sr > & Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. \ Glas 4 List Slovenskih delavcev v o4meriki The first Slovenic Daily* in the United States. Issued every" day" "except Sundays and Holidays. LBFON PISARNE: 1879 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., wider the Act of Congres of March 3, 1879. TEliEPON PISARNE: 1879 NO. 87. — ŠTEV. 87. NEW YORK, MONDAY, APRIL 13, 1908. — V PONEDELJEK, 13. MAL. TRAVNA 1908. VO LTJME XVI. — LETNIK XVX Sobotni vihar v New Yorku in okolici. TRIJE LJUDJE SO TEM POVODOM UTONILI IN VSE POLNO SE JIH POGREŠA. Na ulicah je veter pometal na tla mnogo napisov; vse polno ljudi ranjenih. UBITI. Veter, ki je minolo soboto rano po-poludne pričel nepričakovano divjati ▼ našem mestu in po vsej okolici, in uicer s hitrostjo po 50 milj na uro, je ■apravil mnogo škode in vse polno nesreč. Že zvečer se je vedelo, da je zahteval pet človeških žrtev, kterih število je pa brezdvomno večje, kajti -t ribiških ladij, ki so bile na Pel-ham Bey, se pogTeša. Na ulicah je bilo mnogo pasantov ranjenih, kajti veter je pometal na •ulice mnogo opeke in napisov raznih tvrdk. V Rutherford Parku na 2. Ave. in 17. ulici je veter podrl veliko drevo-V okolici se je podrlo vse polno brzojavnih in telefonskih drogov. Tud/ več hiš je veter podrl. Ko je nastal vihar, je bilo na Pel-ham Bayu kacih 40 čolnov, kteri so ribarili, in vsi so bili v par minutah v največjej nevarnosti. Čolnom so poslali takoj motorske ladij« na pomoč. Večino so jih rešili, toda jeden se je pred očmi rešilcev prevrnil in trije nepoznani ribiči so utonili. Njihova trupla še niso našli. Ko so kasneje v boathouse prešteli čolne, so videli, da jih pet manjka. Dosedaj jih še niso našli in tudi veslači so najbrže utonili, ali jih je pa zaneslo na Long Island Sound. V Brooklynu je veter podrl steno neke nove zgradbe na Lincoln Road. Ranjen ni bil nihče. Nekega dečka, ki se je igral na strehi petnadstropne hiše svoiih starišev. je vrgel veter na cesto in se je ubil. Tudi nekega delavca je vrglo iz četrtega nadstropja na ulico, kjer je obležal mrtev. V Newarku, N. J., je veter podrl več novih, še nedodelanih stavb. NESREČA NA MORJU. Parnik Grand Lake se je potopil pri New Foundlandu. St. John's. N. F., 13. aprila. Semkaj je dospt2 včeraj poškodovani ribiški parnik Newfoundland, kteri je prinesel vest, da se je parnik Grand I^ake od brodovja lovcev na tuljne potopil. Tudi razne druge ladije so bile izdatno poškodovane od velikih ledenikov, kterih je bilo letos na severu več nego prejšnja leta. Parnik New Foundland je poškodovan na sprednjem delu in 200 ribičev, kteri so na njem, je moralo vedno vhajajo-čo vodo odstranjevati, ker le na ta način je bilo mogoče vzdržati parnik na površju vode. Parnik Grand Lake se je minolo nedeljo potopil, in sicer vsled tega, ker je led prodrl njegove stene in zdrobil stroje. Na njem je bilo 214 mornarjev in ribičev, kteri so se re-iili na parnik Vanguard, ki se je mudil v bližini. Na parniku Grand Lake je bilo 20,000 kož morskih psov, ktere so zgubljene. Blago je bilo zavarovano za $130,000. Velikanski požar. Deset milijonov škode. BOSTONSKO PREDMESTJE CHELSEA JE DELOMA ZGORELO; ŠTIRI ČLOVEŠKE ŽRTVE. Pri požarju je bilo nad petdeset ljudi več ali manj ranjenih. 800 HIŠ ZGORELO. -o- Boston, Mass., 13. aprila. V tukajšnjem predmestju Chelsea je včeraj do-poludne nastal velikanski požar, kteri je uničil in razdejal vse hiše*na pol milje dolgej poti. Tu so zgorela vsa poslopja in tacega požarja tukaj še ni bilo, odkar obstoji imenovano predmestje. Tretjina Chelsea je zgorela in škoda znaša $10,000,000. Najmanj dva tisoč rodbin je zgubilo vse, kar so imele in sedaj nimajo niti prenočišča. Dve goreči ladiji je veter odnesel preko potoka Chelsea in tam sta ladiji u/.gali zalogo petroleja od Standard Oil Co. Požar je divjal jednajst ur in šele zvečer ob jednajstih so zamogli gasilci izjaviti, da ne preti nikaka na-daljna nevarnost. V imenovanem predmestju so zgorela skoraj vsa javna poslopja, štiri cerkve in vse tene mentne hiše. Zvečer je policija naznanila, da je zgorelo 800 hiš in da je 10,000 ljudi ostalo brez domovja. V ostalem se pa zatrjuje, da je to število izdatno manjše, nego je v resnici. Pet ljudi je zgorelo in dosedaj so našli štiri trupla. Mogoče je pa tudi, da je požar zahteval vec žrtev, kajti v splo-š.ijej zmešnjavi ni mogoče dognati natančnega števila. Požar je nastal v zalogi cunj blizo Boston Blocking Co. in kmalo so bila v.-a poslopja imenovane družbe v plamenu in od tu se je požar razširil na ostala poslopja. Med zgorelimi poslopji je tudi City Hall, kakor tudi svetišče prostozidarjev. Pri splošnem begu iz gorečih hiš je bilo kacih petdeset osob več ali manj ranjenih. Gašenje je bilo le ne popolro, ker je bil vodni pritisk preslab. JADRANKA ZGORELA. Le trije mornarji velike jadranke se rešili. so Philadelphia, Pa., 11. aprila. Šele sedaj se je izvedelo o osodi štirijam-borne jadranke Arthur Sewall, ki je dne 3. aprila lanskega leta odplula iz tukajšnje luke nakrcana s premogom proti Seattle, Wash. Mornar iste ladije, George Baker, ki se je rešil, trdi, da je ladija kmalo potem, ko je prišla na Pacifik preko Magellano-ve ožine, zgorela. Skoraj vsi mornarji so se z ladijo zajedno potopili. Baker, ki je doma iz Hawaii, in dva druga mornarja so jedini, ki so j se rešili. Baker je prišel te dm iz Evrope in je dospel preko New Yor ka v Philadelphijo. Jadranka Arthur Sewall je bila j jedna največjih jadrank, kar se jih je zgradilo v Ameriki. Prvi dei po preteku jednega leta. Zapata, Texas, 33. aprila. Tukaj, kakor tudi po vsej dolini Rio Grande je včeraj vež ur deževalo in ta dež je bil prvi tekom jednega leta. Med prebivalstvom je radi tega zavladalo nepopisno veselje, kajti radi trajne suše je poginilo mnogo živine in ljudje živeči na ranehah so morali vsled suše mnogo prestati. Parnik poškodoval vojno ladijo. Rio de Janeiro, Brazil, 13. aprila. Ko je včeraj angleiki parnik Voltaire oetavil tukajšnjo loko, je za-Vbzil ▼ tu nakrcano francosko kri-Jarko Republique, ktera je vsled tega ^^KiU izdatne poškodbe. Angleški j« nadaljeval svojo pot, ne Požar v Philadelphiji. V Philadelphiji, Pa., je zgorela velika tovarna za izdelovanje škatelj za cigarete, ki je bila last Veneer & Lumber Co. Škoda znaša $250,000. • Sneg v državi New York. Interlaken, N. Y., 13. aprila. Tukaj je dva dni neprestano divjal izreden vihar in včeraj je pričelo snežiti kakor Bredi zime, tako da je sedaj mesto in okolica pokrita zopet s snegom. 