprava porabila za novo zbirko knjig In dljaSko knjižnico.
Grosuplje. — Pred dobrim tednom je bil v Grosuplju zaključen 5 dnevni tečaj poverjenikov zn prosveto nrl KI,O. Nekateri odborniki niso prišli na tečaj, češ da Je veliko bolj važnih stvari kakor prosveta. Odborniki, ki so bili na tečaju, so se poleg splošnega znanja seznanili tudi z nalogami KLO do šole, prosvetnih delavcev itd. Ob zaključku so odborniki sklonili, da bodo v svojih vaseh zboljšali prosvetno delo, —
D. V.
Cerknica. — Delovni kolektiv LIP Cerknica Je v predvolivnem tekmovanju dvignil storilnost za 81/#, kvaliteto Izdelkov pa Izboljšal za Vit. Proglasil je najboljšo brigado, JU presega dnevno normo za 15C^/a.
Dva člana brigade sta sprejela obveznost, da bosta delala do volitev 12 ur dnevno. Delovne brigade so tudi s prostovoljnim delom očistile ln usposobilo za štiri družinska stanovanja.
Idrija. — Mizarska deavnlea v Idriji Je uvedla tekmovanja za večjo storilnost dela In kvaliteto Izdelkov. Kvaliteto Je izboljšala od 81V« ua 95Vt.
Celje — V tkalnici hlačevlno v Celju jo bil 9. marca ustanovni občni zbor sekcije tekstilcev DlT-a za cel.iskl bazen. Ta sekcija je bila ustanovljena na pobudo centralnega odbora z namenom, da dvlgno strokovni kader ln popularizira raclonallzator-ske In novalorske ukrepe v posameznih tovarnah. — P. T.
Kovor. — Lep zgled malega'kmeta Je tov. Jože Zupan Iz Hudega, IvLO Kovor v okraju Kranj, kl je kmetovalec I. skupine In mu Je bilo določeno, da odda S00 I mleka. Sam Je oddajo povišal na KLO za 100*/«, ker ! smatra, da je to njegova dolžnost. — iL.
šhega tedna bo danes veliko tekmovanje na 80 m skakalnici
in pa eksh biciiski skoki na 120 m skakalni d
I Izrednim etenom. Vidi ee, da je ruil* * piran «c»kalec na veliki planiški slca-
Planlca, 18. marca. — Danes je bil
e* planiške tekmovalce prost dan, ki je bil namenjen za njih počitek in priprave za jutranje tekmov-aaije na SOme trski skakalnici ter za ekshibicijske skoke na veliki 120raetjrski skakalnici- Start na 80metrski skakalnici bo <>b 11. uri, na veliki skakalnici pa boli0 z?čeli skakati predvidoma ob 9.45. Lkshiblcijskl 6koki na 120metr«ki skakalnici bodo tudi popoJdne, 6e bodo »nežno razmere ugodne. t Za. jutrlinje tekme na 80metrski' skakalnici ima startno Število 1 Adlelič, sledi mu Langus, tretji je Norvežan ochjelderup, 4. je Groemmer (Avstrija), 5. Doujak (Avstrija), 6. Polda itd. Vsega skupaj bo tekmovalo na 80m Aakailnlci 62 tekmovalcev. Vreme je bilo danea _ precej južno in oblačno, tako da se je bilo bati', da bo ogrožalo jutrišnjo prireditev. Proti večeru pa se je vreme zboljšalo. Nebo je jasno in tudi ozračje ee je precej ohladilo.
Za jutrišnjo zaključno prireditev v okviru mednarodnega Planiškega tedna se pričakuje rekorden obisk. Za prihod s posebnimi vlaki se je prijavilo okoli 17.000 gledalcev Iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz drugih ljudskih republik, Trsta in Slovenske Koroške, od koder so izletniki že danes prispeli na Bled.
Včpraj popoldne so iz Avstrije prispeli še naslednji avstrijski skakalci: Doujak Otto, prvak Koroške, ki je skočil v Mittendorfu 06 m, Hadwlger Helmut, ki je zastopal Avstrijo na zadnji olimpijadi, in Bernstein Rudolf fa Celovca, ki je ekočiil v Mittendorfu 92 in 94 metrov.
Omenjeni avstrijski tekmovalci so dones trenirali na SOmetrski' skakalnici. Doujak je« skočil 70 m, Bernstein er 64 m, Hadwd'ger pa 66 m. Najlepše je skakal Hadvriger. Poieg njih so skakali tudi nekateri naši skakalci.
Na zadnjem študijskem skakanju na 120metr»ki skakalnici, ki je bila včeraj, je imel most spet naklonski kot 6 stop. V sredo so se namreč ska> kalci odrivali od mosta, ki je imel naklonski kot 8 stopinj. Po mnenju vodstva norveške reprezentance so normalni naklonski koti mosta velike skakalnice po večini 6, ne pa 8 stopinj. Jutri bo most prirejen po prvotnem naklonskem kotu.
Dopisnik našega lista je zastavil planiškemu skakalcu, zmagovalcu nedeljskih tekem dr. Thorleifu Schjel-derupu nekaj vprašanj o njegovih mednarodnih nastopih in o njegovem mnenju o Planici in naših skakalcih.
