RHSHM r= l! slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse feto - . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Ne1 Za New York celo leto -Z« inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 GLAS AR0DA n List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays & and legal Holidays. 75,000 Readers. m —n— . II .uicr.«, m TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 175. — ŠTEV. 175. Entered as Second Class Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK. SATURDAY. JULY 27. 1929. — SOBOTA. 27. JULIJA 1929. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXvn. — LETNIK XXXVII. FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK ODSTOPIL PREDSEDNIK D0UMERGUE ZAENKRAT ŠE NI SPREJEL NJEGOVE RESIGNACIJE Njegova resignacija je v kabinetu, kateri bo napel vse sile, da ga bo pregovoril. — Kot njegova naslednika prideta vpoštev zunanji minister Bri-and in justdcni minister barthou. — Pcincare — sedemdesetletnik. RAZ0R0ŽENJE NA MORJU Nekateri kongresniki niso ničkaj zadovoljni s Hoover je vim načrtom. Izjava državnega tajnika Stimsona. PARIZ, Francija, 26. julija. — Francoski ministrski predsednik Raymond Poincare je sporočil nocoj kabinetu svojo resignacijo. Predsednik francoske republike Doumergue re-signacije še ni sprejel ter upa, da bo ministrskega predsednika pregovoril, naj ostane na svojem mestu. Poincare, ki je v uradu že izza leta 1926, je sporočil, da se mora podvreči nevarni operaciji in da najmanj tri mesece ne bo mogel vršiti nikakega dela. Splošno se domneva, da bo na prošnjo svoj ih tovarišev umaknil resignacijo ter vzel le trimesečni dopust. Nadomestovala bi ga zunanji minister Aristidc Briand in justični minister Louis Barthou. Poincarejev sklep je spravil kabinetne člane v veliko zadrepo. Soglasno so sklenili, naj gresta k njemu Barthou in Briand ter ga skušata pregovoriti. Jutri ob polenajstih se bo vršila posebna kabinetna seja. Pri tej priliki se bodo ministri podrobneje bavili z zadevo. Poincarejev korak ni nikogar presenetil. Tekom debote za ratifikacijo Mellon-Berdngerjeve pogodbe je nevarno zbolel. S svojimi predlogi je prodrl tako v poslanski zbornici kot v senatu. Politiki opozarjajo javnost na dejstvo, da je ministrski predsednik, odkar je nastopil svoj urad le-jvasi Bruše v južni Srbiji Vsled ta I 926, neprestano delal, v časi po osemnajst ur na i njegovih stalnih prošenj mu je dodan. Delo in napori so ga pa izčrpali, posebno če se vol^en začasni povratek v Beograd. kjer se bo podvrgel resni opara- WASHINGTON, D. C., 26. julija. Sinoči je postalo precej jasno, da ne bo predsednik Hoover povsem gladko uveljavil svojih načrtov za zaščito svetovnega miru in za skrčenje ameriške mornarice. Vkratkem se bo amreč unel v kongresu vroč boj, kojega cilj bo ohraniti ameriško mornarico na isti višini kot je sedaj. Že včeraj je rekel predsednik mornariškega komiteja, kongres-nik Britten, da se ne sme omejiti prostega gibanja ameriške mornariške politike. Skoro istočasno pa je izjavil državni tajnik Stimson, da stremita Anglija in Združene države po enako močni mornarici ter da tiči v tem ves ponos dveh ponosnih in neodvisnih držav. Če se bo Hooverjevi administraciji kmalu posrečilo doseči dogovora z drugimi silami, ne bo skoro mogoče preprečiti pričetka grajenja treh izmed petih križark, ki so bile določene v mornariškem programu za leto 1929. ŽRTVE SUŠE IN VROČINE Družina je osušila tank kare, da dobi prepotreb-no vodo. — Velika suša vsepovsod po Zapadu. EL CENETRO, Cal., 26. julija. — Osem nadaljnih ljudi je umrlo od žeje med tukajšnjim krajem in Blythe. Trupla moža. žene in šestih otrok so našli pomožni šerifi in renčerji. Te smrti so povečale žrtve vročine v Imperial Valley na sedemnajst v zadnjih dva in sedemdesetih urah. Posa je nadaljevala svoje iskanje, ker je prepričana, da je bilo še več otrok v skupini motoristov. NAPETOST MED RUSI IN KITAJCI Sovjetska Unija je zapre-tila, da bo poslala eks-pedicijsko silo na Kitajsko. — Rusija zahteva brezpogojno vrnitev železnice. LONDON, Anglija, 26. julija. —■ Danes so se zelo zmanjšali izgledi, da bo prišlo do zbližan j a med nacijonalistiUno Kitajsko in Sovjetsko Unijo. Kriza v Mandžuriji je narasla. Razburljiva poročila o dogodkih PAPEŽ SE BO KITAJSKA PODAL NA NASILJA V POTOVANJE MAND2NURIJI .......... ___ ___ Vročina tekom procesije So v je ti s dobili poročila, ga je tako prevzela, da da Kitajci mučijo in tršo mu zdravniki nasve- pinčijo boljševike. — tovali tri tedne trajajoč Zaplerijenje kitajskega počitek. orožja. ki so umrli, ko so se ustavili njih na meji so prihajala iz Mandžuri- HRVATSKI VODITELJI V BEOGRADU BEOGRAD, Jugoslavija. 26. julija. — Svetozar Pribičevič, eden v triumviratu voditeljev hrvatske se-Ijačke stranke, je dobil dovoljenje vrniti se pod policijskim spremstvom v Beograd, da vstopi v neko bolnico. Pred pai meseci je bil M. Pribičevič nenadno aretiran, ko se je mudil na obisku v Beogradu. Bil je interniran za nedoločeno dobo v avtomobili v bližini Dry Bill Wells, daleč proč od civilizacije, na malo rabljeni puščavski poti med tukaj in Blythe, v Palo Verde dolini ob Colorado reki. Tank za vodo je bil prazen. Pozno včeraj popoldne je našla skupina Mehikancev bližini Nilan-da, truplo Enriqua Armeta, ki je bil mrtev že dva dni pod nekim drevesom, kjer je skušal najti zavetja pred žgočimi solnčnimi žarki. Na njegovi sledi so našli petnajst milj proč njegov pokvarjeni avtomobil. HOOVER DOBIL NOV KLOBUK je, in vsledtega je malo verjetno, da bi se vršila pogajanja med o-bema državama radi okrutosti, katere so zakrivile kitajske oblasti in da bo najbrž prisiljena poslati ek-spedicijsko silo na Kitajsko ter na ta način rešiti sovjetske državljane. Kitajski zunanji minister Wang je rekel nekemu časniKarskemu poročevalcu, da čaka Nanking pri-eetka pogajanj in da se bodo pogajanja najbrž vršila v Moskvi, ne pa v Harbinu ali kje v Centralni Kitajski. Rekel je, da bo jutri odpotoval nacijonalistični poslanik Časao Yang iz Finske ter se vozil preko ----! Moskve. WASHINGTON. D. C., 26. julija. Vse kaže, da se Moskva ne bo ho-Predsednik Hoover je dobil danes tela pogajati s Kitajsko, dokler n» poseben, nepremagljiv klobuk, ka- i bedo Kitajci vrnili kitajske iztočne terega bo rabil pri ribarenju. Po- J železnice ter uveljavili prejšnjega daril mu ga je Alexander P. Moo- ! stanja razmer. RIM, Italija. 26. julija. — Ko je i MOSKVA. Rusija, 26. julija. — včeraj papež Pij XI., prvikrat zapu , Danes je bilo opaziti tukaj resno stil Vatikan, se je domnevalo, da vznemirjenje, ko so dospela nadalj- je zdaj prebit led in da se bo pa- j na poročila o izzivalnih dejanjih pež izdatno poslužil svoje novo dob- ; kitajskih oblasti v Mandžuriji. ljene prostosti. j Na podlagi teh poročil bo najbrž t, . , , ,, T. i sovjetska armada prisiljena vdreti Ker je bila vsled pogodbe z Ita-... . . 'v Mandužriio ter rešiti tamosnje lijo ustanovliena posebna samo-; ruske podanike. Sem so dospele razburljive vesti. ki kažejo, da so prizadeti tako Tekom včerajšnje proce.sije ga , sov/etski uradniki kot beli Rusi ob je strašna vročina tako prevzela, vsej dolžini kitajske vzhodne že-da so mu zdravniki nasvetovali leznice. katero je pred kratkim zu-najmanj tri tedne trajajoč počitek i plenila mandžurska vlada ter jo v benediktinskem samostanu Mon-' odtegnila ruski upravi, te Cassino, ki leži precej visoko. stojna papeška država, je postal5 papež tudi posvetni vladar. re, ameriški poslanik v Peruju, v imenu predsednika I ^uia, ki je sporočil, da ne bo klouuk le zavaroval nosilca pred dežjem, temveč mu tudi zagotovil obilen ribolov. Mr. Moore se je oglasil v Beli hiši po svojem povratku iz Peruja. pomisli, da bo 20. avgusta star že sedemdeset let. VSTAJA PROTI BR00KLYNSKI VLADI V PERU BIKOBOREC SE Sest glavnih udeležencev PROSLAVLJA je na varnem. — Policija ima definitivne dokaze, da je obstajala resnična zarota. ciji. Calles odpotoval v Franci LIMA, Peru, 26. julija. — List "La Prenea", Je danes objavil, da je policija rackrlla štiri druge glavne udeležence. Zaplenila je tudi dosti dokumentov. Druge aretacije bodo šele Izvršene. List "La Prensa" izjavlja, da ima policija definitivne dokaze glede zarote ter seznam vseh zarotnikov. Znane so Ji tudi metode, katerih so se nameravali posluževati zarotniki. da strmoglavijo peruvijsko vledo. Policija zaenkrat še ni objavila imen zarotnikov. Brooklynski matador je zmagal v Madridu, čeprav ga je bik vlekel po tleh. — Gledalci so mu navdušeno ploskali. MADRID. Španska, 25. julija. — Sidney Franklin, ameriški bikoborec, je nastopil sinoči prvič v Madridu pred množico kakih 13,000 o-seb. Čeprav ga