430 opic na parniku. Neomejene vladarice. NA PARNIKU BRAUNPELS UŠLO JE 400 OPIC, KTERE SO SE OPILE. Ker jih niso mogli vjeti, so jih morali pogostiti z brandyjem. DVA DNI SO GOSPODARILE NA PARNIKU. Torpedovke dospele v zaliv Sta. Magdalena. LADIJE SO ^gOSPELE NA SVOJ CILJ PREJE, NEGO JE BILO DOLOČENO V VOZNEM PLANU. Na vsej poti se ni pripetila niti najmanjša nezgoda in potovanje se je završilo v redu. V S AN DIE GO. ni bil nihče. Zopet zvišane cene. Razne parobrodne družbe bo povišale cene za parniške listka, in sicer North German Lloyd, Ham burg-American line, American Line, White Star, Red Star, Anchor in Holland* American Line sa $4.00 sa vošnjo v Evropo,' is Evrope sem pa sa $2.00 do $2.60. .Tem utegnejo ▼ kratkem slediti Še drm*e Philadelphia, Pa., 13. aprila. Iz Calcutte je dospel semkaj parnik Braunfels, kteri je dovedel 400 opic. Med potjo, oziroma včeraj, so opice ušle iz svojih tesnih prostorov in mornarji jih na nikak način niso mogli vjeti, kajti, dasiravno so oni večinoma dobri plezalci, so opice še boljši. Na parniku imajo že dve leti velikega ba-bona, kteri je bil tako krotak, da je prosto hodil po ladiji. Dva dni predno je prišel parnik v Philadelphijo, je ta opica svojim tovarišicam, ki so bile zaprte, odprla vrata, in takoj na to so vse prišle na prosto, oziroma na krov. Mornarjem ni bilo mogoče opice vjeti in vrhutega so opice tudi metale na nje vse, kar so dobile. Babon, ki je ostale opice izpustil, je bežal na jambor, kjer se je skril v košAo, od kjer je svojim tovarišicam kričal razne ukaze, oziroma povelja, kam naj beže pred mornarji. Babon je opice vedno posvaril, kadarkoli so mornarji skušali vjeti kako opico. Opice so dva dni gospodarile na parniku, in šele, ko se je parnik bližal tukajšnjej luki. se je kapitanu posrečilo, opice potom zvijače vjeti. Na raznih mestih na parniku je izpostavil ponve, napolnjene z molasom, ktera sladkoba je bila namočena z brandyjem. Opice se niso mogle upirati slaščicam in kmalo so se tako opile, da so začele klaverno hoditi po krovu. Mornarjem je bilo potem lahkotživali zopet vjeti in zapreti v njihove gajbe. Tudi babona, ki je zakrivil vso nepri-liko, so zaprli. Santa Magdalena, Mexico, 8. aprila via San Diego, Cal., 12. aprila. Bro-dovje torpedovk Zjed. držav je dospelo iz Acapuleo semkaj jeden dan preje, nego je bilo določeno v programu. Potovanje je trajalo tri dni iz Acapuleo do Santa Magdalena. Poveljnik došlega brodovja, poročnik Cone, je takoj odšel na zastavno oklopnico Minnesoto, kjer se je javil rear-admiralu Thomasu, koji mu je čestital, ker je avanziral na poroč-nika-poveljnika, odkar je odplul iz Hampton Roads. Potovanje torpedo-lovk se je zaključilo brez vsake nezgode. Oklopnice so danes nastopile svojo pot v San Francisco. Xa oklop.iici Kentucky je bil pri vajah obstreljen mornar Eason iz Eastoua, Md., in je vsled tega umrl. San Diego, Cal., 12. aprila. Mesto je v zastavah, kajti semkaj pridejo oklopnice Zjed. držav, ktere so že od-plule iz Mehike. Zvečer bode mesto razsvetljeno. Z vsakim vlakom prihajajo v mesto ljudje iz dežele. Brodov-je pride semkaj v torek popoludne. Slavnosti bodo trajale štiri dni. NOČNI JEZDECI. Požigi v Kentuckyju; prijeti napadalci. Lexington, Ky., 12. aprila. V petek zvečer so nočni jezdeci požgali poslopja farme, ki je last Lee Law-reneeja v Boyle eountyju. Njive, ki so obsejane s tobakom, so uničili s soljo in napravili za $5000 škode. Deset farmerjev v eountyju Washington, kteri so nameravali tudi letos saditi tobak, je dobilo grozilna pisma od nočnih jezdecev. Devetim se grozi z bičanjem, dočim so desetemu zapre-tili, da mu bodo pognali hišo z di-namitom v zrak. V Murrayu, Ky., so vjeli tri nočne jezdece, kterih vsaki je pod $2000 jamčeijine. Ker niso imeli potrebnega denarja, so ostali v zaporu. Bolgari v pomanjkanju. Chicago, 111., 11. aprila. Kacih sto Bolgarov, kteri so minolo sredo pod vodstvom njihovega rojaka Ivana Doseva, ki je absolviral tukajšnje vseučilišče, korakali pred tukajšnji City Hall ,kjer so prosili za delo, so dobili naznanilo, da dobe delo pri ne-kej železnici v severnem Michiganu. Tam bodo dobivali plačo po $1.75 na dan. D ose v, ki se je zavzel za svoje rojake, je zelo enegičen mož. V Ame riko je prišel pred sedmimi leti iz Sofije, nakar si je po triletnem težkem delu toliko prihranil, da je vstopil v tukajšnje vseučilišče. Za svoje rojake, kteri žive tukaj vsled krize v pomanjkanju, se je vedno energično zavzemal. ' Kaznovani DuhoborcL Fort William, Ont., Canada, 11. ap. Devetnajst Duhoborcev, in sicer devet žensk in deset možkih, je danes tukajšnje sodišče obsodilo v šestmesečno ječo in so jih vse poslali v Toronto. Obsojeni so bili radi tega, ker so nagi hodili po mestnih ulicah in na ta način iskali Odrešenika. Čudne svetnike so pripeljali v kočijah v sapor. Razne novosti iz inozemstva. CAR NIKOLAJ JE POTRDIL ZAKON, KI DOLOČA, DA SE POSLANIŠTVO V TOKI JU SPREMENI V NAD-POSLANI-ŠTVO. Na Portugalskem je pričakovati na-daljnih nemirov; ogorčenje proti gardi. PROTIJAPONSKI BOJKOT. Petrograd, 11. aprila. Car Nikolaj je danes podpisal zakon, ki določa, da se rusko poslaništvo v Tokiju na Japonskem spremeni v nad poslaništvo. Prvi nadposlanik v Tokiju bo Malevskij-Malaviton. Lizbona, Portugalska, 10. aprila. V tukajšnjem mestu vlada popolni mir. Trgovinska zbornica je sprejela resolucijo, s ktero se vladi zahvaljuje, ker je napravila v deželi zopet red, ter izražajo nado, da bode tudi v nadalje za to skrbela. Lizbona, 11. aprila. Tukaj vlada velikansko ogorčenje radi obnašanja mestne municipalne garde, ktera je povodom volitev streljala na mešča-. Kralj Manuel namerava ljudstvo potolažiti s tem, da bode imenovano gardo razpustil. Med izgredi je množica vse duhovne, ktere je našla na ulicah, prisilila, da so kričali "hura?* za svobodo in kedor ni tega storil, so ga do nezavesti pretepli. Mnogo so jih pustili ležati v njihovej krvi na ulicah. V mestu je Še vedno po-vsodi opaziti vojaštov. Danes vlada tukaj mir in red. Ojpozicijonelno časopisje izjavlja, da je teklqf preveč krvi in da radi tega ni pričakovati trajnega mira. Ministers ki predsednik Ferreira je podal kralju ostavko, ktere pa kralj ni ho t el\ sprejeti. Hongkong, Kitajska, 12. aprila. — Radi bojkota proti japonskema blagu in parnikom moral je včeraj japonski parnik America Mara odplati od ta v Vancouver, B. C., brez vsaee-ga blaga. Z njim je odpotovalo le 25 potnikov, dočim ae jih je okrcalo na angleški parnik Express 730. Južne republike. Venezuela in Zjed. države CASTROVO URADNO GLASILO NAZNANJA MNENJE VENE-ZUELSKE VLADE O NOTI POSLANIKA ZJED. DRŽAV. Odgovor predsednika Castra na noto glede otvoritve poštnih pošiljate v v La Guairi. - INTERVENCIJA. Gaiiški namestnik Caracas, Venezuela, via "Willem-stad, Curagao, 12. aprila. Predsednik Cipriano Castro se je včeraj po dvo-mesečnej odsotnosti iz glavnega mesta vrnil v Caracas. Mudil se je v mestu La Victoria. Takoj po njegovem prihodu je v uradnem listu "E1 Consti-tucional", ki je zajedno tudi glasilo predsednika, izšel članek, kteri izjavlja, da je poročilo posebnega komisarja Zjed. držav, W. Calhouna, ki se je mudil 1. 