Schjelderup je na vprašanje o njegovem sodelovanju na mednarodnih tekmovanjih takole odgovoril:
>V Skandinaviji 6em sodeloval na »koraj vseh tekmovanjih. Bilo jih je približno okrog 50, če upoštevam tudi tiste na Švedskem, Norveškem in Danskem. Razen tejja sem bil v St. Moritzu 1947. leta, v Chamou(ixu in na Olimpijadi.«
Na vprašanje, kaj pravi o jugoslovanskem smučarskem športu, je dejal tole:
»Imate idealne pogoje za razvoj smučarskega športa, posebno pa še za gradnjo skakalnice. Pri nas na Norveškem imamo na primer vedno vetdr. Razen tega imamo malo tako sončnih krajev, kakor je Planica Ravno zaradi tega, keT je v Planloi sončno in
NOGOMET PROLETER : SLOVAN (DUNAJ) 5:3 Dunajski Slovan je v petek gostoval v Osijeku, kjer je pred 7000 gledalo! podlegel domačemu Proleterju z rezultatom 5:3 (3:1). Gole za Proleter eo dosegli: Zvezdič in Zbanatski po 2 ter Rupnik enega.
S A H
.N« mednarodnem ‘Sahovikem turnirju v
Mar del Plati Je v Šestem kolu dr. Trifunovič remiziral z Roasollnom. Vse ostale partije «o bile prekinjene, jned njimi tudi Ttosetto-Piro. In Gligorič-Ludkis. Gllgorič lina izgJede na zmago. V nadaljevanju prekinjenih partij iz V. kola eo so Trlfunovič-Marlnl ln Gligorič-Castigllo sporazumeli za remi«.
Itadio Ljubljana bo 20. marca ob 14.30 od. dajal redno Štirinajstdnevno Anhovsko predavanje.
Univerza v Ljubljani bo v torek ustanovila svoje Šahovsko društvo, ki bo združevalo vsa sluSatelje, profesorje in uslužbence. Iniciativni odbor je dosedaj vpisal v druitvo že nad 250 članov.
Jutri se začne v Domu Ivana Cankarja
M- iubljanl prvi turnir II. kategorulkov za letošnje leto. Na turnirju bodo 1: Franček Brglez, Otmar Avseo, Aloj* elj. Zdravko Vošeprnik, Eobert Bllno, t Kočevar, Edo Eobiek, Franjo Brani-»olj, lug. Sročko Sajovic, in«. Rupnik, Danilo Požar, prot- Frano Ferjan. Drugi turnir
S;, katogornikov se začne 22. marca v Ce-u, na katerem bodo igrali Celjani, Ljub-aučoni in Mariborčani Iz Ljubljane bodo sodelovali: ing. Slavko Volk, Janez Sivec, Sdravko OabrovSek, Slavko Vrhovec, Beno Viri, Dužan Smoljanovlč. Iz Celja: Jože ennjder. Kazimir Modic, Mirko Fajs, prot. Jožo Gražer in Ferdo Lorbek. Udeleženci iz Maribora 4e niso znani. Udeleženci ki dosežejo 75 odstotkov možnih točk, pridobijo I. kategorijo kdor pa doseže 43 odstotkov, potrdi II. kategorijo.
AngleBka Šahovska revija »Chess« prlna-In v svoji zadnji Številki Izjavo predsednika mednarodne šahovske Zveze (FIDE) Roararda o bližnji Šahovski ollmpladi, katero bo leto« organizirala Šahovska zveza Jugoslavije. Cnsovno naj bi bila prireditev omejena na 3 tedne. Ce bi nastopilo nad 20 mofitev, jih bodo razdelili v dve skupini, da no bi Igrali dvoh partij dnevno (kot na j>roJ5njih ollmpladah). Zmagoviti moStvi vaake skupine bi se srečali v odločilnem finalu. Moštva bodo nastopila s štirimi Igralci, dovoljonl pa »ta še dve rezervi. Prijave se zaključijo 1. junija. Zaradi sovražno politike do Jugoslavije Je seveda dvomljiva udeležba držav Informbiroja. — Ollmpiada ho v avgustu v enem izmed naiih letovišč.
Dvoboj med celjsko In novomeško gimnazijo se končni z zmago Novega mesta /. rezultatom 5:3. Tudi v prvem srečanju eo zmagali dijaki novomeške gimnazijo ■ 4 la uol proti 1 in pol.