je bik podrl na tla ter vlekel petdeset čevljev daleč, je vendar žel živahen aplavz. Prvega bika je ubil z enim udarcem meča. Drugi bik pa ga je podrl na tla ter ga vlekel kakih petdeset čevljev daleč, prčdno je mogel stopiti na noge. Bivši mehiški predsednik Calles je sinoči odpotoval s parnikom "lie de. France" proti Evropi. Baje je bolan na želodcu ter se gre v Evropo zdravit. Včerajšnji dan je preživel v svoji kabini ter ni hqtel sprejeti časnikarskih poročevalcev, češ, da so mu zdravniki zabranili. V sredo zvečer je dospel na Pennsylvania postajo povsem tajno. S posebnim vojaškim spremstvom so ga odvedli z Governors Islanda na parnik "lie de France". MAJNERJI PROSILI MACDO NALDA ZA KRAJŠE URE LONLON, Anglija, 26. julija. — Zadrege v MacDonaldovi vladi so bile povečane včeraj vsled ultimata, katerega je poslala premogarska federacija ter zahtevala takojšnji preklic postave, ki določa osemur-no delo. V tajni seji v Blackpoolu so premogarji sklenili zahtevati ne le krajših delavnih ur, temveč tudi višje mezde. Vlada je obljubila, da bo prekinila obratovanje postave glede osemurnega delavnika, a ker je vedela, da bodo številni rovi zaprti ter bodo poskočile tudi cene premoga, je skušala uveljaviti kompromis. In Mančulija so sporočili, da so Kitajci zopet streljali na sovjetske aeroplane in da so se tudi vojaki obstreljevali. GENERALNA STAVKA _V ROSARIO BUENOS AIRES. Argentina, 26. julija. — Danes je bila proglašena v Rosario generalna stavka ter bo trajala za nedoločen čas, v znak simpatij s pristaniškimi delavci, ki so zastavkali, ko niso mogli skleniti dogovora s svojimi delodajalci. Poročila pravijo, da so Kitajci sovjetske uradnike aretirali, pretepali in jih mučili in da policija skoro vsak dan napada bivališča ruskih delavcev, ki se niso prijavili k delu. odkar so bili prekinjeni diplomatski odnošaji. Štirideset Rusov je bilo armiranih v Pograničaji. Odvedli so jih CESKI MEJNI SPOR KONČAN - «*» v Več sto Rusov je bilo aretiranih. Papež je že dolgo nameraval obiski ti ta samostan in zdaj se mu bo uresničila želja. Verjetno je tudi, da bo vkratkem obiskal svojo staro nadškof i j o. PRAGA. Čehoslova.ška. 26. julija. Oficijelno je bilo objavljeno, da bo jutri zjutraj zopet obnovljen promet med Košicami, Čeho^lova-ška in Budimpešto preko Hiaasne-meti. To pomenja konec zadnjega obmejnega spora, ki je povzročil veliko razburjenje v obeh deželah. MUELLER JE DOSTI BOLJŠI HEIDELBERG, emčija, 26. julija.' Zdravstveno stanje kancelarja Muellerja se je nadalje izboljšalo ! in tekom popoldneva se je pričel zanimati za javne zadeve, čeprav so mu strogo prepovedali čitati po- , litične vesti. Oni. ki so še prosti, zaman poskušajo dospeti na sovjetsko ozem-Ije. Moskvo so prav posebno razburile aktivnosti belih Rusov. Oborožene tolpe belih Rusov so prekoračile mejo ter obstaja strah, da se bodo vsak hip završili spopadi. Oficijelna Tass agentura je ugotovila, da so sovjetski carinski u-radniki v Blagoveščensku razkrili veliko množino orožja in drugega vtihotapljenega blaga pri članih štaba kitajskega konzulata, pred-no je odpotoval v Mandžurijo po prekinjenju diplomatskih odnoša-jev. I%šiljatev je bila označena z napisom "konzulatni arhivi". PHILADELPHIČAN1V URUCUAJA MONTEVIDEO, Urugaj, 26. julija. — Člani philadelphijske trgovske zbornice so vprizorill danes inšpekcijsko potovanje po Montevideo. Obiskali so več južno-ame-riških krajev. NAJVEČJI SUBMARIN NA SVETU Ust je poudaril, da je bilo treba Franklin, ki je doma iz Brook-zapreti gotove osebe in da bodo lyna, je že prej večkrat nastopil pri strogo nadzorovali vse sozarotnike, drugih bikoborbah na Španskem, da preprečijo izvedbo zarote. Vse j Njegov nastop v Madridu so sma-podrobnoati bodo objavljene, ka- ! trali vsi za najvišjo točko njegove karhitro bo policija zaključila svo- < matadorske karijere. Zbrala se je jo preiskavo. » velika ljudska množica, med nji- mi tudi španski diktator Primo de Omenjajo imena številnih politikov, ki so bill baje zapleteni v zaroto. ADVERTISE in "GLAS NARODA" !gu£ Rivera, da prisostvuje nastopu Amerikanca. Madridsko gledalstvu je skrajno nenaklonjeno nesrečnim borilcem, i a Franklin je žel velik aplavz, ko je .pokazal svojo izurjenost in po- Njegovi zdravniki pa izjavljajo ROJA KI, NAROČAJTE SE NA še vedno: — Stanje je tako zadovoljivo, kot dopuščajo okoliščine. GLAS NARODANAJVEČJI 8LOVENSS1 DNEVNIK V A M ERIKI STiffilEWiir DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ........ f t.so Lir 100 M 1,000 ........ $ 18.40 « too M 1,600 ........ $ 46.75 M 800 M 6,000 ........ $ 90.50 M 600 M 10,000 ........ $180.00 M 1000 v Italijo $11.80 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolor jih, opc-tarjamo, da smo vsled sporazuma g ndHm svetom v starem kraju v stanu znižati pristojbino ta taka itplačUa od 3% na 8%. Ne sliki vidite največji in najnovejši angleški submarin X—1, ki je dolg 350 čevljev. V krajnem sluča- ju uunore ostati pod vodo dva in pol dneva. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodi«) ▼ dinar J ik lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih rilih priporočamo, da ee poprej s nam fporasnmete glede "»^tti nakmrila. IZPLAČILA PO POlTI »O REDNO IZVftftCNA V DVH DO TftSH TISNIl NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO 0ABLM LSTTSB M PRISTOJBINO 7So. SAKSER STATE BANK ■ OOBTLANDT STREET, Telephone i Barelaf NEW JOSE, 8, X> 0390 "9 L* 8 If A | Q D A" NEW YORK, SATURDAY, JULY 27, 1929 ----= The LAKG EST SLOVENE DAILY ia V. S. A. m — —r~ Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Saluer, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 8« W, 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.) "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko to Kanado ................................$6.00 Za pol leta ....................................$3.00 Za četrt leta ...........................$1.50 Za New York za celo leto_____57.00 Za pol leta ....................................$3.60 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol leta ...........-.......................$3.50 x > Novice iz Slovenije. Subscription Yearly $3.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" Izhaja vsa Ki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi hrez podpisa In osebnosti se ne priobčpjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3873 BRIANDOVE SANJE Francija ima jako izvedenega zunanjega ministra. Imenuje se Ari-stide Briand. In Briandu se je porodila izborila misel v glasi. Vse evropske nadloge hoče ozdraviti s splošno zvezo držav, potoni carinske in gospodarske unije. 2\lisel bi bila izborna, ako bi je ne kalili besedici "če" in 'Hoda,". C'e bi hoteli evropski narodi prijateljski in v slogi živeti drug poleg dinlgega, toda duše so jim vsled svetovne \ o j ne še vedno preveč zastrupljene. < 'e bi evropske države ravnale z narodnostnimi manj" Mnami tako kot se spodobi, toda ne ravajo ž njimi tako, ampak jih hočejo s silo 4'nacionalizirati". Če bi narodi hoteli obložiti orožje, toda ga nočejo. In med njimi je Francija, ki najbolj kriči, da je premalo za-ščitena. ; Oe bi evropski narodi prodrli metlsebojne carinske planke, pa jih nočejo prodreti. Zapirajo se drug pred drugim ter otežkočajo vsako gospodarsko zbližanje. Če bi poleglo v njih hrepenenje po ameriškem denarju toda pred Ameriko in njenim dolarjev vse klečeplazi. To je le nekaj zaprek, ki se stavljajo na })ot 4*Zdru-žefrim državam Evrope". Načrt, temelječ na geslu, da je "v slogi moč", bi ne bil tako slab, toda zaenkrat je le še Briandov sen, ki se ne more uresničiti v bližnji bodočnosti. HAFREDEK Pred dvajsetimi leti je preletel francoski zrakoplove: Bleriot Angleški preliv. Razdalja znaša dvaindvajset milj. V zraku je bil vsega skupaj pol ure. Pred dvajsetimi leti so siuatrli to za prvovrsten uspeh. Neoziraje se na vse, kar se je pozneje zgodilo, je bili njegov uspeh zadosten, da spada Bleriot med nesmrtnike. j i ( lovek pa le težko pojmi, kaj vse se je zgodilo izza o* nega časa. Letalci so preleteli Atlantik, samo enkrat, pač pa skoro desetkrat. Nekateri letalci so ostali dovolj dolgo v zraku, da bi lahko obkrožili zemljo. In bas te dni je praznoval E. Hamilton Lee, pilot a-meriške zračne pošte značilen jubilej: milijon milj je prevozil v zraku brez vsake najmanjše nezgode.' Toda čudeži zadnjih dvajsetih let se niso omejevali samo na avijatiko. Doživeli smo dobo jazza, pristriženih las in proliibi- eijo. Tekom tega časa so narodi vojevali svojo največjo vojno, ustanovili so Ligo narodov ter sprejeli Kelloggov pakt. Sprejem Kelloggovega pakta vše ne pomenja konca vojne, pomenja pa, da smo začeli