Raziskava o množičnih in tragičnih odselitvah prebivalstva v Evropi Začel se je izobraževalni tečaj o nasilju in zlorabljanju mladoletnih Primorski dnevnik SREDA, 15. APRILA 2009_ Št. 89 (19.488) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Dušan Udovič Vest o tem, da se bodo jutri v Lipici srečali župani kraških občin iz Italije in Slovenije zveni spodbudno. Kako ne bi, saj so bili obmejni upravitelji vseskozi glavni dejavniki čezmejnega povezovanja. K temu jih je spodbujala realnost, ki je še do pred par leti narekovala, da je treba mejo, dokler je še bila, kot moteč faktor pre-moščati. Danes, ko meje že nekaj časa ni več, je treba nov položaj izkoristiti za usklajeno vizijo razvoja teritorija, ki je enovit, kljub temu, da pripada dvema državama. Ob tem se je treba logično vprašati ali imajo krajevni upravitelji zadostno zaslombo v obeh državah, v našem primeru tudi v deželni upravi FJK. In vtis je, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Poglejmo nekaj primerov. Odkar je lanske jeseni prišla na oblast v Sloveniji nova vlada v resnici ni videti velikega zagona v medsebojnih odnosih. Na ravni Rim-Ljubljana je bilo sicer nekaj bežnih stikov med predsednikoma vlad, tudi kakšen stik med zunanjima ministroma, prijazna komunikacija med predsednikoma republike. Kaj več pa ne. In vendar imata vladi umeščeno skupno medministr-sko delovno telo, za katerega pa ni znano, da bi se kaj sestajalo. Na relaciji deželne uprave in Slovenije je kakšen stik, posebnih rezultatov pa ni videti. Tudi na diplomatski ravni znaki niso ravno spodbudni, če slovensko veleposlaništvo v Rimu že mesece deluje na ravni odpravnika poslov, brez generalnega konzula pa je več mesecev tudi slovenski generalni konzulat v Trstu. Morda bi kazalo, da se v teh, malce utrujenih odnosih nekaj premakne. L'AQUILA - Na potresnem območju predsinočnjim in včeraj nova močna sunka Tla še vedno ne dajo miru Nad obnovo senca kriminala Tožilec Piero Grasso opozarja na nevarnost mafijskih združb Kratkotrajno sonce je včeraj potresencem v premočenih šotoriščih prineslo malo tolažbe ansa LAQUILA - Vreme na potresnem območju se je včeraj za krajši čas izboljšalo, a pričakujejo novo poslabšanje. Pre-bivlastvo pa sta predisnčnjim in včeraj prestrašila dva nova močna potresna sunka. Na delu je bilo ves dan preko 1500 tehnikov, ki so ugotavljali stabilnost poškodovanih poslopij. Od vseh je dejansko 47% odpisanih, tehniki pa so včeraj preverjali predvsem poslopja, kjer se odvijajo gospodarske dejavnosti. Tako je dobilo dovoljenje za obratovanje kakih 150 trgovin in obrtnih delavnic. Vsedržavni protima-fijski tožilec Piero Grasso pa je včeraj opozoril tudi na nevarnos mafijskih združb, ki se bodo skušale vriniti v rekonstrukcijo. Na 11. strani Komisija DZ o položaju Slovencev na Hrvaškem Na 2. strani Tondo: Dipiazza naj kandidira za Strasbourg Na 3. strani Začenja se sezona davčnih prijav Na 4. strani Jutri na Opčinah občni zbor Kmečke zveze Na 5. strani Novi posli solkanske tovarne še ne rešujejo delovnih mest Na 14. strani GORICA - Deželni odbornik Kosic podprl pobudo Demokratske stranke V Gorici hočejo uresničiti mednarodni center za rehabilitacijo prizadetih otrok GORICA - Dežela Furlanija-Julij-ska krajina se bo zavzela za ustanovitev goriškega urada za čezmejno sodelovanje na področju zdravstva in za uresničitev mednarodnega centra za rehabilitacijo umsko prizadetih otrok. Podporo tema dvema pobudama goriške Demokratske stranke je včeraj dal odbornik Furlanije-Julijske krajine Vladimiro Kosic, ki se je v bivši šoli za bolničarje v ulici Vittorio Veneto udeležil simpozija in okrogle mize o mednarodnih si-nergijah na področju zdravstva. Ob zaključku srečanja so podpisali protokol o sodelovanju na področju zdravstva med Lombardijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Na 12. strani RADOVLJICA - Včeraj popoldne V letalski nesreči umrla oče in sin iz Sežane RADOVLJICA - V bližini Radovljice se je včeraj zgodila letalska nesreča, v kateri sta umrli dve osebi. Kot so povedali v Alpskem letalskem centru (ALC) Lesce, je strmoglavilo štirisedežno motorno letalo, v katerem je bila poleg pilota še ena oseba. Nesreče nista preživela. Ponesrečenca naj bi bila oče in sin, doma iz Sežane. Iz Lesc naj bi poletela proti Sežani oziroma Divači. Letalo - domnevno gre za 15 let staro letalo vrste morane saulnier - naj bi bilo njuna last oziroma last njunega podjeta Lipa Air. Oče je bil letalski inštruktor, sin pa se je pilotiranja šele učil. Kdo je pilotiral tokrat, ni znano. Policija je uradno potrdila le, da sta ponesrečenca moška. Neuradno se je izvedelo, da naj bi šlo za 60-letnega Borisa Gerzeja in 30-letnega Matjaža Gerzeja. Vzrok nesreče še ni znan, vendar sta možnosti verjetno le dve: ali je šlo za okvaro na letalu ali pa za človeško napako. Ugotavljanje vzrokov je zelo zahtevno in lahko po napovedih preiskovalcev traja tudi leto dni. Na 3. strani 2 Sreda, 15. aprila 2009 MNENJA, RUBRIKE / ODPRTA TRIBUNA Brez uravnoteženega pogleda ne more biti zgodovinske pravičnosti Andrej Berdon V dnevniku II Piccolo dne 5. aprila se Stelio Spadaro obregne ob stališča pisatelja Borisa Pahorja, ki jih je isti časnik objavil 23 marca. Naj mi bo dovoljeno, da se zaustavim ob nekaterih spornih stališčih istrskega intelektualca. Naš tržaški pisatelj gotovo ne potrebuje uradnega zagovornika, vendar se mi zdi prav po svojih močeh poseči v njegovo obrambo, tudi spričo vsesplošnega pomena obravnavanih argumentov. 23. marca je dnevnik Il Piccolo objavil obsežen Pahorjev komentar, z naslovom »Senza sim-metria non c'e giustizia storica», k razmišljanju Paola Rumiza v istem časniku dne 10. februarja. Pahor potrjuje Rumizovo stališče, po katerem se v Italiji dogaja paradoks - oziroma nekakšen evropski unikum. Parlament, pravi Rumiz, je nedavno izglasoval dva zakona, s katerima država časti dva dneva spomina: judovski holokavst in »tragedijo beguncev iz Istre, Reke in Dalmacije«. S tem dvojnim proslavljanjem se je postavila v položaj, ko zahteva od drugih opravičilo za doživete bolečine, sama pa se noče opravičiti za storjeno zlo. Sinteza tega paradoksa je Trst: po povprečnem tržaškem politticaly correct mišljenju se v Rižarni obtožuje nacizem (oziroma Nemčijo), na bazovski fojbi pa komunizem (oz. Jugoslavijo oz. danes Slovenijo). O fašizmu in italijanskih zločinih pa ne duha ne sluha, morda le kak obroben člančič. Pahor je pritrdil Rumizovi tezi, da ne more biti resnične sprave, ko se ena stran ne zaveda svojih grehov in zanje ne prosi odpuščanja, ki pa ga vztrajno zahteva od druge strani. Pomiritve ne more biti, dokler bo italijanska javnost neobveščena o krivicah in bolečinah, ki sta jih pretrpela slovenski in hrvaški narod. Navsezadnje je prav zato slovenski predsednik Türk zavrnil predlog spravnega obreda italijanskega predsednika Napolitana. Sodil je, da je takšno dejanje zaenkrat neprimerno spričo »splošnega kulturnega deficita«, ki v Italiji velja okrog zgodovinskih dejstev na našem robu. S tem v Piccolu soglašata Paolo Rumiz in Boris Pahor, ne pa Stelio Spadaro. Po njegovem tega kulturnega deficita ni. V kolektivni zavesti širokih množic naj bi bilo pred in medvojno zatiranje Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini obče znano: »...tra i temi ormai divenuti di larga diffusione non compaiono soltanto i crimini compiuti dal fascismo contro gli sloveni...«. K temu vsesplošnemu poznavanju naj bi med drugim pripomogel zakon o Dnevu spomina iz leta 2004 (Giorno del ricordo), s katerim naj bi se Država oddolžila, po Spadaru, tudi Slovencem. Šele s tem zakonom je tudi njih trpljenje dobilo uradno priznanje, ali »veste ufficiale«. Tako naj bi bil »Giorno del ricordo« namenjen v enaki meri istrskim beguncem kakor Slovencem in Hrvatom. Dalje, mi bi se morali odpovedati zastarelemu tolmačenju zgodovine in poenostavljeni shemi akcija-reak-cija, po kateri je fašistični akciji (da condannare) sledila reakcija (da giustificare). Te poenostavitve se je posluževal naš nacionalizem ter »una sinistra aderente alle ra-gioni dell'antifascismo nazionali-sta sloveno« (najbrž gre za titov-sko in ne informbirojevsko levico). Dogodke v prejšnjem stoletju pa bi bilo treba uokviriti v nekakšen splošni srednjeevropski kontekst, kjer so se dogajali množični izgoni populacij, tako v fašistični Italiji kot v monarhiji SHS in nato ko- munistični Jugoslaviji. Tako je nacionalni konflikt v severnem Jadranu odražal ».il dramma vis-suto in tante parti d'Europa, specie quella centrorientale...«. Spadaro se naposled zgraža zaradi prepovršnega Pahorjevega omenjanja ezulskega vprašanja in predvsem nad rabo besede »abbandono« za istrski eksodus. Spadarove teze ne vzdržijo resne kritike. Najprej o domnevni obči informiranosti italijanskega javnega mnenja o zatiranju našega življa pred in med drugo svetovno vojno. Kdorkoli količkaj površno sledi dogajanjem v obdobju 1996 -2009 bo takoj opazil, da vlada v Italiji okrog tega zatiranja splošna nevednost. Je že res, da so zadnja leta natisnili nekaj strokovnih besedil o fašizmu na Balkanu in drugod. A domet teh študij je kratek in seže v ozke kroge intelektualnih elit, pa še tja ne vedno. Povprečen italijanski državljan ve malo ali nič o fašistični politiki, ne le na našem koncu, a tudi drugod. Tu sploh ne drži teza, da je ta tematika postala »di larga diffusio-ne«. Nasprotno pa isti državljan ve ogromno o istrskih beguncih, o eksodusu, o fojbah in o hudobnih slavokomunistih. S tem ga vsak dan na debelo pitajo. O tem je splošno vedenje izredno široko, kakor je pred kratkim potrdila vse-državna anketa, o kateri je pisal Piccolo: preko 70 % populacije je s tem seznanjeno, kar je ogromen odstotek. Treba je priznati, da so akterji te široko zasnovane medijske kampanje zmagali bitko, ki se je začela avgusta leta 1996 z dolgimi razpravami v Piccolu, prav izpod peresa in pod taktirko samega Spadara. Tedaj se je začela premišljena akcija, ko so nekdanji levičarji prevzeli argumente, ki so bili pred tem domena italijanskega post fašizma. Slednji seveda ni protestiral, nasprotno, zagnal je zmagoslavni krik, češ, vendarle smo imeli prav mi. Sledila so nekatera odmevna dejanja z izrazitim simbolnim pomenom, začenši od srečanja Fini/Violante v Trstu, do zakona o podeljevanju državljanstva in naposled zakona o dnevu spomina z vsakoletnim podeljevanjem posebnega državnega priznanja potomcem infoj-birancev. Vredno bi bilo pretresti vprašanje, čemu ta širokopotezna akcija kmalu po razpadu Jugoslavije, in kakšen je njen cilj. Gre za strategijo, ki predpostavlja temeljit premislek, pa tudi kadre, strukture, ljudi in sredstva. Medijska akcija je vsekakor uspela, a ne po zaslugi simpozijev ali strokovnih del o »vzhodni meji« (teh je vsekakor na tone.), kakor bolj zaradi tiska in nižje kategornih TV produkcij, kakor so oddaje Porta a porta ali razni »fiction-filmi«. Tile najbolj vžgejo v kolektivni pod-zavesti širokih ljudskih množic, svoje pa so storili tudi sklepi različnih institucionalnih teles, ki so sprejemali resolucije, nameščali spominske table, poimenovali trge in ulice po žrtvah fojb, pa šole in organizacije, ki neumorno prirejajo izlete na bazovski šoht itd. Rezultat tega spektakularne-ga medijskega prodora pa je prav obravnavano asimetrično dojemanje tukajšnje zgodovine in neka splošna nesposobnost, da bi sprejeli temeljno resnico, da je Italija pač povzročila drugo svetovno vojno (res vsi to vedo?). Stanje duha je danes takšno: ta država ni v bistvu ničesar zakrivila, pač po kli-šeju znanega filma »Italiani brava gente«. In če je tako, sprašujeta Rumiz in Pahor, na čem naj sloni sprava med Slovenci in Italijani, ki pomeni vzajemno priznanje krivde in vzajemno odpuščanje? Nekoliko nehvaležna je po mojem tudi Spadarova omemba o sedanjem knjižnem uveljavljanju našega prozaista. Temu naj bi botrovalo navedeno ozaveščanje, v resnici pa gre le za prepozno spoznavanje Pahorjeve literarne veličine, ki je bila doslej zakrita zaradi nesposobnosti in površnosti italijanske kulturne srenje. Precej absurdna je tudi teza, da naj bi bil zakon o Dnevu spomina iz leta 2004 namenjen informiranju italijanskih množic o fašističnih zločinih na naših tleh. Naj spomnim, da je odobritvi tega zakona sledilo mrzlično sprejemanje resolucij, ki so obsojale zločine infojbatorjev, zahtevale priznanje in kesanje njihovih dedičev, izražale obžalovanje zavoljo izgubljenih teritorijev itd. Na mah so se širom po Italiji pojavila poimenovanja ulic, trgov in palač po žrtvah fojb. Nikjer ni bilo zapaziti, da bi se zaradi zakona kdo spomnil recimo žrtev taborišča na Rabu ali preganjanja talcev v »Provinci di Lubiana«. Na nobenem trgu se še ni pojavila tabla »Alle vittime slovene e croate del fasci-smo«, kakor se tudi nikoli in nikjer ne bo. Nekaj besed zasluži tudi Spa-darova misel, po kateri ne moremo na zgodovino gledati zgolj z vidika akcije in nato reakcije (kakor nas zgrešeno uči »la sinistra aderente alle ragioni dell'antifascismo nazionalista sloveno«). Morali bi po njegovem doumeti, da so v prejšnjem stoletju obstajali totalitarizmi in nacionalni konflikti in znotraj teh nasilni izgoni populacij, tako z ene kot druge strani. Ti izgoni so trajali dolgo časa in so bili seveda boleči za prizadeto prebivalstvo. Ob tem pa gre v pozabo dejstvo, da je tu divjala pet let vojna, ki jo je zanetila neka točno določena stran in v kateri je bil zelo jasen položaj napadenega in položaj napadalca. Že samo zaradi tega osnovnega dejstva ni mogoče odmisliti mehanizem akcija -reakcija, saj je napadalčevi akciji nujno in hvalevredno sledila reakcija napadenega. Prav tako je sporna teza, da so se totalitarizmi in nasilja dogajali povsod, zato jih je treba nekako razumeti v »duhu tistega časa«. Stališče vodi k relati-vizaciji zgodovinskih dejstev, ki so neizpodbitna. Mislim, da si Boris Pahor, kakor vsi mi, želi predvsem dobre odnose med tu živečimi narodi, in da je vse njegovo življenjsko delo usmerjeno prav v iskanje uravnoteženega gledanja na našo bolečo polpreteklost. Iz pisanja Stelia Spadara pa žal veje nesprejemljiv očitek o nekem poceni nacionalizmu, ki naj bi se skrival v Pahor-jevem pisanju. S takim stališčem ni mogoče soglašati. Očitek je lahko sad nepoznavanja pisateljevega opusa, ali pa sloni na nekem tolmačenju zgodovine, ki je daleč od našega, upam si reči pristno slovenskega in, zakaj ne, antifašisti-čnega. Pisatelj je pravilno poudaril neko medijsko asimetrijo, ki dejansko obstaja, kakor menijo številni tudi italijanski misleci in nasploh vsi naši ljudje. Poudaril je tudi, da se vprašanje istrskih beguncev in fojb, nasprotno od našega, zelo intenzivno poudarja v medijih, kar je gola resnica. Takšna asimetrija ali neuravnoteženost torej obstajata in bosta še dalje eden glavnih problemov na našem obmejnem prostoru. Kdor se tega noče zavedati, ne prispeva k resnični in pošteni spravi. LJUBLJANA - Slovensko-hrvaški odnosi Komisija DZ o težavah slovenske manjšine na Hrvaškem Boštjan Žekš Miro Petek LJUBLJANA - Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je na včerajšnji seji seznanila s položajem slovenske manjšine na Hrvaškem. Kot je na začetku seje povedal predsednik komisije Miro Petek, so Slovenci na Hrvaškem trenutno v posebnem položaju tudi zaradi zaostrenih medsosedskih odnosov med državama. Odnose med Hrvaško in Slovenijo bremenita vprašanje meje ter varčevalcev Ljubljanske banke, kar občutijo tudi Slovenci, ki živijo na Hrvaškem, je v uvodnih besedah dejal Petek in ob tem spomnil tudi na dejstvo, da je bila slovenska manjšina leta 1997 izbrisana iz hrvaške ustave, z obrazložitvijo, da ne gre za "avtohtono manjšino". Da se razmere slovenske manjšine na Hrvaške nekoliko slabšajo, je bil mnenja tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Kljub temu pa, da njihova situacija ni idealna, ni hkrati nič slabša od situacije Slovencev v drugih državah, je še menil. Ob tem je tudi spomnil, da med njimi obstaja delitev na zamejce, ki so avtohtoni, in izseljenci, ki to niso. Ta delitev pa po njegovih besedah nima posledic, predvsem ne finančnih. Delitev je namreč kot problematično izpostavil član sveta vlade za Slovence v zamejstvu in predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc. Kot je ob tem poudaril predstavnik Slovenske izseljenske matice Janez Rogelj, tudi sami ne morejo sprejeti stališča, da je del Slovencev na Hrvaškem izseljencev, saj naj gibanje znotraj nekdanje Jugoslavije ne bi bilo izseljevanje. Šonc je poleg tega tudi menil, da vrnitev slovenske manjšine v hrvaško ustavo, za kar si prizadeva Slovenija in obljublja Hrvaška, ni prioriteta, saj naj bi bili Slovenci kot manjšina na Hrvaškem že maksimalno zaščiteni. Pravice vseh tamkajšnjih manjšin so zagotovljene v ustavnem zakonu o pravicah narodnostnih manjšin iz leta 2001. Žekš je v odzivu na njegove besede dejal, da si vsi želijo, da bi se Slovenci vrnili v hrvaško ustavo in verjamejo, da bo do tega prišlo, da pa to morda res ni prednostna naloga. V razpravi o stanji Slovencev na Hrvaškem je poleg tega prišlo na dan tudi vprašanje razmer, v katerih živijo Slovenci na nedoločenem obmejnem ozemlju med državama. Kot je izpostavil član komisije Srečko Prijatelj, so te izredno težke, Žekša pa je pozval k reševanju njihovih težav. Da so razmere, v katerih zaradi nedoločenosti meje živijo ti ljudje, strašne, je še dejal Žekš, ki pa je obenem poudaril, da reševanje teh razmer ni samo naloga njegovega urada, temveč predvsem zunanjega ministrstva. Komisija je včeraj poleg tega sprejela tudi sklep o seznanitvi z odločitvijo komisije DZ za poslovnik, da zavrne pobudo, da se komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu prekategorizira v odbor. Obenem je komisija napovedala, da si bo ob sprejemanju sprememb zakona o odnosih Slovenije s Slovenci izven njenih meja še naprej prizadevala za preimenovanje komisije v odbor. Pred tem si morajo sicer po mnenju večine članov komisije zagotoviti podporo v svojih poslanskih skupinah. (STA) VIDEM - Srečanje V »slovenski« knjigarni o neznani Afriki VIDEM - Mednarodna turistična knjigarna Odos v Vidmu (Ul. Baldissera 56, na vogalu z Ul. Villalta), ki jo upravlja Slovenec Marco Vertovec, prireja jutri, ob 18. uri, v sodelovanju z organizacijo Onlus time for Africa srečanje z naslovom »LAfrica che non sai« (Afrika, ki je ne poznaš). O turizmu v Afriki bosta predavala Lina M. Calandra in Angelo Turco, avtorja knjige »Atlante del turismo sostenibile in Africa«, ki je izšla pri založbi Franco Angeli. Srečanje bo na sporedu v literarni kavarni, ki se nahaja v Mednarodni turistični knjigarni Odos. (NM) STARI SLOVENKI PRIIMKI Tisovec Pomen Danes izginuli priimek, ki je bil več stoletij prisoten v Zgoniku, ima najbrž kako povezavo z drevesom. Mogoče je prvi nosilec živel v bližini kake tise. Izvor in prve omembe V prvi polovici 17. stoletja so v Zgoniku vsaj tri družine Tisovec (ali Ti-šovec). Pari (Ivan in Marina, Primož in Helena, Križman in Katarina) so približno istih let in so verjetno v sorodstvu med sabo. Razširjenost Po začasnem slovarju slovenskih priimkov (ur. F. Bezlaj), ki se nanaša na podatke iz let 1931-48, je bil priimek Ti- sovec z varianto Tisovc prisoten na področjih Ljubljane, Tolmina in Novega Mesta. V 18. stoletju je bilo več družin s tem priimkom tudi v samem mestu Trst. Nimamo zaenkrat povezave med »kranjskimi«, zgoniškimi in tržaškimi Tisovci. Začetni rodovnik Prvi Tisovec, do katerega lahko rekonstruiramo rodovnik, je omenjeni