ker je razmeroma zelo malo vetra, to tu vse možnosti za gradnjo skakalnice. Ml skačemo vedno v vetru.«
Na vprašanje, kakšne so po njegovem mnenju perspektive za nadaljnji razvoj Planice, je dejal:
»Kakor sem že dejal, so tu dana vse možnosti, da se Planica razvije T enega največ jih Iportnih centrov, v kolikor to že nL Vaši skakalci potrebujejo večje število alpskih skakalnic, Svetoval bi tudi, da trenirajo skakalci alpske in klasične discipline, kar se je pokazalo kot zelo dobro. Tek, slalom in smuk dajejo skakalcu zelo veliko.«
»AJi je po vašem mnenju možno zgraditi 150metrsko skakalnico?«
»To je vsekakor možno in bi bilo možno na njej doseči zelo velike skoke brez nevarnosti za skakalce, vendar pa taka skakalnica ne bi prišla v poštev za tekmovanje v skokih. — S tem mislim državna in mednarodna prvenstva in podobno.«
»Kakšno mnenje imate o naših skakalcih?«
»Polda ima izrazit skakalski temperament. On skače z velikim užitkom m veseljem. Jo skakalec posebne vrste. Klančnik nima tako izrazitega skakalskega temperamenta, pač pa uživa v lepiih in elegantnih skokih. — Rogelj je skakalec, ki izredno mnogo obeta. Ž vztrajnim treningom bo čez dve aii tri leta poeta] eden najboljših vaših in mednarodnih tekmovalcev v smučarskih skokih. Finžgar skače >
kalnici.«
HAKONSEN UPA, DA SE BO DANES BOLJE ČLASIRAL
Hakonsen pričakuje danes boljši plasman. Preteklo nedeljo je bil Šestnajsti, kljub temu pa je dobil pri prvem skoku zelo dobro oceno, in sicer povprečno 17,5 točk Pari drugem skoku je padel in dobil povprečno oceno 6 točk. Hakonsen spada v vrsto najboljših norveških skakalcev. Nekaj
Gjaatkov o njegovem smučarskem živ-eoju:
S štirimi leti ie dobil prve smuči. S šestimi leti je Skočil 8 metrov, z desetimi leti 25 m, z dvanajstimi* leti Je tekmoval in skočil 40 m. Njegov najboljši skok na Norveškem je 87 m-Zmagal pa te edino v Kopemhagemu na 3 5m e trski skakalnici. Študira flziko in matematiko v Oslu.
Hakonsen pravi, da ni skočil s posebnim užMkom na veliki skakalnici, uživa pa, ko gleda skakati druge skakalce. Po njegovem mnenju so skoki najlepša na 90metrski skakalnici. Njemu ln tovarišem zelo prija naša alpska klima. Kakor italijanski in avstrijski tekmovalci, se je tudi on zelo pohvalno izrazil o organizaciji. Med drugimi zanimivostmi je dejal, da je določen za reprezentanco, ki se bo udeležila tekmovanja v Londonu na 30metrsdd skakalnici 24. marca. Sneg bodo pripeljali z ladjo Iz Osla.
Crvena zvezda: Partizan, Odred : Sloga
najzanimivejši današnji tekmi
Današnje kolo bo v lestvico I. in II. lige prineslo jasnejšo sliko. SroJani* Partizan : Crvena zveada bo razvrstilo moštva v vrhu tabel# in bo vplivalo na končni razpored najboljših v prvem delu prvenstva. Obe moštvi imata enake možnosti za zmago. Hajduk je kljub temu, da nastopi na tujem terenu, lavorit v tekmi proti Sarajevu. Dinamo ln Naša krila imata več lzgledov, kakor njihova nasprotnika Budučnost in Metalac. V Subotici bo to pot gostovala Lokomotiva, ki bo po dveh porazih gotovo zastavila vse sile, da osvoji ob o točki.
V drugi ligi bo najvažnejšo srečanj® med Odredom in Slogo, ki je v nedeljo visoko porazila reški Kvamer, med te-
dnom pa dunajski Slovan, Slovenski predstavnik igra proti enakovrednemu nasprotniku. Zanimivo bo tud! srečanje na Reki, kjer bo osiješki Proleter skušal osvojiti obe točki. V Kraševcu Igrata Napredak in Milicioner, v Zagrebu Metalac in Podrinje, v Kumanovem p« gostuje Vardar.
MURSKA SOBOTA : KOROTAN (Kranj) !:»
Bane« j« bila odigrana nogometna tekma mod Mursko 8oboto la Korotanom la Kranja. Zmagali eo Kranjčani i rezultatom 2:0, polčas 0:0. Golo za Korotan »o doli: Mih«}-115 ln Slokan, Sodnik ja bil Barlo 1* Ljubljane, sodiil jo slabo.
SKOPLJE — S tekmovanjem r patrolnaa teku na 10 km s streljanjem za moftke j* bilo končano prvo Studentalao smučarsko državno prvenstvo. Najbolj41 čas jo v pa-trolnem toku doseigla zagrobika ekipa » časom 1:01,14. Drugo mesto jo zasedla ekipa ljubljanske univerze, nato slede beograjska, s kor/l Janška ln sarajevska ekip*. Na tecn prvenstvu Je zmagala e kipa ljubljanske univerzo.
Kako dolgo bo še tako na Stadionu?