1905 v Venezueli, v kolikor se tiče položaja v Venezueli, nepravično in malenkostno. Tudi poročilo poslanika Zjed. držav Russella o zahtevah Zjed. držav napram Venezueli, je brez vsake mere in zelo agresivno. Potem piše imenovani list doslovno: "Apelujemo na Calhouna in ga vprašamo, bi li bila vlada Zjed. držav* zadovoljna z intervencijo od strani Venezuele, ako bi se slednja v jed-nakem slučaju nezadovoljila z izrekom sodišča v Zjed. državah. Misli li Calhoun, da bi bila velesila in ljudstvo Zjed. držav s tako intervencijo zadovoljno?" Washington, 12. aprila. Vlada je dobila ^d venezuelske vlade odgovor na vprašanje glede otvoritve poštnih vreč, ktere so bile namenjene za top-ničarko Tacomo od Zjed. držav v La Guairi. Vreče so odprle venezuelske oblasti. Pošta v La Guaiai je omenjenega dne dobila 83 poštnih »vreč in med temi so bile tri za topničarko Tacomo. Vreče so, kakor običajno, vse odprli in šele ko se je to zgodilo, so videli, da so napravili pomoto. Pri tem se ni zgubila nijedna pošiljatev. ANARHISTIČNA ZAROTA NA FRANCOSKEM. Parižanska policija je pronašla načrt, kterega namen je bil uvesti v Parizu anarhistično strahovlado. Pariz, 11. aprila. Tukajšnja policija je prijela tri nevarne in splošno znane anijphiste imenom Kuhn, Roux in Roussel. Zajedno je policija pri aretovancih zaplenila tudi veliko količino dinamita, kterega so imeli shranjenega v svojem stanovanju. Dasiravno oblasti o tej zadevi uečejo mnogo govoriti, se tukaj z vso gotovostjo zatrjuje, da so imenovani anarhisti bili v neposrednej zvezi z velikanskimi delavskimi demonstracijami, ktere so se vršile v tukajšnjem mestu dne 4. aprila, ko so 150,000 delavcev razni delodajalci odslovili. Policija je dognala, da obstoji mednarodna anarhistična zveza, ktera -je dne 1. aprila nameravala s pomočjo bomb prirediti v Parizu pravo strahovlado. GALISKI NAMESTNIK GROF, POTOČKI JE POSTAL ŽRTEV SOVRAŠTVA MED POLJAKI IN MALO-R U S I. Ustrelil ga je dijak Miroslav Žičinskij povodom avdijence. POLJAKI ZAHTEVAJO OSVETO. Lvov, avstr. Poljska, 13. aprila. Včeraj je maloruski dijak Miroslav Žičinskij ustrelil gališkega namestnika, grofa Andreja Potockega. Umor je posledica velikega sovraštva, ki vlada že dolgo časa med Poljaki in Malorusi v Galiciji. Žičinskij je izvršil napad povodom avdijence maloru-skih dijakov in kmetov v palači imenovanega namestnika. Slednji je par minut po streljanju umrl in njegove zadnje besede so bile: "Povejte cesarju, da sem bil vedno njegov verni sluga.'' Morilca so takoj prijeli in ko so ga policaji odvedli v zapor, je vzkliknil: "Jaz nisem zločinec in to kar sem storil, sem storil v prid mojega naroda." Žičinskij je star 35 let* in je sin nekega popa, ki je član avstrijskega parlamenta. Umor je vzbudil po vsej Avstriji velikansko senzacijo in bode brezdvomno zelo uplival na avstrijsko politiko. Med Poljaki in Malorusi v Galiciji obstoji že dolgo vrsto let sovraštvo, dasiravno sta oba naroda slavjanska. Poljaki so namreč v večini in tako so si prilastili vso administracijo v Galiciji. Lvovska policija je prepričana, da ima opraviti z malorusko zaroto. Da- Iz Avstro-Ogrske. Narodnosti in cesar. POVODOM FRAN JO S IP O VE 60-LETNICE VLADANJA AV-STRIJSKE NARODNOSTI NE BODO ZASTOPANE. češki namestnik želi, da bi nemščina tudi v nadalje ostala kot uradni jezik na Češkem. PAPEŽEV NUNCIJ. Dunaj, 12. aprila. Da se proslavi šestdesetletnica Fran Josipovega vladanja, se je prvotno nameravalo prirediti na Dunaju takozvane narodnostne slavnosti, kterim naj bi prisostvovali zastopniki vseh av.-tlijakih narodičev. Sedaj so pa ta načrt opustili, kajti "krščanski socijalisti'7 z Luegerjem na čelu so se proiivili prisostvovati slavjauskim gledališkim predstavam. Vsled tega je včeraj v poslanskej zbornici prišlo do velikega kricaaja in Čehi so psovali "krščanske socija-liste" kar se je dalo. Tem povodom so Čehi napadali češkega namestnika Coudenhoveja, to tem bolj, ker je nedavno odredil, da mora biti pri na-mestništvu notranji uradni jezik nemški. Vse češko Časopisje napada ne-i umno vlado in zahteva jednoglasn«, j da se bojkotuje vse kar je nemškega. Dunaj, 12. aprila. Minister inostra-; nih del, čifut Aehrenthal, je včeraj sprejel papeževega nuncijuša, Granito di Belmonte Pignatellija. Vendar pa j z njim ni hotel uradoma občevati, ker : na ta način bode vatikanoe prisilil, da ! nuncijuša odpozovejo. j Budimpešta, 12. aprila. Ministerski . predsednik Andrassv izdeluje sedaj, siravno je morilec izjavil, da nima so- ko je parlamentarna svoboda vslcd novega poslovnika uničena, predlog krivcev, je vendarle sumljivo, da se je njegov brat deset minut pred izvršenim umorom ustrelil. Iz tega je izvajati, da je njegov brat dobro vedel, Mongolci kaj se bode zgodilo. Radi tega je poli- 1 cija aretovala vse polno maloruskih dijakov, zlasti pa one, ki so bili prijatelji morilca. Grof Potočki je bil Član stare poljske aristokratične rodbine, ktera se čestokrat imenuje v poljski zgodovini tekom zadnjih tristo let. Pokojnika so imeli vsi radi in celo konservativni Malorusi. Ulice tukajšnjega mesta so polne ljudi in pred vladino palačo stoji na tisoče ljudi in Poljaki kar glasno zahtevajo, da se Maloruse kaznuje. Potočki je ostavil vdovo in osem otrok. Vdovi je cesar poslal brzojavko v znamenje sočustvovanja. za volilne reforme, ktere pa bodo take, da bodo imeli večino le cigani in VESTI IZ FILIPINOV. Razkropljena tolpa roparjev; sedeat-sto mornarjev odide na dopust. Zopet potres v Mehiki. Mexico Ciudad, Mežico, 13. aprila. V Autlanu, država Jalisco, kakor tudi v Arroyo, država Tamaulipas, je bilo včeraj čutiti več potresnih sunkov. V obeh mestih so prebivalci bežali prestrašeni na ulice. Potres ni napravil kake Škode. Časopis sa berače. V Moskvi na Ruskem je začel izhajati časopis "Bosjačkaja Gaze ta'', t. j. beraško glasilo. Pisali ga bodo največ potepuhi, berači, izgubljene ženske itd. Časopis bode prinašal spomine teh propadlih žensk, njihove izpovedi, pesmi in članke ter redne dopise. List bode prinaial tudi rfifc« narkantnejih i-r '__„ _.___ Milica proti štrajkarjem. Pensacola, Fla., 13. aprila. V tukajšnjem mestu vlada velika razburjenost. Milica je prišla v mesto, gostilne so zaprte in po devetej uri zvečer ne sme nihče, kedor nima tehtnega vzroka, priti na ulice. Pensacola Electric Co., ki je lastnica tukajšnjih uličnih železnic, se je namreč s svojimi vslužbenci sprla, tako da se ne ozira več na z njimi sklenjeno pogodbo. Vsled tega so delavci pričeli štrajkati. Nato je družba pozvala znanega Farleya z njegovimi skabmi in to je bilo vzrok, da je prišlo do nemirov in izgredov. Denarje v staro domovino \ pošiljamo: za 10.35 ............ 