Ivan, medtem ko Primoževa in Križ-manova veja kmalu usahneta. Po Ivanu se rod nadaljuje s sinom Ivanom (1653), ki ga nasledita Peter (1694) in Jakob (1721); njegova družina s sinovoma Blažem in Jakobom je tudi edina v Zgoniku v začetku 19. stoletja. Marko Oblak / ALPE-JADRAN Sreda, 15. aprila 2009 3 LIPICA - Jutri srečanje županov Kraške občine želijo presekati razdrobljenost Prireditelja foruma sta občinski upravi iz Sežane in Zgonika LIPICA - V hotelu Maestoso se bodo jutri dopoldne srečali župani kraških občin iz Italije in Slovenije. To bo forum, na katerem bodo zastopniki občinskih uprav iz tržaške in goriške pokrajine ter območja od Komna do Hrpelj na slovenski strani izmenjali mnenja in poglede o čez-mejnem sodelovanju. Glavna tema srečanja bo projekt čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo v obdobju 2007-2013. Gre za tako imenovani Cilj 3 - Evropsko teritorialno sodelovanje, ki glavno pozornost namenja spodbujanju turizma. Prireditelja srečanja sta župana Zgonika in Sežane Mirko Sardoč ter Davorin Terčon. Kraške občine se po spodletelem načrtu Kraškega okraja upravičeno pritožujejo nad dosedanjo razdrobljenostjo, ki je onemogočila izvedbo marsikaterega pomembnega projekta. Nepovezanost je tudi ustvarila precejšnje težave pri črpanju denarja iz čezmejnih evropskih načrtov. Župani hočejo skratka presekati z nekaterimi problemi iz preteklosti in ustvariti nove pogoje za sodelovanje, o katerih bodo govorili jutri v Lipici. Iz tržaške pokrajine se bodo srečanja udeležili vsi župani oziroma pooblaščenci, ki so prejšnji teden sodelovali na pripravljalnem sestanku na županstvu v Dolini, kjer jih je gostila županja Fulvia Premolin. Bili so si enotnega mnenja, da si Kras zasluži skupno čezmejno telo, ki naj bi združilo vsa dosedanja delovna omizja in poenostavilo vse zapletene postopke, kar bi - poleg vsega - prihranilo finančna sredstva. Na obzorju je skratka združevanje pri upravljanju Krasa, ki naj bi se v bližnji prihodnosti razširilo še na druga področja, od sociale do ponudbe skupnih storitev in gospodarstva. Župani hočejo tudi z združevanjem močmi presekati politično-upravno razdrobljenost, ki je doma na Krasu v Furlaniji-Julijski krajini. Del pristojnosti ukinjene Kraške gorske skupnosti sta prevzeli pokrajinski upravi iz Trsta in Gorice, ki se glede Krasa nista ravno izkazali, tudi zato, ker so njune naloge precej nedorečene in v glavnem birokratske narave. Za to nosi glavno odgovornost Dežela, ki je po ukinitvi gorske skupnosti (to je bilo izrazito politično dejanje prve Tondove uprave) dejansko pustila Kras na cedilu. KONEC PREISKAVE Smrtna nesreča posledica Haiderjeve napake CELOVEC - Državno tožilstvo v Celovcu je včeraj zaključilo uradno preiskavo o prometni nesreči, v kateri je 11. oktobra lani umrl dotedanji deželni glavar avstrijske Koroške Jorg Haider. Preiskava je pokazala, da je bila nesreča izključno posledica Hai-derjeve napake pri vožnji. Haider je bil v času nesreče močno alkoholiziran in je vozil s preveliko hitrostjo, zaradi česar je zapeljal s ceste in se pri tem smrtno ponesrečil. Tehnična ocena njegovega avtomobila je pokazala, da je bil ta v "neoporečnem stanju", pa tudi o morebitnih "zunanjih vplivih" ni sledu, je zatrdil vodja tožilstva v Celovcu Gottfried Kranz. Kot je še dodal, je obdukcija pokazala, da nesreče ni mogoče pripisati kakšnim zdravstvenim vzrokom, kot bi bil na primer srčni infarkt. (STA) Prireditelja jutrišnjega srečanja sta župana Zgonika Mirko Sardoč (levo) in njegov sežanski kolega Davorin Terčon POLITIKA - Priprave na evropske volitve Tondo hoče Dipiazzo Na listi Demokratske stranke iz FJKskoraj gotovo Debora Serracchiani in Lodovico Sonego VIDEM - Tržaški župan Roberto Dipiazza bi imel v desni sredini FJK edini realne možnosti za izvolitev v evropski parlament. V to je prepričan predsednik deželnega odbora Renzo Tondo, ki v intervjuju za časnik Mes-saggero Veneto izraža upanje, da bo Dipiazza kandidiral. Župan pravi, da o tem ne razmišlja in da bi kandidiral le v primeru, da ga za takšno odločitev osebno zaprosi Silvio Berlusconi. Tondo daje jasno razumeti, da je morebitna županova kandidatura vezana na nova ravnotežja znotraj stranke Ljudstva svobode. Deželni koordinator te stranke Isidoro Gottardo ni ravno pristaš Dipiazze, ki nasprotno uživa podporo furlanskega senatorja Ferruc-cia Sara, Gottardovega političnega nasprotnika v desni sredini. Skratka pravi rebus, ki ga bosta morala na koncu razvozlati Dipiazza in menda sam predsednik vlade Silvio Berlusconi. Demokratska stranka bo za evropski parlament iz naše dežele kandidirala Videmčanko Deboro Ser- racchiani in skoraj gotovo nekdanje-i deželnega odbornika Lodovica So-nega. Videmčanka, ki se je uveljavila na internetu, ima možnosti za izvolitev, saj je precej poznana tudi v Venetu in v Emiliji-Romagni, kjer bodo volivci s preferencami pravzaprav odločali o izvolitvi evropskih poslancev v volilnem okraju za severovzhodno Italijo. Deželno vodstvo DS je razmišljalo tudi kandidaturi nekdanjega predsednika deželnega sveta Alessandra Tesinija, ki pa ni doživela potrebne podpore. Roberto Dipiazza V našem volilnem okrožju bomo 6. in 7. junija izvolili 13 evropskih poslancev. Pomembni bodo glasovi, a obenem tudi preference, ki - kot rečeno - pomenijo prednost za kandidate iz Emilije in iz Veneta. Edini, ki ima praktično zagotovljeno pot v Strasbourg, je kandidat (ali kandidatka) Južnotirolske ljudske stranke (SVP), s katero se bo povezala Slovenska skupnost. Na državni ravni je SVP že sklenila povezovalni volilni sporazum z Demokratsko stranko. LJUBLJANA - Sodišče Kazenski pregon Rožmana ustavljen LJUBLJANA - Okrožno sodišče v Ljubljani je v petek ustavilo kazenski pregon zoper obtožena nekdanjega ljubljanskega škofa Grego-rija Rožmana in Miho Kreka, so sporočili z omenjenega sodišča. Kot so pojasnili, je okrožno sodišče ugotovilo, da so v konkretnem primeru podane okoliščine, ki so pravne narave in ki izključujejo kazenski pregon zoper obtožena. Po navedbah okrožnega sodišča je bila iz tega razloga edina možna odločitev, da se kazenski pregon zoper oba obtoženca ustavi. V konkretnem primeru, kot poudarjajo na okrožnem sodišču, je bilo namreč ugotovljeno, da zadeve ni možno sanirati zaradi različnih dejstev, "kot je npr. ta, da je oseba že pokojna". Vrhovno sodišče je oktobra 2007 ugodilo zahtevi ljubljanske nadškofije ter razveljavilo pravnomočno sodbo proti Rožmanu in nekdanjemu voditelju SLS Mihi Kreku. Sodišče je ugotovilo, da je prišlo v primeru sojenja škofu Rožmanu do bistvenih kršitev kazenskega postopka. Zadevo je vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje. Na ljubljanski nadškofiji so poudarili, da neupoštevanje osnovnih pravnih načel tudi v primeru sojenja Rožmanu "potrjuje že večkrat ugotovljeno zlorabo povojnih sodnih postopkov za obračunavanje z idejnimi nasprotniki". Odločitev okrožnega sodišča predstavlja primerno izhodišče za razjasnitev objektivne vloge škofa Rožmana v času druge svetovne vojne, saj primer iz sodne dvorane vrača na pisalne mize zgodovinarjev, so še poudarili na nadškofiji. Predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Sta-novnik je glede petkove odločitve okrožnega sodišča zatrdil, da "obstaja tudi Božje sodišče, in to Božje sodišče nikdar ne bo oprostilo Rožmanu, da je razklal Slovence enega proti drugemu". Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič pa je poudaril, da je zadovoljen z odločitvijo okrožnega sodišča. "Je pač prišel postopek do konca, škof Rožman je oproščen tako ali drugače, pravica se je tako ali drugače izkazala. Upam, da se bo tudi v drugih zadevah, saj je bilo krivičnih sodb takrat cele kupe," je poudaril. (STA) RADOVLJICA - Takoj po vzletu strmoglavilo štirisedežno motorno letalo Umrla oče in sin iz Sežane Po neuradnih podatkih naj bi šlo za lastnika podjetja Lipa Air 60-letnega Borisa Gerzeja in njegovega 30-letnega sina Matjaža RADOVLJICA - V bližini Radovljice se je včeraj zgodila letalska nesreča, v kateri sta umrli dve osebi. Kot so povedali v Alpskem letalskem centru (ALC) Lesce, je strmoglavilo štirisedežno motorno letalo, v katerem je bila poleg pilota še ena oseba. Nesreče nista preživela. Ponesrečenca naj bi bila oče in sin, doma iz Sežane. Iz Lesc naj bi poletela proti Sežani oziroma Divači. Letalo -domnevno gre za 15 let staro letalo vrste morane saulnier - naj bi bilo njuna last oziroma last njunega podjeta Lipa Air. Oče je bil letalski inštruktor, sin pa se je pilotiranja šele učil. Kdo je pilotiral v trenutku nesreče, ni znano. Policija je uradno potrdila le, da sta ponesrečenca moška. Neuradno se je izvedelo, da naj bi šlo za 60-letnega Borisa Gerzeja in 30-letnega sina Matjaža Gerzeja. Predstavnik PU Kranj Andrej Za-krajšek je povedal, da se je nesreča zgodila nekaj minut po 14. uri. Letalo je takoj po vzletu z leškega letališča strmoglavilo na polje ob avtocesti, in sicer v bližini Radovljice pri kraju Vrbnje. Vre- menske razmere so bile ugodne za letenje, zato je mogoče, da je vzrok nesreče tehnična napaka. Domačin Janez Mohorč, ki je bil priča nesreče, je povedal, da ga je presenetil nenavaden zvok motorja. Zato je tudi šel pogledat, kaj se dogaja. Videti je, da je nekaj narobe, saj je letalu hitro zmanjkovalo višine, je dejal. Pilot je poskušal obrniti in se vrniti na letališče, takoj zatem je strmoglavil, je povedal. Če bi letel naravnost naprej, bi lahko brez težav pristal, je ocenil razmere. Direktor ALC Lesce Pavel Škofic pa je povedal, da je bilo ob vzletu vse videti v redu, nato pa so dobili klic, da je letalo strmoglavilo. Dodal je, da je to že tretja letalska nesreča na istem travniku, ki je zahtevala smrtne žrtve. Kot rečeno, vzroki nesreče niso znani. Kot je povedal letalski inšpektor Roman Rovanšek, sta možnosti le dve: ali je šlo za napako na letalu, ali pa za človeško napako. Ugotavljanje vzroka je zelo zapleteno, je dejal in dodal, da lahko traja tudi leto dni. 4 Sreda, 15. aprila 2009 GOSPODARSTVO DAVKI - Začela se je sezona davčnih prijav in plačil Precej novosti za letošnjo davčno prijavo dohodkov Pozor na zdravila, javni prevoz, nadure in obresti na stanovanjska posojila TRST - Začela se je sezona davčnih prijav in prve so na vrste prijave dohodkov z davčnimi obrazci 730. Člani naše skupnosti imajo tudi letos na voljo slovensko verzijo obrazca, kar velja tudi za obrazec Unico. Roki za izpolnitev oziroma oddajo obrazca 730 ostajajo enaki kot lani, sicer pa je treba letos pri prijavi dohodkov upoštevati kar nekaj novosti. Predvsem moramo paziti, da zaradi neobveščenosti ne zamudimo priložnosti, ki nam jih zakon ponuja tako v obliki odbitkov od davčne osnove, kot popusta pri odmeti davka na dohodek. Koledar za prijavo dohodkov Do konca aprila morajo davčni ob-vezanci, ki prijavljajo davke z obrazcem 730, vložiti izpolnjene obrazce pri svojih delodajalcih ali pri pokojninskih za-vodoh v primeru upokojencev. Če delodajalec te službe nima, potem se morajo zavezanci obrniti na center za davčno pomoč (CAF) ali pa na zasebnega komercialista, za kar imajo čas do 31. maja. Centri CAF oziroma komercialisti pa bodo imeli letos nekaj več časa, do 15. julija, da pošljejo račune delodajalcem, ki potem morebitne davčne kredite vrnejo svojim zaposlenim. Za tiste, ki izpolnjujejo obrazec Unico, ostaja rok za plačilo davka enak kot lani. Zdravila in »govoreči« računi Za nakup zdravil bo letos nekoliko bolj zapleteno priti do 19-odstotnega davčnega popusta. Računi lekarn morajo namreč vsebovati naravo, kvaliteto in količino kupljenega zdravila, kot tudi davčno številko kupca. Avtobusne vozovnice Med odbitke bo mogoče vključiti tudi stroške za nakup abonmajev za avtobusni in železniški prevoz, v velikih mestih pa tudi za podzemno železnico. Odbitek ne more preseči 250 evrov. Več za stanovanjska posojila Znižanje davčne osnove za tiste, ki odplačujejo hipotekarna posojila za nakup prvega stanovanja, se letos zviša. Lani je bilo mogoče od davčne osnove odbiti do 3615,2 evra, letos pa do 4000 evrov. Telovadba in živinozdravniki Za vsakega otroka v starosti od 5 do 18 let, ki hodi k telovadbi, je mogoče odbiti 210 evrov stroškov. Enak kot lani ostaja tudi popust za veterinarske stroške za domače živali (do največ 387,34 evra). ALPE - Konvencija Cipra Info se je spremnil v Alpe na odru LJUBLJANA - Mednarodna komisija za varstvo Alp Cipra je svoj informativni bilten Cipra Info, ki izhaja 25 let, preoblikovala v tematsko glasilo Alpe na odru, ki Alpe ponazarja še slikoviteje in nazorneje. Publikacijo odslej dopolnjujejo tudi številne nove rubrike. Aktualna številka Alp na odru z naslovom Schengen za favno in floro se posveča povezovanju zavarovanih območij in življenjskih prostorov nasploh in se pri tem sprašuje, kakšne koristi imajo ljudje od delujočih ekoloških omrežij, zakaj so zavarovana območja pomembna, vendar pa ne zadostujejo za ohranitev izjemne biot-ske raznovrstnosti v Alpah. Cipra (Commission International pour la Protection des Alpes) je mednarodna komisija za varstvo Alp, ki se kot nevladna organizacija že pol stoletja zavzema za trajnostni razvoj v Alpah. Lekarniški računi morajo biti za davkarijo letos »govoreči« arhiv Šola, donacije in izobraževanje Tudi letos je mogoče od davčne osnove odbiti donacije za šolske zavode vse vrst in stopenj. Za učitelje, ki si kupijo nov računalnik, pa se odbitek od lanskih tisoč letos zmanjša na 500 evrov. Pomoč starim ljudem Tisti, ki imajo manj kot 40 tisoč evrov letnega dohodka, bodo lahko odbili od davčne osnove do 2100 evrov stroškov za pomoč nesamostojnim starim ljudem. Poleg tega je mogoče odbiti tudi prispevke za gospodinjske in družinske pomočnike (do največ 1549,37 evra). Od vrtca do prenove stanovanja Veliko že v preteklosti predvidenih možnosti za znižanje davčne osnove ostaja v veljavi, kot npr. t.i. energetski bonus (55%) in bonus za prenovo stanovanja (36%). Ostaja tudi odbitek za stroške otroškega vrtca in 20-odstotni bonus za zamenjavo starega hladilnika. Davčna razbremenitev nadur Uslužbenci zasebnih podjetij, ki so od delodajalca prejeli plačilo za nadurno delo, lahko izberejo drugačen način obdavčenja. Za drugo polovico lanskega leta je možna nadomestna obdavčitev v višini 10 odstotkov, vendar le do najvišjega zneska 3000 evrov. SLOVENIJA Upadanje cestnega prevoza blaga LJUBLJANA - S cestnimi tovornimi vozili, registriranimi v Sloveniji, je bilo v zadnjem lanskem četrtletju prepeljano 22,6 milijona ton blaga, kar je okrog tri odstotke manj kot v enakem obdobju predlani. Opravljenih je bilo več kot 4200 milijonov tonskih kilometrov, je objavil slovenski državni statistični urad. Tovorna vozila so prevozila 283,9 milijona kilometrov, kar je 11% več kot v enakem obdobju predlani, opravljenih pa je bilo 4212,6 milijona kilometrov oz. 17% več kot v zadnjem četrtletju predlani. V javnem prevozu je bilo prepeljanega 73% blaga in opravljenih 92% tonskih kilometrov. V mednarodnem prevozu je bilo prepeljanega 24%, v notranjem prevozu pa 76% vsega blaga. Zaradi večjih razdalj v mednarodnem prevozu je razmerje pri tonskih kilometrih povsem drugačno, in sicer je bilo v notranjem prometu opravljenih 15% tonskih kilometrov, v prevozu blaga iz Slovenije v tujino 26%, v prevozu iz tujine v Slovenijo 25%, 34% vseh tonskih kilometrov pa so slovenska vozila opravila med dvema tujima krajema. TRANSPORT - Predstavitev v Vidmu Bilateralna ustanova prevoznikov in sindikatov VIDEM - V Vidmu so včeraj predstavili bilateralno ustanovo av-toprevoznikov Furlanije-Julijske krajine, ki sta jo ustanovila deželno združenje avtoprevoznikov Fai Contrasporto in deželni sindikati prevoznikov pri sindikalnih zvezah Cgil, Cisl in Uil. »V težavnem trenutku, kot je sedanji, je sporazum med socialnimi partnerji temeljnega pomena za iskanje izhoda iz krize. Avtoprevozniki dajete s tem sporazumom pozitiven zgled, za katerega vam Dežela izreka veliko priznanje,« je na predstavitvi dejal deželni odbornik za infrastrukture in transport Riccardo Ric-cardi. Ob tem je povedal, da je deželna uprava sicer angažirana za »korekcijo modalnega sistema, vedar je neizbežno, da ostaja ključen cestni promet«. Od tod potreba po izboljšanju prometnih infrastruktur. Po napovedi odbornika Ric-cardija bo deželni odbor v kratkem sprejel program infrastrukturnih del, ki jih predvideva v svojem mandatu. Toda ker so sredstva omejena, bo treba imeti pogum za jasne odločitve, ki morajo zadevati najbolj kritične točke, je dejal Riccardi in dodal, da pa denar ni edini problem. Obstaja tudi problem postopkov, kot kaže na srečo rešeno vprašanje gradnje tretjega voznega pasu na avtocesti A4. »Če bomo uspeli doseči komisarski režim tudi za normalne ceste, bomo lahko hitro ukrepali tudi na oseh, ki povezujejo deželno ozemlje z avtocestno mrežo,« je menil Riccardi. Med cilji nove bilateralne ustanove avtoprevoznikov FJK so ustanovitev deželnega observatorija za cestni prevoz blaga, promocija in upravljanje poklicnega usposabljanja in prekvalificiranja, izvajanje določil nacionalne delovne pogodbe in lokalnih sporazumov, kot tudi organizacija posebnih tečajev za varnost novih voznikov in za varnost pri tovrstnem delu nasplošno. TURIZEM V Portorožu veliko gostov za veliko noč PORTOROŽ - V piranski občini so v času velikonočnih praznikov zabeležili 72-odstotno zasedenost hotelskih zmogljivosti, kar je za desetino več kot lani. Skupaj je bilo 13.432 nočitev, prevladovali pa so predvsem tuji gostje (88%), med njimi največ Italijanov, nekaj pa tudi iz Nemčije in Avstrije. Kot so ugotovili v Turističnem združenju Portorož, je bilo v primerjavi z lanskimi velikonočnimi prazniki letos tujih gostov okrog 9% manj, zato pa se je delež slovenskih gostov povečal kar za petino. Ob tem hotelirji napovedujejo tudi dobro zasedenost ob bližajočih se prvomajskih praznikih, saj imajo z rezervacijami - predvsem za 1. in 2. maj - že skoraj polno zasedene kapacitete. V času do prvomajskih praznikov bodo v občini Piran dogajanje popestrili s solinarskim praznikom, ki ga bodo sedmič zapored pripravili ob prazniku sv. Jurija. EVRO 1,3273 $ +0,32 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. aprila 2009 evro (povprečni tečaj) valute 14.4. 