resno misliti, da mora biti vojna čimprej popolnoma iztrebljena. Manjšina za more zlomiti to pogodbo baš tako kot je manjšina zlomila še vsako pogodbo izza početka zgodovine. Večina se je bo pa držala. Treba je razumeti, da vojna še ni odpravljena. Samo oblatena je in označena je kot posel, ki se ne jsplača. Strmoglavljena je bila s prestola slave ter progiaše-afločin. fl*' • i . Podrobnosti o litijskem umoru. Strahoviti umor, ki ga je izvršil Pclcie Jevnikar, je razburil prebivalstvo daleč naokrog že zaradi tega, ker je bil pokojni trgovec Ro-tar splošno znan. Potar je prišel pred 17. leti iz Gorenjskega v Šmartno pri Litiji, kjer je izvrševal v lokalu sedanjega posestnika Leskovca gostilniško obrt. Med vojno Je prevzel gostilno pri Pošti v Litiji, po vojni pa se je popolnoma posvetil lesni trgovini. Imel je mnogo kupčijskih zvez in povsod je bil kol trgovec na najboljšem glasu. Dosti lesa je pokupil tudi v Bosni. Poleg sreske-ga poglavarstva si je zgradil lepo vilo, na Močeniku pa uredil žago kjer je zaposleno večje število delavcev. Splošno je bil priljubljen tudi med kmeti zaradi svojega odkritega značaja in solidnega kup-čevanja. Zato nI čuda, da je med ljudstvom ob strašni vesti umora zavladala tolika razburjenost, da bi bil morilec kmalu linčan. Pokojni Rotar je imel usodnega dne opravek na Kunstlerjevi žagi odkoder je prišel okrog 18. čez most do trafike Vižnerjeve. Polde Jevnikar je bil zadnje čase v službi tvrdke Toenies in je ravno ta dan prejel sodnijski poziv, da nastopi zaporno kazen 7 dni, ker je Rotar-ju iz starega sovraštva z blatom o-metal in poškodoval avtomobil. Kakor so izpovedale razne priče je bil Jevnikar zaradi obsodbe zelo srdit in je baje v svoji jezi pripovedoval, da bo Rotar ju že pokazal. Groženj pa ni nihče smatral za resne, ker je bil Jevnikai malo vinjen. A vendar je on res čakal na svojo žrtev./Ko je Rotar hotel stopiti preko praga trafik? je navalil nanj s kuhinjskim nožem Rotar je po treh sunkih padel, take da je obležal napol v trafiki, napol zunaj. Vest o strašnem zločinu se je bliskovito raznesla in nabrala se je \ •bližini trafike več sto ljudi. Žrtev in njegovo obitelj so vsi globoko obžalovali. sočutne besede pa so veljale tudi rodbini zločinca. Vsi Jevnikar je vi so na jako dobrem glasu, edino Polde je bil znan po svoji brutalnosti. Nekaj ur pred zločinom je v Samsovi žagi napadel nekega delavca in ga do krvi pretepe!. Delavec je ta napad naznanil orožnikom. Polde Jevnikar je bil rojen 29. oktobra 1899. v Gradcu pri Litiji Je srednje, zelo krepke postave, podolgovatega obraza in mrkega pogleda. Ker je še nekoliko slaboten zaradi zavžite solne kisline, so ga začasno oddali v Ljubljani v bolniški oddelek jetnišnice. Doslej je še popolnoma apatičen in noče z nikomur govoriti. Kazenska razprava proti njemu bo poverjena preiskovalnemu sod- j niku dr. Kravini. napadalca. Obstreljen leži .v bolnišnici v Murski Soboti ter pravi, da sta bila oddana nanj zaporedoma dva strela, ko je ponoči stopil iz svoje li;še na. dvorišče. Kdo je streljal in zakaj, ne more niti sam uganiti. V Ivanovcih je pogorelo posestniku in trgovcu Nemčiču gospodarsko posiopje, svinjak in ostrešje stanovanjske hiše. Škoda je precej" velika, a je vsa krita z zavarovalnine. To je že drugi požar pri istem posestniku. Orožniki so izvršili temeljito preiskavo, a niso mogli odkriti niti vzrokov požara, niti požigalcev. Končno je padel sum na posestnika, da je sam zažgal zaradi zavarovalnine. Do nadaljne pojasnitve so ga*odvadli v sodnijski preiskovalni zapor. Smrtna kosa. V Rogatcu je preminul po dolgi boiezni v 41 letu starosti gostilničar in posestnik Josip Trafenik. — V Kamniku je umrl Josip Riedl, upravitelj. —- V Novem mestu je podlegel težki bolezni Fran Brežnik, vladni svetnik in gimnazijski ravnatelj v pokoju. Malarija v mariborskem okraju. V zadnjem času so se v mariborskem okraju ponovno pojavili primeri malarije. Bolniki so večinoma iz neposrednih mariborskih o-Jccliških občin, pa tudi iz drugih okrajev mariborske oblasti. V mariborski splošni bolnici so imeli zadnja meseca že 10 za malarijo o-bolelih bolnikov. Ker gre v splošnem za odpuščene vojake, ki so služili v krajih, okuženih od malarije. bi bilo vsekakor potrebno, da posvečajo vojaške oblasti tozadevno pozornost ne samo aktivni armadi. temveč tudi odpuščenim vojakom. Smrt odlične narodne učiteljice. V starosti 57 let je umrla '7" dne 30. junija na Bledur kjer se je mudila na letovišču, učiteljica Klotil-da Pirh. Podlegla je po kratki bolezni vnetju ledvic. Pokojnica je bila rodom iz Trsta in je službovala nad 20 let v Št. Vildu pri Ptuju, kjer je vzgojila celo generacijo Bila je odlična na-rodnjakinja tudi pod bivšo Avstrijo ter je uživala ugled med prebivalstvom. Iz Jugoslavije. Strašen zločin iz ljubosumnosti in osvete. Vso Sremsko Mitrovico je razburil zločn, izvršen 5. julija ponoči. Pri čuvajnici 56 so našli mrtvega s preklano glavo 26-letnega kretničarja Štefana Magoča. ki ga je za vratno umoril 18-letni Lazar Stojanec. Vzrok zločina je bila ljubosumnost, oziroma osveta. Lazar Stcjanac je namreč že daJj časa zasledoval mlado in lepo Magoče-vo žtno, ki ga pa ni marala. Ket ni odnehal, je povedala možu, da jc zalezuje in da ji je ukradel 100 dinarjev. Magoč je fanta pretepel in mu zagrozil, da mu jo pošteno zagode, če se še enkrat pojavi pri njem. Stojanac je jezen odšel in sklenil je, da se Magoču temeljite csveti. Zasnoval je strašen načrt. Odkrižati se je hotel neljubega mu a moža. obenem se je pa hotel osve-titi njegovi ženi. Najprej je stre-gcl ženi po življenju, toda načrt se mu ni posrečil. 8. julija zvečer pa je izvršil strahovit zločin, katerega žrtev je postal Magoč. Ob 10 je odšel Stojanac z doma in vzel s seboj sekiro. Odšel je k približne 4 km oddaljeni čuvajnici, kjer je Magcč služboval Kretničar, ki je bil svoje delo že opravil, je nič hudega sluteč legel na klop pred ču ROMAN MLADA LJUBEZEN ki izhaja v našem listu, vzbuja splošno zanimanje. Se vedno SE VAM NUDI PRILIKA da ga prečitate od začetka do 'conca. Onemu, ki naroči "Glas Naroda" do — 30. julija pošljemo vse številke, izza onega dne, ko je začel roman izhajati. ■^agBEfg'iu iMiiinftk^iMJWPBMBaaM * 1 Peter Zgaga I k ■1 * ". T ■ S* vsi ljudje izumrli. V mestu Birni-garu je ostalo od 80,000 prebivalcev samo 2,300. Učinkovito sredstvo proti malariji je bilo odkrito že pred 18 leti in vendar zahteva ta vajnico k počitku. StojLnac se je strašna epidemija v Indiji še vedno splazil k čuvajnici in udaril spečega Magoča s sekiro po glavi. Težka sekira ie nesrečnežu preklala glavo in bil je takoj mrtev. Morilec se je sam javil oblastim. Cinično pri priznal zločin in dejal, da mu ni žal. Stojanac je bil precl dvema letoma obtožen radi peskušenega posilstva neke deklice. Železniška nesrčar pri Apatinu.' mnogo žrtev. ZAGONETEN DVOJNI UMOR 8. julija zjutraj je pri Apatinu zavozil vlak, ki je prišel iz Novega Sada, med čredo živine, ki jo je gnal na pašo Novak Maric. Vlak je povozil tri krave in skočil s tira. Materijalna škoda je bila pre- t no potrebuje vaše molitve, cejšnja. MRTVI DUHOVNIK STRASI PO CERKVI LONDON. Anglija. 25. julija. — V Lcicestcrju je umrl pred tremi leti duhovnik, ki sedaj straši po rimsko-katoliški cerkvi St. Križa. Ta novica je bila oficijelno potrjena. Opat Father Fabian Dix ie presenetil kongregacijo. ko je podal naslednje obve-stilo: — Vsled gotovih nepričakovanih dogodkov vas prosim, da molite za dušo duhovnika, ki je umrl ter nujT Ford je rekel nekemu časnikar -I skemu poročevalca, da ne vzame i v službo nobenega človeka, ki pije Reke! je nadalje, da njegovi de-i lavci ne smejo piti opojnih pijač niti pri delu niti izven dela. Rekel je, nadalje da se gaaolina ne da mešati z alkoholom. Zadnjo njegovo trditev je lahko izpodbiti. V New Yorku ga mešajo skoro vsepovsod. Kar se pa njegovih delavcev tiče, je stvar malo bolj zagonetna. Še pred kratkim je delalo pri njem precej Slovencev Ali so začeli piti vodo. ali jih je pa zapodiP Niti prvo. niti drugo ni vrjetao. Pred par meseci je bil v Beogradu aretiran Pribičcvič, ki je v družbi Radiča. Mačka in drugih tovarišev snoval drugačno drupo-slavijo, kot bo pa. sčasoma sama stvorila in ustanovila po na-turnih zakonih. Srbi so ga kratkomplo poslali v neko zakotno srbsko vas v pregnanstvo. Zdaj je nenadoma obolel. Dovolil so mu, da se je šel zdravit, v neko beograjsko bolnišnico. Strahovito žalostna pot za pohr-vačenega patriota: Iz srbskega pregnanstva v srbski špital. H- — Istega dne je pri postaji Ka-pusina. blizu Apatina skočil s tira poštni vagon osebnega vlaka Som-bor-Odžaci. Sklenil sem. — je rekel mladenič, — da nikdar več ne okusim kapljice opojne pijače in da se inc-je ustnice ne bodo nikdar več dotaknile cigaret. Njegov starejši izkušen prijatelj ga je začuden pogledal in ga vprašal: — Kdaj bo poroka Ali si izbral mlado ali staro? Sitna mora biti. Svetoval bi ti, da se premisliš in da jc nc vzameš. STRAŠNE POSLEDICE MALARIJE PLAČA TUKAJŠNJEGA POSLANIKA CAPETOWN, Južna Afrika. 