50 kron. za 20.&.............160 kron. za 40.90 ............ 20Q kron. sa 102.00 ............ 500 kron. za 204.00 ............ 1000 kron. za 1017.00 ............ 6000 kron. Postarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popoliioma Izplačajo brez vinarja odbitka. Nase denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslat! je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismo, večje zneske po Domestic Postal Monejr Order aH pa New Tork Bank Draft FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York* «104 St. Clair Av*, N. E. Cleveland* Okie. Manila, 12. aprila. Iz Boyombom-ga se javlja, da je vojaštvo, ki je zasledovalo četo roparskega glavaija Lingaya, slednjo napadlo in po vročem boju razkropilo. Devet glavarjevih bojevnikov je bilo ubitih. Washington, 12. aprila. Iz New-porta je odpotovalo 700 mornarjev, via Colon, Panama, v Guam in Manilo, kjer bodo nadomestili odslužene mornarje azijske divizije našega vojnega brodovja. Mornarji potujejo v Colon na križarki Prairie, kamor pridejo dne 14. maja. Od tu potujejo po železnici v Panamo, kjer se ukr-cajo na transportni parnik Buffalo in potujejo- v San Francisco. f Konsum alkohola na Angleškem. Po statističnih podatkih je bilo leta 3907 v Angležki potrošeno za alkohol 167,016,200 sterl. lir. Angležka ima 44,100,231 prebivalcev, potemtakem znaša letni trošek za alkohol enega prebivalca Angležke 3.15 sterl. lir, oziroma vsak prebivalec popije na loto 10 litrov čistega alkohola. Tri veroizpovedanja. V rodbini bolgarskega kn^za Ferdinanda so sedaj zastopana tri veroizpovedanja. Knez in trije mla/S otroci so katoliške vere, starejši sin, prestolonaslednik Boris, je pravoslavne, sedanja druga soproga kneževa, Eleonora, je pa protestantske vere. Samomor duhovna. Albany, N. Y., 11. aprila. Rev. J. Graham, rektor katoliške cerkve sv. Srca Jezusa, se je včeraj v svojem stanovanju kraj cerkve ustrelil. p>-kojnik se je že dalj Časa sumljivo obnašal. Star je bil 45 let. Grofa Thuna zadela kap. Bivšega predsednika ustavovernih veleposestnikov na Češkem, grofa Qe-walda Thuna, je zadela kap v Palev-mu, kjer je iskal zdravje. Njegovo stanje je zelo opasno. V t •______ "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned 4nd published by the 9LOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Piace of Business of the corporation and addressee of above officers: 109Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York Pity, N- Y._ Za leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 ,, .pol leta........• . 1.50 „ leto za meeto New York . . . 4.00 „ pol leta za mesto New York . 2.00 ,, Evropo za vse leto.....4.50 » m ,, pol leta.....2.50 m ,, ,, četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemal nedelj in praznikov. "GLASJNARODA" ("Voice of the People") Issued every .day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3-00. »^Advertisement onjagreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kroja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvaiidče naznani, da hitreje najdemo naslovnika , Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "OLASINAWUDA" 10® Greenwich Street, New York City. - Telefon: 1279 Rector. r Proti anarhizmu. Predsednik Roosevelt je poslal našemu kongresu posebno poslanico, v kterej priporoča poostrene zakone proti čimdalje bolj bolj razširjajočem se anarhizmu. Vsa literatura, ki priporoča umor, požig in upor, se mora brez vseli eeremouij takoj zatreti. Pod obstoječimi postavami ima pošt-»a uprava pravico takoj zatreti vse spise, ki priporočajo imenovana hudodelstva. Po teh postavah pa pošta me sni«' uničiti lista, temveč samo za-braniti. da se ne razpošlje po pošti številka, v kterej se priporočajo enake stvari. Predsednik pa v svojej poslanici zahteva, da se vsem takim brošuram in listom brez nadaljnega •botavljanja vzame poštni debit. Predsednik nadalje pravi v svoji poslanici, da ima že tako oblast po postavati, in čudno se nam dozdeva, zakaj potem šele kongres povprašuje za dovoljenje. In svojo oblast je že izrabil, ker je nedavno zatrl anarhistični list, ki je pisal v nekem članku. naj se meščani vzdignejo in pomore vse oblasti ter požgo vladina poslopja. Ta predsednikov nastop ni provzročil v celi deželi nikakega razburjenja. kakor je naše ljudstvo občutno, če se mu skuša kje krčit tiskovna svoboda. Dejstvo torej je že sedaj tu, da ima vlada moči dovolj zatreti anarhistične liste, če ne popolnoma, vendar jim razpošiljanje po zvezini pošti kolikor mogoče otežiti. Vprašanje j<» torej, če je potrebno sedanjo postavo glede poštnega postopanja napram takim listom še povečati. In še bolj pride eDako vprašanje v poštev, če pomislimo, da se bode pričel z novimi postavami nekak boj proti tiskovni svobodi, ki zamore postati po morebitnih novih postavah omejena. Z besedami se da vztrajno boriti, kako lahko bi se tedaj pojem "anarhizem"' razširil na vse, vladi nasprotujoče pisanje! Kaj mogoče je, da bode za časa Ijutega volilnega boja kak "General Postmaster" posegel po morebitnih novih pravicah in jih zvršil. Na to seveda sedaj še misliti ne moremo, vendar mogoče je. Samolastnih postav torej ne maramo, ker v njih leži nevarnost, da se prepreči tiskovna svoboda, ki je po postavi in ustavi zajamčena. Predsednik je popolnoma pri svoji pravici, če nastopa s pomočjo zvezi-ne vlade napram anarhizmu. Toda posebnih postav, raz ven sedanjih, ni treba izdelovati. Pri vsej svobodi govora in tiska, ki vlada dandanes v naši prosti deželi, je že vse polno določb, ki skrbe, da se kaznujejo prestopki proti omenjeni svobodi. S strogim izpeljavanjem obstoječih postav se da brzdati anarhistična nevarnost, v kolikor pač more biti človeška družba pred izrodki blaznosti, kar so anarhistične ideje, zavarovana. Materni morilec. V postavodaji starodavnih narodov ni bila določena za morilca lastne matere nikaka kazen. Barbari, kot so bili v onih časih, niti mislili niso na možnost enakega hudodelstva. Mi pa, v našem kristjanstvu in napredni civilizaciji, mi poznamo tako kazen, poznamo enako hudodelstvo, ki je dejanje podivjane človeške surovosti, kterega moramo skoro smatrati za grozno delo slabe človeške duše. Bernard Carlin je bil, kakor smo poročali, pravkar odpuščen iz "po-boljševalnice ", ko je z mrzlo preudar-jenostjo ustrelil svojo mater. Strah in groza nas prevladujeta, če pomislimo, da se je lopov svojega čina Še veselil in se smejal pri mrtvi materi. Dejanje bi morali