9.4. ameriški dolar 1,3276 1,3273 japonski jen 132,57 9 0702 133,05 9 0717 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 44,3217 65 8160 44,5043 66,3450 ll lUMjIVa l upila danska krona hntsncrU'! ti ini" UJ,O 1 uv 7,4493 0,89150 7,4504 0,90440 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nr-ir\¿i ^ 10,8460 8,7880 10,8590 8,7930 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 26,571 1 5151 26,510 1,5260 jviv.aiji\i iiuiiis. estonska krona TArint 15,6466 289,50 15,6466 289,85 1 1 laiA_ [illtKÄRlÄ GLASBA - Pred 250 leti je umrl Georg Friedrich Händel Pestro Händlovo leto Ob obletnici smrti»kralja baroka« številne prireditve širom po svetu Georg Friedrich Händel (1685-1759) je, tako kot drugi skladateljski velikani, v zakladnico zahodnoevropske klasične glasbe prispeval vrsto brezčasnih melodij. Mojster italijanske opere in oratorija je izhajal iz nemškega Halleja, a za svojega ga štejejo tudi v Angliji, kjer je preživel večino življenja. Umrl je 14. aprila leta 1759 v Londonu. Händel je v svojih kompozicijah združil vplive italijanske opere prek angleškega baročnega skladatelja Henryja Purcella do severnonemške glasbene tradicije. Njegov raznoliki opus poleg oper in oratorijev vključuje številne kantate, sonate, suite, koncerte. Toda izredno plodno ustvarjanje ob leščerbah mu ni prizaneslo; proti koncu življenja mu je tako kot njegovemu sodobniku Johannu Sebastianu Bachu opešal vid. Njegova najbolj znana dela so oratorij Mesija, opera Rinaldo s priljubljeno arijo »Lascia ch'io pianga«, ki je del železnega repertoarja opernih in koncertnih pevcev, ter orkestralni suiti Glasba na vodi in Glasba za kraljevi ognjemet. Z Rinaldom je leta 1711 de-butiral v Londonu, kjer je dobri dve desetletji žel velike uspehe s tem žanrom, ki ga je začel ustvarjati že v Nemčiji, vse dokler zanimanje angleškega občinstva za italijansko opero ni začelo usihati. Za tem se je posvetil oratorijem na angleška besedila. Obletnico njegove smrti bodo obeležili z novimi ploščami, koncerti, opernimi uprizoritvami v živo prek televizijskih zaslonov, festivali, biografijami in drugimi dogodki. V njegovem rodnem Halleju bodo postregli tudi s Händlo-vim vinom. V mestu njegove mladosti je pod motom Händel - Evropejec že vse od začetka leta mogoče slišati njegove mojstrovine, skladateljeva rojstna hiša, v kateri je preživel prvih 18 let življenja in danes služi kot muzej, pa so ob tej priložnosti olepšali. Obletnice se spominjajo tudi v njegovi drugi domovini, Angliji, med drugim z razstavami in festivalom, ki ga je pripravilo Händlovo združenje v Londonu. Delček iz Händlovega opusa bo v jubilejnem letu zazvenel tudi v Ljubljani. Na poletnem festivalu, na primer, bo zbor in orkester glasbenega festivala iz Schleswig-Holsteina izvedel odo Aleksandrovo slavje. (STA) BOGENŠPERK Častitljiva Slava vojvodine Kranjske Letos mineva 320 let, odkar je kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor izdal Slavo vojvodine Kranjske. Na gradu Bogenšerk, kjer je Valvasor živel dve desetletji, bodo dogodek obeležili s predstavitvijo projekta celovitega prevoda Slave vojvodine Kranjske in odprtjem razstave Slava skozi čas. Prireditev bo danes ob 18. uri. Histograf, geograf, etnograf, topograf, kartograf, naravoslovec in tehnik, zbiratelj, risar in založnik, ob tem pa še vojak in poveljnik, član angleške Kraljeve družbe v Londonu Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je kot prvo svojo knjigo na gradu Bogenšperku leta 1679 izdal Pasijonsko knjižico. V naslednjih desetih letih je izdal oziroma napisal še šest topografskih ali historično-topografskih in troje poučno literarnih umetnostnih del. Kot vrh in hkrati sklep njegovega znanstvenega truda je leta 1689 izšla Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre dess Hertzogthums Crain). Prav na 15. april je Valvasor vanjo zapisal znamenito posvetilo Kranjskim deželnim stanovom, je zapisano na spletni strani javnega zavoda Bogenšperk. Danes je Slava vojvodine Kranjske eden izmed simbolov slovenstva, temeljni kamen slovenske zgodovine. Polihistorsko delo, ki je izšlo v Nurnbergu v nemščini, je bilo napisano v gotici. Valvasor je knjigo napisal z željo, da bi svojo domovino vsestransko predstavil v tujini. Slava vojvodine kranjske zajema 15 knjig, vezanih v štiri dele, ki obsegajo skupaj 3552 strani velikega formata, poleg tega pa še 24 prilog in 528 bakrorezov. Slava je tako prvi sistematični prikaz zgodovine Slovenije, ozemlja in načina življenja, in še danes, v začetku 21. stoletja, vzdrži večino meril resnega znanstvenega dela, še piše na spletni strani zavoda Bogenšperk. Projekt celostnega prevoda tega do danes še ne v celoti prevedenega dela v slovenščino bosta na Bogenšperku predstavila zavod Dežela Kranjska in javni zavod Bogenšperk. Ob tej priložnosti bodo na gradu odprli tudi razstavo Slava skozi čas. Kulturni program bodo sooblikovali interpretinja ljudske glasbe Ljoba Jenče, poznavalec starinskih glasbil Janez Jocif, ljudska pevca zakonca Petrač, skupina sta-rosvetnih smučarjev z Blok in drugi. Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je bil izobražen polihistor druge polovice 17. stoletja, razpet med svetopisemske resnice in praznoverje na eni ter živo zanimanje za naravo, vojskovanje, zgodovino, življenje in njegove procese na drugi strani. Na svojem gradu Bo-genšperk je imel izjemno knjižnico, zbirko mineralov, matematičnih in astronomskih naprav, predmetov z raznih področij, vsemogočih redkosti in starin, tiskarsko delavnico ter zbirko grafik in risb, ki jih je nakupil na štirinajstletnih potovanjih po Evropi. (STA) GLEDALIŠČE - Gostovanje v Trstu Max Giusti in njegov sproščujoči Meraviglioso »K vam, v Trst, nisem mogel priti s staro predstavo, zato vam v ogled ponujam novo, ki sploh še ni bila na turneji«. Tako se je simpatični Max Giusti dobrikal tržaškemu občinstvu tri popoldneve-večere, kolikor jih je prebil v gledališču Orazia Bobbia, kjer je s skupino dobrih glasbenikov (lahko bi kaj več igrali, op. ur.) predstavil show Meraviglioso. Več kot očiten je namig na znano Modugnovo pesem, ki jo komik zna odlično zapeti, in pa na nauk, ki izhaja tako iz besedila popevke kot tudi istoimenske predstave: vsemu navkljub je življenje prekrasno. Max Giusti, ki zadnje čase kar kraljuje na raznih italijanskih televizijskih postajah, je - kot toliko drugih njegovih kolegov, ki so zasloveli s televizijskimi nastopi - dokazal, da je njegov nesporni uspeh osnovan. Tudi z gledališkega odra, na katerem mora dva tedna »garati«, da zasluži toliko kot z enim promocijskim večerom, kakor je sam zaupal tržaškemu občinstvu, zna prevzeti gledalce in jih zabavati. Njegov Meraviglioso je v bistvu dolg monolog o njegovem življenju in o dogajanju v Italiji, začinjen je s kakšno pikro na račun politike in zabavno anekdoto, vse skupaj je dovolj zabavno in dobro podano. (bip) SLOVENSKI DNEVI KNJIGE - Med 20. in 24. aprilom mm •• i Vi • Knjiga v areni življenja Osrednje dogajanje bo v Ljubljani, številne pobude tudi v drugih mestih Letošnji Slovenski dnevi knjige bodo pod naslovom Knjiga v areni življenja med 20. in 24. aprilom potekali v Ljubljani, knjiga pa bo v teh dneh v ospredju tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih. Novost 14. izdaje v prestolnici je sprememba osrednjega prizorišča, ki ne bo več v parku Zvezda, ampak na Trgu francoske revolucije. Na Trg francoske revolucije se prireditev seli, ker so del parka Zvezda in Kongresnega trga zasedli arheologi, ki tam opravljajo raziskave pred pričetkom gradnje garažne hiše na tem mestu, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala programska voditeljica Slovenskih dnevov knjige Cvetka Bevc. Ob celodnevnem knjižnem sejmu, kjer bo knjige mogoče kupiti s popustom, bo dopoldanski del na osrednjem prizorišču že po tradiciji namenjen najmlajšim, saj bodo tedaj na vrsti nastopi pravljičarjev, lutkovne predstave in nastopi učencev glasbenih šol. Odrasli bodo lahko vsak dan ob 16. uri v okviru Odprtega odra prisluhnili predstavitvam založb in avtorjev. Ob večerih bo prizorišče preplavila glasba. Kot je povedala Bevčeva, so k sodelovanju povabili glasbenike, ki so tudi literati. Tako se bodo na odru, ki bo stal pred Mestnim muzejem Ljubljana, zvrstili Vlado Kreslin ter zasedbe Autodafe, Kvinton, Piazzolleky in Strune. V Društvu slovenskih pisateljev (DSP) bodo v okviru Slovenskih dnevov potekalo okrogle mize na temo Založnik-av- tor-bralec, Mladinska književnost v elektronskem mediju, Adaptacija literarnega dela v drugih medijih, Knjiga med dvema jezikoma in Literatura v zatišnih legah ter literarni večeri. Jazz klubu Gajo bo gostil Poetikonov večer mlade poezije, literarni večer finalistov Pesniškega turnirja 2009 in literarni večer mladinskega kluba DSP z gosti iz Sarajeva. Kot povezovalni element med mesti, ki se bodo pridružila prazniku knjige, je Bevčeva izpostavila gostovanje makedonskih avtorjev. Borče Panov, Kire Nedelkovski, Vanja Izova Veleva in Violeta Tančeva Zlateva se bodo tako predstavili ne le v Ljubljani, ampak tudi v Mariboru, Celju, Velenju, Novem mestu in Kopru. Poleg tega bodo v vseh mestih vsak dan ob 15. uri predvajali posnetek radijske igre - prve štiri dni radijske igre Frana Seliške-ga Finžgarja in Jožeta Voznyja Pod svobodnim soncem v štirih delih in zadnji dan posnetek radijske igre Hit poletja Ferija Lainščka. Slavnostno odprtje Slovenskih dne-vov knjige bo v ponedeljek, 20. aprila, ob 11. uri. Zbrane bodo nagovorili predsednik Republike Slovenije Danilo Türk, ministrica za kulturo Majda Širca, ljubljanski župan Zoran Jankovič in predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Slavko Pregl, je napovedala Bevčeva. Dodala je še, da bo DSP ob tej priložnosti v sodelovanju z revijo Sodobnost podelil nagradi za najboljšo kratko zgodbo in esej. Za glasbeni del bodo poskrbeli Vesna Zornik, Boštjan Narat in Polona Janežič, polovica zasedbe Katalena, ki se posveča poustvarjanju ljudske glasbene zapuščine slovenskega prostora. Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki so dve leti mlajši od Ljubljanskih, se bodo začeli nekoliko prej, in sicer že v petek, 17. aprila, je povedal programski koordinator 12. slovenskih dnevov knjige v Mariboru Nino Flisar. Kot je dejal, je prireditev, ki jo organizira Mladinski kulturni center Maribor, zastavljena zelo na široko, saj gre za edino knjigi posvečeno prireditev v mestu ob Dravi. Pod sloganom Ko te napiše knjiga bo vključila več kot 70 dogodkov na več kot 20 lokacijah po mestu. Ob knjižnem sejmu na Grajskem trgu je Flisar kot stalnice med drugim izpostavil pogovor z osrednjim literarnim gostom, letos bo to Vinko Mo-derndorfer, pesniški turnir, gostovanje tujih literatov, tokrat Makedoncev, in veliki zaključni literarni maraton. Novost v Mariboru bo Literarna terasa, na kateri bo mogoče v urejenih bralnih kotičkih prebirati knjižne novitete slovenskih založb ali prisluhniti pogovorom z mariborskimi literati. Dogajanje v Kopru je predstavila Ingrid Celestina iz knjigarne Libris. Kot je dejala, bodo v okviru prireditve povezali različne institucije in tako skušali knjigo približati vsem starostnim skupinam. Letos so se odločili razširiti program v Novem mestu, ker je založba Goga k sodelovanju pritegnila tudi Knjižnico Mirana Jarca, je še povedala Bevčeva. (STA) / DNEVNE NOVICE Sreda, 15. aprila 2009 1 1 ABRUCI - Dva močna potresna sunka predsinočnjim in včeraj popoldne Državni tožilec opozarja na nevarnost mafije pri obnovi Nauporabnih je 47% poslopij - Prednost ima ponoven zagon gospodarskih dejavnosti L' AQUILA - Na premočena šo-torišča potresencev razrušenega gla-venga mesta Abrucov je včeraj posijalo sonce. Sicer le za krajši čas, saj je napovedano novo poslabšanje vremena s precejšnjimi padavinami. V perifernih predelih mesta je bilo zaslediti povečanje prometa, ljudje so poskušali kolikor toliko normalno zaživeti. Več trgovin in malih podjetij je opravilo oglede prostorov, tistih, ki niso bili popolnoma uničeni, podjetniki in trgovci upajo, da bodo lahko obnovili svoje dejavnosti. Zemlja se v Abrucih ni umirila niti včeraj. Nekaj pred 16. uro je bilo zaznati močan sunek, ki je po meritvah dosegel 3,9 stopnje po Richterje-vi lestvici. Še močnejši sunek (4,9) pa je prestrašil prebivalce v ponedeljek zvečer ob 23,14, kljub jakosti tresljaja pa niso zabeležili nove škode. Na delu je bilo včeraj preko 1500 tehnikov, ki so nadaljevali z ocenjevanjem in preverjanjem stabilnosti poslopij, ki jih potres ni zrušil. Neuporabnih je po zadnjih podatkih 47% poslopij, tehniki pa so pospešeno pregledovali prostore, ki so uporabni za ekonomske dejavnosti. Tako so včeraj podelili kakih 500 potrdil o uporabnosti stavb, okrog 150 trgovin in obrtniških delavnic pa je dobilo dovoljenje za obratovanje. Župan L'Aquile Massimo Cialente je poudaril, da se rekonstrukcija začenja prav s čimprejšnjo obnovo gospodarskih dejavnosti, zato se je tudi zavzel za defiskalizacijo gospodarstva in drugih ukrepov, ki bi olajšali njegov ponovni zagon. Še posebej pomembno bo obnoviti delovanje univerze, ki je za gospodarstvo mesta nasploh veliko pomenila, je poudaril župan. Vsedržavni protimafijski tožilec Piero Grasso pa je včeraj opozoril na nevarnost kriminalnih združb, ki se bodo, tako kot se je doslej redno dogajalo v preteklosti, skušale vriniti v kolesje rekonstrukcije, da bi se polastile javnega denarja, ki bo namenjen obnovi. To pa so bistveno nevarnejši »šakali« od tistih, ki so takoj po potresu brezvestno plenili po porušenih domovih, je dejal Grasso. Potresno področje je včeraj obiskal tudi predsednik italijanske škofovske konference, kardinal Angelo Bagnasco, ki je za potresence maše-val in napovedal dva dodatna milijona evrov pomoči Cerkve, poleg treh, ki jih je že podarila z nabiralno akcijo. Zlasti priletni občani se težje privajajo na življenje v šotorih ansa WASHINGTON Obama vse bolj odprt do Kube WASHINGTON/HAVANA -Ameriški predsednik Barack Obama je v ponedeljek tudi uradno naročil svoji administraciji, naj ukine omejitve glede potovanj in pošiljanja denarja v nekdanjo domovino za kubanske Američane, ki jih je uvedel njegov predhodnik George Bush. Ukrep je bil pričakovan, potrdil pa ga je tudi kongres. Kubanci bodo lahko poslej pošiljali denar v domovino svojim sorodnikom. Ukinjene bodo tudi omejitve potovanj na Kubo za kubanske Američane, ki jih je uvedel Bush in po katerih je bilo število dovoljenih potovanj na Kubo omejeno na skupaj le dva tedna v treh letih. Še vedno pa ostajata v veljavi prepoved potovanj na Kubo za ostale Američane in trgovinski embargo. Nekdanji kubanski predsednik Fidel Castro je v odzivu pozval Oba-mo, naj konča embargo, in zavrnil »miloščino«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. BUDIMPEŠTA - Ob ostrem nasprotovanju opozicije, ki zahteva predčasne volitve Madžarski parlament včeraj za novega premierja izvolil dosedanjega ministra za gospodarstvo Bajnaija V ospredju novi madžarski premier ansa BUDIMPEŠTA - Madžarski poslanci so včeraj dosedanjega ministra za gospodarstvo Gordona Bajnaija izvolili za novega premiera. V konstruktivni nezaupnici, ki so jo minuli teden vložili socialisti (MZSP) dosedanjega premiera Ferenca Gyurcsanyja, je večina poslancev glasovala za odstavitev Gyurcsanyja in hkrati za imenovanje Bajna-ija na njegov položaj. Za konstruktivno nezaupnico so glasovali 204 poslanci 386-član-skega parlamenta iz vrst socialistov in njihovih nekdanjih zaveznikov iz liberalne Zveze svobodnih demokratov (SZDSZ), proti pa nihče. Osem poslancev se je glasovanja vzdržalo. Poslanci glavne opozicijske desne stranke Fidesz se glasovanja v parlamentu niso udeležili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. S konstruktivno nezaupnico so se Gyurcsanyjevi socialisti in liberalci izognili predčasnim parlamentarnim volitvam, ki jih konservativna opozicija glasno zahteva, saj bi glede na javnomnenjske raziskave zmagala. MSZP in SZDSZ na drugi strani ankete kažejo na poraz. Gyurcsany je 21. marca odstop napovedal zaradi gospodarske KENIJA - Kljub temu, da sta francoska in ameriška mornarica te dni ubili pet piratov Nov napad somalijskih piratov Ob Afriškem rogu zajeti še dve ladji NAIROBI - Somalijski pirati so -kljub temu da sta ameriška in francoska mornarica v minulih dneh v dveh operacijah reševanja talcev ubili kar pet piratov - znova napadli ob obali Afriškega roga. Že v ponedeljek so pirati zajeli dve egiptovski ribiški ladji, včeraj pa še dve tovorni ladji, poročajo tuje tiskovne agencije. Včeraj ponoči so pirati v Adenskem zalivu ugrabili trgovsko ladjo MV Irene EM. Gre za 35.000-tonski tanker, ki je v grški lasti in pluje pod zastavo državice Sveti Vincent in Grenadine, na njem pa je bilo 22 filipinskih članov posadke, ki naj bi bili zaenkrat nepoškodovani. Le nekaj ur kasneje so pirati ob Afriškem rogu zajeli še eno tovorno ladjo, ki je plula pod zastavo Toga, so sporočili iz zveze Nato. Ladjo MV Sea Horse, ki je v libanonski lasti, naj bi napadli pirati v treh ali štirih čolnih. Podatki o številu in državljanstvu članov posadke zaenkrat niso znani. Pred tem so pirati v ponedeljek po poročanju AP, ki se sklicuje na navedbe egiptovskega zunanjega ministrstva, prav tako v Adenskem zalivu ugrabili dve egiptovski ribiški ladji. Na njih naj bi bilo od 18 do 24 egiptovskih članov posadke. Pirati so v zadnjih tednih znova okrepili svoje napade, potem ko so bili pred tem zaradi slabega vremena manj dejavni. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je MV Irene EM že deveta ladja, ki so jo od začetka aprila zajeli pirati. Po poročanju AP pa so pirati že pred najnovejšimi napadi zadrževali več kot deset ladij s skupno 230 člani posadke. V Svetovnem programu za hrano (WFP) so medtem danes v Ženevi opozorili, da pirati znova ogrožajo dostavo mednarodne pomoči v hrani, namenjeno Somaliji. Kot je pojasnila tiskovna predstavnica WFP Emilia Ca-sella, kar 90 odstotkov te pomoči Somalijo doseže po morju, piratstvo pa pri tem predstavlja stalno nevarnost. (STA) Arhivski posnetek grške ladje MV Irene EM ansa krize, ki je Madžarsko močno prizadela, pred finančnim zlomom pa se je rešila le po zaslugi lanskih finančnih injekcij mednarodnih organizacij. Prav v izogib predčasnim volitvam se je zamenjavo vlade odločil opraviti s konstruktivno nezaupnico. 