25. Revidirane cenitve, vložene danes v poslanski zbornici, so določile za poslanika v Rimu in Washingtonu plače po $14.500 na leto ter za poslanika v Haagu nekoliko manj. * Kaj je moderno? Tisto, kar jc bilo včeraj, pa jutri več ne bo. To je resničen dogodek. No, pa saj tega mi ni treba posebej omenjati, ker pišem vedno čisto resnico. Mlada žcnica je bila na smrt zbo- Malarija je bila najbrž glavni vzrok, da je propadla mogočna rim NAPRODAJ JE ska država. Pa tudi zdaj so na sve- v DOSEČI VASI pri Žužembergu na iela- tu še ogromne pokrajine, kjer ma- Dolenjskem, krasno posestvo, ki je! Štirinajst dni je ležala v nezave-larija neusmiljeno kosi med pre-' takole razdeljeno: bivalstvom. tako. da opustoši cela mesta in vasi. Londonski Rosso v za-V Devinski Novi vasi blizu Bra- vod za Proučevanje tropičnih bo- tislave je bil izvršen v noči od po- nj t ve travniki vinograd pašniki gozdi stavbišče 2 ha 23 a 64 m 20 a 46m 5 a 86 m 1 ha 26 95 m 1 ha 80 a 66 m 3 a 13 m Divji prašiči so se pojavili v okolici Rožnega dola in Uršnih sel. Potniki, ki so sc se pripeljali iz teh krajev, so jih o-pazili v gozdu ob železniški progi. Divji prašiči so se v najbližjo novomeško okolico priklatili najbr-že iz kočevskih gozdov. Temna stran Prckmurja. Prekmurski kraji so često torišče raznih ziočinov. Večkrat teče kri ali v pretepih, ki so se naenkrat razvili iz kakega malenkostnega prepira, ali pa od zaVratnih napadov, ki jih je skrbno zasnovale skrito sovraštvo. Zlasti občina Fokovci da oblasti razmeroma mnogo dela. Tako je moralo 7. julija privesti orožništvo v sodne zapore v Mursko Sobote posestniškega sina Antona Feldva-rija. Ta dan je bila na gostilniškem vrtu Samuela Grossa domača veselica. Ljudje so bili dobre volje in so komaj opazili prepir, ki je nastal okrog polnoči med Feldvari-jem in Rudolfom Harijem, poljskim delavcem iz Moravč. Nihče od navzočih ne pozna vzrokov tega prepira. Videli so le, da je Hari Feldvarija sunii ter utekel. Feld-vari je tekel za njim ter ga dohitel pri hiši posestnika Pavšiča. Zasledovalec je imel med tekom v rokah odprti nož in 2aletel se je v Hari j a tako usodno, da mu je v sekundi presekel na roki žilo dovodnico. Kri je v močnem sunku brizgnila iz rane in Rudolf Hari je kmalu izkrvavel. Mrtvega so ga našli v žitnem polju,.ki je bilo daleč naokrog frvavo. Kočar Florjan Sengel iz iste občine pa. je postal žrtev za vratnega' debew lezni je poslal v Indijo in na otok nedeljka na torek pred par tedni Ceylon dva učenjaka, ki sta teme-1 zagoneten dvojni umor. Sosedje ijito Proučila to nevarno epidemi-j gostilničarja Krištofa Feilerja so v jo in ugotovila strašne posledice, j torek zjutraj opazili, de. gostilničar-1 AnSleška učenjaka pravita v svo-, ja dolgo ni iz hiše. Mož je vstal ve-'jem Poročilu, da se v vropi nihčej dno zgodaj in vsako jutro se je iz- ne zaveda, koliko pomena je zati-| prehal pred gostilno. Ker ga ni bi-' ranJe malarije. Ceylon spada med oroflje, ki je potrebno na kmetiji. Lo iz hiše. so odšli na orožniško po-!na^eP^e ot°ke. a vendar jc zaradi. Hiša je zidana; toplar-kozolec, stajo in obvestili orožnike, da ne-' malariJe zelo redko naseljen^ V 1 pod, velik sadni vrt, cementiran kaj ni v redu. Prišla je orožniška i BengaUji so sc S05*0 naseljena me-f vodnjak, patrulja, kateri se je nudil strašen'sta izPremenila v puste vasi. ker Za pojasnila pišite na: 1 j oh je 57 v.- arov. 1 ha t hektari je 100 a (arov). Proda se tudi vse gospodarsko prizor. V veliki mlaki krvi so našli o-rožniki na tleh gostilničarja z razbito lobanjo, blizu njega pa vso o-krvavljeno njegovo 30 letno hčerko Marijo. Zdravnik je ugotovil, na sta oba mrtva. Hčerkino truplo je ležalo vznak z velikim kuhinjskim nožem v prsih. Udarec je bil zadan z vso silo tako, da se je nož zlomil. Na truplih ni bilo drugih znakov nasilja, niti odpora umorjen-cev. Čudno je, da sta žrtvi ležali v zaklenjeni sobi in da so bila okna zaprta. Gostilničarjeva hčerka je kazala zadnje čase znake duševne bolezni in postala je okolici tako nevarna da jo je hotel oče poslati v umobolnico. Preiskava - je našla sled, ki priča, da ni izključen roparski umor. je malarija pobrala skoro vse prebivalce. Po palačah in velikih hišah se potikajo divje zveri, ker soi J. TOMŠIČ 243 Vaverly Ave., Trinidad, Colo (3x 26.-29.) Za ljudi s slabim želodcem. Xepnebaynoet je vzrok velike rev5«ne in slabega zdravja in ljudje, ki imajo bolan želodec, bi si morali pomagati s skušnjo drugih, ki so jemali Xuga-Tone. Na primer. Mr si J. H. Blair. Oklawaha, FJa. V starosti 64 let je imelo zelo hudo bolan želodec. Rekla je: "Vse, kar pojem. se ne strinja z mojim želodcem." Ampak odkar je vzela Nuga-Tone. lahko je, kar pi*želi in lahko vse prebavi. Take skušnje bi morale dati veselje tudi drugim, ki trpe na želodčnih r.e-rednoptih. da bi jemali Xuga-Tone, tako lahko uživajo zadovoljni veselje In zdr&vje. Xqga-Tone producira. tako dobre uspehe, ker je izvrsten proizvajalec zdravja in mo« xa živce. miSice in organe. Vi lahko kupite Nuga-Tone, kjor-koll so zdravila na proda j ali pa jih za-va« narobe od lekarniških trgovcev na —Adv. Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 Šmm "Glas Naroda" H*-'. in prepričam smo9 da boste potem sti. Mož je hodil obupan naokrog, se držal za glavo.^ tarnal in stokal. K bolnici je klical najboljše zdravnike, pa ji niso mogli nič pomagati. Štirinajst dni je visela med življenjem in smrtjo, petnajsti dan jc pa odprta oči in začela zbegano gledati po sobi. — Vse bo dobro, — je zašepetal zdravnik. <— Na boljše se ji jc obrnilo. — Toda mir mora imeti, popoln mir. Skrbite, da je ne bo nihče motil. Vsaka motnja, vsako razburjenje bi utegnilo biti usode-polno. In tako je ležala nepremično v spalni sobi, mož je bii pa v kuhinji ter je odganjal obiske. Prišla je tudi njena najboljša prijateljica. Niti nje si ni upal spustiti v bolniško sobo. 6 par besedami jo je odpravil ter zaklenil kuhinjska vrata. Po prstih je stopil v spalnico. Bolnica je mukoma odprla oči: — Kje sem? — je zajecala. — Tukaj pri meni. Vse bo dobro. Le nič se ne razburjaj, — jo je miril mož. — Ali nisi ... sedaj. .. z nekim ... človekom.... v kuhinji.... govoril?.... — Da, da. Za božjo voljo pomiri se. Saj veš, ljudje te hodijo obiskovat in ti žele zdravje, toda zdravnik je strogo prepovedal vse obiske. Že vsaj par dni ne smeš videti nikogar. — Kdo.... je bil ... v kuhinji? — je bolnica mukoma poizvedovala. — I no, tvoja prijateljica je bila. Tvoja najboljša prijateljica. — Agnes? —Da, Agnes, je bila. Zdaj pa le mirno zaspi. Toda bolnici so se zasvetile oči v nekem čudnem ognju. S strašnim trudom je spravila iz sebe sledeče besede: — Kakšen ... klobuk.... je— imela?.... 'GLAS NEW YORK, SATURDAY, JULY 27, 19» Ac LABO EST SLOVENE DAILY «7. 8. A. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau BOULDER DAM. PANTELEJMON ROMANOV: KRAVE Trofin, vestni delavec po poklicu, je stopil v urad občinskega so/-jeta in s strašno žalostnim obrazom vprašal: — Pravijo, da je konec z ženami . — S kakšnimi? je bila slabša J preveč. S seboj je pripeljal dve svoji in I — Da. — je odgovoril Maniu. — baš zato. ker sem ministrski pred-i sednik, si lahko dovolim luksuz in — Ampak all bo to za zmerom? naročim, da mi obrnete vse štiri je vprašal Andrjuška. — Kaj? — No. to ž živino? — Koliko je pa manj vredna? — Nova? — Ne, stara. — Za eno kravo, petdeset komolcev platna in za deset pudov sladkorja. , , , ,j — Ali si se s staro prepiral ari z živino? Ako sem se na primer dal KolosaJČn inženirski načrt. Dne 25. junija je predsednik Hoover podpisal proglas, s katerim se izvršuje sklep kongresa glede zgradnje Boulder Canyon nasipa Sedanji predsednik je sam kot bivši trgovinski tajnik pomagal izdelati ta projekt v sodelovanju z zastopniki sedmorice držav: Arizona, California. Colorado. Nevada, Nev Mexico, Utah in Wyoming. Dasi je zakonski predlog o izgradnji Boulder nasipa postal zakon že 21. decembra 1928. ko je predsednik Coolidge podpisal do-tični zakon jii zakon stopil v veljavo dosedaj, in to radi okolnosti, ker je kongres dal interesi ranim državam šest mesecev časa, da sprejmejo pogoje glede distribucije vode reke Colorado, katere se ta nasip tiče. Kongres je bil sklenil, da zakon stopi v veljavo, čim šest izmed sedmih držav