imenovati blaznost, v resnici pa podivjanost. Še grozne-je je pa, kar materni morilec sam pripoveduje, in sicer pripoveduje in ne opravičuje. Rekel je, da je grozno vesel, ker je doprinesel krvavi otrojila, ravnotako Amerika in Nemčija. Rusija i rt; a vzlic svojemu porazu na Daljnem VzhoJu danes močno mornarico. Japonska je danes na morju šestkrat močnejša, kot je bila še nedavno, Avstrija je brodovje podvojila, le Italija je zaostala in ni svoje mornarice pomnožila uiti za eno efektivno tono ( .M. Leta 1893 so bili dani vsi pogoji, da h; bila Italija, kar se mornarice tiče, na tretjem mestu med vsemi velesilami, leta 1907 pa ja padla na sedmo mesto in nevarnost je. da jo bo prekosilo avstrijsko brodovje, ki je leta 1S93 bilo za tretjino manjše od italijanskega, leta 1907 pa je riarastlo na dve tretjini italijanskega brodovja in bo leta 1910 doseglo štiri petine italijanskega. Poročilo poživlja poslance, naj sprejmejo proračun. Posebne osti, naperjene proti komurkoli, poročilo nima. čita se pa marsikaj med vrstami. Poslnsaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y. Sbordons od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE v Želim tukaj povedati tek oliko besed, katere so od največje važnosti .za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom* prihrani nekoliko denarja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim erkam, lahko veste to Vam govori profesor od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE. To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zje-dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira. v Slovenski Narod! potrebno, da se tukaj v Zjedi- njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom V pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujini zdravnikim,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti. ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI. Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo. Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera* za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem Času ozdravim. TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Ja z sem tukaj, da pomagam Sldvencem, ter sem popolnoma uverjen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkenvčasu svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo. BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, ufii, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in VSE TAJNE MOZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM. Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za srčt ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vain svetoval. Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A Universal Medical Institute 30 West 29th Street New York City Uradne ure od 10 do 13 dopoldne in od S do 6 popoldne, ▼ torkih in sobotah od 10 do 13 dopoldne, ter od »do 6 in od T doSsnrfer, ▼ nedeljah od 10 do 1. Grof — deserter. Od kavalerijske-ga polka v Pardubicah je dezertiral v Švico enoletni prostovoljec grof Do-brzanski, ker bi bil moral presedeti zaradi nekega službenega prestopka 14 dni v zaporu. Zakaj je vzel Arabec še drugo ženo. Neki Arabec je imel zelo krasno, mlado in zdravo ženo, a je vzlic temu še vzel drugo. Potniki so ga vprašali, zakaj se je oženil še z drugo, ko je prva lepša in mlajša? Arabec je odgovoril: Ko sem imel samo eno ženo, se je ta neprestano z menoj prepirala; a sedaj ko imam dve, prepirate se med seboj, a mene puščate na miru. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Braddocku, Pa., in okolici naznanjamo, da sta za tamosnji okraj naša zastopnika Mr. JOHN VAROGA in Mr. MICHAEL MAGISTER, 1005 Wood Alley, Braddock, Pa., ktera ste pooblaščena pobirati naročnino za "Glas Naroda" in razne v naši zalogi se nahajajoče knjige, vsled česar jih našim rojakom najto-pleje priporočamo. Upravništvo '' Glasa Naroda' NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. 0. SHULTZ, 7 Iron St., Canonsburg, Pa., naš zastopnik za Canonsburg in okolico. Pobira naročnino za "Glas Naroda" in pošilja po našem posredovanju denar V stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo. Spoštovanjem Prank Sakser Company. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. se zastou j razdeli med Slovence« NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Pittsburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je za lamoŠnji okraj pooblaščen g. IGNACIJ PODVASNIK, 159 Long Alley, Pittsburg, Pa., pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga cenjenim naročnikom toplo priporočamo. S spoštovanjem FRANK SAKSER CO. NARAVNA fjtL KALIFORNIJSKA VINA i NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. v m g al o a s posodo vred. Jsp Dobro belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3 gadon s posodo ved. • -Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošliejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanj em Nik. Radovich, 594 Vermont St, San Francisco, CaL "ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža In ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega^zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojalci, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: »Pjj-pi COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Sir. NEW YORK, N. Y. Mirno spiš, ako izročaš tvoje denarje v pošiljanje v staro domovino, ali pa nalagaš v trdne banke, za ktere deluje FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. Zdravju najprimernejša pijača je ^»♦LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega fcmela. kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. Lrelsy pivo ie najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trsvnikar-ju 6102 St. Clair Are. N.fci. kteri Vam dr age vol je vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Em vsebino tajik ■i odgovorno ne upravništvo n« nrednlitv*. AVSTRO=AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) -vos Majpripravnejša io najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv- Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". regularna vožnja med new yorkom, trstom in reko. Vsi spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ■ ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, I [ ARGENTINA. V mesecih maju in jnnijn se bodeta zgoraj navedenemu brodovjn pridružila ie dva druga nova potniška parnika. Gene voznih listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so do; TRSTA..............................................$29.— LJUBLJANI!........................................$29.60 REKE...............................................$29.— ZAGREBA..........................................$30.20 KARLOVCA........................................