►Stadion Je mičen«, je pribil v nedeljo popoldne kfbio na nogometni tekmi Partizan : Odred, ko Je razločno videl, kako J« Pa J e vid padel v blato. Ko ja Pajovič vetrn,
S a njegovi naj bol j Si kolegi niso spoznali, mečno, res da. Morda pa Je tudi tragično, če pomislimo, kako Izgloda travnata Jfte-proga CDJA v Beogradu ln Jo primerjamo s prerijo na naSem stadionu. »No, pa saj ni tako hudo,« bo rekel ftlon upravo Stadiona, ko bo to čltal (ali bolje: če bo to čltal), »to Je samo ob dežju. Teren ni raven tn nižJt predeli se napolnijo i vodo. Kako pa lzgleda stvar ob lepom, »oninom vremenu! Igralcev nogometa, rokometa prav tako ne vldli, kajti če* 1 grli6« se vali oblak prahu. Ne smemo pozabiti, da Je stadion po sredini ln prod goli brez trave. Malenkostni Sopi trave, ki rastejo ob aut-liniji, predstavljajo vso veliko floro stadiona. Tl iopl trave pa so nastali zato. ker trave nihče ni kosil ln so podobni grmičkom, ki s oidealnl za zvltje gloinjov.
Znano je, da Ljubljana po potih lotih is vedno nima IgrUča, n* katerem bi lahko Izvedli mednarodno prireditev v atletiki. Soveda. kaj bi atleti mislili na mednarodna sročnnja, ko jo vainejža ureditev otroSkcga IgriSča na stadionu i vsomi gugalnicami, vrtički, peskom itd, Tudi gostilniški Šport — balinanje ima svoje lepo urejono lgrlSče.
Sprehodi po atletski stozl bi odpadli, čs bt že enkrat stala tista »lavna ograja, ki bi delila nastopajoče od gledalcev. Več lot ni bilo ograje, ker »o so bali nekateri, da bi na tak grob način zapirali dostop na Igrl-Sče ln tistim, ki bi hoteli trenirati. No, pa leta prinesejo izkuSnje in če bi stala ogra-
K0NCERT1-
Haydn: Štirje letni časi, kantata za soli, zbor in orkester, bo izvajana po pretoku nad 50 let v Ljubljani v četrtek 23. marca ob 20 v Unionu. Delo je ogromno, izvedba traja nad 2 uri ter stavlja posebno na zbor ln prav tako na solist« volike zahteve. Izvedbo sta pripravila zborovodja dr. Valons VoduSek ln dirigent Jakov Clpci. Na to veličastno izvedbo opozarjamo vse ljubitelj* glasbo. Predprodaja bo začoln jutri, v po-r.edoljek. popoldne v knjigarni muzikali j.
197«
 'GLEDALIŠČE--------------------
DRAMA LJUBLJANA
Nedelja, 19. ob 14:	Ostrovski! »Goreč«
srce«. Izven. — Ob 20i Oalderom »Dama-Skrat« Izven Torek, 21 ob 20: Kraigher: »Školjka«. Premiera. Izven.
Sreda, 22. ob 20: Kraigher: »Školjka«. I. repriza. Izven.
Kakšno bo vreme v prihodnjih dneh?
V začetku tedna (domnevno 20. marca) prehodno poslabfianje ln nagnjonje k Padavinam. nato bo hitro nledtlo *opet Jasno oziroma suho ln čez dan toplo vreme, V drugi polovici tedna (domnevno 22- marca) nastop nestalnega vremena s pogostimi padavinami, ki se bo zavleklo Se v naslednji tod en.
Ljubljana. 17. marca 1950.
Dr. V. Manohin.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE 8LU2BE Stanje dne 18. marca ob 7: Od Azorov do
Urala se razteza področje visokega zračnega pritiska, ki Se nadalje povaroia lepo vreme v Imenovanih predelih. Severno od Alp pa potujejo frontalne motnje, ki ustvarjajo oblačno vreme s padavinami.
Danes zjutraj vlada v Sloveniji pretežno »onfino vreme z meglo v kotlinah. Najnižja temperatura je bila v Postojni —4.
Snctne razmere v Sloveniji dn« 10, mar-ea ob 7: Planica: temperatura —1, 27 om snega.
Vremenska napoved za nedeljo 19. marca:
Sončno, toplo pomladansko vremo z na-raSčaJočo oblačnostjo v popoldanskih urah. V Jutranjih urah megla v kotlinah. Temperatura čez dan 20 stopinj 0.
M » ločili tekmoval «1 ka faknoionarjl
od gledalcev, ki vdirajo na lgrlJS&e.
Atlet, gost. ki pride startat v Ljubljano, M proobloče nad straniščem. Ko preboli to prvo neugodno preoono5enJo, >» začne o«to-vatl z lahnim tekom. Po prvi rundi lahko ugotovi, da atletska stessa Pada proti vzhodu, pri prehodu v krivino na dobi »lahen« [>on. Podobno Je s 100 metrsko progo, 8* metalec, ga to toliko ne gamo. Kajti prva 'b mu Je. da se seznani s prostorom, -vjr bo metal, to je metalUfte, 188» — zaman. E oprezen tanini stadion Ljubljane nima metaUSSa! Kvaliteti atletske steze odgovarjajo tildi skakaliSča.
Vprašam vas: Ali s« potem takem S* kdo čudi, če je ASAJ prestavil lani dvoboj Srloa : Jugoslavija v Zagreb. Na tem dvoboju Je padlo namreč 12 naSih ln pet Švicarskih rekordov. Koliko bi jih v Ljub-ljanlt Niti eden!