ratificira predloženi projekt In v njem navedene j pogoje. Ker le država Arizona ni j sprejela vseh pogojev tega dogovora, ostalih šest držav pa je ratificiralo projekt, je predsednik potom proglasa objavil, da zakon stopi v veljavo. Ta projekt proračunja strošek kakih 165 milijonov dolarjev za iz-granjo največjega nasipa na svetu ob reki Colorado. | Nasip bo zajezil največji reser-j voir vode na svetu. Gatum ježero i na panamskem kanalu je dandanes I največje umetno jezero in shranja "acre-feet" vode. (Acre DOBRA REKLAMA va veliko zalogo vode od snega, ko se staja. Radi tega se reka dostikrat razliva čez svoje korito. Dež, ki pada na kamenite planine, odteka v kotlino reke, ker ni rastlinstva, ki bi ga zadrževalo. Zato je soseščina reke j ako nevarno bivališče. V največji nevarnosti je prebivalstvo v znani kalifornijski dolini Imperial Valley. V davnih časih je j reka tekala skozi to dolino v Kalifornijski zaliv in zapuščala za seboj plasti radovitne prsti. Potem je reka spremenila svoj tok. Tekom vekov si je reka sama zgradila svoje korito vedno višje in višje iz svojih lastnih blatnih usedlin. Tako se je zgodio. da po preteku dolgih dob je dolina Imperial Valley, ki dandanes leži pod morsko višino, postala nižja kot reka ki stalno dviga svoje korito. Imperial Valley je dandanes napredna poljedelska pokrajina r bivalci mesta Las Vegas. New Mexico. pozdravili dogodek z zahvalno molitvijo pod milim nebom. Ali tudi druga skupina je prosla- Deset tisoč Londončanov je pre-vila dogodek. To je skupina spe- Rlo te dni na tlom zaprto kuverto, kulantov z nepremičninami. Razni j V kuverti je bil kup zvezanih pa-"real estate" uradi so se pojavili pirčkov nič drugega. Ljudje so bili naenkrat preko noči ljudje so za- presenečeni in radovedni, kaj naj čeli kupovati vrhove gora in koma- j pomeni ta šala No drugega dne je de peščene puščave stotin milj da- i prišla lešitev te uganke v podobi leč od vsake mogoče irigacije. Po-čenjanje teh švindlerjev je vzbudilo pozornost californijske legislature. Radi tega se občinstvo opozarja. naj pri nakupu ponujene zemlje pazi na višino (elevacijoi zemlje, kajti pumpanje vode je ja-ko dragocena stvar. Naj ne pozab-I ljajo. da voda ne teka navkreber. Poj&vila se je tudi druga nevarnost. Razne družbe, ki so baje v zvezi z gradnjo nasipa, ponujajo ljudem posredovanje za delo. Vtem pogledu je U. C. Employment Service objavil sledeči nasvet: "Občinstvo se opozarja, da delo na projektu ne bo potrebovalo večjega števila delavcev vsaj ne za leto dni. Onim, ki iščejo delo, daje se na znanje, da ni potrebno za-; prositi agencijo ki nudijo informa-j cije o gradnji jeza. Ne trosite svo-| jega denarja z informacijami od dvema živahnimi mestoma od čez . privatnih posredovalnic dela v zve-10.000 prebivalcev, živijo v stal- : zi z Boulder jezom. Vse delo bo pod Centro, ali prebivalci živijo v stal- \ nadzorstvom Reclamation Service nem strahu pred povodnji bližnje Department of the Interior, Wash-reke. na irigacija, voda pa prihaja pc kanalu, ki teka deloma po ameri- naslednjega pisma- "Včeraj smo vam poslali pošiljko zvezanih papirčkov. ker vemo. da bi našo reklamno okrožnico gotovo raztrgali. Tako smo vam prihranili trud. Vendar pa bi vam nič ne škodilj, če bi prebrali ponudbo, ki vam 3d pošiljamo .." In tu je sledil ofert za izdelke neke londonske tvrdke. Sef te tvrdke je nekoliko dni pozneje izjavil. da je izredno zadovoljen z uspehom svojega reklamnega do-misleka. V nekoliko dneh je poskočilo število klijentov na trikratni višino. Bankovci iz 9. stoletja. Prve bankovce ni izdala Angleška banka 1. 1694., kakor Je običajno mnenje, temveč so jih izumili, kakor mnogo drugih stvari. Kitajci. Ni še natančno dognano, da-Ii jih je uvedel v promet že cesar Kao-Tsung < okoli 650. po Kr.t, go-| tovo pa je. da so jih poznali Kitajci za cesarja Hsien-Tsunga pod imenom "leteči denar". Najstarejši ohranjeni papirni denar izvira V Imperial Valley je uvede- mgtcn, D. C., ki je voljno dajati i I , . , , . iz 1. 825. Izdelan je iz rumenega pa- i vsako informacijo glede mogočno- lt . . ., pirja in napis na njem veli. da ga sti zaposlenja . , , , ,, , _,. ... _ jc izdala zakladnica dinastije Tang. leta plaziti zanjo in s pričami, do- j kler je nisi zasačil pri kakem vročem interesu, toda zdaj.... zdaj m; moreš ločiti, kadarkoli si poželi tvoja duša. Zadostuje da napišeš na papir in pojasniš vzroke z dokumenti. — Na primer, če jo pretepaš. — Kakšna pa Je zopet ta novo-L? tcpsU? Ti nimaš niti pravice do klet- Qbe njeni'knivi; ve t — Sveta Mati božja ... Vojak Andrjuška. ki je bil prišel I k) pojasnilo k članu sovjeta, je vprašal: — jMi morem torej, če se hočem1 ločiti, navesti kot vzrok, da sem jo1 pretepel? — Ne, ona mora pričati zoper, tebe. — Ona? — Kajpada. — To je pa čudno ... In kako je i ločiti od nje, in imava skupno eno kravo. Pri kom bo stala krava? Čian sovjeta je zopet pomolčal, končno pa je odloČil: — Ako se izkaže da jc ona kriva, potem pri tebi. kaj? —- Ne. Ona je preveč slaba. Kruh sicer peče — toda prazne vreče ne more privzdigniti. — Ah, to bo kaj drugega obleke naenkrat. In pri tem je o-stalo. ! Ti tel — Pain le ve jeva raztresenost Francoski vojni minister in u-čenjak Painleve je zelo raztresen mož. O njem pripoveiujejo zabavne zgodbe, deloma resnične, deloma izmišljene. Ljudje se pač radi zabavajo na račun moža, ki zavzema v državi tako odlično mesto. In če zvedo o njem kako resnično smešno zgodbo, imajo dvojni užitek. Tako pripovedujejo, da je imel j Painleve nekoč predavanje o višji ' matematiki. Med predavanjem se ŽIVLJENJE JE SLADKO Julij je najbolj živahen mesec. Hribi, jezera in gore vas vabijo in vsakdo čuti, da je življenje sladko. Samo oni, ki trpe vsled želodčnih neredov tega ne čutijo. Ne dovolite, da bi vas te bolečine trpinčile. Pre-ženlte jih! TRINERJEVO GRENKO VINO je sigurna pomoč. Izčisti črevesje, ga drži odprto, povrne tek, pomaga prebavi, da zdrav spanec. V vseh lekarnah. (Adv.) i Te dni se je vrnil Ivan An-lje nenadoma zamislil in vzkliknil: dronov od vojakov. Pogledal je in I "Tako torej, gospoda moja, žive-ni dobil krave, ne kožuha, vobče ni- jia demokracija in večni principi česar njegovega. Žena se je poro-! svobode!" Pripovedujejo tudi, da je čila z drugim In izpraznila vso hi-'Painleve prisostvoval avdijenci pa- šo. Sedaj se toži ž njo. Čez par dni je srečal njenega novega moža in pezevega nuncija pri prezidentu republike Doumergueu. Painleve je mu rekel: Vrni mi kravo s kožuhom razmišljal o nečem drugem in kar vred in vrag naj vaju nosi! In oni mu je odgovoril: Kaj pa bo potem meni ostalo? — Kaj se pravi, kaj? na lepem je dejal nunciju: "In vendar, dragi moj, morate priznati, da je" katolicizem opora Ali žena ni nič? — Kaj pa misliš neumnosti in reakcije." vendar, je vprašal oni, ali sem mar vzel tvojo ženo zastonj? Saj nima niti toliko moči, da bi mogla ora- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE tt GLAS NARODA" ne Sta samo vase članstva pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. ■ i i■ - i ZA OGLASE SO ZMERNE Kot rečeno, so mnoge anekdote o Painleve ju izmišljene. Pač pa ie resničen dogodek, ki se je pripetil pred dvema letoma na Dunaju. Painleve je bil povabljen k neki stari dunajski aristokratki, pokroviteljici umetnosti, ljubiteljici starinskih dragocenosti in veliki obo-ževateljici Goetheja. Po obedu je pokazala dunajska a risto kratka Painlevju star album v katerem je Goethe lastnoročno napisal kratek stih. Na isli strani je bil avtogram Riharda Wagnerja. Painleve je vzel album in ga občudoval. In zopet so bili njegove misli kdove kje, kajti drugače si ni mogoče razlagati, da je vzel svinčnik in se v album z veliki črkami podpisal. Stara a-ristokratka in gostje so ga debelo pogledali. Painleve jeyndreg! nek kaj za mrmral in "hoteč popraviti nekorektnost, je iztrgal iz albuma dragocen list. IŠČEM DOGARJE! Imamo dosti dobre šume v Louisiana Potrebujemo 20 do 30 ljudi za francoske dolge. Plačamo po tisoč 42" $120.00 in plačamo vsak mesec. — Oglasite se na: A. A. Loehrman, 816 St. Jofac Street, Monroe, La., ali pa na: — Philip Ju«, R. 1, Box 8 D, Vicksbnrg, Miss. (8X^27,29*2,3) krivala aker zemlje en čevelj globoko?. Novi jez pa bo ustvarjal reservoir od 26 milijonov "acre-feet". Približno bo sto milj dolg. Mesta sc bodo razvila ob obalih in ladje bodo plule, kjer dosedaj ni bilo drugega kot puščava. Porečje oziroma ozemlje, od koder reka Colorado dobiva svojo vodo, znaša osmino Združenih držav. Izvir Greene Riverja. najbolj oddaljene veje tega vodnega sistema se nahaja v divjih planinah Wyo-minga. Ta reka teka v južno smer in se združi z Grand