$30.26 H RAZRED do TRSTA ali REKE..........................$52^0 do $55w— Parobrod 'ALICE" odpluje 18. aprila 1908. Parobrod "ATLANTA" odpluje 22. aprila 1908. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington stmt, new tool ___c_____"_ Ilk::: JL_-j._____" L—L V padisahovej senci. -o- Spisal Karol May; za "Glas Naroda ""priredil L. P. -o- PRVA KINJ1 GA. - PO PUŠČAVI. (Nadaljevanje.) "Ali sta koga umorila iz tvoje družine ali tvojega rodu t" "Ne." "Ali moraš s krvjo z njima soditi?" "Ne." "Tedaj ju pusti! V tuje spletke se ne vmešavaj!" Mož je govoril kot pristen beduin. Niti se mu ni zdelo vredno pogledati moža, o kterih je slišal, da sta moi^lea. Tudi morilca sta nas opazila in spoznala. Videl sem, kako sta hitela, da prideta na solno skorjo. Ko 8ta bila tam, začujemo zanicevalen smeh. Mi odidemo v koto in do opoludne počijemo; nato se preskrbimo s potrebnim živežem in nastopimo nevarno pot. Na tujih, neznanih rekah sem v zimskem času s snežnimi čevlji pre-dirjal cele milje ter sem moral biti vsak trenutek pripravljen, da se udere led pod irenoj, »endar nisem imel nikdar istih občutkov, kakor sedaj na tem neprijaznem shotu. Ni bil morda strah, temveč nekaka bojazen ple-salra na vrvi, ki ne ve gotovo, če je vrv, kj ga nosi, tudi dovolj pritrjena. Mesto leda solna odeja — to mi je bilo več kot novo. Skrivnosten šum. barva, kristalizacija te skorje, mi je bilo vse pretuje, da bi se ču# varnega. Vsak korak tem preudaril in iskal gotovih znamenj za trdnost tal. Sem-intja so bila tako trda in gladka, da bi se lahko vozil z drsalkami, zdajci se pa ta odeja zopet spremeni v umazano krliko plast, ki ne more vzdržati »ajmanjSe teže. Šele ko se nekoliko orientiram, stopim na konja ter se prepustim vtJd-atvu Sadeka in nagonu svojega konja. Takoj spoznam, da mali žrebec nikakor ni prvič na tej poti. Kjer je čutil, da je varno, je prav razposajeno dirjal, kjer se mu je pa pot zdela sumljiva, je stopal z. največjo lahkoto po komaj čevelj široki poti. Migal je z ušesi, povohal tla, premišlujoč ali ob-upajoč sopihal in nekoč celo s prednjim kopitom preskusil tla, če so varna. Vodnik je stopal naprej, jaz za njim in zadnji v vrsti Halef. Tako selo smo bili zavarovani v pot, da smo le prav malo,govorili. Tri ure smo i« na potu, ko se Sadek obrne k meni in reče: "Čuvaj se. sidi! Prihajamo na najslabše mesto cele poti." "Zakaj najslabše T" "Steza vodi čez visoko vodo in se pri tem tako zoži, da bi jo lahko pokril z dvema rokama." "Ali so tla dovolj močna T" "Ne vem gotovo, moč tal se večkrat spreminja." 1' Tedaj stopim s konja, da zmanjšam težo.'' "Sidi. ne stori tega. Tvoj konj varneje stopa kot til" Tu je bil vodnik gospod in mojster; poslušam ga torej in obsedim na konju, vendar še danes s strahom mislim na teh deset minut, ki so zdaj sledile; deset minut samo, toda v takih okoliščinah se nam zde cela večnost. Dospemo do kraja, kjer se dolina in višina menjavata. Valovite višine 60 obstojale sicer iz trde, trpežne soli, doline pa iz krhke, kašnate mase, med kterimi je bilo le nekaj ozkih točk, na ktere se človek in žival le z največjo nevarnostjo moreta podati. In poleg tega, dasi sem sedel na konju, mi je zelena voda segala do kolen, tako, da se mora mesta, kamor se stopi, poiskati šele pod vodo. Najhuje pri tem je, da mora vodnik in žival varna mesta šele preskusiti, predno stopi s celo težo; vsaka oporna točka je bila tako majhna, tako varljiva in izdajalska, da se ne sme niti trenutek ▼eč kot potrebno stati na nji, če noče človek utoniti — re* grozno. Zdajci pridemo na mesto, ki je bilo v dolini kakih 20 metrov komaj za prst široko. "Sidi, čuvaj ?e! V sredini smrti smo," zakliče vodnik. Obrne se z obrazom proti jutru in prične glasno moliti sveto fačo: "V imenu najbolj usmiljenega Boga. Čast in hvala gospodarju sveta, VAS KREDIT JE DOBER! Vsak Slovenec zamore pii nas eno krasno uro garantirano iz pravoga zlata na kredit kupiti. CJra je iz pravega zlata umetno izdelana s tremi pokrovi in ima najbolji amerikanski stroj na 15kamnov z pismeno garancijo za 20 let. Ta ura je izgaran-tiranega pravega zlata možke velikosti, ter vas stane samo $30.— na obroke. Mi vam to dragoceno uro damo na kredit, na mesečne plačilne obroke. Vsaki, kdor si Želi kupiti na kredit to Eravo zlato uro naj nam pošlje samo $4.— are ta-oj v registriranem pismu ali po Money Orderu in mi takoj odpošljemo uro. Ostalih $26.— bo-dete na mesečne obroke plačali in sicer samo po $2.— na mesec. Takoi dobite to zlato uro kakor hitro nam samo "prvih $4.— are poSlete. Vsled tega priporočamo vsakemu Slovencu, da si precej to uro naroči, kjer nikdar več vam se bode nudila tako ugodna prilika, da vam bode mogoče r ravo zlato uro kupiti na kredit. Pišite takoi in pošlite f-i,— are na naslov: ^American Credit Watch Co. Hat Iron Build'g R. 1307. NEW YORK Za vsebino tujih oglaeov ni odgovorno ne npravniitvo ne nredatttro. Gompagnle Generale Traosatiantipe (Francoska pa robrodna družba«) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUANI Postni pamiki so:] •*La Provence" na dva vijaka____ •La Savoie" „ „ „ ... ..........14,200 ton, 30,000 konjskih mo& ...........12,000 „ 25,000 „ _ "La Lorraine" „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ „ "*La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „ _ ^La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „ ' "La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. napi 42: Pamiki #dplujejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. uri dopol ud ne iz prfatanišča št. 42 North Bi ver, ob Morton St., N. T, •LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA LORRAINE Para lita i M. W, 16. aprila 1908. *LA TOURAINE 2L maja 1908 23. apr. UKfc *LA SAVOIE 28. maja 1908 30. apr. 190S *LA PROVENCE 4. jun. 1908 7. maja 190* *LA LORRAINE/ 11. jun. 1908 14. maja 1908 *LA SAVOIE 18. jun. 1908. zvezdo zaznamovani imajo po d fa vijaka. » Kozminsk 19 generalni agent za zapacL 71 Dcaoorn fit,, Ch^cnsro, K . vseusmiljenemu, ki bo sodil na dan sodbe. Tebi hočemo služiti in tebe mo-jiti, da nas vodiš po pravem potu onih, ki se veselijo tvoje milosti in ne po poti onih, čez ktere---.1' Halef za menoj je tudi pričel moliti; naenkrat pa oba umolkneta; — med dvema bližnjima hriboma je nekdo ustrelil. Vodnik vspne roke, grozno zakriei, stopi napačno in v prihodnjem trenutku zgine pod solno odejo, ki .se za njim takoj zopet .zapre. V takih trenutkih dobi človeški duh napetost, ktera mu podeli oelo vrsto mislij in sklepov z mrzlično naglico, za ktere bi sicer rabil oele ure. Še je razlegal strel in še ni vodnik čisto zginil, že mi je znano vse. Oba morilca sta hotela svoje tožnike