Za letos jo planiran v Ljubljani dvoboj Jenskih reprezentanc JugoslavLJo ln Holandske. Holandska Ima v svojih vrstah Štirikratno olimpijsko prvakinjo ln svetovno rekorderko v toku 80 m čez zapreko, skoku v višino ln daljino Fany Blankero-Koen. Blankersova je tudi izenačila svetovni rekord v teku na 100 m s časom 11,5. Videli Jo bomo v Ljubllanl 2. julija, eo-vedn, če	bo	stadion... Ce	pa	no v Ljubljani. pa	v	Zagrobu.	■
Cas pa	je,	da prestanemo	s tarnanjem ln
s» vprašamo,	kaj naj ukrenemo.	Atleti ljub-
ljanske »Enotnosti« n/pamo, da bo članek zbudil zakonspirlranl odbor za upravo Star dlona, sami pa obljubljamo, dn smo pripravljeni pomagati sedaj, ko Jo čas r.a to. sicer bo prepozno.
Pisatelj Kraigher se Je pred 40 leti poizkusil tudi v dramatiki ln Je napisal dru!-bono-erotlčno dramo »Školjko«, Id Jo J« Cankar v svoji znani kritiki pohvalno ocenil. Kraigher jo Jo nato nekoliko prodelal, saj že ob njenem nastanku ni bil popolnoma zadovoljon z njo (pismo Cankarju v februarju 1910). Tudi sedanja uprizoritev Je ddblla nokaj drobnih avtorjevih korektur. Delo je pripravil režiser Milan Skr btnfiek. Premiera bo v torek 21. marca.
OPERA
Nedelja 19. ob 20: Pucolnii »Tosca«. Izven. Torek, 21, ob 20: Verdi: »Traviata«. Gostovanje Otto Ondlne. Zaključena predstava za sindikate.
Breda, 22. ob 20: Janaček: »Jenufa«. Zaključena predstarva 7,a LMS.
Četrtek. 28. ob 15: flrlstič: »Ohridska legtm-da«. Zaključena predstava za izvenljuh-ljanske gimnazije.
flENT.TAKOB.SKO GLEDALIŠČE Mestni dom Nedelja. 19. marca ob 20: O Zupančiči »Veronika DeseniAka«.
Predprodaja v*topnio danes pri blagajni V Mestnem domu od 10—12 iri wno uro pred ttUSetkom.
LEVSTIKOVO LJUDSKO OLEDALISCH Ljubljana - VI«
Nedelja, 19. ob 20: Ingolič: »Krapi«. Rožlja Vorbeo Janko.
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Nodelja, 19. marca ob 15.80: Kroft: »Krajnski komedijanti«. (Sedemnajstič). vV vseh predstavah gostuj« operna pevka Zlata Gjungjenao v vlogi 8uzane Marranesi.
MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ Ponedeljek, 20. marca ob 20i Gogolj: »Ženitev«. (Devetič).
SINDIKALNO OLEDALISCE JESENICE Nedolja, 19. ob 19.80: Nuilči »Gospa ministrica«. Režija prof. Jož« Tomažič. Zveza z vlaki ugodna.
-SOISTVO-
Vpisovanj* T L lotnlk na šolah za učence v gospodarstvu kovinske, lesne, oblačilne, trgovske ln splošne stroke bo v tednu od 27. marca do 1. aprila 1050. Podrobne informaolje na oglasni doskl. Gasilska 17 ln Nunska 2 — Poverjeništvo za delo MLO, Ljubljana,	1881
OBVESTILA j
VOZNI RED TOVORNIH AVTOPROd
Direkcija sa promet ljubljanske oblasti
Evlja. da obratujejo nailodnj« rodu* rne avtoprog* za prev«« kosovnega
. a:
Slovenija avtopromet (SAP), Ljubljanai
Proga 11 1 LjubUana-Zagrebt Odhod vsak
ponedeljek ln Sotrtok ob 11.80 las LJubljan«. Odhod la Zagreba. Bo&kovlJovd ulloa 84, v*tak torek ln petek ob M prihod v LJuV I1f.no vsako *r«lo in Bohoto.
Proes »t. 2 Llubljana-Reka: Odhod la Ljubljene vsak ponedeljek in četrtek ob 10. Odhod a Hrfce vsak torek ln pet« ob 11 u pJioe Nikola Tesle 2. Vrne ee v Ljubljano Uti dan zvečer.
Proga It t Ljubijana-Gorleat Odhod J* LJubljan« ob četrtkih ob 10, 1* Gorl<*ySo’* kan pa ob petkih ob 8.
Proga It. i LJubljsna-Babno polje. Odhod iz Ljubljano ob četrtkih ob 9, povratek I3 Babnega polja ob petkih ob 8.
Progo It. 8 Ljubljana-KočevJei Odhod Js Llubljone ob ponedeljkih ob 9, povratek I* Kočevja ob torkih ob IS.
Vee proge imajo svoje izhodišč« v Ljubljani. Metelkova ulica 4.