River j em v državi Uteh. od koder skupni tek dobiva ime Colorado River. V državi Arizona reka krene zapadno in teka skozi Canyon države Colorado. eno miljo globok in trinajst milj širok klanec. Ta izredna razpoka se smatra enim največjih svetovnih čudes. Trebalo je milijonov let, predno se je voda prebila skozi toliko plasti zemlje. Stene klanca obstojajo od rdčekastih in črnih skal. Pravijo da, ko so belokožci prvič zagledali canyon — bili so to Španci pod vodstvom Coronade — ostali so osupnjeni nekoliko ur. Metali so kamne v prepad, ali odmeva niso slišali. Ko reka zapusti Canyon of Colorado ali Grand Canyon, teka skozi Boulder ali Black Canyon, potem krene južno za kakih 300 milj in se izliva v Kalifornijski zaliv. Zadnjih 80 milj svojega toka preteka skozi mehikansko ozemlje. Porečje reke Colorado, odsekano od morskih vetrov iz vzhoda po Rocky Mountains in od morskih vetrov iz zapada po Sierra Nevada, je suha puščava. Pogorje Wyomin-ga ima največ vode, ali v nekaterih pokrajinah Arizone skoraj ni dežja. Arizona, New Mexico, Nevada in vzhodni del Californije tvorijo veliko jugozapadno puščavo. Prst pa je izredno rodovitna, ali radi pomanjkanja vode le najdrobnejše rastline morejo rasti. To je resnični Wild West. Pred petdesetimi leti je tu bilo torišče Indijancev in cow-boysov. Sedaj je avtomobil in mail order catalogue prinesel civilizacijo skoraj v vsak kotiček. Voda v jugozapadu pomenja življenje. Na reki Salt River v Arizoni je bil zgrajen velik jez, tako-zvani Roosevelt Dam, in dolina pod njim je sedaj ena izmed naj-piodovitejših pokrajin na svetu. Ameriška vlada je omejila količino zemlje, ki jo vsak sme posedovati da se s tem zapreči razvoj veleposestev po evropskem načinu žalostnega spomina. Ali c^o mala količina tako bogate zemlje pomenja bogastvo. Ni čuda. do so prebivalci teh pokrajin zahtevali izgradnjo jeza na Colorado reki. tako bi se izkoriščala voda, ki sedaj teka zaman v morje. Jez bo služil tudi drugim koristnim s vrh am. Reka Colorado dooi- škem in deloma po mehikanskem ozemlju. Naravno je. da prihaja dostikrat do nesporazum lj en j a med njihovega deleža na vodi. Boulder Dam zaken stremi po odpravi nevarnosti povodenj v tej dolini in drugod. Prvrh pa določa zgradbe povsem ameriškega irigacijskcga kanala v Imperial Valley. Mehiki jc zagarantirana zadostna količine vode na podlagi dogovora od leta 1848. Amerikanci so dostikrat zatrjevali Mehikancem, da se jim voda ne bo prikrajšala, radi česa ta vseameriški kanal utegne biti vir v bodočih nesporazumljenj. j Od svojega izvira do izliva pada j reka Colorado 10.000 čevljev. Zate j se ceni da reka more zalagati s še- ! stimi milijoni konjskih sil. Vsled j novega jeza bo mogoče le tam izkoriščati en milijon konjskih sil ; kar je več kot kateri drugi vir vodne sile na svetu. Zgodovina zakona je napolnjena s spori. Reka Colorado služi kot odtok za sedem držav: Wyoming Colorado. New Mexico, Utah, Nevada. Arizona in California. Problem je bil v tem. da se te države sporazumejo glede deleža na vodi. Arizona je napravljala največ sitnosti. 43 odsto rečne kotline se nahaja v Arizoni. Druge države imajo majhen odstetek te kotline v svojem ozemlju. Arizona ne more razumeti, zakaj naj bi California dobivala več . Dde kot ona. California zahteva vodo ne le za Imperial Valley, marveč tudi za svoja cvetoča mesta. Los Angeles je že ra-pisal posojilo za dva milijona dolarjev v svrho vodovodne ccvi iz reke Colorado. Proti zakonskemu načrtu so agi-tirale velike električne družbe, ki niso hotele videti tako ogromne vodno silo v rokah vlade. Povrh tega ni moglo priti do sporazuma da-li naj vlada ali privatniki izgradijo centralo. Končno se je šle mimo te sporne točke s tem, da se je to prepustilo odločitvi tajnika za notranje zadeve. Tekom dolgotrajnih razprav se je kraj, kjer naj se postavi jez. spremenil od Boulder Canyon na Black Canyon. Ker pa se je občin-činstvo privodilo na prvo ime, je ime velikega vodnega projekta o-stalo označeno po prejšnjem imenu. Black Canyon se smatra idealnim krajem v to svrho. Deroča reka si je tu izpodkopala korito skozi brda črnih skal. Zdi se, kot da je tu sama narava hotela izgraditi jez. Od dna reke se bo dvigal ogromen jez kakih 550 čevljev visoko in desetino milje dolg. Večina vode se ne uporablja v bližini jeza, marveč kakih dvesto milj daleč. Ko pride čas, inženirji odprejo žlebe in določena količina vode otede na odrejeno mesto. Skratka torej, zakon določa zgradbo jeza v Black Cany oh, električno centralo na licu mesta, vseameriški kanal do Imperial Valley in manjše projekte za irigacijo in odpravo povodnji. Od proračunje-ne svote $165,000,000, jez bo stal $70,600,000. Ni čuda, da se ta projekt oanačuje kot največje inženirsko podjetje za Panamskim kanalom. Ko je predsednik Coolidge pod- Po izjavi kongresmana Swinqa bo vzelo sedem let. da se jez dovrši. Pričakuje se. da bo treba šest do sem tisoč delavcev, ko bo delo v polnem teku. POZOR, ROJAKI I z naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina posla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali p apri enem sledečih naših zastopnikov. Sven Hedin se vrne domov. Švedska vlada je odpoklicala ckspcdicijo Svena Hedina iz Pekinga. ker se je iz poročil svetovnega potnika uverila. da mu delajo Kitajci in njihove oblasti prav takšne težavc( kakor ameriškemu raziskovalcu Andrewsu. Tudi Andrews je prišel do prepričanja, da ne bo ničesar dosegel in je opustil misel, da bi nadaljeval svoje študijsko potovanje po dežele "nebeškega cesarstva". CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo. Peter Culig. John Germ. Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg. M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis. Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc. Mary Bambicii. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah. Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Pctkovšck in Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodopivcc. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezich MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia. Frank Hrvatich. MISSOURI Bt. Louis, A. Nabrgoj. r MONTANA Klein, John R. Rom. Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK ? Go wan da, Karl Steraisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti. Karlinger. Louis Rudman. Anton Slmcich. Math Slapnik Euclid. F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Nlles. Frank Kogovšek. Warren. Mrs. F. Rachar. Youngstown. Anton Kikclj. OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavec. Claridge. Fr. Tushar, A. Jcrin. Conemaugh, J. Brezovec. V. Ro-vanšek. Crafton. Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Supan-čič. A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fc-renchack. Irwin. Mike Paushek. Johnstown. John Polanc, Martin Koroshete. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne. Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprivšek. .Midway, John Žust. Moon Run, Fr. Podmllšek. Pittsburgh, Z. Jakshc. Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich. J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Ppzdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton. Joseph Jovan Willock, J. Petcrnel. UTAH , i If Helper, Fr. Kreba. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene, Sheboygan, John Zorman. West Allis, Frank Skok. \ WYOMING Rock Springs. Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko. pisal Boulder Dam zakon, so pre-1 _ Cleveland, Anton Bobek, Chas. lo leto. Vsak zastopnik izda potrdilo 7i svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leto $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za ce- / "O LAS NARODA" NEW TOR K, SATURDAY, JULY 27. 