41-letni nestrankarski Bajnai velja za Gyurcsanyjevega zaupnika. Novi premier je včeraj v parlamentu izjavil, da je krizna vlada, ki jo bo vodil le do volitev pomladi 2010, boljša rešitev za Madžarsko kot predčasne volitve. Novi kabinet, v katerem je šest novih ministrov, se bo po njegovih besedah še ta teden lotil varčevalnega programa, njegove podrobnosti pa bodo javnosti predstavili po njegovi prvi seji. Paket kriznih ukrepov naj bi vključeval drastično krčenje sredstev, med drugim pri pokojninah in plačah javnih uslužbencev. Bajnai je že napovedal, da bodo varčevalni ukrepi »boleči«. »Ta vlada nima političnih aspiracij, temveč zgolj ambicije kriznega upravljanja,« je še dejal. Predvideni prihodnji premier je pred glasovanjem o konstruktivni nezaupnici poudaril tudi, da namerava delati in ne politizirati. Povedal je tudi, da bodo člani krizne vlade prejeli 15 odstotkov nižjo plačo. »Eno leto, ena vlada, en forint,« je pred poslanci še dejal 41-letni Bajnai. Krizna vlada bo namreč posle vodila le leto dni. Sam Bajnai bo v tem času prejemal le simbolično plačo v višini forinta (0,0034 evra). Bajnai je zamenjal ključne ministre. Na položaj finančnega ministra je imenoval Petra Oszka, dosedanjega direktorja madžarske podružnice ameriške analitične finančne hiše Deloitte. Gospodarski minister - ta položaj je doslej opravljal Bajnai - bo postal strokovnjak za informacijsko tehnologijo Tamas Vahl. Nov bo tudi zunanji minister. Ta položaj bo prevzel Peter Balazs, ki je bil prvi evropski komisar iz Madžarske. Opozicijski Fidesz novi vladi nasprotuje in jo je že označil za nelegitimno. Vodja poslanske skupine Fidesz Tibor Navrac-scics je tako včeraj v parlamentu izjavil, da bi moral Bajnai »končati teater in sklicati predčasne volitve«. Tudi konservativni krščanski demokrati (KDNP) so dali vedeti, da z Bajnaijem ne želijo sodelovati. Konservativni opozicijski Demokratični forum (MDF) pa je pozval k predčasnim volitvam, a je hkrati Bajnaiju pripravljen prisluhniti, navaja avstrijska tiskovna agencija APA. Pred glasovanjem o konstruktivni nezaupnici se je na trgu pred parlamentom v Budimpešti zbralo okoli 5000 protestnikov. K množičnim protestom na trgu Kossuth je pozval t. i. Forum civilnega združenja, ki je poslance pozival, naj ne podprejo izvolitve Bajnaija za premiera. (STA) 1 4 Sobota, 11. aprila 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SIMPOZIJ - Mednarodne sinergije na področju zdravstva V Gorici mednarodni center za rehabilitacijo prizadetih Deželni odbornik Kosic osvojil predlog goriške Demokratske stranke - Podpisali sporazum z Lombardijo Dežela Furlanija-Julijska krajina se bo zavzela za ustanovitev goriškega urada za čez-mejno sodelovanje na področju zdravstva in za uresničitev mednarodnega centra za rehabilitacijo umsko prizadetih otrok. Podporo tema dvema pobudama goriške Demokratske stranke je včeraj dal odbornik Furla-nije-Julijske krajine Vladimiro Kosic, ki se je v bivši šoli za bolničarje v ulici Vittorio Veneto udeležil simpozija in okrogle mize o mednarodnih sinergijah na področju zdravstva. Tematike dogodka, v katerega so uvedli goriška občinska odbornica Silvana Romano, direktor goriškega zdravstvenega podjetja Roberto Ferri in odbornik Kosic, so bili izzivi federalizma in evropske integracije za razvoj zdravstvene ponudbe, evropska zdravstvena zakonodaja in strategije dežele FJK za ustvarjanje mednarodnih vezi na socialno-zdravstvenem področju. Posvet, med katerim so spregovorili docent zdravstvene ekonomije Alessandro Faganel, znanstveni direktor tržaške bolnišnice Burlo Garofolo Giorgio Tam-burlini in Luigi Bertinato iz urada dežele Veneto za mednarodne odnose na področju zdravstva, je bil obenem priložnost za podpis protokola o sodelovanju med zdravstvenima sistemoma dežel FJK in Lombardije. Sporazum, ki sta ga podpisala odbornik Kosic in odbornik za zdravstvo iz Lombardije Luciano Bresciani, predvideva planiranje oblik kooperacije med dvema zdravstvenima sistemoma in skupno eksperimentiranje za izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev v obeh deželah. Prvi korak bo ustanovitev delovne skupine, ki bo poskrbela za udejanjanje dokumenta. Po okrogli mizi se je razvila tudi razprava, v teku katere je občinski tajnik DS Giuseppe Cingolani predlagal odborniku Kosi-cu ustanovitev v Gorici permanentnega urada za čezmejno kooperacijo na področju zdravstva - zanj se je na predlog DS že zavzela konferenca županov - in mednarodnega centra za rehabilitacijo prizadetih otrok, pri katerem bi goriško zdravstveno podjetje sodelovalo z oddelkom novogoriške bolnišnice za invalidno mladino v Stari Gori. Kosic je predloga osvojil in poudaril, da verjame v potencial Gorice na področju čezmejnih GORICA - V petek obisk novinarja Marca Travaglia Vnela se je polemika Podžupan Gentile vabi občane, naj se ne udeležijo srečanja, svetnik Portelli mu odgovarja Okrog petkovega obiska Marca Travaglia v Gorici se je vnela polemika. Zanetil jo je goriški podžupan Fa-bio Gentile, ki je na medije naslovil poziv »svobodnim občanom«, naj se predavanja slavnega italijanskega novinarja v deželnem avditoriju v ulici Roma ne udeležijo, saj bo šlo le za »simpozij volilnih razočarancev«. Podžupan se v pismu sklicuje na Santorovo oddajo Anno Zero, ki je prejšnji teden kritično obravnavala zakulisje potresa v Abru-cih. Gentile je kot njegovi politični somišljeniki med drugim ocenil, da je oddaja žalila civilno zaščito. Na Gentilejevo pismo so v pone- kroma deljek in včeraj na spletni strani Gori-zia oggi takoj odgovorili Travagliovi privrženci, ki so se zgražali nad dejstvom, da si podžupan upa »žaliti inteligenco Goričanov in zanje odločati, kaj naj gredo poslušati«. Na isti valovni dolžini je tudi goriški občinski svetnik Demokratske stranke Federico Portelli, ki je ocenil, da je Gentilejeva poteza sramotna. »Namesto, da bi zastrupljal politično ozračje, bi se podžupan lahko udeležil petkovega srečanja in tam izrazil svoje stališče,« je ocenil Portelli. Na spletni strani so se oglasili tudi nekateri Travagliovi nasprotniki, ki soglašajo z Gentilejem. Pričakovati je, da bo Tra-vaglio tudi sam komentiral goriško polemiko. Svoje ocene bo Goričanom podal v petek ob 18. uri v deželnem avditoriju v Gorici. (Ale) Z desne proti levi Kosic, Bresciani in Melato bumbaca zdravstvenih projektov. »Prav to je vzrok, zaradi katerega smo simpozij priredili v Gorici,« je podčrtal Kosic. Srečanja sta se udeležila tudi deželni svetnik Gaetano Valenti, goriški župan Ettore Romoli in občinski svetnik Franco Hassek, ki je predlagal, naj mednarodni center za rehabilitacijo prizadetih otrok opremijo tudi s hiperbarično komoro. (Ale) Nova namestnica kvestorja Antonietta Donadio Motta je bila pred nekaj imenovana za novo namestnico goriškega kvestorja, danes pa bo nastopila novo službo. Rojena je v Gorici, v policijo je vstopila leta 1971, na svoji poklicni poti pa je sodelovala tudi v preiskavah zoper Rdeče brigade. Mottova je ena izmed redkih žensk v Italiji v vlogi namestnika kvestorja. Po štirinajstih mesecih s tega mesta v Gorici odhaja Giancarlo Conticchio, ki je bil premeščen na kvesturo v La Spezii Namestili bodo nove števce Družba Irisacqua bo z jutrišnjim dnem v Gorici začela nameščati nove števce za vodo. Zamenjali bodo stare naprave za merjenje pretoka vode in namestili nove, v katere je vgrajena sodobna tehnologija. Števce bo nameščalo osebje podjetja Barbagli iz Firenc, ki si je zagotovilo storitev z javno dražbo. Osebje podjetja se bodo oglasili pri gospodinjstvih, kjer je potreben nov števec, 48 ur pred njegovo zamenjavo, da bi pravočasno obvestili uporabnike na svoj prihod. Zamenjava števcev je povsem brezplačna, sporočajo z družbe Irisacqua in opozarjajo, da bodo uporabniki med zamenjavo števca nekaj časa brez pitne vode. O fojbah 22. aprila Modra's galerija pri kulturnem društvu Jezero v Doberdobu in krajevna sekcija partizanske zveze VZPI-ANPI prirejata v sredo, 22. aprila, ob 20.30 predstavitev knjige z naslovom »Foibe - Revisionismo di Stato e amnesia della re-pubblica«. Sodelovala bosta zgodovinar Sandi Volk in raziskovalka Alessandra Kersevan. Predstavitev je bila napovedana za 16. april, vendar so jo prireditelji prenesli na prihodnjo sredo. Soočenje pred kandidatoma V občinski sejni dvorani v Štarancanu bo v petek, 17. aprila, volilno soočenje med županskima kandidatoma leve sredine, ki se bosta v nedeljo, 19. aprila, pomerila na primarnih volitvah. Svoja volilna programa bosta tako predstavila Lorenzo Presot, ki ga podpira Demokratska stranka, in Fabio Marchio, za katerim stoji lista Staranzano partecipa. Primarnih volitev se ne bo udeležil županski kandidat Komunistične prenove in liste Staranzano partecipa, katerega ime bo znano v prihodnjih dneh. Violinisti tekmujejo V kulturnem centru Lojze Bratuž se danes ob 9. uri začenja evropsko tekmovanje za mlade violiniste »Alfredo in Vanda Marcosig«. Nastopili bodo glasbeniki med 15. in 18. letom starosti. TRŽIČ - Občina Pod Krasom V I • • noče galerije Del Bello za visoko kapaciteto »Pod Krasom ne smejo vrtati nikakršnih tunelov in rovov; za razvoj železniškega prometa namreč potrebujemo visoko kapaciteto, nikakor pa visoke hitrosti.« To stališče je med tržiškim občinskim svetom, ki je bil posvečen razpravi o proračunu, zagovarjal občinski svetnik Demokratske stranke Fabio Del Bello. Po njegovih besedah si je treba prizadevati za posodobitev železniške trase med Ronkami, Gorico, Novo Gorico, Ajdovščino in Ljubljano, sicer pa se Del Bello strinja tudi z gradnjo nove povezave med Trstom, Koprom in Sežano. »Vrtanje predorov pod Krasom je skupaj z mostom čez Mesinski preliv eden izmed faraonskih projektov politične elite, ki se ne zaveda, da je večji del italijanskega železniškega sistema zastarel in neprimeren za današnje čase,« poudarja Del Bello. GORICA - Včeraj pogreb 56-letnega prostovoljca civilne zaščite Poslednji pozdrav Vitaleju Obreda so se udeležili tudi predstavniki institucij, med katerimi je bil deželni odbornik Vanni Lenna Krsto so v cerkev nesli prostovoljci civilne zaščite bumbaca Ganjena množica se je včeraj v Pod-turnu poslovila od Carmineja Vitaleja, prostovoljca goriške civilne zaščite, ki je umrl pred dvema tednoma v tragični nesreči na sedežu ustanove v štandreški industrijski coni. Okrog žene Marie Grazie, sinov Demisa in Sare, staršev Livia in Attilie ter sedmih bratov in sester so se včeraj strnili Vitalejevi kolegi iz goriške in drugih sekcij civilne zaščite, ki so v cerkev sv. Roka prišli v uniformah. Simbolno so majčko in čepico goriške civilne zaščite položili tudi na Vitalejevo krsto. Maše, ki sta jo darovala duhovnika Alberto De Nadai in Karel Bolčina, so se udeležili številni upravitelji. Deželo FJK je predstavljal odbornik Vanni Lenna, občinsko upravo, ki je nase prevzela stroške za pogreb, župan Ettore Romoli in nekateri njegovi odborniki, v imenu pokrajine Gorica pa je prišel odbornik Marko Marinčič. Prisotna sta bila tudi direktor deželne civilne zaščite Guglielmo Berlasso in goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu. Vitaleja so po obredu pokopali na goriškem pokopališču. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. aprila 2009 13 PEVMA - Danes na sodišču o ukrepih zoper peterico pretepačev Tepli so se pred otroki, mamicami in nosečnico V prepir so bili vpleteni mladenič iz Gorice, priseljenca s Kosova in moška iz Kampanije Na eni strani parka piknik, na drugi pretep bumbaca GORICA - Kinoateljejev četrtek tokrat posvečen dokumentarcema Preteklost in sedanjost Zavrtela se bosta »Boia chi molla! La scuola ai tempi del duce« in »La fiuma. Incontri sul Po e dintorni« Družbeno-antropološki dokumentarci, ki nas preko analize človeka popeljejo v preteklost, da bi nam govorili tudi o sedanjosti. Ta definicija velja za produkcije Kinoateljeja, pa tudi za dokumentarca turinske produkcijske hiše Azul Film, ki bosta brezplačno na ogled jutri ob 17.45 in ob 20.45 v goriškem Kinemaxu. Na sporedu četrtkovega niza Gorica Kinema bo namreč poseben program, posvečen dokumentarcem Fulvia Montana in Rosselle Schillaci. Najprej se bo zavrtel »Boia chi molla! La scuola ai tempi del duce« (Boia chi molla! Šola v času duceja), dvajsetminutni dokumentarec, v katerem Montano rekonstruira šolsko življenje v času fašizma preko arhivskih posentkov in intervjujev bivšim učencem osnovne šole v Turinu. Fašistična vzgoja je ponujala vizijo temačnega in vnaprej določenega življenja, čeprav se otroci tega niso zavedali. Film oživlja sugestije nekega obdobja, v katerem se obvezna šola (razen v primeru nekaterih izjem) morda ni bistveno razlikovala od tiste, ki je vedno bila in najbrž vedno bo. Nato pa bo na ogled »La fiuma. Incontri sul Po e dintorni« (Reka. Srečanja ob reki Pad in njeni okolici), dokumentarec Gian-corrada Barozzija v režiji Rosselle Schillaci. Film je sprehod po majhnih naseljih preko življenjskih zgodb, nočnega petja, življenja ob reki, ribiških legend in običajev ter problemov onesnaževanja. Na zaslonu bodo stekla pričevanja o pozabljenem načinu življenja v tesnem stiku z vodo in z lastno zemljo, o spoštljivem odnosu do narave in njenih ritmov. »La fiuma« je bil predstavljen Plakat filma »Boia chi molla! La scuola ai tempi del duce« na raznih festivalih in si je prislužil posebno omembo na zadnjem festivalu Cinemambiente v Turinu. Vstop je rezerviran članom Kinoateljeja. Izkaznica za leto 2009 je brezplačna in je na razpolago pred vsako projekcijo na info točki Kinoateljeja pred vhodom v dvorano. Zadnja dva četrtka v aprilu bo niz Gorica Kinema posvetil dvema novejšima filmoma v izvirniku s podnapisi v italijanščini. Čeprav so jih opazovali otroci, mamice in celo nosečnica, se za njihovo prisotnost niso zmenili in so se drug drugega lotili s pestmi in brcami. Po dosedanjih ugotovitvah osebja goriške kvesture je bilo v ponedeljkov prepir v pevmskem parku vpletenih pet moških, ki so se morali zateči po pomoč v goriško bolnišnico zaradi udarcev in ran. Danes bodo o ukrepih zoper peterico pretepačev odločali na goriškem sodišču in tudi na sodišču za mladoletne v Trstu, saj sta dva udeleženca pretepa stara sedemnajst let. Do prepira je prišlo na velikonočni ponedeljek okrog 16. ure v zgornjem delu pevmskega parka, kjer so nameščene lesene mize in stoli ter igrala za otroke. Skupinica mladeničev iz Gorice se je po parku mudila samo v kratkih hlačah; mladi so bili pri tem zelo glasni, njihovo obnašanje pa ni bilo po godu skupini družin iz Neaplja in iz drugih krajev iz Kampanije. Neapeljčani so mladeničem zau-kazali, da naj se pomirijo in da naj bodo bolj obzirni do drugih uporabnikov parka, ki so praznični dan izkoristili za piknik v objemu narave. Mladeniči so Nea-peljčanom ugovarjali, naposled pa so odšli. V parku je zavladal mir, vendar je bil kratkotrajen, saj so se mladeniči vrnili z drugimi prijatelji in kmalu zatem se je vnel spor z Neapeljčani. Pesti so začele peti, udeleženci prepira pa so se drug drugega lotili še z lesenima drogoma, ki so ju malo prej med igranjem nogometa uporabili kot vratnici. Eden izmed pretepačev je po nasprotnikih vihtel celo bergle, sploh pa so sorodniki Neapeljčanov sledili pretepu s kričanjem in skorajda z navijanjem za svoje družinske člane. Na kraju sta posredovali dve patrulji policije; agenti so pomirili duhove, zbrali pričevanja vseh prisotnih, zasegli lesena droga in bergle. S preiskavo so ugotovili, da je bilo v pretep vpletenih pet oseb, med katerimi sta bila dva moška iz okolice Neaplja, stara 30 in 28 let. V drugi skupini pretepačev so bili 17-letni Goričan, 19-letni priseljenec s Kosova, ki že več let živi v Gorici, in nazadnje še 17-letni priseljenec s Kosova, ki so ga policisti takoj prepoznali. Mladenič je bil namreč eden izmed udeležencev nočnega pretepa, do katerega je prišlo pred nekaj tedni v baru Casino Slot v Gorici. V goriški bolnišnici so nudili pomoč vsem petim pretepačem, nekaj drugih oseb, ki je sledilo pretepu, pa se je zglasi-lo na oddelku za prvo pomoč, čeprav niso utrpeli nobenih poškodb. Policisti so pojasnili, da je pretep opazovala tudi 21-letna nosečnica po rodu iz Neaplja, vendar nje k sreči ni nihče udaril. VRH - V soboto slovesno odprtje sedeža civilne zaščite Zahvalili se bodo prostovoljcem Predali bodo namenu tudi novo vozilo - Poseg se je začel pred tremi leti, dokončali pa so ga sami člani sekcije V soboto, 18. aprila, bodo na Vrhu slovesno odprli obnovljen sedež sovodenjske civilne zaščite. Dela za popravilo nekdanje kasarne v zaselku Bre-žiči št. 32 so se začela pred približno tremi leti, v zadnjem letu pa so poseg dokončali člani tamkajšnje sekcije. Uradno odprtje poslopja, v katerega se je sicer civilna zaščita že zdavnaj vselila, bo tudi priložnost za predajo namenu novega vozila, ki so ga pred nedavnim pridobili sovodenjski prostovoljci. Na sobotni dogodek, ki ga prirejata sovodenjska občina in civilna zaščita, so vabljeni predstavniki dežele in deželne civilne zaščite, pokrajinski in občinski upravitelji, senatorka Tamara Blažina, goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu ter predstavniki drugih sekcij civilne zaščite iz Furlanije-Julijske krajine in iz Slovenije, s katerimi sovo-denjski prostovoljci sodelujejo. Program, ki se bo začel ob 10.30, predvideva pozdrav župana občine Sovodnje, poseg sovodenjskega odbornika za civilno zaščito Slavka Tomsiča, poročilo Sedež civilne zaščite na Vrhu koordinatorja sovodenjske sekcije civilne zaščite Orlanda Murenca in blagoslov. »Priložnost bomo izkoristili zato, da se zahvalimo civilni zaščiti za vse posege, ki jih je izvedla v kriznih situa- cijah, kot so bili zadnja poplava in številni požari na Krasu,« je povedal Slavko Tomsič. Sovodenjska sekcija civilne zaščite šteje danes 50 prostovoljcev. Njen za- metek je bilo društvo prostovoljnih gasilcev z Vrha, ki je imelo sedež na osnovni šoli na Vrhu. Le-to je bilo ustanovljeno sredi 80. let, v 90. letih pa je iz njega nastala sekcija civilne zaščite. (Ale) SNG - Nova Gorica Konič odstopil, prihaja Cuk Mojmir Konič je včeraj nepreklicno odstopil z mesta direktorja SNG Nova Gorica, sicer pa se je za odstop odločil že prejšnji teden po sestanku z ministrico za kulturo Majdo Širca. »Odstopno izjavo je direktor danes oddal na ministrstvu za kulturo, veljati pa začne takoj,« je včeraj povedal odgovoren za odnose z javnostmi v gledališču Borut Bašin. Ministrica za kulturo je za v.d. direktorja imenovala Jožka Čuka, nekdanjega predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, njegov mandat vršilca dolžnosti direktorja pa bo trajal leto dni. »Gospod Čuk je osem let oz. dva mandata predsedoval svetu Drame, poznane pa so tudi njegove menedžerske izkušnje. Novogoriško gledališče evi-dentno potrebuje menedžerja,« so izbiro ministrice za kulturo Majde Širca včeraj povzeli na ministrstvu. Odgovorna za odnose z javnostmi na ministrstvu Bojana Leskovar je ob tem dodala, da naj bi s tem začeli novo prakso, in sicer da bodo gledališča vodili me-nedžerji, ki jim bodo pomagali umetniški vodje oziroma t.i. pomočniki za umetniško vodenje. »Gre za zahtevno delo, a pričakujem, da bodo ljudje dali prednost interesom gledališča,« je bil prvi odziv novopečenega šefa no-vogoriškega teatra, ki dodaja, da bo njegova naloga ta, da s spoštovanjem in upoštevanjem vseh strani izpelje letošnji program in pripravi program za naslednjo sezono. V gledališče želi vpeljati, kot pravi, »model poslovne odličnosti«, s čimer bi SNG Nova Gorica postalo vzorčni primer še za ostala slovenska gledališča. Zaostrene razmere in odnose v kolektivu sicer ocenjuje kot »nič nenavadnega«, jih pa namerava popraviti. Gledališče bo Čuk vodil v poslovnem delu; skrb za program bo prevzel njegov pomočnik za strokovno in umetniško vodenje, na mesto katerega bo Čuk imenoval dosedanjega lektorja v gledališču Srečka Fišerja. Gre za uveljavljenega gledališkega umetnika, prevajalca in dramaturga, ki je v sezoni 1989-90 že bil umetniški vodja v takratnem Primorskem dramskem gledališču. Nesoglasja v novogoriški gledališki hiši so sicer vrhunec dosegla januarja letos, ko je Konič dotedanjega umetniškega vodjo Primoža Beblerja - zdaj umetniškega vodjo SSG iz Trsta - razrešil in nato odpustil. Na javnem razpisu je nato za novega umetniškega vodjo izbral Borisa Kobala, ki pa je zaradi slabih odnosov v gledališču odpoved podal že po dveh tednih. Konič je na to mesto nato predlagal Sama M. Strelca, ki pa minuli petek ni dobil želene tričetrtinske podpore novogoriških gledališč-nikov. Ti so sicer že od konca lanskega leta s peticijo zahtevali odstop Koniča, ki je na čelo SNG Nova Gorica stopil 13. februarja 2007. Prestol poezije Šesti večer tretje sezone Art sredice novogoriškega Kulturnega doma bo zanimiv literarno-glas-beni dogodek Prestol poezije. Drevi ob 20.15 bosta v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma gostovala pesnica in ese-jistka Meta Kušar, ki bo prebirala izbrane poezije iz zbirk Madeira, Svila in lan, Ljubljana in Jaspis; na portugalski kitari iz Coimbre bo pesniški recital spremljal Boris Ši-nigoj. 1 6 Četrtek, 330. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR SOLKAN - Gostol Gopan sklenil štiri milijone evrov vredno pogodbo z Romuni m ■ • v v • • Novi posli se ne rešujejo delovnih mest Do konca leta bodo število zaposlenih znižali iz 250 na 220 Solkansko podjetje Gostol-Gopan je pred dnevi z romunskim kupcem sklenilo pogodbo za dobavo avtomatizirane linije za proizvodnjo kruha. Vrednost posla presega štiri milijone evrov in je za podjetje v času gospodarske krize pomemben mejnik za preživetje. Svetovna gospodarska kriza je enega vodilnih svetovnih proizvajalcev pekarske opreme namreč že močno prizadela, saj so naročila v zadnjem letu upadla kar za polovico, posledično pa je to prineslo prekinitev delovnih razmerij kar za tretjino zaposlenih. Upad naročil, predvsem iz trgov nekdanje Sovjetske zveze, je za družbo, ki na tuje trge proda več kot 90 odstotkov svojih izdelkov, dramatičen, prav tam pa novo-goriško podjetje išče nove priložnosti, predvsem s ponujanjem kompleksnih tehnično-tehnoloških pekarskih rešitev. Gre za tehnično kompleksno, visoko tehnološko pekarsko linijo, ki je popolnoma avtomatizirana - od hranjenja in priprave surovin do končnega izdelka, vključno s pakiranjem izdelkov v kartonske škatle in s pripravo teh za odpremo. Tovrstna rešitev končnemu izdelku zagotavlja življenjsko dobo čez trideset dni brez uporabe konzervansov. Direktor družbe Dejan Božič je obstoj proizvodnje in s tem delovnih mest nedavno pogojeval s podpisi pogodb v aprilu, a to vendarle ne bo dovolj. Kljub temu, da so si v Gostol-Gopanu z novo pogodbo zagotovili delo za naslednjih šest mesecev, bodo do konca leta število zaposlenih vendarle še zmanjšali in sicer iz 250 na 220. Šlo naj bi predvsem za zaposlene za določen čas in tiste tik pred upokojitvijo. S poslom z Romuni so si v Gostol Gopanu sicer že zagotovili več kot 60 Tovarna Gostol v Novi Gorici odstotkov načrtovane letne prodajne realizacije, v naslednjih tednih pa naj bi podjetje sklenilo še dve večji prodajni pogodbi, s čimer bi se približalo zastavljenemu cilju - slabim štirinajstim milijonom evrov načrtovane letne realizacije. Ker pa proiz- foto t.b. vodnja tovrstne opreme traja tudi dlje od šest mesecev, se podjetje s poslovnimi bankami ter Slovensko izvozno in razvojno banko dogovarja o kreditih, s katerimi bi financiralo izvedbo poslov in tako premostilo vmesno obdobje. (tb) REBERNICE Julija se obeta odprtje hitre ceste Družba za avtoceste Republike Slovenije je včeraj na primorskem avtocestnem kraku med Ljubljano in Razdrtim postavila zapore na dveh avtocestnih gradbiščih. Prvo zaporo je DARS postavila na odseku Lo-gatec-Unec, drugo pa na odseku Postojna-Razdrto. Na slednjem bo zaradi obnove podvoza Dil-ce prometna zapora trajala največ petdeset dni. Zapora bo dolga približno kilometer, promet bo potekal po drugi polovici avtoceste po treh zoženih pasovih. Tak režim bo obveljal tudi na odseku Logatec-Unec, kjer je rok za izvedbo del šestdeset dni. Med potekom obnovitvenih del bo za promet zaprt uvoz na avtocesto prek priključka Unec in sicer v smeri Ljubljane. Sicer pa se julija obeta že težko pričakovano odprtje pododseka hitre ceste čez Rebernice na vipavskem avtocestnem kraku, v dolžini dobrih deset kilometrov, ki bo občutno izboljšala in skrajšala pot z Goriške v osrednjo Slovenijo. (tb) / GORICA Žerjalu bo sledil Dugo Še danes bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici na ogled samostojna razstava goriškega likovnega umetnika Franka Žer-jala. Razstava je bila doslej uspešna, saj je v dveh tednih privabila v galerijo Kulturnega doma precejšnje število obiskovalcev. Poleg najnovejših del Franka Žerjala je na razstavi tudi vrsta slik, ki izhajajo iz prejšnjih obdobji. Obiskovalcu je tako dana možnost vpogleda v ustvarjalnost umetnika, ki se dosledno in brez prevelikega hrupa posveča dograjevanju tistega diskurza, ki ga je pričel že toliko let od tega, z namenom, da bi ustvaril oseben in ne zgolj površinski pogled na svet, v katerem živimo. Franku Žerjalu bo v kratkem v galeriji Kulturnega doma sledil drugi goriški Franco, in sicer Dugo; v polnem teku so namreč priprave za postavitev prve njegove čezmejne razstave v Gorici in galeriji Artes v Novi Gorici, ki nosi naslov »Alegorije - Tri postaje na umetniški poti«. Odprtje Dugove razstave bo v četrtek, 23. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu. Razstavo prirejajo v skupnem sodelovanju goriški Kulturni dom, delniška družba družba KB 1909 in galerija Artes iz Nove Gorice pod pokroviteljstvom dežele FJK, goriške občine in pokrajine. (ik) SOVODNJE - Pri ribiškem društvu Vipava Za uvod v sezono 400 rib in 46 salam Z leve Buzin, Devetak, Petejan, Bin, Gergolet in Degano Pri ribiškem društvu Vipava se je začela nova tekmovalna sezona. V nedeljo, 15. marca, so izpeljali prvo društveno tekmo na umetnem jezercu v Romansu, v soboto, 21. marca, pa so priredili tekmovanje za najboljšo salamo. Strokovna žirija je ocenila 46 salam, na koncu pa je prvo nagrado podelila Lojzku Paškulinu iz Štandreža. Na drugo stopničko je stopil Aleš Kovic iz Sovodenj, na tretjo pa Daniele Mauri iz So-vodenj. V nadaljevanju objavljamo imena udeležencev tekmovanja, ki so se uvrstili od 4. do 14. mesta: Andrea Bin iz Sovodenj, Borsi iz Gorice, Gigi Milocco iz Sovodenj, Kristjan Cotič iz Sovodenj, Roberto iz Gorice, Denis Frandolin iz Sovodenj, Bergamas iz Corone, Stana Gravner iz Rupe, Slavko Tomsič iz Sovodenj, Stefano s Peči in Elena Pernarčič iz Gabrij. Na prvi društveni tekmi v lovu na postrv se je zbralo kar 75 ribičev, ki so skupno ujeli 400 rib, težkih 125 kilogramov. V prvem sektorju je zmagal Rudi Petejan pred Giannijem Marsonom, v drugem Roberto Makuc pred Borisom Stanto, v tretjem Salvatore Panico pred Markom Jarcem, v četrtem Ljubo Tomsič pred Sašo Tomšičem, v petem Franco Foschiatti pred En-zom Altranom in v šestem Benjamin Beč pred Danielejem Maurijem. Med damami je zmagala Loredana De Fraia, medtem ko se je na drugo mesto uvrstila Karin Mar-son. Med cicibani je zmagal Daniele Mon-trone, druga je bila Claudia Zandomeni. Zmagovalec kategorije »over 60« je bil Gianni Marson, absolutni zmagovalec tekme pa Ljubo Tomsič. Med ekipami je prvo mesto osvojila ekipa Rudi Peric, drugo ekipa MRK Turri, tretja je bila Ribičija, četrto mesto je osvojila ekipa Diva lipe. Pred dvema tednoma so nagradili zmagovalce lanskega pokrajinskega prvenstva v organizaciji zveze FIPS. V kategoriji dvojic sta prvo mesto osvojila Rudi Petejan in Vlado Gergolet, med posamezniki pa je zmagal Fabio Devetak. Prihodnja društvena tekma bo v nedeljo, 19. aprila, ob 8. uri v jezeru Fipsas v Romansu. Prijave in informacije na tel. 0481-882038 (Francet) in 0481-882134 (Rubijski grad). DOBERDOB - Kulturni dogodek v župnijski dvorani Veseljaki in lutke Večer so posvetili ustanovitelju slovenskega lutkarstva Milanu Klemenčiču in materinskemu dnevu Zbor Veseljaki med lutkovnim večerom V župnjiski dvorani v Doberdobu je v četrtek, 26. marca,potekal prisrčen kulturni večer, na katerem je bila zbrana energija ljudi v starosti sedem pa do sedemdeset let.Prireditev je organizirala doberdobska župnjiska skupnost v sodelovanju z Romanom Gergoletom. Povabljeni gostje so bili lutkarji dramske skupine Žar društva Most iz Ajdovščine, kjer je živel in ustvarjal ustanovitelj slovenskega lutkarstva Milan Klemenčič, in morda se je prav zaradi tega tam zbrala skupina lutkarjev, da bi nadaljevala tradicijo tega velikega slovenskega moža. V uvodnem delu večera je Magda Prinčič orisala Klemenčičevo življenjsko pot; rodil se je v Solkanu leta 1875 in študiral slikarstvo v Benetkah, Milanu in v Nemčiji. Lutkar, slikar, scenograf, ko-stumograf in fotograf Klemenčič je od leta 1903 živel v Ajdovščini, kjer je bil zaposlen kot sodni uradnik. Leta 1910 je pripravil lutkovno predstavo z naslovom Mrtvec v rdečem plašču, ki pomeni rojstvo slovenskega lutkovnega gleda- lišča. V svojem Malem lutkovnem gledališču je pripravil še pet premier in s predstavami nadaljeval tudi med prvo svetovno vojno kot oficir v Gradcu. Po vojni je postal vodja scenske opreme v Narodnem gledališču v Ljubljani in vodja Slovenskega marionetnega gledališča. Zanimiv je podatek, da je za otvoritveno premiero igre Čarobne gosli naredil načrt za oder, zasnoval in izdelal sceno in lutke, prevedel besedilo, interpretiral glavno osebo predstave ter igro zrežiral. Vrh ustvarjanja je dosegel z igro Doktor Faust. Klemenčič ni bil le začetnik slovenskega lutkarstva, temveč je s slikarskim znanjem utemeljil lutkovno gledališko umetnost v neposredni povezavi z likovnostjo, kar je bila težnja evropske avantgarde v začetku 20. stoletja, in tako postavil temelje sodobnemu slovenskemu lutkarstvu. Prinčičeva je predstavila lutkarje iz Ajdovščine, ki jih vodi prizadevna mentorica Ada Bačar in povedala, da so lutke izdelali otroci invalidi iz Zavoda za invalidno mladino v Vipavi. Lutkarji so delovna skupina po srcu mladih ljudi, ki so že šestnajst krat gostovali v Cankarjevem domu v Ljubljani, v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, v Kopru, na Op-činah, v Gorici in pred leti tudi v Doberdobu. Med tokratnim večerom so zaigrali prirejeno pravljico o Janku in Metki in Rdeči kapici z naslovom: Čarobna jasa. Namenjena je bila ljudem vseh starosti, ki so pripravljeni pomagati. Po lutkovni igri so prišli na oder s čudovito sceno v ozadju še otroci pevskega zbora Veseljaki, ki jih vodi Lucija Lavrečič. Ob klavirski spremljavi Zu-lejke Devetak so zapeli pesmice, posvečene lutkam in mamicam, saj je bil dan prej materinski dan. Višek večera je bil, ko so ob klavirski spremljavi Lucije Lavrenčič pred več kot sto ljudi v dvorani skupaj z lutkarji zapeli pesem Mamica je kakor zarja. Kulturni dogodek sta skenila Ada Bačar, ki je poudarila sodelovanje na kulturnem področju, in predstavnik župnijske skupnosti Dario Bertinazzi, ki se je zahvalil za uspešen in lep večer. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. aprila 2009 15 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. Gledališče FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA KOMIGO 2009: v ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30 politična satira Kdo vam je pa to delu?, igra Boris Kobal. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: v soboto, 18. aprila, ob 20.45 bo v Kulturnem domu v Gorici nastopila gledališka skupina Teatro la bugia iz kraja Fano s predstavo »L'ana-tra all'arancia; informacije in pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/A v Gorici (tel. 0481-30212). OBČINSKO GLEDALIŠČE V GRADIŠČU obvešča, da bosta za otvoritvena večera na razpolago vabila, ki jih bodo razdeljevali v dvorani Bergamas v Gradišču med 10. in 12. uro; od danes, 15. aprila, za otvoritveno prireditev, ki bo 21. aprila ter od srede, 22. aprila, za tisto, ki bo na vrsti 28. aprila. V ŽUPNIJSKI DVORANI V DOBERDOBU bo v četrtek, 16. aprila, ob 20. uri nastopila dramska skupina prosvetnega društva iz Štandreža z igro Kaj bodo rekli ljudje... ? avtorja Brani-slava Nušica in v režiji Jožeta Horvata. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes, 15. aprila, ob 20.45 gledališka predstava »Bello di papa«, napisal in igra Vincenzo Salemme; informacije in predprodaja pri blagajni občinskega gledališča od torka do sobote med 17. in 19. uro, tel. 0481790470) in v knjigarni Antonini v Go- U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »Io & Marley«. Dvorana 2: 17.20 »Mostri contro alie-ni«; 20.00 - 22.00 »Fortapasc«. Dvorana 3: 17.45 »Dragonball Evolution«; 20.10 - 22.10 »Two Lovers«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.20 - 22.10 »Dragonball Evolution«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Io & Marley«. Dvorana 3: 16.50 - 18.30 »Mostri contro alieni«; 20.00 - 22.00 »Fortapasc«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Du-plicity«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Che - LArgentino«. fí Razstave rici je na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cinquanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gori-zia«; do 12. julija s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fonda-zionecarigo.it in na tel. 0481-537111). Ob sobotah ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. V BENEŠKI PALAČI v ul. S. Ambrogio 12 v Tržiču je na ogled razstava z naslovom »A fior di pelle«; do 3. maja. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled fotografski projekt Trgi - prostor in čas; do 20. aprila po urniku odprtja Katoliške knjigarne. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA je na ogled razstava slikarja Franka Žer-jala; še danes, 15. aprila, med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro. V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu bo v petek, 17. aprila, odprtje razstave iz niza »Pae-saggi e paesaggi«. Razstavljala bosta umetnika Kosič in Pagotto; na ogled bo do 31. aprila med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 19. uro (tel. 0481391228). Koncerti ČETRTI NATEČAJ CERKVENEGA ZBOROVSKEGA PETJA BOGOMIR ŠPACAPAN bo v organizaciji prosvetnega društva Podgora in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica potekal v nedeljo, 19. aprila, ob 16. uri v župnijski cerkvi v Podgori. Nastopili bodo cerkveni mešani mladinski pevski zbor Stanko Premrl (Podnanos), mešani mladinski pevski zbor Ignis (Postojna), mešani pevski zbori Sv. Jernej (Opčine), župnijski mešani pevski zbor Šempeter pri Novi Gorici, mešani pevski zbor Jazbine- Plešivo in mešani pevski zbor župnije Cerknica. KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN prireja, v sodelovanju z ZSKP in s prispevkom Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v soboto, 18. aprila, ob 20.30 v štmavrski cerkvi slovesen koncert ob 50. obletnici moškega pevskega zbora Štma-ver z naslovom S pesmijo skozi cerkveno leto. Nastopila bosta MPZ Štmaver in OPZ Štmaver. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Komel in Arsateliera iz Gorice: 21. aprila ob 20.30 bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopil Obalni komorni orkester iz Kopra, s katerim bo igral tudi oboist šole Ko-mel Matija Faganel. S Izleti DALMATINOVA BIBLIJA IZ LETA 1584, ki jo je dal na razpolago Roman Gergolet bo do polovice aprila na ogled v podružnici Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na korzu Verdi 55 v Gorici; po urniku banke. FOTOKLUB SKUPINA 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphi-ti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi na odprtje in ogled fotografske razstave SkupinArt. Z deli v neobičajnih in eksperimentalnih tehnikah se bodo predstavili člani Skupine 75 Mitja Juren, Silvan Pittoli, Miran Vižintin in Marko Vo-grič. Razstavo bo predstavila Giusep-pina Mastrovito, Lorella Coloni bo kritično uokvirila razstavljena dela in avtorje. Odprtje razstave bo v torek, 21. aprila, ob 20.30 v Galeriji 75 na Bukovju 6 v Števerjanu; na ogled bo do 3. maja ob praznikih od 10. ure do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.skupina75.it in na naslovu elektronske pošte info@skupina75.it). NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Go- DRUŠTVO OLJKARJEV BRDA prireja celodnevni izlet v kraj Caneva pri Por-denonu v petek, 17. aprila, na ogled nasada oljk, torkle, nasada smokev, vinogradov in kozje farme v kraju Ta-bine ob Tilmentu; sledil bo obisk kraja Pinzano. Dodatne informacije in obvezne prijave na tel. 0481-390688 (Saverij Rožič). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v okviru državnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga-brij in Turistično društvo Cerje-Opa-tje Selo prirejata nočni pohod Gabr-je-Cerje-Gabrje v soboto, 18. aprila, s startom ob 20. uri. Zbirališče bo ob 19.30 pred društvenim sedežem v Ga-brjah, start bo z gabrskega trga, na Cerju bo postanek z okrepčilom; triurni pohod se bo zaključil na društvenem sedežu v Gabrjah. Udeleženci morajo biti opremljeni z žepno svetilko in pohodniško obutvijo; prireditelji odklanjajo odgovornost za katero koli nezgodo ali škodo. Pohod bo potekal pod pokroviteljstvom občin Sovodnje ob Soči in Miren-Kostanje-vica. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi v nedeljo, 19. aprila, v okviru Kekčeve poti kolesarjenje po gradeški laguni. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču sejmišča v ulici della Barca; informacije na tel. 328-8292397 (Robert Tabaj) in tel. 333-1581015 (Dino Paulin) v večernih urah. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja v nedeljo, 26. aprila, avtobusni izlet na Gorenjsko z ogledom arboretuma v Volčjem potoku in cvetočih tulipanov ter muzeja v Škofji Loki in znamenitosti tega mesteca. Izlet je primeren tudi za starejše člane društva; kosilo iz nahrbtnika. Prijave in informacije na sedežu društva v KB centru v Gorici v četrtek, 16. aprila, med 19. in 20. uro. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na planinski izlet v soboto, 25. aprila, na Golobar (1250m): tradicionalni pohod, lahka krožna pot, možnost organiziranega prevoza. Predvidene je 5 do 6 ur zmerne hoje. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v torek, 21. aprila, ob 18. uri. Več informacij na gsm: 00386-041-352 676. Vodita Aldo Šuligoj in Jože Se-devčič. □ Obvestila OBČINA SOVODNJE IN SOVODENJ-SKA SEKCIJA CIVILNE ZAŠČITE vabita v soboto, 18. aprila, ob 10.30 na slovesno odprtje sedeža civilne zaščite na Vrhu (Brežiči 32) in predajo namenu novega vozila. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Tržaška ulica v petek, 17. aprila, med 16. in 17. uro. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu ustvarjalno delavnico z naslovom Čarobna knjiga v soboto, 18. aprila. Dejavnost je namenjena otrokom med 6. in 10. letom starosti in bo potekala od 9.30 do 12. ure. Nujen je predhoden vpis; informacije na tel. 333-4056800 ali in-forogos@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja degusta-cijo olivnega olja in domače kapljice pri Alešu Komjancu na Jazbinah v sredo, 22. aprila, ob 16. uri. Obvezne prijave sprejemata Ivo T. (tel. 0481882024) in Saverij R. (tel. 0481390688). Prevoz z lastnim sredstvom. Zbirni kraj bo pri telovadnici v Pod-gori. KD DANICA prireja 2. rekreacijski dan na Vrhu ob dnevu mladosti v nedeljo, 24. maja, na Vrhu s pričetkom ob 9. uri. Sodelujejo lahko šestčlanske ekipe z najmanj dvema ženskama. Igre in pravilniki bodo na razpolago ekipam isti dan; informacije in vpisovanje do 10. maja pri Dolores (tel. 3397484533) in Demitriju (tel. 3398667252). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. KULTURNI DOM GORICA v sodelovanju z goriškim združenjem priseljencev iz Abrucov in Moliseja, SKGZ, ZSKD in zadrugo Maja organizira solidarnostno akcijo za potresence v Abrucih. Ob prireditvah in v društvih bodo potekale nabirke prostovoljnih darov, prispevke pa je mogoče tudi nakazati na bančni račun pri baki Uni-credit - Associazione Abruzzesi del Friuli Venezia Giulia - Via Veneto 20 Videm (Udine), št. IT83SABIO2008 CAB 12310 - c/c 000001369384. Podrobnejše informacije v uradu goriškega Kulturnega doma (tel. 048133288). OBČINSKA ENOTNOST iz občine So-vodnje ob Soči vabi člane in prijatelje na plenarno sejo, ki bo v sredo, 22. aprila, ob 20.30 na sedežu društva Vipava na Peči. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure. OBČNI ZBOR SPDG bo v sredo, 22. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v ulici Brass v Gorici. POHOD »POŽIVIMO MESTI - VIVI-CITTA' 2009« bo sočasno potekal v 60 evropskih in svetovnih mestih v nedeljo, 19. aprila, ob 10.30 s startom in ciljem na trgu pred železniško postajo v Novi Gorici. Tekmovalna proga skozi obe mesti bo dolga 12 km, ne-tekmovalna proga (6 ali 12 km) bo potekala od Nove Gorice skozi Panovec do Gorice in spet v Novo Gorico; in- formacije pri ZSŠDI (tel. 0481-33029). RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v nedeljo, 19. aprila, ob 8. uri v jezeru Fipsas v Romansu drugo društveno tekmo v lovu na postrv; prijave in informacije na tel. 0481-882038 (Fran-cet) in 0481-882134 (Rubijski grad). SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA bo letos organizirala jurjevanje z obljubami v nedeljo, 19. aprila, na Vrhu. Zbiranje bo ob 8.30. Zjutraj bodo igre namenjene vsem skavtom, bivšim skavtom, staršem in prijateljem. Ob 12. uri bo maša z obredom obljub. Zaključek bo predvidoma ob 16. uri. Ob slabem vremenu bo maša v cerkvi v Pevmi. Zbiranje bo v tem primeru ob 11. uri. TONČIČEV SKLAD zbira predloge za Zlato zrno 2009, nagrado za umetniške dosežke mladih v Dijaškem domu S. Kosovel in Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Feiglovi knjižnici v Gorici in v Slovenskem kulturnem centru v Špetru do 24. aprila. Razpisni pogoji so na razpolago na navedenih mestih in na spletni strani www.skladtoncic.org. KK ŠILEC IN ŠD PARTIZAN prirejata 14. prijateljski spust po Vipavi v nedeljo, 19. aprila. Start bo ob 11. uri v Renčah, vpisovanje bo potekalo med 9.30 in 10.30. Za večje skupine je za-željeno predhodno vpisovanje na naslov elektronske pošte gorica@zssdi.it. H Prireditve 40. PRAZNIK FRTALJE bo v Rupi 25. in 26. aprila ter 1. maja. KMEČKA ZVEZA je na razpolago za pomoč pri izpolnjevanju prijav dohodkov 730 oz. Unico. Urad v Gorici je odprt za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure (tel. 0481-82570). NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo v četrtek, 16. aprila, ob 17.30 predstavitev publikacije »Benno Geiger. Memorie di un veneziano«. Sodeloval bo Quirino Principe. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ v sodelovanju z zvezo VZPI-ANPI v Ru-pi bo obeležilo 20-letnico odkritja spomenika padlim za svobodo. Nastopili bodo otroški pevski zbor Rupa-Peč, mešani pevski zbor Rupa-Peč in moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. Spominska slovesnost bo 24. aprila ob 20.30 pred spomenikom. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVERJA-NU v priredbi domačega kulturnega društva Briški grič bo letos potekal ob sedežu domačega kulturnega društva na prireditvenem prostoru na Bukovju. V soboto, 2. maja, ob 21. uri bo nastopila balkanska skupina Kočani orkestar iz Makedonije. Kulturni program bo dopolnilo tradicionalno prvomajsko slavje ter športno-re-kreakcijsko obarvana pobuda Spoznavajmo Brda v nedeljo, 3. maja, in po lanskem uspehu še rally z avtomobili po Brdih. V CENTRU GRADI NA v Doberdobu bo v četrtek, 16. aprila, ob 20.30 predstavitev knjige Vitovska. Prisoten bo Stefano Cosma, eden od avtorjev. Sledila bo pokušnja vina. V DVORANI APT na železniški postaji v Gorici organizira APT v sodelovanju z goriško pokrajino in Videmsko univerzo literarna srečanje »Il libro delle 18-03«: v četrtek, 16. aprila, ob 18.03 Mauro Covacich predstavlja svojo knjigo »Prima di sparire«; v četrtek, 23. aprila, ob 18.03 sta na vrsti Paolo Magris in Marcello Crea s knjigo »Come fosse l'ultimo, omaggio a Carlo Michelstaedter«; v četrtek, 30. aprila, ob 18.03 predstavlja Pino Ro-veredo svojo zadnjo knjigo »Attenti alle rose«. V HIŠI ASCOLI v Gorici (ul. Ascoli 19) bo v četrtek, 16. aprila, ob 17. uri kulturno združenje Crali predstavilo poezijo Antonia Crivellarija. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v torek, 21. aprila, ob 18. uri Giovanna Simo-netti predstavila svojo knjigo »La prima notte di nozze«. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je v teku do 18. aprila 26. natečaj Alfredo in Vanda Marco-sig za mlade violiniste in violončeliste. V soboto, 18. aprila, ob 18.30, bo koncert nagrajenih glasbenikov. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 15. aprila, ob 20.15 li-terarno-glasbena prireditev z naslo- vom Prestol poezije. Pesnica in ese-jistka Meta Kušar bo prebirala izbrane poezije iz zbirk Madeira, Svila in lan, Ljubljana in Jaspis ob spremljavi Borisa Šinigoja, ki bo igral na portugalsko kitaro. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici bo danes, 15. aprila, ob 17.30 v sklopu niza pogovorov z naslovom »Visto e non visto. Conversazioni sui beni Coronini esposti e non esposti« predavanje Maddalene Malni Pascoletti z naslovom »Le statue lignee dei Mori: esempi di esoti-smo da arredo«; vstop prost. VZPI-ANPI VRH in KD Danica vabita na proslavo ob 35-letnici odkritja spomenika padlim v NOB na Vrhu v soboto, 25. aprila, ob 11.30. Nastopajo otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela, ženska vokalna skupina Danica in moški pevski zbor Kras iz Opatjega sela. Slavnostna govornika bosta Ivan Cibic in Stojan Spetič. KMEČKA ZVEZA bo danes, 15. aprila, med 15. in 16. uro na sovodenjskem županstvu na razpolago lastnikom zemljišč, ki so utrpeli škodo ob nedavnih poplavah Vipave. Izvedenci bodo evidentirali škodo in jo prijavili pristojnim organom. 0 Mali oglasi PET DVOMESEČNIH PSIČKOV išče dobre prijatelje in topel dom; tel. 3471243400. PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. [d Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, mons. Claudio Privileggi z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 10.30, Anna Fanelli por. Grauso v kapeli pokopališča in v Trst za upepelitev. DANES V FARI: 14.00, Bruno Sandrin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Luciana Ge-ron por. Andriani (iz tržiške bolnišnice ob 10.30) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Noemi Vi-sintin vd. Collovati (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Augusta Bonini vd. Ranalletta iz bolnišnice v stolnico Sv. Adalberta in na pokopališče. + Nenadoma nas je zapustil naš dragi tata, oče in praoče Ferdinand Komjanc Žalostno vest sporočajo hčerki Cvetana in Lučka, zet Ivan, vnukinji Maja in Tanja z družinami. Žarni obred bo danes, 15. aprila, ob 16. uri iz hiše žalosti v ulici Oslavje 24 v farno cerkev v Števerjanu. Sledila bo upe-pelitev. Topla zahvala vsem, ki bodo pokojnika pospremili na zadnji poti. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Ob nenadni izgubi dragega Ferdinanda Komjanca izrekamo družini iskreno sožalje. KD Briški grič SKGZ in Kulturni dom v Gorici izrekata Maji Humar in ostalim svojcem iskreno sožalje ob izgubi dragega nonota Ferdinanda Komjanca. Kolegici Maji Humar izrekamo iskreno sožalje vsi na SLOVIK-u 1 6 Sreda, 15. aprila 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Povratni četrtfinalni tekmi Lige prvakov Liverpool v Londonu pošteno namučil Chelsea Padlo je kar 8 zadetkov - Poleg Chelsea v pol finalu še Barcelona (1:1 v Munchnu) LONDON/MÜNCHEN - »Modri« in »rdeči« so na Stamford Bridgeu uprizorili pravo nogometno poslastico (4:4). Liverpool je po pol ure igre dokazal, da kljub odsotnosti kapetana Stevena Gerrarda resno misli s čudežem in izničenjem zaostanka s prve tekme (1:3). Razigrani Didier Drog-ba je v drugem polčasu zaustavil nalet varovancev Rafaela Beniteza. Dva hitra zadetka v razmaku dveh minut in vodstvo s 4:3 je Liverpool deset minut pred koncem znova pripeljalo le na zadetek zaostanka za polfina-lom. Frank Lampard je z natančnim, a tudi srečnim strelom (žoga je šla od vratnice do vratnice), dokončno potrdil peto uvrstitev Chelseaja v zadnjih šestih letih v polfinale Lige prvakov. Modre iz Londona, ki so skupno slavili s 7:5, tam čaka Barcelona, ki je z veliko bolj umirjenim remijem (1:1) v Münchnu izločila nemški Bayern s 5:1. Liverpool je hitro prevzel pobudo. V 19. minuti je Frank Lampard na desni strani podrl Dirka Kuyta, k prostemu udarcu je pristopil Fabio Aurelio. Medtem ko so pri Chelseaju s Čechom na čelu pričakovali predložek v sredino, je Brazilec opazil, da je Čeh slabo postavljen in silovito ustrelil naravnost na vrata za 1:0. Deset minut kasneje je Branislav Ivanovic po rokoborsko zadrževal Xabija Alonsa in glavni sodnik Luis Medina Cantalejo je upravičeno dosodil najstrožjo kazen. Z 11 metrov je suvereno zadel ravno španski vezist in Liverpool je samo še za zadetek zaostal za čudežem. Tik pred odmorom, bi gostje lahko še tretjič zadeli. Najprej je z glavo poskušal Kuyt, a je Čech s skrajnimi močmi odbil žogo, ob naslednjem predložku pa je vratar Chelsea zaplaval v prazno, a je Ashley Cole prisebno razčistil vročo situacijo. V 12 minutah nadaljevanja je zgodba v zahodnem Londonu doživela preobrat. Nicolas Anelka je prodrl po desni strani, podal pred gol, kjer je Didier Drogba malce spremenil smer žoge, kar je tako zmedlo Pepeja Reino, da jo je preusmeril kar v lastno mrežo. Nekaj minut zatem je s prostega strela zagrozil Drogba. Kar ni uspelo afriškemu napadalcu, je zadel brazilski branilec. Alex je s 35 m sprožil »bombo«, katere Reina preprosto ni mogel zaustaviti. Ko je Drogba v 76. minuti namestil Lampardu tretji zadetek za Chelsea, je kazalo, da je že vse odločeno, za nameček je Jamie Carragher (Liverpool) in Florent Malouda (Chelsea) v dvoboju. Navijači obeh angleških ekip so se sinoči v Londonu res zabavali in uživali ansa iz igre odšel še Fernando Torres. Nato je sledil nov preobrat, najprej je Lucas Leiva zadel iz razdalje, žoga je po odboju od Michaela Essiena prevarala Čecha, nato pa je dve minuti kasneje sledila izredna podaja Riere na glavo Kuyta za 3:4. Sledila je povsem odprta igra Liverpoola in priložnosti na obeh straneh. Frank Lampard je izenačil z izjemnim natančnim strelom. V Münchnu je Bayern skušal popraviti omajano podobo izpred tedna dni. Franck Ribery je v drugi minuti drugega polčasa utekel v prazen prostor, kjer ga je čakala natančna podaja Ze Roberta. Z atraktivno, a uspešno miniaturo je Francoz pre-igral Victorja Valdesa za 1:0. Katalonci v polfinale niso želeli oditi s porazom, za kar so poskrbeli s šolsko akcijo v 73. minuti. Inie-sta, Eto'o in Xavi so v kazenskem prostoru s kratkimi podajami premešali Bayernovo obrambo, na zadnji dotik Xavija je prišel Sey-dou Keita, ki je s 18 m postavil končni izid na Alianz Areni. DANES: Arsenal - Villareal (1:1, izid prve tekme) po Rai 1 (20.45), Porto - Manchester United (2:2) FORMULA 1 - Na delu še posebna komisija FIA (za zdaj) zavrnila pritožbo o difuzorjih PARIZ - Vodstvo Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA) je včeraj v Parizu obravnavalo pritožbo sedmih moštev formule 1, ki so bili mnenja, da so ekipe Braw-na GP, Toyote in Williamsa na uvodnih dveh dirkah uporabili di-fuzorje, ki naj ne bi bili v skladu z novimi pravili. FIA je ocenila, da so bili bo-lidi omenjenih treh moštev regularni. FIA je tako uradno zavrnila pritožbo, vseeno pa bo dokončna odločitev znana danes, ko bo dokumentacijo o spornih difuzorjih pregledala še posebna komisija za pritožbe pri Mednarodni avtomo-bilistični zvezi. Sicer pa gre pri spornih difu-zorjih za aerodinamično tehnološko novost, ki naj bi omogočila, da se zrak potisne proč od vozila oziroma kanalizira za šasijo. V kolikor tudi komisija za pritožbe ne bo našla nepravilnosti, vseh sedem ekip, vključno s Ferrarijem in McLaren-Merce-desom, čaka v naslednjem obdobju veliko dela okrog ponovnega oblikovanja njihovih bolidov, kar bo seveda terjalo tudi velike nepredvidene stroške. NAŠ POGOVOR - Nekdanji nogometaš Triestine Daniele Galloppa, letos pri Sieni v A-ligi »Navijači zahtevajo sama zveneča imena in nihče noče tvegati z mladimi talenti« Daniele Galloppa, 23-letni Rimljan, je odraščal v mladinskem sektorju Rome, prve korake v svetu profesionalnega nogometa pa je napravil pri Triestini, kamor ga je rimsko društvo poslalo, da bi igralsko napredoval (v Trstu je igral od leta 2004 do leta 2006). Po dveh zelo uspešnih sezonah v Trstu, kjer je že dokazal, da bo postal odličen nogometaš, je nato opravil krstni nastop v A-ligi z Ascolijem in nato kmalu prestopil k Sieni, kjer igra še danes. Galloppa je postal pravi steber toskanskega prvoligaša, ki je v letošnji sezoni pod taktirko odličnega trenerja Giampaola presegel pričakovanja in si v bistvu že zagotovil obstanek v ligi, saj ima kar deset točk prednosti pred Torinom. »Mislim, da je bil Trst prvi in odločilni korak. Takratna izbira je bila povsem pravilna, saj sem lahko pri Triestini nogometno rasel brez pretiranih pritiskov in je šlo za odskočno desko za igranje v A-ligi,« je povedal za uvod v pogovor. A nekako je Siena nova odskočna deska za igranje v še bolj pomembnih klubih. Nedvomno. Siena je še eden izmed takih klubov, ki ti omogočajo, da se s profesionalnega vidika izpopolnjuješ in si na- ansa biraš tiste izkušnje, ki so še kako potrebne za morebitno igranje v elitnem moštvu. Zavedam se, da bi se lahko že med poletnim prestopnim rokom kak bolj pomemben klub zanimal zame, če bom nadaljeval s tako igro. A to bo že prišlo, najprej moram misliti na to, da si s Sieno čim prej zagotovim obstanek. Tudi selektor reprezentance Marcello Lippi se že zanima zate. Mislim, da je reprezentanca cilj vsakega nogometaša, tako da me zelo veseli, ko se o meni govori kot o možnem bodočem reprezentantu. Vendar se prav tako zavedam, da je v Italiji kar nekaj izvrstnih zveznih igralcev, tako da je konkurenca res velika. Jaz lahko le nadalju- jem z igrami na visoki ravni, potem pa je zadnja izbira vsekakor Lippijeva. Misliš, da je prvenstvo že odločeno? Bo Inter tudi v naslednji sezoni kraljeval? Letošnji naslov je že oddan, saj ima Inter preveliko prednost nad Juventusom in tudi po kakovosti so črnomodri boljši. V naslednji sezoni pa mislim, da bi lahko prišlo do zamenjave na vrhu. Stavim, da se bo Milan poleti zelo okrepil in zelo zmanjšal, če ne celo izničil, sedanjo razliko v kakovosti. Manj verjetno pa bo to storil Juventus. Zakaj pa so vse italijanske ekipe na evropski ravni manj konkurenčne? Ni kaj, z določenega vidika so nas drugi prehiteli. Italijansko prvenstvo zaostaja in po mojem mnenju je bistvenega pomena pritisk. Zaradi stalnega pritiska je težko delati maksimalno in moraš takoj ciljati na rezultat. Pri nas si enostavno ne moreš privoščiti, da v prvo ekipo vključiš neznano ime. Navijači zahtevajo sama zveneča imena in nihče noče tvegati z mladimi talenti. V Angliji navijači zahtevajo, da se maksimalno potrudiš, pri nas pa zahtevajo izključno rezul- tate. V Italiji še nisem videl navijačev, ki bi ploskali izpadli ekipi. V Angliji pa se tudi to dogaja. Če vzamemo kot primer tvojo kariero, ni izključeno, da bi v Angliji že pri 18-20 letih igral za Manchester United, medtem ko si moral tu v Italiji najprej k Triestini, nato še k Ascoli-ju in Sieni. Ne vem, če bi v mojem primeru obveljalo to pravilo, a če gledamo na zadevo nekoliko bolj splošno, bi rekel, da je res tako. V Italiji nihče ni pripravljen tvegati, ker imamo to idejo, da je rezultat na prvem mestu in da so uspehi možni le, če igrajo zveneča imena. Ampak razumem tudi italijanska društva, saj imaš kraje, kjer te ob prvem porazu navijači pričakajo pred izhodom in ne moreš iz stadiona. Delati v takih pogojih pa je veliko težje in tudi zaupati mlademu igralcu prevelik riziko. V ta kontekst sodi tudi trenerjevo delo. Ferguson si lahko privošči, da nekaj sezon zapored ne osvoji nobenega naslova, a ga zaradi tega nihče ne bo »obglavil«, medtem ko v Italiji sploh ni dojemljivo, da nek trener ostane tudi desetletja v istem klubu. Iztok Furlanič NOGOMET - A-liga Pri Bologni odslovili Mihajlovica BOLOGNA - Vodstvo nogometnega prvoligaša Bologne je po štirih zaporednih porazih odpustilo srbskega trenerja Sinišo Mihajlovica, na njegovo mesto pa za zadnjih sedem tekem sezone imenovalo veterana Giuseppeja Papadopula. Bologna je svoje predstave najprej malenkost izboljšala, ko je novembra lani na trenerski stolček sedel Mihajlovic in zamenjal Danieleja Arrigonija, nazadnje pa je nanizala štiri zaporedne poraze, skupaj pa že devet v zadnjih 12 tekmah, in se znašla na 18. mestu v 20-članski prvoligaški druščini. B-LIGA - Zaostala tekma: Sas-suolo - Avellino 1:1. ODBOJKA - Danes bo ob 20.30 (Skysport 2) odločilna peta tekma za vstop v polfinale končnice italijanskega prvenstva A1-lige med Cuneom in Montichiarijem, kjer igra tudi števerjanski odbojkar Loris Mania. Zmagovalec se bo v polfinalu pomeril s Trentom. ČERNIC ZA ABRUCE - Danes bo v Veroni dobrodelna tekma »Volley 4 Abruzzo«. Pomerili se bosta ekipi Marmi Lanza Verona in italijanska reprezentanca Team Azzur-ri pod taktirko selektorja Anastasi-ja. Med vpoklicanimi reprezentan-ti je tudi gabrski odbojkar Matej Černic. Celoten izkupiček tekme bo namenjen potresencem v Abrucih. LORBEK - Slovenski repre-zentant Erazem Lorbek je bil razglašen za najkoristnejšega igralca (MVP) košarkarske evrolige za marec in april. Krilni center CSKA-ja je bil najzaslužnejši, da so se Mo-skovčani že sedmič zapored uvrstili na zaključni turnir. POGODBA - Manchester United bo mlademu italijanskemu nogometašu Federicu Machedi v podpis ponudilo petletno pogodbo, takoj ko najstnik dopolni 18 let (22. avgusta letos). PORAZ CELJA PL - Izida 2. kroga drugega dela MIK 1. lige za moške: Slovan - Celje Pivovarna Laško 30:26, Cimos Koper - Trimo Trebnje 34:23. KOŠARKA - Izidi lige UPC, skupina za prvaka: Luka Koper - Helios 82:101; skupina za obstanek: Nova Gorica - TCG Mercator 77:76. HOKEJ - SP divizije I Slovenija in Italija še nepremagani VILNIUS - Slovenska hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu divizije I slavila zmago še tretjič zapored. Hrvaško je premagala s 4:2, pot do zmage pa je bila vse prej kot lahka. Slovenskim hokejistom so se južni sosedje v prvih dveh tretjinah dobro upirali predvsem z disciplinirano obrambo igro, risi pa so igrali nepovezano, neučinkovito in s precej napakami. Prvi so sicer povedli risi z Razingar-jem, nato pa je Hrvaška na začetku druge tretjine v eni minuti dosegli dva gola. Vodstvo Hrvatov pa je zdramilo Slovence, ki so v nadaljevanju strnili vrste. Strel Milo-vanoviča je v tretji tretjini stanje izenačil (2:2), za končni uspeh Slovencev pa je bilo nato dovolj pet minut v zadnji tretjini. Po prodoru Aleša Mušiča in obrambi Beliča je odbiti plošček v gol potisnil Razin-gar, tri minute kasneje pa je do svojega gola vendarle prišel tudi Robar, ki je bil natančen od daleč, ko je imela Slovenija na ledu igralca več. Danes čaka rise Japonska. Italijanska reprezentanca je na SP prav tako še nepremagana. Po zmagi nad Romunijo, je v ponedeljek premagala Veliko Britanijo (5:2), včeraj pa Nizozemsko s 4:0. Italija bo danes igrala s Poljsko. / ŠPORT Četrtek, 16. aprila 2009 17 NOGOMET - Predsednik Vesne Robert Vidoni Finančna kriza bi lahko vplivala blagodejno Stroški so preveč narasli - Pri Vesni pripravljajo dolgoročni načrt - Novo igrišče z umetno travo Predsednik Robert Vidoni, po sobotnem neodločenemu izidu proti Sangiorgini 1:1 je kriška Vesna v promocijski ligi najbrž odrezana od boja za play-off? Če smo realistični, so možnosti za uvrstitev v play-off zgolj minimalne. V soboto smo mogoče res izgubili zadnji vlak. Do konca prvenstva bi morali zmagati na vseh treh tekmah in obenem upati, da ostali tekmeci izgubijo po poti točke. Pozorno bomo spremljali tudi jutrišnje (današnje op. ur.) srečanje med Lignanom in Virtusom Corno. Če bo zmagal Li-gnano, potem bodo naše možnosti za uvrstitev v končnico prvenstva še manjše. Če bi v prvem delu prvenstva zbrali več točk ... V prvih petih krogih smo zbrali le dve točki in ta davek plačujemo v zadnjem delu prvenstva. Vsekakor moram pohvaliti naše igralce, ki v drugem delu igrajo res izvrstno. Izgubili nismo že osem krogov. Po pravici povedano je bila uvrstitev v play-off naš cilj v letošnji sezoni. Četudi nam to ne bo uspelo, bo prvenstvo vseeno pozitivno. Lani smo izpadli iz elitne lige, tako da nas je letos čakal nov izziv. V Križu imate novo pomožno igrišče z umetno travo. To je velika pridobitev za kriško Vesno in za ves mladinski nogomet. Na novem igrišču že treniramo, čeprav ga še nismo uradno odprli. Kriški klub bo imel torej še naprej imel ambiciozne načrte. Tako je. Pri Vesni se bomo še naprej trudili in skušali začrtati triletni program tako za člansko kot za ostale mladinske ekipe. Želeli bi, da