Slovenija avtopromet (SAP) Colj«i
Proga It. U Celje-Brettee-Zsgrebi Odhod iz Oelja. Titov trg, vsak torek in petei ob 9, odhod la Zagreba. Boflkovičeva ul. 84, vsako sredo ln soboto ob 10.
Za ptrevoz s« sprojomaJo PoSllJke od t do Ki kg komad, H morajo Ditl dobro omotano in opremljene a naslovi pošiljatelja ln prejemnika. ProvoBalna v> plača ob prevzemu blaga lu se zaračunava po tarifi za m«1 krajevni prevoz kosovnega blaga * eost-ro_motornimi vozili SAP. Pojasnila glea« prevozov dajo Slovenija avtopromet, Ljubljana. Metelkova ulica 4, tel. 48-58 iu 87-19, ter Slovenija avtopromet, Celje. Titov trg, tel. St. »42.
TESARSKI TEČAJ
Vs«m driavnlm, komunalnim ln Msobnta pod Jetjeni lu ' ustanovam., Id. zaposlujejo učoooo v gospodarstvu tesarske stroke, na* •sanjamo, da s« bo pričel 1. junija 1850 v ftoll za uSemoo v gospodarstvu »Tosar« v Ljubljani. Robbova ulica, 14 tedenski ieliaj W I. b IX. raared. ln to sa on* učenoe, ki leto* Se nistf obiskovali teoretičnega pouka.
Vabimo uprava prizadetih podjetij ustanov, da prijavijo tukajšnji upravi i Kasneje do L aprila 1950 vse ufonoe, f' dejo v poStev, s podatki, ki jih mavi
1. im« ln priimek učenca, 2. rojstna ,______
se, 8. učno dobo in 4. raared, kf ga je U5o-neo obiskoval in z uspehom AovrSll.
Vse nadaljuj« po«rojo sa sprejem ' temat bo šolska uprava sporočila pod »eni pravočasno.
UMETNA VALILNICA 8T. VID NAD LJUBLJANO
»ortvamo vsa državna posestvo, •koso. noje, kmetijska obdelovalne zadruge la množične organizacije, da naročijo plSčan* «6 itmprej, v kolikor tega le niso Storili* ki lih rabijo za svoJe potrebe v tekočem letu. Naročila Je poslati: Umetna val limon v St. Vidu nad Ljubljano, tol. 7-80. KokoSJa jajca »prejemamo v valjenje do preklloa »a mo vsak četrtek. Jajca vodne perutnine valimo samo za MDN. — Uprava. 600
RAZLIČNO NtlRNBERŠKO BLAGO
nudi c odgovarjajočim rabatom v večjih količinah Prcduzečo ta kolonija! NO Tv -rajona -• Beograd, StndJoliČeva ul. 8. Telefon: 48-888.
Zainteresiran im pod Jot Jem pošiljamo prospekte brezplačno, a kolekcijo t>o naročilu la ceno 1938 din. Kolekcija vsebuje po en komad vsakega predmeta, ki Je na razpolago, ln Jo pošiljamo proti plačilu po Narodni banki. Naročilu je treba dostaviti tekoči račun naročevale«.
-KliO-
LJUBLJANA: UNION: Aott. barvni glasb, film »Nepozabna pes*«?«. Predstava ob li, 17719 ln 21.
MOSKVA: Amer. film »Nje® obrca«, Craa r«ko. Predstavo ob 15, 17, 10 ln JI. SLOGA: Amer. film »Vojna divjih mačk«, JUlmske novosti 1. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
TRIGIiAV: Nemški film »Coronn«, tednik. Predstave ob 15.80 17.80 in 19.80,
SISKA: Franooski film »Ljubavni sen«, Pionir 6. Predstavo ob 16. 18 in 20. LITOSTROJ: Zaprto.
MARIBOR: PARTIZAN: Sk>vj. film »Na*» »roo«, tednik.
UDARNIK: Amer. film »Tarzan zmagovalec«, Mak. mesečnik 14.
POBREŽJE:	Avstrijski film »Dunajska
• melodijo«, 8rbski m Mlečni k 28.
CELTE: METROPOL: SovJ. film »2ivlJenJ« v Citladell«, tednik.
DOM: Franooski film »Fantastična sim fonija«, Filmske novosti 203.
KAMNIK: Ameriški film »Boomerang«. — Zima 1949.
JESENICE:	MESTNI: Nemški film »NI
prostora r.a ljubezen«. Obzornik 89. KRANJ: 8VOBODA: Ameriški film »Zimska zgodba«, Partizanske bolnišnice. PTUJ: 1‘oJjskl film »Obmejna ulica«. Jugoslovanski zbori ln plosi.
DOMŽALE: Avstrijski film »Beli sen«, Titovo štafeta 1949.
8E2ANA: Ameriški film »Kako zelena Je bila moja dolina«, Film. novosti 191, 808TANJ: Franooski film »Po ljubezni«. Obzornik 40.
BLED: Jugoslovanski film »Barbs Zvano«, tednik.
VRHNIKA: S?edskl film »Tuja luka«, — Hrvaški progiod 2.