1929 The LARGEST SLOVENE D AIL* b» U. 9. A. » Mlada ljubezen. =. ROMAN Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Nato pa je odprl zvezek ter čital napol naglas: — Prodaja v Gargosu ležeče parcele Francoisu Montguilhelmu. Sedel je, si naravnal očala ter prečital dokument dobesedno, v u- panju, da bo našel kako klavzulo, kako vrsto, ki bi mu dovoljevala zahtevati nazaj Slap ali pa anuliranje kontrakta. Našel pa ni ničesar stičnega. - Bah, — je rekel, — ne vem, kaj bi bilo mogoče napraviti v tem slučaju. Iti moram k sodniku. Kmalu nato sc je napotil, z dokumentom pod pazduho, proti Ai-gues-Vives. Rabil je le pol ure. da premeri pot. Končno pa je dospel na cesto Pierrefltte. zavil na ulico Gambetta, ter se ustavil pred vrati mirovnega sodnika Balaruca. istega moža, ki je pred dvanajstimi dnevi tako vztrajno zasledoval Jakobino, na povratku iz Gargosa. Sodnik je bil doma ter ravno čital svoj list. Ko jc videl prihajati abeja, je prenehal s čitanjem ter vprašal, potem ko ga je prijazno pozdravil, če je doma vse zdravo. — Da, vse je zdravo! Pupoti gre kot ponavadi in Touton stoji trdno na nogah kot Pic de Midi! — In vaša gospodična nečakinja? — je rekel sodnik bojazljivo. — Jakobina? — Imam ves vzrok za domnevo, da uživa najboljše zdravje! Osem dni je tega, odkar se je vrnila v samostan. Nato je razvil abej dokument ter pričel pripovedovati svojo ne-erečo. Sodnik ga je zelo obžaloval ter mu svetoval iti k odvetniku. —Ne pozabite me priporočiti gospodični Marcadieu! — je rekel konečno, ko je spremil obiskovalca do vrat. Na cesti des Thermes je srečal abej gospoda Lacraba, župana iz Aigues-Vlves in nekdanjega odvetnika, ki je čital pred svojo hišo list "Petties Glronde". Abej ga je nagovoril teF ga vprašal, kako stoje stvari v parlamentu. Nato, ko Je videl, da se sobice nagiba proti zatonu, za Gargosom, je potegnil na dan svoj dokument ter govoril o svoji nesreči. Gospod Lacrabe se je pokazal pra" tako sočutnim kot Balaruc. Svetoval mu je, naj gre k predstojniku odvetniške zbornice v Lou^de- Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN U JI Čehoslovaško pismo. su, se informiral glede zdravja gospodične Marcadieu ter se nato zopet sklonil nad časopis. Tudi revmatični polkovnik je čital pred hotelom d'Angleterre. Ker ga Je bilo domnevati, da ni posebno podkovan v stvareh pravosodja, mu je prizanesel abej s čitanjem rokopisa ter mu le sporočil svojo nesrečo. — Ni mogoče! — je vzkliknil polkovnik. — A vendar! Spominjam sc! Čital sem v listu o tem! Saperment! To je pa zares smola! Sicei pa vse zdravo? Kako se godi vaši gospodični nečakinji? Ob sedmih zvečer je odšel abej Bordes, razbit in izmučen, a prav nič pametnejši kot opoldne, z rokopisom pod pazduho, zouet proti Gargosu. — Upam, — jc rekel, ko si je sredi pota odahnil. — da se ne bo pred.stojnik odvetniške zbornice v Lourdu jutri istotako informiral bledo zdravja Jakobine! I V resnici ni vprašal gospod predstojnik, katerega je abej obiskal i naslednjega dne, za gospodično Marcadieu, ker je ni še nikdar videl ter i>c zadovoljil s tem, da je preoital njegov dokument ter poslušal povest o njegovi nesreči. Gospod župnik, — je rekel predstojnik, potem ko je razmišljal nekaj časa, to je seveda nesreča. Storiti pa ni žalibojr mogoče ničesar! — Nemogoče! Ničesar ni mogoče storiti, če ne morete ugotoviti, da je bil Slap od človeške roke odvrnjen iz njegove naravne struge. Na dan, ko boste imeli dokaze take umetne odvrnitve v svojih rokah, pridite zopet k meni. Predstojnik je pri tem raztrgal omot lista Petite Girande, ki je ležal njegovi pisalni mizi. Še tekom istega popoldneva se je napotil abej Bordes v Tarbes ter poslušal tam nekega mladega odvetnika, ki je Istotako potrpežljivo poslušal njegovo izjavo. Rekel pa mu ni ničesar dobrega glede njegovega Slapa. Zbijal je celo šale ž njim. — Jaz ne vidim nikake možnosti procesa, gospod župnik, — je rekel — Vaš Slap je bil Drez dvoma dovolj star. da se je odtegnil varu-štvu. Vsled tega nimamo tukaj nikakega opravka z zavedenim mladoletnim ! — Tukaj imamo ves skepticizem našega stoletja! — je gordnjal župnik, ko je šel po stopnicah. — Dandanes zbijajo ljudje šale z najbolj resnimi stvarmi! Čutil se je popolnoma razočaranim. Niti en odvetnik mu ni svetoval, naj se obrne na sodišče. Sveti Bog! Ali je bila njegova stvar res tako slaba? Naslednjega jutra si je abej ojunačen izpodrencal svojo sutano, se oborožil s planinsko palico ter odšel po Gargosu. Dospel je do dupline Silverja ter naprej, po stranskih potih, kjer se jc previdno izognil nevarnim mestom, du sedaj izsušene struge, kjer je še prejšnji teden hrumel krasni Slap. — Ah, če bi bilo to kako umetno odvedenje! — si je mislil. — Naš Silver je zelo pretkan fant! Nate je odšei po zaseki. Izprva je bila stvar lahka, a kmalu je bil obronek tako strm kot zid. — Saperlot! Tu gori bi si ne upal noben kuščar! — je vzkliknil, ko si je obrisal potno čelo. Nataknil si je očala ter se boječe ozrl v gornji del zaseka. — Nikake ovire ne vidim. — je mrmral. — Pot do ovinka zgoraj je prosta. Poskusimo po kaki drugi poti! Obrnil se je ter splezal na goro po manj nevarnih potih. Kljub temu pa je rabil tričetrt ure, da je dospel do mesta katerega je ime noval "ovinek". Ko je dospel gor. se je nahajal v veliki zadregi. Nataknil si je, zopet očala ter hotel še nadalje temeljito preiskati nadaljno strugo reke. Videl pa je pred seboj le izvanredno strmo ter ozko zaseko, ki je na nekaterih mestih popolnoma izginjala pod divjim grmičevjem. — Moj Bog! — je vzkliknil. — Tukaj bi devet mačk ne našlo niti ene bele podgane! Za trenutek se je pomišljal. Dobro rejeni varuh Jakobine ni pripadal nlkakemu planinskemu klubu. Kakorhitro je hotel priti višje kot je bila njegova leča ga je prijela vrtoglavica. Vsled tega mu je stal popolnoma nepoznan Pic de Gargos in do današnjega dne je tvorila duplina Silverja najvišjo točko, do katere je bil splezal. Sedaj je opazoval asaseko z nezaupnimi pogledi in čutil je kako mu upada po-fcum. — Vrnil se bom s svojim vodnikom, — si je rekel končno. In dejanski je pričel prihodnji dan zopet plezati v spremstvu Coquerota. Vodnik je precej natančno poznal Pic de Gargos. kamor je pogosto spremljal turiste. Še nikdar pa mu ni padlo v glavo, da bi šel nav-ssdol po Pichemule reki, ki je tvorila prejšnji Slap. (Dalje prihodnjič.) Praga, 7. julija. Začetkom prošlega tedna se je vršila seja izvršnega odbora- agrarne stranke, na kateri je bilo izvoljeno novo predsedstvo. Za predsednika je bil zopet izvoljen Anton Švehla. Pravo senzacijo te seje pa je tvoril govor ministrskega predsednika Udržala, ki je govoril o političnem položaju. Njegova izvajanja so izzvala močan odmev in se živahno komentirajo doma in na tujem, tembolj ker je ministrski predsednik podal dalekosežno izjavo tudi o zunanji politiki. Vsebina govora ministrs. predsednika je v kratkem naslednja: — V javnosti se mnogo razpravlja o možnosti novih volitev in o vladi uradniškega kabineta. Nove volitve bi bile brez pomena kar pa se tiče uradniške vlade, se te po dosedanjih izkušnjah niso obnesle. Agrarna stranka bo tudi v tem oziru sledila Švehli, ki smatra uradniško vlado kot dokazano zlo in jo je vedno odklanjal. Najvažnejši odstavek govora ministrskega predsednika, ki je tudi izzval splošno pozornost, pa je izjava Udržala o čsl zunanji politiki, Na kratko je orisal dosedanjo zunanjo politiko in današnji položaj čsl. države ter doslovno naglasil, da je država "prisiljena, prilagoditi smernice čsl. zunanje politike novim razmeram. j Tej izjavi so sledile obširne In deloma nepravilne razlage v tisku, zato je vaš poročevalec naprosil odličnega člana agrarne stranke, da mu da pojasnila glede izjave pred-^ sednika Udržala. Informator je ■ eden izmed vodilnih, v vse vladne j posle posvečen politik ter je izjavil naslednje: J "Govoreč o zunanje-političnem položaju je ministrski predsednik opiral svojo izjavo na vse, kar se v i N zadnjem času godi okoli naše dr- žave v inozemstvu in kar se po tujem vplivu dogaja tudi v notranjost (čsl. republike. Ojačena delavnost | madžarske propagande po vsem svetu nima pozitivnih smotrov, ima v prvi vrsti namen sramotiti | in oškodovati našo državo, vohuni- j ti proti njej in jo tožiti pri vseh državah. Ta ojačena madžarska propaganda, neprestani incidenti na meji, pozornosti vredne izjave Nemčije ob desetletnici versailleske pogodbe in nemška špijonaža — vse J to vzbuja v prebivalstvu naše države vznemirjenje, in negotovost I ter silno vpliva tudi na našo notranjo politiko. ! Mi vidimo, da je to, kar Nemri in Madžari neprestano iz Ženeve trobijo po vsem svetu, v popolnem nasprotju s tem, kar se v resnici dogaja. Tega ne smemo izgubiti izpred oči. Zato je potrebno, da spremenimo tudi mi svojo mirovno politiko, ki smo jo doslej vedno dosledno izvajali tako pred mednarodnim svetom, kakor napram sosedom. Moramo računati z dejanskim stanjem razmer, zato moramo svojo zunanjo politiko spraviti v sklad s tem stanjem." Tako moj informator. Da že v naprej razpršim vsako nesporazumljenje, moram izrecno povdariti, da so odnošaji med predsednikom vlade ter dr. Benešem in Masarykom ne samo dobri ter vsestransko lojalni, marveč naravnost prijateljski, kakor so bili odnošaji Švehle do poglavarja države in do vodje zunanje politike. Iz tega sledi. da bi predsednik Udržal brez vednosti Masaryka in Beneša nikoli ne bil podal take izjave. Njegova zjava. dasi podana na strankarski prireditvi in od strani odličnega člana stranke, je bila tedaj namenjena za širše kroge. Udržalove