pogubiti; svojega vodnika sta tem laglje pridobila, ker je bil na našega ljubosumen. Mene in Halefa ni bilo treba ustreliti; pogoditi je imel le našega vodnika in midva s Halefom sva izgubljena. Prežala sta torej na najbolj nevarnem mestu shota in ustrelila Sadeka. Sedaj sta lahko gledala, kako s Halefom utdne^a. \ Da je bil Sadek ^avno v glavo zadet, sem takoj opazil. Jeli padajoča krogija ranila tudi mojega konja,^ali je bil samo prestrašen? Mali ber-berski žrebec se strese,-zgubi ravnotežje in se udere v močvirje. "Sidi!" zatuli za menoj Halef v nepopisnem strahu. Bil sem zgubljen, če me ne reši samo ena stvar; ko se konj še potaplja in zaman skuša skopati se s prvima nogama navzgor, primem se z rokama za sedlo, poskočim z nogami po zraku in v loku čez glavo ubogega konja, ki radi sunka takoj zgine pod solno skorjo. V trenutku, ko sem frčal po zraku, Je Bog nslišal najbolj gorečo molitev mojega življenja. Molil nisem dosti in ne dolgo; če pa Človek visi med življenjem in smrtjo, nima ne mnogo besed ne časa. —~ Pod seboj začutim trda tla, ki se pa takoj uderejo; že skoraj na pol zakopan se zopet spravim navzgor; zopet se uderem, spotečem, stopim napačno, vendar čutim tla pod seboj; ničesar ne slišim več, ne čutim, ne vidim kot tri može na ^olni ravnini, kterih dva me pričakujeta z nabito puško. Tu konečno dobim trdo široko podlago, sicer le sol, vendar m^ krepko drži. Dva strela počita — Bog je hotel, da še živim, spodtaknil sen. se in padel; kroglje zažvižgajo mimo mene. Svojo puško imam še na rami; čudež, da je še nisem zgubil; vendar v tem trenutku pozabim na njo; s pestmi se VTŽem na lopove, ki me pa ne čakajo. Vodnik je zbežal; starejši obeh morilcev je vedel, da je brez vodnika zgubljen, zatorej jo udari za njim; v roke dobim le mlajšega. Iztrga se mi in odskoči, jaz pa za njim. Prevladal ga je strah, rr.ene pa jeza; pazila nisva, kam drviva — kratek, grozen krik me ustavi. Zginil je pod solno maso; stal sem komaj 30 palcev pred zijajočim grobom. Tu zadoni za menoj presunljiv klic: "Sidi, pomoč, pomoč!'' Obrnem se. Ravno na mestu, kjer sem bil jaz preje, se bori Halef za življenje. Sicer je bil pol že pod solno maso, vendar se je še držal. Skočim k njemu, snamem puško in mu jo pomolim. "Primi za jermen!" "Ga že imam, sidi! 0 Alah illa Alah!" "Vzdigni noge; jaz ne morem čisto do tebe. Drži se trdno!" Uporabi svojo poslednjo moč, da se dvigne s telesom; ob istem času jaz krepko potegnem in šlo je. — Komaj zadobi sapo, poklekne in prične moliti štiriinšestdeseto suro: "Vse, kar je v nebesih in na zemlji, naj hvali Boga; njegovo je go-spodstvo in njemu gre hvala, ker on je vsegamogočen!" On, mohamedanec, je molil; jaz pa, kristjan, nisem mogel, n^em znal dobiti besedij, kar odkrito povem. Za mano je ležala grozna solna površina tako mirno, tako nepremično in bliščeče, in vendar je požrla oba najina konja ter vodnika, in pred seboj sem videl bežati morilca, ki je vse to zakrivil! Vsaka mišica je trepetala v meni in trpelo je precej časa, da sem se umiril. "Sidi, ali si ranjen?" "Ne. Toda človek, kako si se rešil?" "Skočil sem s konja kot ti, efendi. In naprej ničesar več ne vem. Zavest sem dobil šele, ko sem ležal tam na robu. Vendar midva sva zgubljena." "Zakaj?" "Vodnika ni. 0, Sadek, prijatelj moje duše, tvoj duh mi bo oprostil, ker sem kriv tvoje smrti. Toda maščeval te bom, to prisežem pri bradi preroka; maščeval te bom, Če tu ne poginem." "Ti ne boš poginil, Halef!" "Zgubljena sva; lakote in žeje bova poginila." "Dobila bodeva vodnika." "Kterega?" "Omaija, Sadekovega sina." "Kako naju bo našel?" "Ali nisi slišal, da je šel v Seftimi in da se še danes vrne?" "Vendar naju ne bo našel." "Na vsak način. Ali ni rekel Sadek, da je pot v Seftimi in Fetn&sso skoro dve tretjini enaka?" "Efendi, da ješ mi novo upanje, novo življenje. Da, čakala bodeva, dokler ne pride Omar." "Zanj bo sreča, če naju najde. Tu za nama bi moral sam poginiti, ker pot, o kterej misli, da je dobra, je sedaj udrta." Vleževa se na tla; solnee je pripekalo tako hudo, da se je obleka že v nekaj minutah posušila in prevlekla s solno skorjo, kjer je bila mokra. Pred sodnijo. Dasi sem bil prepričan, da pride sin umorjenega vodnika, je bilo vendar mogoče, da je šel mesto čez jezero, okoli njega. Čakala sva torej nestrpno, da, skoraj boječe. Popoldne je minilo; v dveh urah mora biti tema; tu opazim postavo, ki se od vzhoda počasi premika proti našemu kraju. Prihajala je bližje in bližje in nas konečno zapazila. "On je," vzklikne Halef, položi roke kot govorilno cev na usta in zakliče: "Omar ben Sadek, požuri se!" Pozvani podvoji svoje korake in kmalu stoji pred nama. Takoj spozna prijatelja svojega očeta. "Bodi mi pozdravljen, Halef Omar!" "Hadži Halef Omar!" popravi Halef. "Oprosti. Veselje, da te vidim, je krivo te napake. Prišel si v Kris k očetu?" "Da." '' Kje je on ? Če si ti na shotu, mora biti on blizu." "On je blizu," reče Halef svečano. "Kje?" "Omar ibn Sadek, vernikom se spodobi, da so močni, ko jih zadene kismet." "Govori, Halef, govori! Ali se je pripetila nesreča?" "Da." "Kakšna?" "Alah je tvojega očeta poklical k sobi." Mladenič je stal pred nama, ne besedice zmožen. Z očmi je štrlel v Halefa in lice mu je postalo grozno bledo. Konečno zadobi zopet govor, vendar čisto drugačen kot sem slutil. "Kdo je ta sidi?" vpraša. "Kara ben Nemsi, kterega sem pripeljal k tvojemu očetu. Zasledujeva dva morilca, ki sta jahala čez shot." "Moj oče je vaju vodil?" "Da; on je bil vodnik. Morilca sta podkupila Arfan Rakedihma in nam nastavila tukaj past. Ustrelila sta tvojega očeta; on in konji so utonili v močvirju, naju je pa Alah rešil." "Kje so morilci?" "Eden se je pogreznil v solno plast, drugi je pa z vodnikom pobegnil v Fetnasso." "Torej je pot tu pokvarjena?" "Da. Ne moreš več nazaj.*' "Kje 4-e je ugreznil moj oče?" 1 'Tam, trideset korakov od tu." Omar gre tako daleč nazaj, dokler ga solna plast drži; tam zazre pred-. se in se obrne na to proti vzhodu: "Alah, ti Bog vse moči in pravice, slušaj me! Mohamed, ti prorok Najvišjega, slušaj me! Vi kalifi in mučenci vere, slušajte me! Jaz, Omar ben Sadek, se ne bom preje smejal, ne preje porezal svoje brade, ne preje stopil v mošej«). dokler ne bo peklo požrlo morilca mojega očeta! Prisegam, prisegam!" (Dalje prih.) Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe, Mveronemikega Lloyda in Hamburg-uneriike proge, kteri odplujejo iz Nefw Torka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA LORRAINE odpluje 16. aprila ob 10. uri dopoL LA TOURAINE odplnje 23. aprila ob 10. uri dopoL LA SAVOIE ocipluje dne 30. apr. ob 10. mi dopo). LA PROVENCE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje dne 14. maja ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje dne 28. maja ob 10. uri dop. LA PROVENCE odplnje 4. junija ob 10. uri dopol. SLA LORRAINE odpluje 11. junija ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje 18. junija ob 10. uri dopol. LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. uri dopol. V BREMEN (severonemški Lloyd): KRONPRINZ WIT HELM odpluje 21. aprila. KAISER WILHELM JL odplnje 28. aprila. KAISER WILHELM DER GROBSE odplnje dne 5. maja. KRONPRINZ E S S IN CECILTF odpluje dne 12. maja. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 19. maja. TTATRFR WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. junija. KRONPRINZESSIN CECTLTK odpluje 9. junija. KRONPRINZ WILHELM odpluje 16. jnnija. KAISER WILHELM IL odplnje 23. junija. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje due 30. junija. V HAMBURG (kamburško-ameriška proga): DEUTSCHLAND odpluje dne 28. junija. Ca via ?obližna ali aataačaa po-jsanfla glede potovanja plžite pravo- FRANK gAKBER OO., 109 Greenwich St, Hew York, kteri vam bode točno odgovoril tal vas poduifl o potovanja. Dalje so še krasni poštni penili na raspolago, kteri odplujejo kakor V BREMEN (severenomiki Uoyd): GROSSER K U RE UERST odpluje 7. maja. MAIN odpluje dne 14. maja. BARBAROSSA odpluje dne 21. maja. NECKAR odpluje dne 30. maja. GROSSER KURFUERST odpluje 11. junija. BREMEN odpluje 18. junija. FREEDRICH DER GROSSE odpluje 20. jnnija. PRTNZ FRIED RICH WILHELM odpluje 25. junija. BARBAROSSA odpluje 27. junija. V HAMBURG (bs—buriko-ameriška srna): KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 23. aprila. ' PRESIDENT LINCOLN odpluje 25. aprila. PRESIDENT GRANT odpluje 2. maja. AMERIKA odpluje dne 7. maja. BLUECHER odplnje dne 14. maja. KAISERIN AUGUSTE VICTOBIA odplnje dne 2L maja. AMERIKA odpluje dne 4. junija. BLUECHER odpluje dne 10. junija. PRESIDENT GRANT odplnje dne 13. junija. KAISERIN AUGUSTE VICTOKIA odpluje dne 18. junija^ V TRST ALI REKO (Austro-American Line): ALICE odpluje 18. aprila. ATLANTA odpluje dne 22. aprila. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 29. aprila. ARGENTINA odpluje dne 6. maja. LAURA odpluje dne 20. maja. ALICE odpluje dne 3. junija. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 17. junija. V ROTTERDAM (Holland-American Lino): STATENDAM odplnje 22. aprila ob 10. uri dopol. NIEUW AMSTERDAM odpluje 29. aprila ob 4. uri zjutraj. RYNDAM odplnje dne 6. maja ob 9. uri dopoL POTSDAM odpluje 13. maja ob 2. uri popoldne. NOORDAM odpluje dne 20. maja ob 8. uri dopoL STATENDAM odpluje 27. maja ob 10. uri dopoldne. NIEUW AMSTERDAM odpluje 3. junija ob 8. uri zjutraj. RYNDAM odpluje 10. junija ob 1. uri popoldne. POTSDAM odpluje 17. junija ob 7. uri zjutraj. NOORDAM odpluje 24. junija ob 2. uri popoldne. V ANTWERPEN (Red Star Una): VADERLAND odpluje 18. aprila. ZEELAND odpluje 25. aprila. KROONLAND odplnje 2. maja. FINLAND odpluje dne 9. maja. VADERLAND odpluje dne 10. maja. ZEELAND odpluje dne 23. maja. KROONLAND odpluje dne 30. maja. „ FINLAND odpluje dne 6. junija. VADERLAND odpluje dne 13. junija. ZEELAND odpluje 20. junija. KROONLAND odpluje dne 27. junija. V SOUTHAMPTON (American Line): NEW YORK odpluje dne 18. aprila. ST. LOUIS odpluje dne 25. aprila. PHILADELPHIA odpluje dne 2. maja. ST. PAUL odpluje dne 9. maia. NEW YORK odpluje dne 16. maja. ST. LOUIS odpluje dne 23. maja. PHILADELPHIA odpluje dne 30. maja. Ako fcda želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postreien bode vsakdo vestno in hitro. Vsa kteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom par-nika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železniei in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenee na postaji, dovede k naj v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega ualulibenea pc Vsa. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parnikf-prodajamo po isti eeni, kakor v glavnih pisarnah pa rob rodnih družb«. FRANK SAKSER OO., 109 Greenwich St, New York. POZOR SLOVENCI IN HRVAH. Podpisani priporočam vsem potojo* čim rojakom v Chicagi, ILL, in okoliei svoj dobro urejeni —: SALOON. :— Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno cveže in dob>o Seip pivo, jako dobro domače viJOy razne likerje tea- prodajam fine smofc. ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi in preskrbujem pa-robrodne listke za vse prekomoiske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V I real sem s banko Frank t Hew Yorku. Svoji k svojim I Z velespoštovanjem JOSIP KOMPARE, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, HL Knjigama Fr. Sakser Co. 109 Greenwich St., NEW Y0RIC. ima v zalogi poleg rainih druzih tudi sledeče NOVE KNJIGE: Mir božji, brošir......$1.00 Zlatoroif, planin, pravljica, eleg. vezana z zlato obrezo.........£1.25 Zmaj iz Bosne_____- -—.60 Vohun (Špion)........—.80 Tri povesti grofa Leva Tolstoja.............—.40 Mučeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00 Ob Zori broš.........—.70 Rodbina Polane&kih cela izdaja bro3......$2.50 Ruska Japonska vojska 5 zvezkov skupaj—.75 Dama z kameljami.. .$1.00 Burek v strahu šalo-igra ...............—.3S WINNETOU rdeči gentleman i potni roman) jc dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.C0. Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven. Naročilom je priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. FRANK SAKSER C0. m Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno irostilno, pod imenom "Narodni Ho»el/*na 709 Broad St., eden naj ver jih hotelov v mestu. Na čepn imam vedno svežepivo, najboljše vi>te whl-Key, kakor uaravnt-ga doma napravljenega vina in dobre latro imam čez 25 urejenih sob za prenovitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja t Za obilen pose t <-e priporočam mlani Božo Gojsovič, Johnstova, Pa. J Z« ^ Niki* rt biti r Zustonj! Zastonj! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini J IMPORTIRANI TOBAK za cigarete in pipo ali cigare, ^ kakor pri nas. Pošljite nam na eni ^ dopisnici važ naslov in dobite takoj J zastonj našetra tobaka za cigarete ali pipo za vf>reC in tudi naš cenik, da se prepričate o fmoti istega. Vsi j ljudje moraio naš t<-»^ak poskusiti, 1 da se prepnčajo, da ;e najboljši in J najcenejši. Pišite takoj na: ADR1A TOBACCO CO. 308 E. 75th St., New York, &OJAXI. HAROdAJTK » *A "GLAS KAKODA", NAJVEČJI XX HAJOENEJftI DM&VH1&! a a * 1 Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršlča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo Tndi naznanjam, da ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, iunke itd. Govorim v vseh slovanskih m. . 'W.*V * 1 - T, U M obilni obisk. m p^npf ww wv*iM