-PREDAVAN 0A-
lCako morimo zdravila i biološkimi meto-dninlf 0 tem bo govoril ob diapozitivih doc. dr. Peter Lenče na poljudnoonanslvfr-nem predavanju Prirodoslovnega druStva v torek ob 8 v fizikalni predavalnici. Vstopnico dobite pri vratarju!	1968
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
Važnost proučevanja vremena ln podnebja za nala vsakdanje življenje je naslov
izredno zanimivega predavanja, y ga bo
rani.
1969
-RAD80-
▼alovna dolžina 827,1 Jo 188,9. 212.4, 202.1 m Poročila ob 8.15, 12.80, 15, 19, 22 ln 23.80 8 Vedor Jutranji spored — 9 Jugoslovanska sodobna poezija — 9.40 Prenos skakalnih tekem iz Planice na 120 in tjOmotrskl skakal-nlol — 12.40 Zabavna glasba — 18 Pol ur« ta Pionirje ln clcibano: Kraljica zima — 18.80 Želeli sto, poslužajtel - 15.80 Oddaja «a podeželje: Politični proglod Kmečka ob-delovalna zadruga Smarje-Sap ob »pomladni ••tvi. Ziljska svfl-tba. Važnost meteorologij* ta vsakdanje življenje. Potrovor o volitvah. Jufl Kozak: Oafiper Oaat (odlomki), vrnet
rter ffLa^benl eporod s ploSS — 18.30 P. Oajkovakit Koncert m klavir in orke-•ter v b-molu — 19.15 Zabaven prlnsboni •pored. sodeluje tenorist Zlatko Siigkovlfl — 20 Oddaja za znmejstvo — 20.20 Glasbena modiprra — 20.80 Reportaža iz predvollvtnih »borovaaij — 21 Fizkulturna poročila — 2U0 P)&an koncertni «?pored ~ 22.15 Vedru nofina flm«ba — 28.S5 Konec oddaje.
-PRESKRBA-
PROSTA PRODAJA SVEŽIH MORSKI® RIB
foverjeniitvo za trgovino )n P1”!. jJ
w; ieff/ža4.;*; s’
kledeljek ^	*»< «<*o« svaVu morske r>^
prosti pr _
Rib« bodo prodaja masa, prodajaln« na aloor: v nedoljo 7—12 ln od 14—19.
*
marca sv©*« inorsk«
Obvelčama vse ulite« pooMsSJ vuake nakainuca na teritoriju . bo vaten »estonok v ponedelje- -	„	^
i518
OPOZORILO	^
v«*m okrajni;«, krajevnim. me*ta/®a "t jonskim T5	t«r doječim matorsO' .
Ministrstvo u	traoviaa in laeskrbo V5J
daj a v »vozi x delitvijo nakazalo za matere naslednja navodila:	j«
Nakaznloo za aojoče matere pre3fflJ>WS doječa mati, ki	jo sprojeta v za
preskrbo (to je,	60 prejema osnovno'
jko nakaxnloo) in ki ima otroka v do ( mesecev ter predloži potrdJlo^g^Ž* n««a zdravnika ali medlolnsko so**”!.*). Obroka resnično doji. Kot potrdilo o* mj« •ti otroka mora mati krajevnemu,	)«.
(rajonskemu) LO predložiti na TP^‘52ML pisok iz matične knjlffe o rojstvu CCTJ: Potrdilo o dojenju «i mora mati PrCS tl vsak mesec posebej.	%%
Za marec razpisujemo na nakaznJw dojefo matere naslednje količine ži”1 rapublliko preskrbo: kupon St. 1, 2 ln 8 po 5 komadov kupon 4 ln 5 po 800 irr surovega v kupon Ut. 9 — 800 »r Sira, kupon It. 10 po pol litra m lok« kutoonl »t. 8, 7. 8, U. 12. 18, 16- 17> ta, 22, 28 po 250 irr »vef.tpa mesa, -dJj.
Za izdajanje mleka bodo mlekom® posebno »piske tn na podlasfl toh o”* ividenco o prodaji mleka.	tirP,
Iz pisarne
-MB/M VESTS-
I, marea 105* Je pričela pcslc-vati wl84 I, ki Je trnll okrajna po«ta losodanjp po«te Gorica, ki »9 PT?vmial»’
*	' Gorica 1 opravlja J®
OOrira 1
aosedanj^ .	_
T Gorica 2. Pojta ____________
kupam ptt »lužbo. Gorica J pa . femna potita. Okoli! pofite Gorica PrB’c okol!4 nove poSte Gorica 1. Bo izdelav®
Vin pečatnikov bo poč ta Gorioa 3 P®9™.! pod dosedanjim našlvom.	..J,
Upravnik kemlčneica Instituta §I?v,?iin akademije znanosti ln umetnosti v prof dr. Samec j« razdelil 'dol »voj« Wjgj» »prejete državne uajrrado za znansj’ ^ raaieltovanJa med »voje sotrudnikft .Pij*, ponorao Izkazano priznanje «0 mu BSJ1**^ nede zahvaljuje ves delovni kolektiv. f vB|-Dekanat agronomske In jrozflarske tete poziva vse sluSatolje III. letnika, ** ^ oom«, ki irredo na semestrsko prak*®'.^!-dvlprnojo na dekanatu objave za četrvu*. Voinjo na prakso in nazaj. —
Vabllol Mestni odbor Rdečega kriza svoj ponovni občni zbor v četrtek 28. ffl* V ob 19.80 v mali dvorani Titove?«	^
»ra na onenom 7.boru.	..m
Telovadna zveza Slovenije se Jo t* Prežomove l-II, v Llkozarjevo t* Ktfi
Šl), tol. St. 48-22.