besede pa so važne še v nekem drugem oziru: Njegove besede potrjujejo in odobravajo ono, kar je dr. Kramar pred nekoliko dnevi s povdarkom zahteval. Jasno je tedaj, da naša uradna zunanja politika odobrava zahtevo imenovanega politika. Dr. Kramar je namreč na dan 23. junija objavil v "Narodnih Listih" članek pod naslovom "Pred desetimi leti", kjer se spominja dela mirovne konference in kaže na početje Madžarov v teh desetih letih. V članku pravi dr. Kramar: "Države Male an tan te morajo z Madžari drugače govoriti. Nihče ne zahteva, da naj bode Madžari zadovoljni s tem, kar se je zgodilo. Med seboj naj govore, kar hočejo, toda s predstavniki držav Male antante bi si tega ne smeli dovoliti. česar si ne upajo dovoliti s predstavniki drugih držav. Mirovne pogodbe so za nas nedotakljive. Mi smo želeli in dobili le to, kar rabimo, da lahko živimo v miru in brez bojazni nad nenadnim napadom, zato pa ne bomo odstopili niti pe- j di svoje zemlje. Mi vestno vršimo i svoje dolžnosti napram manjšinam: in je za nas ta problem rešen. Uver-; jeni smo da tudi Pariz na to ne j gleda drugače in želeti je, da se to tudi Madžarom enkrat razločno in i natančno pove. Potem bo politično ozračje v Srednji Evropi gotovo mirnejše." Kakor se vidi iz tega. je Udržal odgovoril Kramarju pritrdilno in s-j bile njegove besede naslovljene ravno na dr. Kramara Ta odgovor jej tedaj znamenje notranje čvrste eno- ' dušnosti, ne pa dokaz notranjega nesoglasja in sporov. (Cretan je Parnikov Shipping News — 31. julija: Dremlen. Cherbourg Bremen America. Cherbourg. Br— 1. avgusta: lirritdi'ii. Cherbourg Kri-nifii 2. avgusta: I'ari*. Ha.vre Saturuia. Trst Majestic. Cfcerb«>urx g DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za ontovanja na ogromnih oarnlkih: PARIS 2. avgusta; 27. avgusta (3 P. M i (Ob polnoči) FRANCE 15. aug.; 2. septembra -Jajkr«jAa pot po «<"a*nicl. Vsakdo e v poaebri kabini s Tfeml m<.dernl-nl udobnosti — Pijana In slavna "raiK^ka kuhluja lire-no n'ike cene ^Sk 'jooblaflčenega agenta m FRENCH LINE It STATE STREET NEW YORK. N. y. V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA S naiiml znanim1 Dtrnlkl: Nenarlkriljiva postrežba In ku-hinla v vs*h razredih. —$198 — I* NEW YORKA dr LJUBLJANENAZAJ v modernem 3. razredu (Vojni davpk »5 poselifj) HITRO POŠiUJANJE DENAR. JA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja In rtru-ge Informacije s«- obrnite a* lokalnega agenta aJI na — Hamburg-American Line ft BXOiOWAT, NEW TORE J'euiilaiid. Cherbourg. Antwerpen Statertdani. Boulogne nur Mer, Ilot-terdam •". 3. avgusta: New York. Chrrbourjf. Hamburg ItetKiblic. Cherbourg. Bremen 7. avgusta: Bcrrngaria. Cher'»ou«g i "resident Hard u.k. Cherbourg. Bremen 8. avgusta: Al jen«.ben, Boulogne sur JU r. Bie-men 9. avgusta: Olympic, Cberbtiuig I ru.ind, Cherbourg. Antwerpen Veendaxn, Boul«»gne sur Al«-r, Hotter' tlam Minnesota, Cherbourg 10 avgusta: DfUlKhland, Cherbourg, llambuic Conte CiraJide, Napoli. Cenova 14. avgusta: President Roosevelt. Cherbourg. Bremen 15. avgusta: France. Havre Milwaukee, Cherbourg. H-.mbur< Karlsruhe Brtmen M a ure tan La, Cherbourg 16. avgusta: Homrric. Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antw«rp«n Vob-ndam. Boulogne sur Mer. U'jt- terdam AuRUstus. Napoli. Genova 17. avgusta: Hamburg, Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg 20. avgusta: He de France. Havre 21 avgusta: Stuttgart, Boulogne sur Mer. Bie-inen Aquitanla, Cherbourg George Washington. Cherbourg i*tc-men 22. avgustz: C'eveland. Cherbourg. Hamburg Bremen, Cherl»ourg, Bremen avgusta: Vuhranla, Trst Majestic, CherlMjurg Bapland, Cherbourg. Antwtrifn Rotterdam, Boulogne aur Mer. Kot-terdd m 24. avgusta: Albert Itallin. r-|i»>rl»f jutr. Hamburg MiiinekaJida. Cherbourg 26. avgusta: Kenohite. Cherbourg Ilaiubuig 27. avgusta: Paris, lliitre 28. avgusta: (»erengaria, Cherbourg America, Cherbourg. Bremen 29. vagusta: Dresden. Cherbourg, Bremen 30. avgusta: * dyinpic Cherlxiurg JVnnlaixl. Cherbourg. Antwerp« n Berlin Cherbourg. Bremen New Amsterdam, Cherbourg, Rotterdam 31. avgusta: Si. Louis, Cherbourg. Jlajiiburg Conte BJancamano, Napoli. Genova 23. 1. Jesenski izlet, — sep. S., "He a« France". 2. Jesenski izlet, — okt 18. "He de France" Božični skupni izlet, — dec., "He de F-'ne*". POLET V VIŠINO Njihove zadnje besede. V življenjepisih velikih mož čita-mo s posebno pozornostjo zabeležene zadnje besede s katerimi so se ti poslovili od sveta. Toda to, kar pišejo kronisti, ni vedno verodo-| stoj no, čeprav se izdaja za avtentično gradivo. Zato tudi niso vedno zanesljivi zaključki, ki si jih ljudje napravljajo na podlagi teh Izjav. Nobenega dvoma ni da je tozadevno nastala zmes resnice in legende, in to ni nič čudnega, če pomislimo, da občinstvo, naravnost zahteva od izrednih ljudi, naj u-mrjejo na izreden način, ne pa kakor navadni občani. Tako n. pr. ni-kako ni dokazano, da so bile zadnje besede velikega Goetheja: — "Več luči!" Priče zadnjih trenutkov njegovega življenja trdijo marveč, da so bile njegove zadnje besede: "Otilija, dušica, daj mi tačko!" (Otilija je bila Goethejeva snaha in Goethe se je rad igral z njenimi rokami.) O Juliju Cezarju poroča zgodovina, da je umrl z vzklikom: "Tudi ti, Brutus!" Brutus pa je končal z besedami: "Krepost je prazen zvok!" Manj tragično je sklenil življenje najsrečnejši med cesarji, August, ki je baje rekel: "Ploskajte in radujte se!" Francoski satirik Rabelais je vzel slovo od sveta s trpko resno: "Komedija gre h kraju!" Zaničljivo pa se je poslovil od' sveta cesar Tiberij, rekši: "Mislim, da postajam božanstvo." Kaj zanimive so tudi zadnje besede filozofov. Ko je zdravnik pripomnil Boerneju, naj kašlja z večjim naporom, je dobil v odgovor: "Saj sem se učil vso noč." Po teh besedah je Boerne legel in izdihnil. Pesnik ljubezni Heinrich Heine je nekoliko ur pred smrtjo zapisal v verzih: "Zavesa pada. komedija je končana, gospod odhaja domov;! kako vam je ugajal komad? Zdi se mi, da slišim ploskanje!" Angleškemu satirriku Swiftu so' eno uro pred smrtjo javili, da pri-1 ha j a k njemu na obisk Haendel, l;i je bil na Angleškem prav tako popularen kakor na Nemškem. Rekel je: "Ah, Nemec, pa genijalen mož! Čudež! Kar naprej!" Manj sarkastičen je bil Francoz Scar-ron, mož gospe Maintenonove, ki je dejal: "Po meni ne boste toliko jokali, kolikor ste se mi smejali.: "Mnogo samozavesti je pokazal an-j gleški filozof Hobbes, ki je v zadnji uri prosil, naj mu postavijo na grob spomenik z napisom: "Tu počiva kamen modrih." — Kot pravi modrijan pa je umrl filozof John Locke, ki je izjavil: "Življenje je nečimurnost!" Ponosno je zatisnil oči nizozemski pesnik Hugo Gro-tius, rekši: "Sum Grotius". Redki so, ki ohranijo humor tudi v najzadnjih trenutkih. O angleškem kanclerju 4 Tomažu Mori-su pripovedujejo, da je, ko so ga pripeljali k krvniškemu tnalu, da mu odrobijo glavo, porinil svojo dolgo brado v stran z besedami: — "Ta pa ni razžaiila kralja." V podobnem nastrojenju je bil Dap ton pred svojo smrtjo. Vigneron, ki so ga skupaj z njim vlekli na morišče, ga je hotel poljubiti, a Danton ga je odklanjal, češ: "Potrpi še malo, saj' bosta kmalu najini glavi v eni in isti vreči." ~ I WASHINGTON, D. C., 24. julija. Poročnik Apolo Sousek, mornariški letalec, ki je dne 8. maja dosegel višinski rekord, a bil takoj nato poražen od nemškega letalca Neunhofena, bo skušal zopet doseči višinski rekord. U)VERT18E IN GLAS NARODA HOLLAND t J AMERICA LINE POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Bculogne-sur-Mer, FRANCIJA Znižanje vožnja v III. razredu: Od New York« do LJubljane^ "J »i: In vojni davek. Potovanje s parnfkl Holland-America Line pomenja udobnost, domače razpoloženje, neprekosljivo kuhinjo In postrežbo. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta aH — HOLLAND AMERICA LlNE 24 STATE ST., NEW YORK CITY JESENSKA SKUPNA POTOVANJA V STARI KRAJ 9 Z ozirom na razna vprašanja naših rojakov poročamo, da priredimo sledeča skupna potovanja v stari kraj to jesen na najnovejšem in največjem parniku Francoske parobrod ne družbe Prvi izlet 6. SEPTEMBRA 1929 Drugi izlet 18. OKTOBRA 1929 Božični izlet 8. DECEMBRA 1929 Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigu-rati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street - New York, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko* Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-instona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit »e mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem n oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj se jim posije na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a