bi v prihodnjih letih v članski ekipi nastopali nekateri naši mladi igralci, ki nastopajo pri Pomladi. Ali bi nam mogoče bolj podrobno orisali vaše načrte? Po pravici povedano, se moramo še usesti za mizo. Doslej smo se pogovarjali zelo neformalno. Ali bi lahko finančna kriza v prihodnji sezoni nekoliko ohromila vašo dejavnost? Finančna kriza bo ohromila dejavnost celotnega amaterskega nogometa. S podobnimi težavami se soočajo tudi pri ostalih športih. Pri Vesni smo v zadnjih sezonah že zmanjšali stroške in v prihodnji sezoni jih bomo še dodatno, čeprav bomo še naprej delali kvalitetno. Finančna kriza bo mogoče blagodejno vplivala na celotni amaterski nogomet. V zadnjih letih so stroški preveč narasli. V Križu bodo v kratkem predali namenu novo pomožno igrišče z umetno travo. Na sliki zgoraj predsednik Vesne Robert Vidoni kroma Kot lani poleti vas tudi letos čaka nelahka naloga, da v vaši sredini za-držite vaše najboljše igralce, ki jih snubijo društva iz elitne lige. To se dogaja ob koncu vsake sezone. Smo že navajeni. Tudi letos sta najbolj privlačna branilec Degrassi in napadalec Venturini. Lani nam ju je uspelo zadržati. (jng) Konec tedna stavka amaterskega in mladinskega nogometa? Predsednik LND (Lega Naziona-le Dilettanti) državne nogometne zveze FIGC Carlo Tavecchio konec tedna grozi z vsesplošno stavko v vseh amaterskih in mladinskih prvenstvih. Dekret finančnega ministrstva je namreč iz fonda 5 promil za leto 2009 izključil amaterska športna društva. Vodstvo LND FIGC se bo jutri sestalo na izredni seji. Če ne bo prišlo do dogovora z vlado, bi lahko konec tedna prišlo do vse-državne stavke v amaterskih in mladinskih nogometnih prvenstvih. JADRANJE - Velikonočna regata Med 370 tekmovalci trije naši jadralci v ospredju Najmlajši jadralci Čupe in Sirene so velikonočne praznike preživeli v Portorožu, kjer so priredili tridnevno mednarodno regato v razredu optimist. Na množični regati je nastopilo kar 370 tekmovalcev, ki so v treh dneh opravili 7 plo-vov. Vreme je bilo jadralcem naklonjeno: tri dni je pihal lahek termični veter, nekaj težav pa so najmlajšim tekmovalcem povzročale spremembe smeri vetra in močan tok. Na tridnevnem tekmovanju so nastopali skupaj mladinci in kadeti. Dobro formo so potrdili trije optimisti, ki trenirajo pri Čupi. V ostri konkurenci so se uvrstili med prvo dvajseterico: Mirko Juretič je bil 11. (tretjo regato je zmagal), Thomas Gruden 14., Matija Ugrin (sicer nastopa za Sireno) je bil 16. Vsi trije so potrdili dobro pripravljenost pred nastopi na državnih kvalifikacijah za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu, ki bodo naslednji teden. Ostali izidi: 146. Jana Germani (Čupa), 169. Nicolas Starc (Sirena), 185. Haron Zeriali (Čupa), 206. Max Zuliani (Sirena), 280. Cecilia Fidel (Čupa), 286. Vanja Zuliani (Sirena), 325. Martina Husu (Čupa), 341. Pietro Osualdini (Sirena), 349. Marco Marzo Magno (Sirena), 357. Dana Škabar (Čupa), 362. Mattia Costantin (Čupa), 365. Peter Marzo Magno (Sirena). TURNO SMUČANJE - Na prestižni mednarodni tekmi Tadei Pivk kronal sezono s prestižno zmago na Žlebeh Slovenski turni smučar iz Žabnic Tadei Pivk je letošnjo zimsko sezono v ponedeljek okronal z zmago na prestižni tekmi na Žlebeh. S sotekmoval-cem Mariom Scanujem je 20 km dolgo progo z 2000 metri višinske razlike presmučal v 2 urah 13 minutah in 23 sekundah. Pred drugouvrščeno dvojico sta imela Pivk in Scanu kar 2 minuti prednosti. Šlo je za že 54. izvedbo tekme v turnem smučanju »Scialpinistica del Monte Canin«, ki spada med najbolj prestižna tekmovanja. Za 27-letnega Pivka, člana kluba Aldo Moro, je bila to prva zmaga na tej preizkušnji: »Šlo je za izredno naporno tekmo, na kateri so nastopili tudi slovenski in avstrijski tekmovalci. Zmago uvrščam med svoje najboljše rezultate v letošnji sezoni,« je povedal turni smučar iz Žabnic. S ponedeljkovo zmago je osvojil tudi pokal vzhodnih Dolomitov, ki je vključeval še dve preizkušnji: na tekmi Pitturina Ski race v kraju Comelico Superiore pri Bocnu (18. januarja) je bil v štafe- Tadei Pivk kroma ti s sotekmovalcem Friedlom Mairom prvi; teden kasneje, 25. januarja pa je bil na tekmi Transclautana sedmi. »Letos sem se udeležil manjšega števila tekem predvsem zaradi službenih obveznosti. Izbiral sem tekme med tednom,« je pojasnil Pivk. »Zaradi velike količine zapadlega snega, je bilo v službi včasih kar naporno. To me je izmučilo in zato nisem tvegal z nastopi na tekmah. Turno smučanje namreč ni igra, saj je napor maksimalen in je torej pripravljenost poglavitna. Zato sem nekatera tekmovanja eno- stavno izpustil,« je še dodal Pivk, ki je vsekakor med sezono treniral vsak dan. Na deželnih tekmah je bil skoraj nepremagljiv: nastopil je na šestih tekmah, petkrat je bil prvi in enkrat drugi. Zmagal je na Piancavallu, Sappadi, Žlebeh in v Forni di Sopra, na domači tekmi Lussarissimo pa je nastopil kljub povišani temperaturi in zasedel končno 2. mesto. Februarja se je udeležil tudi tekme v Avstriji. V Linzu so priredili zanimivo preizkušnjo Winter Dolomiten Extreme Marathon, na kateri so skupaj tekmovali štirje tekmovalci - prvi s smučmi, drugi na sankah, tretji na drsalkah, četrti pa na tekaških smučeh. Ekipa, v kateri je nastopal Pivk, je bila na koncu druga, Slovenec iz Kanalske doline pa je bil po svoji preizkušnji prvi. Naslednji teden bo Pivk nastopil še na zadnji letošnji tekmi na Južnem Tirolskem, nato pa si bo privoščil dva tedna počitka. Po zimski sezoni ga čaka začetek sezone v gorskem teku. KOŠARKA - BCAA Jadran s hitro in atraktivno igro do zmage Jadran ZKB - KK Kastav Rijeka (HR) 86:62 (27:14, 51:32, 66:47) JADRAN: Pegan, Škerl 19, Ban 24, Dellisanti 12, Longo, Sacher 9, Gregori, Valič 2, Ber-netič 17. TRENER: Gerjevič in Oberdan. 3T: Škerl 5, Ban 4. Jadranovci so na tekmi turnirja Alpe Adria BCAA Junior A (letniki 1992/93) brez težav premagali nasprotnike. V prvem polčasu so Gerjevičevi varovanci predvajali zelo hitro in atraktivno igro. Prodorni so bili z vseh položajev, tako pod košem kot z razdalje. V dvajsetih minutah so dosegli kar 51 točk. V nadaljevanju so priložnost dobili tudi mlajši igralci, ki so dobro opravili nalogo in obdržali visoko prednost. Tekma je bila dobra priprava za današnjo pomembno tekmo državnega prvenstva U17 proti Falconstaru v Tržiču ob 19.15. TENIS Nastopi gajevk na mednarodnem turniju na Hvaru Naša najboljša teniška igralka Paola Ci-gui bo danes začela z nastopi na mednarodnem turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev na Hvaru. V prvem krogu glavnega turnirja se bo pomerila s kvalifi-kantko Marino Kachar iz Srbije, ki še ni vključena v lestvico WTA. V kvalifikacijah turnirja sta nastopili tudi Carlotta Orlando in Slovenka Tina Obrez, soigralki Cigujeve v prvenstvu B-lige. Carlotta Orlando je izgubila že v prvem krogu proti Romunki Stroe s 5:7, 6:2 in 7:5. Tina Obrez (št. 664 WTA) pa je bila 7. nosilka kvalifikaciji. V prvem krogu je bila prosta, v drugem je premagala igralko iz Črne Gore And-jelo Kankaras (še brez rankinga), v predzadnjem krogu pa je klonila proti Čehinji Martini Borecki (št. 1027 WTA), ki gajevko premagala s 6:0 in 6:2. ŠAH V soboto šolsko deželno prvenstvo na Opčinah V organizaciji zavoda Žige Zois in tržaškega šahovskega društva SST 1904 bo v soboto v dvoranah Zadružne kraške banke in društva Tabor na Opčinah deželno šolsko prvenstvo v šahu za osnovne, nižje in višje srednje šole. Udeležilo se ga bo 28 moških in 8 ženskih ekip. Med 36 nastopajočimi bo kar 12 šol s slovenskim učnim jezikom (9 s Tržaškega in 3 z Goriškega). Mnoge imajo realne možnosti za uvrstitev na državno prvenstvo, ki bo sredi maja na Siciliji. Nekateri izmed naših mladih šahistov so tačas nastopali v raznih prvenstvih in se udeležili raznih turnkjev. Tako je pred dvema tednoma Cristina Sustersich v Vidmu osvojila naslov deželne prvakinje v kategoriji Under 16, dobre uvrstitve pa so dosegli tudi Ajlin Visentin v kategoriji Under 14, Liam Visentin in Nejc Kravos v kategoriji Under 12 ter Elia Riccobon in Lorenzo Obersnel v kategoriji Under 10. Ekipi SST A in SST B pa sta se v deželnem ekipnem prvenstvu uvrstili na 3. oz. 4.mesto. Tu je nastopilo kar 12 članov šahovskega krožka slovenskih šol: Tja-ša Oblak, Cristina Sustersich, Ajlin in Liam Visentin, Lorenzo Obersnel, Devan Štoka, Matjaž Zobec, Erik in Alex Solinas, Marco Miloševič, Filippo Camana in Nicola Pinza-ni. Nazadnje je Cristina Sustersich dosegla najboljši izid na internem tekmovanju tržaškega šahovskega društva, saj je v štirih tekmah dosegla prav toliko zmag. Marko Oblak □ Obvestila MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 19. aprila izlet za osnovnošolsko mladino v dolino Glinščice. Zbirališče ob 9. uri pred gledališčem v Bo-ljuncu, prihod predviden za 14. uro na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338 5953515) ali Lauro (348 7757442) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. AŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 15. aprila v prostorih SKD Jože Rapotec v Prebenegu ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZSŠDI sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 17. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30, v drugem sklicanju v dvorani SKD I. Gruden v Nabrežini. AMATERSKI ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v ponedeljek, 20. aprila, 47. občni zbor, ki se bo vršil v športno-kulturnem centru v Zgoniku, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva in komisij, poročilo izvršnega in nadzornega odbora, pozdravi in razprava, odobritev poročil in finančnih dokumentov, razno. SK DEVIN prireja v soboto, 18.aprila gimkano v Sesljanskem zalivu od 16.ure dalje in v sodelovanju s TD Brest čezmejno kolesarjenje po Krasu v nedeljo 19.aprila. Zbirališče pred vaško šolo v Brestovici ob 10. uri. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo jutri ob 16. uri na stadionu 1. maj pregledna tekma pred 2. tekmo slovenskega državnega prvenstva, ki bo na sporedu v soboto, 18. aprila v Kranju. 1 8 Sreda, 15. aprila 2009 LJUBLJANA - Stara mestna elektrarna Od danes Godibodi Do 30. aprila se bo zvrstilo šest koncertov Stara mestna elektrarna bo drugo pomlad zapored odstopila oder koncertnemu ciklu, ki so ga pripravili v agenciji Celinka pod taktirko harmonikarja Janeza Dovča. Nadeli so mu ime Godibodi; s tem želijo ponazoriti, da glasbeniki ne le godejo, temveč da je muziciranje način bivanja. Vezna niz šestih koncertov od 15. do 30. aprila bo ljudsko izročilo. Na ljudski glasbeni dediščini v fuziji z različnimi glasbenimi zvrstmi tudi sicer temelji delovanje Celinke, ki želi zapolniti vrzel v povezovanju glasbenikov in jih razbremeniti birokratskih opravil. Dovč se je zato, kot je povedal na predstavitveni novinarski konferenci, s somišljeniki pred dobrima dvema letoma odločil, da se organizirajo sami. Toda svoj program so zastavili širše. Pod okriljem agencije deluje tudi istoimenska založba, ki je doslej izdala šest zgoščenk, najnovejši, z letnico 2009, sta dočakala violinist Miloš Simič z zasedbo Co.pilots in vo-kalistka Eva Hren s skupino Sladcore. Hrenova, ki je nekdaj prepevala v ženskem tercetu Katrinas, je s triom Sladcore na izviren in sodoben način posnela slovenske ljudske pesmi, s krstno izvedbo prvenca bodo festival danes tudi odprli. Večer kasneje bo sledila skupina Aritmija, ki je, navdušena nad balkanskim etnom, sprva preigravala tradicionalne skladbe tega območja, nato pa izoblikovala samosvoj etno rock slog. Danes v njenem repertoarju prevladujejo avtorske skladbe. V drugem festivalskem tednu, 22. in 23. aprila, bosta vsestranska glasbenika, pihalec z makedonskimi koreninami Vasko Atanasovski in italijanski harmonikar Simone Zanc-hini, v duetu svirala svojo avtorsko godbo, zasedba Aphra Tesla & Električno gledališče pa bo z gosti predstavila svoj pogled na glasbo, ki v poigravanju z zvoki in barvami spominja na kabaret. Festivalski iztek, 29. in 30. aprila, bo spet v znamenju ljudskega. Skupina Jararaja na svojstven način ohranja slovensko ljudsko izročilo, kot gosta se ji bosta premierno pridružila ci-trarka Iren Zdolšek in pevec Aleš Ha-dalin. Skupina Kisha s pevko Ando Maric pa je elektroakustična vizija madžarske ljudske glasbe in ljudskega pesništva ter poklon tamkajšnjim pevkinim prednikom. Slikarka Milanka Fabjančič, stri-par Matej Lavrenčič in oblikovalec David Fartek bodo med koncerti, ki jih bodo snemali, ustvarjali ovitke za zgoščenke s posnetki. Unikatne ovitke bo po koncu zadnjega koncerta mogoče kupiti na dražbi. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti William Shakespeare: »Amleto« / Nastopata Stalni gledališči iz Palerma in Catanie. Igrajo: Luca Lazzareschi, Nel-lo Mascia, Galatea Ranzi, Luciano Roman, Franco Barbero, Sergio Basile, Giancarlo Condè, Eva Drammis, Paolo Musio in Simone Toni. Režija: Pietro Carriglio; Urnik: danes, 15. ob 16.00, od jutri, 16. do sobote 18. aprila ob 20.30 ter v nedeljo, 19. aprila ob 16.00. La Contrada Vincenzo Salemme: »Bello di papà« / Nastopa Vincenzo Salemme. Urnik: v petek, 17. in v soboto, 18. ob 20.30, v nedeljo, 19. in v torek, 21. ob 16.30, od srede, 22. do sobote, 25. ob 20.30 in v nedeljo, 26. aprila ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Vincenzo Salemme: »Bello di papà« / Nastopa Vincenzo Salemme. Urnik: danes, 15. in jutri, 16. aprila ob 20.45. Marco Travaglio:»Promemoria« / Nastopa Marco Travaglio; režija Ruggero Cara. Urnik: v soboto, 18. aprila ob 20.45. VRTOJBA Kulturni dom V soboto, 18. aprila ob 20.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 20. aprila ob 20.30 / »Ona + On Recepti za dober zakon?«, komedija. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 15. aprila ob 20.00 / »Smeti na Luni«, nastopa Mestno gledališče Ptuj. Jutri, 16. aprila ob 20.00 / »Znamke, nakar še Emilija«, nastopa Gledališče Koper. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 16. aprila ob 10.00 / Emil Aberšek: » Hudobna mačeha in dobra pastorka«. V sredo, 22., v četrtek, 23 in v petek, 24. aprila ob 20.00 / Ljubomir Simo-vic: »Čudež v Šarganu«. VIPAVA Kulturni dom Danes, 15. aprila ob 10.00 in ob 11.00 / Vid Pečjak - Emil Aberšek: »Mar-sovčki na obisku«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 17. in v soboto, 18. aprila ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V ponedeljek, 20. aprila, ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V torek, 21. aprila, ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V sredo, 22. in v četrtek, 23. aprila ob 19.30 / Andrej Rozman roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 15. aprila ob 20.00 / Žanina Mrčevska: »Žrelo«. Jutri, 16. in v petek, 17. aprila, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plebejcev po drugi svetovni vojni«. V soboto, 18. aprila ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Bog masakra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 15. aprila ob 15.30 in ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«. Jutri, 16. aprila ob 19.30 / David Dra-bek: »Ples na vodi«. V petek, 17. in v soboto, 18. aprila ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V torek, 21., v sredo, 22 ob 19.30, v četrtek, 23. ob 20.00 in v petek, 24. ob 19.30 / Tit Makcij Plavt: »Osli«. Mala scena Danes, 15. aprila ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. Jutri, 16. aprila ob 20.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«. V petek, 17. aprila ob 19.00 in ob 21.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V soboto, 18. aprila ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V ponedeljek, 20. aprila ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V torek, 21. aprila ob 20.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«. V sredo, 22. aprila ob 20.00 / Sergij Bel-bel: »Mobilec«. V četrtek, 23. aprila ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G« Cankarjev dom Jutri, 16. aprila ob 20.30 Dvorana Duše Počkaj / Herbert Achternbusch »Ella«, režija Primož Ekart. V petek, 17. aprila ob 18. uri Kosovelova dvorana / Kristo Šagor: »Prepovedano za mlajše od 16«, režiser Klemen Markovčič. V nedeljo, 19. aprila ob 20.00 Štihova dvorana / Heiner Müller »Machbeth«, režiser Ivica Buljan. V ponedeljek, 20. aprila ob 19.00 Klub CD / Juan Rulfo: »Talpa«. Priredba, prevod in interpretacija: Alenka Bole Vrabec. PRIREDITVE V četrtek, 23. in v soboto, 25. aprila ob 21.00 Klub CD / »Café teater pod oblaki«. Nastopa Marko Vezovišek, režija Jaša Jamnik. Šentjakobsko gledališče Danes, 15. aprila ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija in priredba Gašper Tič. Jutri, 16. aprila ob 19.30 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedl-bauer. V petek, 17. aprila ob 19. 30 / A. Ni- colaj: » Hamlet v pikantni omaki«, (komedija), režija Janez Starina. V ponedeljek, 20. aprila ob 18.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V sredo, 22. aprila ob 19.00 / »Guerra - Propad Evrope« (plesno - gledališka predstava). V četrtek, 23. aprila ob 19.30 / J. Au-sten/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V petek, 24. aprila ob 17.00 / J. Au-sten/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi A. Solbiati: »Il canto dei canti« / Nastopajo BB & BB (Berio Bach & Break Beats). Urnik: v petek, 17. ob 20.30, v soboto, 18. ob 17.00, v nedeljo, 19. ob 16.00, v torek, 21. ob 20.30, v sredo, 22. in v četrtek, 23. ob 20.30 in v petek, 24. aprila ob 16.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Od danes, 15. do petka, 17. aprila: Evropsko tekmovanje za mlade violiniste študente. V soboto, 18. aprila ob 18.30: Podelitev nagrad in koncert nagrajencev. V tork, 21. aprila, ob 20.30 / V okviru festivala "Snovanja" bo nastopil Obalni komorni orkester iz Kopra, s katerim bo igral tudi oboist šole Komel Matija Faganel. V sredo, 22. aprila ob 20.30 / »Občni zbor Slovenskega planinskega društva Gorica (SPDG)«. Terzo teatro V soboto, 18. aprila ob 20.30 / »L'ana-tra all'arancia«. Nastopa gledališka skupina Teatro la Bugia Fano iz Apulije. ŠTMAVER V cerkvi V soboto, 18. aprila, ob 20.30 / KD Sa- botin prireja slovesen koncert ob 50. obletnici moškega pevskega zbora Štmaver z naslovom »S pesmijo skozi cerkveno leto«. Nastopila bosta MPZ Štmaver in OPZ Štmaver. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 23. aprila, ob 20.45 / Nastopata: Nicola Benedetti - violina in Vladimir Gladkov - klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V soboto, 18. aprila ob 19.30 / »Pomladni koncert:«. Nastopata: Kraška pihalna godba Sežana in Orkester Logatec. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 16. in v petek, 17. ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije. Dirigent: Andrés Cárde-nes, solist: Janez Podlešek - violina. Od jutri, 16. do nedelje, 19. aprila ob 16.00 Velika sprejemna dvorana, Drugo preddverje, Tango kavarna / »Ljubljana Tango festival«. V soboto, 18. aprila ob 20.30 Gallusova dvorana / »Volkswagner» v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in skupine Laibach. V nedeljo, 19. aprila ob 20.00 Gallusova dvorana / Gal Gjurin: »Koncert za srce in orkester«. Glasbeni gostje: Vlado Kreslin, Jan Plestenjak, Severa Gju-rin, Elda Viler, Tokac (Dan D), Anžej Dežan, Anika Horvat, Jadranka Juras, Ana Dežman, Jose, harmonikarski tandem Tomaž Rožanec in Miha Debevec, godalni orkester Spontanika ter sprem-jevalna skupina Galeristi. V ponedeljek, 20. aprila ob 19.30 / »Slovenska filharmonija«, nastopata Mirjam Kalin - Mezzosopran in Gottlieb Wallisch - klavir. V torek, 21. aprila ob 19.30Gallusova dvorana / »Simfonični orkester akademije za glasbo v Ljubljani«, dirigent Anton Nanut. V torek, 21. aprila ob 20.00 Kosovelova dvorana / »Ljubezenske pesmi (Love songs)«, nastopa Ana Sokolovic. V torek, 21. aprila ob 20.30 / »Volkov trio feat. Starostin (Rusija)«. Nastopajo: Vladimir Volkov - bas, Slava Kura-šov - kitara, Denis Sladkevič - bobni, Sergej Starostin - klarinet, glas. V sredo, 22. aprila ob 20.00 Gallusova dvorana / »Simfomični orkester iz Pekinga«. Dirigent: Tan Lihua, solist: Li Biao - tolkala. V četrtek, 23. aprila ob 19.30Linhar-tova dvorana / »Baletni večer s podelitvijo strokovnih nagrad DBUS 2009«. V četrtek, 23. aprila ob 20.00Gallusova dvorana / »Impresija«. Nastopa Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Lorenzo Castririota Skanderberg. Solist: Zoran Markovic - kontrabas. V petek, 24. aprila ob 20.30Linharto-va dvorana / »Firm Sundation, Rok Golob, Big Band RTV Slovenija«. Gosta: Murat & Jose. Šentjakobsko gledališče Danes, 15. aprila ob 10.00 / S. Makaro-vič: »Mali Kakadu« (otroški muzikal), režija Andrej Jus, (koprodukcija s KZ Kult). V nedeljo, 19. aprila ob 17.00 / S. Ma-karovič: »Mali kakadu« (otroški muzi-kal), režija Andrej Jus ( koprodukcija s KZ Kult). V torek, 21. in v sredo, 22. aprila, ob 10.00 / S. Makarovič: »Mali kakadu« (otroški muzikal), režija Andrej Jus ( koprodukcija s KZ Kult). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Židovski muzej Carlo in Vera Wagner: do 19. aprila bo na ogled fotografska razstava poljske umetnice in pisateljice Monike Bulaj pod naslovom »Elijevo potovanje«. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 10. maja, v dvorani Attilio Selva je na ogled razstava fotografij Georgeja Tatgeja. Urnik:odprto vsak dan, od 9.00 do 19.00, vstop prost. OPČINE Bambičeva galerija: do 24. aprila bo na ogled razstava slikarke Judit Horvath Fontana. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju do 31. maja bo na ogled razstave Tina Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje (Korzo Verdi 55): Roman Gergo-let bo do polovice aprila dal na ogled Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika. Ars galerija (na Travniku): do 20. aprila bo na ogled fotografski projekt »Trgi -prostor in čas«. Razstavljali bodo Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam Lavrenčič. Kulturni dom: še danes, 15. aprila bo na ogled razstava Franka Žerjala. Kulturni dom:od četrtka, 23. aprila (otvoritev ob 18.00) bo na ogled razstava likovnega umetnika Franca Duga. ŠTEVERJAN Galeriji 75 (na Bukovju 6): Fotoklub skupina 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphiti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi na odprtje in ogled fotografske razsta- -/ ve SkupinArt. Z deli v neobičajnih inek-sperimentalnih tehnikah se bodo predstavili člani Skupine75 Mitja Juren, Silvan Pittoli, Miran Vižintin in Marko Vogrič. Razstavo bo predstavila Giu-seppina Mastrovito, Lorella Coloni bo kritično uokvirila razstavljena dela in avtorje. Odprtje razstave bo v torek, 21. aprila, ob 20.30, na ogled bo do 3. maja. Urnik: od 10.00 do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.skupina75.it in na naslovu elektronske pošte info@sku-pina75.it). DOBERDOB V sprejemnem centru Gradina je na ogled fotografska razstava pod naslovom »Kraški motivi« fotokrožka Uni-tri iz Nove Gorice. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: v petek, 17. aprila (otvoritev ob 18.00) bo na ogled razstava del slikarja Marka Krvine in kiparja Sti-peta Milčiča. KOPER Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna glerija: do 24. aprila, bo na ogled razstava grafik in fotografij z naslovom »Eros Kalos - Erotična motivika v grafiki in fotografiji«. Na njej bodo predstavljene grafične in fotografske stvaritve osemnajstih svetovno znanih avtorjev, od francoskega impresionista Pierre-Augusta Renoira, avstrijskega secesionista Egona Schieleja do grafičnih list avtorjev, kot so Pablo Picasso, Andre Masson, Leonor Fini, Shu Taka-hashi, Miroslav Šutej, Andy Warhol in Tom Wesselmann ter mladih avtorjev kot sta Sevda Chkoutova in Frederic Le-glise. Med fotografi pa bodo predstavljeni avantgardistični eksperimentator Man Ray, kontroverzni japonski mojster Nobuyoshi Araki, Helmut Newton, Ralph Gibson, Jeanloup Sieff ter kultna ameriška avtorica Nan Goldin in Sam Taylor-Wood. Galerija Tir (Mostovna): do 3. maja, bo na ogled razstava »Lucijan Bratuš - Tipografija & Tipo Brda«. Razstavljajo: Lucijan Bratuš, Samo Ačko, Žiga Artnak, Robi Doljak, Domen Fras, Wolfgang Gosch - Wo, Barbara Hiti, Ciril Hornjak, Tomato Košir, Lukatarina, Katerina Mrvar, Tomaž Pilih, Gašper Premože, Alenka Pustotnik, Andraž Sedmak, Vasja Semolič, Matjaž tomažič, Luka Umek. SNG: do 18. aprila bodo na ogled slikarsko risarski izdelki Matjaža Stražarja, Pšene Kovačič in Irene Kazazic. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitettna knjižnica (Turjaška 1): jutri, 16. aprila ob 19.00, v Razstavni dvorani, bo otvoritev »Oto-kar, Plečnik in Žogica Marogica«. Razstava bo na ogled do 16. maja, od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 1S. aprila 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu! -Veliki izumitelj Grog Zeppelin 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde Meteo Verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved 11.30 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament, vremenska napoved 18.50 Kviz: Leredita 20.00 22.55 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Mal'aria (It., 08, r. P. Bianc-hini, igra Ettore Bassi) 23.10 Aktualno: Porta a porta 0.45 Nočni dnevnik Rai Due 6.50 Dnevnik - Zdravje 6.55 Variete: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 19.00 Resničnostni show: X Factor 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale cobra 11 20.30 Dnevnik in športne vesti 20.30 Dnevnik 20.45 Nogomet: Arsenal - Villareal ali Porto - Manchester United 22.45 Šport: Un mercoledi da campioni 23.20 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.35 Dok.: La storia siamo noi 0.35 Aktualno: Magazine sul 2, sledi Dnevnik - Parlament Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik, sledi Rai News 24 8.15 1.10 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 11.30 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, sledi Agritre 12.45 Aktualno: Le storie 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Dok. nan.: Serious Season 16.00 Dnevnik - GT Ragazzi, sledi Mele-visione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 11.40 12.25 13.30 14.05 15.10 16.00 18.35 18.55 20.30 21.10 23.45 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nan.: My Life 17.20 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Un detective in corsia Nad.: Renegade Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Film: La finestra sul cortile (triler, ZDA, '55, r. L. Vajda, i. P. Calvo) Nan.: Tempesta d'amore 21.55 Dnevnik in vremenska napoved Nan: Walker Texas Ranger Variete: Stranamore (v. E. Folliero) Film: Sexi beast - L'ultimo colpo della bestia (kom., i. R. Winstone) Canale S 8.00 8.40 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 10.00 Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Resničnostni show: La Fattoria Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: Poseidon (akc., ZDA, '06, r. W. Petersen, i. K. Russel) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik C/ Italia 1 6.15 6.35 8.30 10.20 12.15 12.25 14.30 15.00 15.50 16.40 18.30 19.50 20.30 21.10 23.40 1.45 Nan.: Still standing 13.40, 17.40 Risanke Film: Bailey - Il cane piu' ricco del mondo (kom., Kan., '04, i. D. Cain) Film: Il mio amico bionico (pust., Kan., '02, r. G. ;iller, i. J. Nelson) Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Risanke: Simpsonovi Nan.: Smallville Nan.: Kyle Xy Film: Scooby-Doo e gli invasori alieni (anim., ZDA' 00, r. J. Sten-strum) 22.05 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Camera cafe' Kviz: La ruota della fortuna Variete: Colorado Variete: Chiambretti Night Studio Sport ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 12.00 Kratke vesti 12.05 Aktualno: Mappero 13.00 22.30 Aktualno: Noi cittadini 13.50 Aktualno: ... Attualita 14.30 Klasična glasba 15.40 Dokumentarec o naravi 16.25 Il Friul par Furlan 17.00 Risanke 19.00 La Provincia ti informa 20.00 Qui Tolmezzo 20.10 Il Rossetti 20.25 Fra ieri e oggi 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Oddaja o delovanju Deželnega sveta 21.05 Film: Delito al Central Park (dram., '89, r. J. Herzefield, i. D. Aiello) 22.45 A.COM Automobilissima 23.30 Lavoro donna 0.05 Film: Nel giardino delle rose (dram., '90, r. L. Martino, i. G. Gian-nini) La 7 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Aktualno: Due minuti un libro 10.25 Nan.: FX 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik, športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: Il comandante (kom., It., '63, r. P. Heusch, i. Toto') 16.05 Nan.: Relic Hunter 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Exit - Uscita di sicurezza vodi Ilaria D'Amico 23.35 Variete: Victor Victoria 0.50 Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risan. nan.: Nekoč je bilo ... življenje 9.35 Risanka 9.40 Ris. nan.: Grimmove pravljice 10.05 Profesor pustolovec (pon.) 10.20 Zlatko Zakladko (pon.) 11.05 Knjiga mene briga 11.30 Dok. serija: Naši vetrovi 12.00 Dosje: Raj je tu?(pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Mednarodna obzorja (pon.) 14.20 Podobe iz sredje Evrope (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Nils Holgerson 16.10 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.25 Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.35 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tv pogled 20.05 Film: Ferrari 22.00 Odmevi, kultura, sport, vremenska napoved 23.10 Omizje: koliko javnega še? 1.15 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 15.04.1991 (pon.) 1.35 Dnevnik 2.15 Dnevnik zamejske Tv (T Slovenija 2 6.30 9.00, 0.05 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.25 Koroška poje 2009 (pon.) 11.00 Vrhunci angleške nogometne lige (pon.) 11.55 Vilna: SP v hokeju na ledu, Divizija 1, Japonska - Slovenija (prenos) 14.15 Spet doma (pon.) 16.00 Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 15.04.1991 16.55 Mostovi - Hidak (pon.) 17.25 Črno beli časi 17.45 Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) 19.00 Oddaja TV Maribor: O živalih in ljudeh (pon.) 19.25 Z Damijanom (pon.) 19.55 Nogomet: Hit Gorica - Luka Koper (prenos) 21.50 Andrej Rozman Roza 23.05 Slovenska jazz scena Koper 13.45 14.00 14.20 15.00 15.30 17.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.05 23.15 0.15 8.00 9.00 9.05 10.05 11.05 15.30 17.10 18.00 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 22.00 Dnevni program 0.15 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews, sledi Globus Biker explorer 27. mednarodni pokal v plesih Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Primorski mozaik Vremenska napoved Primorska kronika 21.50, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Šport Dokumentarna oddaja: Narodni park dežele Abruzzo Pogovorimo se o... City Folk Folkest v Kopru Nogomet: polfinale pokala Hervis, Hit Gorica - Luka Koper Iz arhiva po vaših željah Čezmejna Tv i Tv Primorka Dnevnik Tv Primorka 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 15.30 Mozaik 16.30 Hrana in vino 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Vi- deostrani Mozaik Nad.: Jelena Čas za nas Kulturni utrinek Športni ponedeljek (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved Objektiv Odprta tema Odbojka: Salonit vs. Marchiol Vodi (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Na lepše; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ženski portreti; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.0014.30 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Primorska poje 2009; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od rocka; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 16. aprila 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren °° dež 6VdT nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1020 1010 „OSL° STOCKHOLM /7 ° 5/15 O ~ \ v K0BENHAVN —"^ ■ 0/14* O - BERLIN 7/20 O VARŠAVA O 3/15 OBRUSELJ 6/18 MOSKVA 1/14 ° O KIJEV 6/14 1010 ŽENEVA K>-8/22 O MILAN o 10/23 DUNAJ 7/2 O LJUBLJANA ° 2/21 SPLIT 10/22 LIZBONA O 11/18 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD o 8/12 C SKOPJE O 'v™ V ' \„ATENE ^ ,J1/21 O-» O SOFIJA 6/15 r Višinski greben visokega zračnega pitiska zagotavlja lepo vreme nad Italijo, z izjemo hribovitih predelov, kjer se lahko popoldne nestabilnost poveča. Med četrtkom in petkom bo našo deželo prešla vremenska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 19.51 Dolžina dneva 13.32 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.22 in zatone ob 9.33 A Nad srednjo Evropo in Balkanom je območje precej enakomernega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi bo v višinah pritekal k nam nekoliko toplejši in še razmeroma suh zrak. BIOPROGNOZA Večini ljudi vreme čez dan ne bo povzročalo opaznih težav, možne bodo le v popoldanskem času pri najbolj občutljivih. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 13,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.59 najnižje -29 cm, ob 23.03 najvišje 18 cm. Jutri: ob 10.04 najnižje -23 cm, ob 19.58 najvišje 18 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m............4 1000 m ..........12 2500 m............0 1500 m............7 2864 m ...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC PTUJ O MARIBOR O 5/21 M. SOBOTA O 5/21 ZAGREB 7/22 O ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo po vsej deželi prevladovalo jasno do delno jasno vreme. Podnevi pa se bo lahko v predgorju in v predalpskem pasu pojavila kakšna ploha ali nevihta. Ob morju bo popoldne pihal okrepljen zmorec. Ponoči se bo lahko v spodnji nižini pojavila megla v pasovih. Povečini bo jasno, čez dan pa spremenljivo oblačno. Popoldne bodo možne kratkotrajne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C, na Primorskem okoli 23 stopinj C. O GRADEC M. SOBOTA O 5/21 T Dopoldne bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Podnevi se bo oblačnost povečala, v Predalpah in na zahodu bo že možen rahel dež. Proti večeru se bo od območja Pordenona vreme še poslabšalo, pojavljale se bodo močne padavine tudi z nevihtami, ki se bodo tekom ^noči razširile po vsej deželi. (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo več oblačnosti, pihal bo zmeren jugozahodni veter. Predvsem ponekod v zahodni Sloveniji bo proti večeru rahlo deževalo. LOS ANGELES - Na dražbi predmeti Michaela Jacksona Z avkcijo zvezdnikovih stvari naj bi vnovčili preko deset milijonov LOS ANGELES - Več kot 2000 najrazličnejših predmetov, ki so last pop zvezdnika Michaela Jack-sona in so bili shranjeni ne njegovem renču Never-land, je bilo postavljenih na dražbo. Nekoč slavni pevec je bil baje v to prisiljen zaradi velikih stroškov, ki jih ima, potem ko je večkrat prišel navzkriž s pravico. Predmeti so najrazličnejše narave, od njegovih rokavic z biseri do pozlačenih kipcev, kosov obleke in drugih ekscentričnih predmetov, s katerimi se obdaja ameriški pevec. V glavnem gre seveda za velik kič, za katerega pa so oboževalci pevskih zvezd zelo zainteresi- rani in pripravljeni zanj odšteti tudi velike vsote. Računajo, da bo avkcija Jacksonovih predmetov v Los Angelesu navrgla najmanj deset milijonov dolarjev. To je seveda malenkost glede na ogromne zaslužke ameriškega pevskega zvezdnika, ko je bil na viški svoje kariere. Danes 51-letni Michael Jackson je začel peti in nastopati že pri štirih letih. Pozneje je nastopal s svojimi štirimi brati v skupini Jackson Five, svetovno slavo pa je dosegel sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Po letu 1993 je začela njegova popularnost padati, predvsem zaradi obtožb o spolnem zlorabljanju mladoletnikov. MOSKVA - Izgubil i so s l u ž bo Vinjeni policisti na Rdečem trgu MOSKVA - Moskovska policija je odpustila tri policiste, ker so se v vinjenem stanju vozili po Rdečem trgu. Po navedbah policije se je trojica okajenih »angelov v modrem« minuli petek v športnem vozilu podala na vožnjo po Rdečem trgu, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Iz policijskih vrst so jih odpustili, ker so »onečastili dostojnost« policije, podrobnosti pa niso sporočili. Vožnja v vinjenem stanju je sicer v Rusiji zelo razširjena. Skoraj polovici od 33.000 smrtnih žrtev prometnih nesreč v tej državi v letu 2007 naj bi botroval alkohol. V Rusiji je sicer varnost v cestnem prometu med najslabšimi na svetu. V Dubaiu imajo prvo klonirano kamelo DUBAI - V Dubaju se je pred dnevi skotila prva klonirana enogrba kamela na svetu, so danes sporočili iz tamkajšnjega centra za razmnoževanje kamel. Samica Injaz, kar v arabskem jeziku pomeni dosežek, je prišla na svet 8. aprila in je rezultat petletnega dela znanstvenikov v Združenih arabskih emiratih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah znanstvenikov, ki so sodelovali v projektu, gre za pomemben dosežek, ki bi lahko prispeval k ohranitvi genov kamel, ki so uspešne pri proizvodnji mleka in na kameljih dirkah. Injaz je klon enogrbe kamele, ki so jo leta 2005 zaklali za meso. Znanstveniki so uporabili DNK, ki so ga dobili iz celic v jajčnikih ubite živali in jih vstavili v jajčece »nadomestne matere«, še poroča AFP. V centru, kjer so klonirali kamelo, so leta 1998 uspešno križali kamelo in lamo, žival, ki je pri tem nastala, pa so poimenovali kama. Denar v nedrčku ji je rešil življenje RIO DE JANEIRO - Ni vseeno, kam spraviš denar, žep ali denarnica nista nujno najboljši varianti. V mestu Salvador na severovzhodu Brazilije sta dva oborožena moška v soboto nenadoma napadla avtobus in oropala potnike na njem. Prišlo je tudi do streljanja, pri čemer je bila v prsi zadeta 58-letna Ivonete Pereira. Vendar pa Pereirova na srečo ni umrla, in sicer po zaslugi denarja, ki ga je pred tem skrila v svoj nedrček. Pereirova je z avtobusom potovala v počitniško hišico v bližnjem kraju Lauro de Freitas. Ker so ropi na avtobusih v Braziliji precej pogosti, pa se je odločila, da denar, ki ga je imela s sabo, skrije v nedrček. Življenje ji je tako rešilo 150 realov, približno 69 dolarjev, ki so bili zviti v bankovce za 10 in 20 realov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Krogla je sicer prebila šop denarja in so jo morali 58-letnici odstraniti v bolnišnici, vendarle pa je denar zadržal glavnino udarca, tako da strel ni bil smrten. Je pa v napadu roparjev, ki sta uspela pobegniti, izgubil življenje nek upokojeni vojak, še piše AFP. V naijh ienlrih Shakli- Ayurveda, Thalaiso, MfolTtiaPjSauna Parit in pokritih bazenih ilermomintralrn In ogpeirano morsko wdo. tamo poskrbeli za vaši dobro počirt^iproftiteu in popoln oddih. I THAIAJSO CENTEt KH) li:r»lMi cij.i uporab? ( ji j«L*Ji pijt v l^tof btu. 5HAKfl - AYUfiVEOACflYlfER Edini jyurwAklcrnter na swtu podpakravilt-lj ilrtiYi indite lii»Jli. il|»*jf4yiirv«)t. WaiTHAI Nijcclovilijil cc-ntrr (¿¡il.h j iurtjij Tjjhkc ^taraHHeMj^auiiftfipeFMm' tpl- +3S6 5 693 90 O) - WWW.lifeflati.ret Kvpqna if) bnkt ¡t fr^ite Ptiowtxtg* dnmfiet - do 29- meja 2009 J WAI THAI : ThAlASSO CENTER feclass i »TlaO* urvrri i l'.