n« Pokljuki ima od 16. marc*wfi, aco *e. nekaj ležiS«. Vabimo Vi* zimskocra Športa. Snežne razjns^^,. o u/rodne, kakor tudi priložnost. jj Vsakodnevna avtobusna zveza, “i*!-* Bieda. Voe informacije pri upravi JeJja in v poslovalnicah Putnlka.
Zborovanje slovenskih zRodovluarJo^ Slano Z(rodovinakopa druStva za Slo n »o te dni dobili vabilo na zbor« obvcSčamo: Odobrena nam Je polovi Kitna, a opozarjamo člane, naj ... * v»aik na odhodni’ postaji poseben obrs^l« ocr.alro >K« za polovično voznino karto, s čimer bo povratna vožnja plačna. Vsak udoleženeo naj «i oskrf1 rW naloir In odgovarjajoče Število (8	'
»H
rov za hrano potnikov na potne 01 kupone mora ustanova, ki izdaja naToir, pravočasno plani ra ti J.n 111	0»
od za to pristojnih ororanov najkafnej jj. 26. marca (dvignili Jih bodo verJet“<Lm* marca). Pohitlto s prijavami f — ako druStvo za Slovenijo.
—VISTI
SLOVENSKO NARODNO OLEDAtlf^l.
Nedelja. 19. ob 15: Ml h alkov: nje«. Izven. — Ob 20: Puccini: *L» 0 me*. Izven.
Linijska nnlverza (Kazinska rtvoran*1^
V petek 24. marca ob 20: Bolnik J!? (f-lodčnl operaciji. Predava primarij Marko K-lroSeo.
Dežurna
I. TU'
žurna lokama r nedelje «rtna lekarna. Partizanska ceflta
---------------------OdASR-
MAVEC (plps) v prosti prodaji dalje sl nabavite pri Obrtni zadrugi sobosllkarjev Ljubljana, tre 15.
KOLESARJI! Rajonska vulkaniZO' . lavnica v Ljubljani, ZaloSka sprejema v popravilo kolesna delava kolesne plaAča z a i talij <js leea. SpTojema popravila vsak 0 l»y
PREKLIC, Testen Marija Vel. proklicujem žaljivko, izrečene tov. Lavrincu, poverjeniku za državo* ^ i>’ OLO Kamnik, ker «e zavodam,
izvaja razredne borbe na vasi bo, pač pa za izboljšanja	v4'
standarda vsesa delovneca Ijudsiv . IZGUBILA «em 19. februarja v „J...ioO progi Jeaonlco-Nova Gorica dona, odločbo o priznani pokojnini,
900 din. Prosim najditelja naj odločbo o pokojnini, ostalo P®., in drži. CakS Lucija Gozd Martuljk	J
ZAMENJAM krasno trisobno *
Mariboru za podobno ali dvosobno , jud»» ljaui. Naalov v oplasnem oddelku pravioe pod St 1S77.
osmrtnica	„
Dotrpal Je nai dragi' mož, o«ie.	Pf.
brat la strlo JOŽE RUPAR, upok. »‘/ij jj Posrob bo v ponedeljek 20. mrJiik« veže «v. KriStofa. -Minka, hčerka Mici in ostalo 84,1 Ljubljana, 18. marca 1950.	.
Po kratki bolezni Je umrl na| slnček-odlnčok RADKO. - Žalujoč Sonc. — Novo mesto, 18. marca
ZAHVALA
I»kar*»o »a zahvaljujemo vsem,
»nadni izgubi naloga dragega UMRA, gozdarskega Inženirja^ jjj *
i
a«nad
KlIMltiVi nu4unrn*ci;a
sočustvovali, ga obsuli _» cv^^olinaW|1
1 v
spremili na zadnji poti. Prav la fio Okrajnemu komiteju KPS -ivu, MOOF. ZB. OTO ln TD v Kamn**^ get •kemu drufitvu >Solidarnost« in bi v Kamniku, ministrstvu »•
LRS, »Indlkalni podružnici uiinls ^ gozdarstvo ln njegovim tovarišem.^ častno aprematvo in ovetje. — nji Vida ln družino Kumrova	H
I&a
 anW- : .............................................................
Ureja ureduiški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Na«i°T nD^e> Stva: Kopitarjpvn f> — Uprava: Kopitarjevo 2 — Telefon uredništva i'n Pr-.««* 52-61 do 52-65 - Telefon naročninsl<rira oddelka >0-30 — Telefon °1 oddelka 30-85 — Stev. ček. računa 604-90601-0